LJubljana, sobota 3. junija I939
Cena 2 Din
Upravmsivo. ujuoijana, Knafijeva o — TelefOD št. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Insei ami oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova ul. — Tel. 3492 ln 2*92. Podružnica Maribor: Grajski fxg 1.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje. Kocenova ulica 2.
Telefon št 190. Računi pn pošt ček zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čislo TS. 180, Wien št. 105.24L
Ob otvoritvi
našega velesejma
Ljubljanski velesejem se bliža že dvajsetletnici svojega obstoja. Je to prva ustanova te vrste v naši državi. Tega prvenstva ljubljanskemu velesej-mu ne morejo odvzeti slične ustanove in prireditve, ki so bile v kasnejših letih otvorjene v drugih mestih naše kraljevine ali pa se postopoma razvile iz primitivnejših oblik gospodarskih razstav odnosno pravih ljudskih sejmov. Že prva leta svojega obstoja je ustanova Ljubljanskega velesejma prestopila ozko začrtani prvotni okvir čisto trgovske, industrijske in obrtniške priredbe. Pokazala je naši javnosti že cel niz razstav zdravstvenega, socialnega, umetnostnega, kulturnega in splošno narodnega značaja ter je s tem prav velikopotezno prikazala ne le naše gospodarsko udejstvovanje, marveč podala sliko našega celotnega narodnega življenja. S temi razstavami je uprava velesejma dokazala, da ima mnogo razumevanja za dejstvo, da so zdravstvo, umetnost in lepa književnost, čeprav ne spadajo neposredno v kompleks narodnega gospodarstva v običajnem pomenu te besede, kljub temu ž njim v ozki vzajemni zvezi ter v medsebojni odvisnosti.
Ljubljanski velesejem se je zaradi tega močno prirastel k srcu slovenskemu človeku. Saj je viden dokaz in zgovorna priča naše organizacijske sposobnosti, ki našim ljudem leto za letom vliva prepričanje, da se da tudi v naših majhnih prilikah storiti veliko, da se tudi z našimi skromnimi sredstvi da ustvariti delo. ki je trajne vrednosti in dalckosežnega pomena. Ustanova velesejma je v lepem odnosu z našimi možnostmi; ni gigantska prireditev. v to nam nedostaje sredstev, je pa kljub temu organsko zaključena slika naše gospodarske moči ter pridnosti in iznajdljivosti našega delavnega človeka.
Ljubljanskemu velesejmu se na žalost ne odpirajo tako radodirno javni denarni viri kakor drugim priredbam te vrste do ostalih delih države. Stvor-jen ie iz lastne moči in njegov temelj je postavljen na silo naše lastne zmogljivosti. Zato je našemu ljudstvu več nego običajna vsakoletna gospodarska prireditev. Slovenski človek vidi v njem tradicionalno prireditev, ki je postala važen del našega življenja. Pomladanska in jesenska priredba ne privabita samo na tisoče gospodarstvenikov, marveč sta tudi najširšim ljudskim množicam prilika, da se spoznajo z najsodobnejšimi tehničnimi pridobitvami. iznajdbami in izpopolnitvami. V tem pogledu opravlja velesejem važno nalogo tudi v razvoju sodobne gmotne civilizacije med našim ljudstvom.
Velik del posetnikov iz naših ljudskih slojev ne prihaja za velesejem v poštev kot neposreden kader interesentov. Posredno pa so te množice silno važen činitelj in bi brez njih bil velesejem zelo podrejenega pomena, pa naj bi navzoči gospodarstveniki sklepali še tako važne kupčije in trgovske sklepe milijonskih vrednosti. Prisotnost ljudskih množic daje priredbi oni vsenarodni značaj, po katerem se naš sejem zelo ugodno razlikuje od drugih ustanov te vrste in ki mu daje tako veliko življenjsko silo. Dasi te množice, kakor rečeno, v pretežni meri niso neposredni interesenti za razstavljeno blago, vendar so za prosfpeh sejma kljub temu zelo potrebne. Za najširše sloje našega ljudstva je velesejem zelo učinkovita šola za potrošnike. Tisoči ljudi vidijo na njem kopico novih stvari in naš gospodarstvenik dobi za svojo stroko vse polno novih pobud, da izboljša in izpopolni svoje izdelke, dočim se ostalim poraja želja, da bi v bodoče rabili predmete, ki so jih videli na velesejmu, ravno v taki in prav nič drugačni izdelavi, obliki in kakovosti. Tako se vzgaja in zboljšuje okus, zahteve postajajo večje, življenjska raven se dviga, kar vse zopet prihaja v korist domači pridnosti in podjetnosti.
To nalogo, ki je velike civilizatorne važnosti, naš sejem neutrudno vrši že skoro dve desetletji. Vse pohvale vredna je okoliščina, da se cd samih začetkov ni omejil na zgolj gmotno, čisto tehnično stran našega gospodarstva, marveč .je z enako pohvalno vnemo vršil kulturno poslanstvo med našim ljudstvom. To mu je pridobilo naklonjenost najširših ljudskih slojev in v tem dejstvu je velik pomen te slovenske gospodarske in kulturne prireditve. Tudi ob današnji zopetni otvoritvi je naša želja, naj bi velesejem še nadalje tako plodno vršil svojo veliko nalogo.
Kralj Jurij v kanadski planinski koči
Edmonton, 2. junija. AA. Angleški kraljevski par je potoval vso noč iz Vancou-verja na potu za Edmonton. Prenočil je v neki kanadski planinski koči, ki ima 4 sobe na razpolago.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Mogočna parada nemške vojske pred knezom namestnikom
Tudi včeraj sta bila Nj. Vis. knez namestnik in kneginja Olga od Berlinčanov povsod navdušeno pozdravljana - Odmevi berlinskega obiska v evropskem tisku
Berlin, 2. junija. AA Vsi današnji listi prinašajo na prvem mestu poročilo o obisku Nj. Vis. kneza namestnika in knegi-nje Olge. Listi opisujejo prvi dan obiska visokih gostov v Berlinu ter prinašajo številne slike. Listi poudarjajo veliko navdušenje. s katerimi je Berlin sprejel jugosilo-venskega kneza namestnika, ter podčrtava-jo. da je to izraz globokega spoštovanja napram njegovi osebnosti, kakor tudi izraz iskrenega prijateljstva napram Jugoslaviji.
Listi dnevniki, ki so lahko še objavili zdravice. izgovorjene o priliki snočnje slavnostne večerje, ki jo je priredil državni kancelar visokim gostom, naglašajo posebno one pasiuse govorov državnega kance-larja Hitlerja in "kneza Pavla, v katerih se pravi, da so meje med Jugoslavijo in Nemčijo za vedno postavljene in da bodo vedno spoštovane.
Počastitev padlih nemških vojakov
Berlin, 2. junija. AA. Ob 9.30 je danes Nj. Vis. knez namestnik Pavle ob navzočnosti mnogoštevilnih državnikov, vodilnih strank in vojaških osebnosti položil venec na spomenik v svetovni vojni padlim vojakom. Zatem je bila prirejena vojaška parada, ki je trajala dve uri.
Zjutraj na vse zgodaj so se začele na določenih krajih zbrati čete. ki so v natančno določenem času prispele z vseh strani mesta v središče. Bili so oddelki pehote, artiljerije in motoria ranih čet.
že ob 6. zjutraj, torej nad 4 ure pred začetkom parade, so se začele zbirati velike množice ljudstva okoli vladne palače na Wilhelmstrasse ter okoli Charlotenbur-ga, eia bi mogle od bP'.zu videti in pozdraviti Hitlerja in njegova visoka gosta.
Knez namestnik se je odpeljal iz dvorca Bellevue k spomeniku v svetovni vojni padlim vojakom v spremstvu armijskega. generala v. Bocka, poveljnika .prvega ar-madnega zbora. Pred spomenikom je bil postrojen častni bataljon, ki ga je knez namestnik obšel, nato pa se je podal v notranjost spomenika, kjer je položil velik lavorjev venec, okrašen z jugoslovanskim trakom. Potem je častni bataljon defiliral pred knezom Pavlom, ob katerem je bil razen armijskega generala v. Bocka tudi divizijski general Seifert. Na trgu je bila zbrana ogromna množica ljudstva, ki je prirejala navdušene manifestacije knezu Pavlu.
Vojaška parada
Knez namestnik se je nato podal na svoje mesto na častni tribuni, s katere je opazoval veliko vojaško pa nudo, prirejeno njemu na čast. Nekaj pred 10 se je pripeljala iz dvorca Bellevue k častni tribuni tudi Nj. Vis. kneginja Olga v spremstvu ge. Göringove. Kancelar Hitler je prispel na tribuno tik pred svojima gostoma. Vfeem so množice prirejale navdušene ovacije.
Velika parada se je začela s poročilom poveljnika tretjega armadnega zbora artilerijskega generala Haaseja, ki je tudi poveljeval vsej paradi. General je podal poročilo Nj. Vis. knezu Pavlu in Hitlerju, da je vse pripravljeno za mimohod čet. Takoj nato so prikorakali prvi oddelki. Na čelu je bil bataljon letalcev, v zraku pa so ta hip pridrvela vojaška letala vseh pa-
nog, zlasti bombniki in lovci. Letala so drvela zelo nizko in e>o nudila mogočno sliko.
Letala so letela zelo nizko v smeri od vzhoda proti zapadu. Vodja rajha kancler Hitler in Nj. kr. Vis. knez Pavle sta stoje opazovala prihod čet in jim na ta način od svoje strani izkazala čast in priznanje-
Za letalstvom je prišla pehota, ki ji je ljudstvo priredilo navdušene manifestacije. Prihod vsakega oddelka z zastavo je ljudstvo pozdravilo s tem, da je vstalo, se odkrilo ali dvignilo roke v pozdrav. Za mornarico so se razprostrli oddelki »zračne pehote«, to so vojaki, ki bi se v primeru vojne s padali spustili iz letal za hrbet sovražniku. Te oddelke je občinstvo posebno prisrčno pozdravilo. Sledili so vojaški oddelki za obrambo proti letalskim napadom, protiletalski motorizirani oddelki, avtomobili in laf<ate s topovi
Nato so prišli na vrsto strojniški oddelki za obrambo proti letalom, za njimi lahki vozovi s konjsko vprego, vsak z dvema strojnicama. Za njimi so se vrstili oddelki metalcev granat in metalcev min, nato pa vojaški avtomobili s težko artiljerijo, po štirje v vrsti. Sledili so zopet polki pehote, med njimi sloviti polk »General Göring«, nato pa konjenica z godbo na čelu Opaziti je bilo odlično izurjenost konj, ki so stopali čisto po taktu godbe. Za konjenico je šla poljska artiljerija s svojo godbo, dalje oddelki kolesarjev, oklopnih avtomobilov, oklopnih metalccv min in motoriziranega topništva, dalje oddelki za vzdrževanje prometa in poročevalske službe, za njimi pa težki tanki, ki so zaključili to impozantno revijo nemške vojske.
Svečana predstava v državni operi
Berlin, 2. junija, a. Nj. Vis. knezu namestniku in knegin ' Oigi na ča?t se je nocoj ob 19. vršila i .1. rlins i državni eperi slovesna predstava Wagnerjeve opere »Niirnberški mojstrski pivci«. Vestibül državne opere in velika dvorana sta bila slavnostno 1 okrašena. Prihod Nj. Vis. kneza namestnika in kneginje Olge ter kancelar-ja Hitlerja öo pričakovali maršal Göring, njegova žena in šef protokola zunanjega ministrstva Dernberg. Knez in kneginja sta prišla v spremstvu kancelarja Hitlerja, ki je prišel po nju v dvorec Bellevue. Po poti so jim množice vnovič prirejale viharne ovacije. Knez namestnik je bil v uniformi armadnega generala. Nj. Vis. kneginja Olga pa v temni toaleti z belim plaščem in diademom na glavi. Hitler je imel rjavo uniformo svojih napadalnih oddelkov. Po pozdravu sta visoka gosta v spremstvu Hitlerja zavzela prostore v kancelar-jevi loži.
Slavnostni predstavi so prisostvovali tudi člani diplomatskega zbora, zastopniki vojaških in civilnih oblasti v gala uniformah ter dame iz visoke berlinske družbe v razkošnih večernih toaletah.
Slavnostna večerja
Ob 21. se je začela slavnostna svečana večerja v palači državnega kancelarstva. Za časa večerje je velika množica stala ves čas pred palačo ter navdušeno vzklikala Hitlerju in njegovim gostom ter prepevala nacionalne pesmi.
Važna zagotovila vodilnih državnikov papežu
Ob sprejemu kardinalov, ki so mu čestitali za god, je papež govoril tudi o svoji mirovni akciji
Vatikan, 2. junija, o. V Vatikanu so danes svečano proslavili papežev god. Na vseh poslopjih so bile izobešene zastave. Papežu je čestital najprej kardinalski kolegij. Pri tej priliki je imel papež kratek govor o splošnem položaju na svetu. V prvem delu govora je opozarjal na velike težave in težko krizo, ki jo preživlja svet zaradi bojazni pred novo vojno. To stanje bi lahko dovedlo do katastrofe. Zato je potrebno iskati izhod iz te težke situacije, papež ostane veren svoji misiji, da se človeštvu za vsako ceno ohrani mir in omogoči mirno delo. V tej dobi teške krize se mora pravica postaviti pred silo in pravica mora biti vedno na prvem mestu, ker bo človeštvo samo na ta način lahko našlo izhod iz sedanjih teških časov.
V tej zvezi je papež omenil tudi svojo akcijo, ki jo je podvzel pretekli mesec, ko je izgledalo, da je katastrofa že nezbežna. Naglasil je, da je smatral za potrebno obvestiti nekatere vodilne državnike o svojem gledanju na položaj in o načinu, kako bi se mogel svet izogniti najstrašnejšemu. Vodilnim državnikom nekaterih velesil je orisal skrbi in perspektive bodočega razvoja ter jih opozoril na težke posledice, če se kriza ne bo čimprej likvidirala. Papež je končal svoj govor z besedami:
»Na naša prizadevanja in naša opozorila na težke posledice srao dobili od vseh državnikov jamstva dobre volje, da bo ohranjen mir, ki ga želi toliko milijonov ljudi. Razen tega smo dobili tjjdi goročila
o zadržanju in mnenju drugih uglednih državnikov, na katere se nismo direktno obrnili. Na osnovi teh informacij je ojače-no naše upanje, da bodo odgovorni državniki, zavedajoč se svoje odgovorno8« pred Bogom in zgodovino, znali preprečiti najstrašnejše. Ta naša akcija je imela vliv na razne vlade, da si prizadevajo premostiti težave, ki ovirajo pravi sporazum med narodi in zaradi česar smo prevzeli naša prizadevanja za ohranitev miru.«
Papežev govor je v diplomatskih krogih izzval veliko zanimanje, ker se iz njega vidi, da je papež dobil od državnikov, na katere se je obrnil, zagotovila, da bodo storili vse, da ohranijo mir. Kakšna so ta zagotovila, seveda ni znano. V vatikanskih pa naglašajo, da so take prirode, da se bi mogel papež vedno sklicevati nanje in pojasniti vsemu svetu, kdo je kriv, če bi kljub temu prišlo do vojne.
Kdo je dal zagotovila?
London, 2. junija. AA. (Reuter) Po poročilih diplomatskega urednika Reuterja se londonski diplomatski krogi zelo zanimajo za današnjo papeževo izjavo. Ta izjava samo potrjuje ne samo pobudo, ki jo je podal 'papež v začetku t. m., temveč tudi okoliščino, da papež ni dobil bodrilnih obljub od držav osi. Drugo pomembno odkritje v govoru je izjava, da papež ne bo opustil prizadevanja, da izvede svojo akcijo v sedanjem mednarodnem položaju.
Prvi odmevi
v tujem tisku
Pariz, 2. junija. AA. Ves francoski tisk piše o obisku Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in Olge v Berlinu ter prinaša podrobna poročila o sprejemu in bivanju visokih gostov v Berlinu. Številni listi naglašajo političen pomen tega obiska.
London, 2. junija. AA. Berlinski dopisniki londonskih listov obširno poročajo o prihodu v Berlin Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge ter prisrčnem sprejemu, ki jima ga je priredilo berlinsko prebivalstvo. Na dopisnike londonskih listov je napravil sprejem velik vtis. Poročevalci opisujejo slavnostno okrašeni Berlin ter navdušenje stotisočev meščanov, ki so pozdravljali jugoslovenske goste in Hitlerja.
Bruselj, 2. junija. AA. Uradni obisk jugoslovanskega kneza namestnika Pavla v Berlinu je zbudil posebno pozornost v belgijskem časopisju. »XX. Siecle« piše med drugim: Pozno je. da b» se Podunavje organiziralo brez ali pa celo proti Nemčiji. Ta načrt je popolnoma neizvedljiv. Belgija razume bolje ko katerakoli druga država. da mora Jugoslavija po tradiciji voditi svojo politiko neodvisnosti. Jugoslo-venska vlada danes ve. da ne more ničesar začeti niti s kolektivno varnostjo, mti s posameznimi načrti o jamstvih. Obisk kneza namestnika Pavla v Nemčiji je ve-l'.kega pomena, čim boljši bodo odnošaji
med Nemčijo in Jugoslavijo, toliko boljše bo to za mir v srednji in vzhodni Evropi, kajti tako Berlinu kakor Rimu je na tem, da ostane Jugoslavija neodvisna.
Sofija, 2. junija. w. Sofijski politični krogi in listi z veliko pozornostjo slede poteku obiska Nj. Vis. kneza namesitnika Pavla in kneginje Olge v Berlinu. Obče ugotavljajo, <la se razvija obisk v znamenju iskrenega prijateljstva med Nemčijo in bolgarsko sor-edo. Listi objavljajo daljša poročila iz Berlina in Beograda o dosedanjih razgovorih, prav posebej pa še naglašajo veliki pomen snočnjih zdravic.
Rim, 2. junija. AA. (DNB): Italijanski listi komentirajo obisk Nj. Vis. kneza namestnika v Berlinu in pravijo, da bo ta dogodek poglobil razmerje med Nemčijo in Jugoslavijo.
Vodilni nemški list o naši vojski
Berlin. 2. junija. AA. »Völkischer Beobachter« prinaša članek majorja Zeska, ki pripada vrhovnemu poveljništvu nemške vojske o jugoslovanski armadi. Članek. ki je objav'jcn na prvi in drugi strani lista prikazuje v kratkih potezah pripravljenost jugoslovanske vojske ter pravi, da je visoki duh. ki vlada v jugoslovanski vojski najboljši dokaz, da je jugoslovanska vojska pripravljena za najhrabrejšo akcijo. Jugoslovanska vojska je izpolnjena z najmočnejšim in najplcmcnitcjšcm vojaškim duhom.
V čem so nasprotja
med Anglijo trn Rusijo
Prvi zanesljivi podatki o zadnjih angleških predlogih Jamstva baltiškim državam
London, 2. junija, d. V dobro poučenih krogih so končno le zvedeli za podrobnosti o angleško-francoskih predlogih Rusiji, o katerih je ministrski predsednik in zunanji minister Molotov v sredo zvečer v svojem ekspozeju izjavil, da predstavljajo korak naprej v pogajanjih Rusije z obema zapadnima velesilama za sklenitev vojaške trozveze. Predlogi vsebujejo, kakor poročajo listi, naslednje točke:
1.	Rusija nudi Angliji in Franciji takojšnjo pomoč, ako bi bili zapleteni v vojno: a) zaradi direktnega napada na katero od njih; b) zaradi izpolnitve od njih prevzetih garancij; c) ako bodisi katerakoli evropska država, ki bi mogla postati žrtev napada, prosi za pomoč. Obratno bosta Anglija in Francija takoj prihiteli Rusiji na pomoč, ako bi bila ona iz kateregakoli omenjenih razlogov zapletena v vojno.
2.	Pomoč naj se nudi v soglasju s členom 16 pakta o Društvu narodov.
3.	Prično naj se pogajanja o načinu, kako naj se praktično najbolje izvede pomoč.
4.	V primeru nevarnosti ali grozečega napada naj se takoj prično posvetovanja o skupnem postopanju držav podpisnic.
5.	Pogodba naj se sklene za pet let.
Pojasnila, ki jih je zahtevala Rusija v
zadnjih dneh. so se nanašala na točki 2 •in 3 teh predlogov. Rusija zahteva, da se mora pomoč nuditi avtomatično in da se ne sme čakati šele na privoljenje sveta Društva narodov. Angleška vlada je pojasnila ruski vladi, da s tem nikakor m mišljeno, da se je treba poslužiti postopka po členu 16 pakta o Društvu narodov, temveč da ima priti pomoč avtomatično. Končno je postalo znano, da Rusija vztraja pri takojšnjih generalštabnih pogajanjih. ker smatra to za edino primerno pot za praktično izvedbo določil pogodbe. Tudi v tej točki je pričakovati, da bo angleška vlada popustila, kar je razvidno že iz tega da je maršal Vorošilov povabljen na manevre britanske armade, največje, kar jih je bilo kedaj na Angleškem. Iz Molo-tovega govora je končno razvidno, da Rusija še vedno vztraja na pogoju, da morajo tudi baltiške države izrecno dobiti potrebna jamstva. V angleških krogih k temu pripominjajo, da so baltiške države pač že vsebovane v splošnem jamstvu proti napadu po odstavku cl prve točke, da pa jim je izrecno jamstvo težko vsiliti, ako ga same ne zahtevajo ali celo niti ne žele.
Stiri ruske zahteve
• Pariz, 2. junija, b. V tukajšnjih političnih krogih presojajo izjave ruskega komisarja za zunanje zadeve Molotova na torkovi seji ruskega parlamenta z vidika štirih temeljnih ruskih zahtev: 1. priznanje načela popolne vzajemnosti v medsebojnih obveznostih, 2. razčiščen je medsebojnih obveznosti napram paktu DN, 3. priznanje načela o popolni enakopravnosti vseh treh pogodbenic, 4. zakrpan je »baltiške luknje« v sistemu angleško-francoskih jamstev v tzhodni Evropi.
K tem točkam podajajo v tukajšnjih poučenih krogih glede na stališče angleške vlade naslednjo razlago: Druga in četrta točka spadata med še neizpolnjene ruske želje. Glede druge se zdi, da ne more več povzročati nobenih resnih težav, lsfix je tuifc -angleška vlada mnenja, da ne
sme biti funkcioniranje vzajemne pomoči odvisno od predolgega postopka, ki ga predvideva pakt DN. Tretja točka se zdi Rusom poseono važna. Opazilo se je to tudi med samim ekspozejem Molotova, ko j so mu poslušale?: prav pri poudarjanju po-j polne enakopravnosti z Anglijo in Francijo j najbolj ploskali. Razčiščenje druge in tretje točke pa mora nujno vplivati na razčiščenje prve, tako da preostaja dejansko kot še povsem neizpolnjena ruska želja četrta točka, namreč zagotovitev enakih angleških in francoskih jamstev baltiškim državam, kakor so bila že dana Poljski, Grčiji in Rumuniji. Temu problemu se po govoru Molotova ni mogoče več izognitt. Anglija se bo morala torej hitro odločiti glede te ruske zahteve. Kakor se doznava. je angleška vlada že dva dni v tesnih stikih z vsemi prizadetimi baltiškimi državami. Problem pa je za Anglijo v toliko kompliciran, ker se mora Anglija spričo neznatne vojne pripravljenosti baltiških držav odločiti, da jim v primeru ne-izzvanega napada nanje nudi takojšnjo pomoč, četudi bi se same ne uprle z orožjem.
»— -
Vpliv notranje politike na govor Molotova
Moskva, 2. junija, o Tukajšnji diplomatski krogi smatrajo, da je govor Molotova razumljiv predvesm glede na notranje politični položaj Rusije. Govor je bil docela usmerjen na notranjo politiko Kremlja, ker bi sicer moglo priti do reakcije v širokih ljudskih množicah. Mero-dajni činitelji v Moskvi smatrajo, da je treba še nekaj časa počakati, da se bodo široke množice prepričale, da je sodelovanje s »kapitalističnimi« državami na zapadu Evrope važno in koristno tudi za Rusijo ter da je treba iti preko vseh dosedanjih kritik zadržanja zapadno-evrop-skih demokracij.
Izročitev ruskega službenega odgovora
Berlin, 2. junija. Po vesteh iz Mokve .1« Molotov danes popoldne povabil angleškega poslanika Seedsa in francoskega poslanika Naggyara na Kremelj. O priliki skup« nega sestanka jima je izročil, kakor zatrjuje poročevalec agencije Reuter, noto, v kateri je podan ruski odgovor na zadnje angleške predloge. O vsebini te note ni bilo mogoče izvedeti še nobenih podrobnosti. Nedvomno pa se povsem sklada z izjavami Molotova na seji vrhovnega sov-jeta.
Halifax obišče Moskvo?
London, 2. junija, o. »Daily Telegraph« doznava, da bo, če bi se to izkazalo za po. trebno, posredovala turška vlada pri pogajanjih med Londonom in Moskvo. Ne izključujejo pa tudi možnosti, da bo angleški zunanji minister Halifax v svrho pospešenja pogajanj in čimprejšnje sklenitve pakta osebno potoval v Moskvo. V tem primeru ga bo spremljal državni pod-tajnik zunanjega ministrstva Buttler.
Prebivalstvo Rusije
Moskva, 2. junija. A A. Po podatkih državne statistike je v Sovjetski uniji na «snovi letošnjega štetja 170.467.186 prebivalcev«
Iz včerajšnje tolge izdaje:
B'fó zgodovinska govora v Berlinu
Hitler: „Meje med Nemčijo in Jugoslavijo so postavljene za vedno" Knez namestnik: „Medsebojni odnošaji so 2e leta končnoveljavno določeni"
Vrhovna poveljnika angleške vojske
Zvečer je kancelar Hitler priredil na cast jugoslovenskim gostom svečan banket, na katerem sta kancelar Hitler in Nj-Vis. knez namestnik Pavle izmenjala pomembni zdravici. Kancelar Hitler je v wvoji zdravici dejal:
»Vaše Visočanstvo! Velika čast mi je in veselje, da morem Vašemu Visočan-stvu in Nj. Visočanstvu knjeginji Olgi izreči dobrodošlico v prestolnici nemškega rajha. Pozdravljam pa vas tudi v imenu vsega nemškega naroda, ker ga navdaja čuvstvo prirrčnega prijateljstva do Nj. Vel. kralja Petra II., do vaše domovine in do jugoslovenskega naroda. Nemško prijateljstvo do jugoslovenskega naroda ni samo spontano prijateljstvo. To prijateljstvo je dobilo svojo globino in trajnost za časa tragičnega meteža svetovne vojne. Nemški vojak se je tedaj naučil ceniti in spoštovati svojega nad vse junaškega nasprotnika. Verujem, da je bil to tudi obratni primer.
To medsebojno spoštovanje dobiva vso svojo vrednost v splošnih političnih, kulturnih in gospodarskih koristih. Zato vidimo mi, Visočanstvo, tudi v tem vašem obisku samo živ dokaz za pravilnost tega pojmovanj? in zato istočasno črpamo iz tega nado, da se bo nem-Sko-jugoslovensko prijateljstvo tudi v bodočnosti dalje razvijalo in postalo še tesnejše. Vašo navzočnost, Visočanstvo, smatramo tudi za dobro priliko za odkrito in prijateljsko izmenjavo misli, ki v tem smislu more biti — o tem sem prepričan — za oba naša naroda in obe državi samo koristna. In ker smo po zgodovinskih dogodkih postali sosedje in dobili skupne meje, postavljene za vedno, jaz v to verujem toliko bolj, ker bodo čvrsto zasnovani odnošaji zaupanja med Nemčijo in Jugoslavijo zagotovili ne samo trajen mir med našima dvema narodoma in državama, temveč bodo razen tega predstavljali tudi element pomirjenja za naš vznemirjeni kontinent.
Ta mir je tudi cilj vseh onih, ki so pripravljeni opravljati zares konstruktivno delo. Gojim upanje, da bo Vaše Visočanstvo za časa svojega kratkega bivanja v Nemčiji dobilo jasno sliko o strukturi ter o delovni in miroljubni volji nemškega naroda, ki nima nobenega drugega cilja, kakor da ohrani podlago svojega obstanka in svojih naravnih pravic ter da gre z neumornim delom nasproti varni bodočnotsi v Evropi, ki je našla svoj mir.
Bodite prepričani, da Nemčija in njena vlada spremljata z iskrenimi simpatijami pot k napredku, katero prav tako hodi z uspehom jugoslovenski narod, zvest oporoki kralja Aleksandra. To vaše delo spremljajo moje najboljše želje in najboljše želje nemškega naroda. V tem duhu dvigam svojo čašo in pijem na zdravje Nj. Vel. kralja Petra II., že-leČ osebno srečo Vašemu Visočanstvu in Nj, Vis. knjeginji Olgi, kakor želim tudi srečo visokemu namestništvu ter napredek jugoslovenskemu narodu.«
Nato je povzel besedo Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki se je zahvalil za prisrčen sprejem v nemški prestolnici ter med drugim dejal:
Gospod državni kancelar! Zelo prisrčne besede, ki jih je vaša ekscelenca blagovolila nasloviti na kneginjo in name, so naju ganile in midva sva vam zanje zelo hvaležna kakor tudi za vse dokaze iskrenega in toplega gostoljubja, ki so nama bili izkazani o priliki tega našega obiska v velikem nemškem raj-hu. Prepričan sem,da bodo te pozornosti, ki jih knjeginji in meni izkazujeta te dni vlada nemškega rajha in nemški narod, oc1 vsega jugoslovenskega naroda pozdravljene z največjim veseljem in da bodo pojmovane kot nadaljnji dokaz globokih simnatij in prijateljstva med obema sosednima državama. Prav tako mi je zelo ljubo, da morem ugotoviti odkrito prisrčnost in uslužnost, na katero sem naletel pri vas, gospod
kancelar, pod čigar odličnim vodstvom ustvarja nemški narod v današnjih časih eno najsijajnejših dob svoje zgodovine, kakor tudi pri eminentnih nemških državnikih.
Jugoslovenski narod se je v preteklih časih naučil ceniti dragocene lastnosti nemškega naroda, ki so dovedle do njegovega zedinjenja ter do velikega razvoja njegovega duha in njegove kulture. Ne samo, da je jugoslovenski narod znal to ceniti, temveč je on v svojem lastnem boju za zedinjenje in v svojih naporih pri ustvarjanju svoje kulture naletel pri nemškem narodu na di-ven primer narodne discipline, reda, dela in ustvarjevalnega optimizma, kakor ga vidi tu tudi danes. Odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo, zlasti prijateljski značaj teh odnošajev, so po zaslugi pravilnega pojmovanja življenjskih koristi obeh sosednih narodov že leta končnoveljavno določeni. Srečna izpopolnitev gospodarstva obeh držav bo brez dvoma bistveno prispevala k okrepitvi njunega prijateljstva. Moj obisk je prav tako manifestacija odločne volje jugoslovenskega naroda, da z nemškim narodom živi in skupno dela v mirnem in prijateljskem ozračju. Zato se zelo veselim, da so v besedah vaše ekscelen-ce ponovno svečana zagotovila, da veliki nemški rajh prav tako želi ohraniti in okrepiti prijateljsko sodelovanje z Ju-slavijo in je pripravljen ozirati se na njeno svobodo in neodvisnost kakor tudi na meje, ki nas od preteklega leta dalje vežejo s trajnim sosedstvom. V teh ugotovitvah vidim ne samo uresničenje pogojev za razvoj še tesnejših vezi med Nemčijo in Jugoslavijo, temveč tudi pomemben prispevek za konsolidacijo miru v tem delu Evrope.
S takšnimi čuvstvi dvigam svojo čašo in pijem na osebno srečo vaše eksce-lence ter želim srečo prijateljskemu velikemu nemškemu narodu.«
ualusom" — „Thetis"
Na peti v liverpoolsko luko se je v četrtek popoldne potopila najmodernejša angleška podmornica „Thetis" Po iS urnem delu rešili vso posadko
London, 21. junija d. Najmodernejšo angleško podmornico »Thetis«, ki je bila šele pred kratkim uvrščena v vojno mornarico, ter je bila na potu iz ladjedelnice v Bir-kenheadu v liverpoolsko luko, je zadela včeraj popoldne podobna katastrofa, kakor pred dobrim tednom dni ameriško podmornico »Squalus«. Iz dosedaj še neznanih vzrokov se je podmornica, v kateri je skupno 79 mož, inženjerjev, oficirjev in mornarjev, potopila. Odkar se je podmornica včeraj ob 10. dopoldne spustila pod morsko gladino, niso dobili od nje več nobene vesti. Po načrtu bi se morala dvigniti iz morja ob 16.30, ker pa je ni bilo na izpregled, se je takoj pojavila bojazen, da se je zgodila nesreča.
Mornariške oblasti so odredile takoj najobsežnejšo reševalno akcijo. Cela eskadra rušilcev, minonoscev, letal in specialnih ladij z najmodernejšimi reševalnimi aparati'je neprestano na delu, da ugotove lego ponesrečene podmornice in priskočijo posadki na pomoč. Posadka ima baje kisika na razpolago še do nedelje ob enih ponoči. Pred ladjedelnico v Birkenheadu je zbranih na tisoče ljudi, zlasti svojcev in sorodnikov ponesrečenih, ki čakajo na poročila.
Davi ob 9.30 je dobila admiraliteta poročilo, da leži podmornica na dnu morja 14 milj od svetilnika Great Ormshead v li-verpoolskem zalivu, kapetan torpedovke »Bruson« pa je v teku noči javil, da je našel na kraju, kjer se je podmornica ponesrečila .na morski gladini signalno bojo, in prišel tudi že v stik s posadko, ki je dosedaj še vsa živa in zdrava. Danes zjutraj so ob prvem svitu spustili v globino potapljače.
Vznemirjenje v Angliji
London, 2. junija. w. Vest o podmorniški katastrofi v liverpoolskem zalivu je napravila v vsej Angliji najgloblji vtis. Listi ugotavljajo v svojih poročilih, da je bilo na podmornici 94 ljudi, ko je zapustila liverpoolsko luko, in sicer 62 oficirjev in mornarjev, 26 nameščencev podietja Cam-mell Laird. 2 zastopnika družbe Vickers Armstrong Ltd. in še 4 drugi.
Položaj, v katerem je podmornica, po-\'zroča admiralskemu poveljstvu hude skrbi, upajo pa. da bo nocoj, ko bo soriČo oseke vodna eladina padla do najnižjega sta-nia. mogoče s potapljaškimi zvonovi ali pa z drugimi napravami priti do podmornice, navrtati v nien trup luknjo in skozi njo n^oeliati sveži zrak v podmornico ali pa iz nje rešiti posadko in potnike.
Štirje rešeni
London, 2. junija. AA. (Reuter) Do, 14.15 ministrstvo za vojno mornarico še ni dobilo obvestila, ali so s potopljene podmornice »Thetis« rešili katerega mornarja razen tistih štirih, ki so se že prej rešili. Zvezo s podmornico vzdržujejo s trkanjem ob njo. Iz Birkenheada so pozvali vlačilce s posebnimi zračnimi kompresorji. V podmornici je 86 mož posadke. Častniki ru-šilca, ki je prihitel na pomoč oodmomici, mislijo, da so vsi člani posadke še živi. Ugotovili so, da leži »Thetis« kakšnih 100 čevljev globoko. Podmornica se delno vidi v kotu 45 stopinj. Sodijo, da bo rezerva zraka v podmornici zadoščala do polnoči. Reševanje se vrši z mrzlično hitrostjo kljub slabemu vremenu. Ministrstvo vojne mornarice danes pod večer ni taiilo svoie skrbi za=tran usede mornarjev v potopljeni podmornici.
London, 2. junija, br. Proti večeru so se znatno povečale nade, da bo mogoče vendarle rešiti vso posadko podmornice »Thetis«, ki se je 15 km daleč od Liverpoola zarila v morsko dno. Spričo oseke je prišel zadnji del ladje na površje. Podmornica je nagnjena za 45 stopenj, njen prednji del je zarit v morsko dno, vijaki na zadnjem delu pa mole nekaj metrov iz vode. Kakor so ugotovili potapljači, ki so se s signali sporazumeli s posadko v podmornici, je v podmornici še dovolj svežega zraka, tako da bodo v ladji zdržali najmanj še do jutri zjutraj. Z Davisovimi potapljaškimi zvonovi so že danes dopoldne rešili štiri člane posadke. Popoldne so reševalna dela s temi aparati opustili, ker bi se spričo velikega števila ljudi v podmornici preveč zavlekla.
Ko se je popoldne pokazal zadnji del ladje iz vode, so takoj načeli trup ladje, iz katerega so proti večeru izrezali precejšen kos oklepa. Sedaj poskušajo prodreti v notranjost ladje. V ladjo bodo na eni strani dovajali sveži zrak, na drugi pa bodo poskusili še pred plimo rešiti skozi nastalo luknjo v trupu vso posadko. • V popoldanskih urah so bili še vsi ljudje v podmornici pri življenju. Na kraju nesreče se je do večera zbralo večje število rušilcev in raznih pomožnih ladij. V"
.—T " 1 ,--Xr
Vseh 94 rešenih
London, 2. junija, p. Po 18 urah napornega dela je potapljačem in reševalcem uspelo rešiti iz podmornice Thetis vso njeno posadko in ostale ljudi, ki so bili v podmornici. Zvečer ob 18. je bila reševalna akcija dovršena. Ladja, na kateri so zbrali vse iz podmornice rešene častnike in mornarje, je takoj krenila proti Liverpoolu. V pristanišču jo je zvečer sprejela ogromna množica ljudi. Ljudje so jokali, da se je posrečilo rešiti vseh 94 mož.
Yioga italijanskih
prostovoljcev v Španiji
članek italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana
Vsi italijansWi listi objavljajo v izvlečku članek, ki ga je napisal v milanski reviji »Gerarchia« zunanji minister grof Ciano o italijanski udeležbi v španski državljanski vojni. Grof Ciano podaja v svojem članku najprej zgodovinski pregled dogodkov v državljanski vojni, pri čemer sproti opozarja, da je bila vsakokratna italijanska intervencija v Španiji vselej samo odgovor na vmešavanja drugih držav. Tako je Italija odposlala takoj v začetku vojne devet letal generalu Francu v odgovor na 25 letal, ki so jih republikanci prejeli iz inozemstva. Prav tako je bila tudi pošiljatev prvih 3000 italijanskih prostovoljcev dne 22. decembra 1936 neposredna posledica ustanovitve mednarodnih brigad v Španiji.
Minister govori nato o pomenu italijanske aviacije v razvoju španske državljan-
I
ske vojne in sodi, da se mora general Franco zahvaliti predvsem njeni akciji, ako je lahko brez nevarnosti prepeljal čete iz Maroka v Španijo, ker bi brez bombardiranja republikanskih ladij pri Gibraltarju ta ekspedicija ne bila mogoča. V enaki meri pa so se na bojiščih izkazali tudi italijanski legionarji. Tako je iz te vojne, ki je veljala Italijo 3327 mrtvih in 11.227 ranjenih, vzniklo pravo italijansko-špansko bratstvo v orožju. Ramo ob rami z italijanskimi legionarji pa so se borili tudi nemški prostovoljci in tako manifestirali tudi italijansko-nemško povezanost, španska državljanska vojna pa pomeni končno tudi poraz boljševizma v Evropi. S tem se je solidarnost osi Rim—Berlin še bolj utrdila v znamenju skupne ideologije.
Gafencov obisk v Ankari
Carigrad, 2. junija, p. Rumunski zunanji minister Gafencu pride v četrtek 9. t. m. na uradni obisk v Turčijo. Temu obisku pripisujejo . tukajšnji politični krogi največji pomen za nadaljnji razvoj položaja na Balkanu. Glavni predmet Gafeneo-vih razgovorov s turškimi državniki bo vprašanje, kako pridobiti Bolgarijo za Balkansko zvezo. Turški politični krogi se nadejajo, da bo mogoče že ob tej priliki urediti ta problem. Gafencu se bo s Saradzoglom podrobno pogajal o zahtevah, ki jih je stavila Bolgarija in ki jih bo treba izpolniti, če naj se zares doseže njen vstop v Balkansko zvezo.
Gafencu bo ostal v Ankari dva dnL V soboto 11. t. m. bo odpotoval v Atene. Turški zunanji minister Saradzoglu bo takoj nato odpotoval v Moskvo, da vrne obisk namestnika ruskega komisarja za zunanje zadeve Potemkina. *
Evropska turneja Kjuseivanova
Sofija, 2. junija, d. Bolgarski ministrski predsednik Kjuseivanov bo odšel v začetku junija na-veliko potovanje*, ki ga ba XQ-
dLlo v vse g!avne evropske prestolnice. Potovanje bo izvršeno v dveh etapah. Prva se bo začela v drugem junijskem tednu, ko bo Kjuseivanov posetil Berlin in Rim. V drugem delu potovanja bo Kjuseivanov obiskal London in Pariz.
Papen zopet v Ankari
Ankara, 2. junija, br. Nemški poslanik v. Papen, ki je v Berlinu poročal o položaju, nastalem po načelnem angleško-tur-škem sporazumu, se je snoči vrnil iz Berlina v Ankaro.
Utrditev Alandskih otokov odgodena
Stockholm, 2. junija, o. švedska vlada je po tajni seji obeh zbornic sklenila začasno odgoditi nameravano utrditev Alandskih otokov. Odločila se je za direktna pogajanja z Rusijo, da se doseže sporazum. Švedski zunanji minister, ki je sam prvi sprožil načrt za utrditev tega otočja se je sedaj zavzel za odgoditev tega načrta, dokler se ne doseže sporazum z Moskvo,	,
London, 2. junija, d. Kakor poroča vojno ministrstvo, bosta v svrho pospešenja vojaškega izvežbanja v angleški armadi zopet uvedeni dve mreti, ki sta bili po vojni odpravljeni: mesto generalnega inšpektorja za prekcmiorske bojne sile, ki bo poverjeno gibraltarskemu guvernerju siru Ed-mondu Ironsideu, in mesto generalnega inšpektorja bojnih sil v matični deželi, ki bo poverjeno generalu Kirfeu. Obenem je bil imenovan sir Robert Indlavson za generalnega armadnega adjuitanta, generalni major Wilson pa za vrhovnega poveljnika angleških čet v Egiptu. Novi guverner in vrfiovni poveljnik v Gibraltarju je postal general sir Clive Liddell.
Komunike, ki napoveduje imenovanje dveh generalnih inšpektorjev, ugotavlja, da bo generalnemu inšpektorju prek »morskih bojnih sil poverjena v prvi vrati vzpostavitev zveze z inozemskimi generalnimi štabi in koordinacija vseh priprav za izvež-banje čet ekspedicijske armade. Generalni inšpektor bojnih sil v matični deželi bo nadziral regularno in teritorialno armado. Oba generalna inšpektorja bosta nastopila svoje mesto dne 1. julija, začasno za eno leto.
Šel francoskega generalnega štaba v Londonu
London, 2. junija. AA. (Reuter), šef francoskega generalnega štaba general Gamelin se pripelje 6. junija v London na štiridneven obisk. Po programu si bo ge-
Beležke
Moscicki — 13 let prezident Poljske
Na današnji dan pred trinajstimi leti (3. junija 1926) je bil izvoljen za predsednika Poljske prof. Ignacij Moscicki. Tako dolgo dobo preživi le redko kateri predsednik v funkciji. Zato je razumljivo, ako se tega jubileja spominjajo vsi poljski listi, ki naglašajo, kako velike zasluge si je prof. Moscicki pridobil za splošni napredek poljske republike, ki v polni meri zasluži naziv druge najmočnejše slovanske države. S poljskim narodom izražajo tudi ostali Slovani željo, da bi prof. Moscicki, ki je vodil bratsko republiko skozi svetle in temne dneve najnovejše poljske zgodovine, še dolgo služil na svojem visokem mestu čil in krepak svoji domovini.
• Shod JNS v čačku
V	četrtek je prispel v Cačak bivši predsednik vlade Bogoljub Jevtič, kjer je poročal na shodu Jugoslovenske nacionalne stranke o političnem položaju. Po shodu v Cačku sta bila še shoda v okoliških občinah Guči in Zivici, kjer so govorili o političnih ciljih JNS poleg Bogoljuba Jevtiča še bivši narodni poslanci Dragiša Milova-novič, dr. Srpko Vukanovič in dr. Mirko Došen.
Skupščini JNS in OJNS za radovljiški srez
Iz banovinskega tajništva JNS nam poročajo:
V	nedeljo 4. junija se bosta istočasno vršili ob 9. uri dopoldne v kavami »Novak« na Jesenicah sreski skupščini JNS in OJNS za radovljiški srez in krajevna skupščina JNS za Jesenice. Na skupščinah bosta poročala za vodstvo JNS senator dr. Albert Kramer in za omladinsko JNS tajnik Andrej Uršič.
Somišljenike iz radovljiškega sreza vabimo, da se skupščin polnoštevilno udeležijo.
Pametne besede
»Nova Pravda«, glasilo narodnega delavstva, je napisala v uvodniku zadnje številke nekaj prav tehtnih besed o potrebi združitve vseh napredno in socialno mislečih Slovencev. Poleg drugega beremo v članku:
»Sporazumu med Srbi in Hrvati bo nujno sledila konsolidacija političnih razmer v državi. Nesmiselno bi bilo misliti, da bomo V novih razmerah še naprej pre-peljavali po državi toliko strank in po-kretov kakor do sedai. Posebno nacionalni in socialno napredni Slovenci bomo morali priti k politični pameti. Nemogoče je, da bi še dolgo vzdrževali za vsako omizje in za vsako dolino posebno stranko. Do sedaj je bilo to še nekako mogoče, ko se je vsak voditelj še tako maloštevilne napredne skupine — upravičeno ali neupravičeno — lahko skliceval na kako centralo v Beogradu ali Zagrebu, časi prislanjanja političnih piskrčkov bodo minili. Nacionalni in napredno socialni Slovenci bodo v bodoče veljali samo toliko, kolikor bodo močni doma. Prav nič ne bo pomagalo drugega, kakor združiti se. In sicer prav vsi in brez izjeme, če bomo hoteli politično živeti, čim prej pridemo do tega spoznanja, tem bolje bo z nas.«
Slovenski del Jugorasa
Službena Agencija Avala poroča, da je skupščina delegatov organizacije Zveze združenih delavcev soglasno sklenila pristopiti k Jugorasu. V bodoče bo poslovala kot pokrajinski odbor Jugorasa za dravsko banovino. Na skupščini delegatov je bila izvoljena že tudi prva pokrajinska uprava Jugorasa. Za predsednika je izvoljen Franc Preželj, za podpredsednika pa Milko Pirih in Jože Langus. V širši glavni odbor Jugorasa je delegiran za slovenske člane ustanovitelj dosedanje Zveze združenih delavcev, tunjiški župnik Andrej Križman.
Slovenski Jugoras bo prvič nastopil na tako zvanem delavskem taboru, ki bo v nedeljo v Ljubljani in ki ga je sklicala že Zveza združenih delavcev. Kakor poroča »Slovenecc, bo na zborovanju v Unionu govoril tudi predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. Udeležencem prireditve je dovoljena četrtinska vožnja po železnici.
Nemogoče radijsko poročanje
Pišejo nam: »Vprašanje naše radijske reportaže je poglavje zase. Njena nezadostnost se je pokazala že zadnjič ob prenosu sprejema Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Rimu, ko je bilo poročanje v radijskem prenosu tako slabo, da si poslušalci niso mogli ustvariti
neral Gamelin ogledal Sandhurst in Al-dershot. Generalu na čast priredi britanska vlada svečano kosilo, parlament pa večerjo. V petek popoldne pred odhodom bo general Gamelin obiskal lorda Chat-fielda in vojnega ministra Hora Belisho.
Turška vojna misija v Angliji
London, 2. junija, o. V ponedeljek prispe v London turška vojna misija pod vodstvom generalnega inšpektorja tretje armade generala Orbaja. Angleško-turški generalštabni razgovori po načinu vojaškega sodelovanja v smislu angleško-turškega pakta, se bodo po londonskih razgovorih nadaljevali v Ankari. Turški poslanik v Londonu Ruždi Aras je sporočil merodajnim mestom v Londonu, da bi želel predsednik turške republike Ineni čimprej obiskati London.
Portugalski generalisim povabljen v London
London, 2. junija, br. Vrhovni poveljnik angleške vojske general Gort je uradno povabil vrhovnega poveljnika portugalske vojske generala Sanuerita na angleške jesenske manevre. General Sanuerita je vabilo sprejel.
Demobilizacija v Španiji
Burgos, 2. junija, br. Vrhovno poveljstvo je odredilo demobilizacijo 14 letnikov mornariških rezervistov. Demobilizacija bo izvršena od 15. do 20. junija.
prav nikake slike o tem pomembnem dogodku. Na žalost tudi sedaj iz Berlina ni bolje. Tudi tokrat je radijski prenos tako nespreten, da poslušalcem ne more nuditi niti od daleč slike, ki bi bila podobna resničnim dogodkom. Radijske družbe v naši državi so finančno že tako močne, da bi vse tri skupaj — saj vse tri oddajajo prenose — že lahko dobile in plačale res dobrega poročevalca. Ako že ne čutijo toliko dolžnosti do svojih naročnikov, od katerih žive. naj bi to storile vsaj iz spoštovanja pred velikimi dogodki in visokimi osebami, o katerih poročajo.«
Italijanski list o hudi krizi Slovaške
Rimska »Tribuna« objavlja senzacionalno poročilo svojega bratislavskega dopisnika o položaju na Slovaškem. Dopisnik trdi, da se nahaja Slovaška na robu gospodarskega propada in med drugim pravi:
»Vlada msgr. Tisa ni mogla niti od daleč rešiti težkih finančnih in gospodarskih nalog, ki jih je prevzela z odcepitvijo od Češke. Vse gospodarsko življenje na Slovaškem je zastalo. Cene rastejo iz dneva v dan. Slovaška krona je vredna vsak dan manj. Kapital beži iz države. Brezposelnost je dosegla tako višine, da predstavlja že resno nevarnost V skladiščih 6e nahaja samo še za tri mesece živil. Vlada je izgubila že davno zaupanje naroda, ki je stal po ustanovitvi slovaške republike strnjeno za njo. Za msgr. Tisom je danes samo še nekaj tisoč mladih ljudi, plačanih Hlinkovih gardistov. Ogromna večina ljudstva pa je v najo»trej'ši opoziciji proti vladi. Zadnje čase je pričela zapuščati Tisa tudi duhovščina, ki je bila glavna opora njegovega režima.«
Otvoritev češkoslovaškega paviljona v New Yorku
V četrtek so na newyorški svetovni razstavi svečano otvorili posebni češkoslovaški paviljon, ki ga je začela graditi lani že češkoslovaška vlada.. Ko je letos češkoslovaška prenehala obstojati kot samostojna država, je razstavni odbor sklenil, naj posebni češkoslovaški paviljon na razstavi kljub temu ostane. Potrebna sredstva za njegovo dograditev in opremo so zbrafi v Ameriki med tamošnjimi Čehi in Slovaki ter njihovimi ameriškimi prijatelji. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki vseh čeških in slovaških organizacij iz Zedinjenih držav '.n iz Kanade, otvoritveni govor pa je imel bivši prezident republike dr. Edvard Beneš.
Usodna poplava pri Karlovcu
Zagreb, 2. junija, o. železniška direkcija objavlja, da je poplavljena železniška; proga Zagreb — Sušak pri Rečici blizu Karlovca, ter med Vrbovskim in Srbskimi Moravicami. Železniški promet se sicer še redno vzdržuje, vendar pa morajo voziti vlaki na poplavljenih mestih zelo počasi in previdno.
Karlovac, 2. junija, o. Po uradnih ugotovitvah je moralo v Karlovcu in okolici zaradi zadnje povodnji nad 20.000 ljudi zapustiti svoje domove. V mestu samem je povodenj napravila škode nad 12 milijonov, škodo v okolici pa so ocenili na 30 milijonov. Iz Siska poročajo, da je Sava ponovno porušila nasip v bližini Pele-ševca in je voda poplavila nadaljnjih 53.000 oralov plodne zemlje.
Nov pomočnik železniškega direktorja v Beogradu
Beograd, 2. junija, p. Za pomočnika direktorja železniške direkcije Beograd — sever je bil imenovan dr. Milan Kavčič, pomočnik direktorja bivše železniške direkcije v Suibotici.
Inženjerjem !
Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana sklicuje članski sestanek na torek 6- maja ob pol 21. uri v društvenih prostorih v Kazini. Na sestanku se bo razpravljalo o glavni skupščini, ki bo 10. in 11. junija v Novem Sadu. Hkrati vabimo člane na številno udeležbo na glavni skupščini. Prijave sprejema tajništvo najkasneje do 5. junija. Opozarjamo, da bo običajno kongresno takso plačal vsak udeleženec o/b prihodu v Novi Sad, kjer bo dobil tudi ostala navodila in informacije.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved; Postopna zjasnitev od severa proti jugu. V južnih krajih bo prevladovalo še oblačno vreme in ponekod dež.
Dunajska; Zjutraj megleno, podnevi splošno vedro in toplo.
Ce hočete imeti res belo in čisto oprano perilo ga perite s »HUBERTUS» TERPENTINOVIM MILOM, ki lepo in čisto opere. — Domač izdelek!
Za sprejem in bivanje NJ. Vis. kneza namestnika Pavla ln Nj. Vis. kneginje Olge se je Berlin kar najslavnejše pripravil. Postavljen je bil, kakor kaže slika, poseben slop, okrašen r. barvami jugoslovenske trobojke. Slop stoji na Pariškem Ixgu. Z zastavami Nemčije in Jugoslavije je bila posebno slavnostno okrašena palača v Wilhelmstrasse, na neki berlinski ulici pa je bil postavljen veličasten grb kraljevine
Nj. Als. knez namestnik Pavle in kneginja Olga prebivata v berlinskem gradu Bellevueju, ki je bil za njuno bivanje primerno urejen. Grail Ima
znamenito zgodovino, zdaj pa služi za bivališče odličnim gostom nemške države
Veliko napredovanje železničarjev
Za današnjo slavo naših železničarjev, praznik cara Konstantina in carice Jelene, je bilo podpisano napredovanje številnih višjih in nižjih železničarskih uslužbencev, med katerimi so v območju ljubljanske železniške direkcije napredovali naslednji: za višje svetnike IV-1: dr. Biabec Kale!, inž. Hinterlechner Franc, inž. Leskov-šek Karol, Bučar Julij, Zmazek Franc, Petrovič Anton in Fistar Rudolf.
za svetnike IV-2: inž. Planinšek Karol, Drovenik Matija;
za svetnike V: Kepec Ivan. za inšpektorje V: Podboj Ivan, Luschützky Josip, šircelj Karol. Mejak Rudolf. Zupan.č Marko. Müller France, Križan Martin in Priviseli Frančišek;
za poverjenike VI: Borisov Vladimir, inž. Spasenovič Tlhomir, za višje kontrolorje VI: Tomšič Ignacij. Knez Martin, Krulc Mihael, Ranzinger Martin. Krivec Martin. Ferlež Janez, Brumen Albert in Grafenauer Ciril;
za kontrolorje VII: Benedičič Valentin, Zupančič Ladislav, Dolenc Jože, Medve-šček Vladimir. Sepič Oton; za višje prometnike VII: Zupan Viljem, Gerbec Josip. Obračunč Ivan. Paviič Leopold. Ku-mer Franc, Ramovž Janez, Razpotnik Anton; za višjega nadzornika strojev VII: Urh Ivan; za višjega strojevodjo VII: Be-lihar Jože; za višjega poslovodjo VII: Pri-stov Janez, Slabina Ivan in za višje nadzornike proge: Juh Leopold, Kompare .Alojz, Lekan Alojzij. Mlakar Albin. Na-pekoj Ivan, Jereb Jožef in Lukežič Franc.
Dalje so napredovali med uradništvom že naslednji:
v VIII. položajno skupino: čretnik Stanislav, P'ok Janez. Stampar Anton. Jarec Ernst. Šiftar Kcloman. Hladnik Stanislav, Znane Frančišek. Jovanovič Sava, Bolot-nikov Boris. Vlah Marija. Klim Ludovik, Pavšek Stanislav Aillfšič Teodor. Batista Ladislav. Pečenko Alojzij, žerjal Anton, Okoren Karel, Cimerman Ivan. Vičič Matija, Mavsar Janez. A.rzenšek Vinn sne, Rihtaršič Franc Kraljec Jože, Korašija Karel. Lapajne Franc. Za vadi a v Franc. Vari Janez. Spindler Erhard. Pezdir Gre-
ton, Novak Jožef, Drenik Ferdinand, La hovnik Ivan, Ljubej Janez, Maček Anton Bezjak Janez, Tavčar Ivan. Brezimščal Josip, Andrejašič Andrej, Knezetič Stjepan Uršič Janez, Gostenčnik Jurij, Hrašovec Anton, Dolinar Jože, Marinič Franc. Brač-ko Ivan, Jevšovar Janez, Mulej Štefan Lah Mihael, Dolničar Jožef, Mohar Jožef Benčan Janez, Kovšca Anton, Pišljai Franc, Pišljar Mihael, Orel Janez, Kopriva Franc. Kopač Jože, Krumpek Miroslav čolnik Janez, Pohleven Jože, Dimnik Ivan Kozjek Fran, Gregore Benjamin. Marciuš Ignac, Stermšek Simon, Vižin Franc, Gaj-zer Janez, Pečovnik Ivan. Auda Srečko, Ličen Alfonz, Pintarič Janez. Lešnik Ivan, škerlj Jože, škof Janez, Breščak Ivan, Bezlaj Jože, Hajnšek Vinko, Pogačar Janez, Jamnik Franc, Pajmon Anton, Smre-kar Jožef, Stušek Mihael, Černezel Miklavž, Virant Jurij, Jazbec Janez. Podobnik Anton, Krašovec Jakob, Pleteršek Ivan. Sonc Frančišek, Drašler Franc, Derglin Jožef, Škofic Anton. Frece Janez, Wagner Maksimilijan, Ulipi Jožef,
Capuder Matija, škoda Janez, Mirtič •'rane, Kočevar Franc, Bobig Anton, Mcd-/ešček Silverij, Zebič Franc, Skok Filip, Marat Jožef, Pečnik Ivan, Ul Janez, Lu->ej Simon, Purkart Štefan, šoper Henrik, Rudolf Engelbert, šavli Andrej. Žagar Gregor. Grobelnik Jakob, Nagode Janez, iidan Valcifitin, Simončič Albin, Simič Frančišek, Varga Mijo, Zima Anton. Mar-:eš Janez, Divjak Viktor. Kalar Martin, lavez Franjo, Rapuš Matija.
v n. kategoriji v n. položajno skupino: Mihevc Anton, Godec Ludvik, Marc Miro-•lav. Mihelič Frančišek, Kristan Ivan, škerlj Marjan, Lenardon Peter, žiberna Jožef, Sajovic Albin, Karlin' Martin, Rožič Janez, Harner Franc, Hanžič Valentin, Kran j c Karel, Divjak Janez, Kos Matija, Medja Jožef, Jančar Janez, Odreitz Aleš, šareč Bogomir, Kranjc Karel, Vodičar Franc, Jes h Marcel, Plahutnik Jože, Pire Lovrenc, Tojnko Fran, Urbane Ivan, Čad Frančišek, Kokelj Viktor, Saje Franc. Ko-vič Ivan, Bi vie Jožef, Marčič Franc, Ke-šar Lovrencij, Kržišnik Valentin, Peskar Anton. Taferner Avguštin in Cot Anton.
Slednjič je napredoval v I. služiteljsko skupino Skubic Jakob.
Avtomobili, namenjeni na Sušak, so se msrali na Kočevskem boriti z vodo
Stata cerkev, 2. .Kunija | proti Jadranskemu morju najbolj živahen. Pred tednom omo na tem mestu poroča- zato se avtomobilisti, /lasti tujci, ne mo-
gor.
A vsi c .via

