cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj4 po pošti za celo leto V tiskarniei sprejemana sa leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za eetert 4 gld. 60 kr., za pol lota 2 gld. 40 kr *a eetert leta 1 gld. :*0 »^r leta 1 gl; ako zadene La ta dan prazniV. izide Daniea dan poprt^r. Tečaj XXX. V Ljubljani 2. listopada 1877. MMušam r vicah za veziio h njih današnjemu godu• (Dalje.) Da bi se v prid ubogih duš v vicah med našim narodom še kaj bolj stalnega vkrenilo, svetujemo dalje, naj se skusi vpeljati bratovščina ».Vnebovzetje Marije Device". Mala nemška knjižica: „Die gnadenvolle Erz-bruderschaft zum Troste der armen Seelen in Fegefeuer unter dem Titel der „Himmelfahrt Mariens", in der Redemptcristenkirche zu St. Maria in Monterone in Rom kanonisch erriehtet", katero je nedavto blagoserčni gospod Jan. Wonka iz Požuna po „ Vaterland-u" neplačilo ponujal, in je pisatelju teh veratic en iztis tudi radovoljno poslal, *) popisuje to bratovšino precej obširno. Iz te knjižice posnamemo za en pot le glavui obseg. I. poglavje. Početek in namen bratovšine. II. poglavje. Potrebne opombe u) za predstojnike, b) za pooblastene (subdelegirt) m*šnike, ki ude sprejemajo, m c) pogoje in dolžnosti udov. Tu naj omenimo za ude poglavitne točke, ki so: 1. Udje te bratovšine za morejo postati vsi živi verni obojega spola (taki, ai so že umerli, se v to bratovšino ne morejo sprejeti). 2. Čč. gg. duhovniki, ki v to bratovšino vstopijo, so prošeni v letu eno sv. mašo praviti; ostali udje (neuiašniki) pa eno sv. mašo najeti za vse duše v %icah, posebno pa za take, ki so bili udje te bratovšine, kakor tudi za tiste duše, ki so največje pomoči potrebne, ali pa ki so najbolj zapuščene. (Pri tej točki je posebno pomniti beseda, da so udje za to le prošeni; tedaj se to le želi in priporočuje, nikako pa ee ne veleva.) 3. Taki udje, ki ne premorejo sv. maše najeti, zamorejo to namestiti z eno sv. spovedjo in sv. obhajilom; ali da gredo vsaj na ta namen enkrat k sv. maši; ali da odmolijo enkrat rcženkranec ali pa križev pot, in zasluženje vseh teh dobrih del darujejo v prid ubogih duš v vicah. 4. Razun pod poprešniima številkama (3. in 4.) naštetih pogoj nimajo udje nohenih druzih dolžnost, pač pa so zopet le prošeni, da vse ene odpustke, ki jih zamorejo vsled spolnovanja bratovskih pogoj zadobiti, darujejo ubogim dušam v vicah. 5. Vsaki ud naj se blagovoli potruditi, da pridobi tej bratovšini še več novih udov. *) Naslov: Johann Wonka, Sekretar der St. Vinzenz von Paul Conferenz in Pressburg, Ungarn. Pisavec. 6. Ako kdo pogoj ne spolnuj", s* s tem nikakor ne pregreši; se ve, da pa vsled tega tudi podeljenih odpustkov deležen ne postaja. III. poglavje. Popolni odi>u.«tki, podeljeni po papežih Greg< riju XVI in Piju XI: 1. Popolni odpus'ek za dan pristopa. 2. P« polni odpu-t'k na tri G« sp< d«.ve praznike: Boži* ali Sveti dan; ss. t eh Kraijov praznik in v visoki praznik pr*«v. Rešrjega Telesa. 3. Popolni odpustek za peU ro Marijruh praznik« v : Spočetja (K decembra); Očiševanja (2- tebr): Ozna njen;a (25 marca) : Vneboh« da (15. avgusta) in R« jstva (8. septembra). 4. Popolni odpu-t^k za petero | raznikov Svetnikov in Angelj-v : Sv. Miha-la prijazen (8. majt ika): sv. Mihaela god (29. sept.); v praznik sv. .) žet'. /19. marca); v praznik £V. Jožef i v-r>tva (tretjo n« deljo j .. ve iki noči) in v praznik ss apostel.n v Pet«a in Pa\la (2'.1. rožnika). 5. Popolni odpustek za praznik vsih vernih m*rt-vih (2. nov ). 6. Popolni odpustek t a en povoijni dan vsakega mesca (Piis IX '.'/i pt. 1 -511). 7. Popolni odpustek /a smertno uro za vs° ude bratovšine, uk«» se ?• e ano s; ov»mii ;ri .uhajajo; ko bi za to več zmožni ne bili. t.a bk«.s:*uo p»es.. Im» Jezus izrek 6, ali *. saj v serci zakhč-j". Nepopolnih odpustk. v , mil- st pre-i pravic (privilegij) pa zagotovijo omenjana brato\š:r.a v sira s'«ijim ud« m to iko, da j h tu na d' l»no postevati ne uterpi;t.i». Namesti tega se pa pr^derzio-iro avitovati, naj vrame kaka dnho^ska oblast i »;aj b< i je v Lj •o.iani, kot v osreoku shtven&kih pokrajin) t-, z*diem nasvetu gr**mo celo še tako daleč, da (naj se nam to n«- samoti', imenujem • velečaatite gg. o« . Frančiškane Ljub ar .k«-t on:; blage zavetnike, ki naj bi prevali vp«-l avo, oskerbovati je, vpisovanje in vladanje t** bra»ov5ir»* v sv je r«»ke. Pieča-stiti frančiškanski r-d :m* namreč mnogo sp«»sr>bnih moči za zverševanje tavih oprsij, nlihova Ljubljanska cerkev (ki je ljudstvu tolik priljubi »-ral. pa tudi d« volj altar,ev, zmed kat'rili r.aj bi se etieu kot bratovski oltar določil in imen« val. Z vstanovo brat'«*, šine naj bi bilo ob enem v zvezi tudi izdavan|e primerne kn| žice s podukom in molit vami za duše v vicah, po kat« ri knpžici bi udje gotovo radi posegli. Kot jako dobra podlaja naavetovani knji- / / lici naj bi aiužii-. / ; omenjeno delce: „Die gnadenvolle Erzbruderschaft zurn Troate der ar men Seelen in Fege-feuer": nekaj zelo primarnega gradiva nahaja se tudi v preč. g. Jan. Volčič-a molitvenskih „Vert nebeški, str. 186-196" (že ves razprodan), in „Getzemani in Golgata str. 628 — 640 '; — najdlo pa bi ae še tadi po dragih knjigah za to dovolj izverstnega dušnega blaga. Le pričeti je treba, in dobra stvar bo zdajci dozorela. (Dalje sledi.) Potnik na mirodvoru. Dana zakaj na mirodvoru Je napolnjeno ljudi, Tu na smertnemu prostoru, Kaj jih z umerlimi druži? — Sveta vera — luč blišeča — Vabi vernike v ta kraj; In ljubezen pregoreča, Ki ne mine vekomaj. Glej, v molitev je vtopljeno, Kar je včmega duhi; Vse je z rajnimi združeno, — Zdaj ločitev vse nebi. Vse se trudi, ljubav kaže Ljubim umetl.m prav gorkč, Najde vencev vsske bsže Na gomilah mi ok6. Vse se svetr, v luči vtrinja; Ko ne čul bi vmes se jčk, Menil bi, da ae rasgrinja Zvezdni pred menčj občk. In med ljudstvom prikoraka, Z vencem potnik v Božji vert, Vidili