m/mm P osamezne Številke« Navadne Din 1*—> ob neMjah Din 1*50. .TABOR" Szbaja vsak dan, r»avett nedelje in praznikov, ob eri s datumom naslednjega^ V* ~ mesečno po pošti D “ / »emstvo U 20"50, dost f . /.-< 14*—v ca izkaznici " r maerati po dogo . 4 / Naroča se pri opravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica SUv. 4. TU Posamezne številke« Kfav«dn» Din 1-— ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO m> nihaja » Mmrt- boni, Jurčičev* «L ft. 4, L nad-•h-opje. Tel«f . St.ru*. St. 273. UPRAVA *. naM.,77* J»r8čevi olici it- ^ pritližjo, dcano. Telefon št 24. — SHS poabieidcevai ra Sun H**. 11.587. N« naručila brm dtaavja ae m •ain. — Rakapial m mm vnčajo- Leto: IV. Maribor, sobota 22. septembra 1923. Številka; 214. v Češkoslovaška po občinskih volitvah. Maribor, 21. septembra. ^ nedeljo so se vršile na vsem ozemlju češkoslovaške republike občinske Volitve. Občina je država v malem. Da-fel Pri občinskih volitvah odločujejoko-mnnalni im osebni interesi, je vendar njih ajd dokaj točna in zanesljiva slika potone in socialne strukturo same drža-T®* Tudi pri občinskih volitvah merijo ”X®jo^ moč politične stranke, tudi tu je lišati ona ista politična gesla, ki zaži-^a3o ob parlamentarnih volitvah. Češki ®8®1- so opozarjali pred volitvami riave- lik Političen’ pomen boja za občine. Ir ... r-a0u jasno je, da bi korenita spremem-. a v Številčni moči posameznih strank J^vala dalekosežne spremembe v držav-i Opravi. Občinska uiprava bi 6-i nujno v (ivi'g-la državno upravo, t. j. nepriča-.^Van izid|občinskih volitev, bi prinesel Pričakovane Spremembo vi vladi. sf ogledamo rezultate Nedeljskih renskih volitev na Češkoslovaškem, C Tif010 ugotoviti: presenečenj hi bilo. -'^oslovaška je tudi v tem primeru po-a'a sebi in1 vsemu svetu, da se je dr- le, ^na misel krepko oprijela tal, da ra-kljubuje vsiemi vplivom od znotraj ^osl Zana^ Kakor je stabilizirana čeS-^ ^ krona, tako je stabiliziran sedanj. In kaj predstavlja ta režim1? koay°.?e> da na Češkoslovaškem vlada toai ^?a petih branik, tzv. »petka«. Ta »Hj v!Ciia je sledila uradniški (strokovneje vladi in združuje najmočnejše ■g . slovaške stranke. Agrarci, narodni balisti, socialni demokrati, narodni (jSokrati in’ klerikalci vladajo napod-i/Si prvotno izdelanih1 smernic in si od do časa izdelajo jasno opredeljeni 'Horvni program. Koalicija med strari-tako različnih nazvranj je težka, da 5*. jo mogoča in da ima tako čedne po-Lb6«e uspehe, to je znamenje politične ij el°sti češkoslovaškega 'naroda iri v vršiti dokaz, da imajo mase dobre ‘va&e^6' n- P1* trpita češkoslo- a ®ocalistična in1 socialno-demokratki^ panika! Komunisti jima frepresta-<*tajo »social-patri otizem« in; izdaj-^ ^lavslkih interesov. Demagoško 5n k Jo> da pom:agata rediti kapitaliste - str k' S&(1° ® njima za isto -mizo. ^eJavsv^0* ki stoji iri1 pade z zaupanjem tfei, p mas, so to izredno op as ni očit-MSS*. je treba, da se nahaja če-)+$*** industrija vi krizi, da je Waji ’Zaei3a gospodarskih' razmer zah-niso bile pri masah po ^re^e. *n ^■•’0r j® bilo težko združiti iri-^a&a .5tl!^us^rijalca i^1 proletarca me-!liv. (

Vorwarfc&« Sporoča iz Pariza: Na včerajšnji seji belgijskega ministrskega sveta je poročal Jaspar o obisku kanlcler j a dr. Stresse-mauna pri zastopnikih Francije in1 Bel- Ukaz o novi razmestitvi v armadi. Beograd, 21. seipt. Včeraj je kralj ni polkovnik. Za poveljnika celokupnega podpisal ukaz o novi porazdelitvi po- orožništva je imenovan g. Vojislav To-veljnikov raznih divizij in brigad arma- tmič, za šefa generalštabnega oddelenja de ter orožništva. Vojnimi atašejem! je v vojnem ministmfcvu general Mihajlo ibil imenovan1 Manojlo Safkofvič, general Ivanovič. «-TT—» Meščanske gardo v Španiji. ‘Javorinsko vprašanje in Zveza narodov. Madrid, 19. septembra. S kraljev- ■ Ženeva 30. septembra. Na današnji sfkim dekretom je bilo odrejeno, da se vi 'javni seji sveta Društva narodov se je Vseh provincah osnujejo meščanske gar- obravnavalo tudi tzv. javorimsko vipra-de. PredBeduik vrhovnega sodišča je po- išanje, ki tvori sporno točko pri raame-dal ostavko. Vojaški direktorij je prev 'jitvi med Češkoslovaško in Poljsko. — povedal hazardne igre. Svet Društva narodov je sklonil izročiti •vprašanje posebnemu pravnemu odseku, •da jo prouči in! poroča o njem. BORZA. C u r i h, 21. sept. (Izv.) Predborza. vojaškim kordonom. Mariniheimski grad par;z s3.3(l> London 25.68, Beograd G.10, 20 bivša rezidenca badenskega velikega |T. .. AnAAri_r. T, j . - Umerim 0.00000504, Praga Ki.Oa, Milan vojtvode, docim so bili v zadnjem casu nameščeni v njem visi mestni uradi mannheimske mostne uprave. Francozi zasedli mannheimski grad. M a n n he i m, 20. septembra. DaneS ob 5.30 zjutraj so tri francoske stotnije prekoračile renski most, zasedle mann-heimiski grad ter ga obdale z močnimi 65.32, Newyork 5G5, Dunaj 0.00795. Varšava 0.0018, Sofija 5.30. Zagret), 21. sept. Pariz 5.40—5.15 Švica 16.40-16.50, London 4.20-4.22, Berlin! 