Vrbinc Frančišek, Brodnik Jožef in Ivanuša Matija ter
v IX. položajno skupino: 2van Anton in Gregore Friderika.
Slednjič po nanredovali tudi Se Številni zvanifiniki. in picer naslednji:
v I. kategoriji v IT. položajno skupino: Knez FrancT Bajt Jakob. Cunner Ignacij. Drev Valentin, žerjav Josip. Pcža'- Anton, Ipavic Anton. Samastur M?rko, Kovič Avguštin, Kaplja Ignacij in Avsec Frančišek.
v II. katpgoriji v I. položajno skupino: Urbas Lavrencij, Oreški Peter, Bizilj An-
li o usodnih posledicah močnih deževnih nalivov na Kočevskem, ki so povzročili zlasti v dolinskih predelih dokaj obsežne po-p'ave. Pred bin.koštninii prazniki jc kazalo. da se b(T vreme prevesilo in deževje prenehalo. Toda upanje ie bilo prazno, ker se je po pičlem, enodnevnem premoru znova vsiulo močno deževje, ki je trajalo vse zadnje dneve Niso še vode od zadnjega trajnega deževja o.Itekle. ko ie Rinža znova preplavila bregove in ustvarila ponekod pravcata jezera. Njive oh Rinži s<> to in onstran Jasni ce popolnoma pod vedo. deroča voda je uničila v»e posevke. Krompir in žito sta uničena.
Kočevski požiraln ki <-.b izviru Rinže v Ložinah. k-j niso očiščeni, niso mogli sproti požirati obilne kr»ličine vode. ki se je ra/-i:'a po rodovitnem polju med Ja^nico in Ložinami. Močno je bil prizadet promet na državni cesti, ker je na odseku Dolenja vas — Stara cerkev voda na več mestih preplavila cesto. Vaš dopisnik fii je ogledal poplavljena mesta in opazoval tudi težkoče. ki so se poraja e pri prevozu avtomobilov preko poplavljenih odsekov te pre-važne komunikacijsko zveze med Ljubljano in Sužakom. V tem času je zlasti promet
rejo načuditi izredno slabo oskrbovanj ce-flte na tem predelu. Avtomr.fcili. ki so bili prisiljeni potovanje nadaljevati, so vozili v počasnem tempu po poplavljeni cesti. Voda ie ponekod cec,to preplavil« tako visoko, da je pri potniških avtomobilih zakrla polovico karoserije. Zgodilo se jc tudi, dn «e je prenekateremu vozilu sredi vode ustavil motor. Tedaj so prh-teli na pomoč oko '•«ki ljudje, ki so bredli vodo do pasu in rinili avto dalje, dokler ni spet dosegel suhe cc'Ste. V interesu tujskega promet« naj bi se torej vsaj na mestih, kjer vsako malce daljše deževje preplavi državno ce-to Ljubljana—Sušak. tisti odsek ceste dvignil in uredil nasip ob cesti, da se zajezi voda. ki «k ora j sleherno leto napravi ja tod veliko škodo.
Voda je Lož'nčanom na več mestih vdr-'a v hleve in gospodarska poslopja. Otroci iz Ložin niso mogli v šolo. prehod po železniški progi je prepovedan. Približno is,ta slika je na severni strani Jasnice. kjer ie voda preplavila cesto na več mestih, poplave pa so uničile tudi polja, posajena s kulturami. Znano je, da oo tod polja še skrbneje obdelana kakor proti kočevski strani, zato bo škoda še večja. Potrebno
Za ves čas bivanja NJ. kr. Vis. kneza Pavi» v Berlinu žigosajo vsi berlinski poštni uradi pošto s posebnim žigom, Id ima jugoslovenski grb, na vsaki strani pa kljukasti križ in napis: »Berlin, državni obisk jugoslovenskega kneza namestnika
Pavla«.
je, da priskočijo naša oblastva nesrečnikom na pomoč vsaj s tem, da jim po prestani nesreči pošljejo na kraj nesreče strokovnjake, ki si bodo ogledali usodne posledice poplav in oskrbeli brezplačne načrte, po katerih bodo ljudje mogli pristopiti k osuševalnim delom. S pametno zamišljeno in načrtno urejeno kanalizacijo ter dreoa-žo močvirnih travnikov ob Rinži. kakor tudi z nadaljevanjem del pri požiralnikih Rinže v Ložinah, ki so bila lani prekinjena, bi se gotovo doseglo toliko, da poplave v bodoče ne bedo storile toliko škode kakor letos.
Smrt ugledne hotelirke v Šoštanju
Vasletove ga. ni več... Ta žalostna vest se je raznesla po Šoštanju in okolici v četrtek popoldne, ko je ga. Marija Schwar-zova, obče spoštovana šoštanjska gostilni-čarka in posestnica. po kratki, a težki bolezni mirno zaspala. V ponedeljek dopoldne je še vsa vedra priscdala k gostom v svoji gostilni. Popoldne pa jo je nenadno napadla srčna slabost, ki jo je zadnja leta že večkrat nadlegovala. Tokrat se je srčni napaki pridružila Se možganska kap; dokaj odporno gospo je bolezen vrgla v posteljo, iz katere ni več vstala.
Pokojna Marija Schwarz-Vasletova je bila doma iz Sv. Jurija ob Taboru. Mlado in pridno dekle je poročil urarski mojster Zdravko Vasle v Braslovčah. Podjetnost je mlada zakonca gnala v razne kraje: > Laško, Konjice in Mozirje. Med vojno, leta 1915, pa sta prišla v Šoštanj, kjer sta kupila dobro uspevajoči hotel »Jugoslavi-vijo«. Komoj sta si uredila stalno domova-lišče. je že posegla v družino smrt: leto dni pozneje je umrl mož Zdravko. Težki udarci, ki so ji pred nekaj leti ugrabili še drugega moža Franca Schwarza, znanega So-štanjskega mojstra in posestnika, gospe Marije kljub vsemu niso štrli. Voljno je prenašala težo življenja, svoje življenjske sposobnosti pa jc z nezmanjšano silo posvečala domu in bližnjim. S svojo ljubeznijo je ogrevala petero otrok, toplina njenega srca pa se jc razširjala tudi izven ožjega krotga. Vsem šoštanjskim Slovencem so še v spominu predvojni in povojni časi, ko je hotel »Jugoslavija« nudil šoštanj-skemu Sokolu in Narodni Čitalnici, obema prezaslužnima narodnima buditeljema, gostoljubno streho. Bili so to vroči dnevi. Razumljivoö je, da je ga. Vas'etova s svojo naklonjenostjo narodnemu pokretu prevzela nase precejšnjo žrtev. Raznih nasprotovanj pa se ni ustrašila. V njeni dvorani je prirejal Sokol svoje prireditve prav do izgradnje Sokolskega doma.
V soboto ob pol petih popoldne bodo dobro gospo Vas! et ovo položili v grob. Ostala pa bodo njena dobra dela, nam v spomin in zgled. — Kruto prizadeti rodbini izrekamo globoko sožalje!
Beograjski veiesejem
Ko so pričeli z delom za ureditev beograjskega veiesejma, so nastale v nekaterih listih in nekaterih gospodarskih kro-g.h debate o vprašanju, ali je ustanova beograjskega veiesejma sploh potrebna in ali ne bo morda ta ustanova škodovala že urejenim in razvitim velesejmom v državi. Ta diskusija je danes že zastarela in takih vprašanj ne spravlja nihče več na dnevni red, kar seveda oni, ki so poznali situac jo in pogoje za razvoj velesejmov, sploh nikdar niso sdorili. Danes je jasno, da je Becera d tipično velesejmsko mesto zaradi svojegr geografičnega, prometnega in političnega položaja in da razvoj beograjskega veiesejma baš zaradi tega ne more škodovati razvoju drugih velesejmov v državi, ki so nastali v okviru svojih pogojev in .«e v tem okviru tudi dalje mzv ja;©. Čeprav deluje beograjski veiesejem že dve leti in je v tej dobi pokazal tudi lepe uspehe, se ne more reči, da je napravil kakršnokoli škodo ostalim velesejmom. Baš nasprotno. Tudi drugi vele-sejmi kažejo znatne napredke in bi se prej lahko reklo, da je beegrajski veiesejem izzval sejm sko konjunkturo sploh, koristno vsem sejmskim prireditvam.
Da je bil beograjski veiesejem potreben zaradi gospodarskega položaja ter posebnega geografskega in prometnega položaja Beograda, kaže tudi način njegove ustanovitve. Beograjski veiesejem je delo samih gospodarskih organizacij, iniciativo
so dale te organizacije same in osnovna ideja gospodarstvenikov in gospodarskih organizacij, ki so ustvarile veiesejem. je bila gospodarski napredek. Nič izumetničenega ni bilo pri vsem poslu in ničesar se ni forsiralo morda iz kakih drugih motivov.
Dane?, ko je beograjski veiesejem izgrajen .ko so uspehi njegovih prireditev presegli tudi pričakovanje največjih optimistov je jasmo da je vse to v prvi vrsti uspeh za vse naše gospodarstvo in tudi uspeh za razvoj velesejmov v vsej državi.
Za oceno uspehov pnega veiesejma lahko služijo razni podatki. Lahko se vzame število razstavljalcev. število obiskovalcev ali višina plačane zakupnine ter pomen in obseg trgovskih poslov, ki so bili na kakem sejmu sklenjeni. Poleg vcega tega pa ja najboljše merilo za uspeh kakega veiesejma obseg zasedene površine. O tem je nedavno znani nemški list za velesejm-ske prireditve »Messe und Aufteilung« objavil članek, iz katerega naj ìavedemo nekaj zanimivih misli, ki govorijo v prilog teze. da je zasedena površina edino možno merilo za pravilno ocenitev vele-sejmskega uspeha.
število razstavljalcev nudi približno sliko o obsegu ponudb, ne mere na biti pravi temelj za ocenitev stvarne vrednosti. Dalje se ne more za oceno pomena uspeha vzeti višina vsot, ki so jih dale zakupnine, ker cene niso enake, marveč odvisne od položaja razstavnega prostora. Ravno tako tudi število obiskovalcev ne moie biti merodajno. ker vsak obiskovalec istočasno ni tudi kupec. Obiskovalce lahko razdelimo na tri skupine: eni prihajajo iz radovednosti, drugi zaradi zabave, a tretji so kupci, ki pa se spet delijo na dva dela: one, ki kupijo takoj, in one. ki resno reflektirajo na poznejše kupčije.
Morda bi bila zanesljivejši temelj cenitve uspeha število kupcev :n količina prodanega blaga. Do teh podatkov pa se ne more priti, ker razstavljal ci ne morejo razkrivati svojih poslovnih skrivnosti. A tudi. če bi se mogli dobiti vsi taki točni podatki, ne bi se moglo reči, da je z njimi točno ugotovljen poslovni obseg sejma, ker ne kupujejo vsi interesenti baš na sejmu. Njih veliko število se tam samo seznani z razstavljenimi izdelki, kupčije pa se sklepajo šele pozneje. Pri vsem tem ostane edino merilo za ocenitev uspeha kake sejm-ke prireditve, in to je na-jeta. površina razstavišča.
Razvoj beograjskega veiesejma kaže stalno povečanje zasedene po-vršine. Posamezni razstavljale! povečujejo svoja razstavišča ter dokazujejo s tem, da hočejo biti na beograj.-kem velesejmu dobro zastopani. Porast najete površine se vidi iz naslednjih podatkov: jesenski sejem leta 1937. je imel 833 razstavljalcev. ki so zavzeli 21.148 m2 površne, spomladanski sejem naslednjega leta (533 razstavljalcev z 22.165 m2 površine, jesenski veiesejem lanskega leta pa 910 razstavljalcev s 24.795 m2 površine.
Vidimo, da se je spomladi 1938. zmanjšalo sicer število razstavljalcev, a se je znatno povečala najeta površina, kar je kakor smo videli, bistveno pri ocenitvi uspeha velesejmske prireditve.
Dragatine iz zaklada tatinske ciganke
Ljubljana, 2. junija
Na poročila o odkritem zakladu zlatnine in sirebrnine. ki ga je bila policija zaplenila aretirani ciganki, so sc na kriminalnem oddelku zglasilj številni okradenci. ki so razbrali, da utegnejo biti med žrtvami ciganske prevejanke. Kakcur kaže, ie lastnina dveh tretjin zaplenjene zlatnine doslej že ugotovljena.
Šc zmerom pa išče policija lastnike dragocenih predmetov, vrednih kakšnih 30.000 din. Med njimi je moška zlata verižica z obeskom iz ametista, vredna 2000 din. moška verižica s topazom, tenka mota vc-rižica. zlata zanestma ura tvrdke Serdix. ki je bila najbrž kupljena v Ljubljani, stara ženska urica z graviranimi rožicami, starinska ura brez pokrova, ki je bila popravljena pri nekem urariu v Ljubljani, meda-ljonček na tanki zlati verižici z rdečim in zelenkastim kamenčkom s sliko Matere božje z Brezij, zelo fina tanka »vratna verižica z 12 tankimi obeski, majhen štiri oglat obesek z graviranim angelčkom, prstan s smaragdom in z napisom in z mono-gramom »Franci — 16. 9. 1934«. poročni prstan z monogramom »L. S. — 30. 4. 1905«, dva masivna poročna prstana, vredna najmanj po 500 din, zlata krona z zobovjem, prstan s safirjem. uhančki z rmurčki, uhan z diamantom, dva gladka uhana, dva man-šetna gumba z modro in belo ema jliranimi pičicami. zlat ovalen obesek s sliko Matere božje in s starim sloveroskrm napisom, prstan brez kamenčka, majhen zlat srček, srebrn obesek s s'iko Lirrfke matere božje, srebrna doza z monogramom H. S. itd.
Poleg tega so ciganki zaplenili celo zbirko jedilnega pribora, ki ga je po vsej priliki ukradla okoli 25. maja nekje v mestu, še zmerom išče policija lastnika najdragocenejšega predmeta v tej zljirid, zlatega križca, vsega posutega z drobnimi «Ramanti. Komur so zadnji čas izginile podobne stvari, ali kdor bi vedel dati policiji kakšnega napotka, je naprošen. da se zelasi pri g. Lovrenčiču na kriminalnem oddelku policijske uprave.
Preko 10.000 zdravniških priznanj!
ZA OKREPITEV
železnato
RINfl-fllNO
SLABOTNIH, SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV,
Izvrsten okns
Dobiva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah: litrska steklenica 77.— Din, pollitrska Din 48.—, četrtli trska Din 32.—
Res- Sp. br. 3290 od 94. IL 1933.
* Smrt oglednega vzgojitelja in narodnega delavca. V Splitu je umrl v starosti 68 let profesor Josip Barač, ki je bil sin revne obitelji iz Splita in ki je dolga leta poučeval na splitski klasični gimnaziji. Prof. Barač je bi znan kot odličen humanist, s svojim učiteljem pokojnim Buličem pa se je mnogo bavil z arheologijo ter proučeval hrvatske in rimske starine. Dosti se je bavil tudi z literaturo, ker je bil vešč vseh slovanskih jezikov, a je odlično obvladal tudi angleščino, francoščino, nemščino in italijanščino ter je obogatil naše slovstvo z mnogimi prevodi. Znan je bil tudi v javnem življenju Splita in je bil večkrat izvoljen za občinskega odbornika. Med svetovno vojno je bil kot zaveden ju-goslovenski nacionalist dolgo interniran v Mariboru. V zadnjem času je bil imenovan za administrativnega inšpektorja prosvetnega ministrstva, a je bil prideljen v službo arheološkemu muzeju v Splitu.

©C





b

MANUFAKTURA
F. KS.
UVAN
MESTNI TRG 24/IL
* Opozorilo vojnim dobrov°ljcem. Vse
tovariše vojne dobrovoljce, ki imajo po zadevni uredbi in pravilniku pravico do drž. obveznic, opozarjamo še enkrat, da je zadnji rok za vlaganje prošenj 8. junij t. L Odbor Sr. or g. voj. dobrovoljcev v Ljubljani.
Boljši old
/ažje deb in več/a sposobnost ipravilna pomerienimi očali ad
mtifLapBt LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
* Uspešno delo hrvatskih planincev. Ka.
kor smo že poročali, je imelo Hrvatsko planinsko društvo v Zagrebu te dni svojo glavno redno letno skupščino. Poročila odbornikov so dala pregled velikega napredka pri delovanju organizacije. Društvo šteje zdaj že blizu 8.000 članov, ima 47 podružnic, ki imajo skupaj 35 lastnih domov, 6 planinskih domov pa ima društvo v zakupu. Lani je priredilo društvo mnoga predavanja ter tako med najširšo javnostjo širilo in utrjevalo idejo planinstva. V vseh domovih in zavetiščih HDP je lani prenočevalo 18.993 članov. Za novega predsednika društva je bil izvoljen zagrebški odvetnik in narodni poslanec dr. Josip Tor. bar.	.
30
vrst kolonjske vode, odÜcno parfu-miranih — toči v vsaki količini |
in po nizkih cenah Parfumerija »VENUS«, Tyrševa »I
*	Rekordno deževje v Splitu. Najbolj deževna meseca sta za primorske kraje april in maj, a zdaj so ugotovili, da meseca maja že 50 let ni bilo v Splitu toliko dežja kakor letos. Izračunali so, da pade v Splitu na leto okrog 900 mm dežja in od tega povprečno v maju 59 mm. Na temelju podatkov o deževju, ki jih vodijo v Splitu od leta 1890., je ugotovljeno, da meseca maja še nikdar ni bilo toliko dežja kakor letos. Največ dežja v mesecu maju je bilo doslej leta 1897. in 1911., a letošnji maj ima rekord, ker je bilo dežja 264 mm. Sicer pa so tudi v Zagrebu meseca maja padavine daleč presegle svojo povprečnino. Dežja je bilo 201 mm, dočim znaša za mesec maj povpreček samo 82 mm. V Splitu je bilo meseca maja 22 deževnih dni.
*	Kredit za gledališča v Splitu. Prosvetnemu oddelku banske uprave v Splitu je dodeljen pogodbeni tajnik Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu publicist dr. Ivan Esih, ki bo prevzel dolžnosti upravnika splitskega gledališča. Za splitsko gledališče je od prosvetnega ministrstva določen kredit v znesku 500 tisoč din in je polovica te vsote že na razpolago pri primorski finančni direkciji.
*	Nova modema in idilična restavracija v Beogradu. Beograjska mestna občina je v Gornjem gradu na terasah med cerkvijo Ružico in zoološkim vrtom uredila veliko moderno restavracijo, da bi tako obiskovalcem Kalemegdana in Gornjega gradu nudila idilično shajališče in zatočišče. V restavraciji je prostora za 600 gostov, obrat pa bodo razširili še na ostale terase, da bo prostora za 800 gostov.
vesti
*	železničarji in njih »vojcii, ki se bodo
udeležili jutri (4. t. m.) proslave razvitja praporov mariborske (podružnice UJNŽB ob priliki 301etnice njenega obstoja in Nar. žel. glasbenega društva »Drava« ob priliki 201etnice obstoja, imajo do Maribora in nazaj brezplačno vožnjo na podlagi objave službene edinice (rešen je G. D. št. 2889/39). Ugodnosti se lahko po-služijo vsi železničarji iz območja ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Udeleženci iz Ljubljane in proge potujejo z vlakom štev. 617/518 (odhod iz Ljubljane Ob 7.52 uri), ki bo imel ojačeno garnituro. Pozivamo vse članstvo in narodno zavedne železničarje, da moralno podpro mariborske tovariše s svojo prisotnostjo na tej proslavi. Proslava je združena z veliko narodno veselico v Magdalenskem pred mest ju z začetkom ob 15. uri. Vstopnine ni, prodajali se bodo spominski znaki po 2 din. Oblastni odbor UJNŽB, Ljubljana.
*	Močan potres v Sandžaku, V četrtek zjutraj so v Sjenici in še v nekaterih drugih krajih Sandžaka občutili močne potresne sunke. V Sjenici je potres poškodoval več starih poslopij, med njimi tudi veliko hišo, v kateri sta sresko sodišče in šola za tkanje preprog.
n—i BtoKofitnl izlet v Postojno. Na binkoštno nedeljo so prišle z vseh strani velike množice naroda v Postojno in v njene čudovite podzemske prostore. Vozili so posebni vlaki iz Ljubljane, Trsta, Vidma (Udine), Pole in Reke. V Postojni je vladalo navzlic slabemu vremenu živahno vrvenje. Posebno mnogo je bilo naših ljudi s Krasa ln tudi oddtmgod. Vsepovsod se je slišala naša govorica, na uho je donela slovanska pesem katero so z velikim veseljem prepevali domačini. Popoldne je šla vsa ta nepregledna množica proti jamskemu vhodu, kjer je bila nekaj časa prava gneča. Tudi v jami je bilo zelo živahno in se je v njej glasila naša narodna in umetna pesem. Med izletniki je bil tudi pevski zbor Glasbene Matice lz Ljubljane in zapel nekaj naših najlepših zborov tako na Kal vari ji kakor v veliki dvorani. Navzočni tujerodni posetniki so sprejeli naše petje z velikim aplavzom. Da je šlo to petje posebno k srcu našim rojakom, ni treba posebej omenjati. Pravega koor certa sicer ni bilo, a kar se je pelo, se je pelo spontano iz navdušenja nad nepopisnimi lepotami, ki jih skriva podzemski svet. Matičarji so se zbrali zvečer na trgu, kjer so odpeli na zahtevo občinstva skoro ves koncertni program slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Vse se je izvršilo v najlepšem redu brez najmanjšega nesoglasja in ob velikanskem navdušenju. Glasbena Matica je dobila povabilo, da koncertira ob drugi priliki ponovno v jamskih prostorih,
u— Akademski krajevni odbor Jadranske straže, kot soprireditelj »Večera narodne umetnosti«, dne 5. t. m. ob 20. v dvorani Uniona, prosi in opozarja bratska društva »Oblastni odbor JS, krajevni odbor JS Ljubljana mesto, krajevni odbor JS Ljubljana, železnica, žensko sekcijo JS in vse njihovo članstvo kakor tudi ostalo zavedno javnost, da se tega lepega večera udeleže!
u— Gospodje! Pelilo in kravate po konkurenčnih cenah pri K. Soos, Mestni trg
18. L—l
Ptujska mehanična
ŽIGON ANGELO
izdeluje: flanele, barhende, zeSirje, oksforde, bela platna, gradi, inlet, molino itd.
* Milijonski darovi v obljubah. V Pan-
čevu je več mesecev prav dobro živel 62-letni Aleksander Stein, doma iz okolice Kneževca, ki si je takoj pri prihodu pridobil sloves milijonarja, živel je res prav razkošno, a ko so ga sedaj poklicali na policijo, je prostodušno priznal, da živi od kreditov, dolgov in obljub. Mož je znal vse prepričati, da pričakuje veliko zapuščino svojega brata iz Amerike, ki bo znašala v našem denarju najmanj 50 milijonov. O tem je govoril tako prepričevalno, da so mu vsi verjeli ter mu na račun milijonov iz Amerike posojali denar. Stein je v obljubah svoje milijone tudi delil. V občinskem uradu je izjavil, da poklanja občini 5 milijonov za ureditev parka. Izrazil pa je skromno željo, naj bi mu v tem parku postavili majhen spomenik ali pa vsaj spominsko ploščo. Milijone bo takoj izplačal, ko pride denar iz Amerike. Druga njegova, po vsem kraju znana obljuba pa je bila graditev doma za bivše bogatine, ki so prišli na beraško palico. V obljubah pa je delil težke tisočake tudi natakarjem po kavarnah, da so čakali na plačilo vsega tega, kar je pojedel in popil. Ker milijonov iz Amerike od nikoder ni bilo, so moža policiji ovadili manjši upniki, oni, ki so mu dajali velike kredite pa še niso stopili na plan, ker so uvideli, da so krediti propadli in ker jih je sram priznati, da so nasedli navadni bajki.
PENSION SCHLOSSER
Vsak komfort. Park. Garaža. 1 min. k obrežnemu kopališču. Dunajska kuhinja. Zmerne cene. Zahtevajte prospekte.
Iz Ljubljane
u— Bežigrajska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda je dveh mesecih nabrala 1200 din za našo šolsko družbo. Požrtvovalne nabiralke so pokazale svojo narodno zavest in razumevanje za našo obrambno organizacijo in združile v svoji podružnici že nad 150 zavednih Bežigrajcev. Ako bi plačali vsi izobraženi možje in žene za Bežigradom svoj narodni davek z letno članarino 12 din, bi združevala ta naša podružnica nad 400 članov in bi za Bežigradom dobivala družba letno približno 5000 din »domu na oltar«. Zavedne poverjenice prosijo vsakogar v tej naši Ciril-Metodovi župniji, da počastimo spomin naših bla-govestnikov sv. Cirila in Metoda s prostovoljnim plačilom tega prepotrebnega narodnega davka, ker je naša šolska družba najpožrtvovalnejša budilka nacionalne odločnosti in jugoslovenskega edinstva v naših severnih obmejnih krajih. Vsi na aktivno sodelovanje za Družbo sv. Cirila in Metoda!
u— Združena slovenska ženska društva bodo v dneh 3. in 4. t. m. po ljubljanskih ulicah nabirala denarne prispevke za pomoč otrokom na naši severni meji, v katerih imenu se obračajo na v«e stanovalce in posetnike LJubljane s prošnjo, da se radodarno odzivajo že nemim vabilom nabiralnikov v rokah nabiralk.
u— Današnje predavanje dr. J. Golomb-ka. Danes ob 18. uri bo predaval v zbornični dvorani na univerzi doc. dr. Jos. Golom be k o poljskem modernizmu (»Mlada Poljska«). Na predavanje odličnega slavista opozarjamo vse prijatelje slovanskih kulturnih stikov.
u— Javno nagradno kegljanje pri »Novem svetu«, Gosposvetska, danes in jutri. Razdelitev nagrad in sto drugih dobitkov jutri ob 20. Vse kegljavce, balinarje in tudi plankarje vabi društvo železniških uradnikov »Dom». (—)
Dekanat Juridlčne fakultete v Ljubljani obvešča, da se pravnozgodovinski državni izpiti v junijskem terminu prično v ponedeljek 5. t. m, ob 9. dopoldne. Podrobnejši razpored je nabit na dekanat-ski deski v univerzni avli. Prav tam je objavljen tudi razpored pravosodnih državnih izpitov za čas od 6- t. m. dalje.
n— Delegate Zveze slovenskih fotoama-terskih organizacij in član« FKL opozarjamo, da bo imel g. Ljubo Vidmajer iz Zagreba na prijateljskem sestanku po ustanovnem občnem Zboru zveze to nedeljo ob 15. v klubskem lokalu za »Mladiko« zelo zanimivo predavanje posnetkov v naravnih barvah po različnih sistemih.
POGLED
v naie izložbe Vam pričara pravljičen svet: pogled na pestrobarvne svile ie kakor pogled na cvetočo livado. — Pridite, prav poceni boste kupili svilo za Vašo novo obleko.
BRATA VLAJ, vvolfova 5.
U— Mestno zdravniško dežurno službo
bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta štev. 15/H. letefon štev. 32-84.
u— Ljubiteljem umetnosti priporočamo, naj ne zamude prilike, ki se jim nudi z ogledom umetnin Franceta Kralja na razstavi v Jakopičevem paviljonu, da lahko dobe vpogled v slovensko umetnost. Poslu-žite se tudi lepo ilustriranega kataloga z besedilom, ki ga je napisal dr. Fr. Stele.

. J
/hi-	Wirf1-
u— Večer narodne umetnosti. Pod tem
naslovom priredi akademski narodno-obrambni svet 5 t. m. v veliki dvorani hote la »Uniona« koncert, čigar čisti dobiček je namenjen v podporo za delavne narodno-obrambne tabore ob naši severni meji. Poleg Filharmonije sodelujejo še Meta Vid-marjeva, K. Vidalijeva, F. Dolničar, Slovenski vokalni kvintet Istrska družina itd. Dolžnost vseh Slovencev je, da posetijo ta koncert.