je siromaka, Da bolesti je potert. Tudi on čes mnoga leta Rad bi enkrat obiskal Groba mater in očeta, Jima venec daroval. Milo potnik se ozira, A r.e najde križa več; Sulse britke si otira Star mu grobarju veleč : Kje počiva oče, mati .... O Zakaj djal križ ai proč? Venec jima čem podati, Morda zadnjikrat — to noč. Daj no, groba mi pokaži, Molim da za nju pokoj; Da serce ae mi vtolaži Pri predragih še necoj. Rad še enkrat bi govoril Z ujima ta častiti dan. Preden bode se ndtvoril Tudi meni grob hladin. „0 prijatelj, milo snani! Nemogoče mi je to; Križ strohnil je, — prekopani Stariši že dvakrat io." „Hočeš pa sa nju moliti, Sej lahkč letč storiš; Tam-le moraš poklekniti Pred veliki sveti križ." „On sirotam rane zdravi, Ki s ljubezni darovan Bil na križ je", — grobar pravi Ter odide v drugo stran. — K križu zdaj molče savije Potnik h -»»finimi očmi; S križa u:u tolažba sije, Tam v molitev se vtopi. In ko moli pregoreče, Se razjasni mu ok6; Lice zopet mu rudeče Zdaj prihaja — prej bledč. Kaj vtopljen v molitvi vneti Prosi revež Kristusa? Al* da materi, očeti Večni mir in pokoj di? Ali z dragima občuje Unstran groba duh njegov? Al ga Jezus sam miluje Ter daje mu blagoslov? — — * * * V mirodvoru noč nsstane, Ljudstvo je odšlo na dom; Ali potnik še ostane, Klečijoč pred Kristusom. V jutro, ko grob&r se bliža, Gleda kaj tako stermeč? Potnik tsm na snamnju križa Z vencem v roki spi — slončč. Stopi k njemu, in ga dr&mi; Ali smehljajoč obraz Znani: „Že pri atu, mami S Kristusom sem sdružen jas." — Radoslav. Predstava rojstva našega Zveličarja Jezusa Kristusa v dveh delih. (Spisal O. Purgaj.) (Dalje.) II. Del. (Predstavlja sc rojstno mesto. — Mesija leži v jaslicah; zraven Njega sedi sv. Jožef. — Pastirji zopet uastopijo.) Sv. Jožef: Jehova! kako veuder se radujem, Da ai izvolil me zatč, da čujem Nad Njim, ki prišel nam delit je mir, Nad Njim, ki bode vsake sreče vir. — Jehčva Ga je Adamu obljubil, Ko raj po nepokornoati je zgubil, Nesrečen vedno bil bi rod človeški, Ak nebi smiljen' Oče bil nebeški, I Tebe za rešnika nam poslal. Življenje bo nam Tvoje lepi zgled, I kdor za Tvoje naake bo vnet, Deležen bode radosti postal, Katere Oče večni jim obeta, Ki spoznajo za svoj'ga Ga Očeta. Na križu bos za nas enkrat umeri, Da bi nam raj zgubljeni spet odperl, Katerega je pervi človek zgubil. Premilo Dete! Kdo bi Te ne ljubil, Ne hvalil, ker boš naše sreče vir? Zatoraj, koder svitlo solnce sije, Serce hvaleče nsj Ti proti bije, Sej nam prinesli so nebeški mir. (Pastirji nastopijo; ne vidijo jaslic; eden praša sv. Jožefa.) Drugi pastir (najpoprej govori drugim): Ta mož bo morda vedel, kje Mesije Je rojstno mesto? — Stopimo le k njemu! Obrazu če i oblačilu v*emu Verjeti smem, gotovo tujec ni — (Sv. Jožefu): Predragi brate, čudež se godi. Prikazen angeljev smo vid'ti ravno, Ki rekli so, da je se narodil Mesija, kterega Jehova davno Obljubil je. Si siišai kaj o tem? S prijatelji bi rad Ga počastil. Na večno ti hvaležen biti čem, Ko bi nam Njegov rojstni kraj naznanil. Pervi pastir: Jaz upam, nikdo nam ne bo zabranil Podati k Njemu se, če tudi stana Smo revnega, pa serce v persih bije Pošteno nam, ne poznd hudobije, Ker Božja nam zapoved bila znana. Povedi, kje je rojstni kraj Mesije? — Tretji pastir: Da, naša serca bodo Njemu vdana, Veselja bodo rajskega igrala, Ker znamo, da bo svobodna postala Sovražnikov zdaj domovina naša. Sv. Jožef: Predragi! sreča velika je vaša, Katero od Jehčve ste sprejeli. Bodite Mu hvaležni i veseli, Da vj ga boste pervi počastili, Katerega smo davno vsi želeli. Poglejte sim, tu je Mesija mili. Kak mirno spava v b rnih jaslicah, I vendar hraber bo, krivičnim strah; Nadloge On nas bode vsake rešil. I dasi Adam silno je pregrešil, Nas vendar zopet s Stvarnikom sprijazni, Da čutili ne bomo večnih kazni. (Konec prih.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Sežane, 26. vinotoka. — Slike ne služijo samo v lepsavo cerkvd, ampak po znanem izrazu, da so knjige sa tiste, ki znajo brati, podobe pa za te, ki ne znajo, vsem, ki znajo brati v spodbudo, in onim, kteri ne znajo v poduk in premišljevanje. Ko sem bral v nekem časopisu o presno malani cerkvi sv. Brigite v Brigitenav-u, sp omin jal sem se tudi podruinice Matere Božje v Šmarjih v naši fari. Sedem podob je zmalal na presno g. Jak. Raspet iz Idrije v tej cerkvi prav lepo in nežno. Vse slike bodo služile pobožnemu kristjanu v večo gorečnost in misli jim bodo povzdigovale na višavo: kaj je sv. vera in kdo je On, ki je večna resnica, pot in zveličanje. Ko stopi kristjan v cerkev, zagleda najprej nad stranskim oltarjem angela, kteri poln veselja Mariji oznanja, da ona bode Mati Odrešenikova. Prav očitna je na klečeči Mariji pobožnost, ponižnost in sveti strah, kteri jo navdaja, ko vidi angela v prelepi podobi mla-denčevi pred seboj. Druga podoba na evzngeljski strani v prezbiteriju kaže obiskovanje tete Elisabete, kjer je zopet pri Elizabeti lepo izdelsno čudenje, da jo pride Mati Gospoda in Odreienika obiskat. Ravno tako pri tretji podobi, ki kaže rojstvo Kristusovo, ki v jaslicah na slamici ležeč kristjanu kaže, da hoče za človeški rod že od pervega trenutka terpeti in v revsini začeti svoje življenje na tej zemlji. Ceterta podoba je darovanje v tempeljnu, kjer stari Simeon Dete na rokah deržeč prerokuje, kdo je ta in kaj bode vse moraia Mati terpeti; v sliki se vidi zvesto poslušanje vsih navzočih. V peti podobi na episteljski strani se vidi 121etni Kristus v tempeljnu, kjer sta ga Mnri a in sv. Jožef našla tretji dan. Kako milo se ozira na svojo Mater, ktera mu govori, s kako žalostjo sta ga ic-kala. Šesta podoba na evange.jski strani v čolnu cerkve, zelo velika, kaže Marijo Magdaleno pri nogah Kristusovih v hiši bogatega farizeja Siruona, ko ta 6pokornica s solzami mčči njegove noge in s svojimi lasmi briše. Kako veličastno je narejen