0.0090—0.0092, Dunaj 0.13-0.1310-i_m, 21._ septembra. »II Mondo« I»- Praga 2.77—2.80, Milan 4.12-4.15, New-roca iz Pariza, da je bila pri Argyro- v caistro aretiram1 nek grški vojak, ki je 0 Budimpešta O.jO—0.53. izdal imena morilcev] Italijanske .vojaš- □—» ke misija ® Janini. t , -O- Janiiiski morilci znani. se jo zahvaliti, da je bila klerikalna E«* varnost zavrnjena; Češka je in. ostane pd veliki večini antiklerikalnega duha Na« stopilo je tudi mnogo manjših strank, tako, da je bilo volilstvo bolj kot kedaj poprej razcepljeno. In komunistična nevarnost? Komu-« nisti so bili prepričani, da bodo kar želi delavske vrste. Res so dosegli precejšnji uspeh, a izid volitev jih jo vendarle razočaral. Zaželjenega preobrata ni biloj kolikor soci alno-demok ratskih glasov So bili pobasali v svojo malho, za toliko so Se ojačile meščanske stranke. Čciikoslova ško delavstvo je pokazalo, da je prebo-lelo komunizem. Danes vzbuja v njeni več rešpekta pozitivno usmerjeni Mat saryk nego revolucijonarni Lenjiji, ki zgolj ruši, graditi pa 110 ume. Pokazalo pa so je tudi drugo: Na Slot vaškem! so zmagali slovaški separatislti!. Če uvažimo, da je danes izključena po* sebna slovaška politika, tedaj ta zmag« Pe pomeni ničesar drugega kot to, da se državna misel še vedno ni na Slovaškem! dovolj ustalila. Kdor količkaj pozna razmere, ne bo dolgo v zadregi za vzrok tega stanja. Kulturni iU socialni nivo slovaškega prebivalstva je za toliko ni-t žji od češkega, za kolikor višja je Hliifrj kova zmaga. Še tako velik prijatelj av* tonomistov ne more zanikati velikega vpliva analfabetizma in neprebujene nat rodne zavesiti ter vpliva tradicij, ki so v! ozki zvezi z madžarskim! političnim inl Socialnim življenjem. Razlika se Staj« jasneje kaže na dejstvu: češka klerikalt ria stranka, ki sloni na istih.1 kultumiH in' socialnih1 smernicah, ne more politiž* nO delati skupno S -Slovaško klerikalriiol stranlko. Na Češkemi je namreč Hlinkoval demagogija povsem izključena. Ni treba misliti, da So TTlinkovi volilcl bogve kat ko prebujeni Slovaki- in da jim gre za filovašid jezik, (ki ga v ostalem nobetn! Čeh ne ogroža). Hlirika in naš Radič Stal si precej podobna. Kar se tiče narodnih1 manjšin, zlaMta! Nemcev, je treba pristaviti, da je Ka( njihovi strani zmagalo nacionalistično načelo. Seveda bo tudi Pa češki strani prišlo do povdarka ravno isto načelo? najboljše jamlstvo za to je potrditev set danje vladne politike. Dokler so NeriicJ ogrnjeni v plašč narodne intransigence, 'je Seveda izključeno, da bi prišli v pot štev za kombinacijo kake nove vlade, kajti nemška politika je napram’ češko* slov. repnibliki vseskozi negativria. Mi s,e veselimo, da so se v bratski' ret* publiki tako lepo obnesle metode pozit tivrie politike in da nje konsolidacija nat preduje brez večjih pretresom in brez nevarnejšega valovanja med MaBami1. V naši državi, kjer je tako malo zmislai za pametne strankarske kompromise, kjer zmaguje demagogija ali goli' strani karski oportunizem', kjer so Separatistlt čria gesla važnejša pego moderni soclal-t *ni programi, v naši državi so taki usipeHi vredni zavidanja. 1 v;' ■ 1 ; i j; Politične' vestL * ObIa3tiio načelstvo Demokratskei Stranko za mariborsko oblast jo imelot v četrtek 20. trn. popoldne in zvečer 7-urt no sejo, katera je bila skoro poln oštet vilnO obiskana ob navzočnosti gg. dr. Žerjava in dr. Kukovca Uvodoma se jel poslevodeči podpredsednik g. dr. Lipold! v toplih besedah spominjal umrlega sot bojevnika in odličnega narodnega bor-< ca dr. Vladimirja Serneca, ki nas je zat pustil sredi svojega plodonosnega delo* vanja. V znak sožalja so so udeleženci seje dvignili raz sedežev. Sklenilo se je p o lož ti venec na njegovo rakvo iri nat prosilo se je g. dr. Kukovca, da spregovori V imenu strankine organizacije ob njegovem1 grobu. Nato je bila Seja^ Vi z»uik rninat-i y. nada-s 'Sfcasft ŽT X S 'O' H* Ijevanju ge je vodila občima razprava o' vseh aktualnih in' poročili vprašanjih ,5tlašo Mariborske oblasti in So bito storjeni soglasni sklepi. V skupno eksoku-'tivo ljubija®lsike in mariborske oblastne ‘organizacijo so bili izvoljeni 4 člani. Sklenil se jo protest glade Reke, ki ga objavljamo na drugem mesto. * Demokratska stranka in reško vprašanje. Oblastno (načelstvo Demokr. Stranko za mariborsko ablaist je v svoji Soji 20. tm. poslalo min. preds. g. Paši-’ču sledečo brzojavko: Oblastno načel-Istvo JDS jevesrvoji današnji seji sklenilo Odločen protest proti vsakemu popušča-jiju na suverenosti reške države in proti temu, da bi pripadnost Baroša in Delte %ila predmet kakih pogajanj. Zahteva tpopolno izvršitev rapallske pogodbe in 'apel pa Zvezo narodov, da se ta pogodba provede. * Pričetek jesenskega zasedanja Narodne skupščine. Včeraj, v četrtek dne 20. tm. oib 10.20 je predsednik Ljuba Jovanovič otvoril sejo Narodne skupščine. V otvoritvenem govoru se je spominjal rojstva prestolonaslednika. Poslanci so ta pasus poslušali stoje in vzkliknili: »Živel pretolonasledniikl«. Nato je bilo prečitano poročilo finačiiega odbora o zakonskem predlogu glede povišanja 'taks. Posl. Ljuba Davidovič in tovariši <|so vložili interpelacijo o državni podpori rodbinam vojvode Potnika in Misija. Takoj nato se je pokazalo, da še ! vlada »stoji trdno«, ker so Nemci in dže-■imijet glasovali za nujnost vladnega predloga o dvanajstinah. Zatem je bila iprečitana interpelacija demoOrratsikih poslancev glede reškega vprašanja, Pred-tsedniik tej interpelaciji ni priznal nujnosti, kar je izzvalo vihar ogorčenja. K jfetvari 'se je oglasil tudi zemljoradniški poslanec Lazič, ki je odobraval demo- ■ kratsko interpelacijo. Na današnji seji :.Se bo razpravljalo o pogodbah z Avstri- ■ jo. Na zahtevo poslanca Davidoviča, ki (‘-'je govoril imenonil celokupne opozicije, ‘jse bo danes odločilo, ali Se interpelaciji >'o Betki prizna nujnost ato ne. — V fi-'rtaančnem! odboru se je vršila razprava o ^dvanajstinah. Demokratski poslanci o-fStro kritizirajo vladno finančno politiko, fDvanajstine so bile proti glasovom opo-tzicije sprejete. [■ * Spomladi nove volitve? Po včerajš- fftiji Seji ministrskega sveta so ministri izjavili novinarjem, da 'skupščina ne bo jdolgo