Izredna številka »TOTEGA LISTA« izide danes ob otvoritvi velesejma! — Cena samo 1 dinar.
»KM»««MM»M«MM«mmmmmmmmmm»
u— Akaden^ko društvo »Doberdob« kot
soprireditelj »Večera narodne umetnosti«, ki bo dne 5. t m. ob 20. v Unionu, poziva svoje članstvo in prosi vsa bratska emigrantska društva, da se v čim večjem številu udeleže tega večera in s tem podpro delo vseh narodno-obrambnih društev Aleksandrove universe. Narodne noše vabljene!
Kopališče Ilirija odprto
Kopališče Ilirija odprto
POTEPUŠČEK
PREMIERA smehapolne komedije
Nastopita poslednjič v filmu priljubljena Szöke Szakal in Otto Wallburg. Pevski fenomen mali Mirča poje arije iz raznih oper v več jezikih.
I
r^T-T NJEGOV NAJTEŽJI SLUČAJ
Nemški dialog! Hilde Weissner, Ursula Grabley in Willi Schur. Kino Sloga, 27-39 Danes ob 16., 19. in 21. uri!	Produkcija: Terrafilm, Berlin
J
Sokol—Vič poziva svoje članstvo in naraščaj, da se jutri v polnem številu udeleži sokolskega zbora v Kočevju. Vsi udeleženci zbora naj se zberejo jutri zjutraj ob 4.30 pred glavnim kolodvorom. Odhod s prvim jutranjim vlakom ob 5.10. Udeležba za vse obvezna v kroju, kdor nima kroja v civilni obleki z znakom. Poslužite se nedeljske povratne vozne karte, ki velja 30 din. Zbora se udeležimo s članskim in naraščajskim praporom. Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. Uprava.
V arietejne predstave bodo na velesejmu pred veliko restavracijo ob drevoredu dnevno med 7. in 12. uro zvečer, ob nedeljah in praznikih pa tudi popoldne ob 4. uri. Nastopali bodo mednarodni plesalci in mednarodne plesalke, klovn na kolesih, 141etni deček, ki z neverjetno spretnostjo uganja razne vragolije, komični ekscentrični par ter skupina petih svetovnih žonglerjev in ekvilibristov. Videli bomo tudi višek pasje dresure, psa, ki ugane misli. Vstopnine k tem predstavam ne bo.
Večer narodne umetnosti
S* junija ob 20. uri ! Velika dvorana hotela Union
Prijava za vpis v L razred deške in dekliške vadnice. Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani sporoča onim staršem, ki želijo dati svoje otroke v L razred vadnice, da se zglasijo v ravnateljev! pisarni v torek 6. t. m, od 10. do 11. dopoldne. Ravnateljstvo prosi tudi one starše, ki so svoje otroke že prijavili za vpis v I. razred, da pošljejo isti dan enega izmed svojcev v ravnateljevo pisarno radi razporeda zdravniškega pregleda, ki bo za deklice v petek, 9. in za dečke v soboto 10. t. m. na šolski polikliniki, Aškerčeva cesta. Po zdravniškem pregledu bodo imena sprejetih otrok v I. razred vadnice od 14. t. m. dalje objavljena v zavodovi veži na oglasni deski. Ravnateljstvo.
u— V ponedeljek priredi Akademski narodno obrambni blok »Večer narodne umetnosti«, ki bo izvajal samo dela naših umetnikov. Pri njem bodo sodelovali orkester Filharmonije, ki ga bo dirigiral g. Mito žebre, potem pa še pri posameznih točkah gospa K. Vidalijeva, g. Lipov-šek in g. Dolničar. Gdč. Meta Vidmarje-va bo pokazala več lepih plesov. Nastopila bo tudi »Istrska družina« z »Istrskim kolom«. Nekaj pesmi bo zapel Slovenski vokalni kvintet, g. Tominec in g. Lučov-nik pa bosta recitirala dela slov. pesnikov. Narodno občinstvo naj se tega resnega umetniškega večera udeleži v čim večjem številu.
Abbazia — Novi zdraviliški dom dr. Lakatos
N» morski obali — Dietična kuhinja — Tople morske ln medlcinalne kopeli — Mrzle votine kopeli — Zmerne pension cene — Pavšalne cene za kure.
u— Zadruga Učiteljska samopomoč v Ljubljani bo imela skupščino v nedeljo 4. t. m. ob 9. v II. mestni deški ljudski šoli na Cojzovem grabnu v Ljubljani. Zadružniki, udeležite se je polnoštevilno!
u— Sokol I Ljubljana — Tabor vaJbi članstvo in naraščaj, ki se namerava udeležiti zbora v Kočevju, na informativen sestanek drevi ob pol 20. na letnem teio-vadišču na Taboru.
Nepremočljive
PONJAVE
izdeluje tovarna
„Motvoz in platno" Grosuplje
Zahtevajte vzorce !
u— Cerkveni koncert Trboveljskih slavčkov bo v torek 6. t m. ob 20. v ljubljanski frančiškanski cerkvi. Tokrat bo nastopil zborovodja Avgust šuligoj s 130 pevci iz Črne doline. Naštudirali so prekrasno troglasno mašo v staroslovenskem jeziku, ki jo je uglasbil Ivan Grbec. Torkova izvedba bo prva izvedba na javnem koncertu. Prodaja vstopnic od 20 din navzdol v knjigarni Glasbene Matice.
u— Na državnem učiteljišču bo drevi ob 20. v šolski telovadnici akademija podmladka Jadranske straže. Na sporedu so deklamacije, violinske, klavirske točke, ples, melodram, godalni kvartet, mladinski zbor, mešani zbor in orkester. Izvajajo ga podmladkarji obeh vadnic in učiteljišča. Prijatelji in podporniki učiteljskega naraščaja vljudno vabljeni.
u— Osrednji odbor Bran-i-bora, Ljubljana, poziva vse članstvo, da se udeleži koncerta »Večera narodne umetnosti«, ki ga priredi akademski narodno-obrambni svet v ponedeljek 5. t. m. ob 20. v prostorih velike dvorane hotela »Uniona«.
Umrla je na šišenski cesti 22. gospa Apalonija Pirševa. Blago pokojnico bodo jutri ob 15. spremili na pokopališče v Dravljah. Lep ji bodi spominč, žalujočim naše iskreno sožalje!
Iz Celja
e_ šolski nastopi gojencev Glasbene
»latice v Celju tudi letos v polni meri potrjujejo upravičenost slovesa, ki ga uživa ta odlični glasbeno vzgojni zavod in njegove učne moči v naši javnosti. Prvi dve produkciji sta bili v sredo in četrtek zvečer v celjskem gledališču. Pri obeh produkcijah je nastopil mladinski pevski zbor pod vodstvom g. Cirila Preglja. Zbor je žel za svoje dovršeno, prečimo, dinamično visokovredno in izredno učinkovito izvajanj© navdušeno odobravanje. Gosp. Pregelj je zopet pokazal, da je mojstrski pevovodja mladinskih zborov. Oba večera so nastopili gojenci in gojenke klavirskih šol ge. Mirce Sancinove, Ljudmile Boži-čeve, Mafenke Plzak-Sancinove in g. Dušana Sancina ter violinskih šol gg. ravnatelja Karla Sancina in Dušana Sancina. Prvi večer je nastopilo 12 gojencev in 7 gojenk, drugi večer pa 6 gojencev in 8 gojeruk. Vsem gojencem se je poznala skrbna in temeljita šola. Med njimi je bilo več izrazitih talentov. Drugo produkcijo je zaključil godalni orkester, ki je pod vodstvom g. ravn, K. Sancina eksaktno in s fineso izvajal Gretryjevo uverturo »Les Meprises« in Karla Sancina »Venec slovenskih napevov«. Obe produkciji pa so žal motili otroci, ki so zasedli galerijo m vzbujali s svojim nedostojnim vedenjem in nemirom splošno zgražanje, čudno se nam zdi, da ni bilo nikogar, ki bi bil to preprečil.
e—• Zaključni javni nastop gojencev Glasbene Matice v Celju bo v ponedeljek 5. t. m, ob 20. v celjskem gledališču. Poleg solistov na klavirju in violini bodo nastopili tudi solopevci in komorni orkester.
ZANIMIVA KNJIGA V ZA MLADINO IN ODRASLE ■
Sredi junija t. L izide zanimiva knjiga »SLABOTA«,, fevima slovenska pravJjica
s slikami. Spisal Haložan, ilustriral akademski slikar Edo Deržaj. Pravljica »Slabota« opisuje doživljaje 12 revnih bratov, ki so šli s trebuhom za kruhom po svetu iskat službe. V tej pravljici so združene v e n o t n o povest pravljice o strašnem zmaju, hudobnih čarovnikih, zakletem gradu. Zctkletih 12 kraljičinah, 12 črnih zamorskih princih, ki so se pripeljali čez morje in snubili 12 belih kraljičin, o dobrih vilah, drobni miški, zviti lisici, močnem medvedu, kralju vseh medvedov, o očetovem prokletstvu, materinem blagoslovu, o čudovitih bojih in železni vztrajnosti glavnega junaka »Slaboteo trpljenju in veselju ljudstva, o bajnem bogastvu kraljevem, o sijajni gostiji na cesarskem dvoru itd., da bralec v napetem pričakovanju bere knjigo od začetka do konca.
Pravljica »Slabota« je nad vse zanimiva, polna dejanj, pravi film napetih dogodkov. Zato jo bo vsak z velikim zanimanjem bral. Knjiga je lepo ilustrirana. Slike je narisal priznani slov. umetnik Edo Deržaj. Knjiga je primerno lepo darilo ne le mladini, temveč tudi odraslim ljudem-ljubiteljem dobre lepe knjige.
V	prednaročilu stane broširana 20 din, trdo vezana 26. din. Pozneje bo knjiga
dražja, naročite jo torej takoj! Izšla bo tudi luksuzna izdaja, tiskarna na finem krednem papirju za umetniški tisk. Te izdaje bo izšlo samo toliko izvodov, koLLkor se jih bo v naprej naročilo.
Luksuzna izdaja stane umetniško trdo vezana 40 din izvod. Naročite takoj! Za vsak večji kraj sprejmemo zastopnika. Preprodajalci in zastopniki dobijo popust. Priglasite se takoj! Za odgovor priložite znamko. Dijaki, učitelji in
drugi nabirajte naročila!
V	vsaki družini bodo odrasli m mladina z velikim zanimanjem črtali pravljico
»SLABOTA
Založba Edinost Uubllana
POSTNI
894
e— SoKolsKo predavanje. Pod okriljem Sokolskega društva Celja I. bo predaval br. Konrad Grilec, ki s: je priboril pri nit ^narodnih telovadnih tekmah v Pariza dmgo. v Valsavi pa prvo mesto, v -redo 7. t. m. ob 20. v Sokolskem domu v Ga-terju o mednarodnih teiovadn h tekmah v Parizu m Varšavi. Srkolsko društvo Celje I. poziva vse prlpadn ke. ia se udeležijo predavanja.
c— Na sol*oiv.{<i riet v Mursko ^obot° to vozil v nedeljo 18. t m iz Ce i ja po e-ten avtobus. Intero en t: naj se	pri-
javijo v tajništvu Sokolskega društva Ce-ljs-mat.ce.
Svetovne priznani
„WECKOVI" kozarci
za vkuhavanje sadja in sočivja so letos okoii 30% cenejši! — Zaloga pri:
JOS. JAGODIC — CELJE,
GUBČEVA ULICA. — Ceniki zastonj !
e— Koncert Celjskega pevskega društva v proslavo društvene 45letn ce in nO letnice skladatelja in bivšega društvenega pevovodje Antona Lajovca se ho pričel drevi ob 20.30 v veliki dvorir.i Celjskega doma. Kct solistka bo sodelovala operna pevka gdč. Valči Heyb Ucva iz Ljubljane. Vstopnice so v ptedprodaji v knjigarn1' K. Goričarja vdove
p -i: M,
a— Zastavice za protituberkulozni teden. Zaradi slabega vremena je onemogočeno raznašanje simboličnih zastavic z dvojnim križem. Dostava teh zastavic se bo zaradi tega nedvomno raztegnila tudi na prihodnji teden. Vsakdo, ki želi kupiti zastavice, jih dobi ves dan pri vratarju OUZD, Marijina 13, nasproti sodišču. Naj pride vidni znak protituberkulozne borbe v čim polnejši meri do izraza. Ves Maribor bodi, odet v zastavice z dvojnim križem!
a— Velilia dobrodelna tombola Rdečega križa je zaradi napovedanega neugodnega vremena preložena na nedeljo 11. t. m. a— Jutri zaključek gledališke Sezone.
Drevi predstava veseloigre »Utopljenca«, zadnja glasbena predstava v sezoni za red D! — Jutri »Potovanje v Benetke« v korist Združenja gledaliških igralcev. Z jutrišnjo predstavo je zaključena gledališka sezona 1938,39.
45 ki Celjskega pevskega društva
Fred vojn» jc društvo opravlfalo velevažno nacionalno
delo
Celje, 2. junija Letos obhaja Celjsiv"' pe^ko društvo, ki je najstarejše pevsko društvo na bivšem štajerskem, 451etnico obstoja. Njegovo ustanovno leto 1894. priča, da je bilo ustanovljeno v dobi najhujšega preganjanja slo venskega življa v tedanjem rcnegatskem Celju predvsem iz narodnoobrambne nujnosti. V njegovih vrstah so se zbirali vsi narodnozavedni slovenski Celjani brez razlike s'anu in svetovnega naziranja doti, o se zavedajoč, da je pesem ona sila, ki nas druži m navdušuje, nas izpodbuja in krepi, kar je bilo zlasti važno, da naš človek v onem času ni kionil malodušno pred narodnim nasprotnikom. Reči moramo, da je izvrševalo CPD. ki je bilo več kakor 20 let edino pevsko društvo v Celju, v tem pogledu velevažno nacionalno delo in tako ohranilo narodu marsikaterega omahljiv-ca. ki bi bil sicer utonil v nasprotnem vzdušju. Zato jc gojilo v začetku zlasti družabnost in se posvečalo razen petju tudi dramatiki. Tako je pestalo središče vsega narodnokulturnega delovanja. Ko pa, se je rodilo iz njegovih vrst Dramsko dtuštvo, se ie začel Celjsko pevsko društvo posvečati bolj petju in je stremilo za izpopolnjevanjem v umetnostnem pravcu. Pevski zbor. ki so ga učili odlični glasbeniki, kakor Anton La;ovic. dr. Anton Schwab in Ciril Pregelj, je pod njihovim vodstvom
Fo* sidlstJa
vrtilnega tuRa
\ •račetku leta 1880.. torej pred 50 leti je nemški in žen j er Dolivo D brovolskij. potem, ko se je bil seznanil s Teslovim sistemom vrtečega se m agn etičnega polja, zgradil majhen poskusni motor za trifazni i/menični tok. S tem motorjem na »tro-Fazni tok« kakor ga je imenoval, je Dobro-volskij napravil več ptvkusov. ki so postali temeljne važnosti /a razvoj elektrotehnike.
Iz ma'e po ku=^c naprave, za katero je dala na razpü;'go prosior in sredstva tovarna AEG v Berlinu, so se razvili električni stroji velikanrikih dimerzij. Tisti čas je v preskrbi z elektriko neomejeno vladal enakomerni tok. ki pa se je izkazal neprimernega za prenos energije na večje oddaljenosti. Elektrotehniki so s« zaradi tega že takrat bavili z mi.-.lijo. da bi za prenos električne energije na velike daljave vpregli izmenični tok in so si prizadevali izboljšati generatorje m motorje za to vr-eto toka. Izkazalo se je. da se taki stroji lahko najuspešnejše grade na trifazni izmenični tok. Strokovnjaki v elektrotehniki. ki s o poleti 1889 dobili na ogled Dobro-volskijev stroj te vrste, se niso mogli do-
faktorjem 1,2
kmalu dosegel priznanje doma in drugod. Priredil je nešteto koncertov v Celju in njegovi bližni in daljni okolici, v Zagrebu in drugod. Nešteto je bilo nastopov pri važnih nacionalnih prireditvah.
Posebno je oživelo društveno delovanje v CPD, odkar ga vodi marljivi in priznani pevovodja g. Pec šegula. Pod njegovim vodstvom je absolviral pevski zbor v teku 10 let 28 samostojnih koncertov in preko 100 različnih nastopov in sodelovanj pri prireditvah nacionalnega, kulturnega in socialnega značaja. Z zadoščenjem mora gledati CPD na svoje delo v preteklosti, saj je šlo skozi njegove vrste mnogo pevskih rodov. Ob svoji štiridesetletnici je prejelo tudi priznanje z najvišjega mesta in bilo odlikovano z redom sv. Save IV. stopnje, še lani pa je priznal pokojni skladatelj dr. Anton Schwab, da je CPD med vsemi celjskimi pevskimi društvi po svoji agilnosti in vztrajnosti kakor tudi po kvaliteti vodilno.
Celjsko pevsko društvo priredi danes 3. t. m. ob 20.30 v Celjskem domu koncert s katerim bo obhajalo svoj 451etni jubilej in hkratu počastilo 601etnico odličnega slovenskega skladatelja in svojega nekda-njega povovodje Antona Lajovica.
Tudi mi čestitamo zaslužnemu in marljivemu Celjskemu pevskemu, društvu in mu želimo še mnogo uspehov!
volj načuditi. s kako visokim učinka je obratoval Kaj čudno se sliši zaradi tega. da se slavi Edison — kakor poroča Th. Lindner v i/vestju tovarne AEG — z novim motorjem ni mogel sprijazniti in je izmeničnemu toku trelovratno odrekal vsako bodočnost. Raj kmalu pa je izmenični tok pošteno iznenadil ne «mo elektrotehnične strokovnjake, ampak tudi naiširšo javnost s svojo nesluteno močjo.
Poleti 1891 je bila v Frank f ut tu ob Meni prirejena mednarodna električna razstava in na tej razstavi je bil prvikrat v zgodovini elektrotehnike v velikem obsegu izvršen prenos električne energije na veliko daljavo. Iz mesteca Lauffena so namreč s pomočjo vrtilnega toka pod napetostjo 15.000 odnrwmo 30.000 voltov prenesli 300 konjskih sil učinka po 178 km dolgem daljnovodu na frankfurtsko razstavo, kjer je električna energija služila za napajanje velikanskega umetnega slapu. Slap ki je v Lauffenu gnal turbino, se je na ta način s posredovanjem vrtilnega toka prenese^ v 178 km oddaljeni Frankfurt. Gospodarski faktor prenosa je znašal do 77.4°'o kar anaci, da se je na tako dolgi goti izgubila
komaj 22.6% energije Ta presenetljivi uspeh je odprl vrtilnemu toku in s tem električnemu prenosu energije zmagoslavno pot po vsem svetu.
Julijske krajine
štiri žrtve prometne nesreče v Gorici
V ponedeljek zvečer se je pripetila na spodnjem soškem mostu v Gorici huda prometna nesreča, ki je zahtevala štiri človeške žitve in povzročila tudi veliko materialno škodo. Na mostu ^c je prevrnil priklopni voz tovornega avtomobila, težko natovorjen z lesom, podrl mostno ograjo in pahnil čez njo tri vojake, nekega koledarja pa pokopal pod seboj.
Tovorni avto se je v ponedeljek popoldne odpravil iz Idrije z 20 tonami lesa.. Ko je v Gorici zavil picko mosta proti Ločniku, se je priklopni voz močno nagnil in na mostu prevrnil. Velik del tovora je porušil cementno ograjo in padel na prod ob Soči. Les je potegnil s seboj tudi tri vojake iz bližnje štandieške vojašnice. Voz sam pa se je zvrnil na 20 letnega delavca Karla Cantaiuttija. ki se je s kolesom vračal iz Ločnika domov v štandrež. Delavec je bil pri priči ubit. Tudi od vojakov se je eden ubil na produ pod mostom, druga dva pa sta dobila smrtne poškodbe. Sicer so jima reševalci kmalu prihiteli na pomoč in so ju odpeljali v goriško bolnišnico, toda še v noči na torek sta poškodbam podlegla.
Zaradi nesreče je bil promet na mostu nekaj ur prekinjen, šele težki mestni lo-komobili re je posrečilo odvleči prevrnjen priklopni voz. ki je bil na pol razdejan, z mostu, šofer Ivan Jereb in njegov spremljevalec Ivan Brus, ki sta oba iz Idrije, sta bila aretirana.
Drobne novice
Usodna zmota, v goriško bolnišnico so pieteklo soboto reševalci z vso naglico prepeljali 57-letno Franjo čelanovo, ki je pomotoma izpila večjo količino solne kisline. čeprav je bila zdravniška pomoč takoj pri roki, je žena že pol ure po prevozu v bolnišnico podlegla poškodbam.
Pri delu umrl. zadet od kapi. Pretekli torek je v tržiški ladjedelnici sredi dela omagal 36 let stari Josip čmigoj. Njegovi tovariši so ga takoj odnesli na tovarniško rešilno postajo. Od tam je bil prepeljan v bolnišnico, še preden pa ga je zdravnik pregledal, je črnigoj umiri. Podlegel je srčoi kagi.
3Iariborrani, v nedeljo 4. t. m. vsi f
na okrožni ziei mariborskega sokolstva. Dopoldne ob 11. sprevod. Zbirališče za prevod na letnem telovadišču Sokola Maribor matica. Popoldne javni nastop ob 15. istotam.
a— Slafeoumnica je padla na žareč štedilnik 53-letna zidarjeva žena Krrt'-v Fei line je bila ama doma. V stanju duševne zmedenosti je padla levica na žareč šted Inik ter se vsa opekla. V hud.n oo-loimah je stella oa presto ter se skrila v žito. Domač, so jo iskali vso noč. Našli 5.0 jo šele na ledxji d:jn ter jo odprcmili v bolnišnico.
a— KOiesa kradejo. Poročniku Vuleju Drag čevsču ki stanuje v Sodni ulici 16. sj ukradli kolo znamke Brennabor*. vred ro 1600 din.
a— S prebito lobanjo je oblega i na pločniku 42-lelni hlapec Andrej žel iz Meta-ve. Hotel je skočiti z voza, pa se mu je spodrsnilo in je revež priletel z gl^vo na ptočnik. Nezavestnega so ga prepeljali bolnišnice.
a— Ker se jc lotil stranžika. 41 letni tkalski mojster Kaiol Ruppeit se je mo ral zagovarjati pred malini kazenskim senatom ker se je 22. aprila dejaneko lotil stražnika Leopolda Siliča. R,uppert je pri šel namreč popolnoma vinjen v neko restavracijo. Ker mu je stražnik svetoval, naj gre raje domov, je Ruppert pričel stražnika zmerjati in se ga je ob napovedi aretacije celo dejansko lotil. Mali kazenski senat je obsodil zaradi tega obtoženega Karla Rupperta na 2 meseca strogega zapora.
a— Vlomilci na okrožnem sodišču. V no či na petek so se drzni zlikovci splazili v drugo nadstropje okrožnega sodišča. Vti hotapili so se v pisarno trgov, registra ter odnesli stroj znamke Remington in ženski plašč vreden 1500 din., last gdč. Pretner-jeve. Skupna škoda je 5000 do »3000 dinarjev.
a— Poškodbam je podlegel železničar premikač Jurij Bele, o čigar smrtonosni nesreči smo poročali v včerajšnji številki. Po nekaj urah je nesrečni Bele v bolnišnici izdihnil. Bil je dober tovariš. Njegovo smrt pomilujejo vsi, ki so ga poznali!
a— če zamenjaš salmijak z žganjem. 56 letni železničar Srečko Serbin iz Selnice ob Dravi je pomotoma izpil kozarček salmija-ka, misleč, da je v njem žganje. Revež si je pri tem grlo popolnoma opekel. Zatekel se je v splošno bolnišnico.
espedaritvo
Socialno zavarovanje rudarjev in topllniškega delavstva
C'orna bratovska skladn'ca v Ljubljani je izdala, kakor prejšnja leta, obsežno poslovno poročilo za 1 1938. Iz tega poročila posnemamo, da se število zavarovanih aktivnih članov lani ni več v znatnejši meri dvign.lo. Ob koncu leta je bilo v glavni bratovski skladniei v Ljubljani zavarovanih 12.332 polnopravnih članov (za 292 v°č nego v prejšnjem letu) in 785 manj-pravnih članov (za 31 več), število starih upokojencev se je zmanjšalo za 105 na 1607. število novih upokojencev pa je naraslo za 281 na 4244 in število nezgod-nikov za 48 na 1002. Gibanje zavarovanih članov se je od leta 1925 razvijalo takole :
	člani	upokojenci		nezg.
		stari	novi	
1925	17.503	3706	369	226
1930	13.509	2542	2219	594
1935	10.734	1958	3781	864
1937	12.791	1712	3963	P54
1938	13.117	1607	4244	1002
Čeprav se je število zavarovancev od lata 1935 povečalo za 2383, še vedno znatno zaostaja v primeri s stanjem pred svetovno gospodarsko krizo, število starih upokojencev je v zadnjih letih stalno na zadovalo, toda v manjši meri nego je naraščalo število nov^h upokojencev.
V pokojninskem oddelku so znašali prispevki 16.6 milijona din (prejšnje leto 13.6), izdatki pa 16.4 milijona din (prejšnje leto 17.3 milijona din. skupaj z do-kladami po zakonu o p. p. s. za Sloveni jo). V nezgodnem oddelku so znašali pri spevki 3.4 milijona din (2.9), izdatki pa 3.7 milijona din (3.3) in v bolniškem oddelku prispevki li.4 milijona din (10.1) in izdatki 11.4 milijona elin (10.2).
Premoženje pokojninskega oddelka je znašalo ob koncu lanskega leta 14.6 milijona din (prejšnje leto 13.7), premoženje nezgodnega oddelka 5.2 milijona din (5.1) in premoženje bolniškega oddelka 20.7 milijona <fji (19.9).
K spremembam v Narodni banki
Pred dvema dnevoma smo že poročali, da jc bil na seji upravnega odbora Narodne banke postavljen za glavnega ravnatelja naše Narodne banke dr. Milojko Vilimanovič, dosedanji glavni tajnik Državne hipotekarne banke, za prvega ravnatelja pa dr. Dušan Uzelac, ki je po upokojitvi prejšnjega glavnega ravnatelja vršil dolžnosti glavnega ravnatelja.
Novi glavni ravnatelj Narodne banke dr. Vilimanovič se je rodil 5. dee. 1898 v Prilikah pri Ivanjici v moraviškem srezu-Gimnazijo je posečal v čačku in Užicah. med vojno pa je dovršil višjo srbsko trgovsko šolo v Aixu v Franciji, nato pa še visoko šolo trgovskih ved v Parizu in pravno fakulteto, kjer je dobil doktorat. Svojo uradniško kariero je pričel v jugo-slovenskem poslaništvu v Parizu, kjer je služboval od leta 1921 do junija 1928. ko je prišel v Državno hipotekarno banko. Letos v marcu je bil postavljen za glavnega tajnika Državne hipotekarne banke, s tega mesta pa je prišel sedaj kot glavni ravnatelj v Narodno banko. V zadnjih letih je sodeloval s takratnim upravnikom Državne hipotekarne banke dr. Djuri-čičem, sedanjim finančnim ministrom, pri pogajanjih s francoskimi imetniki naših obligacij. Kot delegat Državne hipotekarne banke je b;l član uprave Zenice, d. d., in sedaj Jugoslovenskega jekla, d. d.
Novi prvi ravnatelj Narodne banke dr. Dušan Uzelac službuje v Narodni banki že od leta 1902. Rodil se je leta 1885. v Obrenovcu. Dovršil je državno trgovsko akademijo ln pravno fakulteto v Beogradu, kjer je dobil doktorat iz ekonomsko-finančne vede. V zadnjih letih je kot delegat naše vlade m Narodne banke sodeloval pri skoro vseh klirinških pogajanjih z "inozemstvom. Znan je kot pisec knjig in razprav o gospodarskih vprašanjih in je izdal že štiri knjige (»Investicijska politika kreditnih ustanov«, »Devizna politika kraljevine Jugoslavije«, »Kliring v teoriji in praksi« in »O emisijskih bankah«).
Gospodarske vesti
= Prihodnja seja sveta Jugoslovcnsko-britauske trgovske zbornice bo v Ljubljani
V sredo, 7. junija bo ob 10.30 v sejni dvorani Zbornice za'TOI v Ljubljani seja sveta Jugoslovensko-britanske trgovske zbornice v Zagrebu. Dnevni red te seje je naslednji: l) otvoritev seje po predsedniku dr. Stjepanu Krasniku; 2) pozdravni govor podpredsednika-zbornice g. Ivana Mo-horiča; 3) poročilo o ustanovitvi angleško-jugoslovenske sekcije pri trgovski zbornici v Londonu; 4) eventuelnosti.
= Končana stavka v brodski tvornici vagonov. Iz Slavonskega Broda poročajo, da je končana stavka delavstva brodske tvornice vagonov, strojev in mostov, ki je trajala nad dva meseca. Prišlo .je do podpisa kolektivne pogodbe med upravo tvornice in Hrvatskim radničkim savezom. S to pogodbo so dobili delavci 16% povišanje mezd in garantirane premije. Tvomica bo v dveh 'dneh vzpostavila obrat v vseh oddelkih.
= Uradni tečaji za junij. Finančni minister je zaradi pravilne odmere taks po taksnem zakonu določil za junij naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 305 din, 1 zlata turška lira 346.50, 1 angleški funt 258 1 ameriški dolar 54.90. 1 kanadski dolar 54.60, 1 nemška marka 14, 1 poljski zlot 8.30. 1 belga 9.30, 1 madžarska penga 8.60. 1 braziljski milreis 2.80, 1 egiptski
funt 2.60, 1 palestinski funt 255, 1 uru-gvajski pezos 18.60, 1 argentinski pezos 12.40, 1 čilski pezos 1.25. 1 turška papirnata lira 34, 100 francoskih frankov 146, 100 švicarskih frankov 1241, 100 italijanskih lir 228, 100 holandskih goldinarjev 2960, 100 bolgarskih levov 47, 100 rumun-skih lejev 30, 100 danskih kron 1151. 100 švedskih kron 1326, 100 norveških kron 1285, 100 španskih pezet 200, 100 grških drahem 40, 100 češkoslovaških kron 148, 100 finskih mark 110, 100 letonskih latov 750, 100 iranskih (perzijskih) rialov 100.
= Najmodernejši način hišne razsvetljave: Električna centrala na veter in akumulatorsko baterijo. Poročali smo že o novi avtomobilski cesti na Grič pod Sv. Urbanom. Nova postojanka pa ima še tudi drugo posebnost, in sicer elektriko, ki se proizvaja potom veternice znamke »Win-charger«. Ta veternica omogoča zlasti samotnim in oddaljenim domačijam, da si lahko privoščijo hišno električno razsvetljavo, črpanje vode, električni likalnik, radio, polnjenje akumulatorjev, manjše brusirne naprave, razne stroje za pranje itd. Omenjena veternica je zgrajena v tehničnem in strojnem oziru po načelih evro-mehanike z največjo mogočo rentabilnostjo, pri najmanjših izgubah na trenju, odporu itd. Generator že deluje in proizvaja električni tok pri brzini vetra 10—12 km na uro. Regulator, ki je nameščen na propelerju regulira vetrovno silo v viharjih in varuje napravo pred demolira-njem. Pri trajnem in dovolj močnem vetru deluje ta naprava 100 odstotno. Veternica predstavlja le enkratno zmerno investicijo brez pogonskih stroškov in brez posebne oskrbe. Gostje, ki prihajajo na Grič, se za to napravo zelo zanimajo. (—)
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 6. t. m. ponudbe z»-"dobavo 400 ročnih 4 sojnih svetilk. Dravska delavnica Ljubljana sprejema do 12. t. m. ponudbe za dobavo bukovih in smrekovih desk ter jesenovih desk.
Borze
2. junija
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 13.80. Tudi tečaji na svobodnem trgu se niso bistveno spremenili in se ravnajo po tečaju 258 din za funt. Klirinški čeki na češke krone so se danes znova nekoliko opomogli in je bilo v Ljubljani povpraševanje po 145, v Zagrebu je bil promet po 142.50. v Beogradu pa po 145.52. Grški boni so se v Beogradu trgovali po 31.75. v Zagrebu pa je bilo povpraševanje po 31.25.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo pri prijazni tendenci povpraševa nje po 464 (v Beogradu promet po 464.50 — 464.75). Zaključki pa so bili le v 7°/o Blairovem posojilu pri višjem tečaju 93 50 in 94 (v Beogradu po 93).
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji; London 206 -- 209.20. Pariz 11635 — 118.65. New York 4381.75 — 4441.75. Curih 995 — 1005, Trst 231.70 — 234.80. Amsterdam 2355 — 2393. Berlin 1770.12 — 1787.88. Bruselj 749 — 761. Tečaji na svobodnem trgu: London 256-10—259.60. Pariz 144.87 — 147.17. New York 5458.13 — 5518.13. Curih 1237.77 — 1247.77, Amsterdam 2931.33 — 2969.33. Bruselj 932.29—941.29.
Curib. Beograd 10. Pariz 11.74. London 20.75, New York 443.0625, Bruselj 75.45, Milan 23.31, Amsterdam 236.87, Berlin 177.80, Stockholm 106-85, Oslo 104.25, KÖ-
benhavn 92.65, Praga 15.1750, Budimpešta 87, Varšava 83.75. Atene 3.90. Bukarešta 3.25, Sofija 5.40.
EFEKTI
Zagreb. Državne vredno e : Vojna ikoda 464 den., 4°/o agrarne 60 den , 4" o severne agrarne 60 den.. 6f| « begluške 88 75—90, 6% dalm agrarne 86. 7u'o stabiliz. 98, 7" <i invest. 99.50, 7°/o Seligman 100 den.. 7" o Blair 93 62—93.75, 8<Vo Biair 101—102; delnice: Narodna banka 7400 den., PAB 212 den.. Trboveljska 190—192.50. Gutmann 50 bi., Šečerana Osijek 75—90. Jadranska 300 do 320.
Beograd. Vojna škoda 464.25—464.75 (464.50—464.75), za junij — (463—463.50), 4"/n agrarne 60—61.50 (61), 4% severne agrarne — (60). 6°/o begluške 89—8925 (80.25), 7% stabiliz. 101—102. 7°/o invest. 101»—102, 7°/o Seligman 100 den., 7%. Blair 93—93.25 (93). 8n o Blair 101.50—102, PAB 216—217 (216—217.50).
Blagovna tržišča
ŽITO
-j- Chicago, 2. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij. 77.625; k»ruza: za julij 51.25, za sept. 52.50.
-f- Novosadska blagovna borza (2. t.
m.). Tendenca stalna. Pšenica: 78/79 kg baška 151 — 153; sremska 151 — 153; slavonska 152 — 154; banatska 148 — 152. Rž: baška 140 — 142. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 158 — 160, jari 68 kg 180 — 185. Oves: baški, sremski in slavonski 146 — 148. Koruza: baška 103 — 104, baška pariteta Ineljija in Vršac 103 •— 104. Moka baška in banatska »Og« in »0gg<- 232.50 — 242.50: »2« 215.50 — 222.50 »5« 192.50 — 202.50; »6« 172.50 — 182.50; r>7« 147.50 — 157.50: »8« 115 — 120. fižol: baški in sremski beli brez vreč 300 — 305. Otrobi: (v jutastih vrečah): baški 108 — 110; sremski 104 — 106: banatski 100 — 102.
Dobitki za obiskovalce velesejma
Dobitki za obiskovalce Ljubljanskega veleseima iz domače države. Vsakemu obiskovalcu letošnjega Ljubljanskega velesejma od 3. do 12 junija se bo ponujala «reco. da mu bo žreb naklonil kak dobitek. Vstopnice bodo opremljene s kuponi, na katere bodo obiskovalci napisali svoia imena. jih odtrgali in vrgli v zapečateno žaro ob glavnem vhodu, vstopnice pa naj shranijo. Od žrebanja so izvzete legitimacije ljubljanske. razstav!jalske. uslu/benske in inozemske. ki nimajo teh kuponov. Dobitki bodo: orehova spalnica., motorno kolo Phänomen, šivalni stroj Pfaff. kolo Panax motorno kolo Bismarck, petcevni radijski aparat Siera. kuhinjska oprema, klavirska harmonika, pralni stroj Viktoria, zložljiv šotor za štiri osebe, kolo Axo. kolo Diktator, kolo Tribuna, peč Lutz, dve preprogi, dve vrtni garnituri. 50 steklenic un ionskega piva. 12 buteljk vina Moser, manikira. zaboj Kneippe ve žitne kave. dva zaboja rogaške slatine, ena pletena zibelka, kaseta kozmetičnih predmetov. 20. ročk po 1 kg maslinovega olja. dve brezplačni vožnji s pa mikom L razreda Sušak—Kotor in nazaj, 21-dnevne počitnice v Niški Banji. 21-dnevne počitnice v Brestovački Banji. 10-dnevne počitnice v Slatini Radencih. 10-dnevne počitnice v Dobrni. 10-dnevne počitnice v Cateških Toplicah, osemdnevne počitnice na Omiš-lju ("hotel Učka), sedemdnevne počitnicc v Novem Vinodolu (Palače ho'tcl). sedemdnevne počitnice v Kraprnskih Toplicah, sedemdnevne počitnice v Mediji—Izlakah, petdnevne počitnice v Ro2 a-ki Slatini, petdnevne počitnice v kopališču Paliču. dve-dnevne počitnice na Bledu v hotelu Uni-onu. Dan obiska je poljuben r>d V do 12. junija. Komisionalno žrebanje pa bo 12. juni-ja.	(-)
Senzacionalna aretacija v Novem mestu
Novo mesto. 2- junija Novomeški orožniki so danes izvršili aretacijo, ki je vzbudila senzacijo. Na ovadbo Ivana Huberja so prijeli nekega moža. ki se ie zadnja leta izdajal za Ru-do>lfa Rosenfelda in je tudi ime! na to ime izstavljeno lažno legitimacijo. Ivan Htiber je v ovadbi navedel, da jc lažni Ro^enfeld v noči dne 5. septembra 1^36. v Ljubljani umoril 33-ietnega godbenika Karla Gart-nerja in ga nato vrgel v Ljubljanico. Baje je zločin izvršil zaradi neke plijvolase ciganke. s katero sta Gärtner in Rosenfeld tisto noč popivala.
Ker je takrat ljubljanska policija vodi-a o zagonetnem zločinu obširno preiskavo. jc bila policijska direkcija tudi danes takoj obveščena o aretaciji in je v Novo mesto prispel kriminalni uradnik Mrhar. Aretiranec in ovadi tel j bosta jutri, v soboto zjutraj ob pol 7. odgnana z eskorto v Ljubljano.
pregled
Roman o prevratu na Koroškem
Najnovejša knjiga »Naše založbe« v Ljubljani je roman »P o ž g a n i c a«, ki slika prevratne dneve v Mc-žiški dolini ter tvori njegovo ozaetje nesrečni koroški plebiscit. Avtor romana je že dolgo znan pod svojim literarnim imenom P r e ž i h o v V o r a n c. Prav za prav pa je avtor ix> mana »Požganica« — življenje in si ta veliki romanopisec ni mogel poiskati boljšega interpreta, kakor je Voranc, ki je doma iz Mežiške doline in je bil v največji meri deležen vseh burnih dogodkov v prevratnih dneh. vseh bojev, vsega hrepenenja in tudi razočaranja.
Pretresljive slike prevrata v Mežiški dolini so razvrščene okrog planine Požgani-ce, ki je bila nekdaj pred stoletji last revne slovenske srenje kmetov in delavcev v Jazbini. Nemški grofje so slovenskim kmetom planino Požganico vzeli in so ta svoj rop potem odeli z zamotanimi postavami. Dolga desetletja so se slovenski kmetje pravdali za svojo planino, graščaki pa so poskrbeli, da so zamudili vse roke in naroke in da je planina ostala grofov-skci last.
V stoletjih nagrmadene krivice so povzročile, da je postala Jazbina mrka, neprijazna, zaprta, okorela, razborita, nezaupljiva, temna, sovražna- Jazbina je bila samorastna; njeni prebivalci so bili nepri-
stojßnÄ fìrav kàtoE fljBù sUm fccegovi, bdi
so žilavi kot zemlja teh bregov, katero so rodovi že stoletja v jerbasih prenašali od robov gor na odore. A tudi v mrki, nezaupljivi Jazbini se je uveljavilo spoznanje, da Avstrija propaela in Jazbinci so b;,i prepričani, da bo z njo propadla tudi avstrijska krivična postava in da bo planina vrnjena pravim lastnikom. Saj pride nova država, naša država ni planina Po-žganica bo naša.
Avstrija je propadla, nastal je prevrat in pastirček Petruh ga je s hribov šel gledat v Mežico. Tam so se lačni in teptani znašali nad svojimi tlačitelji in izkoriščevalci. Najhujših niso dobili v pest. nabun-kali pa so žandarja, nekega krvosesa pa so celo ubili. Ko je Mežica stria staro državno oblast in jo pomandrala v cestno blato, se je vse globeko oddahnilo. Potem so vsi čakali na novo državno oblast. Iti bo dala kruha in pravice. Zloglasni predsednik rekvizicijske komisije, magnat in avstrijski patriot Gnida je z razbito glavo ležal mrtev v svinjaku in ljudstvo je bilo kar zadovoljno, da si pošteni ljudje v svo- ! ji sveti jezi ne bodo več umazali rok, ker | so drugi magnati in tlačitelji zbežali in ' jih gotovo ne bo nikdar več nazaj.
Nastopile oo narodne straže ter prostovoljci idealista Mal gaja. Nastopile pa so še druge Bile ter vlekle slovenskega baj- J tairfc » «tetovsa oft raere «trasU Slovenec
med Slovence!... Korošec med združene Korošce!... Socialist poel nemško vodstvo stranke v Celovcu in na Dunaju!... in tako so vlekli ubogo slovensko rajo nekateri sem, drugi tja, da so mnoge raztrgali. Bratje po krvi in usodi so postali nasprotniki. Bivši pastirček Petruh je izkrvavel z Malgajem vred. Bajonet njegovega rojaka in prijatelja Otcja. ki so ga bili potegnili v Volkswehr, se jc tri. štirikrat zabedel v njegovo mlado truplo — —■
Zgoelilo pa se je še hujše. Vrnili so se nekdanji nemški in j>otujčeni oblastniki in tlačitelji, o katerih so vsi mislili, da. jih ne bo nikdar več nazaj, in postali so oblastni in mogočni, kakor so bili prej. Gnilo Avstrijo so preživele krivične avstrijske postave in tako so Jazbinci v svojem razočaranju in obupu spet enkrat, kakor v davnih letih borbe in protestov, zažgali na Požganci velik ogenj.
V dobo hudih razočaranj in strašnih zmed je padel plebiscit in je £il njegov nesrečni izid ne samo posledica zaslepljenosti, temveč tudi posledica prešernega optimizma. Razbijmo plebiscit dokler je še čas. je bil nasvet razočaranega nacionali-stp. koroškega borca, a tak nasvet ni obveljal. češ, da je kaj takega nemogoče in — da tudi ni potrebno.
Voranc je razgrnil čisto novo. a zato tembolj resnično sliko takratnih dni. Vse osebe njegovega romana so pristne, pa naj nastopajo pod svojimi pravirni ali pa izmišljenimi imeni. S krvavečim srcem nam je pisatelj orisal razmere, v katerih rodijo čudni ljudje, ki imajo tudi ob največjem porazu nekakSno veselje češ: Vse je izgubljeno, lomili smo ga pa le, kar se je dado.	•*::"- •• „ ;- —
Hotel »Slon« — moderna pridobitev
Ljubljana, 2. julija.
Prav za otvoritev velesejma sta dograditev novega hotela »Slona« in ureditev notranje opreme toliko napredovali, da bo hotel že na prvi velesejmski dan potujočemu občinstvu na razpolago, hkratu pa bo po vsej priliki odprta tudi nova, tudi najbolj rahločutnim zahtevam sodobnega gosta ustrezajoča kavarna.
Lastnik hotela g. Koritnik je danes popoldne povabil zastopnike tiska in predstavnike nekaterih zainteresiranih korpo-raeij. med njimi direktorja Putnika dr. 2:?ka in zastopnika Združenja gostinskih obrti, hotelirja Černeta, k ogledu prostorov. Povabljencem je projektant inž. arh. Rohrman, ki je v zadnjem času ustvaril Ljubljani že lepo število modernih zgradb, ljubeznivo razkazal hotelske, kavarniške in vse ostale prostore, ki v svoji celoti v resnici predstavljajo sodoben gostinski obrat v stilu, kakršnega Ljubljana, pa najbrž tudi ostala velika mesta v Jugoslaviji, doslej izlepa še niso premogla. Hotelske sobe so razporejene tako, da ima vsaka svojo kopalnico, arhitekt pa si je zidavo in opremo zamislil tako, da vsaka soba ustreza individualnemu okusu gosta. V novem hotelu potujoči človek ne bo imel več občutka, da prebiva v mehanično ustrojenem gostišču, ki ne pripušča svojemu prebivalcu nikakih osebnih želja, temveč se bo znašel v njem v resnici kakor doma. Poleg sob, ki imajo samo po eno ali po dve postelji — pohištvo izpričuje projektantov okus in smisel za estetiko in za življenjsko ugodje — so v hotelu tudi večji apartmaji, ki lahko ugode tudi razkošnim zahtevam najbolj razvajenega svetovljana. Z novim hotelom je Ljubljana dobila ustanovo, ki bo mestu in vsej Sloveniji upravičeno v ponos. Poleg hotela, kavarne in ostalih gostinskih obratov se v palači nahaja tudi vrsta najuglednejših trgovskih podjetij, ki so se bila po večini vselila v svoje lokale že
pred meseci. Med njimi naj posebej opozorimo na modno tvrdko V. Lesjak, ki po pravici že vrsto let zavzema najvidnejše mesto v stroki, in pa trgovino z zlatnino in srebrnino Jos. Eberle, ki prav tako uživa sloves še preko meja naše ožje domovine.
Uetie
flot.
Ljubljana — T yrševa cesta 2
Telefon 31-49
Poštni ček. rač. 17-144
Juveli (dragulji), zlatnina, srebrnina, ure vseh vrst, jedilni pribor, namizno orodje, krstna in druga darila, pokale za tekme, kovinske umetnine Itd. — Nakup dragih kamnov, zlata in srebra!
f
ioven&m javno&ii!
Ko bodo te dni navrele množice k velesejmskim prireditvam v slovenski metropoli, naj nam bo dovoljeno, da opozorimo javnost na skromen, tih jubilej, ki ga je nedavno praznovala ena najuglednejših tvrdk v Ljubljani. Mlad, podjeten slovenski trgovec g. V. Lesjak je pred desetimi leti odprl v Šelen-burgovi ulici trgovino z modnim blagom, ki je kmalu zavzela vodeče mesto v svoji stroki. Neutrudna volja do dela, smisel za vse, kar svet prinaša napredka v okusu in živi jen jski kulturi, in domač kapital brez vsake tuje opore so pripomogli, da je podjetje vzdržema raslo, saj si je od leta do leta pridobivalo zmerom širši krog stalnih odjemalcev v mestu in v podeželju. Prav za desetletnico je podjetju uspelo, da ponovno razširi svojo delavnost, ko je v novi palači hotela »Slona« najelo udobne, moderno urejene prostore, v katerih je namestilo svoj oddelek za gospode. Domačemu podjetju in njegovemu šefu g. V. Lesjaku iskreno čestitamo k jubileju z željo, da bi njegovo podjetje raslo in cvetelo k zmerom novim uspehom.