Kristus, kakor bi ravno pripovedoval Simonu priliko od dolžnikov, daje bilo tistemu več odpuš»rega, ki je več ljubil. V sedmi podobi na episteljski strani, tudi v čolnu cerkve, vidiš Odrešenika na kriZu v tistem trenutku, ko je svojo sveto dušo izdihnil. Pod kr žem Marijo, Mater njegovo, sv. Janeza in Marijo Magdaleno, vse objokane, v veliki žalosti, ker je njih Gospod in ljubljenec jih zapustil. V resnici primerno temu so voodobljeni obrazi. (Konec nasl.) Leavenworth v Ameriki, 26. sept. l >-77. (h prijat. pisma. Perve poskus nje novomašnika in mladega slovenskega misijonarja v Ameriki.) Dragi prijatelj! K"r zdaj ravno čas imam v samotnem Leavenworthu (kjer imam ta teden poduk za birmo), te morem nocoj zopet enkrat v duhu obiskati. Svoje misijone sem ti že popisal. Ka-košne apostoljske pota da motam napravljati, boš lahko sam sodil, ako Ti povem, da od 14. t. m. že ni*»rn bil več dom£ v New-Ulmu, vedno na misijonu v Sieepy-Eyeu, Lamberton-u pri bolnikih, pogrebu, v Leaven-worthu; še le prihodnji petek zvečer se zopet vernem domov. Malo nerodna je se zroirom okrog klatiti; naj bolj sitno pa je v Leavenworthu, kjer ni hotela in moram stsnovati v kmečki hiši, in ravno preveč ne gledajo na snago. Povsod, se ve da, moram vse iz novega začeti, ker do sedaj v nobenem mojih misijonov ob nedeljah še nikdar niso imeli Božje službe. Ravno smo popolnoma dodelali cerkvi v Sleepy-Eye u in Leaven-worthu; perva, iz opeke, je velika in uaj lepša v našem County-ju (okraju), druga je malo manjša, pa tudi jako mična. Škof Oreland nas bo obiskal in 2. okt. posvetil cerkev v Sleepy Eyeu, 3. pa v Leavenworthu, in bo ob enem delil sv. birmo. To ti pa imam gumpce in bunke v poduku! Imam jih precej okoli 20 let starih, ki še niso bili pri pervem sv. obhajilu, pač pa na vsakem plesu. To je dobro, da so vsi nekoliko izobraženi, ter vaaj brati zn. jo. t gre učenje ae doati hitro. Vladnih šol ae ram namreč ne manjka, aamo da niao nič vr dne, in komaj, da ae otroci v nj h nauče malo brati in pisati. Dekle kmečko, ki ai malo bolj gosposko obleko napravi, gre k supermtendentu, pa dobi službo učiteljice a 40 dolarji plače na mesec, akoravno včasih še pravilno pisati ne bl£. Ako vsaka tacih šol po deželi šteje en du-cent učencev in šolaric je že veliko (Skerbni starši jih raji osjejo v farne šole, ki jih pri katoličanih napravlja in oskerbuje cerkev.) Vse je poveršno v tej deželi ,,humbuga", toda vse vendar hcčc biti izobraženo in gosroak". Tu v Leaven-worthu je »koro ve ubožno, ko pa pridem v nedeljo v cerkev (posebno kar je irak'11), vidim pred seb"j same jjfraile1' — pa ao nazadnje le priproste nevednice. Bolnikov je zdaj precej; — štirje onih, ki sem jih jaz previdil s a-t. zakramenti, so že v večnoati. V kratkem času duhovskega življenja, smem reči, sem že precej «ku*il. N*j v*či dogodek pa sem imel zadnji teden v S»epy Kve-u. Mlada žena nekega odpadenega katoličana (Fianc >za), ki se je bila zopi-r voljo staršev in proti cerkvenim postavam pred sodnikom oinožila (dala oročiti), prišla je k meni, ter obljubila d«> prihodnjič, o bo tam Božja služba, »praviti se s l>rK\iio. Med tem je bila nevarno zbolela; ko v sobot • pridem doli, mi doktor pore, da ni več upa zanj'. Berž letim tje, toda mož, ki ga srečam med potjo, mi prepove priti v njegovo hišo. V* im notri med tem, ko je bil on odšel v m« sto; ku »«zaj pride, sem bil ženo že spo-vedal in ji podelil sv. posleanje ol ,e. (Sv. Iiešnj. Telesa nisem imel pri sebi), ve, da me je dedec odpravil iz hiše, — toda povedal sem mu, da dru^i dan zopet pridem. Po posredovanji z travnika, ki j»* sicer protestant, toda bolji prijatelj duhovnom kot odpadli katoličan, se mi je posrečilo v ponedeljek v drugič priti v hišo in ženo obhajati... Mai«i ur p«izneje bila je ua mertvaškem odru: — v sredo sem jo slovesno pokopal. Mož cel6 je prišel v cerkev, siia»i med pridig«) eno grenko za-se, — od groba p» i.am je pobegnil. Ne ž im si srečati ga v samoti! V Burn-t-u prihodnji mesec začnemo cerkev zidati, in upam, da bo ®?ala ae pred zimo. F. Berghold na pravi obris. Ledeno po*l«>pje (znotraj pobeljeno itd.) postavimo tu v pur tednih. P<> drugih krajih proti zapadu bom mogel ma-f. a»i v navadnih hišah. Zadnji če-tertek sera v Lambertonu irael Božjo službo v občinski šoli, — luknja p «1 -topmcaroi je služila za spovrdnico. Ti kraji, ki jih midva z g. Bergholdom oskerbujeva, to naj bol) divji in zapuščeni v celi Minnesoti, — toda upajmo, da bo b< Ije v prihodnjič; sej je izverstna dežela za kmetije, in kobilice so šle. Dela dosti, popotovanja še več, pa človek se že navadi potikati se okoli o svetu. Kuialo bo treba kosmate tuknje pa kosmate ape za zimo. Odpiši mi v«widar kaj... Ne veš, kako sem vesel, kadar zopet kaj slišim od znancev! — Serčen pozdrav vsim prijateljem in nekdanjim sošolcem Molite za-me, da ne omagam med težavami in nevarnostmi ,,intus et foris". Z Bogom! Janez Tori. It Valdivije na Ciiejsk^m, republike v južni Ameriki, 20. avg. 1*77. (Dopis.) — 27. rožnika se je zgodil vul-kan-«k izbruh v L'ot«p.*xi (ognjoroetna gora je zopet ognjeno topljenimi iz neb- vergla) na Ekvadovskem. Limanska „La Patria'4 piše: Cotopsxi je naredil enega naj strašnejših ognjenih izbruhov. V Ooav*<|uil-u, ne le, da smo slišali bobnenje ognjemetnikov (vulKanov), temveč Bkoz 3 dni smo imeli pepelni dež. Keke iz notranjega so strašno naraatle, in naj lepši posestva (haciendas) ao pokrite z blatom ia žlindro, celi okraji ao zginili. V Latscungi je neareča naj veči. V glavnem mestu Quitto ao bili dnevi, da so o poldne 8 svetilkami hodili po ulicah. Na daljo io šir-javo je vse globoko s pepelom pokrito, in živina, kar je je še obstalo, nima živeža. (Po teh krajih ae aeno ne pripravlja in živina uima hlevov, leto in d^n ostane pod milim nebom.) Ljudstvo v teh nesrečnih dogodbab vidi kazen Božjo, ker so vikšega škofa oatrupili in kapitelvikarja iz dežele izgnal, predsednika že poaledn;e dni (24. rožn.) iz dežele spoditi, ki je pa zato glavno mesto djal ▼ prepoved. (To so iamasonski in rudečkarsko-republi-kanski blagri po mn«>zih krajih v južni Ameriki. Vr.) Ljudstvo, vidivši, da se ne mašuje in zakramenti ne dele, da v ti nesreči še noben zvou ni pčl, se je jelo zbirati, bilo pa je a silo razgnano. Vender utegne rovarstvo km-tlo splošno zbučati itd. Tudi jaz bi mislil (pravi gospod dopisnik), da to je kazen Božja zavoljo umorjenih Garcia-Morena in nadškofa Checa y Barba. Ubogo ljudstvo! 