delovala, češ, da bo Pašič prosil ttkradja za manldat, da spomladi izvrši tinovevolitve. * [Varaždinska mestna pbčiiia iri roj-pr estolonasled nika. Povodom1 roj- ?a prestolen atsledniha je 'sklical v od-SOtifoiStL župana varaždinski podžupan zredijo Slavnostno Sejo občinskega zn-opa. Na tej teeji je imel podžupan An-diija SieKor lep govor o pomenu tega ra iTJ vsi navzoči so po govoru za-riicati trikratni »Živijo«. Nato je bila Sprejeta pozdravna brzojavka, -katero mesto Varaždin izr d: a svojo elje Sfad rojstvom prestolonasled nitka. — Pripomnimo, da imajo v Varnž- Dr. Vladimir Sernec. Umrl je . . , mož. S. Gregorčič. [;v,' jča-p^ll^ dvclja o .pokojnem) dr. Vla-[jdimirju Semecu izrek pesnika: Umrl jo ttoož. Udarec, ki ga je povzročila njegova ^nenadna smrt, ni zadel samo njegove [Vlružine, temlveč premnoga narodna dru-l3stwa in gaspodnnake korporacije, zlasti hpa Sokola, kateremu je posvetil pakoj-."giffc vtse svoje moči. Dr. Vladimir Sernfec je 'sip znane narodne obitelji dr. Janfka Serneca, kre-imeriCtega Slovenca in pisatelja. Rojan deta 1877 v Mariboru, je študiral v Ma-'rabonu in’ Gradcu. V odvetniško prakso 'je Stopil kot konlbipijent pri dr. Rosini ;.jV Mariboru. Doaneje je prakticiral pri 'dr. SHancu v Novem mestu in dr. Majaronu v) Ljubljani, zadnje leto pa zopet pni dr. Rosini V Mariboru, dokler ni leda 1908 oboril slvoje lastne odvetniške piSiarnc. (Užival je glas izbornega jurista. Že v Svojih 'dijaških letih je mlnogo deloVaJ na narodnem polju. Vzgojen v Harodnem duhu, je-bil vedno pripravljen žrtvovati vise za sivoj narod. V času na-•roidiSega ptroporoida, ko še naše politično 'žit?ijenje t^o razandeno, jc ho: d inskem mestnem za&topu večino bloka-1 ši. V Mariboru pa so socialisti podobno izjavo mestnega sveta preprečili, dasi je ljubljanski socijalistični župan odposlal navdušeno brzojavko v imenu Ljubljane. Colo blokaši so zavedajo pa-triotične dolžnosti, lo mariborski socialisti so boje za svoje republikansko de-yištvo. To je seveda velika samoprevara, kajti dokler jc stranka mogla, je dala kraljeve ministre in drugo buržujsko robo. Tudi mariborski župan no kaže, da bi ne imel smisla za »buržujske« .tvari, za cilinder in podobno. Republikanski mariborski soeijalisti so precej pod otipi devicam, ki so mnogo ljubile, ki pa so vendar ohranile svoje deviško ime. Tega seveda vsakdo ne zna in ne more.. * Dolgočasen postaja. Radič pošilja svojim zagrebškim vernikom dolga pisma, s katerimi jih utrjuje v veri v »republiko, vsemu svetu diko«. Sedaj je dospel do devetega pisma. Tu kar vrve neki prijatelji, neki diplomati, neki odličnjaki: človek se spomni Pašičevega ovaj-onaj... Tako pravi: »Nek vplivni poslanec konzervativne stranke mi je predlagal najprej razgovor pri njem doma, nato pa v ožjem konzervativnem krogu in končno v plenumu stranke... To bo — če Bog da — nekaj več nego dosedanje čajanke.« Doslej so ga tedaj častili s čajem in ga poslušali kot kakega Hadži Murata. No, odslej bo — pravi — nekaj več nego čaj. Kako je bilo v konzervativnem klubu, že vemo: gotovo je, da bo Radič zamolčal ostre lekcije gg. Setona Watsona in Chamberlaina, ki sta mu — kakor mnogi Angleži — priporočala, da naj prizna monarhijo in naj gre v parlament. — Mogoče je, da se bo Radič v Angliji res še česa naučil. Saj so Angleži po njegovem mnenju iz leta 1923 (od junija dalje) najpametnejši narod in celo pacifisti. Ta kreposten narod pa zelo spoštuje svojega kralja in nadvse ceni parlamentarno delo. Dokler ne bo Radič V svojih pismih povedal, da ga Angleži preobračajo v monarhista, so njegova poročila vzlic previdni korekturi zagrebške republikanske kurije — dolgočasna... Nik a j ne bu s republi-kom1, s v emu svetu d ikoni1.... * Nova vest o j u geslo v.-i tal i j anskem sporazumu. Pariški »Matin« poroča iz Beograda, da se pripravlja med Beogradom1 in Rimom: sporazum na povsem novi podlagi. Po tej vesti bi Jugoslavija priznala aneksijo Reke in okolice po Italiji, dočim bi Italija priznala feuve-reniteto Jugoslavije na baroško luko in Delto. V Sloveniji bi se izvršila korektura mojo v korist Jugoslavije in Jugoslavija bi dobila v reški luki svobodno cono. Med Obema državama bi bila takoj sklonjena trgovinska; pogodba. Nadalje bi se sklenila vojaška in politična pogodba o skupnem sodelovanju Italije in Jugoslavije na Balkanu. V tej pogodbi, ki bi bila tajna; bi bilo tudi določeno, da Jugoslavija Ji e sme imeti ha Jadranu vojnega brodovja. — Menda ni treba poudarjati, da teh pogojev jugosl. vlada Me bo mogla sprejeti, dokler se di-1 skupno z dr. Korošcem po shodih in širil med ljudstvom1 narodno zavest. Bil je dolga leta član odbora Narodne čitalnice v Mariboru in je s svojim delovanjem! mtnogo pripomogel k njenemu razvoju in uispešnem; delovanju. Vse svoje moči pa jo posvetil Sokolu. Od njega u-stanovibve pa do svoje prerane smrti je bil vedno član; in telovadec. Šc zadnji dan, prodno je odšel v, bolnico, se jo udeležil telovadbe. V znak priznanja njegovih hevenljivih zaslug in neumornega dela je bil že leta 1909 izvoljen za starosto Sokola in je opravljal to važno funkcijo več let. Njegovo neumorno delovanje na narodnem1 polju pa mu jc taJkoj nakapalo Sovraštvo avstrijskih oblasti. Dno pa je izbila sokolska slavnost v Rušah leta 1914. Par dni po razvitju sokolskega prapora v Rušah, dne 17. avgusta 1914 je bil z drugimi zavednimi Slovenci aretiran radi srbofilstva ter predan vojnemu sodišču v Gradcu, kjer so ga držali zaprtega do 4. oktobra. Komaj se je Vrnil v Maribor, je bil takoj vpoklican k vojakom, kjer je moral kot preprost vojak služiti vso