PORT
a. iJi
Suiti - 10 letnica SK Svobode
:c2fine bo zanimiv nogometni turnir na igrišču
SK Ljubljane
Kot edina večja športna prireditev jutrišnjega dne bo pokalni turnir SK Svobode na igrišču Ljubljane ob vsakem vremenu. Tisti, ki pretekli dve nedelji niso zaradi slabega vremena prisostvovali tekmam ligaške enajstorice SK Ljubljane, bodo imeli jutri priliko zopet videti ligaško moštvo na normalnih tleh. Sicer pa, kakor je pokazala Ljubljana v zadnjih dveh tekmah, je moštvo v odlični formi kakor že dolgo ne, kar sta pokazali tudi visoki zmagi nad nedeljskimi nasprotniki, ki bi bili skoraj obe dvoštevilčni. V nedeljo Ljubljana ne bo imela tako lahkega stališča, ker bo naletela na tri prvorazredne klube, ki so vsi v dobri formi. Ljubljančani bodo imeli priliko videti tudi enajstorico SK' Kranja, ki je v finalnih tekmah odpravila najresnejšega kandidata Železničarja iz Maribora. Pa tudi Hermes in Svoboda bosta enakovredna nasprotnika. Tekme se prično ob 15.
Grafika—Vrhnika
Povratna prvenstvena tekma na igrišču
Ilirije za Kolinsko tovarno
Jutri ob pol 10. bo na igrišču SK Ilirije za Kolinsko tovarno prvenstvena tekma
med prvakom Notranjske, SK Vrhniko in Grafiko. Simpatični Vrhničani bodo gotovo hoteli .popraviti poraz iz prvega srečanja z Grafiko, zato je pričakovati lepe in zanimive borbe, ki jo more nuditi le prvenstvena tekma. Ta tekma je za oba kluba velike važnosti, ker se zmagovalec plasira v finale s prvakom Gorenjske. Vabimo naše prijatelje in vse ostale športnike na obisk. Vstopnina minimalna.
Razen proslave SK Svobode in prvenstvene tekme med Vrhniko in Grafiko bosta imeli svoje prvenstveno srečanje še juniorski moštvi Korotana in Jadrana, in sicer ob 10.15 na igrišču Korotana.
Važno nogometno tekmo bodo imeli jutri tudi v Mariboru, in sicer kvalifikacijsko za vstop v ligo med prvakom našega in osiješkega podsaveza, to je ISSK Mariborom in Bato iz Borova.
Slednjič bosta v Stražišču moštvi Savicé in Diska igrali prvenstveno tekmo za vstop v I. razred LNP.
Nogometni spored na območju LNP bo torej jutri kljub pozni sezoni še zmerom dovolj pester in privlačen!
Na Savi pri Tacnu — slalom kajakov
Prvič bodo to nedeljo v naših vodah tekmovali kajakaši v slalomu za državno prvenstvo, in sicer popoldne ob 15, nad tacenskim mostom. Tako bomo v neposredni bližini Ljubljane lahko gledali naše najboljše kajakaše v borbi za najvišje naslove.
Tekmovalna proga, za slalom s kajaki je pripravljena podobno kakor pri smučarskem slalomu, vse tako, da je proga čim bolj podobna divji vodi in mora tekmovalec poleg dobre tehnike pokazati tudi ve-
liko prisebnost, če hoče progo prevoziti do konca. Proga je obeležena z raznobarvnimi zastavicami, ki označujejo, kako mora tekmovalec voziti na posameznih mestih in zato mora dobro obvladati svoj čoln in biti pravi mojster v boju z valovi in brzicami.
Te disciplina je zelo težka, kar kaže n. pr., da je bilo lani v Monakovem v tekmovanju v slalomu 91 tekmovalcev, prišlo pa jih je na cilj samo 25 in tudi na lanskem državnem prvenstvu, kjer je bila proga razmeroma lahko, se je plasirala samo polovica tekmovalcev, ostali pa so bili diskvalificirani ali pa so morali gasiti svojo vnemo v hladnih savskih valovih.
Nekaj- o progi in jutrišnjih udeležencih tega tekmovanja bomo še zapisali.
Olimpijski dan v Celju
Jugoslovenski olimpijski odbor je določil letošnji 18. junij za olimpijski dan. Ta dan naj bi se propagirala olimpijska misel, obenem naj bi se zbirala sredstva, s katerimi se podpirajo naši vsakokratni športni in telovadni tekmovalci na olimpiadah. Tudi celjski klubi in telovadne organizacije so se odzvale vabilu JOO za sodelovanje in so določili, da bodo ta dan na najprimernejši način organizirali prireditve. že na predvečer bo stafetni tek po celjskih ulicah, nakar bo promenadni koncert pred kolodvorom.
V nedeljo 18. t. m. bodo dopoldne sledeče prireditve: na Glaziji atletski miting, v mestnem parku teniški turnir, v II. državni (okoliški) narodni šoli table-teni-ški turnir. Popoldne pa bo nogometni turnir na Glaziji in kolesarska dirka s startom in ciljem na Glaziji. Ves dan bodo skavti prodajali olimpijske značke v korist olimpijskega fonda. Pri teh prireditvah bodo sodelovale vse športne in telovadne organizacije.
Prihod italijanskih nogometašev
Beograd, 2. junija, p. Davi ob 7.30 je prispelo semkaj italijansko nogometno moštvo, ki bo v nedeljo igralo reprezentančno tekmo z Jugoslavijo. Na kolodvoru so gostom pripravili nadvse prisrčen sprejem. Razen skoraj celotne uprave JNS in predstavnikov vseh nogometnih edinic Beograda se je zbralo na kolodvoru tudi veliko število ostalih športnikov. Goste je pozdravil predsednik JNS dr. Andrejevič, za sprejem se je zahvalil predsednik italijanske nogometne zveze Mauro. Italijani pa so nato odšli v svoja stanovanja v hotelu »Srpski kralj«.
Razpis
olimpijske propagandne medklubske etapne kolesarske dirke pod pokroviteljstvom Jugoslovenskega Touring kluba, sekcije Maribor dne 18. junija t. 1. (v primeru slabega vremena 25. junija) na progi Maribor — Sv. Lenart — Sv. Trojica — Radgona — Radenci — Murska Sobota (69 km). I. etapa: Maribor — Sv. Lenart — Sv. Trojica — Radgona — Radenci (54 km); n. etapa: Radenci—M. Sobota (15 km). Start za I. etapo v Mariboru, Trg Svobode, ob 6. zjutraj s ciljem v Radencih ob brodu. Start za II. etapo v Radencih ob 9. s ciljem v Murski Soboti. Startnina znaša din 10, ki se mora položiti obenem s prijavo do 15. t. m. pri predsedniku podsaveza g. Lešniku, Maribor, Orožnova 4.
Nagrade prejmejo: 1. darilo, dar Prekmurskega tedna v M. Soboti; 2. in 3. darilo. dar kolesarskega podsaveza Maribor, 4., 5. in 6.. plakete, dar Touring kluba, sekc. Maribor. Neverificirani dirkači prejmejo: 1. in 2. darilo, 3. kolajno.
Splošna določila: Glede na propagandni značaj dirke imajo pravico starta vsi verificirani člani klubov koles. Saveza kraljevine Jugoslavije, kakor tudi dirkači, ki niso člani nikakih kolesarskih klubov. Vozi se na lastno odgovornost po pravilih koles, saveza kraljevine Jugoslavije ter cestno polic. reda. Kolesa morajo biti opremljena z dobro zavoro in zvoncem. Protesti se vlagajo 15 minut po prihodu na cilj z zneskom 30 din, ki se ob ugodni rešitvi vrnejo. Darila se razdelijo po končani dirki v M. Soboti. Prireditelj si pridržuje pravico morebitne spremembe razpisa.
Motoclklistična dirka Jesenice—Sv. Križ —Planina, bo v nedeljo 4. t. m. po že objavljenem sporedu. L Gorenjski motoklub v Kranju bo jutri izvedel svojo nedavno preloženo gorsko motodirko na progi od Jesenic do Sv. Križa nad Jesenicami. Ker se je vreme popravilo in je cesta v prav dobrem stanju, se pričakuje lepa udeležba tekmovalcev.
SK Grafika. Vsi igralci, ki so nastopili proti Vrhniki, naj bodo ob 9. na igrišču SK Ilirije. Razen teh naj se javijo: Ver-bek, Bačak in Drašler. Vsi in točno!
SK Ilirija. Poslovne ure klubskega tajništva so vsak dan razen nedelje od 17.30 do 19. na Tyrševi cesti 15-1 nad kavarno »Evropo«. V tajništvu se plača tudi članarina, na kar se zaradi skorajšnje otvoritve kopališča posebno opozarja seniorsko članstvo plavalne sekcije, ki reflektira na znižano člansko ali tekmovalsko vstopnino. članstvo se obvešča, da so pri blagajni kavarne »Evrope« na razpolago kovinasti članski znaki.
SK Ljubljana. Postava moštva, ki igra na proslavi SK Svobode, je na običajnem mestu. Vsi določeni morajo biti od določeni uri v garderobi.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Službeno. Jutri nastopi I. moštvo na jubilejnem turnirju Svobode na igrišču SK Ljubljane. Postava moštva je razvidna na ob-javni deski v naši garderobi. Udeležba za vse določene strogo obvezna. Načelnik.
SOKOL
Spored sokolskih narodnih manifestacij v nedeljo 4. t. m. v Kočevju: Ob 7.50 bo sprejem ljubljanskih in ostalih gostov na postaji, po sprejemu odhod pred Sokolski dom. Nato bo telovadeče članstvo imelo skušnje pred domom, ostalo občinstvo pa se zbere v domu, kjer bo troje kratkih idejnih referatov. Vsakomur bo omogočena tudi udeležba pri službi božji, ki bo ob 10. Prehrana: enotna jed, izdatna in po nizki ceni, bo možna na telovadišču. Ob pol 13. zbirališče za sprevod pred sokol-skim domom. Ob 13. sprevod. Ob 14. javni nastop pred domom. Po nastopu narodna zabava v vseh prostorih sokolskega doma, Prireditev bo ob vsakem vremenu, zato vas dež ne straši. Dohod je možen z jutrnim vlakom iz Ljubljane, ki odhaja ob 5.15. če bo tudi drugi vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 8.05, imel zvezo s Kočevjem, bomo objavili. Odhod bo z večernim vla-
kom ob 19.50, za one pa, ki bodo hoteli ostati med nami do jutra, pojde vlak zjutraj ob 4. Vlak bo v Ljubljani še pred sedmo uro. Pridite torej in nas podprite!
Dan sokolske pripravljenosti v Boštanju. Sevniško sokolsko okrožje, v katero spadajo sokolska društva od Radeč do Krškega, se zbere z vsemi pripadniki od dece do članstva v nedeljo 4. t. m. ob 12.30 na letnem telovadišču Sokola v Boštanju, odkoder odkoraka v 1 km oddaljeni graščinski park na zbor sokolske pripravljenosti. Po enournem odmoru se vrne v sprevodu na letno telovadišče, kjer bo ob 15. javen telovaden nastop s sodelovanjem vseh bratskih društev sevniškega okrožja.
Naše Gledališče
DRAMA
Sobota, 3.: Utopljenca, Izven. Znižane cene.
Nedelja, 4.: Trideset sekund ljubezni. Izven. Znižane cene od 14 din navzdol. Ponedeljek. 5.: Zaprto.
VSi, ki ljubijo zabavo, smeh in dovtip starega klasičnega kova, bono našli vse to v zvrhani meri pri predstavi Nestrojeve burke »Utopljenca«, ki bo jutri v nedeljo izven abonmaja po znižanih cenah od 20 din navzdol. Igrali bodo: Cesar, Kralj, Levar, Rakarjeva, V. Juvanova in drugi. Režija je prof. šestova.
»Neopravičena ura« je naslov Bekeffije-ve tridejanke, v kateri bosta igrala glavni vlogi Levarjeva in Kralj. Dogodki iz zasebnega in šolskega življenja navihane osmo-šolke ustvarjajo sila zabavno igro, ki si jo bo vsak rad ogledal. Premiera tega dela v prof. šestovi režiji bo v soboto 10. t. m. za premierski abonma.
OPERA Sobota, 3.: Lucia di Lammermoor. Red B. Gostovanje Christy Solarija tn Aide Nollijeve.
Nedelja, 4.: Vse za šalo. Izven. Znižane
cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 5.: Zaprto. Torek. 6. ob pol 20.: Lohengrin. Red A.
Opozarjamo na današnjo vprizoritev Do-nizettijeve opere »Lucia di Lammermor«. Poleg znanega odličnega italijanskega tenorista Christy Solarija, ki bo zaključil drevi serijo svojih gostovanj v naši operi, bo nastopila izredno priljubljena bivša članica naše opere gdč. Alda Nollijeva. Do-nizettijeva opera je polna prekrasnih melodij, ki dajo posebno tenoristu in sopra-nistki vso priliko, da pokaže lepoto in tehnično izvežbanost svojega glasu. Predstava bo za red B.
Izvrstna domača opereta »Ve za šalo« se bo ponovila v nedeljo zvečer po znižanih cenah od 30 din navzdol.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 3.: Pustolovščine dobrega vojaka švejka. Gostovanje v osnovni šoli za Bežigradom.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 3. ob 20.: Utopljenca. Red D.
I C
Sobota 3. junija
Ljubljana 10: Prenos otvoritve ljublj. velesejma. — 12: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 17: Otroška ura: Nadaljevanje mladinske povesti in lutkovna igrica Gašperček. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Glasba v službi naroda (dr. Drago Cvetko) .— 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Prenos otvoritve protituberkuloznega tedna (govor g-bana in dr. J. Bohinca). — 19.50: Nikola Cvejič poje narodne (plošče). — 20: O zunanji politiki (dr. A Kuhar). _ 20.30: Vesel živalski krog. Pisan večer s sodelovanjem članov rad. igr. družine ter Jožka in Ježka. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec igra radijski orkester.
Beograd 17.50: Narodne pesmi in plošče.
—	20: Petje, orkestralna glasba in plošče.
—	Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Plošče. — 20.15: Švicarski jodlarji. — 22.20: Ples. — Praga 20: Zabaven spored. — 22.10: Mali orkester. — 23.10: Ples. — Varšava 21: Koncert iz Liegea. — 22.15: Plesna muzika. — Sofija 18: Bolgarske pesmi.
—	18.30: Orkester mandolin. — 19: Petje in orkestralna glasba. — 21: Vesela muzika in ples. — Dunaj 12: Lahka glasba. — 16: Koncert orkestra. — 18.40: Melodije z juga. — 20.10: Slike z gora. — 21: Ljudska igra. — 22.30: Zabaven spored. — Berlin 19.15: Pevci in virtuozi. — 20.15: Mornariški večer. — 22.30: Sobotni ples. — 24: Nočni koncert. — München 19: Plošče. — 20.15: Radijska revija. — 22.30: Ples. — Pariz 19.30: Plošče. — 20.30: Plesi. — 22.10: Plošče. — 23: Plesna muzika.
Iz Tržiča
č— Jubilej državne meščanske šole v Tržiču. Državna meščanska šola v Tržiču praznuje letos 201etnico obstoja. Za prosvetno ustanovo, ki je doslej izšolala že nad 1.300 učencev in učenk, je to pomemben dogodek. Iz bivših absolventov se je sestavil pripravljalni odbor, ki bo to proslavo izvedel. Program proslave je tale: v sredo 7. t. m. ob 20. uri slavnostna akademija na Skali, v četrtek na praznik ob 8. sv. maša za vse pokojne ustanovitelje, učitelje in učence, popoldne ob pol 16. uri ponovitev akademije in ob 20. uri v sokol-skem domu družabni večer bivših učencev, njihovih prijateljev in znancev. Na sporedu akademije bodo recitacije, solistični spevi in pevske, orkestralne in telovadne točke, ki jih bodo izvajali bivši in sedanji učenci. Vse bivše vzgojitelje in učence še prav posebno vabimo, da se te proslave gotovo udeleže.
Iz Trbovelj
t— Novi železniški vozni red je s 15.
majem prinesel tudi Trbovljam znatne prometne olajšave. Trbovlje so kot izrazito industrijsko središče že pred vojno imele zveze z brzovlaki na obe strani Po
vojni pa kljub naraslim potrebam največjega rudarskega okoliša nismo navzlic prošnjam in intervencijam uspeli doseči ugodnosti, da bi se brzovlaki ustavljali v Trbovljah. Po dolgoletni neumorni borbi krajevnih čini tel je v so prometni krogi sedaj odredili dva brzovlaka za Trbovlje. S 15. t. m. bo na našem kolodvoru postajal beograjski brzec proti Ljubljani ob 6.47, ki ima direktno zvezo z Gorenjsko, iz Ljubljane proti Mariboru. Zagrebu in Beogradu pa nočni brzovlak ob 22.54. Nov je tudi osebni vlak ob 5.33 zjutraj proti Ljubljani, kateremu sledi ob 6.17 drugi, ob 8. pa že tretji v isti smeri. Želeti bi bilo le še ugodnejše večerne zveze proti Ljubljani, kar se zlasti opaža ob priliki čestih trboveljskih prireditev. Upamo, da bodo tudi naša avtopodjetja prilagodila svoj vozni red novim vlakom, posebno še večernemu brzovlaku, ki se ga bodo gotovo izdatno posluževali vsi tisti obiskovalci Ljubljane, ki jim obilni posli ne dopuščajo, da se vrnejo že z običajnim večernim osebnim vlakom ob 18.30.
t— Na novem občinskem domu so prejšnjo soboto zaplapolale drž. trobojke z zelenega mlaja. Gradbena dela nove zgradbe, ki so ji šele pred veliko nočjo položili temelje, so bila tega dne v suro^ vem stanju dovršena. Delavci so ob tej priliki priredili majhno slavje ter povabili zastopnike občine. Podjetju in pridnim delavcem je čestital župan g. Kle-novšek s poudarkom, da so odrejeno delo izvršili v popolno zadovoljstvo delodajalca in občinski dom dogradili v rekordnem času 46 dni. V priznanje je občina razdelila delavcem nagrade po 50 din. Zgradba, ki je danes tudi že pod streho, bo res prednjačila mnogim slovenskim občinskim poslopjem.
Iz Ptuja
j— Zvočni kino Ptuj predvaja samo drevi ob pol 20. in pol 22. veliki seksualno medicinski zvočni film »Popolni zakon«. Mladini izpod 16 let je vstop prepovedan.
BRENČIČ ANTON
trgovina z železnino, stavbnim materijalom, barvami, laki, firnežem in vsemi slikarskimi potrebščinami. Zaloga orožja, municije in vseh vrst raznesil. — čebelarski pripomočki!
PTUJ
Iz Litije
1— Litijanke v odličnem kuharskem tečaju. Pri Borišku se vrši kuharski tečaj, ki ga vodi Rusinja ga. Tatjana Louxembour-gova. Vse tečajnice so polne hvale nad uspelim vodstvom. Litijski kuharski tečaj je že 62., ki ga vodi priznana strokovnjakinja ga. Louxembourgova. Ker so vsa mesta v sedanjem tečaju zasedena, se bo v juniju začel nov tečaj. Nato pa bo vodila naša odlična kuharska strokovnjakinja tečaj v Zagorju in potem še drugod. Spričo poznane krilatice, da gre ljubezen skozi želodec, bo prinesel tečaj v naše družine nove sreče in zadovoljstva. Tudi moški svet je hvaležen, vrli gospej voditeljici kuharskega tečaja za kulinarično umetnost.
i— češnjev sejem. Letošnji češnjev pridelek kaže, da bo obilen. Naši sadjarji se že zdaj pripravljajo za češnjev seiem, ki bo konec junija na litijski ljudski šoli. Včeraj se je sestal pripravljalni odbor. Interesentom bodo na razpolago zasavske, kresniške, štangarske in primskovške češnje. Datum bo -določen kasneje, ko bodo stopili naši sadjarji v stik s sadjarji v Brusnicah, želimo namreč, da bi ne bil naš češnjev sejem istočasno kakor v Brusnicah. Sadni sejem bo važen za zasavske in ljubljanske kupce. Izkoristili bodo lahko nedeljsko vozovnico in si iz prvih rok kupili prvovrstne češnje. Podprimo našega kmeta,
i— Sv. Križ pri Litiji bo dobil avtobusno progo. Svetokriška občina je v tistem dolenjskem svetu, kjer se začenjajo že prvi vinogradi. Drugod so domala vse zveze s svetom že modernizirane. Tudi pri Sv. Križu prevažajo mesarji živino s tovornimi avtomobili. Prav tako odvažajo lesne industrije les z avtomobili. Pokre-njena je bila akcija, da bi tudi ljudje dobili avtobusno zvezo. Dolinar iz Litije je vložil prošnjo za odobritev koncesije. Ko so oblastva zadevo ugodno rešila, si je nabavil g. Dolinar avtobus. Za te dni so oblastva že odredila komisijski ogled ceste. Litijski sreski cestni odbor je zadnji čas razširil nekaj preostrih ovinkov, kijih je bilo na navedeni progi več. Zadnje neurje pa nam je spet prekrižalo lepe načrte. v Storovju je spodkopana cesta. Ker je tamkaj svet zelo strm in bolj slabo zavarovan, je za te dni napovedana poizkušnja vožnja odpovedana. Zato bomo morali čakati, da bodo nastalo škodo popravili.
TRŽIČ. Kino predvaja danes in jutri v nedeljo izredno lep velefilm »Carski sei«. (—)
LJUTOMER. Zvočni kino Sokolski dom predvaja drevi ob 20.15 in jutri v nedeljo ob 4. popoldne in ob 20.15 film »Kraljica leda«. V glavni vlogi Sonja Henie. Naslednji film 10. t. m. (—)
DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino »Sokol« predvaja drevi ob pol 9. veliki špio-nažni film »Mademoiselle Docteur«, jutri v nedeljo ob 5. in pol 9. pa film, ki je bil nagrajen z zlato kolajno Francije »Gospodar Sahare (Tišina)«. Dodatek Fox tednik! Ne zamudite teh filmov! Sledi v četrtek »Sveta noč, blažena noč«. (—)
ČRNOMELJ. Sokolsko društvo v Črnomlju predvaja drevi ter jutri popoldne in zvečer film »Viva Villa«. (—)
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
NAŠEGA VELESEJMA
amm
Ivan Mshoris
generalni tajnik Zbornice za TOI in bivši minister
rska struktura in problemi ravske banovine
Dravska banovina je kot najbolj zapad-Ei del kraljevine Jugoslavije po svojem zemljepisnem položaju stisnjena med Italijo na zapadni, Nemčijo na severni strani ter Madžarsko na severno vzhodni strani. Subalpinsko podnebje je merodajno za ves gospodarski razvoj, zlasti za razvoj kmetijskega gospodarstva. Od celotne površine odpade 95% na produktivno površino, od tega pa 45.4r>/0 na gozdove.
Gozdovi — osnova slovenskega gospodarstva
Gozdno gospodarstvo predstavlja osnovo gospodarstva v dravski banovini, saj pripada od celotne površine 680.900 ha gozdov preko 80% individualnim gozdnim posestnikom, ki jih je skoro 134.000. Gozdna polest je v dravski banovini v ogromni večini prava nacionalna posest in vrhu tega
Keest malega človeka in kmeta, če upo-jvamo, da je v dravski banovini nekaj
borbi nasproti ceneni produkciji vina v j Dalmaciji in Vojvodini. Obdržati se bo mo- ' gla samo proizvodnja kvalitetnih vrst. Hmeljarstvo v Savinjski dolini predstavlja izrazito izvozno kulturo, saj gre 98% pridelanega hmelja v inozemstvo. Cene hmelju so v povojnih letih zabeležile ogromne razlike med najvišjo ceno 125 din in najnižjo ceno 4—5 din za kilogram. Mnogi izvozniki so zaradi padca cen izg-ubili že vse premoženje. Navzlic temu ni koristno za naše gospodarstvo, da je skoro ves izvoz v rokah tujih tvrdk, ki pogosto prodajajo naš hmelj pivovarnah po znatno višji ceni. Te tvrdke so finančno dovolj močne, da lahko prebrodijo eventualne krize. Izvoz jajc in živine, ki je pred vojno dosegel do 1000 vagonov letno in je tudi v prvem desetletju po vojni igral važno vlogo v naši trgovinski bilanci, je danes skoro onemogočen zaradi avtarkičnih stremljenj sosednih držav, prav tako izvoz krompirja, mleka in mlečnih proizvodov.
Industrijska produkcija
S stališča socialne politike je vsekakor koristno, da je industrija v dravski banovini decentralizirana in da je takorekoč enakomerno razporejena vzdolž glavnih železniških prog in komunikacij. Tako odpadejo nevšečnosti, ki jih ustvarja aglomeracija industrije na enem samem mestu. Pretežni del industrije proizvaja za potrebe notranjega trga, izvzemši težko kemično industrijo, ki je navezana na izvoz. Mnoge panoge industrije morajo dobivati surovine in pogonska sredstva na velike oddaljenosti in so zaradi tega težko občutile zadnje linearno povišanje železniških tarif. Slovenski industriji je konkurenca na ' oddaljenih notranjih tržiščih zelo otežkočena zaradi vodne konkurence
in tarifnih ugodnosti onih industrijskih panog, ki so v območju vodnih cest. Pred vojno je imela mlinska industrija v Sloveniji tarifne ugodnosti in je lahko izvažala moko v večja mesta Koroške, Tirolske in Dalmacije. Danes je njeno delo omejeno na mletje za približno 40% lokalne potrošnje.
Poleg metalurgične industrije je bila že pred vojno razvita tekstilna industrija za predelavo bombaža in volne, ne samo v obliki tvernične produkcije, temveč tudi v obliki majnih delavnic po vaseh. Največje predilnice bombaža so bile ustanovljene že pred 50 leti v Tržiču, Litiji in Ljubljani. Po vojni se je ta panoga zelo razš rila in danes zaposluje tekstilna industrija preko 17.000 delavcev in delavk ter zavzema po številu delavstva vodilno mesto med industrijskimi panogami dravske banovine. Letos je bila zaradi pomanjkanja deviz reducirana kvota surovin na 70% stvarne potrebe, kar mora povzročiti zmanjšanje produkcije in podražitev proizvodov, in kar je najvažnejše, ustavitev nadaljnjega razširjenja tekstilne industrije. Nekatere predilnice so morale zaradi pomanjkanja surovin reducirati delo na 3 dni tedensko, kar pomeni zmanjšanje dohodkov delavstva za 50%.
Elektrifikacija dravske banovine kaže v zadnjih letih znaten n?predek. Zlasti je bilo povečano omrežje Kranjskih deželnih elektrarn, ki veže hidrocentralo na Zavr-šnici s kalorično centralo v Velenju. Druga skupina električnih daljnovodov je naslonjena na vel:ko vodno centralo na Fali (s 35.000 konjskimi silami) in na kalorično rezervo v Trbovljah. Dosedanji načrti uredbe o gospodarstvu z električno energijo pa so žal taki, da bi lahko ustavili nadaljnjo izgraditev elektrifikacije in de-
Fran Bonač
industrijec in predsednik Ljubljanskega velesejma
Mss$
200.000 gospodinjstev, tedaj vidimo, da razpolaga pretežni del gospodarskih edinic z majhnimi in tudi najmanjšimi gozdnimi posestvi. Z gozdno posestjo so ozko poveza ne žage, ki jih je v Sloveniji 1112, od teh 400 v motornim, električnim odnosno parnim pogonom. Letna normalna produkcija se ceni na 285.000 ton tehničnega iesa pole? 27.000 ton drv. 80»'a presežka produkcije je navezanih na izvoz v inozemstvo. Docela različno v primeri z ostalimi banovinami, zlasti z Bosno, kjer prevladujejo državni gozdovi in je izvoz v rokah nekaj velikih izvoznih družb, se v dravski banovini peča z lesnim izvozom preko 400 protokoliranih tvrdk. Prirodno tržišče za lesni izvoz je bila od nekdaj severna in srednja Italija, samo severovzhodni del Slovenije gravitira proti Madžarski, medtem ko gravitira dolina Savinje in pritokov proti vojvodinskemu in srbijanskemu trgu. kamor se les spravlja po splavih.
Temeljita sprememba v gospodarski struk turi Italije in prejšnja politika rimskih protokolov, ki je dajala avstrijski republiki velike tarifne in carinske preference, sta hudo zadeli našo gozdno posest, ki je bila v zadnjih letih hudo pasivna. Interesi razčlenjenega gospodarstva dravske banovine niso bili samo pri izvozu, temveč tudi na notranjem trgu pogosto v nasprotju B izvozno in prodajno politiko državnih gozdov, ki je pritiskala na cene. Od napredka gozdnega gospodarstva je v Sloveniji odvisno materialno stanje najširših predelov naše banovine,
' " Rudarstvo in topilništvo
Drugo mesto v slovenskem gospodarstvu zavzema poleg kmetijstva in gozdnega gospodarstva rudarstvo in topilništvo s pi-eko 115.000 zaposlenih in vzdrževanih oseb. Rudarstvo in topilništvo izvira iz najstarejših zgodovinskih časov, kar dokazujejo zgodovinski spomeniki in izkopanine. Tudi podjetja iz te skupine so v privatnih rokah, medtem ko so v drinski banovini po pretežni večini državna last. Nasprotja interesov so zaradi tega tudi na tem področju na dnevnem redu. Pogosto je bila naglašena potreba koordinacije, razdelitev dela in jasna opredelitev razvojne smeri, kar pa do danes še ni doseženo v zaželjeni meri. V interesu gospodarstva naše kraljevine je. da pride čimprej do te koordinacije, saj je privatna iniciativa v naši državi za razvoj gospodarstva brezpogojno še v veliki meri potrebna. Zato ni umestno, da se privatna iniciativa po. tiska v stran z enostranskim pospeševanjem etatistične gospodarske oblike, ki pri nas na žalost že ni nikjer pokaraj zadovoljivih rezultatov.
Kmetijstvo
Od kmetijskih kultur je treba posebej omeniti živinorejo, ki se po svojem alpskem načinu gospodarstva bistveno razlikuje od živinoreje vzhodnih in južnih banovin, nadalje vinogradništvo, sadjarstvo in hmeljarstvo. Sadjarstvo dravske banovine daje največji del izvoza jabolk. Lani smo iz nase države izvozili 3552 vagonov iaboik, od tega 2117 vagonov ali skoro 60% iz dravske banovine. Naša sadna trgovina še ni organizirana po potrebah mo. derne tehnike in zato bi bilo na mestu, da bi se o priliki gradnje silosov pomagalo tudi tej važni izvozni panogi, da pride do potrebnih naprav za. konzerviranje sadja v jesenskih mesecih, da se pozneje dosežejo ugodnejše cene. Vinogradništvo, ki ima zaradi pogostejših padavin nesorazmerno dražjo produkcijo je v težki konkurenčni
. » rrinVVTT**
weiesefem
Kratek pogled nazaj
Ob koncu svetovne vojne, ko nam je zasijalo žarko sonce svobode ter smo se Slovenci v bratski skupnosti s Hrvati m Srbi zedinili v skupini domovini, je obenem z državnopravnimi spremembami nastopil popoln preokret tudi v naših gospodarskih razmerah. Nove državne in carin9ke meje so nas odločile od dežel, s katerimi smo bili prej v živahnih trgovskih stikih, kamor smo prej prodajali razne naše industrijske in obrtne izdelke in od koder smo nabavljali najraznovrstnejše potrebno nam blago. Za našo industrijo so bili ti prejšnji naši trgi več ah manj izgubljeni.
f"*
I
Nòve ražmere so same po sebi narekovale temeljito gospodarsko in trgovsko-po-litično preorientacijo. Odprle so se široke in takorekoč neomejene možnosti za naše trgovsko udejstvovanje v onih delih države, s katerimi smo se strnili v skupno domovino.	- ■m»*MJÉÈÉBSMUi
Pred vojno smo imeli s kraji preko Sotle le rahle gospodarske zveze. Saj je notranja politika Avstro-Ogrske umetno ovirala in preprečevala vse tesnejše stike med slovanskimi narodi, ki so živeli v tej državi, še prav posebne ovire so se pa stavljale na pot našim stikom z onimi našimi rodnimi brati, ki so že takrat živeli lastno državno življenje. Spričo teh okol-nosti je razumljivo, da vse do zedinjenja nismo poznali prilik v sosednih delih države, še manj pa prilik na ozemlju predvojne' Srbije. Vsak gospodarski človek pa ve, kako težko je, uspešno se uveljavljati na trgu, ki ga ne poznamo, o katerem ne vemo, za kakšne vrste blaga in v kakšnem obsegu je sprejemljiv. Na drugi strani pa je bila tudi trgovina v onih delih države spričo novo nastalih razmer desorientira-na in ni vedela, katero blago more nabaviti doma in katero mora iskati v inozemstvu. Takrat so tudi še obstojali veliki predsodki glede kakovosti domačih izdelkov. Mnogo blaga se je po nepotrebnem uvažalo iz inozemstva, ker trgovski krogi pač niso bili dovolj poučeni o tem, katero blago sami proizvajamo v ustrezajoči kakovosti.
Uvidevajoč nujno potrebo, da se temu stanju odpomore in se trgovskim krogom širom države nudi možnost, spoznati domačo proizvodnjo ter sposobnost domače industrije in obrti, se je skupina pogumnih mož iz slovenskih gospodarskih krogov
sinteresirali privatno iniciativo. Upati je. da bodo merodajni činitelji to ée pravočasno uvideli.
Problem pasivnih krajev
Navzlic vsemu navedenemu ima Slovenija še znaten del pasivnih predelov. Problem teh pasivnih krajev so reševali že pred vojno. V teh krajih je sicer uspelo organizirati razne vrste hišne delavnosti (izdelovanje izdelkov iz lesa, čipk. keramičnih proizvodov, pletarskih izdelkov itd.), čeprav je tudi prirastek prebivalstva v dravski banov.ni razmeroma majhen in znaša na leto 8.35°/oo nasproti 22.7 v vrbaski, 19 v drinski in 18.7°/oo v var-darski banovini, vendar je bila vedno kontinentalna in prekomorska emigracija znatna. V kontinentalni emigraciji odpade po zadnji statistiki od skupnega števila 10.120 izseljencev skoro 30% na dravsko banov no, ki predstavlja le 8% vsega prebivalstva. V prekomorski emigraciji pa je dravska banovina na četrtem mestu.
Promet
V	prometno političnem pogledu je treba omeniti, da gredo preko dravske banovine glavne prometne ceste iz Srednje Evrope na Jadran. Za b všo avstro-ogrsko monarhijo je bila Slovenija samo tranzitni pas, na čigar gospodarskem napredku politični krogi niso imeli interesa. Samo potreba zveze Dunaia s Trstom je pripomogla, da se ie že leta 1842. pričela graditi južna železnica iz Dunaja preko Maribora in Ljubljane na Trst. Tako bomo kmalu slavili lOOletnico otvoritve najstarejše železniške proge v Jugoslaviji. Ta železnica je služila vedno v veliki meri tranzitu. Ko pa je po nedavnih političnih dogodkih v Srednji Evropi nastopila prometna pi-eorientacija izvoza v smeri proti severozapadu. je jugoslovenski del proge bivše južne železnice izgubi znaten del dohodkov pri tranzitu preko Slovenije. Po uradni ugotovitvi je bil Inni tranzit preko naše države za 265.000 ton manjši nego prejšnje leto.
V	današnjih me^ah se kaže potreba izpopolnitve žeWniške^a omre? "'a Slovenije. Od prvih «Ini /Vinjenia zahtevamo neposredno zvezo na Susak. tako železniško
kakor cestno. Ta zveza n-' samo potrebna
v interesu našega izvoza, temveč tudi našega turizma. Pričete k gradnje železniške proge Črnomelj—Vrbovsko še ne rešuje v celoti tega vprašanja. Vrhu tega je skrajna potreba, da se med Zidanim mostom in Zagrebom končno prične s polaganjem drugega tira, saj so terenska preddela že davno izvršena. Prav tako je potrebno, da se okrepi in razširi proga Ljubljana—Jesenice, ki je danes glavna tranzitna os za naš izvoz proti severu in zapadu. Obe progi sta stalno preobremenjeni.
Modernizacija cest zelo počasi napreduje. Državne ceste med Ljubljano in Mariborom ter Ljubljano in Zagrebom, ki sta v tranzitnem in turističnem pogledu zelo važni, sta v takem stanju, da se jima tuji turisti izogibajo. Obljubljena dela se še vedno niso prčela in bi bilo nujno potrebno oddajanje del pospešiti.
Struktura železniškega prometa v dravski banovini je kakor za nalašč za uvedbo motornih vlakov. Zato se moramo čuditi. da pe povsod uvajajo motorni vlaki, samo v dravski banovini ne. čeprav je sigurno. da bi glede na gostoto frekvence dosegli najbolj rentabilne rezultate. Odlaganje pri izgraditvi mednarodnih telefonskih kablov, Id bi morali iti preko dravske banovine, pomeni nadaljevanje sedanjega stanja, ki ni v skladu z gospodarskimi in turist čnimi potrebami.
Mnogi turisti, ki prihajajo z južnih krajev k nam. se čudijo našim napravam, ki jih v dijo. Pozabljajo pa. da smo Slovenci vse to ustvarili s težkim delom, s sistematično vzgojo ter propagando štednjo in delavnosti m«d narodom. Največji del uspehov, ki smo jih doeegli pred vojno, je pripisati delovanju samostojne nacionalne kreditne organizacije. kred'tnemu zadružništvu. cenenemu h i potekam emu kreditu pri hrani'nicah in bnnčnim trgov-sk'm kreditom, ki so omogočili zgraditev obrtnih delavnic .s strojno opremo ustanovitev in vzdrževanje raznih socialnih, humanitarnih in kulturnih ustanov, komunikacij. komunalnih podjetij in naprav. Vsakdo, ki to spozna, mora tudi razumeti, da Slovenci nismo navdušeni za gospodarsko centralizacijo, ki se zadnja Kta tako sistematično izvaja.
odločila spomladi leta 1921. prirediti veliko razstavo, ki naj bi služila omenjenemu namenu. Stvar ni bila lahka, kajti organizacija razstave ni le zahtevala mnogo požrtvovalnega dela temveč tudi precej denarnih sredstev, ki iz javnih virov niso bila na razpolago ter so morali prireditelji sami iz lastnega poskrbeti tudi za finančno plat prireditve.
V teku pripravljalnih del pa je vznikla misel, da naj se ustanovi trajna ustanova za prirejanje takih razstav. Tako je nastal I. ljubljanski velesejem, ki je bil prirejen v času od 2. do 11. IX. 1921. Obisk občinstva iz vseh, tudi najoddaljenejših krajev države, je bil naravnost rekorden in uspeh tako sijajen, da je vlil prirediteljem razstave svežega poguma ter jih živahno spodbudil k nadaljnemu delu.
Pozneje se je ponovno v naši javnosti pokrenilo vprašanje, ali je treba ljubljanski velesejem kot stalno ustanovo še nadalje vzdržati, češ, da se je preživel ter da nima več 'praktičnega pomena, življenje samo ter uspehi naših prireditev pa so pokazali, kako napačno je bilo tako nazira-nje, kako neumestna taka m&lodušnost. Vse naše dosedanje prireditve, tako spo-mladne kakor jesenske, so tudi v časih težke gospodarske depresije sijajno uspele in to je najboljši dokaz, da nam je ljubljanski velesejem kot trajna ustanova resnično potreben.
Za Slovenijo so prlrecfitve ljubljanskega velesejma tudi zategadelj prav posebno pomembne, ker nudijo obiskovalcem iz vseh delov države možnost in lepo priložnost, da si o priliki pose ta velesejma ogledajo tudi naravne krasote naše slovenske dežele. Tako vrši ljubljanski velesejem tudi važno in koristno turistično propagandno funkcijo.
Avgust Prajirotnik
predsednik Zveze industrijcev za dravsko banovino .
Mtsša im«ttu$irif€& velesefem
— Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne diete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
Ob!, re*. S. Kr. 5M74/M. ~
V soboto 3. junija se bodo znova odpila vrata na velesejem. Po običajni svečanosti bodo zopet tisoči prihajali, si ogledovat razstavo ter primerjajoč lansko velesejm-sko prireditev, ugotavljali, kaj je »novega« in »posebnega«. Med obiskovalci velesejma je mnogo takih, ki prihajajo že iz navade, drugi se zopet zanimajo za vsako posameznost, pregledujejo razstavljene predmete zelo natančno in ne prizanašajo s strogo kritiko. Pridejo pa tudi ljudje z
namenom, da kupujejo, ln to ne samo iz Slovenije, temveč tudi iz drugih predelov naše države Vsi ti opazujejo napredek naših sejmskih prireditev in strogo ocenjujejo razstavo, predvsem industrijske proizvode. Kako veliko je zanimanje za naš velesejem, dokazuje veliki obisk in živahni promet, ki ga opažamo v velesejmskih dneh v našem mestu.
ZA GOSPODINJSTVO SKRBITE VI, ...JAZ PA ZA VASO KOŽO!
NIVEA
V CREME
Ni dvoma, da gospodinjska opravila škodujejo koži. Toda boditè brez skrbi, ker Vas NIVEA varuje pred škodljivimi vplivi. NIVEA Vam namreč krepi kožno staničevje, ohranja kožo zdravo ln svežo ter jI daje mladostni izraz. Toda samo NIVEA vsebuje EUCERIT, okrepp Čevalno sredstvo za kožo!