15. avgusta. Prepoved čez Quitto je preklicana. Kapiteiski vikar je namreč, pihajoč iz sosednje dežele, svoji časti ?e odpovedal, in z ravno tistim pisanjem je „iuttrdikt" preklical. Potresi ae g de skoro dan na dan zlaati na Cilej-skem severu, — dva ognjemetuika, ki so poprej mislili, da sta dogorela, zopet razsaiata z vao togoto. Ob vzhodnji meji Cilfjski in dalje v Boliviji, na Peruvanskem in Kkvadorskera je Andes-gorovje vulkansko (Vgnjemetno). Že samo Čile ima 1(> ognj"raetnikov, kterih je pa le 6 gorelo; sedaj na tudi zaspali pričenjajo zaporedoma zopet ogenj bruhati. Bog nas varuj! Naš n^j bližnji ognjemetnik je Villarica (r. Viljarika), ki dosihmal še ne kaže poM onega spremenjenja. 18. avgiuta. — V Boliviji se je general Berdon vzdignil zoper predsednika Daza. Uboga dežela! To je tretje rogovilstvo, odkar sein tukaj. To «o republikanski blagri, kauar se zverže v vojaško vlado! 2<>. Avgusta. Menil sem, da v listih, ki sem jih p' e jel z včerašoj m p;ir<.br«»d«,m , dobim še kake reči, k»r bi Vas zanimalo, nisem pa našel nič posebnega, razen ce.e veiste nesreč, ki so se dogodile po povodnjih na severu naše republ ke, dalje se naznanjajo ponav« ljani p tiesi ravno ondod, — v tem ko je v Braziliji vse sežgano od suše. Deržavui stan sosednje Argentinske republike (gUvn«» mesto Buenos Ajres) je precej skaljen, ter se boje, da bi kaki razpor ne skipel Č.l-jci ne le aamo, da so v Magt-lanovi ožini vatanovili na«elbo, temuč za-ht^v-ijo tudi Patag tuako primorje atlanškega ocejana od Mage auove ožine gori čz^oU. stopinjo južne širjave; Argentinci pa menijo, da Oilejci v atlanškem morji nimajo ničesar iskati, in celo Magelanovo ožino jim hočejo odrekovati. Bi pač bolje storili, ako bi oboji moči zedi-tiili. oa bi obdelali in «dikaii dolgo Patagonijo (prostor-niši od Avstrije), po kteri prebivajo edino le divjaki. Pozdrav, sp- štovanje in priporočilo v molitev vsim prijatlom. ,,Danica" pr.haja zdaj prav, razen štev. 21, 22, 23. *) P. Maks. *) Ho g. bratu poslani dopis je v prešnji Številki. .Serčna hvala in pozdrav! Prosimo za nadaljevanje. Zgubljene ntevilke se Vam doposljejo. Vr. Misijonske sporočila r. P. Valjavca. XLVII. Štiridnevnica na čast presv. Sercu Jezusovemu od 5.-9. junija 1872. Med tim časom, ko sta oo. prednik in Starč Pod-gradom a dobrim vspehom se trudila v sv. poslanji, sva jaz in o. Lempeij v Repnjah pobožnost imeia na čast presv.^ Sercu Gospodovemu. Ce že sploh naša ljubeznjiva mala in mlada neve-stica Repinjska, kakor velik magnet, iz vsih krajev ljud-atvo k sebi vleče, je od 5.-9. rožnika to še posebej delala. Te lepe oni so se, bi rekel, vse Repnje vzdig nile in so hotle ozaljšati novo svojo nevesto. Dekleta, ko je bilo ravno zunaj k dežju bolj napravljeno in ni bilo za delo, so hitro koše pobrale in ae na vse kraje razkropile nabirat zelenja za vence in lepih prostih cvetek zanje. Dve celi noči so darovale Sercu Jezusovemu, ter so med petjem Marijinih ljubih pesmic vence vile za kras nevesti beli. Dva velika venca so zviie, enega za pred veliki darilnik, druzega pa za pred kor; manjših vencev pa so okoli in okoli cerkve in stebrov pred vsemi tremi darilniki ovile, kolikor je bilo prostora, po stenah in robčh. Skazale so se pa repinjske dekleta ne samo v cerkvi, tudi zunaj cerkve, kjer so slavolok in nadvratje cerkveno z venci opletle. Ena njih je celo iz zlatega papirja lepo izrezala napis: „Počeščeno bodi firesv. Serce Jezusovo", ki se je nad cerkvenimi vrati esketal. Gotovo je imelo Zveličarjevo Serce naj veče veselje nad temi skazovanji prostih kmečkih deklet. A tudi možki so stopili ua noge: eni so znotraj cerkve z zelenimi vejami vse stene prepregli, drugi so zunaj postavljali 4 visoke mlaje, med kterimi sta bila dva sosebno visoka, prava velikana. Veliko nad ovajset mla-denčev in mčž je stavilo mlaje pred cerkvijo. Na v« rheh so vihrale zastave, iz zvonika pa je gledala zastava s križem v sredi. Ukoli in okoli cerkve pa so bile postavljene zelene veje, in iz peščenih tAl, pobeljenih s peskom, so molele zelene breze na kviško. Brat Markovi«' pa je drugo ozaljšal po cerkvi lepo lepo; vse je b.io v kitah in cvetkah, živih in narejenih po darilnikih. Kar imamo lepega in dragocenega, vse je bilo Sercu Jezusovemu izpostavljeno te dni. Nova monštranica z lepim belozelenim vencem je obdajala sv. Resne Telo, Gospod je v zlati lunuli z d^manti obse-iani b val in njegovo presv. Serce je sprejemalo na tem lepem prestoljčrku prošnje, cadostovanja in zahvale od svojih vernih otrok, ki so cel.', iz oddaljene Štajerske k Njemu prišli. Bi le so romarice te dniv iz Ponikve (rojst nega kraia aposteljna Slomšek-), iz Šentvida in iz Šent jurja nad Celjem, kterim je močno dopadlo v Repnjah in v naši ljubeznjivi, zali cerkvici. Z visocega Gorenj skega in globocega Dolenjskega, celo iz daljnega Notranjskega so bili ljudje na naši novi Božji poti. Iz bližnjih mest, tudi iz Ljubljane so prišli, še 1 eržič je imel svojega zastopnika gosposkega v Repnjah sklepui dan te ljube pobožnosti. Petega rožnika zvečer se je začela štiridnevnica ob 7 s kratkim govorom, kteremu so sledile litanije Matere Božje z blagoslovom in prošujo do presv. Jezusovega Serca sa odpuščenje vsih nečasti, temu Sercu storjenih. Ljudstva je bilo prav veliko že pervi večer. Drugo jutro ob petih