vojno pri raznih formacijah inkomandah. Seveda ga je ves čas dičil rdeči p. v. (politisch verdadhtig). Svojo pisarno je moral med tent zapreti. S še večjo vnemo pa jse je posvetil na-rodn^m udelu y. svobodni domovini. Ro, zaveda Suverenosti našega naroda. S tem »sporazumom« bi postali vazali Italije in nekega lepega dno bi se reško vprašanje obnovilo v Splitu in v Dubrovniku. Mislimo, da so »Matinove« Informacije precej netočne in izražajo najbrž lo želje italijanskih ekstremi -stov.. * Antanta preti bolgarski vlad!. Francija j*e dala inicijativo za skupno demaršo antante v Sofiji v namenu, da Iso od Bolgarije doseže izpolnitev niškega sporazuma. Za francoski predlog je baje tudi Italija, a Anglija mu ni neprijazna, vendar so bo odločila šolo prihodnje dni. * Poljski poslanci zahtevajo sklicanje sejma. D, Varšave poročajo: Predsedniki parlamentarnih klubov levičarskih strank so poslali sejmakemu maršalu pimo, V katerem z ozirom na težavni gospodarski položaj države zahtevajo takojšnje sklicanje sejma. Sejmtski maršal je odgovoril, da bo sklical sejm za 25. tm. * Poljsko - avstrijska pogajanji V Varšavi Se je 18. tm. v palači min. sveta vršila pod predsedstvom poljskega županjega ministra dr. Seybe poljsko-avstrijska konferenca, v kateri se je določil račit za pogodbo o razsodišču med obema državama. * Nemška bela knjiga. Berlinski listi javljajo, da je državnemtu zboru vročena bela knjiga o nemških ponudbah v reparacijskem' vprašanju. * Vojaška diktatura ha Španskem. Pariški »Temps« poroča * iz Madrida: Državni, službeni list objavlja dekret, da so odstavljeni civilni guvernerji in da je uprava v provincah izročena vojaškim guvernerjem. * Iz svobodne države Irske. V otvoritveni seji parlamenta inske svobodne državo dno 19. tm1. je bil izvoljen1 za predsednika parlamenta Mihael Hayes: Za predsednika državp jo bil zopet izvoljen Consgreave. Stisdentš-demokrate S Živimo u vremenu težkih borbi. Svi s1 v e sni nacionalni elementi, koji stoje odlučno na braniku naših krvi ju i nad-čovečnom snagom zadobivenih tekovina, sipremni sve žrtvovati za svoj Narod i Državu, imaju da izdrže još jeidnu tešku borba, do konačne pobede naše Narodne Misli. Zakleti neprijatolji iiašeg naroda doživili su zaslugom svesnih sinova naše Nacije svoj konačni slom; ali njihov zlo duh ostao je jo šmedju nama u formi 'separatističnih i antidržavnih olemenata koji i danas još predano vrše svoju an-tinacionalnu rabotu. Svi oni, udruženi iizjavljuju Se dauas i deluju otvoreno protiv ove našo jedinstvene Otadžbinc, fcojoj su temelj udarili najbolji sinovi našeg Naroda. Bcskičmenjažtvo i bez-hačeldosit smatra se danas naročitom vr tonom, a destruktivnost naročitom spo-sobnošču. Redovi naše narodno inteli-gencije stoej proregjeni i pokolebani, to presna toine nesposobni da suabijaju preobratu je bil ponovno izvoljen’ za Starosto Sokola. Njegovo delovanje na Sokolskem polju je preobširno, da bi se dalo v kratkih potezah opisati. Bil je vzgled neumorne sokolske delavnosti in požrtvovalnosti. Pod njegovim1 vodstvom se je obmejni Sokol mariborske Župe stalno širil in’ razvijal, on je vodil priprave za sokolski zlet v Mariboru. Sam je vodno sodeloval pri vseh nastopih ne samo kot član v kroju, ampak kot telovaden. Sokol je izgubil ž njim' svojega najboljšega, najdelavnejšega in najpo-žrtvovalncjšega člana. Vrzel, ki jo je zadala njegova 'smrt sokolskimi vrstam, bo težko izpolniti. Pa ne samo na narodnem', tudi na go-spoaarskeni polju so je pridno udeleževal dela. Bil je od leta 3909—1912 Član nadzorstva Posojilnice v Narodnem domu, od lota 191,3 do svoje smrti pa član ravnateljstva. Skrajno marljiv in izredno vesten je užival velik ugled v gospodarskih krogih. Posojilnica jo izgu-bila ž njimi dvojega najmarljivejšega delavca. Politično So jo pokojnik neomajno priznaval naprednim' vrtetam!. Od vsega začetka jo bil član Narodne stranke, po preobratu pa Jugoslovchske demokratsko (stranko tor je bil do svojo prerane smrti član načelstva krajevne organizacije JD$ y| Mariboru. Pri .volitvah v na-!, bes* tv /Maribor, 22.'septembra 1923;^ demagogi ju nesavehnih tugjihskih' feluž nika. .. . Svesna nacionalna omladina, _ko]a 3 uvek bila pokretač svi ju naciona D* pokreta, tretba kod takih prilika da pravno shvati svoj naročiti položaj isvoju misijo, koju joj imperativno 'lažu interesi našeg ujedinjcnog k«31 a naše jedinis.tvene Države. Svaki omladinac, za kojeg Jedinstvo Države i Naroda ni je fraza, kojem je stalo do opštog i. nog progresa našeg napačenog 'koji se guši pod terorom! separafe kih i antidržavnih pofcvarenjaka J _ kičrocnjaških parazita, unosedi h Dl ^ bunu i potpomažuči time našo , protivinike, ne sme ostati indeferep Naša nacionalna omladina uvek Jc . la da jshvati svoju narodnu dužno®«,, mora to učiniti i danas, kad su hg interesi naše Države ugrožoni jace ®. { ikada dosad, kada su naše naci°Di1. svetinje postalo ciljem! o koji ^ prijavi nasrtaji austromagjardkih nika. Omladina, kao nosilec harodiJ® dučnoisti, kao bududi vogj naroda & biti svesna svojih dužnosti i vX0D koje joj se dužnost niamede. Posle®. ^ čas da ispravni nacdonalini omlladk^ stanu najodlučnije protiv svega što preči progree! i konsolidaciju Velike Otadžbinc. Skrajnje j« da se jednom za uvek otebrani i pofcvareno što nam' je os.tavila ni pokojna Austromagjaraka, a sled popustljivosti sa Strane žavnili vlasti i trovanja sa stran® Ikičmenjačkih parazita huje i 'cva®0, ^ Demokratska studenska oanJudii^j (Zagrebu, gde sulndi iapadi separa^ ^ 'ostalih pokvarenjaika dolaze rrp1*- « apsurdnosti, stoji več kroz pet beskompromisnoj bonbi Ba (elementiana, očuvavši neokaljani Tntegralhog, Naroduog i Državh^v0g. 