in.
Iz navedenega sledi, da bi morala naša industrija za velesejem v Ljubljani pokazati mnogo več zanimanja, kakor ga je pokazala dozdaj in ne bi smela med raz-stavljalci manjkati niti ena proizvajajoča tovarna. Vobče znano je dejstvo, da je Slovenija zaradi agrarne pasivnosti na industrijo nujno navezana in je tako ravno industrija najvažnejši gospodarski faktor v dravski banovini. Okrog 100.000 delovnih moči je zaposlenih v industriji Slovenije, kar predstavlja nekaj manj ko 10° 'i> prebivalstva. Okrog 900 milijonov dinarjev znašajo na leto mezde teh deiavcev, zaposlenih v raznih industrijskih podjetjih, v rudarstvu, stavbarstvu, v lesni stroki in drugod. Naša industrija se mora zavedati svoje vloge kot najvažnejši go?.podarski činitelj v Sloveniji in mora ob takih prilikah, kakor je velesejmska prireditev, pokazati, kaj proizvaja, kako napreauje in izboljšuje svojo proizvodnjo. Industrijska podjetja v Sloveniji slovijo kot solidna in tehnično moderno urejena. Njihovi proizvodi so po kakovosti dobri in so kot taki znani po vsej naši domovini. Zato se lahko ponašamo, z našo industrijo, pozdravljamo pa tudi vsak napredek in izboljšanje, saj pomeni istočasno tudi izboljšanje življenjskih pogojev našega delovnega ljudstva ter poživi j en je trgovine in obrti.
Na ljubljanskem velesejmu razstavlja tudi industrija iz drugih držav. Gotovo je, da ne stori tega zato, da bi napravila velesejmu uslugo s tem, da zasede razstavne prostore, ampak zato, ker vidi, da ji je razstavljanje potrebno, če hoče svoje izdelke prodati v naše kraje. Pri tem pride gotovo na svoj račun, če prvo leto stroški niso bili kriti, računa s tem, da si bo pridobila novih odjemalcev, ki bodo ne le eno, temveč mnogo let stalno kupovali blago in bodo tako izdatki za udeležbo na velesejmu več ko nadoknadeni. Poglejmo samo sejem v Lipskem. Tam tekmujejo vsa nemška podjetja in tudi podjetja iz drugih držav, da si priborijo prostor na sejmišču, kjer potem razkazujejo svoje izdelke in si pridobivajo novih odjemalcev. Ponosni so na svojo industrijo in njene izdelke.
Tako bi morala tudi v*sa naša industrija na velesejmu razstavljati in seznaniti naše prebivalstvo s svojimi izdelki. Pri tem se ne bi smela ustrašiti stroškov, ki so s tem v zvezi, ki pa igrajo le podrejeno vlogo pri koristih, ki si jih podjetja pridobe. Pa tudi naš ponos zahteva, da pokažemo, kal imamo, kaj proizvaja naša industrija in kako napreduje. Vsega tega se morajo naši industrijci zavedati in tudi s svoje strani vse doprinesti, da bodo naše vele-jemske prireditve čim boljše in reprezentativne j še.	*	*.
Obiskovalcem velesejma
se priporoča — restavracija TONE HUÖ, paviljon
„GRAJSKA KLET44
na veseličnem prostoru, na razpolago vedno razna topla in mrzla jedila. — Toči se priznano izborni dolenjski cviček, In fina Štajerska vina, posebno se gostje opozarjajo na špecijaliteto vina, štajerski »RULANDEC« katerega naj po možnosti vsak gost poizkusi, da se prepriča o kvaliteti izbranih vin. Vsak dan koncert, ples.
Se vljudno priporoča vsem cenjenim obiskovalcem velesejma
TONE
* v • '» v v"
* • *.
Danes otvoritev XIX. Liublianskega veletejma
Dr. Milan Dular
ravnatelj velesejma in belgijski konzul
Dvofsei lei
Ko so naši gospodarstveniki pred 19 leti ustvarili ljubljanski velesejem in zarezali prvo brazdo v ledino, je bilo treba premagati velike težave prvega povojnega časa. Naše gospodarstvo je bilo v stanju popolne desorientacije v pogledu produktivne moči in konzumnih potreb v okviru nove osvobojene države. Producenti so iskali v nepoznanih krajih novega konzumenta, neznanih potreb in zahtev. Temu stanju so
hoteli cdpomoči s prtraJTtvamS ljubljanskih velesejmov. Prvotno je bilo predvideno, da bi ta ustanova delovala le kratko dobo. Ko pa so že prvi vele sejmi tako častno in uspešno izvršili svojo nalogo, so prireditelji dobili pogum in so sklenili obdržati velesejem v Ljubljani kot trajno institucijo.
Ljubljanski velesejem je moral prebroditi težke čase in naletel je v prvi dobi svojega obstoja na mnoga nerazumevanja. Nj mu bil splošno priznan značaj neokrnjenega propagandnega sredstva za pospeševanje prodaje, ko se takorekoč osebno spozna človek z blagom in je omogočen neposredni kontakt, še več; zdelo se je, da vidijo gotovi gospodarski krogi v vele-sejmih neljub pojav kolektivnega interesa proti individualnimi trgovini. Prej je lahko dober trgovec nadomestil slab velesejem, kar pa se je v sedanji dobi popolno-
ma predrugačilo s spremembo trgovinskega ustroja in pod naraščajočim vplivom tehnike na produkcijo blaga pa se je v sedanji dobi marsikaj spremenilo. Velesej-mi so postali ogledalo viškov razvoja tehnike in iznajdljivosti v blagovni produkciji industrijskega, pa mnogokdaj tudi obrtnega značaja. Tehnika proizvodnje in prilagoditev industrijske in obrtne produkcije gospodarskim potrebam poedinih pokrajin in držav so danes odločilnega pomena za uspešno trgovino.
Velesejem se je afirmiral, pridobil je mnogo prijateljev in se v kratkem času razbil v eno najvidnejših ustanov za povz-digo gospodarstva. Spremljale so ga gotovo tudi vse gospodarske nevšečnosti zadnjih dveh desetletij. Znašel se je nenadoma v novi gospodarski situaciji, ko so splahnele inflacijske vode, zajel ga je obroč težke gospodarske krize kot posledica strukturnih motenj najširših dimenzij in poseči je moral tudi v borbo med starim svobodnim liberalističnim gospodarskim sistemom in novimi avtarkičnimi stremljenji. Danes stoji velesejem pred svojim dvajsetletnim jubilejem.
Prireditelji in mnogoštevilni sodelavci so vedno stremeli za tem, da postane ljubljanski velesejem svojstven, domač in da ustreza domačim potrebam. Posegel je s svojimi razstavami v razna specialna gospodarska in mnoga kulturna področja, vedno z uspehom in priznanjem.
Tako je s svojim dosedanjim delom ljubljanski velesejem pač zaslužil ne samo svojo eksistenčno upravičenost in stalnost kot prepotrebna gospodarska in kulturna institucija, marveč tudi, da dobi svoj nov moderni krov. Bližamo se uresničenju dolgoletnih teženj po novogradnji razstavišča. Dvajsetletne izkušnje so nas izučile, da bo novi velesejem zgrajen s pomočjo tehničnih strokovnjakov res lepo, moderno in praktično. Potrebna sredstva za gradnjo razstavišča bodo z javno pomočjo skoraj že zagotovljena. Tako bo ljubljanski velesejem stopil v novo fazo svojega delovanja v ponos in korist zlasti Ljubljane in Slovenije, ko bomo lahko p°d novim krovom izvedli načrte za razstave, ki so nam bile na sedanjem razstavišču do sedaj onemogočene.
Slovenija uvaža na leto za
250 milijonov lita in moke
Kakor nam trgovinska bilanca z inozemstvom pri vsaki državi najbolj zgovorno in točno kaže, kakšna je gospodarska struktura dotične države in kakšni so njeni produkcijski presežki in njene uvozne potrebe, tako so tudi za presojo gospodarske bilance posamezne pokrajine v eni in isti državi važni podatki o izvozu iz dotične pokrajine v ostalo državo in v inozemstvo, ter o uvozu iz ostale države in iz inozemstva. Taki podatki so spričo raznolikosti blagovnega prometa seveda mnogo težje dostopni kakor podatki o zunanji trgovini. Zato si ne moremo na podlagi statističnih številk ustvariti točne slike o gospodarski bilanci naše banovine. Na razpolago so nam le nekatere značilne številke o železniškem izvoznem in uvoznem prometu, od katerih mnoge obsegajo pretežni del celotnega prometa v dotičnem blagu,
Slovenija mora vsako leto uvoziti za preko
četrt milijarde dinarjev žita in moke
V	žitni produkciji je Slovenija kakor znano precej pasivna in mora iz ostalih pokrajin naše države, zlasti iz Vojvodine, vsako leto uvoziti velike količine krušnega žita, moke in koruze. Povprečno uvažamo na leto okrog 11.000 vagonov krušnega žita in moke ter okrog 2000 vagonov koruze. Pri sedanji ceni nas stane pšenica, dostavljena v Slovenijo, s prevoznino in ostalimi stroški okrog 200 din za meterski stot. Ce bi uvažali za kritje primanjkljaja samo žito (pšenico, rž) in bi to žito mieli v domačih mlinih, tedaj bi znašala vrednost tega uvoza okrog 220 milijonov dinarjev. Ker pa uvažamo znaten del našega primanjkljaja v obliki moke, se ta znesek še poviša na okrog 240 milijonov dinarjev in če tej vsoti še prištejemo vrednost uvoženih 2000 vagonov koruze (24 milijonov dinarjev), tedaj pridemo samo pri uvozu krušnega žita, moke in koruze do zneska, ki presega četrt milijarde dinarjev.
V	tej zvezi je treba omeniti veliko žrtev, ki jo doprinaša v žitni produkciji pasivna Slovenija za vzdrževanje višjih žitnih cen na vojvodinskem žitnem trgu z državno intervencijo. Vsako povišanje cene pše-
nici na trgu v Vojvodini za 10 din pri me-terskem stotu (n. pr. od 150 na 160 din) pomeni za Slovenijo novo obremenitev v višini 11 milijonov dinarjev na leto. Če drži Prizad ceno pšenici za 40 do 50 din preko izvozne paritete tedaj predstavlja ta razlika v ceni za Slovenijo žrtev v višini 44 do 55 milijonov din na leto. Ce pa upoštevamo, da je pri sedanji izvozni patiteti 90 din za meterski stot cena v Vojvodini na višini 160 din, potem vidimo, da je ta žrtev še mnogo večja.
Ce hoče Slovenija kriti te znatne izdatke za uvoz krušnega žita, moke in koruze, kakor tudi velike izdatke za uvoz ostalih kmetijskih proizvodov, zlasti surovin za industrijo, izdatke za uvoz blaga'in surovin iz inozemstva in če mora vrhu tega prispevati v obliki davkov v centralno blagajno mnogo več, kakor pa znašajo državni izdatki v sami Sloveniji, tedaj je gospodarstvo naše banovine za vsako ceno primorano izvažati svoje pridelke, bodisi v inozemstvo ali pa v ostale pokrajine naše države, saj morejo biti plačila med posameznimi gospodarskimi področji vedno le izraz medsebojnega blagovnega prometa, kolikor ne pridejo v poštev kreditne operacije.
Glavni predmeti izvoza iz Slovenije
V nasprotju s precej razširjenim mnenjem, da tvorijo industrijski izdelki glavni predmet izvoza iz Slovenije je treba pripomniti, da je v celotnem izvozu Slovenije izvoz lesa daleč na prvem mestu. Za leto 1935. je univ. doc. dr. Črtomir Nagode v reviji »Tehnika in gospodarstvo« (1936/37) na podlagi statističnih podatkov o železniškem tovornem prometu izračunal, da so se tega leta izvozile iz Slovenije v ostalo državo (brez izvoza v inozemstvo) naslednje količine blaga: 21.121 vagonov lesa (41°/o celotne količine), 15.365 vagonov premoga (30°/o), 4475 vagonov kovin in kovinskih izdelkov (9%), 3387 vagonov minerali j, 2312 vagonov poljedelskih proizvodov, 1609 vagonov kemičnih proizvodov, 1526 vagonov lesovine in celuloze, 347 vagonov kolonialnega blaga, 193 vagonov predelanih poljedelskih pro-
izvodov, 191 vagonov tekstilnega blaga, 143 vagonov živinskih proizvodov itd. Ti podatki se nanašajo seveda samo na eno stran izvoza blaga iz Slovenije, ker tu, kakor rečeno niso upoštevani podatki o izvozu v inozemstvo.
Zanimiv prispevek k temu vprašanju je bil letos objavljen v tiskanem poročilu kmetijske zbornice dravske banovine za leto 1937/38. Ti podatki se žal nanašajo samo na agrarni izvoz in na izvoz gozdnih proizvodov. Obsegajo pa blago, ki je bilo v navedenih dveh letih prevoženo po naših železnicah v ostalo državo in v inozemstvo in manjkajo torej podatki o izvozu z motornimi vozili, splavi, vozovi, po pošti in v malem obmejnem prometu. Manjka tudi uvoz v Slovenijo iz drugih banovin, ki ga zaradi hib naše železniške statistike ni mogoče sestaviti. Med izvozom v druge banovine pa je tudi mnogo blaga, ki je šlo le preko drugih banovin v inozemstvo (n. pr. les gre preko savske banovine na Sušak in od tu v inozemstvo, ali pa preko savske banovine v Madžarsko).
Tako nam ta zanimiva statistika pove, da smo leta 1937. samo iz Slovenije izvozili preko železnice v inozemstvo in v ostalo državo lesa in izdelkov iz lesa (v vagonih):
rino- ▼ ostal« zemstvo banovine skupaj rezan les	11.025 18.823 29.848
tesan les	2.671 2.648 5.319
celulozni les 3.090 788 3.878 hlodi	973 1.287 2.260
pragovi	425 2.011 2.436
drva	200 5.151 5.351
brzojavni drogovi 44 678 622 lesni ekstrakti 226 341 567 parketi	98	18 116
doge	84	50 134
frize	127	24 151
oglje	136	— 136
orehov les	209 170 379
lesni izdelki	39	85 124
les za kopita	20	— 20
sodi	38	4	42
smrek, skorja, čredo 80 266 346 deske za zaboje — 647 647 jamski les	«—• 992 992
lesna volna	<— 108 108
Gornji podatki obsegajo, kakor rečeno, med izvozom v ostalo državo tudi znaten del izvoza lesa v inozemstvo, kolikor je šel ta les preko savske banovine na morje ali pa v Madžarsko. Ne obsega pa gornja statistika po Savi splavljenega lesa. Tu gre za prav znatne količine lesa, ki smo ga splavili v kraje izven Slovenije, ki leže ob Savi in Dravi. Podatki o tem prometu se ne registrirajo, le za leto 1934 je bilo po zanesljivih računih ugotovljeno, da je šlo iz Slovenije po Dravi in Savi v ostalo državo 2586 splavov s 35.860 ms lesa.
Tudi številni drugi podatki iz te statistike so prav zanimivi. Tako nam pregled izvoza iz Slovenije v druge banovine pove, da smo v letu 1937 izvozili iz dravske banovine v ostalo državo 1425 vagonov krompirja in v inozemstvo 34 vagonov krompirja. Znano je, da raste v naši banovini mnogo boljši krompir, kakor v hrvatski ali vojvodinski ravnini. Nadalje smo tega leta izvozili v ostalo državo 39 vagonov lanenega olja in 70 vagonov surovih kož. Fižola smo izvozili v inozemstvo 270 vagonov, v ostalo državo pa 24 vagonov. Gob smo izvozili v inozemstvo 22 vagonov, v ostalo državo pa 2 vagona. Nadalje smo izvozili v inozemstvo 7091 glav govede, v ostalo državo pa 1277 glav. Celo svinje smo izvažali, zlasti mesne. Izvoz živih svinj v inozemstvo je znašal 23 vagonov, v ostalo državo pa smo izvozili 5 vagonov živih svinj. Tudi svinjske masti smo izvozili v inozemstvo 38 vagonov in v ostalo državo 7 vagonov. Umetnih gnojil je šlo iz Slovenije v inozemstvo 256 vagonov, tropin pa 323 vagonov. Vina pa smo leta 1937 izvozili v inozemstvo 16 vagonov in v ostalo državo 2 vagona. Jajc je šlo v inozemstvo 143 vagonov. Nadalje smo izvozili v inozemstvo 848 konj, poleg tega pa 160 vagonov mesa. V tej zvezi je omeniti tudi izvoz perutnine; žive in zaklane perutnine smo prodali v inozemstvo 142 vagonov, v ostale banovine pa 2 vagona. Važna postavka v izvozu iz Slovenije so končno jabolka. Jabolk smo v L 1937 izvozili v inozemstvo 534 vagonov, v ostalo državo pa celo 785 vagonov.	S.
Tudi za zabavo je na velesejmu vedno dobro preskrbljeno
Danes bo otVtoritev velesejma
Danes dopoldne ob 10. bo slovesna otvoritev letošnjega velesejma. Pomlaxini velesejem v Ljubljani od 3. do 12. junija bo že 45. razstavna prireditev v Ljubljani To pomeni 19 let rastavnotehničnega deila v službi gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda. Splošni del velesejma obsega vse panoge obrtniške in industrijske proizvodnje. P°hištvo tvori posebno razstavo. Te razstave so že tako ukoreninjene, da jih pozna vsa Jugoslavija. Iz vseh predelov prihajajo kupci, da tukaj na, podlagi razstavljenih garnitur izbirajo in naročajo po svojem okusu in premoženjskih razmerah. Razstava -avt» mobilov, avtobusov in motornih koles je tako bogata kot še nikdar doslej, še pred leti smo bili navezani na uvoz tekstilnega blaga. Sedaj že naše tvornice krijejo vso domačo potrebo in mislijo že na izvoz. Gradnja cest je za našo državo življensko vprašanje. Na velesejmu so razstavljeni najmodernejši »troji za gradnjo cest. Sploš-žensko društvo v Ljubljani vzajemno v Zvezo gospodinj podaja letos pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov, predvsem vezenin, narodnih noš in ženskih ročnih del Ljubljanska tobačna tovarna je pripravila razstavo tobočnih izdelkov. Komite tehničnega dela v Ljubljani priredi razstavo o pasivni obrambi prebivalstva za slučaj vojne. Zanimiva je tudi dolenjska kmečka hiša v narodnem slogu.
Vsak naj uredi svoje poslovno potovanje v Ljubljano tako, da bo to potovanje zvezal z ogledom velesejma, saj bo mogel že na velesejmu samem rešiti velik del svojih poslovnih zadev, tako nakup blaga, odda jo naročil itd. Na železnici ima vsak obiskovalec brezplačen povratek, če si pri odhodu na odhodni postaji poleg cele vozne karte nabavi še rumeno železniško izkaznico za 2 din in si preskrbi potrdilo o obisku velesejma, ki ga bo dobil na velesejemski blagajni. Potovanje v Ljubljano od 31. maja do 12. junija, povratek od 3. do 17. junija.
Gradbeni materijal na ljubljanskem velesejmu
V zadnjih letih smo videli na ljubljanskem velesejmu razstavljene tudi izdelke iz umetnega kamna domače proizvodnje. Letos pa se nam predstavlja naša reno-mirana tovarna umetnega kamna »ALPE-KO« v še večjem obsegu.
Kakor po izdelavi, tako tudi po kakovosti prednjačijo ti izdelki sličnim inozemskim proizvodom. Takih izdelkov na tržišču gradbenega materijala preje nismo videli. Vsi izdelki so precizno izdelani in v barvah ter strukturah tako nedosegljivi, da je izbira lahka vsakemu še tako razvajenemu kupovalcu.
Plošče, kakršne razstavlja ta tvornica, so primerne tako za zunanjo kakor tudi
Elektrefcemična industrija
v službi
V Rušah pri Mariboru je naša največja elektrokemična industrija: Tvof-nica za dušik d. d. Ruše.
Izdeluje umetna gnojila: apneni dušik — calcijev cianamid, nitrofoskal ln sečnino (karbamid). Poleg tega izdeluje še: karbid, ferrochrom iz kromove rude, ki jo dobiva v Južni Srbiji, elektro-korund, amonjak in amonjačno vodo ter suhi led (trdo ogljikovo kislino). Karbid služi poleg acetilenske razsvetljave v zvezi s kisikom še za avtogeno varenje in rezanje kovin (dissous-plin).
Glavni proizvod je apneni dušik. Apne-nega dušika proizvajajo v Jugoslaviji (Ruše i» Dugirat) letno okrog 30.000— 60.000 ton. Leta 1929-30 je znašala proizvodnja 63.000 ton, leta 1934-35 pa samo 23.000 ton (gospodarska kriza!). V Jugoslaviji se porabi le neznaten del celokupne proizvodnje apnenega dušika, okrog 10%! Ostalih 90% se Izvaža v Avstrijo (sedaj Nemčijo), Italijo, Nizozemsko, Egipt, Grčijo, Britansko Indijo, Ceylon, Avstralijo, Kanado, Argentino itd. Ker naše gospodarstvo ln kmetijstvo ni urejeno po načrtu, se dogaja, da poleg tako velike domače proizvodnje dušičnih umetnih gnojil uvažamo draga inozemska dušična gnojila ter s tem oteža-vamp in oviramo domačo produkcijo.
dušik prodira na inozemskem
trgu v modernem kmetijstvu, vse bolj in bolj ter spodriva ostale vrste dušičnih gnojil. — Apneni dušik ima gnojilno in desinfekcijsko moč. To dvojno dejstvo daje apnenemu dušiku prednost pred ostalimi gnojili.
Apneni dušik je izredno učinkovito dušično gnojilo za vse kulturne rastline in vrste zemlje, se ne izpira iz zemlje, zboljšava kemična, fizikalna in biološka svojstva zemlje, raz-kužuje tla, uničuje plevel in razne škodljivce v zemlji, povzroča hitrejšo preosnovo organskih odpadkov v humus. Vsi ti mnogobrojni učinki za po-vzdigo rodovitnosti zemlje, zboljšanje kakovosti pridelkov, uničevanje plevela in škodljivcev, pospeševanje bakterijskega življenja v zemlji in komposta itd., ki so združeni v enem samem elek-trokemičnem produktu: Apnenem dušiku — calci je vem cianamidu — dvigajo ta proizvod Iznad povprečnosti ter ga stavljajo v red najvažnejših sredstev za povzdigo in napredek kmetijstva. 2eleti M bilo, da se naše kmetijsko gospodarstvo in agrarna politika ter tozadevne ustanove in organizacije bolj temeljito poglobijo v to vprašanje. V našem načrtnem gospodarstvu ln kmetijski proizvodnji mora aavzety apneni dušik vidno mfiato?	Tng T.
notranjo oblogo ter je z uporabo tega materijala podana možnost da se da lahko vsem zgradbam skrajno higieničen in arhitektonsko učinkovit izgled.
Prav posebno pažnjo pa zasluH v tem paviljonu razstavljen plastičen mozaik iz marmornik kock, izdelan po starem rim* Ijanskem načinu. Precizno in harmonično izdelan mozaik predstavlja po lastnem osnutku izdelanega in v naravni velikosti upodobljenega NI Vel kralja Petra IL ▼ uniformi letalskega generala ter dvorno damo cesarice Teodore, posneto po originalnem mozaiku iz VL stoletja, ki se na-haaj v baziliki v Raveni v Italiji S terni deli je naše domače slovensko podjetje doprineslo dokaz, da ima smisel za staro rim-Ijansko-bizantinsko umetnost da pa tu<2 sodobno v vsakem oziru dohaja. (—>
»Jutro« na velesejmu
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. je bila ustanovljena leta 1859, začela je obratovati leta 1860 in spada danes med najstarejša industrijska podjetja dravske banovine,	; .
Najprej se je kemična tovarna v Hrastniku bavila s proizvodnjo kalijevega soli-tra, nato je bila leta 1870 produkcija razširjena na žvepleno-solno kislino in glau-berjevo sol, Počenši z letom 1873 proizvaja tvornica železno-oksidne barve in zeleno gali co. Fabrikacija superfosfata j« bila uvedena leta 1890. potem izdelovanje kristalne sode in magnezijevega sulfata. Okrog leta 1900 je tovarna zgradila svoje apnenice, ki jih je pozneje modernizirala ter ima danes svoj lastni kamnolom in 3 jaškove peči za žganje apna v Hrastniku» V letu 1925 je tovarna začete, s proizvodnjo vodotopnega olja za usnjarsko in tekstilno industrijo. Nato je bdla leta 1927 ustanovljena podružnična tvornica za izdelovanje fosfatnih gnojil v Celju. Nov oddelek za kemofarmacevtske proizvode je tvornica uredila leta 1932 ter izdeluje sedaj vse važne opojne droge (alkaloide opija itd.).
Kakor Je razvidno iz tega kratkega pregleda, se je Kemična tovarna v Hrastniku iz malega obrata v teku več desetletij razvila v veliko industrijsko podjetje kemične stroke, čigar proizvodi so znani v vsej kraljevini ter zlasti tudi v sosednih državah. Kljub večletni gospodarski krizi je bila tovarna v Hrastniku stalno v obratu ter zalaga skoraj vse industrijske in obrtne panoge, kakor tudi trgovino z najvažnejšimi kemičnimi izdelki razen tega pa naše kmetijstvo z izvrstnimi umetnimi gnojili klajnim apnom, zaščitnimi sredstvi za rastline in končno naše zdravstvene zavode z opojnimi drogami, desinfek-cijskimi sredstvi itd.	_
Obsežni fabrikacijski program kemična tovarne v Hrastniku se od leta do leta izpopolnjuje z novimi proizvodi, kar je v času splošne avtarkije in pomanjkanja deviz velike važnosti za nemoteni razvoj našega gospodarstva. (—)
Naročajte, fltajte in širite
»J U T R o«!
Ljubljana - središče
slovenske trgovine
od naistareiše dobe do naših dni
V	starih časih so nastala večja in pomembnejša tržišča pod zaščito močnih gradov. Na tak način so se ustanovile večje in manjše naselbine, mesta in trgi, kjer so se že zelo zgodaj naselili trgovci. Take naselbine so dobile tržno pravico. Tako je nastala večina naših mest in tudi Ljubljana. Naša trgovina je bila že v najstarejši dobi v domačih rokah. Zgodovinar Valvasor poroča, da so bili v začetku 11. stoletja v Ljubljani bogati trgovci, med njimi Peter Berlach, ki je 1. 1043. sezidal vzgojevališče za osirotele dečke, in Peter Baldaviz.kijena lastne stroške postavil cerkev sv. Filipa v Ljubljani.
Ko je bila trgovina še prosta, se je trgovalo na sejmih pri cerkvah, samostanih in na božjih potih. Nekateri zunanji s e j -m i so bili tako priljubljeni in dobro obiskani, n. pr. v št. Vidu na Dolenjskem, kjer so bili vsako nedeljo in vsak praznik, da so vzbudili veliko nevoljo in zavist meščanskih trgovcev. Zaradi tega so se pritožili ljubljanski trgovci 1. 1360. vojvodi Rudolfu IV., da bi take sejme prepovedal. Ta je njihovi pritožbi ugodil ter so imela nato samo mesta in trgi tržne pravice.
Že od nekdaj je imela Ljubljana zaradi svoje ugodne zemljepisne lege dobre trgovske zveze s severom in jugom, vzhodom in zahodom, kar je vplivalo tudi na porast mestnega prebivalstva. V 14. stoletju je imela Ljubljana 4000 prebivalcev in je bila večja od Trsta. Vojvoda Leopold IU. je dovolil 1. 1376. ljubljanskim trgovcem, da so smeli kupčevati po štajerskem ln Koroškem z vsem blagom, razen s štajerskim vinom; tržili pa so do Dunaja in še naprej. Ljubljanski trgovci so imeli z Nemčijo tako ozke trgovske zveze, da so vzdrževaii v Aachenu cerkveno ustanovo sv. Cirila in Metoda s samostojnim duhovnikom, ki je bil vešč slovenskega jezika. Enako živahni trgovski stiki so bili v starih časih tudi s Primorjem, zlasti z Benetkami. Ljubljanski trgovci so dobili v začetku lo. stoletja, v dobi beneškega doža Moceniga. v Benetkah enake tržne pravice, kakršne so imeli nemški trgovci s severa, t. j. razne ugodnosti glede cestnine in canne, svoje skladišče in svoj posebni vhod. Tržili pa so še bolj južno v Italiji, kjer so kupovali tkanine, svilo, fino usnje, bisere, dišave ter razne steklene, zlate in srerrne izdelke, prodajali pa so žito, živino, žeiezo, kožuhovino, platno, sukno in živo srebro iz Idrije. Ko je prišel Trst i. j 382. pod Avstrijo, je navezal nase ljubljansko trgovstvo. Vsa trgovina iz severnih avstii]ski dežel in zahodne. Madžarske do rnor a je šla skozi Ljubljano. Zgodovinski viri nam poročajo, da je šlo vsako leto okrog 40.000 glav tovorne živine z domačim blagom v primorske pokrajine. Tudi z Reko so bili zelo živahni trgovski stiki.
V	Ljubljani, kjer je bilo trgovsko središče in so imeli tukaj koroški vojvode že 1. 1243. svojo mitnico, so se stekale razne prometne ceste in pota. Od Ljubljane je šla važna trgovska cesta proti Štajerski čez savski brod pri Črnučah, skozi Domžale in čez Trojane; stranska tovorna pot je bila od Ljubljane čez savski brod pri Sv. Jakobu, potem pa skozi Moravče in Medijo proti Celju. Po drugi strani je šla trgovska pot skozi Mengeš na Kamnik, pa tudi proti severu na Kranj, ki je bil že od nekdaj važen trgovski kraj. Iz Ljubljane se je tovorilo tudi skozi Vrhniko in Logatec, čez Hrušico in naprej v Gorico. Vse prometne zveze pa niso bile vozne trgovske ceste, temveč mnogo je bilo tovornih potov, kjer so prenašali blago le z obloženimi konji in mulami.
V	16. in 17. stoletju je bila ljubljanska trgovina že tako pomembna in trgovci tako ugledni, da so avstrijski vladarji podeljevali poedinim trgovcem plemstvo. Iz trgovskih vrst je izšel naš domači zgodovinar baron Ivan Vajkard Valvasor. Njegov ded Janez Krstnik Valvasor je prišel v Ljubljano v 16. stoletju iz Italije. V tej dobi je bila Ljubljana tako znamenito trgovsko mesto, da je v tem pogledu prekašala Trst in Gradec. O takratni Ljubljani poroča Valvasor: »Kakih petdeset let sem je znatno napredovala, tako po lepoti hiš kakor po številu prebivalcev in zunanjem sijaju, če si namreč v začetku tega stoletja videl v mestu komaj štiri kočije, jih zdaj našteješ lahko nad petdeset. Trgovina je zelo živahna, ker stoji mesto v središču raznih dežel in pošilja blago na tri strani. Ljubljana izvaža v Italijo žito, živino, železo in volno ter dobiva od nje
sol, svilo, morske ribe in dišave. Na Hrvatsko pošilja omenjeno blago in dobiva živino, kožuhovino, med itd. Na Solnogra-ško in Bavarsko prodaja vsako leto mnogo stotov medu za pripravljanje medice. Na sever pošilja tudi italijansko blago, dragocena vina, živo srebro in baker ter dobiva za to volno, ustrojeno usnje in ostale za domače gospodarstvo potrebne stvari.«
Seveda je vplivala tako cvetoča trgovina tudi na razvoj in blagostanje me sta. V Ljubljano so prihajale ob navadnih tržnih dneh tolike množice ljudi kakor ob letnih sejmih. Prehrana je bila tako poceni, da je delavec, ki je zaslužil po štiri do pet grošev na dan, potrošil za jed komaj en groš. V Ljubljani so bile takrat lepe trgovske palače, a tudi skromnejše trgovine. Zgodovinar, profesor Ivan Vrhovec poroča, da so bile v špitalski ulici od Glavnega trga naprej na obeh straneh nizke lesene kramarske lope, Kjer so manjši trgovci prodajali usnje, platno in ostalo blago. L. 1783. je premestil mestni magistrat te lope na Stari trg. Pa tudi na špitalskem mostu, na današnjem tromostovju, je stalo 14 kramar-skih lop. S stojnino vred je bila vredna vsaka 500 goldinarjev, za tisto dobo kaj lep denar! Na. sredi mosta je stalo razpelo, pred katerim je vedno gorela luč. Kadilci so imeli navado, da so ponoči prižigali svoje pipe pri tej luči. Zato so leta 1796. križ odstranili in ga kljub prošnjam kramarjev niso več postavili nazaj. Tuji trgovci so prihajali v Ljubljani čez čevljarski most, Id je bil starejši od špital-skega mosta. Tudi tukaj so bile majhne kramarske lope. Zaradi čevljarjev, ki so prodajali svoje izdelke, je dobil most svoje ime. Novi trg je imel že leta 1651. veliko tržišče. Deželni glavar se je pritoževal zaradi trgovcev, ki so se v slabem vremenu zatekali s trga v lontovž (deželno hišo) in tamkaj kar v veži nadaljevali svoje kupčije. Mestni magistrat je poročal 1. 1789., da so skladali trgovci svoje blago na trgu in s tem neprestano ovirali promet. Trgovski promet so zelo ovirala mestna vrata, po večini zelo ozka in temna. L. 1789. se je primerilo, da se je z volno naložen voz zagozdil v Nemških vratih, ki so se imenovala tudi Tržaška ali Puštalska vrata in so bila zvezana s komendo Nemškega viteškega reda v Križankah. Voza niso mogli spraviti niti naprej niti nazaj, niti niso mogli v ozkem prehodu blaga razkladati ter je bil ves promet skozi ta vrata dva dni popolnoma zaprt.
Ljubljanski trgovini je zelo škodovalo, da so Turki zasedli otok Kandijo (Kreto), kamor se je izvažalo mnogo blaga iz naših krajev. Zaradi zmagovitih Turkov je prenehala tudi ljubljanska trgovska zveza z Madžarsko. Italijanski trgovci so uvedli pri nas izdelovanje baržuna, svilenih izdelkov, finih tkanin in damasta. V Ljubljani so izdelovali tudi dragocene čipke po italijanskh vzorcih in kupčevali z njimi daleč naokrog. V 16. stoletju se je pričelo doseljevanje italijanskih trgovcev v naše kraje v večjem številu in je pozneje še naraščalo. Italijani so se s svojim kapitalom polagoma polastili veletrgovine in postali zelo važen in ugleden činitelj v Ljubljani. Mnogi izmed njih so se dokopali do časti mestnih svetovalcev, nekateri so postali celo ljubljanski župani V ozki zvezi z ljubljansko trgovino je bilo v minulih stoletjih tovorništvo, pa tudi čolnarstvo in brodarstvo. Okrog 1. 1700. so bile ceste v naših krajih še zelo slabe in blaga takrat v splošnem še niso prevažali na vozeh, temveč so ga tovorili s konji, mulami in osli. Tudi po vodnih prometnih cestah po Ljubljanici in Savi je bila kaj živahna trgovina. Pod cesarjem Karolom VI. so začeli delati 1. 1720. veliko ali cesarsko cesto z Dunaja v Trst. ki je bila za ljubljansko trgoAdno velikega pomena.
Veliko blagostanje v tisti dobi je bilo vzrok, da se je ljubljansko trgovstvo vdalo razkošnemu in zapravljivemu življenju. Cesar Ferdinand I. je objavil 1. 1542. policijski red, ki je določal, kako so se smeli trgovci oblačiti. Te policijske določbe so bile 1. 1552. obnovljene. Ljubljanskim trgovcem se je očitalo, da jim za plačevanje davkov vedno primanjkuje denarja, za dragocene obleke in nepotrebni lišp pa imajo vedno dovolj sredstev. Prepovedano je bilo zlato in srebro, svila in dragocena kožuhovina, s katero so podšivali svojo obleko, ženske so
smele nositi le zgornja krila, obrobljena s satenom in atlasom, pa še to prav ozko. Dražje kožuhovine nego lisičje ali od domačih zajcev si niso smeli nabavljati. Prstanov niso smele nositi dražjih kakor po pet goldinarjev in brez dragih kame-nov. Pasovi niso smeli veljati več kakor po šest goldinarjev. Ljubljanskim trgovcem je bil dovoljen nekoliko večji lišp. Njihove žene so smele nositi pasove do 12 gold, in prstane do 15 gold, vredne. Zlati robovi so bili lahko po dva prsta široki, zlate zapone pri ovratnikih pa so smele veljati do dva gold. Za trake v laseh so smele njihove hčere izdajati po 6 gold. Le najbogatejši trgovci so smeli nositi dragoceno kožuhovino, n. pr. kun jo in pa prstane do 40 gold. S splošno za-pravljivostjo in razkošnostjo ljubljanskih trgovcev se je pečal 1. 1585. tudi zbor deželnih stanov kranjskih. Ti so očitali trgovcem zapravljivost v jedi, pijači in obleki, da stanujejo v krasnih palačah, mnogo plemičev pa v lesenih hišah. Trgovci kupujejo na kmetih kožuhovino, kože, platno. med, vosek in razno surovino, kar potem drago prodajajo v Trst, Gorico in Italijo. Kraški teran kupujejo po tri krajcarje, prodajajo ga pa po šest krajcarjev. Nekateri trgovci so si napravili svojo mero in uporabljajo eno pri prodaji, drugo pri nakupu itd. Trgovski promet v Ljubljani je bil v začetku 19. stoletja pred francosko okupacijo zelo živahen. Ljubljanska trgovina je daleč prekašala sosednjo na Koroškem in štajerskem. K cvetoči trgovini je mnogo pripomogla zelo razvita domača obrt.
V oni dobi je zapel prvak slovenskih pesnikov, Valentin Vodnik, bodrilo svojim rojakom:
Kranjc, tvoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega najprava; polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede.
Ljubljana je imela takrat že stare, zgodovinsko zasidrane trgovske zveze s sosednimi deželami in državami ter bližnji dostop na morje. Ves kupčijski promet se je vršil po veliki ali cesarski, cesti iz Trsta v Ljubljano in naprej čez Trojane na štajersko ter obratno. S Koroškega je šla prometna cesta čez Ljubelj v Ljubljano, odtod pa pro Li jugu na Karlovec. Po teh cestah so tovorili in vozili na težko naloženih parizarjih, spremljanih od voznikov, »štonglajtarjev«, ovekovečenih tudi v naši narodni pesmi. Ilirija je posredovala ves trgovski promet med Francijo in vzhodom, tem bolj še pozneje, ko je Napoleon odredil celinsko zaporo, ki je imela vsaj v začetku za naše kraje zelo dobre posledice. Ves promet kolonialnega blaga je šel skozi Ljubljano, ki je postala po svoji ugodni legi zelo važno trgovsko središče in tržišče. Blagostanje v Ljubljani je bilo takrat velikansko in mnogo zlata se je v oni dobi pretakalo skozi roke ljubljanskih trgovcev.
Francozi se niso brigali samo za trgovski promet, temveč tudi za notranjo trgovsko organizacijo in trgovsko pravno zastopstva Po vzorcu svojih zbornic so ustanovili trgovsko zbornico v Iliriji, ki je pošiljala svoje delegate v osrednji trgovski svet v Parizu. Z gubernialnim odlokom 5: febr. 1812. so ustanovili Francozi posebno trgovsko sodišče v Ljubljani, ki je poslovalo za razsojo pravnih prepirov iz trgovskih zadev. Sodniki so bili trgovci. Dobra stran trgovskega dela Napoleonovega zakonika je bila, da je upošteval v trgovini udomačene nazore in običaje. Ta doba je dovedla ljubljanske trgovce do tega. da so se prilagodili novim razmeram. Ljubljanska trgovina je dobila nove zveze z novimi deželami in pokrajinami. L. 1810. so sklenila grška trgovska zastopstva na Dunaju, da bodo prenesla svoj sedež v Ljubljano, zakaj samo odtod bi lahko pošiljali v Italijo in Francijo ovčjo volno, ki so jo dobivali iz Male Azije. Zaradi celinske zapore je zelo primanjkovalo volne v francoski industriji, že L 1811. so začeli to-voriti iz Orienta skozi Ljubljano velikanske množine volne, bombaža, tobaka, voska, kož. nojevih peres itd. Turški in grški trgovski potniki, ki so poprej potovali čez Dunaj, so preložili svoj trgovski promet skozi Ljubljano.
Novo trgovsko življenje in blagostanje je dalo Ljubljani tudi na zunaj povsem novo lice. Tukaj so se stekale in križale trgovske prometne ceste s severa na jug
in od vzhode na zahod. NI čuda, öe je I pisal francoski uradni list o takratni ' Ljubljani: >Ko vidi človek toliko ljudstva, ki pritiska od vseh strani v mesto, toliko kočij in toliko zlatega cvenka, misli skoraj. da je v Milanu in na Dunaju. Tu je videti Albanca in Korošca od tirolske meje, Goričana in Turkom sosednega Hrvata. Tu se srečujejo najrazličnejši ljudje. Tukaj se sklepajo prijateljske in druge pogodbe. Meščani si nikakor ne želijo drugih časov nazaj. Njihova stanovanja in hiše so poskočile za dvakratno ceno... « Samo 1. 1812. je bilo pri carinskem uradu na Trojanah vplačanih 150.000 frankov carine! (Cf. dr. Mal: Zgodovina slov. naroda!).
Takšne so bile notranje in zunanje trgovske razmere v Ljubljani v dobi francoske okupacije, ki se tudi pozneje v začetku avstrijske restavracije niso bistveno spremenile. Ves blagovni promet je šel skozi Ljubljano. Iz Hrvatske, Srema in Bana ta so prevažali žito po Savi v Ljubljano, kjer so bila velikanska žitna skladišča. Žitna trgovina je bila trdna podlaga za ljubljanske trgovce in meščane. Pred sto leti je bilo v Ljubljani 25 trgovin z deželnimi pridelki, ki so bile večinoma v domačih slovenskih rokah. Med žitnimi trgovci v tej dobi je bil tudi Prešernov dober prijatelj Andrej Smolé, ki je vzdrževal trgovske zveze s Hrvatsko in Slavonijo, z Bačko in Banatom. Poleg teh trgovin je bilo takrat v Ljubljani še 31 špecerijskih, 25 manufakturnih in 15 trgovin z železnino, za tisto dobo, ko je štela Ljubljana komaj petino današnjega
prebivalstva, vsekakor lepo število trgovin. V Ljubljani je bòlo takrat 12 velikih prevozniških tvrdk, večinoma v slovenskih rokah.
Kljub vsemu pa so bili ljubljanski trgovci dolgo časa brez pravega stanovskega zastopstva. Do L 1833. je poslovala kranjska komercialna komisija, ki je zastopala trgovske koristi. Poleg te so bili še trije trgovci kot reprezentanca trgovskega stanu, ki je posredovala med trgovstvom ter gube rnijem in magistratom glede potreb in teženj trgovstva. L. 1834. se je trgovska reprezentanca izpopolnila s tremi namestniki. Zastopane so bile odslej: manufaktura, špecerija in prevozništvo. To je bil temelj in prvi začetek poznejšega trgovskega gremija v Ljub-ljani.
Cvetoči in lepo razviti ljubljanski trgovini je zadala usoden, malodane smrten udarec otvoritev železnice, zveze z Dunajem 1849. in s Trstom 1857. Ljubljanski trgovci so sicer pričakovali od železnice še večjega blagostanja in novega razmaha, zato so podpisali za nove železniške zveze nad milijon goldinarjev, za ono dobo naravnost bajno vsoto. Toda njihove nade so bile varane; železnica ni prinesla ljubljanskemu trgovstvu pričakovanega blagostanja, saj so prevažali blago z Dunaja v Trst in obratno — mimo Ljubljane. V tisti dobi je propadlo v Ljubljani mnogo trgovin, mnogo tvrdk in trgovskih zastopstev pa je preneslo svoje sedeže na Dunaj in v Trst.
Rudolf Dostal
Iz stare Ljubljane: sedanji Novi trg
Prometni razvoj stare Ljubljane
šmartmslka cesta — nad tisoš let glavna žila ljubljanskega pronseta
Prva predmestja so ustanovili prometniki
Rimska Emona na svojem planem prostoru je opustela. Izgubilo se je v pozabo celo njeno častitljivo ime. Človek se je njenih razvalin ogibal ter jim dal značilni imeni Gradišča in Mirja. Neminljivo na svojem mestu pa je ostala velika zemljepisna lega kraja, to je položaj, ki sprejema, oziroma pošilja vplive svojega prostora na večje daljave, po slovenskih deželah in še daleč čez.
Ta duh prostora ni nikoli prenehal bodriti človeka, da je tukajšnjo prirodo spreminjal in dvigal v kulturno pokrajino meščanske smeri. In tako se je zgodilo tudi ob doselitvi naših slovenskih prednikov, da je zrasel tukaj nov kraj novega imena ter je v njem zopet oživela meščanska delitev dela, že davno, preden so nam zavladali tujci.
Potem je razvoj stare Ljubljane hodil vštric z napredkom ostale Evrope. Kraj je prenehal biti golo krajevno tržišče, začel je dobivati v čedalje bolj rastoči meri naloge trgovinskega posredovanja s sosednjimi deželami, zlasti seveda v smeri velikega prehodišča iz panonskega severa proti jadranskemu jugu in obratno. V tej smeri se razvija v današnji Ljubljani skoraj ves promet po Dunajski (Tyrševi) cesti, oziroma po najstarejši železnici Slovenije in Jugoslavije Maribor-Trst. Razvija se v precejšnji oddaljenosti od podgrajske stare Ljubljane, po sredi Ljubljanskega polja in medgorja med Gradom in Šišenskim hribom Tako je bilo tudi v časih rimske okupacije, ko je križišče cest ležalo tam v Gradišču. Ali z Emono vred je zamrlo tudi tamkajšnje križišče, namesto tega pa je začel organizem novega slovenskega sela privlačiti promet na svojo stran, v podgrajsko znožje.
Te spremembe so pokazale svoje učinke v razporeditvi poti, pokazale jih pa niso samo na tleh tedanje naseljene Ljubljane, ampak kar na dolgem prostoru
od črhega grabna do Vrhnike
Od južns smeri se je promet primaknil podgrajski Jjubljani po vodni poti Ljubljanice. Močvirnost barskih tal se je v srednjem veku razpasla bolj ko za Rimljanov, in tako j<3 bilo široko ravan južno in zahodno od mesta mogoče doseči le s čolnom in veslom. Čoln na skoraj nepo-mično tekoči reki, kakor so jo bili bržkone uravnali že Rimljani, jo. postal prav dobro došlo prometno sredstvo ter se je čolnarstvo razvilo primeroma mnogo bolj ko poprej.
Prvi, najstarejši pristan je treba iskati pač na tisti strani reke, kjer je stala prvotna Ljubljana, torej na podgrajskem bregu. Ko pa je promet s tranzitnim blagom toliko narasel, da javnega življenja v tesnem Starem trgu ni več toliko pospeševal, kolikor oviral, tedaj se je pristan preselil na nasprotno stran, na Breg. V listinah najdemo Breg omenjen prvič L 1318.
Dolga stoletja je bil torej v smeri do Vrhnike vodni promet absolutno na vladi. Valvasor nam ga opisuje takole. »Ljubljanica je polna ladij, na njih se prevaža blago, ki prihaja iz Italije in se pošilja v Italijo. Takšna vožnja se vrši ponoči in podnevi, ne samo v majhnih, temveč tudi v velikih ladjah. Manjše so napravljene iz enega samega debla in pokrite z lesenimi strehami, da se more ponoči v njih lepo mirno spati ponoči, ker v manjših ladjah se vozi večinoma ponoči, oziroma biti varen pred dežjem. Tudi je pozimi precej gorko v njih. Večje ladje so stesane iz dosti debel in nosijo nad tri sto stotov tovora.«	£
Se več ko to besedilo nam pripovedujejo
Valvasorjeve ilustracije
Vélika slika Ljubljane v njegovi 11. knjigi ima poleg osrednje podobe v desnem kotu zgoraj sliko, ki nas posebno zanima. Tu se nam kaže v ospredju široka struga Ljubljanice. V rečno dno zapičene grablje od Brega navzgor do Vodnih vrat pri 2ab-jeku dovoljujejo čolnom vhod v mesto le
Ko se nam ie bližala železnica
Bliža se železna cesta, nje se ljubca, veselim. Iz Ljubljane v druga mesta kakor ptiček poletim.
Prešeren.
Letos v septembru obhajamo devetdesetletnico, odkar je dobila naša Ljubljana železniško zvezo z ostalim svetom. Ne morda iz ljubezni do nas Slovencev je gradila država to železniško progo. Temveč so jo prisilile k temu gospodarski interesi, predvsem za velik napredek tega prvega prometnega sredstva v sosedni Nemčiji. Obstojala je nevarnost, da se usmeri vsa trgovina, uvoz in izvoz iz slovanskih pokrajin t. j. iz Češke, Moravske. Poljske, kakor tudi iz vzhodno in še južneje ležečih trgovskih središč proti lukam Severnega morja. zato je izdala avstro-ogTska monarhija že v letu 1836 zakon, po katerem je bila odrejena zveza nekdanje prestolnice s Trstom preko bivše Štajerske Ln Kranjske do Jadranskega morja.
Veliko truda, prerekanja in intervencij je bilo treba, preden je bila končneveljavno določena definitivna trasa. Takrat je bila železniška tehnika še v povojih ter je bilo v prvem, severnem delu proge Dunaj-G log n itz-M ü rzuschlag Madžarom lahko na-peljavati vodo na svoj mlin s tem. da se jim je skoraj posrečilo zvabiti odločilne čini te! je za zgradbo najtežjega dela proge preko zapadne Ogrske namesto preko grebena Semmeringa. Toda vpliv odločujočih mož je zmagal z načrtom, da je stekla proga v sedaj obstoječi trasi.
Delu proge Mürzuschlag-Gradec, ki je za-
čel obratovati že 21. oktobra 1844 se je priključila 2. junija 1846 protga Gradec-Ce-Ije, ki je na sedanjem teritoriju Jugoslavije prva zgrajena proga na našem osvobojenem ozemlju. Takoj naslednje leto se je pričela graditi tudi proga Celje-Ljubljana. Toda ta del je bil tedanji tehniki že skoraj trd oreh ter sta obstojale dve varianti: Celje-Zidani most-Ljuibljana in Celje Tuhinja dolina Kamnik v smeri proti Ljubljani. Ta varianta je določala gradbo železnice tako, da bi pustila slovensko prestolnico ob strani ter bi tekla vzdolž brega Sar ve proti Medvodam in dalje skozi Poljansko dolino proti morju. Toda še pred defi-nitivno odločitvijo za ta projekt je bilo sklenjeno, da se zgradi proga oib Savinji in Savi do Ljubljane. Pridobitni krogi deželnega mesta bivše Kranjske, te kraljice veselja, matere vseh slavnosti in botricepre šernih ur, kakor imenuje nas Cankar Ljubljano, so vedeli oeniti bližino železne ceste. Meščani in trgovci so podpisali obligacijo v znesku enega milijona goldinarjev, samo da steče proga v neposrednjem pome-riju mesta. Njihova požrtvovalnost in trud sta rodila uspeh. Ker pa je država, finansi-rala vse gradbene stroške sama, »o bili zaskrbljeni meščani oproščeni te velike žrtve.
16. septembra 1849 je bila predana proga Celje-Ljubljana javnemu prometu. Ob petih popoldne je privriskaj prvi vlak v okrašeno Ljubljano. Tudi potoma je narod pozdravljal visoke goste teT se veselili tega dogodka. Najbolj svečano so pričakovali vlak v Zidanem mostu. Zagorje je bilo praznično odeto in veselo razpoloženo, v Za-