sem spet jaz imel govor, zvečer ob 7 pa o. Lempeij. In tako sva ostala do kooca pri tem redu, jaz zjutraj, o. Lempeij pa zvečer. Spoveduvanja je bilo pa tolikanj, da nisva bila ljudem kos; o. Kos je tudi pomagal nekoliko spovedo- vati. pa nas je bilo le premalo še, čeravno se je spove-dovalo od * ,6 zjutraj do poldneva, in od dveh do osmih zvečer. Več ljudi je šlo nespovedanih domu, ker niso mogli k spovednici blizo. Tvarino k štiridnevnici nam je dalo 9 ljubeznjenih služb, ktere so ljudem, po domače razlagane, prav do-padle. Serce Gospodovo je te dni dobilo veliko novih udov v svojo bratovščino in v apostoljstvo molitve. Pa so tudi ljudje molili te dni v cerkvi naši, da je bilo veselo jih gledati, od ranega jutra do poznega večera. Brat Markovič je znami vred te štiri dni terpel, kakor černa živina. Zvečer je komaj premogel ljudi iz cerkve spraviti, zjutraj pa vsako jutro mu je terda hodila, ko je cerkev odpiral. Dobro je mogel paziti vselej da ga niao na tla vergli, ko jim je velike cerkv.re vrata sel odpirat Vse je trumoma čakalo pri dur ii iu j.režalo, kdo bi bil pervi pri spovednici, kamor so je namenil. Jaz imam sobo tik cerkvene stene. Slieal sem zjutraj, kako so ljudje zagermeli io se vdirali proti spovednicam vsako jutro, sosebno pa ca praznik Jezusovega Serca in zadnji dan stiridnevnice, kako te jim je čudil brat, ki kaj enacega se nikjer vidil ni, ne v svoji domovini, ne pri Nemcih na Koroškem, in ki je v resnici gledati mčgel, da ga truma poderla ni. 9. rožnika je bil hud dan. Ob 7 zvečer se je moglo ie obhajati, ker so bili ljudje od daljnega in še teači, da so se odpustka vdeležiti zamogli. Popoldne v nedeljo, sklepni dan, je bil govor o V«4, potem pa so bile litanije pete z blagoslovom. V ta namen ao prišli Serce Jezua< vo počastiti preč gospoda župnika vodiški in zapoški in kaplan vodiški s prelepim petjem. Duhovni pomočnik domači je izverstno bas pel, pa tudi gg. župnika sta lepo pela. Ljudstvo vse je prav vneto pripevalo svoje odpevke, in tako je bil ta poslednji dan štiridnevnice zares vesel, sprevesel dan za našo cerkev in »a častilce in častilke Gospodovega Serca. Ta čas je Gospod delil tudi posebne milosti v Repnjah. Oseba, kteri je bil zdravnik vse zdravje odpovedal, se ni mogla zderžati, da je te dni v Repnje prišla stanovat. Ozdravela jc. Neki bolnik, izversten mož, ki je gotovo s velikim zaupanjem k Sercu Jezusovemu molil, je potem, ker ni mogel peš priti, se z volom dal v Repnje peljati, rekoč: Serce Jezusovo me bo ozdravilo. Zares, ozdravel je, in spet moli, ko poprej, pred Seicem Gospodovim zbrano, priserčno, neprenehoma v veliko spodbudo vsim, ki ao ga poprei, vsega druga^ga ibolehnega), poznali. Kdo bo pa soštel serčne, dušne rane ozdravljene te dni? Bogza-njevč. Z*res. dolžni smo reči: Ceščeno, slavljeno bodi vekomaj presv. Serce Jezusovo! Za dom in moIo. Molitev jii'r>l j'iljo »n po jedi. Pobožni kralj Altons Aragonski je bil zvedil, da so njegovi plemči opušali molitev pred jedjo in po jedi. Povabil jih je k avoji kraljevi mizi. Nihče ni molil, tudi kralj sam je takrat nalaš opustil molitev pri mizi. Med jedjo pride — kakor je b lo popred dogov. rjeno — berač k mizi, se vsede, ne da bi se bil za koga zmenil, ter jč in pije. Plemiči so bili nad tem prederznim in nesramnim beračem močno razburjeni. Ko se je berač napil in najedel, je zopet potuhnjeno odlazil. „No, kako vam je všeč ta mož?" vpraša kralj. „To je grozovit, strašansk človek," so rekli enoglasno. „Ravno tako, kakor ta človek", odgovori kralj, „ste tudi vi do zdaj delali. Vsaki dan ste jedli pri mizi nebeškega Očeta, zakaj on nam daje jedi in pijače! Kakor ta berač ate tudi vi sedali k misi io ga niste prosili, — vstajali od jedi in ga ne zahvalili." — Ta poduk je pomagal; nikoli več niso opušali molitve pri misi. — Kaj se je tebi, ljuba mladost, učiti is tega, mi ni treba več praviti; gotovo ste si že sami mislili tole: „Sorovi, gerdi, neotesani ljudje so vsi tisti (tudi visoki gospodje in gosti po kerčmah od tega niso isločeni), ki ne molijo pred jedjo in po jedi! Takim ljudem se pa nočem prištevati; toraj tudi nikoli ne bom opustil in se r" sramoval molitve pri mizi, če bi se mi tudi lahko-miš-jen i ali brezbožni ljudje zavoljo tega posmehovati." Cvet in vati zveste m o Utre. Zahvale. Oseba se priserčno zahvaluje za očitno pomoč v iifki hudi dušni in telesni veliki nadlogi, ktere je po priporočilu v molitev čisto rešena. — J. O., ki je v prav hudi in nevarni bolezni na roki po opravljeni de-vetdoevnici očitno in naglo pomoč dosegla Prošnje. Priporočujejo se v dobrotne priprošoje: Neka nevarno bolna. — Mlada gospa, že več lčt bolehna, se priporoča udom bratovščioe Naše ljube Gospe presv. Serca v bratovsko molitev. Zarad malega otročiča, ki ga serčno ljubi, naj bi ji Marija izprosila še nekoliko let življenja in zdravja, ako je Bogu dopadljivo. Marija ji je že v mnogih nadlogah pomagala. Sad molitve bo naznanjen v ,,Zg. Dan.". Bog usliši! Na Dolenjskem, 28. vinotoka 1877. P. - Neka mati iz L. priporoča svoje otroke za dušno i o telesno zdravje. — Že čez tri leta za božjastjo bolna hči, ki zavoljo večkratnih božjastnih napadov kaže, da bo t*žko kterikrat govorila in k pameti prišla, ko vae zdravila nič ne pomagajo, je prav goreče priporočena mogočni priprošnji N. Ij. G presv. Serca, z obljubo, uslišano prošnjo Materi Božji ua čast po „Zg. Danici" razglasiti. — Enako sta dva razuzdana mladenča, da bi 6e preobernila, z vso živostjo priporočena. Bratovske zadeve. Kameni in priporoČecanja pri sv. maši in sploli v molitvi za mesec listopad. I. Gl avni namen: Zmaga sv. Cerkve. II. Posebni nameni (dalje): 11. listopada. Sv. Martin, škof. Priporoč.: Cerkev na Francoskem. Dar av. vere za mnoge premnoge. Gorečnost za dobro, zla9ti pri malih. 