'dinlstva, očuvavši do danas jugcfV^ taki nacionalni karnktor (univerzi teta. Zagrebačka demofirabslka omladina, sakupljena iz Sivih deln^jja še Velike Otadžtoine, verna SVdO!^ g? i Narodu s uspehom! Suzbija več 'dina nalstojanje antidTŽavtnih 'Zagrebu i ha tom) puibu; nntrajat tv je ‘Ije do konačne pobede. U toj (srni j e hijedan omladinac kojemn ^^a^ 'do fevog ujedinjeuoig naroda I joia" da So drži po strani1 nego treba P ^ Sku na študije n Zagreb da V&P Sefi* paktne disciplinarne redove 7‘^ e P demokratske akademtslce pard ^ $0$ družene u Demiokratskoml 'Klubu »Jugoslavija«. Svaka i10. ajji'9®! host znnči direktno pomaganje a ’ro|dnihi neiprijatolja, znnči tcžfl*; prema Svomi Narodu i Državi. ^9 Demokratski Študenti u ^ ^ lv inJat če I ove godine da pokazA 1 'grebačka univerzitetna omtadi®^, 'nacionalna i 'jugo&lavenlska .. ^ hasrtaja i rtastojanja separati« jglJ1eiia' hib beskičmenih i anaoionalhib SPL ta, koji se sallcrivaju za jug® či1 volitvah ncisilcc demokratske ^ rodno slloupščino lota 1920 je 1:u~ inteligenčno skupine, Prl °‘ia \d 30 listo občinski svet, P°^7!njbi ^ -• ■ val.01 bil izvoljen v ^ mestni in šolski svet. Občin^^cj^ njim onega onih tihih1, a 1. in1 marljivih delavcev, ki h1 x delal zase reklame, zato Pa yfsaicff‘ šo delal in skrbel za blag<>r ^„^0 ir°o^ občinskem svetu so cenili nost in’ sposobnost prijatelj1 niki. Miren in' ljubeznjiv-celem svojem nastopu, 1°JIL. vtscikomur, je bil dr. Sovo®6 in daleč po Sloveniji splns110 in spoštovan'. uje- Umrl je, ni ga več ine^., jerst ^ že**1.*,; S0-1 bok žalostjo stojo ob ni a globoko razžalosti ma matoma sinčkoma, j geva globoko razžalošČ^^^en^ ye|j. nV f tl-1'! kol in jugoslovertska deh1' . ^ ob ka naša narodna stvar, je ^ verni meji, na braniku m, .n;-ka, 1 . bila svojega odličnega bol v jjlaf govo truplo položimo j'1*3’1 naj v'8..iJ grob’, njegov sokolski duh P boJ' nad nami in nas vodi v na ^ (]OIT)oVin. za procvit in raizvo] nase lepo /i«. ip p! in našega, naroda, katerega 3e nad Vso ljubih '-LH ckoJJ' ik - a pod firmOm] Eekog '»nezavieftfog«] *« JteHnimog« ralda. i_P sttoiga ^ak:Og strtiJentaf ctd-™®Tatu, ko ji dolazi na Študije ti Za^ »frab, da vrši Svoju dužnoHt> da n«j« a edovo Dernolcrat. Stud. klub »JngosJia!-da taiko pojaeani u neprebojnim redtiviijta, rodeči »valki' premete svojim Sir** i nJogudnoatrala zajedničfci porar »ko konačno pdbede nuših' ideala, J»a: ^eanolkraMd Študentski klub Ju-r*ravija n ZaigrebHi: Prod®.: Vladimir,; ■Jankovič v. r. cattid. med. Prvi tajnik; -uaa/vic v. r. cattld. med. Mirkovič y„ r., stud. Dnevna kronika. PoStopaiijo. Višji šolski' SVef ^®3aštyu srednjih šol prepovedal' o-^ -javnih’ ljudskih knjižnic. Čudno, da blrokratje ne morejo otresti av-, ^kfesra duhal "^ročnik! ifii tihotapstvo. Naši orož-t ^inlHr ittfa^° fca3' težavno stališče.- ^”eflia •'dolSaost zahteva od njih; da JSevKl^ zasledujejo tihotapce, te Skodljiv-Igg^^Mepra gospodarstva, ter izročijo ^^^Jptičko rolki pravice. Pa 0 tem' l)^ava^'w>i > nakopljejo mržirjo Utr KoVra-i peeehno ako Bi rapajo uloviti v 0.Dostave kakega' »'boljšega striSa«, “*® Misli, -da ima monopol za tiho-0 Bai delBelo. Potem je ogenj y k*To BS lepo za gospoda orožnika, 'naj SSe bil ovadil« itd- Take to gg potem uslišijo o Vest-.'j*°*nikiuv kr^je le storil svojo dolž-»usakor nju 50 zakon prodpisnje. —! , proti i^eiuw ganjav ee ga eraMe-^rtStrigaml, greni se mu sliužbova-ftnaker se godi* tudi gospodu; iVesteeffita, 2ft invaflile! Na1 podstavi Sl. li^vSndžeMriK, 'dvanajstinah za tiffl September 1953 jo pre-5';«odieicev odd'. XIV; V • tjuh1-Žj©' ffiiValidskiK pokojfl^fl za ^iflhtofideln redWflo padlih,'u-vojnikov v smislu /^^ačaBm.; - pomoči teiffl •, osebam ,£?eS,v 192Ž, Radi^e^ar-jo-a dnem ftel'prenehal poslovati, po- ■ invaliKMosga. odseka ^Politiko pakrajirtsike uprave '•Prizadeto stranke iffi uradi w ^ pokojnfnskili zaJclcVah 'DeSSehio sodišSe, oddelek ki ,poeJu j e začasno Se 5riK invalidskega od- — -deni voja§ni<5i I. nadstr. in Bjihovi Svojci naj j j^^a^.joi ^-pekoj.flrrMriK zatle-’ ffiinistrstera financ v drrfge' wste tlržaivfffe po- fcjrr»va«R zakomi ostanejo ^l^Togn invali daSije V kol-, . ku zlomil desno nogo. Odvedli so ga ta-'koiv ljublj anteko bolnico. G. Tevž je znani Skladatelj. Njegova »Mi vstajamo« je do®e©Ia predlanskim Od ameriške jury *prvit> nagrado. — I^)idomiie v gornjegrajskem okraja. Pri Novi Štilfti nad Gornjim gradom ee je pojavila Škrlatica. Obolele so^ odpeljali s sandteitirim avtom V 'Cebšlko 'bolnico. JVidbče jo ta dolina letos zelo prizadeta po epidemičnih bolezni H. V okolici Rečice — celo do Euo —* je razsajala griža, ki sedaj že pojenjuje, odkar se je zavzel za to spretni in Vešči dr. Janlko Rak z Ejulbnega. Sanitetna oblast bi doibro storila, ko bi nastavila 'distrifitnega zdravnika. — Zapiranje naših šol Ha Reki. Nevi laški' guverner sna Reki, general Giardi-no, nima nujnejšega posla kakor da zapira po vrsti vse jugoslovensfce Šole ali pa jih' spremiti j a V italijanske šole Naše učiteljstvo je odpuščeno. G. Paši6 pa Se ponuja g. Mussoliniju! <— Raaprava proti Ra,iiču, atentatorju; Ha mi«, predsednika Pašiča, Se prične daHes V soboto 22. tm. pred itfeograd-skim flodiščem. — Lepa dedščina kraljevske obltelji .Koiricem meseca avgusta je umrl v Londonu grof Faniuar, angleški lord in fr-den najbogatejših angleških bankirjev ter mnogoletni intimni prijatelj pokojnega angleškega kralja Edvarda Vil. Vse svoje imetje '400.000 funtov Šterlin-gov (32 