Učinek prve Železnice na nagega kmeta (*Hka iz tedanjih »Novic«)
logu so navdušeno pozdravljali okrašena stroja» Ljubljana in »Triglav« mogočni slavoloki s primernimi napisi. Tadašnji rod 9e je že otrese! predsodkov, da povzroča vožnja po železni cesti razne neozdravljive bolezni, da postanejo otroci že pri pogledu na drveči vlak vročični, kakor so prerokovali zdravniki. Tem pa so pomagali a prinašanjem takih govoric razni obrtniki, ki so spoznali in občutili zmanjšanje dohodkov v izvrševanju svojega poklica. Okoličani in bližji posestniki okoli železniške proge so znali oeniti visoko vrednost napredujočega prometnega srodlstva ter niso preklinjali hlaponov, če so se oraču splašiH konji ter zbežali po polju, sam pa poljubljal mater' zemljo ter dvigal prestrašen noge in uoke proti nebu, kakor nam priča Serland v svoji sliki, ki so jo priobčile tedanje »Novico«.
Med grmenjem topov in zvonenjem zvonov se je pričelo v Ljubljani veselo stevje m praznično razpoloženje ogromne množice, ki je čakala v gostem špalirju sprevod posvetne in duhovne gospode. Bila je nedelja in narod se je zbral od blizu in daleč, da prisostvuje velikim svečanostim. Poroči->La trdijo, da ni bilo v Ljubljani zbranega še nikoli toliko ljudstva. Današnja Masa-rykova in Tyrseva cesta je valovala v vose! ju in narodnem navdušenju. Posebno svečan je bi sprejem na Ajdovščini. Godba je neprestano udarjala poskočne koračnice po ulicah, kjer se je premikal sprevod tja do Kongtresnega trga. Ob prvem mraku so zažarele po ljubljanskih ulicah nešte-vilne lučice ter je odjeknila navdušeno slovenska pesem. Z zadovoljstvom in ponosom ugotavlja »Slovenija«, da so vihraj
ob teh zastraženih vratih. Na desni vidimo Stari trg z Gradom, na levi Novi trg z Bregom, čez vodo pa drži v ozadju Čevljarski most s svojimi trgovinicami. In glejte, to sliko nam razlaga kratko besedilo, ki pravi: »Kako jo (Ljubljano) gledajo tisti, ki prihajajo sem od Benetk«.
Še zanimivejša je leva stranska slika, saj v njej je skrita stvar, ki jo površni bra-vec prav težko opazi. Tukaj stoji daleč v ospredju šentpeterska cerkev, ki je imela takrat en sam stolp, za njo se dviga Grad, a pod njim na desni se nam kažejo strehe in stolpi obzidanega notranjega mesta. Ker nam razlaga k sliki pove: »Kako je videti (Ljubljana) tistemu, ki se ji bliža od Gradca sem«, bo spravilo to marsikoga v nemalo zadrego. Saj sedanja cesta iz te smeri nas privede skozi Črnuče, Ježico in Bežigrad v Ljubljano, ne da bi stopila šent-petrska cerkev neposredno pred naše oči. Iz te zadrege bi se bilo težko izmotati, če nam ne bi pomagal isti pisatelj.
Domžale —• Šentjakob ob Savi — Ljubljana
V 2. knjigi nam našteva Valvasor vasi r.a Gorenjskem. O desetih vaseh piše, da ležijo ob deželni cesti, oziroma da bivajo "3 njih prometniki tedanjega časa, tovorni-*i ali izposojevalci konj. In če spravimo te vasi v vrsto po medsebojni legi, bomo opazili, da so nanizane v prostoru od Črnega grabna do Ljubljane. Te vasi so: Podpeč, Šentvid, Vrba, Vir, Domžale, Goričica, Dragomelj, Podgorica, Šentjakob ob Savi in Udmat, privedejo pa nas na pot, ki je danes precej nenavadna. To je Šentjakobska pot, ime, ki ga je nosila po Šentjakobu ob Savi svoje ime tudi na ljubljanskih mestnih tleh vse do 1. 1876., ko so jo prekrstili po Smartnem ob Savi v Smartinsko (recte Šmarsko) cesto.
Ta cesta, ki vozimo danes po njej pokojne Ljubljančane k večnemu počitku, se je bližala po robu visoke ježe za Udma-tom in čez Friškovec skozi Kravjo dolino (Vidovdansko cesto) ter se iztekala pri Znamenju v Šentpetrsko cesto. Risar Valvasorjeve slike je torej stal na J^JiSkovcu, zato mu je bila šentpetrska cerkev res naj-| bližja stavba tedanje Ljubljane,
Marsikdo se bo začudeno vprašal, teko da je bila Ljubljana zvezana proti Celju in Mariboru po tej poti, ne pa po Dunajski (Tyrsevi) cesti, ki je vendar znana in slavna še iz rimskih časov. Rešitev te uganke nam dajejo zgodbe
o rimskem mostu pr! Cr unčah in posledicah»
Na istem mestu, tam za Tavčarjevim
dvorom, kjer je stal od 1724. do 190& leseni most, so starinoslovci odkrili ostanke mostu iz rimskih časov. Most je bdi 300 metrov dolg, 8 m širok a 11 m visok, bil pa je v zgornjem delu lesen in zaradi ga potreben stalnega oskrbovanja. : je bila rimska država še trdna, to sanje ni delalo nobenih težav, nastop so, ko je v burni dobi ljudskega vanja država zamrla. In tedaj predstaviti, da je most strohn^J^ razpa-
Takrat je v prometu fez /6a3o S9TO nastopila zopet doba primitivnosti, ko je bü človek prisiljen reko preplavati, oziroma preb resti. V takšni si1/! pa človek ne zabrede kar brez pomisleka, ampak si izbere v rečni strugi točk^ kjer je voda najplit-vejsa. Pri Črnuče te prednosti ni našel, pač pa pri Šentjakobu, Saj tu je bila reka še nedavna na široko razlita in nizka. Izbrana sme/ pa je bila ugodna še v drugem pogledu: pot od tega broda do pod-grajske Ljubljane je bila dokaj krajša.
O rir/iski cesti na levem bregu Save je naš s/arinoslovec W. Schmid dognal, da £p >e iz Črnega grabna bližala Črnučam sk'jzì Ihan, Nädgorico in Ježo. Ker je torej Ofeto drugače ko danes tekla dolgo blizu mirno Save, srednjeveškemu našemu človeku ni bilo treba drugo, ko da je pri Podgorici krenil na levo in prišel je pod Šentjakobom do Save, potem pa v ravni črti v podgrajsko naše mesto. Na Savi med Šentjakobom in Hrastjem je bil sčasoma urejen brod na čolnih ter segajo o njem dokazi nazaj do 1.1475. To pot je hodila od 1. 1584., pozneje jezdila poštna zveza z Gradcem.
Kako je bila med Ježico in Črnučami?
Tudi tam vmes je bil brod, vendar je ta ■Služil le smeri proti Mengšu in Kamniku. Stara veljava kot mostišču se je semkaj vrnila komaj 1. 1724. Tedaj so bile Domžale povezane s čisto novo cesto do kamniške ceste pri Trzinu ter je krenil namah proti Črnučam tudi ves promet iz Črnega grabna. Ob istem času je bila na novo nadelana Tržaška cesta skozi Zablata, tako da se je začel polagoma obračati v to smer tudi ljubljanski promet proti Vrhniki. Stara črta prometa čez Šentjakob ob Savi pa je izgubila svoj mednarodni pomen tako naglo, da je Florjančičev zemljevid iz 1. 1744. ne pozna več.
Rojstvo ljubljanskih
predmestij
Ves promet iz celjske in mariborsko-ptujske smeri je torej nekdaj zmagoval pot iz Črnega grabna skozi Domžale in Šentjakob ob Savi. Dolge čase najmanj tisoč dve sto let so dotekale s tega pota največje pobude meščanskemu življenju stare Ljubljane, zato se nam ne more zdeti prav nič čudnega, da je dobila Ljubljana ob tem potu do glavnih mestnih vrat Pred mostom tudi prvo predmestje, Forštat.
Obzidano notranje mesto, kjer so na tesnem živeli in delali trgovci, obrtniki in oblastniki, je dobilo tukaj neobhodno potrebno bivališče ljudi tedanjih vrst prometne stroke. Vrsti hiš zgornjega dela Sentpetr-ske ceste in Kravje doline sta bili zaradi tega do nedavno najdaljši odrožek zazidanega ljubljanskega prostora. Na njihovih hišah pa se pozna še danes, da so dajale prostora vélikim ostajališčem in gostilnam in strehe starodobnim prometnikom, izpo-sojevalcem konj in stolonošem, tovornikom, voznikom in kočijažem kakor tudi mešetarjem in prekupcem-mesarjem.
Prav tako je dal promet južno od notra-
njega mesta pobudo, da sta tam že zgodaj nastali kljub močvirnim tlom drugo in tretje predmestje, Krakovo in Trnovo. Skoraj vse hiše Krakovega in nekatere trnovske so imele na prostoru današnjih širokih nasipov ob Ljubljanici še v 18. stoletju pripete svoje čolne. Tudi Gradaščica je imela po vsej dolžini od cerkve do ustja tako široko strugo, da so se mogli po njej kretati čolni in ladje vseh vrst. V teh dveh vaseh so bivali prometniki čisto posebnega kova, čolnarji in ribiči ter vlačilci ladij in fakini. Mnogo naporov in nevarnosti je bilo združenih z gospodarstvom na vodi, a tudi dosti romantike, zato ni čudno, da je o teh »zlatih časih« ohranjene med domačini toliko sveže tradicije.
Stara šmartinska cesta, kje s i ?
V začetku 18. stoletja so se začele v razporeditvi ljubljanskih deželnih cest velike spremembe, spravile so prostorno medgor-sko ravan znova do velike prometnosti. V zvezi s tem sta se trgovina in obrt raz-predli tudi po Sentpetrski cesti, ljudstvo prometne stroke pa si je moralo urediti
t nova bivallSča dalje zunaj mesta. Tako je i postal Udmat, nekdanja vas starodobnih izposojevalcev konj, prvo predmestje železničarjev.
Krakovci in Trnovčani so si našli nov vir zaslužka v zelenjadarstvu. Ker pa stoji tam ob trnovskem bregu Ljubljanice, od Spice do Jeka, že leto dni moderno urejen pristan, čakajo, kdaj se bodo mogli deloma zopet posvetiti delu na vodi.
Vplivi razmaha našega mesta so segli tudi do Šentjakoba ob Savi. L. 1872. je bil tamkajšnji brod zamenjan z brvjo, 1. 1905. pa z mostom. Ker so se prav v poslednjem času v mesta stremeče ceste postavile znova krepko v službo prometa, bi mogla tudi ta naša stara prometna dominanta zaživeti novo življenje. Le žal, da je Ljubljana ni umela dalje iznegovati. Nastopili so oboževalci mehanizirajoče civilizacije ter začeli 1.1904 brezobzirno v to staro premo prometno črto mešati mrežo pravokotno urejenih stranskih ulic. In tako se danes promet od te strani drobi in tenka okoli posameznih vogalov v veliko gospodarsko in estetsko škodo organsko iznewanega starega mestnega jedra. Dr. Jože Rus
m ani - ftüS Manchester
Od srednieveškega obrtniškega mesteca do industrijskega središča širne Goreniske
Mogočna skala ob sotočju dveh izrazitih gorenjskih rek Save in Koikre, je s svojo ugodno izolirano pozicijo in z razgledom po širni gorenjski ravnini dala bivališče ljudem že v prvem tisočletju pred našim štetjem. Od fcreh strani obdan od nedostopnih pečin, je iz stoletja v stoletje dobival Kranj poleg strateškega tudi vedno večji gospodarski in trgovski pomen. Njegova lega v osrčju Gorenjska, mu Je ustvarila vse pogoje za nastanek gjoapodeaskega m trgovs&qga središča vae gömjjsike kotline.
samo domači obrtnik in trgovec upravičena in poklicana kriti potrebe domačega trga, je združila mestne obrtnike v prisilne stanovske organizacije, tako imenovane
cehe
usnjarjev, čevljarjev, sedlarjev, klobučarjev, mesarjev, pekov itd. Te prisilne stanovske organizacije so v prvi vrsti hotele preprečiti priselitev rokodelcev z dežele v mesto in tako omejiti nepotrebno konkurenco. Le v onih obrtnih strokah, ki jih kranjski meščani niso mogli pritegniti v mesto, pred-
Sejmski dan v Kranja
Po svetovni vojni si je Kranj usifvarfl nove siile za čim lepši in močnejši razvoj. Ni slovenskega mesto, ki bi v teh kratkih povojnih letih doseglo tako silen razvoj kakor naš starodavni Kranj. Ta veliki razvoj, pa je Kranj dosegel z lastno silo in po zaslugi onih svojih mož, ki so uvideli, da je treba dati, nekoč izrazito trgovsko obrtnemu mestu z deloma kmečkim obeležjem novih življenjskih sokov. Niso se ustrašili žrtev za pritegnitev tekstilne industrije, kateri se ima mesto danes zahvaliti, da je dobilo ime, ki pove vse — »Slovenski Manchester«.
Osnovo današnjemu industrijskemu Kranju je dal
srednjeveški ob rimski Kranj,
ki je štel nekaj nad 1500 prebivalcev. Tedanje meščanstvo je zraslo iz raznih plasti prebivalcev, ki so se naselili v mestu. Temelje so mu položili trgovci in obrtniki, ki so prišli v dobi povečane gospodarske aktivnosti v srednji in južni Evropi iz nemških in italijanskih mest. Čim bolj je rask> število meščanov, tem bolj se je krepila zavest skupnosti in solidarnosti.
Srednjeveška meščanska miselnost, da sta
skoraj povsod le slovenske zastave in da so pričali mnogi napisi le v domačem jeziku narodno zavednost
Slavje je minilo, tujci so se vrniln v svoje domove. Ljubljana je oživela. Posebno pe-tro in živo je bilo življenje okoli kolodvora. Kajti vse blago, ki so ga prevažali doslej po prašnih in blatnih cestah bahati vozniki iz Trsta proti notranjosti države in narobe, je ostalo v Ljubljani, odkoder je odšlo odnosno prišlo do ste m z vlaki. Izginila je idila in pestra slika prevoznikov na cesarski cesti, nehali so pokati biči. Stisnjena skladišča, tirne naprave ljubljanskega kolodvora ter pomanjkanje železniških prevoznih sredstev je zadrževalo odpravo blaga. Nepregledna vrsta cestnih vozil je oblegala prostor pred kolodvorom. Iz tedanjih poročil preračunamo, da so čakali vozniki tudi po ce! teden na prevzem pošiljk za prevoz po železnici. Takrat so vozili dnevno le trije pari vlakov, a od teh sta prevaža'a tovoirno robo samo en mešani in en tovorni vlak. Zato se ne smemo čuditi tolikemu zaostanku.
Konec železniških tirov je bil na prehodu današnje Tyrìeve ceste. Treba je bilo misliti na nadaljevanje proge proti Trstu. Ljubljanskim meščanom ni bilo povoiji trasa dveh tirov skozi Tivoli. Ugovarjala je mestna občina, da preseka železniška proga sprehajališče v Tivoliju, da vodi preko cvetličnih rondo je v in zahteva delno potekanje Lattermanovega drevoreda. Ze takrat naj bi se zgradila proga v trasi sedanje gorenjske železnice in prešla v sedaj obstoječo smer nèkje nad Vičem. Podaljšek dvotirne proge preko Krasa je bil de-finitivno zasnovan. Toda veliko preglavico je povzročilo ljubljansko barje. Nekateri strokovnjaki so bili mnenja, da je nemogo
če zgraditi progo od Notranjih goric odnosno Brezovice do Preserja. Pojavile so se mnoge trase: tako skozi Iški Vinfcgar, v smeri Vrhnike, kakor teče danes lokalna proga, v smeri proti Medvodam v Poljansko dolino. Od Vrhnike dalje obstoja več variant in razni dokumenti domačih arhi-tehniki ni bila vabljiva, priča študija proge poklicni strokovnjaki in tudi laiki. Da zgradba železnice preko Krasa pri tedanji tehniki ni bla vabljiva, priča študija profesorja Voigta, ki dokazuje v predmetni brošuri najboljšo Tešitev za trasiranje proge proti Trstu v tem, da se položi železnica v podzemeljskih kraških jamah počenši od Vrhnike pa tja do Jadrana.
Končno je padla deiinitivma odločitev železne poti od Ljubljane do Trsta med trasama v smeri Idrije v dolino Soče ter preko Postojne in Divače v prvih dnevih oktobra
1. 1849. Prednost zadnje imenovane trase je bila doba gradbe in stroški. Proračun je bil:
za idrijsko-so^Sko linijo za kraško traso: Spodnji ustroj 20,598.901 gl. 11,928.313 gl. gornji ustroj 2,722.790 gl. 2,120.100 gl. visoke srtavbe 2,640.000 gl. 2,234.000 gl.
25,961.691. gL 16,282.413 gL
Gradbeno dobo za prvo traso so izračunali na 6 let, za drugo pa le samo polovico prve. Toda bodočnost je pokazala, da je bila kalkulacija površna in slaba. Kritika poznejših let in nasprotnikov obstoječe proge trdi, da je zahtevala kraška proga skoraj dvoijrae izdatke», gradbena doba pa je bila tudi prekoračena za več kakor še enkrat ter je dobila Ljubljana zvezo z Jadranskim morjem in ostali kontingenti po morski poti šele 28. julija 1857, ko je bi- : la dvotirna proga predana v javno uporabo in kioirist.	J. Jen&O ,
■vlstóra f pTafearwtvu in sitar&tvu, ki je bilo glavni zaslužek kmečkega prebivalstva od Smlednika do Besnice in od Stražišča proti Skofji Lotki, so dovoljevali vpis v ceh tkalcev in Sitarjev v Kranju tudi podeželskim obrtnikom.
Trgovina je imela v tej dobi omejen delokrog, obsegala je v glavnem Ie stroko kolonialnega in finejSega tekstilnega blaga ter železa. Vse ostale panoge pa so bile v rokah obrtnikov, ki so uživali prednostni položaj. V okoliških vaseh je smel biti samo po en krojač, čevljar, kovač in krčmar. V tej okolici tudi nihče ni smel prirejati sejmov in tržiti, pa bilo s kakršnimkoli blagom. V splošnem so imeli cehi v gospodarskem razvoju Kranja zelo koristno vlogi/. Imeli pa so tudi svojo senčno stran, ker su ovirali one podjetne obrtnike in trgovce, ki so si želeli krepkejšega razmaha v svojih obratih. Ker ni bilo konkurence, so se ti kaj kmalu zazibali v sen mirnega in brezskrbnega življenja Tako so si izmislili polno neumnih šeg in navad, največ seveda takih, da so bile botre pijančevanju. Tako so kranjski peki n. pr. pazili pri sestankih na to, da so imeli vsi prisotni rokavice in palico ter vse gumbe na suknjiču zapete, elicer je sledila globa, ki so jo skupno zapili. Poročilo iz 1. 1595 pravi, da je bilo pijančevanje nezaslišano noč in dan do belega dne, do posvečenih dni niso imeli simpatij, celo pred božjo službo ob nedeljah in praznikih so se napajali stari in mladi, moški in ženske z žganjem in malvazijo kar na ulicah, kolikor jim je duša dala. Zato ni čuda, da so taki časi privabili v Kranj pivovarja Ma-yeria, ki je v Kranju ustanovil 1. 1635 pivovarno, prvo v deželi.
To so bili zlati časi, ko so se v Kranju ! ustavljale princese, ki al j i in cesarji po na- | pornem potovanju, da se pripravijo za sprejem v Ljubljani. Iz Stare pošte in drugih prenočišč in okrepčevalnic so tekli cekini po vsem Kranju, saj so tu ostajali vsi trgovci in židovski bankirji, ki so potovali skozi Ljubljano, kajti tedaj je bila postava taka, da se Ljubljane ni smel nihče izogniti.
Trgovina in obrt sta najlepše vzcveteli, ko se je na rotovžu pojavil bridki meč, varujoč sejmske svoboščine. Vsi sejmaTji so bili desini posebne zaščite svojega življenja in premoženja. Kdor b' to zaščito prekršil, bi bil kaznovan mnogo strožje nego ob navadnih dneh.
V mestih pa so se poleg rednih sejmarjev kmalu razvili tudi tedenski sejmi ali tržni dnevi in
kranjski ponedeljki
so kmalu zasloveli po vsej Gorenjski. Tako je Kranj bogatel od sejmov in ponedeljkov, ki so kmalu ustvairili prve kapitaliste. In ko je v dobi merkantilizma v 18. stoletju pričela padati gospodarska avtonomija srednjeveških mest, je tudi v Kram ju in na deželi pričela hirati obrt. Krajevna trgovina in obrt nista bili več zaščiteni pred konkurenco iz drugih dežel in na tej novi stop
nji gospodarskega razvoja je v Kranju prišel do veljave
trgovski stan.
Sedaj so nastopili prvi kranjski kapitalisti, ki so si nakupičili denar po večini s trženjem deželnh pridelkov, in z nakupi raznih javnih dajatev (davkov, carin, mitnin m drugo). Nekateri so se razvili v tako zvane podjetnike-založnike, ki so že na potu do industrijskega obrata. Nakupovali so surovine na debelo in sicer volno, bombaž, žimo in oddajali obrtniškim delavcem na deželo, nato pa prevzemali od njih izgotovljene izdelke, s katerimi so potem tržili doma in ▼ inozemstvu. Predvsem so izdelovali in prodajali sita, platino, koče, konjske odeje in preproge^
Sredi 19. stoletja je prišel najhujši udare« — železnica, ki je zadel predvsem malega človeka, ki si je služil kruh s prevozništvom ali z domačo obrtjo. Tkalna obrt je skoraj popolnoma izginila. Vpliv velikih tujih industrijskih središč je pričel vedno krepkeje segati v naše kraje. Razvila pa se je nova panoga — lesna trgovina, kateri je pozneje sledila lesna industrija. Ze v drugi polovici 19. stoletja so se pojavile težnjo nekaterih podjetnih kapitalistov po industrializaciji. Tako je ustanovil Kad Polak tovarno usnja, Peter in Vinko Majdič pa sta zgradila velik valjčni mlin, ki je dosegel dnevno kapaciteto 8 vagonov. Majdiči so zalagali z moko Trst, Koroško, Selzburško in Dalmacijo. Bil pa je v Kranju še en mož, z velikimi načrti, med katere so spadale že tvornice za izdelovanje bombažnega blaga, toda konkuirz »Glavne posojilnice« je pokopal vse načrte tega podjetnega moža — Tomaža Pavšlarja.
Z nastankom Jugoslavije so nastale nove prilike in nastopila je tretja stopnja v gospodarskem razvoju Kranja —
iMe.|i industrializaciji.
Prvi poizkus industrializacije po vojni j« bil, da bi se razvila boroveljska puškarsika obrt, ki se je preselila po koroškem plebiscitu v Kranj, s pomočjo praške »Zbrojev-ke« v močno puškarsko industrijo na Gorenji Savi, ki bi dobila strokovno osebje ▼ absolventih kranjske puškarske šole. Iz vojaško obrambnih razlogov pa ni prišlo do rc-vedbe teh načrt ov.
Več je obetal poskus domačih kapitalistov — ustanovitev tvornice kavčukovih izdelkov. Franc Šumi in družabniki so 1. 1921 ustanovili tako tovarno pod imenom »Vulkan« družba z o. z. Zaradi pomanjkanja kapitala in zunanjih zvez je tovarna I. 1934 prešla v roke inozemcev, ki so jo pretvorili v »Jugoslovenski Semperit« družba z o. z. Letos pa je zopet spremenila ime v »Jugo-slov. tvornica gume«, družba z o. z. Kranj. Koncem je ostal isti. Družba je opustila lastno prodajo in dela sedaj izključno za Palmo v Zagrebu in Continental v Beogradu. Tovarna zaposluje nad 500 de'avcev in jzdeluje vse vrste kavčukovih tehničnih izdelkov.
Leto 1923 je prineslo rojstvo tekstilne industrije. Kot prva je bila zgrajena na »Ga-štejski gmajni« tekstilna tovarna »Jugoče-ška« d. d., ki obratuje z osnovno glavnico 20 milijonov. Zaposluje danes 1200 delavcev in ima lastno kalorično električno centralo. Izdeluje predvsem umetno svilo. Le-
ta 1926 je pričela dbrattmrti na Faruvžkl
loki tovarna »Intex« <L z o. z., ki zaposluje 550 delavcev. Izdeluje vse viste bombažnih tkanin. Dve leti pozneje je bila ustanovljena na Gorenji Savi tovarna »Jugobrirna« d. z o. z., ki je že prehitela kapaciteto Ju-gočeške, saj zaposluje danes že blizu 1500 delavcev in ima tudi že lastno kalorično električno centralo, predilnico in najmoder-neje urejeno tiskarno. Istega leta je pričela obratovati na Gašteju Hellerjeva tovarna »Textilindus« d. z o. z., ki zaposluje danes nad 300 delavcev.
Leto 1929 pomeni rojstvo domače tekstilne industrije, to se pravi, da so nastala z domačim kapitalom domača slovenska podjetja. To sta podjetji Franja Sirca na Gašteju in Adolfa Praha na Primskovem. Prvo zaposluje 200 delavcev, drugo pa 50. Leta 1930 pa je slesdil olmenjenima še Anton Božič s tovarno na Prinrskovem. ki zaposluje 50 delavcev. Posebno je treba poudariti, da so lastniki domačini, m da so tudi vsi nameščenci od strokovnjakov pa do delavcev v teh podjetjih sami Slovenci. Vsa ta tri podjetja imajo najmodernejše stroje in vse tehnične oddelke kot tkalnico, apre-tuTo, barvarno, škrobilnico in belilnico. Letos pa je bilo ustanovljeno se eno domače podjetje, to je »Teza« d. z o. z. na Farov-ški loki, ki zaposluje zaenkrat samo 10 delavcev.
Ptetilna industrija
je tudi izredno dobro razvita in je brez izjeme vsa v domačih rokah. Največja »Ika«, lastnik Adamič, zaposluje 130 delavcev in je bila ustanovljena L 1924. Leta 1931 je ustanovil Ivan Savnik lastno tovarno rokavic in trikotaže »Iska«, ki zaposluje 100 delavcev. Poleg teg pa so še pletilska podjetja: Andrej Ogrizek, K uši an, Macarol, Sponko itd.
Čevljarska industrija Tudi čevljarska industrija zavzema važno vlogo. Anton Stefe je ustanovil Jadran-sko-posavsko tovarno čevljev, potem je Prešernova tovarna čevljev, »Elita« d. z o. z. in izdeloval niča domačih čevljev A. Černt-lec, V. Kranjc in ostala.
Trgovino
je predstavljala takoj po vojni le kakih 20 trgovskih podjetij, medtem ko jih je danes ie nad 150. Nekatere trgewske hiše so se tudi industrializirale, kot Crobath, Sav-nük, Adamič, Kušlan itd. Trgovec Fr. Ber-jak pa je 1. 1933 pričel obratovati z lastno kemično tovarno, ki jo vodi pod imenom »Kik«.
Obrtništvo
se je po prestani krizi zopet nekoliko opomoglo in imamo danes nad 200 obrtnikov, ki zaposlujejo okrog 500 delovnih moči.
Tujski promet
je danes v stalnem porastu po zaslugi hotelske industrije. Samo hoteli Stara pošta. Jelen in Evropa razpolagajo s 130 moderno opremljenimi sobami.
Sitarstvo in iimarstvo v Stiraiišču, ki je bilo nekdaj največje in najmočnejše podjetje te vrste v državi in menda v Evropi spoh. je danes obsojeno na ž i volaren j e in vedno bolj izpodrivajo žim-nata sita navadna kovinasta, ki pa nimajo niti ene lastnosti žimnastih, pač pa so cenena. Nad sto stražiških sitarjev je ob zaslužek in danes morajo iskati kruha po tovarnah. V treh mesecih letošnjega leta nI bilo prodanega blaga te vrste niti za tisočak. Drugače pa je s
stražiško industrijo konjske žime, ki je bila do leta 1937 zastopana v noši državi samo po tvornici za žimo J. Knifica in podjetju V. Masterla in Franca Ješeta. L. 1937 pa so vsa imenovana podjetja »topila v zadrugo in si ustanovila novo tovarno v Stražišču za predelavo živalske dlake, ki je danes edina tovarna te vrste v vsej Jugoslaviji. K tej zadrugi je pristopil poleg imenovanih še Š. Šmidt iz Beograda, Tovarna predelava žimo za vse vrste tapetništva in zaposluje 22 delavcev. Zaradi izvrstnih su roga tov ter odlično izdelanih izdelkov je nova t m'aro a zaslovela po vsej državi pa tudi v tujini. Izmed vseh industrij ima danes največje in najlepše izglede baš industrija konjske žime, ker je brez-konkurenčna.
S takim naglim razvojem industrije se je Kranj v povojnih letih močno povečal, saj se je prebivalstvo pomnožilo za 4krat. Danes je Kranj zbirališče industrijcev, trgovcev, obrtnikov, delavcev in kmetov iz okolice, emigrantov in inozemcev, z eno besedo, eldorado vseh, ki iščejo zaslužka in dela, ki hočejo kaj ponuditi, prodati ali kupiti, kjer je poleg bogastva in izobilja doma tudi pomanjkanje in brezposelnost. Vse to je verna slika današnjega Slovenskega Man-chestra, kjer so na delu poleg domačih tudi tuji Idadivarji, ki mu kujejo usoda tč
: ,, : .-./.v.
pC ' '	. -, ■
. ' ' • -
I*;; r. - ' irf;«®. £ fM- .V ;-.
»»» "te.
Pmsm '-m
veleseima po vino in
na oddih v
Dai-
Dam
Štiri sto let ceste čez Ljubelj
Nekaj zanimivih spominov na čas, ko so gradili eno naših najvažnejših prometnih žil
V času, ko skozi našo deželo še ni bila stekla železnica, so bile ceste m plovne reke edino občiio, ki je našo zemljo vezalo s svetom. Železni konj, ki je sredi prejšnjega stoletja prvikrat pridrvel skozi slovenska mesta in vasi, je do dobra spremenil lice pokrajine, a cesta in reka sta bili od tistihmal deležni precej različne usode. Medtem ko je Sava na priliko ostala samo še prometna žila splavarjev, dobivajo ceste v konkurenci z železnico zmerom večjo, zmagovitejšo veljavo, odkar je prvo mesto med vozili zavzel avtomobil. Med najpomembnejšimi cestami, ki vežejo Slovenijo in Jugoslavijo s širokim svetom, je brez dvoma cesta, ki od Kranja preko Tržiča, Ljubelja in Velikovca spaja našo zemljo z rajhom. Najbrž ne bo odveč, če na to cesto, ki bo letos tudi po-zorišče motociklističnih tekem za evropsko prvenstvo, opozorimo z nekaj zanimivih poglavij iz zgodovine njene gradnje.
Ta vele važna cesta, ki je bila stari av-etrijskoogrski monarhiji pač živa notranja potreba, saj je bila pred stoletji edina neposredna zveza med slovenskimi pokrajinami tostran Karavank in osrčjem države, je bila na koroški strani dograjena 1. 1573, na kranjski pa dve leti pozneje, gradbeni stroški zanjo so veljali 20.000 goldinarjev. Po prvem načrtu je niso izpeljali čez vrh, temveč so pod vrhom napravili daljši predor. Snežni plazovi in povodnji pa so cesti kmalu prizadejali precej občutno škodo, da so morali že leta 1579. na novo graditi vse serpentine. Takrat so temeljito popravili tudi predor, a stroški popravila so znesli 1040 goldinarjev. Vsak svojo tretjino so k računu prispevali kranjski in koroški deželni stanovi. ki pa so si s tem pridobili pravico, da postavijo po eno mitnico vsak na svoji strani. Korošci so mitnico postavili pod Ljubeljem in so od tovornega konja ali voza pobirali po dva krajcarja mitnine, Kranjci pa so si uredili mitnico v Tržiču. Promet je bil precej živahen, saj je trži-ška mitnica od 1. 1581. do 1583. kasdrala 1127 goldinarjev 17 krajcarjev in 2 pfe-niga mitnice. Ta podrobnost, ki jo je zabeležil zgodovinar dr. Valter šmid v sLaibacher Zeitung« 1907., nazorno priča, kako potrebna je bila zgraditev ceste čez Ljubelj.
Težave na novo odprti prometni liniji pa
še dolgo niso pojenjale. Pozimi so zameti in plazovi silno ovirali promet. Valvasor, ki je bil mož velikih načrtov, je stavil podroben predlog, kako naj bi se skozi goro napravil predor, ki bi se na kranjski strani začel pri Sv. Ani, na koroški pa končal pri Sv. Lenartu. Do izvedbe te zamisli pa ni prišlo, ker so bile vsake vrste zdraž-be v deželi. Sredi naslednjega stoletja pa je začel promet na lepem pojemati. Italijanske družbe so lahko železo mnogo ceneje prevažale čez Trbiž in Pontebo in posledica je bila. da tudi za transport drugega blaga niso uporabljali poti čez Ljubelj. Zveza s Hrvatsko pa je bila zaradi zmerom ponavljajočih se ' turških navalov povsem pretrgana. Za Tržič je bila ta sprememba težak udarec.
Promet čez Ljubelj pa se je spet dvignil za Karla VI., ko je bil 1. 1725. Trst proglašen za prosto luko in sta iznova zacveteli industrija in obrt. Treba je bilo samo še dobrih cest in tako je tudi ljubeljska prišla na vrsto, da so jo temeljito popravili. Komisija se je zavzela za stari Valvasorjev načrt. Izračunali so, da bi bil predor 350 sežnjev dolg, stroški zanj pa bi znašali 17.500 goldinarjev, stroški za popravo ceste so bili preračunani na 30 tisoč goldinarjev. Drzni načrt pa se je izjalovil deloma zaradi velikih stroškov, deloma zaradi najavljenega cesarjevega obiska. Stari predor vrh Ljubelja so podrli
'1! ,i/l! i
Zelo sva bila presenečena, da sva tu »Pri grozdu«, ki so nam ga že prej hvalili kot najboljšo gostilno kraja, našla prav udobno prostorno, svetlo sobo in naju je krč-marica v nemškem jeziku pozdravila kot dobrodošla gosta.
V	tem kraju živijo ljudje, ki imajo zaradi bližnjih rudnikov opravka s težkim delom. Njim se pridružujejo vozniki, ki morajo z mnogo napora spravljati blago na vrh Ljubelja. Zato je v Tržiču poskrbljeno za dobro vino, ki je močno, ki daje moč in ki ga krčmarji nalašč kupujejo za ta kraj. Tudi midva sva ga okusila in ko se je zvečer razlegala godba in so kranjske lepotice same nudile roko za ples, se midva, fichtelberška botanika, nisva mogla upirati, čeprav sva imela precej težko hojo osmih ur čez Ljubelj za seboj.« Grof Radetzki je bil takrat lastnik tržiškega gradu (»Neuhaus«) in največjega plavža, ki je stal na prostoru, kjer sta danes predilnica in tkalnica. Tudi grad je dandanes last tovarnarja Andreja Gassnerja.
Pa če že navajamo nemška potopisa, moramo dati besedo še domačemu zgodovinarju A. Koblarju, ki piše o ljubeljski cesti med drugim: čez ljubeljski prelaz je držala cesta že za Rimljanov. Vezala je mesti Virunum in Emono. Da so tod prehajali Rimljani, nam priča rimski napis na cerkvi sv. Lenarta na Ljubelju. Po tej poti so hodili trgovci tudi v srednjem veku — kakor je zgodovinsko dokazano že pred letom 1239. Tega leta je namreč oglejski patriarh Bertold podaril cerkev sv. Lenarta in več drugih posestev vetrinj-skemu samostanu s pogojem, da vzdržuje duhovna in nekoliko hlapcev, ki bodo varovali roparjev potnike čez Ljubelj. Na Malem Ljubelju mu je koroški nadvojvoda Bernard leta 1253. podaril gozd in cer-! kvico sv. Marije Magdalene. Ko je leta 1350. nadvojvoda Henrik ustanovo pomnožil, je na Malem Ljubelju stalno bival duhovnik, ki je v hospicu dajal prenočišče popotnikom in skrbel, da so varno hodili čez prelaz. Deželni knez je že od nekdaj imel na Ljubelju svojo mitnico.
V	začetku XVI. stoletja je bila ljubeljska pot izročena v oskrbovanje deželnim stanovom, na oni strani koroškim, na tej kranjskim. Ozka tovorna pot se jim je zdela preslaba in okrog leta 1560. so sklenili napraviti cesto. Delali so jo skoraj 20 let, kranjska in koroška dežela sta prispevali 9000 goldinarjev, drugo pa je zaradi mitnice dal koroški nadvojvoda. Iz zanimivega poročila koroškega deželnega glavarja Jurija pl. Heuenhüllerja, vicedoma Jurija pi. Paradaiserja in komisarja Leonarda Weltzerja z dne 1. decembra 1565. posnemamo, da so ta čas lomili skalnato steno pod cerkvijo sv. Magdalene na Malem Ljubelju. Pa to se je godilo na kaj preprost način. Glavni mojstri so bili Ivan Schnelko, fužinar pod Malim Ljubeljem in nadvojvodski mitničar, dalje on-dotni rudar Leonard Brandstätter. Jurij pl. Rein iz Strmola in neki Idrijec. Po lesenem vzorcu, ki ga je napravil celovški mizarski mojster Hanns — on je premeril hrib na višavo in daljavo — so ljubeljski rudarji in italijanski zidarji delali cesto, robotali pa so jim kmetje iz okolice. Mojster Hanns je pri podjetju opravljal službo pooblaščenega pisarja. Ker menda še niso znali s smodnikom razstreljevati pečin, železnega orodja, ki ga je popravljal Schnelko v svoji fužini, pa se jim je zdelo škoda, so delali večidel pozimi. Ko je zmrznila skalnata stena, so na njej zakurili grmado, odgrebli razdrobljeni apne-nasti kamen, potem zažgali in odgrebli drobce. Drv za kurjavo je bilo v okolici dovolj. Pri vsem so gledali na čim manjše stroške.


f"'IJ 'i I
Hi)
"• ntf .....
x >
mr-'V^V
■lih. '»• »
sžzzz&z

A.
Ui^aa
in na istem kraju speljali vozno cesto. Obe piramidi na meji obeh dežel sta bili postavljeni v znak hvaležnosti ljudstva do cesarja, ki je tako povzdignil promet čez Ljubelj.
Kakšno podobo je nudil Tržič v časih Radetzkega — slavni maršal je bil trži-ški graščak — nazorno razberemo iz potopisa, ki sta ga v naših deželah objavila 1. 1816. profesorja dr. David Heinrich Hoppe in dr. Friedrich Hornschuh iz Fichtelberga (»Tagebuch einer Reise nach den Küsten der adriatische Küste und den Gebirgen von Kram«). — Tako sva dosegla vrh gore pišeta med drugim, kjer se loči Koroška od Kranjske, in sva srečno prispela do Sv. Ane. Končno sva le — čeprav ne brez pekočih skrbi — stopila na Kranjsko. O prebivalcih te daljne dežele do takrat še nisva slišala bogve kaj slavnega; neznana nama je bila njihova gostoljubnost, tuja nama je bila njihova govorica. Polna pomislekov sva korakala dalje. Toda glej! Povsod so ljudje klobuke snemali z glave, povsod nama je v slovanskem jeziku zvenel naproti njihov krščanski pozdrav: »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« Med veselimi nadami sva dosegla Tržič. Ves kraj je bil poln vozov.
Dne 14. marca 1573.. ko je bila cesta na koroški strani že izgotovljena, je dobil kranjski deželni glavar Herbert pl. Turjaški od nadvojvode Karla naznamlo, da se je snaženje in vzdrževanje novega pota čez Ljubelj izročilo cerkovnikoma pri Sv. Lenartu in Sv. Mariji Magdaleni. Cerkovnika pa sta bila upravičena, da pri tsem delu tudi sosede kličeta na pomoč. Trud za snaženje ceste se jima je plačeval iz dohodkov nadvojvodske mitnice pod Ljubeljem. Cerkovnik pri Sv. Lenartu in drugi ljubeljski posestniki pa so morali imeti pripravljene tudi vole in konje za priprego. Od parad volov so dobivali po 8 krajcarjev, od konja pa po 4 krajcarje priprežnine. L. 1575. je bila cesta, ki je bila še zelo ozka in za vozove nepriprav-na, izdelana tudi na kranjski strani. Nadvojvoda je dovolil obema deželama postaviti mitnici. Korošci so jo naredili na Malem Ljubelju in določili, naj se od tovornega konja plača po 2 krajcarja, če bi pa kdo šel z naloženim vozom, pa tudi po 2 krajcarja. Kranjci so postavili nov most in mitnico v Tržiču, kjer so Korošci plačevali od tovora vina le po 4 vinarje in vendar je kranjska dežela dobila v letih od 1581. do 1583. samo od vina 732 gol-
dinarjev 30 krajcarjev mitnine, od vsega blaga pa 1127 gold narjev 17 krajcarjev in 2 vinarja. Deželni mitničar v Tržiču je bil ta čas Jakob Schnelko.
Nadvojvoda Leopold je 24. januarja 1631 ukazal kranjskemu deželnemu vicedomu cesto od Kranja do vrh Ljubelja tako razširiti, da bi bila pripravna tudi za vozove. Na koroški strani so jo bili razširili najbrž že 1. 1615., ker govori napis na kame-niti steni v Malem Ljubelju, da je bila cesta tistega leta prenovljena. Kljub temu je bila še zmerom preozka. Z vso hi-trico se je kranjski deželni glavar Wolf Weikard, grof pl. Galenberg, lotil poprave, ko je izvedel, da pride cesar Karol VI. čez Ljubelj v Ljubljano. Meseca junija in julija je bilo tam zaposlenih 71 voz in 374 delavcev iz kranjskega, radovljiškega in kamniškega okraja. Za čas od 2. do 28. avgusta pa so morali poklicati na tlako
še enkrat toliko voz ln ljudi. Predor na I khn svetom vse tia do Beograda in celo
vrhu so podrli, ker je že sam začel razpadati, in napravili 130 m dolgo in 3.4 m globoko zarezo v skalnato steno, kakršno vidiš še dandanes. Dvorna komora je dala za to popravo les in 4220 goldinarjev. Kranjci so poslali cesarju Karlu VI. za potovanje 16.000 goldinarjev in delali lepe priprave za dostojen sprejem, obenem pa so se mu zahvalili, da je z novimi cestami odprl pota kupčiji. Na popravljeni cesti so dali postaviti dve piramidi vrh Ljubelja na svoje stroške. Cesar je na svoji poti v Ljubljano prenočil v mitnici na Malem Ljubelju in je 25. avgusta prvič svečano stopil na kranjska tla.
Kamen za obe piramidi so bili nalomili v Moravčah. Izdelal ju je s podstavkom kamnoseški mojster Alojzij Bombasi Italijan, ki je stanoval v šentpetrskem predmestju v Ljubljani. Na 20 vozovih so kamenje za piramidi odpeljali iz Ljubljane proti Ljubelju 9. julija 1728. V goro je šlo trdo. Samo tržiška graščina je za prevoz od Tržiča do vrha spravila skupaj 197 konj. Pri postavljanju piramid so pa rabili 74 funtov svinca, 270 funtov železa in 1000 žebljev.
Podobno piramido so Kranjci postavili tudi na Trojanah, kjer se je cesar na svojem povratku proti Dunaju poslovil od njih.	M.
Severna vrata na jugovzhod
Romantika zgodovinskega Maribora se )e umaknila
novodobni industriji
Avtobusni kolodvor v Mariboru
V razvoju Maribora sta pomembni predvsem dve letnici: leto 1863 in leto 1918. Obe pomenita prelom s preteklostjo, temeljito spremembo v zunanji podobi Maribora, znaten pospešek v njegovi rasti.
L. 1863. je dobil Maribor železniške delavnice in kurilnice. S tem so bile postavljene osnove povsem novemu urbanističnemu in topografskemu razvoju Maribora. Maribor postane železničarsko mesto, mesto razvijajoče se industrije. S tem pa sta dobili velik podnet tudi mariborska obrt in mariborska trgovina, ki je ime'a od 13. stoletja naprej svoj pomen zlasti v prodaji lesa in železa, moke in drugih raznih deželnih pridelkov. Mariborska obrt in trgovina sta -se vse bolj os re določevala na Pristanu oo Dravi.
Leto 1918 pa je prineslo v mariborsko poslovno življenje nove možnosti razmaha obrti, trgovine ter industrije, pa tudi nove oblike sodobnih gospodarsko poslovnih metod. Mariborska trgovina, ki je bila nekoč omejena cb starodavnem Pristanu na trgovino z vinom, lesom, železom in deželnimi pridelki, fce je mogočno razrasla prav tako tudi mariborska obrt. Velikcpo-teznost poslovne inciative. sodobna urejenost izložb, tempo našega časa, vsi ti in drugi znak; kažejo razmah solidnega mariborskega trgovstva in obrtništva, ki polagoma oblikujeta uravnoteženo plast nacionalno zavednega meščanstva in ki kažeta razvojno pot stanu, ki ga Slovenci severovzhoda doslej prav za prav nismo poznali.
Do blesteče stopnje se je razvila industrija. Maribor ni danes samo mesto že-lezničarstva, ampak še veliko bolj mesto tekstilstva. Dočim je imel predvojni Maribor komaj 7 večjih industrijskih obratov pretežno živilske in usnjarske industrije, je danes v mestu in okolici 90 industrijskah obratov. Samo tekstilnih tvornic je 19, ki zaposlujejo okoli 8.000 delavcev in okoli 300 nameščencev, tako da živi od te industrije skoro 13°/o Mariborčanov ter okoličanov. Potem sledi kovinska industrija z 12 obrati, stavbna in opekarska industrija z 12 obrati, kemična industrija s 6 usnjarska in čevljarska 6, živilska s 16, tiskarska in knjigoveška s 7. lesna s 16 obrati. Razen tega pa jc še falska elektrarna. 10 manjših ter večjih industrijskih obratov, železniške delavnice, kjer je bilo 1. 1919. za-pos'enih 1415 delavcev, 1. 1937 pa 1973. Po, glavje zase tvorijo Mestna podjetja, ki so pričela s svojim poslovanjem 1. 1933. pod prejšnjo mestno upravo in ki uprav'jajo danes celotno premoženje mestne občine, ki ga cenijo nad 100 milijonov din.
Deb a železnice je vplivala tudi na smer mariborske trgovine in prometne gravitacije. Mesto smeri proti zapadu se je uveljavila tedaj smer proti severu. Gradec in Dunaj na eni strani ter smer Maribor-Trst na drugi strani potiskata v ozadje Beljak m Celovec. Z letom 1918 pa se pomembnost prometne smeri spet preusmeri: Maribor postane važna vstopna postaja v našo državo in ves jugovzhod. Poleg smeri Mari-bor-Ljubljana se mogočno uveljavlja pot Maribor-Zagreb-Beograd ter Mainibor-Za-greb-Sušak oziroma Split.
Z nastopom nove dobe pa je seveda precej obledela nekdanja romantika zgodovinskega in starodavnega mariborskega Pristana. Tukaj je bilo nekoč cvetoče življenje, živahno središče mariborske trgovine podraviskega prometa. Tukaj je bilo po-
membno pristanišče Številnih podravskih splavov, ki so od 17. stoletja naprej predstavljali pomemben stik Maribora z Dravsko dolino in od Maribora navzdol s širo-
Crnega morja.
Nekoč so phi'.e po Dravi tako zvane pbt-ke aH šajke, na katerih je bil rezan les, kolje, skodle, črestlovina itd. Prevažali pa so z njimi tudi sadje. Središče šajkarstva je bila Vuzenica, saj je tu ob izlivu Cer-kvenice naravno pristanišče za šajke. V velikem številu so gradili šajke pred otvoritvijo koroške železniške proge. Šajka je bila dolga 7 sežnjev, široka pa 3 sežnje. Od L 1914. niso več gradili šajk. Šajke pa so izdelovali tudi v Vuhredu. Dravogradu in Libeličah. Ob sadni letini so prihajali ▼ Dravsko dolino celo Švabi iz Sedmograške, ki so odpravljali nakupljene količine sadja na šajkah. Šajke so bile tudi s streho krite. S temi šajkami so spravljali sadje Dravske doline celo v Segedin, Sento in Arad. Naše šajke so vlekli po Tisi navzgor z vo-lovi. Te šajke, ki so bile baTkam podobne rečne ladje, so na daljnjih progah z blagom vred prodali, naše šajke pa so potem pod tujim lastnikom nadaljevale pot skozi Rumunijo do Črnega morja. Ugotovljeno je. da je plula zadnja šajka skozi Ptuj L 1888. S šajkami so vozili tudi s Koroškega v Maribor oglje in druge predmete. Šajk danes ni več. Ostal pa je spiav.
Splavarstvo je še danes navzlic sodobnim prometnim sredstvom važen prometni in gospodarski činitelj Maribora ter vsega njegovega zaledja. Niti železnica, niti avto nista mogla spodriniti tega dravskega plovnega in prevoznega sredstva, ki veže davnino s sedanjostjo. Splavi imajo spredaj in zadaj dolga ves'a, navadno 4 ali 6. Veslač, ki stoji na prednji strani desno, mora dobro poznati rečno strugo. Pravijo mu »kor-man«, »kormanuž«, oziroma »kolmonež«. To je vodja splava. Poleg njega jc njegov pomočnik. Na zadnji strani je zadnji »kor-man« ali zadnji »plovec«, poleg njega njegov pomočnik- Vuzeniški splavarji imajo svoj poseben sloves. Znani so bili že v dobi turških vojn. V Breznom je bila že v 17. stoletju bratovščina siv. Miklavža, patrona ki zaščitnika splavairjev. Slična bratovščina splavarjev je bila že leta 1776 v Vuzenici. V bratovščini so strogo ločili splavarje-mojstre ter hlapce-pomagače. Ta bratovščina je prenehala delovati L 1914. V Vuzenici je najstarejša cerkev ob dravski vodni črti posvečena zaščitniku splavarjev sv. Miklavžu. Tudi druge cerkvice in kapelice ob Dravi so posvečene varuhu in patro-nu dravskih splavarjev.
Sezonska doba splavarstva po Dravi je od aprila do oktobra. Ko še ni bilo koroške železniške proge, so cenili število splavov letno na 1100 do 1200, število šajk pa na 700 do 800. Danes pa vozi še zmerom letno do 2000 splavov proti Beogradu, od koder se potem vračajo dravski splavarji nazaj v Dravtko dolino s svojo znano opremo, s svedri, cepini in vrvmi.
Splavarstvo ni samo pomemben činitelj pohorskega gospodarstva. Postalo je odločilnega pomena tudi za razvoj in rast Maribora samega. Da je Maribor do železniške dobe lahko držal ravnovesje s staro-slavnim Ptujem in ga v vsestranskem razvoju celo preraste!, je predvsem zasluga splavarstva in šajkarstva. Od te romantične dobe so se ohranili do danes znani simboli splavarskega življenja in tradicije, ki jih ob točnem opazovanju lahko zasledimo ob staroslavnem mariborskem Pristanu.
Dr. V.
Dolenjska metropola
Splošen pregled gospodarskega življenja v dolenjski
prestolnici	w * , L
Novo mesto je tipično uradniško mesto. To obeležje je imelo mesto pred sto leti in ga ima še danes Razlika je pač ta, da se je mesto z gradnjo dolenjske železnice pričelo vsestransko modernizirati.
Pred železniško zvezo z Ljubljeno 6e je ves promet na Dolenjske mrazvijal samo s konji, ki so vlačili težke tovore na vse strani in vseh strani Dolenjske in Bele Krajine. Vozniki so imeli svoja postajališča v Trebnjem in v Grosupljem. Pravo skladišče trgovskega blaga za Novo mesto je bilo v Vidmu pri Krškem, kjer je bila izpeljana najbl.žja železniška proga. Transporti so bili usmerjeni po ce"ti na št. Jernej—Kcstanjevica in Videm. Sedanje ceste na Krško preko škocijana takrat še ni bilo. Piomet z Metliko. Črnomljem in Karlovcem je bil usmerjen po stari cesti preko Gorjancev. Postojanka oziroma zavetišča teh »furmanov« in potnikov, ki so bili po dolgi in naporni vožnji potrebni počitka, obstojajo še danes. Po svoji zunanjosti sličijo velikim gosposkim dvorcem. Pred 1. 1900, ko je spajal oba dela Krke še stari leseni most. je vodila tu čez strma cesta proti Gorjancem. Velika enonadstropna hiša je bila zbirališče uglednih posestnikov in prevoznikov. Tu so se sklepale tudi kupčije za razno blago kar na debelo. V Pogancah, kjer je bila »šranga«. je pobiral mitnico zakupnik Jankelj. V tem kraju so nakladali in pre-prekladali svoje blago predvsem vinski trgovci in prekupčevalci.
Po gradnji nove, bolj položno izpeljane državne ceste, in z otvoritvijo belokrajin-ske železnice so vse te postojanke zgubile na svojem pomenu. Tudi >alvagni« z vprego treh konj so izgnili. Vozili so le pošto v Ljubljano. V Metliko so vozili pošto s pokritim lesenim vozom, ki je sličil mali kolibi. Z istim prevoznim sredstvom tudi v Kostanjevico in Toplice. Glavno izhodišče teh poštnih zvez je bilo v Novem mestu. V Trst so z velikimi »parizarji« prevažali žito. kože, zaklane prašiče in vino od tam pa južno sadje, olje, morske ribe in razno kolonialno blago, že tedaj je b:la trgovina v Novem mestu zelo razvita.
Predvsem so prednjačili v trgovini mlev-iki Izdelki. Iz Hrvatske uvožena raznovrstna žita so se mlela v številnih mlinih kb Krki. V tistih čarih je Dolenjska še veliko bolj trpela na pomanjkanju žita, kot je to danes. Nek nemški potopisec se je tedaj v Dolenjcih izrazil, da so pravi vegetarijanci, ki se preživljajo zgolj z gozdnimisadeži. Za priboljšek jim je mleko in črn kruh, napravljen iz razne na grobo zmlete žitne zmesi in prosa. Vsekakor je mož stvarno stanje zelo pretiraval. Posebno razvita je bila usnjarska stroka in kožna obrt. V mestu ob Krki so bile kar tri velike tovarne, ki so še takrat strojile raznovrstne kože »na belo«. Spričo gosto grajenih jezov za številne mline ob Krki se rečna plovba ni mogla ni-
koli vršiti. Eden glavnih izvoznih predmetov za so bili rečni raki Veliki raki iz Krke so uživali v svetu veliki slove?.
V	mestu je rake kupoval neki Avsee. ki je živel drugače v Krškem kot poštar. Ta mož je tudi prvi zvedel za tržišča in vrednost tega blaga. L. 1882 se je med ritki v Krki pojavila kuga in od tedaj rakov ni več. S to veliko nesrečo je mesto prišlo ob lep in izdaten zaslužek. Vsi poizkusi, da se raki o Krki znova zarode, ie doslej n so obnssli.
V okolici so bile postavljene tri večje tovarne za strešno in zidno opeko. Zelo je bila razvita tudi lončarska obrt. Znameniti železni izdelki so prihajali iz Fužin na Dvoru. Raznovrstni izdelki tega velikega podjetja, čigar ostanki so še danes vidni — so se razpečavali na raznih tržiščih. Izdelovale so se vrtne ogiage. stebri za ulično razsvetljavo, razni podstavki, sidra, lonci, nagrobni križi i. dr.
V	tej tovarni je bila tudi umetniško izdelana vrtna ograja, ki danes krasi vrt pred frančiškansko cerkvijo. V Dolju pod Gorjanci je obratovala kratek čas steklarna,
V	Pogancah je bila veliko tovarna za špirit. Po vojni je lastnik podjetja obrat opustil in vso tovarniško napravo prodal nekam v Slavonijo. Lep zaslužek je domačinom donašalo tudi zelo razvito ribolov-stvo. V predvojni dobi ni bila razvita lesna trgovina in industrija. Šele z gradnjo dobrih cest in dolenjske železnice se je pričelo buditi zanimanje za to obrt in trgovino. V zadnjih letih se je lesna industrija močno dvignila, saj je črpala svoje bogastvo iz še nedotaknjenih gozdov, ki pa so sedaj že popolnoma izsekani. Obdelani les se izvaža največ v Italijo in Grčijo. Zanimanje za industrijske obrate je bilo takoj po vojni ofelitoo. Podjetni ljudje, ki so nameravali postaviti svoja podjetja v mestu, so povsod naleteli na skrit odpor. Ker niso mogli dobiti primernega zemljišča in vodne moči, so dali Novemu mestu za vedno slovo. Tako so storili tudi lastniki sedanjih velikih tekstilnih tovarn v Kranju.	(
Večja podjetja v Novem mestu so; Keramična tovarna, ki izdeluje prvovrstne stvari, katere poznajo tudi v inozemstvu. Na lanski mednarodni obrtni razstavi v Nemčiji so bili izdelki tega domačega podjetja visoko odlikovani Zelo se je razvila mizaeska obrt, ki islovi po svojem ličnem pohištvu. Nadalje lončarska in čevljarska podjetja, tovarna perila, in velike znaša 1.5 do 2predilnioe,umlh wrdgove š predilnice, opekarna .avtomehanišne delavnice, mesarska podjetja, krojaška obrt, dobro znana pa tudi avtobusna podjetja. Novomeščani so tudi ponosni na prvi doL mlin na valjčke, ki zmelje na dan več atotvov žita. V mestu je okrog 40 raznovrstnih trgovin, nad 30 gostiln in dve kavarni, kar dokazuje živahen trgovski promet.	K. P.
Dice nekdaj in sedai
Povezanost
z gospodarskim in kulturnim razvojem gorenjskega industrijskega kraja
Ob vhodu v Zgornjo savsfco ŽTo?mo In db obe hbregovih podkorenske Save ter med A-isokimi gorami leže Jesenice z največjim kolodvorom, in najbolj razvito železarsko industrijo v Slovani ji
Skoai Jesenice gre drža-raa cesta, M vodi po Zgornji Savski dolini v Italijo in čez Korensko sedlo v sedatrjo veliko Nemčijo. To znamenito cesto, ki veže zapad z vzhodom, so zgradili že za Julija Cezarja. Po njej so nešteti vozniki prevažali blago iz žiboirodnih in obmorskih krajev v planinske dežele bivše avstroogrske monarhij«.
Prvi začetki jeseniške železarske obrti segajo že v davno preteklost O tem pričajo spisi velikega zgodovinarja Valvazorja o Jesenicah in Pianini, ki med drugim omenjajo naslednje:
»V starih časih so bile fužine med Savo in Plavžem in na Pianini. Tam se je delalo v četrt in pol pečeh. Te peči omenja svoboščina1.«} pismo (privilegiran), ki ga je izdal ortenburški škof Friderik na dan sv. Jerneja, dne 24. avgusta 1. 1381. Ko so začeli gospodje iz rod ovine BucceLini z železarstvom na Savi in pozneje še na Plavžu, je začela železarska obrt na Pianini poneha va ti. Na Planini-Sv. Križ prebivajo 6ödaj le mali posestniki, drvarji, oglarji in vozniki«
Iz tistih starih časov pa o razvoju rudar-airva in fužinarstva manjkajo razni važnejši podatki Iz raznih starih rudarskih spisov je razvidno, da so bile prvotne topilnice le male, dober meter visoke primitivno peči, postavljene <na hoLme, preko, katerih je pihal stalen veter. Kasneje to začeli topilnice postavljati v doline v bližino voda in potov, po katerih so železarske izdelke prevažali v širni svet.
Skozi dolga leta so se Jeseničani preživljali od žele-/arsir e obrti, predvsem kot rudarji, fužinski delavci vozniki, drvarji in oglarji. To je povsem razumljivo. Dolina je tu ozka. Plodne zemlje je malo. Večinoma je trda in skalovita. Poljedelstvo in živinoreja. i e v tem okolju slabo uspevala» Zato ie bilo prebivalstvo skotnaj popolnoma oa-vexano na zaslužek, ki ga je imeks jpri les-n_ rudarski in fužinarski obrti, ki je bila v nc-sc.-ti Buccelrnijev, Garzoni jer in Ruaav dov vse do L 1869, ko je prešita g* roke Kranjske industrijske družbe.
Ko se je v letih 1889 do 1899 osBpedofco čila skoraj v»-a gorenjska žetezarsfca industrija na Jesenicah in ko so L 1906 dogradili karavanški predor, ogromen jeseniški kolodvor in bohinjsko železnico^ so aastqpàh za Jesenice dobri časi
S porastom in naglim razvojem *ndbstrt-je je začela procvitati tudi mala trgovina m obrt. Pred 40 leti je bila jeseniška trgovina šele v povojih. V trgu je brio le nekaj malih trgovin, po domače štacua, kje® si dobil poleg moke, riža, sveč, olja, Lavisi rh primesi ie v mali izbiri razno perilo in delovne obleke. Med vrati takratnih »šta.:una so visele vrvi, verige in biči. V malih oknih so bile razstavljene za reklamo copate, limone, jej ca, klobaae in drug drobiž.
Dandanes je v tem pogleda rta JesenlcaJi
vse drugače. Stare obcestne hiše so lastniki že davno podrli Na njih mestih so zrasle moderne enonadstropne trgovske hiše z velikimi izložbami, kakršne so v večjih mestih. V mesto je prišlo lepo število strokovno izvežbanih trgovcev in obrtnikov, ki so v nekaj letih domače štacunarje, ki so se držali še zastarelih metod, potisnili skoraj popolnoma ob stran. Skoraj vsa trgovina in obrt se je osredotočila na Gospo-svetski cesti Prešernovi, Cankarjevi in Kralja Petra cesti. Kar je za Ljubljano Mestni in Stari trg. kaT je za Zagreb Ilica, to je danes za Jesenice Gosposvetska cesta.
V zadnjih letih so Jesenice postale skoraj povsem nove. Nove so mestne ulice, ceste in trgi, novi so lokali in novi so tudi ljudje, ki so šele nedavno prišli na Jesenice. Na Jesenicah smo danes domačini tako rekoč tujci med tujci in sem se skoraj utopili med gostimi množicami ljudi, ki 60 prišli iskat sreče v naše mila do mesto.
Vzporedno z ugodnim razvojem industrije in trgovine pa je proč v i ta la tudi obrt Pred desetletji je bilo na Jesenicah le po nekaj čevljarjev, kirojačev, šivilj, mesarjev in brivcev. Danes so v obratu moderno urejene in s stroji opremljene ključavničarske, kleparske, inštalaterske, elektromehanične in krojaške delavnice, tiskarna, parne pekarne, lepe in higienskim predpisom odgovarjajoč« mesnice, slaščičarne, gostilne, kavarne, nesta vrači je, hoteli, frizerski saloni, cvetličarne, fotoatei jej i itd.
Na Jesenicah se dandanes izdeluje m prodaja vse, kar človek potrebuje v življenju od zibelke do krste. Tu dotbiš obutev od finih damskih plesnih čeveljčkov do nepre-močljivih smučarskih čevljev, od igle do šivalnih strojev, od obleke za dojenčke do nevestinih oprem in od delovne obleke do oficirskih uniform.
Tudi v pogledu nasitavitve in osikrbe tujcev je na Jesenicah že zelo dobro preskrb-Jjeeo. V mestu so danes štirje hoteli z le-
po otprernTJenfm? sobam!, ar friopafateaimd, prhami toplo in mrak» vodo. Za perevotz izletnikov, letoviščarjev in potnikov je vedno na razpolago cela vrsta avtofcaksrjev, iki čakajo pred postajo in te za mal denar potegnejo v Kranjsko goro, na Planino Sv. Križ, na Bled, Bohinj, Pokljuko, ▼ Nemčijo, Italijo in Svico.
Skratka, Jesenice so postale mesto in kot take nudijo vse, kar zahteva sodobno živ-Take so Jesenice danes in tako kot
k> raevfjale se doslej, tako naj se mnvijajo tudi t bodočnosti
Naidaljnji pirocvit in razvoj Jesenic p» jo r zelo veliki meri odvisen od razvoja in obstoja Kranjske industrijske družbe, ki daje solida« temelj kmetijstvu, trgovini in obrti Kar so škodove tovarne za Plzen, Beblerjevo za Kapfenbeng in Knrpip za Essen, to je KID za Jesenice in velik del Gorenjske. Da še več! V drugih mestih obratuje tudi druge vrste industrija. Če ena od ■teh indusrtrij ustavi obratovanje, potem se cela vrsta drugih podjetij lahko nemoteno obrestuje naprej. Öe pa na Jesenicah KID ustavi obratovanje, je možno, da se r nekaj mesecih skoraj vsa trgovina in obrt sesuje na kup, aaj je eksistenca 10.000 Ijvrfi povezana s tem podjetjem skoraj na življenje in smirt
Upajmo, da db to ifcrejnosti nikdar ne poide in da mogočni plavž v tovarni na Jesenicah nikoli ne bo uigasnii V skladu z zahtevami časa tn sodobne tehnike je KID zmodemizàmk in povečala skoraj vse svoje naprave in od utrjuje v industriji naše mlade države svoj odlični sloves. Vsi njeni izdelki, ki so znani daleč po svetu, izpričujejo dobro in smotrno vodstvo podjetja Jn iisipešaaga, dela nameščencev in delavcev, ki se v polni meri zavedajo, da je njih eksistenca odvisna od povoljnega razvoja KID. Vodstvo velepodjetja hoče z vzorno »ptrava, z «višanjem produkcije, s konkurenčnimi cenami kvalitetnimi izdelki utreti pota na svetovni trg.
Vzporedno z rastjo in ugodnim razvojem Kranjske industrijske družbe bodo Jesenice tudi T bodoče proč vita le in rasle. ,-s, . _r . ;	Matija Sušnik
t%$omne v (ptuju