12. Sv. Martin papež in mučenec. Priporoč.: Pij IX. Keršanski občutek, molitev sv. roženkranca, odpravljenje kletvinje in nečistosti v družinah. — Sirote in nezakonski otroci. 13. Sv. Brikcij. Priporoč.: Spolnovanje navda-janj sv. Duha. Za dobre duhovne pastirje. Terdovratni, »lasti na smertni postelji. 14. Sv. Albert (Vojteh). Priporoč.: Za pohlevnost in poterpežijivost, zlasti pri mladini. Bratovšina sv. De-t»nstva. Konec vojske v prid katoliške Cerkve. Io. Sv. Leopold. Priporoč.: Avstrija, zlasti za spreobernjenje prostomišljak« v in drugovercev. Vsi očetje in matere po Slovenskem. Živi in mertvi udje bratovšine N. lj. G. presv. Serca. Življenje Stirnajsterih pomočnikov v sili. VII. Sv. Dionizij Areopagit, Škof in spriZtvavec ali marternik. (Dalje in konec.) Sveti papež Klemen posije tedaj av. Dionisija s nekterimi tovarši vred na Francosko, v tadanjo G&lijo. Dionisij in tovarši stopijo na suho v morskem zavetniku Eri mestu Arlu. V tem mestu in v okolici začne sv. tionisij svoje apostoijsko delo. Nekaj časa potem gre Dionizij naravnost v Pariz; Ruatik mašnik, in Elevterij dijakon, ga tje spremljata. Dionizij s svojo čudovito učenostjo, še bolj pa a čudeži kmalo spreoberne veliko množico malikovavcev, kupi od bogatega mož£ toliko poljd, da na njem aozida cerkev in hišo za duhovšino. To hitro razširjanje KriBtusovega kraljestva na zemlji pa zbudi v satanu hudo jezo in nevošljivost, toraj podpihuje mališke služabnike, naj med ljudstvom punt in hrup napravijo in v tem hrupu Dionizija umorč. Ma-liški služabniki se z orožjem previdijo in se svetniku bližajo, sdajci pa ga obdaja tolika nebeška svetloba, da vai prestrašeni orož)e od sebe veržejo, mu k nogam na zemljo padejo in se mu tak6 popolnoma vdajo, da vse svoje malike potarejo in ae močno vesele svoje sreče in zveličanja po Kristusu. Ta eguba staro kačo — sovražnika vsega dobrega — grozno peč*, ker mu je njegova zloba sptdletela; toraj drugo sprede zoper svetega škofa. Tisti čas je vladal rimski cesar Domicijan. neusmiljen naslednik in posnemavec grozovitega Nerona v strašanskem preganjanji kristjanov. Pri tem grozovitnežu satanovi hlapci Dionizija tožijo, da stare bogove rimskega cesarstva zaničuje, njih tempeljne podera in novega Boga oznanuje. Cesar se razserdi in berž pošlje deželnima poglavarja Fescenija na Francosko v Pariz s poveljem, da naj Dionizija in njegove tovarše usmerti. Ko Fescenij stopi na Francosko ?em)m, že sliši veliko slavo svetega škofa, in hiti v Pariz. Tukaj najde škofa v sredi velike množice vernih iu malikovavcev, ko jim razklada resnice svete vere. Zraven njega stojita mašnik Rustik in dijakon Elevterij. Deželni poglavar ukaže rabeljnom, vse tri svete može zvezati in peljati v sodnjo hišo. Fescenij na sodnjem stolu sede zareži v škofa, rekoč: ,,Ali si ti tisti preklicani starec, ki naše bogove zasmehuje in povelje našega cesarja zaničuje?" Na to surovo vprašanje zarobljenega poglavarja mu sveti škof dd keršansk odgovor. Fescenij se raztogoti in vse tri vpraša: ,,Povejte mi, ah bote poveljem našega veli-cega vladarja Domicijana pokorni ter častili naše slavne, neumerljive bogove? Ce ne, ne bom zgubljal z vami besedi, temuč palica bode z vami govorila." — Ko se to godi, stopi v sodnjo hišo imenitna gospa z velikim spremstvom, po imenu Larcija, ki toži svojega mož& Lisbija, da je po Dionizijevih čaravnih umetuijah (misli si: čudežih) obnoril, ter je vse hišne bogove poterl, in da ne more skupaj z njim živeti. Deželni poglavar ukaže toženega možd pred sodbo pripeljati, in ko ta m« ž stanoviten v keršanski veri ostane, je bil neutegoma ob glavo djan. — Sveti Kristusovi spričevavci ao bili na tezo razpeti in strahovito bičani, po tem pa v temno ječo verženi. Ko so bili sveti mučenci vse te muke junaško pre-terpeii, ukaže Fescenij železno postelj razbeliti, svetega škofa vanjo položiti in živega peči; to pa vpričo druzih, ker si misli, da bodo prestrašeni od vere odpadli. Sv. Dionizij pa na razbeljeni postelji glasno Bogu avalo poje. Moč njegove molitve je ogenj ohladila; svetnik vstane nepoškodovan z goreče postelje. Trinog, same jeze ves zdivjan, ukaže sv. škofa vreči pred zverine, kterim niso dali delj časa jesti, da bi izstradane toliko bolj gotovo svetnika zgrabile in požerle. Izpošene zverine dirjajo proti škofu, on pa naredi sveti križ čez nje, in berž so bile ukrotene. Kmalo potem ukaže grotovitež razbeliti veliko peč in svetnika vanjo vreči. Ko ga rabeljni zgrabijo, naredi čez peč znamnje av. križa, in plamen zgubi po čudežu svojo naturno moč. Svetnik v peči moli in ogenj ugasne. Dionizij gre nepoškodovan iz peči kakor očišeno zlato. Nato ukaže deželni poglavar križ prinesti in sv. škofa nanj pribiti; upal je namreč, da ga bode z muko primoral Kristusa zatajiti, pa se je ogoljufal. Sv. škof uči pričujoče ljudstvo s križa, kakor bi stal na leči, prižnici. Ko Fescenij svojega na mena ni dosegel, ukaže Kristusovega junaka s križa sneti in ga z Rustikom in Elevterijem in z veliko dru zimi vernimi vred v ječo peljati, kjer včrnim zopet pri-diguje, mašuje in vse pričujoče obhaja. Pa glei, o čudo! mož v nebeški svetlobi se prikaže, razsvetli ječo in po-terdi vse z nebeško močjo k nastajajočim novim mukam in si loviti smerti. Kmalo po tem pridejo rabeljni iu peljejo svete spričevavce v mesarnico. Vsi trije so bili slečeni in grozovito s šibami razmesarjeni. Krivični sodnik njih stanovitnost vidi in jih ukaže na bližnjo goro peljati, in tam ob glavo djati. Sv. Dionizij s tovarsema in druzimi vernimi na goro pridejo, tedaj vzdigne sv. škof roke in oči proti nebu in moli: „() Gospod, vsegamogočni Bog! o edinorojeni Sin! o sveti Duh! o presveta, nerazdeljiva Trojica! sprejmi v miru duše svojih služabnikov, ki morajo zavoljo tebe umreti." Sveta Rustik in Elevterij odgovorita: „Amen." Po teh besedah so bili ob glavo djani 9. vinotoka leta 119, Dionizij v 110. letu svojega življenja. Z njimi vred so še tudi drugi kristjani