miljonov frankov) je V oporoki zapustil • angleški kraljevski rOdbinL — Podraženje poljskega premoga. Premogovni induStrijei v Gornji Šieziji go ekleblJi Zvišati Certe premogli za 40 odstotkov. Sedajrta cena znaša V notranjosti države dVa milijona 950.000 poljski® mark za tono. — Zvišanje železniškiK taiifov na Poljskem. S sklepom železn. ministrstva se na poljskih železnicah s 1. okt povišajo, osebni ini blagovni tarifi za 100 odSiotlcoM. Isitoča&nO se zvišajo poštni iti brzojavni tarifi v notranjem prometu na 200 odstotifcov, za inozemski promet za 250 odstotkov. — Turki za£edl! otok Gumru. Turki SO V smisJiu iansarinteke pogodbe zasedli otok “Gumru ol> izlivu Marice. *— PobnHa v- domovini JeznSa Krista. Irk Lomlona javljajo, da je V Tranupjor-danijii isabrubnila revolucija proti emi-m Abdulahu. Emir Abdulah je f?inl kralja Ilodžara in brat Emira Fepala. Po-Stavljert je od angleške vlado kot guverner v TranSjordauijn, ki leži na vzihodn Palestino med Hedžasoani in Sirijo. TranlsjoitcTamiija je služila kot pribežališče raTfboinikom, ki 60 vpadali v Sirijo. Odtam je bil tudi izvršen atentat na francoskega generala) Gouranda. * — Zakaj ruski muzik podpira boljše- Vike? O tem vprašanju piše »Frankfurter Zeituisg«.: Znano je, da se bOljše-Viški režim klj.ulb vtsestramlakemiu obsojanju ‘trdovratno Vzdržuje • na površju^ •Nastaja končno, vprašanje, zakaj, ruski priprosti narod podpira tai režim, ki mu ni niti lijrub niti všeč. Da si moremo raztolmačiti to vprašanje, je treba pred-:Vfie£tS pomisli iti, kako Velika/nlska spre-%rtemfia'f5B je izvršila nad' niškim Saro dom od izfbmTba vojrte do dartea DaMes je v Rusiji popolnoma nova generacija,, ki ne poi?Jna »dobrih, Starihi« časov, ki" je zrasla V- boljševiškent duhu, ki sploh He pozna-ničesar dmzega. Potom boljševizma SO prišli ruski kmetje do svojih' posesltev in drugih gospodart^kiOht u-godnosti, katerih’ So pod ■ projštnjim režimom1 zamani pričakovali. Kljulb temu, ’da jiobira sovjetska Vlada taMogo Večjo davke; kakor prejšnja carska, se Vetfdar godi danes kmetu v mnogih krajih veliko bolje, kakor prej. Vise to veže enakega mtažika na današnja režimS, ki skr-' bi zato, da. žalostni spomini na prejš nje canske čase ruskemu ktmier&a ne izgi-* nejo tako kmailu ia Opomina. — Nenavadna oporoko. V EofiS&Brf Je ttmrfnedavrto »ekinpOKt^jbitri' _________ državni uradnik. Ondak, kakoršets je I’ bil Vse življenje, je ostal tudii* V zadnji uri. Stanoval jo v nekem hotelu, imel dragOcenib redSosti, ki obstojajo gamo v 4—5 izvodih! na iVSem svetu. Človek bi mislil, da jih-(bo V svoji oporoki' za-puLstil kaki knjižnici, toda V svoji oporoki jo določil, da) Morajo vso te knjige po njegovi smrti zažgati. V književnem’ Svetu je vzubdila ta oporoka veliko« o-gorčenje. Stvar je sedaj pred londonskim sodiščem, ki mOra odločiti, ali naj Se oporoka izvedo ali ne. — Grof Appotty v Ameriki. Grof 'Ap-pofiy se je 19. tm. podal na dvameSečno turnejo v Ameriko, kjer bo v večjih mestih Združenih držav predaval o ogrskih razmeraii. — Umor italijaflške misifte — krviia ošveta. Kakor poročajo iz Aten, je grška sodna preiskovalna komisija V zadevi umora italijanske Vojne misije v Jaaini dognala, da gre za krvno osveto Albancev. V komisiji je bil polkovnik Tellim, ki je 'bil za časa italijanske okupacije vojaški poveljnik v Valoni. Ta-krat jo dal ustreliti več Albancev, med njimi tudi nekega Valonskega odličnjaka Sorodniki ustreljenih so po svojem običaju sklenili, da Se oSVetijo nfad mo-rileem1 in-So to svojo osveto Sedaj Izvršili« ! ■ f ' ’ j . '■ t;'i i ’ Zanimiva statistika. NedaiVno Smo dobili V roko uradni dokument, ki prav jasno ilustrira današnje obdavčenje hišnih posestnikov ter »bogate dobičke«, ki jihi. po mnenju nepoučenih ljudi Spravljajo hišni posestniki v Svtoje žepe. Evo torej: iz davčnih izkazov je razvidno, da je plačeval hišni posestnik v Ptuju od Vsakih 100 D letne najmarine pred novim 30%-iiim poviškom direktnih davkov sledeče davke in doklade: 12% državnega davfka 12.—' D, ' 70% državnega prireza 8.40 » 420% okr. doklade 50.40 » 200% Obč. doklade 24— » 20% najemninskega vinarja, t vodarine in kanalizacijske pristojbine 20.—- » Stroški za dimnikarja in greznice 28.“'« vi- 1 ^torej skupaj 139.80 D. Doplačeval je torej že pred 30%HinS povišanjem direktnih davkov pri vsakih 100 D najmarine 39.80 D letno. - Poglejmo s® še nekatere druge občine V istem' okraju: V Krčevini: 12% 'drž. da,Vka 12.— D, ' 70% drž. prireza 8.40 » '■120% okir. doklade 50.40 » 160% obč. doklade 19.20 » 160% obč. doklade 17.20 » stroški za dimnikarja in greznice 10.— » Skupaj 100,— D. Njegov dobiček je enak = 0 Din. Na Bregu pri Ptuju: '12.% državnega davka 70% drž. prireza 420% okr. doklade 200% Obč. doklade tza dimnikarja itd. Sfcupaj 12.- D. 8.40 » 24.— » 24.- » 20.— » 114.80 D. Tako bi lahko naštevali po vristi. Pripomnimo še enkrat, da tu še Bi všteto novo 30%-no povišanje direktnih davkov, piti niso vpoštevana popravila. Narodno gtedaSEJe. '■ Narodno gledališče. Ker zanimanja za letošnji gledališki aibonement vedno LWa!raSča, opozarjamo cerflj. oibčinstrvo, da je Še nekaj dobrih lož in sedežev na razpolago, posebno v aibonemerttu D, ki se ietoS^nanovo obvarja. — Gg. abonentjo pa, ki imajo že svoj abonement reservi-ran, TGaj blagovolijo dvigniti v porfde-ijcfcrpri gledališki blagajni tozaidevmo ^agit,im)ac}jo. Pri dvignertju legitimacije •je obenem vplačati vsaj prvi obrok. ULJ iTULOnnm Q □ :4- i*. Ljudska knjižnica NdEodfti dom, I. nadstr. ob„nB<&§ah od V^O.—y9U; ure ir ob Četrtkih dd 18.