od davnine do današnjih dni
Ptuj, najstarejše mesto na Slovenskem z več kakor 2000 letno preteklostjo, je bil že v dobi neolitika in brona gosto naseljen. Livade, borovi gaji, gozdovi, srebrna Drava in njeni tisočeri otočki ki se igrajo kakor otroci v njenih valovih ob robu Slovenskih goric in Haloz, so že ustvarili v davni preteklosti v življenju ljudi nekaj lepega ,in nepozabnega
Sredi prirodnega raja kraljuje ob vznožju slikovitega gradu prijazni in zmerom vedri Ptuj, nekoč keltsko-panonska naselbina z živahno trgovino, ki je privabila ponosne rimske legije, tako da je Poetovio postal važna postojanka v tisočletnem rimskem imperiju. Bil je kot obmejno mesto med alpskimi pokrajinami in panonsko nižino, ter kot križišče vojaških in trgovskih cest med Italijo, severnimi in vzhodnimi deželami eno izmed najvažnejših oporišč. Po odhodu XIII. legije se je Ptuj z naselitvijo veteranov razvil v pravo trgovsko in prometno središče, ki mu je cesar Trajan krog leta 100. po Kr. dal uradni naslov Colonia Ulpia Trajana Poetovio.

do novci vzhodno rimskih cesarjev. 2e takrat smo torej imeli živahne zveze z vzhodom, a to je bilo le nadaljevanje prejšnjih stikov.
V dobi slovenske samostojnosti bo naši vojvode in knezi skrbno poglobili trgovske vezi s sosedi, ki tudi niso zamrle, ko so Franki potisnili svoje meje globoko v naše narodnostno ozemlje. Ptuj je prešel kmalu v last solnograških škofov. Stari pergamenti vedo mnogo povedati o posesti naših prednikov, njihovem premoženju, trgovini in obrti. Osnovo temu gospodarstvu je dalo ptujsko mestno pravo Iz XIIL stoL, najstarejše na Slovenskem.
Preobširno bi bilo naštevati vse podrobnosti bujnega obrtniškega in trgovskega življenja v srednjeveškem Ptuju. Ptujski meščani so bili večinoma obrtniki v manjši meri tudi trgovci. Pisali takrat seveda niso mnogo, vendar pa vidimo med nemškimi kolonisti, ki jih je naselil Sol-nograd, še mnogo slovenskih meščanov. Izmed obrtnikov se pojavljajo krojač, per-gamentar, poštar, usnjar, sodar, izdelovalec lesenih studenčnih cevi. pek, zlatni-
Vpiivaia Je ugodna lega sai razvoj starete Ptuja, ker je bil ravno ob stočišču važ-
nih prometnih prog. Proti severu je dila cesta iz Ptuja prav do Dunaja, proti severovzhodu tja do Budimpešte, proti za-padu pa do Celovca, vzdolž Drave skozi Osijek v Sremsko Mitrovico. Dravska pot se je cepila v Ptuju od reke v notranjost preko Trojan v Ljubljano, odtod v Oglej in Italijo. Zato je bilo v Ptuju blagovno prekladališče, izza 2. stoletja še osrednji carinski urad za vso Panonijo. V mestu je potemtakem vladal živahen promet Rodovitna okolica ga je zalagala z naravnimi pridelki in vinom, kajti že takrat je uspeval v naši okolici vinski trs. V mestu samem se je lepo razvijala industrija, trgovina in obrt. Zgali so zlasti izvrstno opeko. Iz marmorja, ki so ga lomili na bližnjem Pohorju ali pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah, so klesali za javne zgradbe, svetišča in druge stavbe stebre, oglav-ja in oltarje. Zelo važne so bile lončarske tvornice, ki so izdelovale izvrstno lončeno robo, oljenke, amfore in pološčene posode, ki so jih razpečavali daleč po sosednjih provincah tja do Donave. Rimske predilnice in tkalnice v Poetoviju so tudi izdelovale dobro volneno in sukneno blago. Prosluli Dioklecijanov maksimalni cenik iz leta 301. po Kr. našteva med drugimi predmeti, ki jim predpisuje ceno, tudi nekako oblačilo, imenovano prav po mestu Poetoviju.
Ob zatonu rimske države so prodirali barbari skozi mesto v sončno Italijo hi tedaj je zamrla cvetoča trgovina, a ne za dolgo časa. Minila so tudi leta preseljevanja narodov. Po odhodu Longobardov so se naselili naši pradedje po naši domovini, po 1. 568. tudi v razrušenih rimskih stavbah v Ptuju in na gradu, kjer so imeli svoje stražišče in pokopališče. Med drobnimi najdbami so tam našli tudi mnogo bronastega nakita in predmetov, Id so prišli kot trgovsko blago v naše kraje z vzhoda. Ptuj je postal tudi za Slovence trgovsko središče, posebno z Bizancgm, kar nam pove-
ß®» Sefar, fiowaS b tesar. Ob Soncu 13.
stoletja se imenujejo v listinah prve ulice in trgi tako n. pr. je prodal meščan Tomaž svojo hišo L 1291 v usnjarskem delu. Mestno pravo imenuje tudi celo vrsto obrtnikov in vidimo Jasno po njem, da je v Ptuju cvetela trgovina in vladalo blagostanje. Ptuj se Je seveda že pojavil zelo rano v srednjem veku s svojimi pravicami ki so mu bile že podeljene v 8. ali 9. stoletju ter se kratko imenuje v listinah civitas Betobia.
Mestno pravo ščiti pravice meščanov. V predmestju nihče ni smel trgovati. Prebivalci v predmestjih so smeli tržiti le ob določenih dneh, kakor drugi tujci. Pred mestom ni smel nihče prodajati kruha, tudi čevljarji in usnjarji niso smeli izdelovati svoje robe v predmestjih. Do Drave in Pesnice ni smel prodajati noben mesar svinjskega mesa v mestu. Vse se je moralo vršiti v mestu. Mesarji iz okolice so smeli prodajati meso le ob torkih, danes ob petkih. Meščani Slovenske Bistrice so smeli na ptujski tržni dan prodajati sukno (loden) na vatle, istotako jopiče, plašče in narezano usnje. Zato so uživali Ptujčani v Slovenski Bistrici na tržne dni iste pravice in ptujska vina so se smela izvažati skozi Slovensko Bistrico. Za sodni j sko službo pri sporih, pravdah in na-silstvih so meščani plačevali dvakrat na leto davek. Prodajalke soli (24 jih je moralo biti) so dajale dvakrat na leto davek, istotako peki čevljarji usnjarji, voskari-ce (osem Jih je moralo biti) in štiri bra-njevke. Ob tržnih dneh so smele najprej kupovati meščank^ nato šele prodajalka
Ce Jo ▼ mestu primanjkovalo kruha, Je moral sodnik iti k vsem pekom ln če je našel pri katerem, ki nI Imel kruha na trgu aH ▼ peä, moko v koritu aH ni ime! testa r koritu, Je moral ta pek plačati 40 pferrfgov mestu in sodniku. Ce nI imel moke, nI bil kaznovan. Ce so peki pekli premajhen kruh, so sodnik in pooblaččen-
Drogist
Skočir Bogomir
PTUJ — Slovenski trg
^Velika Izbira parfemov, toaletnih, kozmetičnih in foto-potrebščin. Zaloga drog, kemikalij in pripomočkov za uspešno sadjerejo, vinogradništvo in kmetijstva
Najmodernejše klobuke vseh vrst po konkurenčnih cenah nudi
modni damsfcl salon
ANICA LANGUS
Ptuj, Ljutomerska cesta
(pri Zupančiču)
TRGOVCI IN POTNIKI !
Ob priliki potovanja skozi Ptuj se zglasite v restavraciji
NARODNI DOM
(Panjan Franjo) Odlična postrežba / Tujske sobe / Garaže
Obiščite
trgovsko hišo JAKOB ZAVRNIK
PTUJ
Ogled brezobvezen Galanterija / pletenine / trikotaža / perilo Tivar-obleke / Hubertus-plašči / Peko-čevlji čevljarske in krojaške potrebščine / otroški
vozički itd. Na drobno!	Na debelo!
Foto-atelje
Langerholc Franc
PTUJ
PreSernova uL (Hotel Osterberger)
Portreti, povečane in legitimacijske slike, amaterska dela, Leica posnetki, reprodukcije, posnetki na domu. Prvovrstna izdelava in solidne cene.
RAŠL IVAN
PTUJ
VSEH SVETNIKOV ULICA 8 priporoča manufakturo, perilo, konfekcijo, špecerijo Ltd.
PINOZA ALOJZ
orar in optik PTUJ
MAJSTROVA ULICA
Prodaja ur, zlatnine, srebrnine, očal itd. Prvovrstna strokovna delavnica
VUGA 8 BAGNAR
PTUJ
Galanterija, moda, manipulacija nahrbtnikov
Na debelo in drobnotl
d zasegli vso krušno zalogo in jo oddali revežem v bolnišnico.
Trženje ob tržnih dneh je bilo vezano na določene prostore. Po Martinovem ni smel nihče voziti vina v ali skozi mesto. Kdor se je pregrešil zoper to, temu so ga izlili ali oddali hiralcem v bolnišnico ali pa zasegli za nadškofa.
Ob letnem sejmu (»in der Freiung«) so smeli samo mestni mesarji prodajati meso na krajih, ki so že od nekdaj za to določeni Čevljarji so imeli svoje stojnice ob letnem sejmu v Pivski ulici na obeh straneh. Peki, prodajalci krme in branjevke so mo-
rali od mest, kjer so prodajah, pod stolpom in med mostovi plačevati davek.
Pestro življenje ptujskih meščanov odseva iz navidezno suhoparnih listin. Mestni sodnik je imel ob tržnih dneh, ko je zastopal nadškofa, obilo posla, ker je domači trgovec ljubosumno pazii da ne bi kak Bistričan, Mariborčan ali Ormoža a prestopil njegovih, v mestnem pravu določenih pravic. Ptujčana drugod po deželi niso smatrali za polnovrednega deželana, ker je bil v prvi vrsti podložnik solno-graškega nadškofa.
Štajerski vojvoda je tudi ščitil svoja mesta, posebno Maribor, Radgono in tu# Slovensko Bistrico na škodo Ptuja v vit** ski trgovini. Dolgo časa je bilo prepovedano izvažati vina skozi Maribor ali Slovensko Bistrico. Po kateri poti naj bi bili Ptujčani vozili vina na Koroško in v Salzburg? Po hudih borbah je mesto doseglo, da so končno smeli prevažati vino tudi skozi Slovensko Bistrico, kajti od tam naprej je vodila cesta v Konjice - Vitanje -Slovenj Gradec in Dravograd in po njej izvažali svoje vino.
Ptujska trgovina je bila zelo razvita. Meščani so prodajali čez Kras v Trst in Benetke živino, kože, usnje in kovine ter dovažali laško blago, med tem tudi vino, ki so ga prodajali vzdolž Drave in Donave v Srbijo in Vlaško. Z Ogrskega so posebno uvažali živo živino. Neka listina iz leta 1430. poroča, da se je obvezal neki Oger iz Segedina, da bo ptujski meščanki dobavil do določenega roka 1000 ovac, zanje pa dobil primerno količino sukna.
Ko so si Turki po bitki pri Nikopolju 1. 1396. osvojili polagoma skoraj ves Balkan in vpadali vse češče v naše kraje, je Ptuj izgubil mnogo svojih odjemalcev. Razen tega so mu pri trgovini močno škodovali boji med kraljem Matjažem, Habs-buržani in solnograškimi nadškofi. Vendar si je trgovina spet opomogla, ko so potiskali Turka vse bolj proti vzhodu. Zlasti vidimo, da je stalo ptujsko cehovstvo na zelo visoki stopnji. Ustanovljena je bila celo lastna bolnišnica za obrtne pomočnike. Tri letne sejme so obiskovali trgovci in obrtniki s Štajerskega, Kranjskega, Koroškega in Hrvatskega. Ta živahna trgovina je trajala do otvoritve južne železnice in Maribor je odslej prevzel nase skoraj vso ptujsko trgovino. Ptujska tranzitna trgovina je doživela svoj smrtni udarec. Dve največji špedicijski tvrdki sta ustavili svoj promet. Čeprav so potem otvorili novo železniško progo od Pra-gerskega skozi Ptuj v Budimpešto, se mesto z nekdanjo cvetočo trgovino vendar ni moglo tako dvigniti, kakor nekoč v davnih časih.
Tudi predvojna doba za ptujsko trgovino ni bila ugodna. Ko pa smo se znašli v svobodni domovini, je čakalo ptujsko trgov-stvo in obrtništvo obilo dela in vztrajnosti. Težavna je bila pot slovenskih trgovcev in obrtnikov v minulih časih. Krepko so prijeli za delo za nad al j ni procvit in razvoj slovenske trgovine, ki danes uživa dober sloves in zaupanje prebivalstva zlasti okoliškega kmečkega naroda. Danes se Ptuj ponaša z velikimi manufakturni-mi galanterijskimi špecerijskimi, želez-ninarskimi trgovinami, z veliko in moderno urejeno trgovsko hišo. Vse so dobro organizirane in založene ter nudijo kupcu vsakovrstno blago in izdelke od najboljših do najcenejših po naj solidne j ših cenah, ki so pri nas mogoče in tudi najiz-birčnejšega odjemalca lahko zadovoljijo. V začetnem razvoju je tudi industrija, saj imamo v Ptuju veliko tovarno za usnje in kože, dve manjši in eno tekstilno tkalnico, dve tvorni ci perila, veliko, moderno žveplamo. Ptujska pletarna slovi daleč naokrog s svojimi lepimi in strokov-njaško izdelanimi pletarskimi izdelki. Elektrarna, ki se je tudi ustanovila v povojni dobi je poskrbela za modernizacijo obratov ter ima v svojem razvoju najlepše uspehe za Ptuj in okolico.
Videli smo dolgo razvojno pot ptujske trgovine skozi vse veke, in spoznali vire nekdanjega blagostanja, a tudi ovire uspešne narodne trgovine. Da pa bo trgovini v Ptuju omogočen nadaljni razmah, so nujno potrebne dobre ceste, primerno tlakovane ulice, moderna kanalizacija, vodovod, nov dravski most v prvi vrsti pa napredek okoliškega prebivalstva. Upamo, da bodo odločujoči krogi znali pravilno oceniti trud za nadaljnji uspešni razmah slovenske trgovine v Ptuju in se bodo s podvojeno silo lotili dela na področju našega narodnega gospodarstva.	S.
Slatina Radenci preci novo sezono
S !. ma j em se prične sezona v svetovno
znanem zdravilišču na obronku Slovenskih goric, v Slatini Radencih. Zdraviliška uprava je z obsežnim aparatom pod spretnim vodstvom sedanjega lastnika dr. Anta Šari ča že v rani spomladi pričela z vsemi potrebnimi predpripravami za sprejem letošnjih gostov, pa tudi z ureditvijo obsežnih parkov. V sporazumu z občinsko upravo in cestnim odborom dokončuje zadnja dela z zasipavanjem ogromnega obcestnega jarka niže postaje nasproti gostilni Domanjko ter z osušenjem tega prostora, ki je bil zalega nadležnih komarjev. Ta prostor bo spremenjen v lep park in bo na ta način prejšnji zdraviliški park na levi strani banovinske ceste znatno razširjen. Ker bo po takem vodila sedanja banovinska cesta tako rekoč po sredi parka, bi bilo pač nujno potrebno, da bi se ta cesta asfaltirala in sicer od šolskega poslopja mimo postaje skozi zdraviliški park onstran do Jurkovičeve gostilne, da
eék> svetovni sloves, saj ustreza zahtevani najbolj razvajenega mednarodnega občinstva, kar dokazuje zlasti vsakoletni porast gostov. Izjemo je tvorilo lansko leto, ka je zaradi	evropskih dogodkov ia-
ostalo precej gosto* iz bivše Avstrije.
ne bi bilo ob velikem poletnem prometu toliko prahu, ki se kakor oblaki dima dviga nad obsežnim in lepo urejenim zdraviliškim parkom.
Z dokončno dograditvijo itevllnOi novih objektov in ureditvijo sodobnih kopaliških naprav Je izven dvoma, da se je to zdravilišče uvrstilo med prva, najbolj 8a hi najlepša naša zdravilišča, ter ie doseglo
Padca tujih gostov pa Je sledil porast gostov iz notranjosti države in porast gostov iz Madžarske in Italije, od koder so tudi za letos že prijavljeni številni gostje, zlasti za glavno sezono, ki se prične s L julijem.
Gradnja mostu Radenci - Petan j ci v zadnjem času hitro napreduje. Pričakujemo, da bo tudi ta dograditev mostu, ki bo vezal obsežno Prekmurje z gornjim delom Prlekije in Slovenskimi goricami pri zdravilišču Slatini Radencih, promet v zdravilišču znatno poživila, zlasti še, ker bo omogočena tudi uvedba avtobusnih voženj od Maribora, Radencev. Murske Sobote, Dolnje Lendave in obratno. Sicer pa dobimo to leto prvič nočne vlake, kar vse govori za dvig tujskega prometa v tem predelu naše ožje domovine.
Širite naročajte »JUTRO«

I
LOVEIVIA TRANSPORT
Ljubljana — Miklošičeva cesta — Jugoslavija
UVOZ
železniško-carinskl, Spedicijski in transportni zavod za industrijo In trgovino dražba z o. z. — last. Josip L Silili
Brzojavni naslov: Slovenlatransport — Telefon T7 vn7	EKSPOZITURE:	IT V O Z Zastopstva ln korespondentl v vseh industrijskih
27-18, 37-18, car. pisarna 37-19, stanovanje 2419. 1 L V U A JESENICE — RAKEK — MARIBOR — SU9AK	in trgovskih centrih tu- in inozemstva.
Špedicija — Mednarodni transporti — Odprema robe po kopnem in po morju	MHaBr1 /Mfim	Skladišča — Prevozi — Avtotransporti — Preselitve s pohištvenimi vozovi —
—* ----« . - ----------—t,—: —v_.-----i----u	WB8S&W ifixsim	Inkaso faktur in povzetij
itpiPCTiSirr>-carinsVi, tarifni in revizijski biro — Kontrola tovornih listov in carin-
_i_*i_ j - ____ ••	t» _ i_i___^_	r» . i_____:	m______ __^ j	^alnv-
preko raznih tu- in inozemskih pristanišč — Brzi zračni promet na vseh obstoječih zračnih progah — Zbirni promet za tu- in inozemstvo — Reekspedicije
Strojni transporti	^
Carinska špedicija — Oskrba uvoznega, izvoznega, tranzitnega ocarinjen ja ter raznih dovoljenj za carine svobodni in znižani uvoz
skih deklaracij — Reklamacije — Rekurzi — Transportni proračuni — Železniško - tovominske in carinsko - tarifne informacije — Oskrba _ transportnih zavarovanj — Obavljanje vseh v transportno stroko spadajočih poslov
L. VVLNDERs
"Jmopištd
Roman o Francu Ferdinandu
(Avtorlziran prevod)
duhovščino so z nejevoljo videli, da ni bil poklican v Belvedere noben drug duhovni dostojanstvenik, ki bi bil zamenil prestolonaslednikovega bivšega zaupnika in učitelja. Madžarski, ne avstrijski duhovnik je smel živeti v Belvederu, delovati kot iz-povednik in učitelj ter si ustvarjati tla pod nogami. Avstrijska duhovščina je sicer vedela, da tisti, ki je bil poklical madžarskega prelata dr. Lanyija v Belvedere — največ zato, da bi poučeval madžarščino — ni bil nadvojvoda, ampak njegova žena, toda nevarnost, da avstrijska duhovščina nepovrač-ljivo izgubi svoj vpliv na bodočega cesarja, ni bila zato nič manjša. Cerkvenim prvakom, ki so nekdaj podpirali cesarja v njegovem boju proti grofici Chotkovi, Franc Ferdinand ni hotel odpustiti. Seveda pa prestolonaslednikovo razmerje do katoliške cerkve zaradi tega še ni moglo biti brezupno skaljeno, kajti Franc Ferdinand je bil ostal pobožen katoličan, in njegova pobožna žena je imela gorečo željo, da bi ga potrdila v njegovi pobož-nosti. Odrešenik in Mati božja sta bili edini sili, ki sta jima belvederski gospod in belvederska gospa zaupala; njuna edina opora v boju zoper sovražni svet je bila molitev. Nad takim pobožnim,_ vernim gospodom duhovščini ni bilo treba obupati.
A kako naj ga spet pridobi? Kako naj mu dokaže, da on in cerkev ne smeta živeti v neslogi? Cerkev je bila ogrožena, povsod so se gibali njeni
sovražniki, ohrabreni in gnani od nevarnega duha nove dobe. Liberalizem, ki so ga klerikalci sovražili, sicer res da že davno ni bil več tako vpliven kakor za časa prestolonaslednika Rudolfa, najvišjega zavetnika liberalcev toda novi sovražniki, ki se jih je morala duhovščina bati, so bili mnogo nevarnejši. Vsenemci, nemški nacionalci in socialci demokratje so imeli, čeprav so trdovratno pobijali drug drugega, bistven skupni namen, važno skupno zanimanje: zmanjšanje cerkvene močL Avstrijska socialnodemokratska stranka, ki je bila na svojem dunajskem strankarskem dnevu zamenila stari hainsfeldski program z »dunajskim programom«, je dobivala pod smotrnim vodstvom svojega voditelja dr. Viktorja Adlerja čedalje večji vpliv na delavske množice. Slabo plačanim delavcem, ki bi jih bilo podjetništvo hladnokrvno pustilo umreti od gladu, je šlo v glavo, da jim Bog ne bo pomagal, če si sami ne pomorejo. Toda velika nevarnost, ki je grozila avstrijski duhovščini, ni izhajala toliko iz socialnih demokratov, kolikor iz Vsenemcev. So-cialnodemokratski delavci niso sovražili cerkve, temveč izkoriščevalstvo, ki mu niso hoteli biti več v oblasti; njihov boj se je obračal proti lakoti, stiski in bedi življenja, nevrednega ljudi. Vsenemci — in z njimi nemški nacionalci — so pa sovražili katoliško cerkev. Njihovo geslo je bilo: »Proč od Rima!« V velikih množicah so izstopali iz katoliške cerkve in prestopali v protestantstvo. Bili so sovražniki Avstrije; oni niso marali katoliške Avstrije, temveč Veliko Nemčijo, Vsenemčijo, kakor so jo imenovali, ki naj bi obsegala vsa nemška ozemlja v Evropi. Ta Velika Nemčija naj bi bila po njihovih željah mogočnejša od vseh drugih držav na svetu in naj bi zavzela v Evropi vodilen položaj, ki bi zbujal strah in trepet.
Proti tem strankam se je za zdaj še uspešno borila nemška krščanskosocialna stranka ,ki je bil njena glava dunajski župan dr. Lueger. Barvi te
stranke sta bili črna in rumena — avstrijski barvi. Dunajski župan, ki cesar več let ni hotel potrditi njegove izvolitve, je branil Avstrijo in cesarja zoper vse sovražnike. Lueger je bil cesarjev brani-telj, najprej pa branitelj ogrožene katoliške cerkve.
Naval, ki mu je morala kljubovati cerkev, je iz-kušal omajati tudi moč krščanskosocialne stranke; zato sta bili cerkev in stranka v velikih skrbeh za prihodnost. Duhovščina in krščansko - socialna stranka se v takšnem težavnem položaju nista mogli odreči naklonjenosti bodočega cesarja. Ker njun posrednik, namestni škof dr. Marschall, ni imel več dostopa v Belvedere, je bilo treba nasno-vati drugo zvezo med stranko in prestolonaslednikom. Lueger, čigar priljubljenost je bila prestolonasledniku enako malo všeč kakor cesarju, ni mogel prevzeti vloge posredovalca. Ne da bi imeli zaupanje v uspeh, so šli pred sklicanjem katoliškega kongresa nekateri zastopniki duhovščine in katoliške stranke v Belvedere, prosit prestolonaslednika, naj postane zaščitnik katoliškega šolskega društva, čigar uspevanje je bilo za krščanskosocial-no stranko življenjsko važno. Ako bi Franc Ferdinand sprejel to zaščitništvo, bi bil s stranko kai najtesneje združen.
Franc Ferdinand je izjavil, da sprejme zaščitništvo. Se presenetljivejši od tega uspeha, ki ga nista pričakovala ne Lueger ne duhovščina, je bil pa politični nagovor, ki ga je imel prestolonaslednik pred odposlanstvom. Rekel je, da rad prevzame zaščitništvo, da bo pa še mimo tega dejavno podpiral katoliško šolsko društvo v potrebnem boju proti vsem sovražnikom katoličanstva in stal v prvi vrsti bojevnikov zoper gibanje »proč od Rima«. »Proč od Rima« pomeni: »Proč od Avstrije«. Zaradi tega je protirimsko gibanje veleizdajniško.
Ta nagovor, ki so ga s prestolonaslednikovim dovoljenjem objavili v listih, je bila vojna napo-
ved. Vse avstrijske stranke, ki so pobijale krščan-skosocialni program, so srdito napadle prestolonaslednika. Vse so izjavile v avstrijski poslanski zbornici, da prestolonaslednik ni imel pravice, postati zaščitnik katoliškega šolskega društva, ki hoče ustanavljati verske šole, kar po besedilu državnih osnovnih zakonov ni dovoljeno. Ostre strune, ki so jih v interpelacijah in tisku ubirali proti prestolonasledniku, so bile razumljive le tistemu, kdor je vedel, da smejo napadalci računati z napaden-čevo nepriljubljenostjo »na najvišjem mestu«.
Cesar ni posegel vmes. Res je bil prepovedal prestolonasledniku vsak politični nastop, a ta boj za katoličanstvo ga je bilo tem manj volja grajati, ker si je bil Franc Ferdinand s svojim dejanjem nakopal veliko krdelo novih neustrašnih sovražnikov. Franc Ferdinand je bil od tega dne v očeh javnosti izrazit strankar, prvoboritelj krščanskih socialcev. Spet je bil zatajil svoj veliki načrt za prihodnost, ki je bil narodom še neznan, kajti poslej mu ni mogel nihče več verjeti, da res želi pomiriti vse stranke in vse narode v monarhiji, dati vsem enake pravice in pridobiti vse uporne življe za velikoavstrijsko misel.
Tisti, ki ga niso poznali, so začudeno vpraševali, čemu je po nepotrebnem izzval stranke; zakaj mu ni bilo ljubše ohraniti nepristranost svojega položaja in kazati nasproti vsem strankam tisto vzdržnost, ki jo je bil cesar spoznal za najvišji zakon vsakega vladarja. Franc Ferdinand se je vdajal temnemu gonu. Ženina vzhičena pobožnost ga je zanašala, in gnalo ga je, da bi pokazal vsem bogo-tajcem in sovražnikom katoliške cerkve stisnjeno pest In gnalo ga je, da bi vsem sovražnikom, najprej pa Vsenemcem, ki so hoteli pripojiti habsburško cesarstvo državi, ustanovljeni od Bismarcka, že zdaj jasno in odločno povedal, da kot cesar ne bo trpel njihovega početja.
ba
ljubljanski veleseje
PAVILJON F
TATRA TYP 87,
8-cilindrski zračno hlajeni, zadaj vgrajeni motor 75 HP. Čisto aerodinamična limuzina s 5—6 sedeži, maksimalna brzina 160 km na uro. Poraba bencina vöega 14 litrov na 100 km.
T A TD A TVD C7U 4-cüindrsld zračno hlajeni motor 25 1A i Kri lir Ul U, up. _ Znano solidna izdelava.
Peiovar Lavoslav
TATRA - AUTO
ZAGREB, GAJEVA ULICA št. 42
TELEFON številka 71-17
■OnHMHKRHBgSSS
Mehanične tkalnice svilenih izdelkov, barvarna, apretura in tiskarna_
MARIBOR in POBREŽJE
Telefon številka 21-77, 21-76 Brzojavi: THOMA MARIBOR
Izdeluje vse vrste blaga kakor: Crepe de chine
Crepe satin Crepe mongol Crepe marocaine Crepe imprimé modno svilo v različnih izdelavah, svileno podlogo za plašče. — Svilene brokate, nadalje vse vrste jacquardnega blaga, brokate za odeje, satin za odeje
Svilene rute Echarpes, Shawls
TVORNICA ČOKOLADE
ADOLF ZAVRTANIK
LESCE-BLED
nudi najboljše izdelke vseh vrst čokolade Oglejte razstavljeno blago na velesejmu — Paviljon
KRANJ
USTANOVLJENO 1885
INDUSTRIJA PERILA IN SPLOŠNE KONFEKCIJE
PRIZNANIH NAJPOPOLNEJŠIH KROJEV IN ZADNJIH NOVOSTI
CENE ZA GROSISTE KOT DETAJLISTE KONKURENČNE
VISOKOVREDNI
ELI CEMENT
„L I L J A N"
PROIZVOD TOVARNE »DALMATIA« D. D. KAŠTEL SUČURAC PRI SPLITU ZA FASADE. STOPNICE, TERACO, UMETNI KAMEN, CEMENTNE IZDELKE ITD.
ZASTOPSTVO EN ZALOGA:
M. GREGOVIČ 8 CO
LJUBLJANA, CELOVŠKA CESTA št. 57. — Tel. 39-48
!