mu* čeniško smert preterpeli; zato se ta gora še dandanašnji imenuje ,,Gora marternikov". *) Čudeži. Ko je bila Dioniziju glava odsekana, je Bog tega pervega francoskega aposteljna s posebnim čudežem poveličal. Obglavljeni Dionizij se kviško vzdigne, vzame odsekano glavo v roke in jo nese s hriba. Angelji nebeški ga spremljajo in pojo: ,.Slava bodi tebi, o Gospod! Aleluje!" Vse pričujoče ljudstvo stermi nad tolikim čudežem. Mnogi zaveržejo s sercem in z besedo malikovavstvo in sprejmejo keršansko vero. Ko je bil sv. Dionizij svojo odsekano glavo 20(»0 stopinj deleč prinesel, jo podi v roke Katuli, pobožni gospej, ki je bila ravno stopila iz svoje hiše. Gospa skrije glavo in svetega merliča v svoji hiši. Sovražniki keršanske vere sklenejo sveta merliča Rustika in Elcvterija v reko vreči, kristjanom pa se posreči sveta merliča v hiši imenovane gospe skriti. Rabeljni sicer svete merliče od gospe s silo tčrjajo, ona pa rabeljne dobro pogostuje in z denarji obdaruje; in takč mirno odlazijo. Gospa je dala vse tri svete merliče spodobno pokopati na tistem kraju, kjer je zdaj predmestje v Parizu, ki se po sv. Dioniziju imenuje „Saint Denis". Poznejše je bila tukaj sozidana veličastna cerkev na čast sv. Dioniziju, kjer se je mnogo čudežev godilo. Poduk. Ko je bil sv. Dionizij po svetem apo steljnu Pavlu luč svete keršanske vere po milosti Božji prejel, se je stanovitno deržal besed svojega učenika Pavla, ki piše: , Cujte, ostanite v veri, moško se obnašajte, in terdni bodite." (I. Kor. 16, 13.) „Vojskuj dobro vojsko vere, segaj po večnem življenji." (I. Tim. 6.12.) ,,Delaj (v greškem: ,.terpi"), kakor dober vojšak Jezusa Kristusa." (II. Tim. 2, 3.) „Ker se nam ni voj- *) Na tej gori se zdaj zida veličastna cerkev na čast presvetemu Jezusovemu Scrcu. Pis. skovati zoper meso in kri (zoper človeško slabost), ampak zoper poglavarstva in oblasti, zoper gospodovavce tega temnega sveti (ki je v temi zmote in pregrehe), zoper hudobne duhove v podnebji" (Efež. 6, 12), zoper peklenske moči. Ker se je tedaj av. Dionizij teh naukov svojega avetega učenika Pavla stanovitno deržal, ga ni premogla nobena muka — nobena peklenskn sila — odmakniti od vere v Jezusa Kristusa; zatoraj je tudi lahko s svojim učenikom Pavlom rekel: ,,Dubro sem se vojskoval, tek dokončal, vero ohranil. Zdaj mi je prihranjena krona pravice, ktero mi bo dal Gospod, pravični sodnik, tisti dan; pa ne le meni, ampak tudi tistim, kteri ljubijo njegov prihod." (II. Tim. 4, 7.) Tudi mi, ljubi kristjani! smo po miloa'i B z ji brez. svojega zasluzenja, kakor nekdaj av. Dior.i/.'j, luč svete vere prejeli, ker smo bili v katoliški Cerkvi rojeni; bodimo tudi mi po njegovem zgledu stano.itm in terdni v sveti veri; nobena sleparija in zvijača novih ajdov naj nas ne bega v nezapopadljivih skrivnostih naše sv. vere, in ne odverne — tudi v mislih ne — od tega, kar nas uM sveta katoliška Cerkev. Ker je pa sveta katoliška vera neprecenljiv in nezaslužen dar Božji, zato moramo zanj Bogu neprenehoma zahvalo dajati. Bogu naj bolj prijetna zahvala pa je ta, če po sveti veri živimo, ter jo v vsem svojem djanji in nehanji raz««de vamo; ker le samo taka živa in delavna vera nas zveliča. Sv. apostelj Jakop piše: ,,Kakor je namreč telo brez duše mertvo, tako je tudi vera brez del mertva." (Jak. 2, 26.) Mertva vera nikogar ue zveliča. „Tudi hudobni duhovi verujejo, in se tresejo" (Jak. 2, 19), ker njih vera brez dobrih del jim še le terpljenje povek nje. Molitev. O Bog! ki ai v apostoljskem čas t obu lil gorečega in neprestrašenega junaka v veri in čednosti, svetega Dionizija, škofa in spričevavca, perve ja aposteljna na Francoskem, in ki si ga že tukaj na zemlji čudovito poveličal v tolažbo in veselje veruirn : u«tiši molitev vsih, ki se v svojih dušnih britkostih in težavah k njemu zatekajo in ga pomoči prosijo; da se poveroe v njih stiskano serce mir in pokoj, in ti z veseljem služijo. Po Gospodu našem itd. Amen. Listek za raznoterosti. Življenje SV. Jnsta spričevalca, Tersta in teržaške okolice pomočnika. Spisal A. A. T. — Poslovenil J. K., teržaška duhovna. Natisnila in založila Belio in Pastori v Terstu, 1877. — Mala knjižica v Herki, ktere čisti dohodek je odmenjen ubožni cerkvi, na 12 straneh pripoveduje življenje verlega mla lenoa, Teržačana sv. Justa Povedano je v začetku, kako je bil is Rima sv. Peter poslal sv. Marka v Oglej, kjer je bil sv. Mohor škof. In le ti je okoli 1 50 poslal v Terst enega mašnika in enega dijakona ozuano\at sv. evangelij. Pravijo, da mašnik ta se je imenoval Ilijacint. Pervi teržaški mu čenec je bil sv. Primož, poslednji pa sv. Just, ki toga slepi rimski roalikovalci v morji utopili 2. list. 290 po Kr. — Prav mično in oaerč-.valno j" popisovanje tega junaka, naj bi se sedanja mladina, zlaBti teržaška, nad njim zgledovala. Ob koncu je povedano, kako bil 1. 1624 teržaški škot dal vzdigniti sv. Justa telo, in p.i slednjič, kako čudovito je sv. Just 1. 1*13 v vojski va roval s. oje svetiše v Terstu. — Berite, berite to lepo knjižico! ■arija Mati milosti Božje. „Campana del mezzodi izversten listič na Napolitan^kem, naznanu je nove milosti, ki so se zgodile v svetišu „Buskoreale", kjer se časti podoba Marijina po imenu: ,.Naša Gospd, varbinja pred šibami", nadlogami. Dva slepa, »Mihael De Martino" in „Roza Molise", sta svetiše obiskala in pogled zadobila. Škof je izvolil odbor za preiskavo te dvojne dogodbe in druzih čudežnih ozdravljenj. Resnica se je poterdila. Zidala se bo cerkev v Čast presv. „Marije Device Boskorealske". Pač potrebne so res čudežne djanja na tem nesrečnem Laškem, ker vlada sama take nenravne izglede dai- . k;er je tatinstev, roparstev, sleparstev dan na dan vec. Caecilien-Kalender fnr 1878. Redigirt zum Besten der kircblichen Muaikschule v. Fr. X. Haberl, Dom-kapelmeister. — Tega posebno podučnega koledarja je zda) na svitlo dan 3. letnik. Založila ga je cerkvena glasbena šola v Regensburgu, oskerbuje pa ga za vso Av-tri «> „Vereins-Buchdruckerei in Graz, Albrechts-ga-se 5." V prav prijetni vel. osmini obsega 14 pol pooučne in veariine tvarine, namreč: 1. Vorvvort mit Bild und dem Grundplan der kirchl. Mu«ikechule. 