-*Va20. are ml«Žin. oddelek obiobotah od .18—19. ure -n nnmrrirjTTnnn Mariborske vesti. Maribor, 21. septembra 1923. 015 mrtvaškem odru dr. Vlad. Serneca. Raz magistrat in Narodni dom plapolajo čmie zastave, oznanjujoč smrt ■moža, ki je bil vsetransko delaven za oibči blagor naroda. Danes 21. tm. po-poldno položijo v vestibulu Nar. doma na mrtvaški oder truplo dr. Vladimira Serneca, da mu tako izkažejo čast in priznanje za njegovo požrtvovalno delovanje na narodnem poljru. Ob mrtvaškem odru mu postavi Sokol, katerega neumorni delavec je bil pokojnik, častno Stražo. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 22. tm. Ob 16. uri popoldne na mestno pokopališče, kjer ga položijo v rodbinsko grobnico, v kateri počivaita že njegov oče in mati ter brat Janko, ki je u-mtl leta 1915 V enbalkem ujetništvu pri izvrševanju Svojih zdravniških dolžnosti. V imenu Demokratske stranke, kateri' je pripadal pokojnik od vfeega začetka, bo spregovoril ob grobu minister B. r. dr. Kukovec. Stranka mu položi na krsto venec. Vest o nenadni ifi nepričakovani smrti dr. Serneca je jjapravila1 globok utis ne samo v krogu njegoviH ožjih prijateljev, temVeč v vtšcj javno* eti. Zlasti pa bo pogrešal mariborski Sokol svojega marljivega delavca, . -a- tm V spomin t dr. VL Serneca je da-! roval vodja hotela »Pri Zamorcu« g. Filip Gantar »Ljudski knjižnici« zopet krasno zbirko izredno dragocenih' knjig. Vodstvo knjižnice se m)u za plemenita1 dar iskreno zahvaljuje v pričakovanju, da' bodo tudi številni drugi prijatelji u-mrlega prosvetnega delavca dr. Serneca na ta najlepši in najprimernejši način z darovi knjig ali denarja »Ljudski! knjižnici« počastili n jegov spomin. im MeSto venca na krsto dr. Serneca člana ravnateljstva Posojilnice, daruje posojilni črto uradništvo 200 D Dijaški1 kuhinji in Sokolskemu donfo ■ V Marii boru. m Starejšinska zveza »TriglaVa« V Mariboru poziva s tem VSe svoje člane, pa tudi vse v Mariiboru bivajoče aktivne člaMe »Triglava«, da Se udeleže korporativno pogreba člana dr ja Vladimira! Serneca), ki Se vrši V Soboto ob 16. uri. Zbirališče NaTodui dom’. — Tajnik. m Društvo odvetniških itt notarskili: Uradnikov V Mariboru sporoča povodom Smrti preblagega podp. člana g. dr. VL Serneca, odvetn. v Mariboru, vsem članom in članicam; 3a se udeleže korporativno pogreba dne 22. tm., v soboto, Ob 16. uri. Zbirališče ob pol 16. uri pred Narodnim1 domom. Vse odvetniške in notarsko pisarne BO jutri popoldne zaprto. Udeležba je Obvezna, *— Odbor. m Pevci »GlaSbenie Matice« in »Drave« So vabljeni, da Se zberejo 1 jutri ob pol 4. uri pred NaroiMM domom, da-Se S petjem pobove Od zaslužnega rodoljui ba g. dr. VI. Serneca. m Zbiranje Orjunašev povodom pogreba g. dr. Vlad. SerrieCa v Soboto dme 22. tm ob tričetrt na 16. uro v Narodnem domu z znakom. — Poverjenik Rehar. m Naš žnpatf v Beogradu. Po sklepu mestnega sveta je žujpan Grčar odpotoval v četrtek V Beograd. Namen1 njegovega potovanja je, da doseže pospešeni e rešitve nekaterih perečih zadev: prodaje vojašnico, najetje. posojila, ureditve šolstva, avtomatične telefonske fcemtrale Itd. m Upokojitev generala R. Maistra. Izvemo, da je vojno ministrstvo med dnnu gim upokojilo tudi generala g. Rudolfa Maistra. m Namigavanja »VoftkSStlttOrte«. 6en frtkova »Volkssitimme« prinaša notico o oblsodbi mesarja Kirbiša Tu začenja namigavati o morali »mešč.aniskih listov«, ki jili je baje g. Kirbiš podkupi^ da so nliolčali o njegovi obisodbi. »VoUkH-Stimmie« povsem določeno namiguje o Kirbiševem denarju. Če je že beseda O meščanskih listih, K' katerim »VolkS-stimme« prišteva tudi »Tabor«, tedaj se V tem slučaju misli urednike in ako tovarišica iz »Ljudske tiskarne« goVori o nemorali listov, misli s tem nemoralo urednikov, ki so eprejeli od e- Kirbiš 'denar, da Bo zamolčali njegovo afero* Gospodje iffl sodruigi od »Volfestlmtae« imajo tedaj opravka z nami. Mi jih pozivamo, da V interesu morale, ki je isamo ,,§aaT^, m srled^ ^aalke iat munr&r '■JnariDor, za. sepiemura 7323^ kulturna prepričanja — ali prekličejo bemloralino namigavanje o časti bližnjega, namiga/vanje, ki ne pove nič konkretnega — ali pa nastopijo pred javnostjo z imenom1, kateri izmed urednikov »Tabora« je govoril z g. Kirbišem: ali katerimikoli njegovim' zastopnikom o denarju oziroma je eelo sprejel kak denar, tako da bi tu prišla v poštev osebna morala. — Vekoslav Špindler, Radi-voj Rehar, Božidar Borko, Rudolf Ozim, uredniki »Tabora«. m Nečedno postopanje. Prejeli smo: Podjetje »Ballkam«, delniška družba za mednarodne transporte v Ljubljani, je Samo iz političnih razlogov odstavilo ravnatelja tukajšnje podružnice, g. Iv, Kejžarja. Slovenski trgovski krogi in tudi vse riarodnočuteče občinstvo pozna velike zasluge, ki jih ima g. Kejžar za narodni in narodno-gospodarski razvoj Maribora in' njega okolice. V najtežjih časih je stal ha braniku siloveniskih pravic, vsled česar je bil preganjan od u-prave Južne železnice kakor tudi od Strani avstrijske vlade, ki ga je med Vojno z drugimi narodnimi delavci Vtred vrgla v ječo. Tega našega zaslužnega narodnega borca je postavilo omenjeno podjetje sedaj na cesto brez vSa-oega utemeljenega razloga. — Slovenski trgovci in podjetniki, zapomnite si ta henarodhl čin omenjenega podjetja in vravnajte svoje postopanje napram njemu tako, kot zasluži . m Sejmi v Mariboru do fiadaljnega ukinjeni. Pravkar je prispelo poročilo, da so radi slinavke živinski in svinj fclki sejmi v Mariboru do nadaljne-ga za-pcrti. ni Ankrstov fond za »Dom vboglh«. •V odgovor na neumesten naipad v »Straži« od 17. t. m. je odvetnik g. dr. Tomšič daroval v Ank