2. ilolzschnitt als Einleitung zum Kalen-dariuni. 3. Kalendariuiu, deutsch und lateiniscb, Auf-und L ntergang der Sonne, Bauernregeln, Stundenord-nur g. t-iweiterte Tabeilen liir gesel aftlicbe Notizen. 4. Munzrabelleri und Raum zur Notirung geliehener und entle* r ter Biieher. 5. Adoramus liir 4 gem. und 4 Man-neratimmen von J. G. Mettenleiter. 6. Lebensskizze J. G. Mettenleitei^s vod G. Jacob. Mit Portiat. 7. Ueber dt r; christi.el.eo Kircheng* sang im apostolischrn Zeit-aiter \«»n A. G. Stein. Mit Iilustration. X. Benedetto Maiclo, Gedicl.t von Franz von H< ffuaass. Mit iwei Ansicht-n aiH Venedig und t-rliiuternden Anmerkungen von F. X. Ilai erl. i1. Verehrung und Verherrlichung d« r l.i. Ciiciha nach Gueranger. Mit drei Illustrationen. 10. K i f Grazer-Krtl.rt zor «». Generalversammlung. Mit 0 Ho z-ehnittei. 11. Di- vorziiglichsten Krankheiten des Kehui p f*- s ui.d den n hon aopathische Belandlung von I>r. Si! eglm..: u ncb-i Abbnuun«: und Beschreioung eines Apparaftn z.tr graphisehen D^rstellung der kranken me» scIj iclen Stinime. 12. Die grosse Or»el zu \Vein-garten m \Viirttemberg \on O. Dresrler. M.t Abbildung. 13 L - her Oen Uraprung der Katzenmuaik von F. J. Si ibst. M t 1 .uttration. 1-J. ».Durcheinander4 enthaltend : D.t- pr»-»-geki»» .te (>rg«-Itug-tte iiber den Ortsnamen ,.Arbai h" von P. L*:to K< ri miilier. Anekdot^n, Ausziige au Aoraham a S*i;cta Clara, IIumori->tiSche9 von M. Sa;>i ir. F. X. Haberl u. A., nebst fiinf komisehen Bdet« rn. V (imen eni zal-gi v Gradcu ta koristna knjiga stane f».~i k:., za presto p* šiljanje pa ce pridene še 5 kr. O kilo raroči 11 ali več iztisov, se mu pošljejo strošk< v oi.ro-fei.i, in pri 30—30 iztisih tse dasta 2 na vtrh. K< i.kor mi »> \ik.-i Aki 1 Gre^onj pi. Seer, rojen v Neunburgu 22 r«/.o 1 monaki vski nadškof od 19. rožn. 1855. Za'.>d /meši av v poitiki, ki posnema stezo berlinsko, je imel ia» ;ki hudo stanje, ii. I. P. MladtDČrm kratka tabakarska šola. Doktor Gustav L« B. r je ueial te o versfo ponkušenj , kakošno moč ima tat-ak u«» t«i*-.-a .n žvi«ira *i-nh. ki ga pijejo, puhalo, Hiei>aji>, poši|o, kerk< vi m neohrisam pušivci: 1 l.t.iako^ci in uruge osebe v tabakovem zraku pri 100 gramih popuhanega tabaka posrebajo nekoliko centigramov „nikotina" (tabakovega strupa) in skoro ravno toliko amonijaka (smerdljivca). 2. Nasledki zgoščenega tabakovega dima so enaki z nasledki nikotina, in ne manj z nasledki Bmerdljivca — amonijaka. 3. Tekočina (sline), ki se dela po tabaku v ustih in v pljučih pri puhanju, ima v sebi vodo, amonijak in nikotin, pekoče in žgeče tvarine itd. Pri malih živalicah ena sama kapljica precej napravi omamljenje, omertvenje, njih več pa smert. 4. Ena kapljica nikotina nima nevarnih nasledkov pri velikih živalih, v trenutku pa končd male. Med nasledki, ki so poterjeni iz skušnje, so stanovitni ti-le: tresenje žilic, splošno zgoščenje gornjih počutkov (posodic), omamljenje in brezumnost; med nasledki pogostega tabakovega dima pri človeku se opazuje: tresenje, kalni pogled in oslabljenje spomina. Tako piše čaanik ,,Emporio popolare". Vi mali pavčniki, kteri bi radi hitro šli pod zemljo, ali pa k večemu bili bolehavi piškavci na zemlji: le srebajte tabačni strup in smrad! Neko pariško društvo je razpisalo tri darila (premije) pisateljem, ki bi spisali naj boljši knjigo o škodljivosti tabaka. Služila naj bi ta knjiga učiteljem ljudskih in srednjih š61 v rabo in predmet, kako naj bi podučevali mladino o prezgodnji rabi in škodljivosti tabaka. — To je zares živa potreba, ker nekteri šter-kovci že puhajo skoro predenj se znajo pod nosom obrisati ali hlače obuti. Gotovo je, da izvira od tod veliko škode za telesno rast, za suod« bt.ost in čednost obraza, zlasti z6b, in za duhovni razvoj. Toda knjige ne bodo mogle odpraviti in poravnati vsih napak; dosti več bi ne mara opravila o pravem času brezovka po serbeči koži. Ta misel, in svet, kaj pa da, velja le za šole na Francoskem; kajti po deželah ,,olike in napredka" je šiba prepovedana za „gospode smerkovce". Poslednje novice. Turki se zdaj zbirajo zlasti v Ercegovini v velikem številu, pravijo, da bi Cernogor-cem zopet uzeli Nikšič in druge od Cernogorcev po-sedene kraje. Mogoče je pa tudi, da se kovarijo zoper Rusa, ki se bliža S« ti j i in hoče Turku cisto prestriči pot proti Carigradu. Kacih 11.5(0 ima boje Ali-paša pod svojim poveljstvom. — Nemški časniki štejejo, da ima Rus na Turškem te le moči: ob zahodu Š2.0< 0 m6ž; ob vzhodu 62.000; ob jugu 27.000; v Dobrudži 42.000; kerdelo zvišane pomoči 102.000. Skupaj 27 divizij pe-štva, 3 brigade lovcev, 1 bulgarsko kerdelo, 12 divizij kon)ištva, 3 romunske divizije, 387 batalijonov, 258 eskadronov konjištva, 182 baterij, 1488 kanonov, 315.000 m6ž. — Poslednji čas so Rusi Turkom uzeli Teliš, vjeli enega pašata, več častnikov in 7 tur?kih batalijonov. Ta kraj je ob potu v Sofijo, med Orhanijo in Plevno. — Gambetta na Francoskem je dal neki razglas, v kterem maha po Hentiku V, silabu, papežu, Mak-Ma-hon u, nekem ,,klerikalnem gospostvu", ktero pa je le v možganih „garobetta-bizn.ark«>vsk)h kulturoborcev". Lomastil je v prid rudečkarstva tako, da dobi boje zopet pravdo, — pravijo cel6, da ga bodo zopet zaperli. Dobrotni darovi• Za afrikanski misijon: L. Zigman in P. Merhar 2 gl. — Po preč. g. fajm. Tedeschem 2 gl. — Iz Cer-kelj po Č. g. fajm. 1 gl. -- M. Gerjol 1 gl. Za sv. Detinstvo: Iz Loke neka mati 1 gl. 50 kr. Za bratovsino sv. Leopolda: Iz Cerkelj po čast. g. fajm. 1 gl. 1 »M-ovorni vr-niuk : Luka .teran. — Tiskarji ir založniki: Jožef Ulazui^uv! dediči v Ljubljani-