ret ov fond, ki je namenjen pomožni stanovanjski akciji za zgradbo doma vbogih, prispevek 250 D. S tem’ se je Ankrstov fond pomnožil na 897 D. Naj bi ta vzgled v sličnih sluča ■jih našel še mnogo potsnemalcev! Mladinski oddelek »Ljudske knjiž- ni Šilce« je zopet otvorjen ob sobotah od 18. •-rotniiki soglasno zanikali, nakar jo bila Bočkorcčeva oproščena. , Goljufiv italijanski trgovec. Koncem’ leta 1921 se je pojavil v naši' državi današnji Obtoženec Guerino Pe-lllcetti, trgovski agent iz Reke, ki se jo izdajal za premožnega trgovca, ki kupčuje samo na veliko. Posetil je več u-glednih trgovcev v Mariboru. Ljubljani, Zagrebu, Belovaru In drugod. Z znano italijansko zgovornostjo in s svojim nastopom si je znal v kratkem času pridobiti zaupanje ter začel kupčevati na veliko. Posebno se je zanimal za krompir, fižol in jabolka ter pripravil svoje žrtve, da so mU dobavljale kar na veliko, špedicija »Orient« pa je skrbela za transport. Sprva je blago plačeval, pozneje pa, ko si je že pridobil dovolj zaupanja, je šlo vse na kredit. Ko so mu postala tla vroča, jo pobegnil, dokler ga niso končno izsledili v Gradcu ter ga izročili našim! oblastem. Med drugim je izvabil trgovcu Šerecu v Mariboru več vagonov kromtpirja, fižola in jabolk, enako Rud. Pevcu v Mozirju, Nikoli Bicaniču v Belovaru, tvrdki Cerar in drug v Ljubljani in Gospodarski zvezi v Ljubljani po i več vagonov blaga. Škoda, ki jo trpe škodovanci, so ceni na blizu 3 milil0® kron. Špedicijski tvrdki pa jo ostal ° žan vse prevozne in transportne stro Obdolženec trdi, da je prišel samo v P čilne tožkočo, ker se mu je zadnja ljatev pokvarila. Ugotovljeno pa se mu je od 93 vagonov pokvarilo blfl#8 samo v štirih’ vagonih. . gju Pellicetti je stal pred poroto že & seca junija, a je bila razprava v: evl® zaslišanja novih prič preložena. J Porotniki šo vprašanje krivde P°‘,r leti težP i ■■ li in je nato bil obsojen na 2 ječe, Objave. § Študijska'knjižnica dobiva '~~m knjige za nakup, od katerih pa 1,100 ne potrebuje, ker jih že ima. Te ostanejo občinstvu kakih 8 dni v "»A. ji nici v pogled oz. nakup. Med i'0D^u,n« tudi Meyerov »IvonverBationsl8^1. j, , (19 zvezkov v izvirni vezavi, 4. , ■ 1889—1892). kateri se odda za 900 Pp § Instrukeije za višjo in nižjo v zijo daje reven osmošolec. Nasl®^^ iz prijaznosti uprava »Tabora«. § Mesini kino. »Galantni kralj r ^ Močni«, sijajna historična drama*.^ roške dobe v 6 činih (v glavni vloP.^ dolf Basil, Eva Speyer, CharloM® ^ in Use Gbtzen) se predvaja v pet8" boto, nedeljo in pomdeljak. ■cJff § Invalidi, ki so hiralci ali tu jS lažni, in ki bi radi šli v zdravili^ el° mora petrolej pošiljati v *'UF' ‘ 1 nih, je gen. direkcija železnic & d* redbo, da se mora o-sobje strcS0 gornje naredbe. .i* 0^' t j! lokomotive Škodovih tovarri v krizi in bo menda ’5r. t®ja meno itp*sa teh rfh htr-kjr j jVvmb! - 'mi Bft itn »laborA*. st— 1 Sl na (tom po egi k-pTušart pri Sfi S&asršPafarcrfBv natioor, 22. stpiemwa 195$ Sfffl K) kahek luksus-avto, znamka »Puch“, 2 cilindra, 3 »edeža, takoj ceno na prodaj. Pojaa-mla: Krčevina št. 160, kjer 3« tudi avto na ogled. 1987 Enonadstropna hiša i dve- Hia lokaloma in velikim vrtom, bliiiu glavnega kolodvora, je radi selitve takoj na prodaj. Pojasnila daje: Rublje. Aleksandrova c. 23-1 2035 1 Mariborska demokratska organizacija jo v četrtek, dne 20. septembra zgubila svojega odličnega borca in mandatarja zmožen bilance, z daljšo prakso, sposoben in ver-ziran, se sprejme v tvornici Narcissus, Zagreb, poštan. pretinac 227. 2055 4—2 drobnina, trikotaža Samo na debelo! Gaspari & Faninger Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48. odvetnika v Mariboru odbornika krajevne organizacije JDS, člana občinskega sveta, okrajnega zastopa, mestnega šolskega sveta, ravna* teljstva PosojiSnice i. t. d. Slava spominu njegovega idealnega delovanja! Načelstvo JDS. Brez posebnega obvestila. Potrtim srcem naznanjamo, da je dane* nepričakovano preminul naš blagi soprog, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod Starejšinska zveza bivših članov Jugo slovanskega akademskega društva „Tri glava" v Mariboru naznanja tužno vest, da je včeraj umrl njen dan odvetnik v Mariboru in občinski svetovalec star 44 let. Dragega pokojnika bodemo v soboto, dne 22. septembra 1923 ob 16. uri od Narodnega doma spremili na staro mestno pokopališče k zadnjemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala v pondeljek, dne 24. septembra 1923 ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene. MARIBOR, dne 21. septembra 1923. odvetnik v Mariboru ki je vse svoje življenje posvetil našemu geslu Rodbina Sernecova Mestni pogrebni zavod Maribor, V Mariboru, dne 21. septembra 1923, objavlja prežalostno vest, da je nje dolgoletni član ravnateljstva, gospod odvetnik v Mariboru danes po kratki bolezni preminuli Pogreb se vrši v soboto, dne 22, septembra 1S23 ob 16. uri iz Narodnega doma na staro mestno pokopališče. Bodi velezaslužnemu delavcu na narodnem in gospodarskem polju dforanjan časten spomin! Maribor, dne 20. septembra 1923. mwroof,^'/. ^septembra 1^23.^ Sokolsko društvo v Mariboru naznanja, daje dne 20. septembra 1923 nenadoma go letni in zaslužni starosta, brat odvetnik v Mariboru Pogreb bo v soboto dne 22. septembra 1923 ob 16. urf iz Na rodnega doma na staro mestno pokopališče. V Mariboru, dne 21. septembra 1923. rsyv- WjMB3W ...'■■atflfiSu/i javlja tužno vest, da je njen zaslužni občinski svetnik, gospod odvetnik i. t d - ■ 'J *Kv5w®SffiSi»KMsH E '.»nj *w Kotetafcij »3Wwwy. — OAraaorai garafouk; MM|b,r„^ tiskarna & JrtUŽicit'