NOVO MESTO veletrgovina
špecerijskega-delikatesnega blaga na drobno in debelo. — Zastopstvo Standard Vacuum Oil Comp. d. d. Zagreb. Na željo cenj. odjemalcem dostavljam blago direktno na dom z lastnim avtomobilom in priračuna-njem lastnih prevoznih stroškov.
Velika Izbira modernih damslrfh plaščcv, dežnih plaščev za dame ln gospode, ter vsa v stroko spadajoča dela, po najhitrejšem izidu novosti, v modi ali kroju, samo v modnem salonu za dame in gospode
Šetinc Lado
Novo mesto
: :
t ♦
: ♦
s
s :
BORGWARD
(H A N S A
LLOYD)
TOVORNI AUTOMOBILI
1 — 5 To BENZIN IN DIESEL
Jerman & Co
d. z o. z.
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 8
razstavljeno na ljubljanskem velesejmu
a
s s
a
i ■
: a
■ s
i ■ m rasa	H-asE»aM«»Ke a
Kvalitetne amerikanske avtomobile
izdelek
rSLER, Detroit U.S.A.
uvaža direktno
zastopstvo L LOVŠE — Tyrseva c. 35

SPLOŠNA ZAVAROVALNA DRUŽBA
ANKER
PODRUŽNICA LJUBLJANA, KRALJA PETRA TRG 8/1.
ZAVARUJE:
ŽIVLJENJE / POŽAR / NEZGODE / JAMSTVO / LOM STEKLA / VLOM AUTOKASKO IN JAMSTVO / CHO-MAGE — TER PREVZEMA TUDI DRUGE VRSTE ZAVAROVANJ.
KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
(prej Uprava fondov osnovana 1862. L)
Banko upravlja neodvisen upravni odbor.
GLAVNE PODRUŽNICE:
Zagreb, LJubljana, Split, Sarajevo, Cetinje, Novi Sad, NU, Skoplje, Banja Luka in Zemun.
Centrala Je v Beogradu.
A 6 E N CI JE«
Kragujevac, Valjevo, čačak, Pančevo, Petrovgrad,
Bitolj in Prijepolje.
GLAVNI BANČNI POSLI: Upravlja vse državne in javne fonde, depozite, pupilnl in cerkveni kapital, samostanski, občinski in zadužbinski denar Ltd. — Emitira obveznice ln zastavnlce — Sprejema hranilne vloge — Daje posojila na nepremičnine, a občinam in samoupravnim telesom na davek ln dohodke — Eskontira menice denarnih zavodov, lombardira vrednostne papirje, delnice Narodne banke in Priviligirane agrarne banke
ter blagajniške zapise ministrstva financ, eskontira prihodnje kupone svojih zastavnin dolarske emisije (Seeligmann) nostrificirane v kraljevini. — Za vse bančne obveznosti jamči država — Za vsa pojasnila se
je obrniti na naslov :
àVNA HIPOTEKARNA BANKA - BEOGRAD
m* Jt/'&j.
ali na njene podružnice.
i



eCe&ttične eneigije
Dandanes je samo ob sebi umevno, da povsod tam, kjer je električni tok na razpolago, isti služi za razsvetljavo in pogon motorjev. Ugodnosti električne razsvetljave in električne pogonske sile so danes v ljudstvu že tako globoko vkore-ninjene, da ni več potrebna posebna propaganda, da se tudi revnejši sloji pridobijo za vporabo električnega toka za luč in pogon. Tokovne cene so pri skoraj vseh električnih podjetjih že tako znižane, da more električni tok uspešno konkurirati z vsemi drugimi energijskimi viri.
Širokim plastem ljudstva pa ni znano, da služi električni tok že dalje časa in z velikim uspehom tudi za kuhanje in da se tudi pri nas opaža vedno večje zanimanje za uporabo električne energije v to svrho. Prednosti električnega kuhanja so za vsako gospodinjstvo tako velike, da ne bi smela nobena gospodinja več odlašati, da se pri najbližnjih električnih podjetjih informira o porabi in ceni toka za kuhanje, o stroških za nabavo električnega štedilnika kakor tudi drugih
koristnih aparatov.
Električna podjetja nudijo posebno ugodne tokovne cene za kuhanje, ki omogočajo tudi mani premožnim slojem uporabo električnega toka za kuhanje.
Za poletje
MARKO ROSNER
Bjflfgy^F^^TniTnTiinwwi mi n mm umi	limili i
BOMBAŽNE PISANE TKANIN K VSEH VRST IN HLAČEV1NA
0
JDCOSVILA p. z o. z.
SVILENE MODNE TKANINE IN TISK NAJBOLJŠIH
KAKOVOSTI.
JIICOTEKSTIL pzoz.
P0PEL1NI, BLAGO ZA ŠPORTNE SRAJČK IN P0-LUSVILENE TKANINE VSEH VRST.
MARIBOR


IIiiiIW Ž— ili I||| I I IIIIIIH
küktt
TOVARNA VERIG D. D.
DELNIŠKA
DRUŽBA PIVOVARNE
V LESCAH PRI BLEDU
IZDELUJE
VERIGE VSEH VRST JEKLENE PLUGE ZNAMKE ,LESCE* PLUŽNE DEL F, PLUŽNE GLAVE ŽiČNIKE, VZMETI ZA POHIŠTVO KLEŠČE, NAKOVALA
LESCE, TELEFON 51 — 16
LJUBLJANI
linUllillMlIlllllHIMM
MARIBOR
priporoča svoje izborne izdelke:
TUJS&OPRQÜ9ETÜA ZVEZA ¥ MARIBORU
URADNA POTOVALNA PISARNA - BANČNI ODDELEK Z MENJALNICO GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
Tel. Int. 21-22 21-29
Ček. račun
14.720
Vse železniške vozne karte za domače in inozemske proge
v predprodaji po originalnih cenah z vsemi možnimi popusti. Nakup in prodaja vseh valut, kreditnih pisem, potovalnih čekov, hotelskih bonov itd. po najugodnejših cenah. Preskrba vizumov za vse države. Zavarovanje potnikov. Organizacija izletov, društvenih potovanj z avtobusi, vlaki in parobrodi (obisk svetovne razstave v New Yorku). Brezplačni prospekti, brezplačne informacije v vseh
zadevah tujskega prometa.
Srečke državne razredne loterije
Bres skrbi, poceni in udobno potujete le s posredovanjem f9 PUTNIKA"
Podružnice i MARIBOR - glavni kolodvor, ŠT. lil - državna maja, CELJE, PTUJ, ROGAŠKA SLATINA, GORUJA RADGONA, DRAVOGRAD
iUHfftiinmijütjruj^HtiKi^uitiimifuiuifitijuiitiiiiiM
SVETLO IN ČRNO
UNION PIVO
v sodih in steklenicah
PEKOVSKI KVAS in ŠPIRIT
VSEH VRST.
Ustanovljena 1895. leta
Žiro račun:
NARODNA BANKA KRALJ. JUGOSLAVIJF
PUČKA ŠTEDIONICA D.D.
Ljudska hranilnica d. d. ~ Volkssparkasse A. G.
UTINA
MOSLAVINA
Din 200,000.000 (dvesto miliiooov)
TELEFON interurban št S
Čekovni račun:
POSTNA HRANILNICA ZAGREB 46.738
VPISANA KONČNA HRANILNIČNA GLAVNICA
Bavi SG z vsemi bančnimi in hrantlničnimi posli
Sprejema brez%sak f°od* hn^ce in teUo£i raèun> ki fih ugodno obrestuje. Nevezane vloge izplačuje Eskontira menice in druge vrednostne papirje.
Podeljuje amortizacijska posojila, odplačljiva na 1—10 let v mesečnih obrokih.
POSOjila S hipotekama na podlagi nepremičnini * kontokorentna za trgovce in obrtnike;
uradniška na podlagi kompetence državnih in samoupravnih uradnikov; lombartßra na podlagi vrednostnih papirjev in blaga.
Vsa posojila ?aie	ZA VARČEVANJE IN KREDIT po šesti h mesecih redne štednje
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev in daje nanje posojila.
Pristopite takoj k našemu oddelku za varčevali j e in kredit kajti:
vplačujete majhno vsoto tedensko
uživate	visoke obresti
prihranite	znatno gotovino
dobivate	brezplačno zavarovanje
imate	pravico, da zahtevate raznovrstna posojila
sodelujete	brezplačno na žrebanju dobitkov.
Vsa navodila dajemo naravnost afi potom naših pooblaščencev. Zahtevajte prospekte !
Pucka štedionicacLd
KUTINA
MOSLAVINA

II
Ilir
555555555555555555555555555555555555555555J555
Mali oglasi
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
V gostilni Putrìch
din es in jutri domača zabava. do 2. ure. Izborna vina, gorka in mrzla jedila. Vljudno vabljeni.
13800-18
li rért
Gospodično (bono)
Iščem k otrokom s per-fektnim znanjem nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra«.
13756-1
Servirko za hotel
na Gorenjskem sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko 6«.
13785-1
I	7Tttvm	
		
2 hotelski sobarici
prva in druga moč, iščeta Zaposlitve za sezijo kjerkoli v Jugoslaviji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Resnost«.
13805-2
Slaščičar, in med.
pomočnik
pomočnik, vešč v čokoladi in desertu išče službo, najraje v tovarni Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolgoletna praksa«.
13742-2
Otroške vozičke
triciklje v veliki izbiri najceneje dobite pri BANJAI, Ljubljana. Miklošičeva 20.
13634-«
Glasbila
Gramofon kovčeg
»Columbia« skoraj nov in 50 krasnih dobro o-hranjenih plošč prodam Naslov v vseh posi. Jutra.	13599-26
Radio aparate
od din 750 - pa do najboljših ugodno dobite pri »Tehnik« Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20.
13636-9
DKW Luxus-cabrio
dvosedežen, malo vozen, v stanju kakor nov, — DKW Special-cabrio in DKW Spe-cial-limuzino, Wanderer limuzino, model 1936 ter več drugih dobro ohranjenih vozov ugodno proda DKW zastopstvo J. LOVŠE. Ljubljana, Tvrševa 35.
13708-10
1000 din
dam. tistemu skrbi službo ga sluge ali ga. Ponudbe Korenjak, Sv. Ealozah.
nagrade
, ki mi pre
pisarniške-kaj slične-na Rudolf Barbara v
13745-2
lašluiek
Vsaki osebi, družini
nudi stalni zaslužek doma »Mara«, izdelo-vainica nogavic In pie teain. Maribor. 123-c
rU'
Parkete
kupite v dobri kakovosti ugodno pri — ALOJZIJU KANCU, tovarna parketov, Mengeš.
13825-6
Relief Jugoslavije
prodam. Kovačič, Tržaška L 6.	13789-6
Vojno brodovje
jpcdmornice, križarke, rušilci s topovi, zelo lepo in masivno izdelani po amerikan-sk:m načrtu, so zakasnili prevoz v Ameriko ter se bodo prodali na ljubljanskem velesejmu in sicer na vese-ličnem prostoru po smešno nikzi ceni din 15 komad. — Razveselite otroke s to lepo in trajno igračo 1
13797-6
Dvigalo
(Aufzugl za skladišče (150-130>, 150 stolov. mize, omara za pivo, 2 pipi, mali sodčki, vse v dobrem stanju poceni naprodaj. Beethovnova, dvorišče št 9.
13695-6
Dva spalna fotelja
in linolej za jedilnico — prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri.
13774-6
Adler avto
2 oziroma 4-sedežen, 12—50 HP, dobro ohranjen, v brezhibnem voznem stanju, naprodaj za 9.000 din. Poizve se : Marmontova ulica 28, telefon 48-83.
13767-10
izdelovanje likerjev, dezertnih vin
2ganjarna
Jakob Perhavet
in sirupov Maribor — Gosposka ulica št. 9
telefon 25-80.
rum — konjak slivovka — brinjevec — dr02enka in klekovača.
SPECIALITETA: grengak in vermut. na debelo ! na drobno !
Lokal
oddam. Jurčičev trg 5-1.
13793-19
Lokal
s stanovanjem, oddam tako). Florijanska 31.
13722-19
Gostilno s trafiko
v centru Zagreba, tri ve like gostilniške sobe, velik vrt za 150 oseb, dnevno godba, nizka na jemnin*. Promet mesečno 100.000 din prodam zaradi bolezni za 70.000 din, z vsem inventarom. Ponudbe na Pr. Mijoč-ka, Zagreb, Palmottčeva ulica 28.
13749-19
prodam. Pojasnila Matanič, frizerski Rogaška Slatina.
Prispela nova
kolesa
V veliki izbiri najceneje dobite le pri »Tehnik« Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20.
13635-11
Dobavni tricikel
na motorni pogon, nosilnost ca 250 kg, ugodno proda DKW zastopstvo J. LOVŠE Ljubljana, Tyrševa 35.
13709-11
Vilo v Rogaški
Slatini
dafe : salon,
13625-20
Weekend koča
v Ločnici pri Medvodah, naprodaj Za 1.000 din._ Ima sobo in vežo z ognjiščem. Gozd in potok tik hiše. Informacije v trafiki, Mestni trg 20.	13822-20
Gostilniško
posestvo
v najboljšem stanju, pripravno tudi aa vinsko trgovino, z velikim senčnatim vrtom, naprodaj z vsem inventarjem. Posestvo je na zelo prometni točki ob veliki cesti v Ljubljani. L« resne ponudbe se odgovarjajo pod šifro »Dobra eksistenca«.
13802-20
V najem
Klet
oddam v najem. Velika 2a 1000 hI. Poizve se pri J. Oražem. Predovičeva 5, — Moste, Ljubljana.
13616-17
Novo
enodružinsko hišo
parcelo prodam. Sp. Dobrava 188 pri Teznu Maribor.
13660-20
Zagrebško agentur-
no-komisij. podjetje
prvovrstno uvedeno v vsej državi, a posebno izvrstno idoče v Sloveniji, zelo donosno, renomirano in solidno, naprodaj radi starosti lastnika za 120.000 din. Inteligentnim družinam, gospodom ali gospem prvovrstna, osoboito ugodna eksistenca. Poslovanje s ko-respondiranjem, Prodajalec vpelje kupca s trimesečnim sodelovanjem in vsesplošno poslovanje brezplačno. Let na dokazana zaslužena vso ta 200.000 din. Sprejme se event. inteligenten kompa-njon ali kompanjonka. — Ustmene informacije daj« interesentom : Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica br. 144.	13673-19
Lokal
5 ali 6 sob v centru mesta za pisarne, — išče solidno podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. avgust«.
13790-19
drž. žigosane
špecerije, mesarji, peki !
Ne mučite se več z Vašimi navadnimi tehni-eami na uteži, ker dobite že za nizko ceno praktične, točne, trpežne in lepe »Super«
tehtnice, ki tehtajo brez uteži. Obiščite nas na Ljubljanskem velesejmu paviljon »G«. Iščemo zastopnika za Slovenijo. TVORNICA TEHTNIC J. ŠEBE8ČEN, Subotica — Tel. 662.
G. T. Rotman:
S Pegazom — okrog sveta
Kralj Lipilapi ni niti slutil, kakšna nevarnost se mu bliža. Sedel je v svoji kraljevski koči in se košatil v obleki gospoda Vrtačnika. Ves dvor in vse sosede je hotel sklicati, da bi ga občudovali, in srce mu je glasno razbijalo od ponosa. Tedajci pa je začul zunaj strašansko rjovenje — še trenutek, in V kočo je vdrla tolpa velikanskih le-3PW.
Trisobno stanovanje
komfortno, » centralno kurjavo v sredini mesta oddam 1. junija t. 1. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
13464-21
Dvosob. stanovanje
kuhinja, shramb* in vse pri-tikline oddam IS. junija ali 1. julija. Rožna dolina, Cesta X. 27.
13718-21
Dvosob. stanovanje
b kopalnico ln plinom v kuhinji oddam s 1. ju lijem mimi stranki. Na slov v vseh poslov. Jutra.	13762-21
Dvosob. stanovanje
sončno, oddam mirni in snažni, točno plačujoči stranki. Moškerčeva ulica 11, Zelena jama.
13719-21
Stanovanja
Mirna stranka
odrasle osebe, išče dvo sobno stanovanje s prl-tlklinami. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »M 39«.
12848-21a
Dvosob. stanovanje
ceneno event. kabinet, prijazno, išče za 1. julij samoupravni uradnik na severni, vzhodni ali zahodni periferiji. Točen plačnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno stanovanje«.
13771-21a
Opremljeno sobo
Cisto, zračno oddam na Aleksandrovi 7-XX.
13761-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, solnč-no, z električno lučjo, oddam. Reber, št. 3-H. desno.
13823-23
m
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Prazno sobo
separirano ev. dve mali v neposredni bližini ope re iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »čisto ln lepo«.
13729-23a
Sobo
za dve osebi iščem za takoj ali s 15. junijem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Ves dan od. šoten«.	13743-23a
Kupim hiso
Ljubljani do 600.000 din. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Hiša 600-000«.	13763-20
Dvosob. stanovanje
oddam takoj. Streliška ulica 22.	13824-21
Enosob. stanovanje
oddam takoj. Društvena ul. Stev. 28.	13799-21
Sobo odda
Opremljeno sobo
event. s hrano in souporabo kopalnice, oddam takoj ali 15. junija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13724-23
Opremljeno sobo
strogo separirano, oddam gospodu. Florijanska. ul. 31. ' *	13723-23
Lepo solnčno sobo
v centru Ljubljane, s strogo separiranim vhodom, oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslov-valnicah Jutra.
13775-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in s souporabo kopalnice za 1 ali 2 gospodoma, oddam takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 13760-23
Informacij*
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din
vinteri
poznani svetski grafolog, — pride v Ljubljano v nedeljo zvečer v hotel »Slon«.
13773-31
Razno
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Nega lepote
zanimivo brošurico dobite brezplačno .ako javite naslov z dopisnico: Superba, Zagreb, Ilica 64.
11843-37
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti ali : barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pttkrica — Sveriolikataio
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OEXKV
□
□
a □
□
sprejmejo v službo več strugarjev, rezkarjev (frezerjev), brusilcev, orodničarjev In enega tiskarja (drukerja).
Plača In pogoji po dokazani sposobnosti. Javiti se je osebno ali pismeno Personalnemu oddelku tovarne. — Potrebne poslovna knjižica, vojaška izkaznica ali spričevalo o odslužitvi vojnega roka in nravnostno izpričevalo.
8
^umiiiuiiiuiiiitiiiiimiiiuitMiUiiUuiiuiitmiiuiuiiiiiiui
ZAHVALA
Ob priliki požara, ld je uničil moje gospodarsko poslopje in pretil uničiti tudi hišo so se posebno potrudili člani gasilskega društva iz Kamnegorice. Njim kakor tudi obema zavarovalnicama »Slaviji« in »Jadranski zavarovalnici«, ki sta se izkazali pri oceni in poravnavi Škode zelo uvidevni — se najpri-srčnejše zahvaljujemo.
Vladimir Kapus
KOLESA Oglasi T „Jutru"
imajo veduo uspeh!
»presto«, »torpedo«
in druge najboljše
znamke na ugodne obroke.
Stara kolesa vzamemo v račun.
NOVA TRGOVINA
TYRSEVA 36.
(nasproti Gospodarske zveze)
ENO- IN VEČBARVNE
JUGOGPAFIKA
J\r.(M.\a. naMp.23
V globoki žalosti naznanjamo, da je Vsemogočni poklical danes k Sebi našo ljubljeno, dobro mamo, gospo
APOLONIJO PIRŠ roj. JEŽEK
p re videno s tolažili sv. vere.
K večnemu počitku jih spremimo v nedeljo, dne 4. junija ob 15. uri od doma žalosti šišenska c. 22 na pokopališče v Dravljah.
LJUBLJANA — ZG. ŠIŠKA, dne 2. junija 1939.
žalujoči :
karol, rudolf, alojzij, sinovi; angelca, hčerka; milan burič, zet; milica in lucij, sinahi; vnuki in vnukinje in ostalo sorodstvo.
IIIIIIS
ZAHVALA
Vsem, ld so ob težki izgubi mojega ljubljenega soproga, gospoda
ANTONA PIRCA
KLJUČ. DRŽ. ŽEL.
z menoj sočustvovali se najiskrenejSe zahvaljujem.
Posebna hvala gosp. Htlblu za ganljive besede ob odprtem grobu, pevskemu in godbenemu zboru »Drave«, nac. udruženju železničarjev, stanovskim tovarišem, vsem darovalcem krasnih vencev in Šopkov, sploh vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala! MARIBOR, dna 8. junija 1939.
GLOBOKO ŽALUJOČA ŽENA
Predilnica, tkalnica, belilnica, apretura, barvarna in tiskarna tkanin
Izdeluje vsakovrstno bombažno prejo, surove moline, belo blago v širini od 70 do 200 cm, gladko in tiskano umetno svilo, kot specijaliteto gladek in tiskan Cord'žamet, barhente, flanele itd.
ARIBORSK
TEKSTILNA TVORNICA
DRUŽBA Z O. Z», MARIBOR
MARIB0R-MELJE
Telefon 24-15« Brzojavi: Tekstiltvor
V	globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena mati, stara mati, gospa
Marija Schwarz-Vaslé
roj. URANKAR
hotelirka In posestnica v Šoštanju
v četrtek, dne 1. junija ob pol 6. uri popoldne po kratki, a težki bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 3. junija ob pol 5. pop. izpred hiše žalosti na farno pokopališče. Pokojnico priporočamo v blag spomin!
V	ŠOŠTANJU", dne 1. junija 1939.
MICI, HEDVIKA, CILKA, SLAVICA, hčerke; ZDRAVKO, sin; DESTOVNIK JOŽE, VERBNEK FRANC, SZABO ŠTEFAN, MESIC RUDOLF, zet je; MICI VASLE, snaha; KARLI, JOŽI, ZDRAVKO, RUDI, MARJAN, vnuki.
23482353235323532353535353532348485353532348234853532348234823539023532348534853534848234889534823482348484853
Reševanje potopljenih z dna morja
I)
Angleški kralj in kraljica med svojim obiskom v Ontariu, kjer sta se razgovarjala
s predstavniki indijanskega plemena
Borba 3E2I 1IS1©
Kako se je pariški zdravnik obrisal za 500 tisoč frankov
Pariški zdravnik dr. Cornei™, je imel hud boj za čast svojega imena. V roke mu je prišel roman, v katerem ima glavno vlogo nevaren tat, ki počenja svoja zla dela v okolici Pariza in se tudi imenuje Cornelius. Razen tega je zdravnik ugotovil, da so po tem romanu izdelali film in ga predvajali. Ogorčen je odšel na sodišče in vložil tožbo proti ljudem, ki so na takšen način razpolagali s poštenim imenom Cornei i uso v. Zahteval je 500 tisoč frankov odškodnine. Sodišče mu je priznalo 3OQ.000 frankov, pa ie vložil priziv. Tega bi ne bi! smel storiti, kajti stvar se jc zasukala.
Pred prizivnim sodiščem je zastopnik dedičev po romanopiscu, ki je med tem umrl,
izvajal, da nima po zakonu nihče lastninske pravice na svoje ime. Imena ni mogoče kupiti ali prodati ali najeti, baš zato ne predstavlja nobene lastnine. Uporabo kakšnega imena v Irte rar nem delu je »»soditi in kaznovati le tedaj, čc cika z ostalimi okoliščinami na kakšno določeno osebo ali če dobi čitatclj vtis takšnega cikanja. Sole tedaj je mogoče govoriti o žalitvi.
Prizivno sodišče je nato tožbo dr. Cornelius zavrnilo, saj je bil tisti roman samo plod domišljije t. najbolj neverjetnimi pustolovščinami. tako da bi nihče nc mogel v »junaku« slutiti pariškega zdravnika. Ta-ko' sc Jr. Cornelius ne bo obrisal «amo /a 3(M).f»00 frankov, temveč bu moral plačali še znatne sodne stroške.
Pohod kcMlic
Cpustoscm nasadi žita,
V dolžini kakšnih SO km so v Caolingi v Kaliforniji oblasti dale postaviti čudne barikade. sestoječe iz pločevine, strupenih preparatov, tlečega lesa in iz snovi, prepojenih s katranom in petrolejem. Na ta način hočejo ustaviti roje kobilic, ki so v Kaliforniji že kakšnih štirinajst dni na pohodu ter uničujejo vse, kar srečujejo na svoji poti. Letošnji pohod kobilic je po sodbi strokovnjakov najhujši v zadnjih pet in dvajset letih.
Ozemlja, ki so zasajena z žitom in lanom. kakor tudi plantaže bombaža in sa-
v Kaliforniji
lanu, bombaža hi sadja
dja so kobilice že popolnoma uničile. Suhe veje in korenine so edino, kar so pustile, ko so jo potegnile dalje, škoda gre v milijone dolarjev. Dvajset tisoč juter zemlje je opustošenih. prav tolikšni površini grozi opustošenje v kratkem, če s<> pohod kobife ne zajezi v zadnjem trenutku. Na stotine farmarjev se noč in dan trudi, da bi odvrnili pretečo nesrečo od letine, kajti roji kobilic ne prizanašajo nobeni kulturi in spreminjajo prej cvetoče kraj" v bedne naselbine.
Va ladji »Falcon«, Id je vodila reševalna dela ob
potopitvi podmornice »Squalus« sprejemajo 8 ponesrečencev, ki jih je prinesel potapljaški zvon lz morskih globin
Mikroorganizmi v meteorju
Tudi v vesoljstvu jsolje življenje, ki je podobno našemu
Poveljnik „Squalusa"
ameriški pomorski častnik Oliver Naquin, ki je do kraja vztrajal na svojem mestu in se je kot zadnji rešenec vrnil iz morskih globin
Težko dviganje
»Squalusa«
Na, kraju, kjer se je ameriška podmornica »Sqikilus« pogrežnila v morje, so te dni vrgli venec v /;-:dnii pozdrav, vojne ladje pa so oddale 21 'strelov i z topov v po-čast junakom katastrofe. Zdaj bodo skušali podmornico dvigniti i z morskih globin. To delo ne bo lahko. Morje je zelo nemirno in dvomijo, da bi bilo podmornico mogoče dvigniti pred dvema tednoma. Potapljači, ki so jih zaradi tega spustili na morsko dno, so se vrnil', iz vode z ledno plastjo na potapljaških čeladah.
Dobrota je sirota, ali: razočarani gostitelj
Neprijeten doživljaj sluge londonskega policijskega šefa
Sluga londonskega policijskega ravnatelja ferra Hugha TurnbuIIa je doživel za letošnje binkoštne pravnike stvar, ki mu bo gotovo dolgo ostala v spominu. George Wood, kakor se piše sluga sira Turnbulla, se je na binkoštno nedeljo podal na kratok izpre-hod izven hiše. Na cesti je srečal dva moška, ki sta ga prijazno ogovorila. Njuna beseda je našla pri Woodu prijazen odmev. Povabil je neznana moška s seboj v stanovanje. kjer jima je postregel s čajem.
Ko sta se neznanca ogrela s čajem in pospravila pecivo, katerega jima je Wood prinesel na mizo. pa se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Vstala sta. napadla dobrosrčne-
Eksplozija uničila
šolsko poslopje
V predmestju Acrona Ohio, je nastala v neki šoli eksplozija zaradi plina- V tre-' nutku nesreče je bilo v poslopju kakšnih sto otrok. Rešila se jih je koimaj polovica. Ostali so z učitelji vred postali žrtve nesreče. Doslej so izpod razvalin potegnili 42 trupel. Mnogo je tudi ranjenih.
ga gostitelja in ga zvezala. Nato sta odšila v njegovo stanovanje, kjer sta odprla vse omare. Nagrabila sta za 500 funtov plona in jo potem odkurila.
Wooda so našli nekaj ur po napadu v skoro brezupnem položaju. Osvobodili so ga spon, v katere sta ga vklenila napadalca ir potem je pripovedoval, kaj se mu je zgodilo. O storilcih ni sJedu, gotovo pa je, da si bo Wood kdaj v bodoče premislil, povabiti še kakšnega neznanca k sobi na čaj.
Nov grob za Hlinko
Mestni svet v Ružemberoku je sklenil že na dan smrti voditelja ljudske stranke na Slovaškem, patra Hlinke, da bodo patrove smrtne ostanke čez leto dni prenesli iz grobnice jezuitske cerkve v posebno grobnico na ružemberoškem župnišču. Zdaj poročajo iz Slovaške, da bo grobnica za patra Hlinko veljala poldrug milijon kron. Prenos smrtnih ostankov bo izvršen z velikimi svečanostmi na slovaški narodni praznik.
Letalec Thomas Smith s svojim letalom »Little Bear«, iz katerega je med poletom » pomočjo vrvastih lestev prestopil v avtomobil. Smith je že od nekdaj Hubil pustolovščine med nebom in zemljo
Konserviranje krvi
ti krvni ptgnm
Profesor dr. Lencrmnnd je imel na medicinski aka iemiji v Parizu predavanje o ražnesti konserviranja kivi za krvne prenose. Izjavil je da bi se morala priprav. Ijati konservirana kri za, operativne tm>-cežke v vojni že v mirni dobi. ker bi'se dalo na ta način mnog'm ranjencem rešiti življenje. Francoske bolnišnice, je dejal Len ormami, naj hi si to zapomnile ter pripravile primerne zaloge dokler so dajalci kirvi na razpolago.
Svatovaaja preveč stanejo
Notranji minister turške vlade je izdal okrožnico, ki prepoveduje prirejanje dragih poročnih si a vn osti, gostij in svetovanj. Poročne pojedine v hotelih im restavracijah se smejo v bodoče vršiti samo v skromnem obsegu.
Cestne svetilke so prodali
Znano ameriško kopališče Atlantic City jc prišlo v takšen gospodarski položaj, dà je moralo prodati cestne svetilke neki zasebni telefonski družbi, in sicer zaradi tega. da je moglo z izkupičkom plačati svoje učitelje, gasilce in policiste.
A N E K D O T A
Ruski car Aleksander I. je nekoč prisostvoval gledališki predstavi, ki ga ie silno dolgočasila. Ko mu je bilo igre dovolj je vstal, se oblekel in se pripravil, da zapusti svojo hišo. PrLšedči do vrat pa je našel tam komornega slugo, ki je smrčal na oblazinjenem stolu.
»Glej. glqj,« je tedaj car nagovoril svojega pribočnika in pokazal na spečega moža. »šment, gotovo je tudi on prisluškoval.«
VSAK DAN ENA
V KaIì forni jI je padel na zemljo meteor, ki so v njegovi notranjosti izsledili živa bitja. Neki avtom ob i lis t se je vozil iz San Francisca v Los Angeles, ko je nenadno s silovitim plamenom in truščem treščilo v zemljo. Napol omamljen in slep je vozač ustavil avto in je potem nekoliko sto metrov od tega kraja odkril majhno žrelo. ki ga je bil napravil izstrelek z neba. Izkopali so tri kilograme težak meteor in ga preiskali v zvezdami na Mountu \Vil-sonu. Z drobnogledom so ugotovili v njegovi notranjosti žive bakterije.
Ta najdba je zbudila veliko pozornost v znanstvenem svetu, kajti to bi bilo prvič, da s>o v izpodnebnem kamnu našli organizme. ki zanesljivo ne izvirajo z naše zemlje. V* raznih meteorjih so sicer že prej odkrili vtise, ki so jih smatrali za rastlinske, toda to ni bilo popolnoma sigurno. Če se trditev ameriških učenjakov i/kaže za utemeljeno, tedaj bi bilo to dokaz, da je tudi v vesoljstvu življenje, ki je podobno našemu.
Zopet tragičen polet čez Ocean
27 letni Američan Ssisith je izginil med vožnjo čez
Atlantik * i
fri* s
Francoski paviljon na svetovni razstavi v New Torka sto$ v srca nygtavitfa
Pri vedeževajKj »Vas bodo ubili, zrezali na kose in požrli ... «
»Trenutek počakajte prosim, da oblečeni rokavice iz svinjskega usnja ... «
(»Tidens Tegn«)
Neki francoski učenjak pravi, da je tre-'ba sicer še počakati, kajti tudi ob mikroskopu se lahko zmotiš. Možnosti, da bi šlo 'z,a organizme iz vesoljnositi, pa tudi ta učenjak ne zavrača, čeprav je videti fantastična. »Prebivalci« tega meteorja bi prišli s •svojim »bivališčem« vred vendar iz vesolj-stva, preleteli bi milijone in milijone kilometrov. a na tej poti bi morali prepotovati velikanske razsežnosti, kjer ni ne zraka ne vode. ne toplote, torej predele, v katerih živa bitja po naših pojmih ne morejo vzdržati.
Po poročilu iz Amerike pa je učenjak, ki je raziskoval meteor, postavil njegove bakterije v posodo, v kateri je bila temperatura 200 stopinj pod ničlo in ni bilo zraka ali vode. Bakterije so to preizkušnjo prebile. Če so jo pa res prebile tudi v svetovnem prostoru, tedaj bi lahko mirno domnevali. da so v tem prostoru tudi obljudene zrveizde z »ljudmi«, z življenjem, civilizacijo, kulturo.
Kalifornijski pilot Thomas Smith je na binkoštni ponedeljek sedel v svoje letalo »Baby Clipper«. in je hotel brez dovoljenja preleteli Atlantik ter pristati na Irskem. Njegov stroj je imel samo 65 k. s.
Smith, mož sedem in dvajsetih let, je naložil goriva za 40 ur zračne vožnje; za hrano je vzel s seboj nekaj sendvičev, steklenico citromade, steklenico vode, nekaj zdravil, revolver in žepni nož. Potem, ko je že mesec dni nestrpno čakal na lepo vreme, «e je o-diočil za polet in je starta'L
Kosilo v taMetah
Neki kemik v Londonu je iznašel tablete, • ki bodo ljudi zadostno prehranjevale in tudi nasitile. Tablete prodajajo v škatlicah, ki sličijo zavitkom za cigarete. 500 gramov teh tablet nadomešča štiri obroke jedi, torej vsebujejo hrano za dva dneva.
Tablete so napravljene na podlagi žitne mešanice, dodatki pa sestojijo iz koncentriranega mleka in pòsusene povrtnine. Kako se bo ta način prehrane obnesel v praksi, se bo šele pokazalo.
Babica cele vasi
V vasici Palaveori blizu Kavale živi stoletna Vasilika HadŽfinikolova. Vse svoje življenje ni zapustila domačega kraja in je rodila svojemu 1.1890. umrlemu možu dvanajst otrok. Danes je njeno potomstvo preplavilo vso vas, tako da ni v naselju prebivalca, ki ne bi bil z Vasiliko v sorodu. Vaščani jo imenujejo »babico« in Vasilika je na ta pridevek zelo ponosna. Navzlic svoji starosti je še krepka in čila. nabira suhljad v gozdu in plete ter šiva brez naočnikov. V vseh sto letih svojega življenja je ležala Vasilika zaradi bolezni samo en dan.
Kako so zavojevali Àfeesinffo
Italijansko vejno ministrstvo objavlja poročilo o zavojevanju Abc-sinije. v tej vojni je Italija mobilizirala 17 tisoč oficirjev, svojo kolonijalno vojsko v Afriki, poleg tega pa še 750 tisoč rezervistov v Italiji. V Afriko je biio poslanih lOfi tisoč konjev :n mezgov, pol milijona pušk. l-f tisoč strojnic. 1600 topov, blizu 20 tisoč avtomobilov. 818 milijonov nabojev Za puške in 4 milijone iz trelkov za top-ovo. Fašistična milica je izgubila v abesinski vojni 4814 mož. Pcdelienih je bilo v ab?-sinski vojni: 153 zlatih kolajn za hia-brost, 115 savojskih križcev. 2C00 srebrnih kolajn in 4500 bronastih kolajn. Odlikovanja pa še niso zaključena; 10 ti*oč prošenj za odlikovanja leži še v vojnem ministrstvu, ki študira vloge.
Deževni maj
Letošnji maj je bil po ugotovitvah vre-m en osi o vne opazovaln ice v Bazlu najbolj deževen mesec svoje vr- te v 7adnjili 67 letih.
Francoski paviljon na ameriški razstavi
Vse dni do zadnjega so pričakovali, da se bo Smith bodisi pojavil na Irskem ali pa vsaj dal kakšen glas od sebe. Toda /godilo se ni ne prvo ne drugo. Od njegovega odhoda iz Amerike je preteklo več nego preveč časa. da bi smel kdo upati, da je letalec še živ. Gorivo mu je gotovo že davno pošlo. Tudi možnost, da bi bil letalec pristal na kakšnem samotnem kraju na Irskem, je izključena. Tako je po vsej priliki verjetno, da je Smith našel smrt v morskih valovih.
STAVBNA DRUŽBA d. d.
LJUBLJANA
Pisarna: Tyrševa c. 17, tel. 20-46 Obratovališče: Smartinska c. 32, tel. 23-93 Opekama: Vič, Cesta dveh cesarjev 114, tel. 26-46 Ustanovljena 1873
i*oi stavbno in tesarsko podjetje projektira in gradi visoke in talne zgradbe vseh vrst Ima obsežen inventar, lastne delavnice in pomožne obrate
©pekarna na Viču
proizvaja prvovrstno zidno In strešno opeko
za lastno porabo in za prodajo
Kamnolom v Podpeči
d&bavlja znani potipeški lomljenec za kamnoseška
ln zidarska dela
kakor za obloge, ograje, arhitektonsko opremo vrtov itd. Trgovina s stavbnim materialom
Izključno zastopstvo tvrdke »SANA< d.d. iz Zagreba za prodajo mavca v vsej
Dravski banovini.

S
I
KRZIMRJ1! KROJAČI!
STROBEL
specialni šivalni stroji pri
B. MAGDIČ, ZAGREB, Radišina nt U.
Na ljubljanskem velesejmu v paviljonu „G"
avtomatske in industrijske tehtnice ter stroji za narezek in gnjat
P RI B. M A G D I Č, ZAGREB, RADIŠINA ULICA 11
Na ljubljanskem velesejmu v paviljonu „G"
1
r* z* z o* p«
ARODNIDOM
Telefon 21-oS
Deležna glavnica nad 600.000 din Lastne rezerve 11 milijonov din Hrsailise vlage 56 milijonov din
Posojilnica je najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru
Sprejema hranilne vloge na Rnjižtee m sia teko«! račun ter jih ©brestoje po
Daje posojila na vknjižbo in na menice pod najugodnejšimi pogoji.
Vse hranilne vlsge s© proste in se izplačujejo
neomejeno!
füll
v Ljubljani, primerne za vsako industrijo, ODDAMO s 1. julijem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra.
OKASA tablete
Pri spolni slabosti lahko poskusite
OKASA
TABLETE sa
za moške
100 komadov din 220.-proti povzetju.
Zastopnik: Lekarna Mr. Rožman Miroslav, Beograd — Terazije 5. Ogl. r. S. b. 5846-39
KOLESA
»PRESTO«, »TORPEDO«
in druge najboljše
znamke na ugodne obroke.
Stara kolesa vzamemo v račun.
NOVA TRGOVINA
TYRSEVA 36.
(nasproti Gospodarske zveze)
INSERIRAJ V „JUTRU"!
svile
v krasnih, pestrih modnih barvah, najnovejši vzorci za obleke in bluze, velika izbira
PRI jROFr
LJUBLJANA
LINGUA ULICA 3
PRED ŠKOFIJO 3.
iHIflMUMIHM
Indio
IGRIŠKA f» ,
KlIŠEJE
t NO VECBA8VNE
JÜGOGRAUKA
snmmm
ai imamo
in ka) deCamo ?
1.	ojačevalnenaprave za prenose
govorov na javnih prireditvah prodajamo
in posojamo.
2.	Mikroionske prenose oskrbujemo.
3.	Vse naprave za ZVOČni kino in sicer projektorja in zvočne naprave ZeiSS Ikon prodajamo, montiramo in popravljamo.
4.	Razpolagamo s prenosno MapraVO Z3 za zvočni kino, s katero moremo v vsakem kraju prirejati zvočne kinopredstave.
5.	Vse potrebščine za kino, kot
n. p. oglje, rezervne dele za projektorje itd. imamo v zalogi. Oskrbujemo SCTVlCe za večino zvočnih kinov v Sloveniji
6.	Dobavljamo in montiramo električne zvonove.
7.	Prodajamo in popravljamo radijske aparate.
8.	Bavimo se z vsemi tehničnimi vprašanji, ki zadevajo radijsko, projekcij-sko in elektro-akustično stroko.
„RADIO"
družba z o. z.
TEL. 3190 LJUBLJANA - Miklošičeva c. 7« tel. 3190
SLOGRAD
slovenska gradbena in industriiska d. d.
LJUBLJANA

BRZOJAVKE: SLOGRAD LJUBLJANA — TELEFON INT. 21-80 — TEHNIČNA - PISARNA VRTAČA ŠTEV. 9
TVRDKA GRADI: stanovanjske hiše, trgovinska poslopja, moderne industrijske stavbe, betonske in že-leaobetonflke konstrukcije, vse vrste
vodnih naprav, mostove in silo, že-leaobetonske tlačne cevi za vodne naprave, vodovode itd.
IZDELUJE: vsakovrstne tehnične projekte in statične proračune
Telovadno in športno orodje
nenadkriljive opreme telovadnic z vgrajenimi orodji v najnovejši, dovršeni izvedbi nabavite — v špecijalni
tvornici telovadnega orodja
J. 0RA2EM
RIBNICA NA DOLENJSKEM
ICllttJE
ENO
VECBAtVNE J
JMOGIAHKA
smmiiAM
TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV
V HRASTNIKU D.D.
tovarne v celju in hbastnikli
proizvaja:
Solno in žvepleno kislino
Kalijev in natrijev soiiter
Kristalno sodo in pralni prašek
Glauberjevo ln grenko sol
Apno in apnenčev prah
Fosfatno žlindro in kostno moko
Rndnlnsld in kostni superfosfat
Železno-oksidne barve in zeleno galico
Vodotopna olja za industrijske svrhe
Alkaloide opiuma in drage farmacevtske izdelke
Razna sredstva za zaščito rastlin in uničenje škodljivcev.
Natančnejša pojasnila se dobe pri tvornici v Hrastniku — Telefon Int. št. 2
' i- •


; v,* f-

Hfc«?
$*)(#&&'%'*(+%#%)'$'+&%')'%'%'*&#'$'$'%()()(#$+%'%*)'+*)')()()&#&%%%()$''+*)$%'+&#$#'!(+*)$)"!'$'+'))%
llmjMiluiMtMHiMiiiwiiiwniiimiimimmimmiMiiimimimtim^^^
m rmi : miriiDH wrnui uHitm»«
Najnovejši
model
39
Višek tehnikef robustna konstrukcija, hidraulicne zavore in vse nalnoveiše tehnične pridobitve
~.n ! mmit!t»nm*ttm«w<w*unHHnnf i m »tttii tHtntininii ii iumnru m i i»ti : iti iiihum n:ui*i i m rimunii 11 »umi ninim n i r n nu>niniit>ninnmiii mu uminumitim j .in; tu 11 mi mu Minti ii :nrminmuinnntmitt4iiiimtrnurMtfin»«nm utm i n; m< n»«»mn > uiHtminnrnni»mHfinfmil«fTT*nni r i n m mi.................................................Hinwill..........' M............. ..................I NMMMMMM« IIIIHI—IWIIIWfltHIIIIIII
• illliillMIIMiilllHKIIMtlillMIIIIIIIIIUlillllflllimiUltlil,
I
1
IVAN BRICELJ
pooblaščeni graditelj,
I!	I! I! II
I!	li I! I!
II	II II II
I	I Ljubljana — Slomškova 19, tel. 25-27
gradbeno podjetje in tehnična pisarna za visoke in nizke zgradbe.
I I I I
II II I
Gradnja sodobnih avtomobilskih cest.
se priporočalo:
SHELL BENCIN!
AVTO OLJE!
prireja vsako leto
mednarodni salon avtomobilov Spomlad a tiski sejem JESENSKI SEJEM
ki se bo vršil to leto
od 7* -"17* septembra 1939*
Največje tržišče na Balkanu. — Veliko število razstavljalcev. Pregled celokupne domače in svetovne proizvodnje.
Pojasnila :
Uprava BEOGRAJSKEGA VELESEJMA, Beograd, Sejmišče, poštni predal 538; telefon 28-526, 28-802.
Popusti so % na železnicah in brodo vih.
KREFT H1NK0
PTUJ — LJUTOMERSKA CESTA 1 trgovina z mešanim blagom
Nakup jajc, masla, suhih gob, vinskega kamna in vseh deželnih pridelkov. Prodaja apna. Avtomobilisti pozor! Bencinska črpalka pred trgovino deluje podnevi in ponoči! ♦«>♦♦« ■* »«♦♦««
Uvažujte ugodnosti
ki jih nudi manufakturna trgovina
C VIK L IVAN
PTUJ
in kupujte stalno v njej! ...........................................
Električno luč, žarnice, svetilna telesa, kuhalne naprave, radio aparate Vam preskrbi
ZADRUŽNA ELEKTRARNA
r. z. z o. z., Ptuj
PLETARSKE IZDELKE:
pleteno pohištvo, torbice, potovalne košare Vam najugodnej d ob avi
PLETARNA r. z. z o. z.
PTUJ
NAJPOPOLNEJŠE- HARMONIKE SVETA
A. SENČAR IN S
ZAG BEB, NIKQLICEVA10
mimiiia
GAZVODA JOŽE
splošno mizarstvo
GOTNA VAS — NOVO MESTO
Izdeluje po naročilu moderne spalnice, jedilnice in kuhinjske opreme — opreme za lokale — solidno in po zmerni ceni.
Zanatska
kralfeolne Jugoslauife a. d.
podružnica Ljubljana, Gajeva ul. 6 — Tel. 20 — 30
Podeljuje	Sprejema
obrtnikom, obrtnim podjetjem in zadrugam od vsakogar vloge na hranilne knjižice in
razne vrste posojil in kredite na tekoče račune, tekoče račune in obrestuje po 4% do 5%.
Izvršuje vse ostale bančne posle pod najugodnejšim! pogoji.
veletrgovina s speeerijskim blagom, nakup in izvoz jajc, suhih gob in vseh vrst deželnih pridelkov. — Veleprodaja soli na debelo in drobno.
A, JURCA nasi. MILKO SENČAR
tovarna žveplenih izdelkov ter žvepleno-apnene brozge
Ustanovljeno leta 1860 — Telefon int. 3 — Brzojav: SENČAR PTUJ — Račun poštno-čekovnega urada v Ljubljani štev. 10832.
PODRUŽNICA: SLOMŠKOVA ULICA 9.

i>i lahko rekli, če velja
6x9
KODAKKAMERA NA SKLOP
samo 29 8.— din
Kodak Triskop objektiv, zapor za trenutne in časovne posnetke, precizna kovinska konstrukcija, enostaven v uporabi.
8 posnetkov 6x9 na Kodak filmu 620
KODAK JUNIOR 0
Kreditni zavod
trgovino in indu$triio
Ljubljanaf Prešernova ul. 50
(v lastnem poslopju) Telefon : 37-81, 37-82, 37-83, 37-84. Brzojavni naslov ; Kredit Ljubljana
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila v tU'
in inozemstvo, Saledeposits itd
s

VSAK OBISKOVALEC LJUBLJANSKEGA VELESEJMA NAJ SI OGLEDA VELIKO RAZSTAVO
▼ prvem desnem prostem razstavišču od glavnega vhoda
Glavna zastopstva dvokoles:
Dürkopp, Triumph, Waffenrad, Mifa, Excelsior
„TRIBUNA"
Motorna kolesa :
Excelsior 98", Dürkopp 98", Triumph 200, 250, 350"
LJUBLJANA
šivalni stroji
Veritas. Titan pogrezljivi
Prevozni tricikli:
v vseh velikostih in oblikah
Otroški vozički
globoki in športni, veliko novih modelov
Igračni vozički
tricikli, skiroji, gugalnice in drttgo
VABIMO VSE
MESARSKE MOJSTRE,
GOSTILNIČARJE,
HOTELIRJE,
RAVNATELJE ZAVODOV Itd.
da nas obiščejo na LJUBLJANSKEM VELESEJMU. — Tam razkazujemo na stojnicah 189—197 — deloma v pogonu — veliko izbiro naših
svetovnoznanih
„Al exander werk" strofi za mesarje in velekuhinje
ALEXANDERWERK A. G. REMSCHEID
Zastopnik za kuhinjske stroje: DANIEL STOLZ — Beograd.
□
C C
ftotd Metropol Wlikiic
jßjuhlftttta, nasproti $1avt*e$a fcetodvcra
;4e soß - fàomfoxtno opxemtienih
S Prvovrstna restavracija, moderno opremljena kavarna
P
S	.:	_
S^nnnrrTTnnm^	□jmtXDUUüUüüUüüLJüUüüuuuL
Stroje za obdelavo
lesa!
t- j. za mizarstvo,
kolarstvo itd. ter žagine naprave — dobavi slej ko prej v najboljši izvedbi tvrdka
PETER ANGELO, d. z o. z.
LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA 30
(Vhod Pražakova 8-1) Na velesejmu ne razstavljamo — zato prosimo na obisk v pisarni!
Akumulatorji
La z garancijo za avto in elektr. centrale na veter.
Zaloga veternlc!
-
hh^ù^iM- -ù^u v.
„Vesna akumulator4,
Maribor
Specialna damska kolesa
angleškega sistema. — Oprema:
družba z o. z. Magistroni — FB-Regina - Clement, LJUBLJANA	Universal Balilla Prib°r.
Tyrseva C. 34 Sportni-dirkalni okvirji po 460.— din. — Serije cevi
Titanus111 Standard«
DOBRO UVEDENA MEHANIČNA
TKALNICA
se odda radi odpotovanja. — Potreben je kapital od din 700.000.—* — Pisati na ogl. odd. »Jutra« pod »»Rentabilan posao«.
HBMHMHnHHRMHH
Ob vsaki priliki se spomnite
da to ^Tntrorl* .Mall oglasi* ^ Sloveniji najnspešnejša, nah cenejša la najhitrejša posredovalnica sa sluiba vseh vrst. ss prodajo ln nakup vseb stvari, sa nepremičnine, lokale. podjetja, kapital, Cenitve lo ss vse drugo
PRILOŽNOSTNI NAKUP
predmetov n splošno gospodarstvo, kot betonsko, kovsko, ključavničarsko železje, nosilce, cevi, ograje, tračnice, vagonete, mreže, jermenice, konzole, zobčanike, osovine, požiralnike za kanale, vodovodne ventile v vseh dimenzijah, kakor tudi brone, medenino, baker v palicah, belo kovino, svinec, cink, centrifuge, parne kotle, lokomobile, kmetijske stroje, polnojarmenik 65 cm, velike reze^varje, vozove vseh vrst, bakrene kotle, orodje za vsako obrt, svedre za premogokope, kakor tudi patentne lestve itd. — Poleg tega si oglejte, prosim, moje veliko skladišče, kjer se boste prepričali, da se nahajate na lipskem velesejmu, samo z razliko: kajti pri meni dobite še več predmetov kot tam, in sicer po zelo ugodnih cenah — seveda rabljenih! — Kupujem tudi vse zgoraj omenjene predmete in plačujem zanje zelo dobre cene. — Priporoča se
JUSTIN GUSTINČIČ
Maribor, Tatenbachova ulica št. 14 in podružnica vogal Ptujsko "Tržaške C. p
Apartne novosti
LJUBLJANA Frančiškanska
MODNA MANUFAKTUR A
LONČAR - RAŠKA - STARÈ
OlOlOlOiOlOiOlCDiOiOlOiOlCDiOlOiOBOHOlOl C
RLPEKO
té
o
S	ö
0IOIOIOlOlOIOIOBOIOlO«O»OIC«OIOIOIOIOIO
Kdor oglašuje - ta napreduje!
9!
fouarna umetnega kamna
vabi
na ogled svojega razstavnega paviljona na velesejmu, kakor tudi stalne tvornišhe razstave na Tyrsevi c. 48«
Važno za graditelje in privatnike!
o
m
0 ■
o
a
0 s
0 ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o
u
o ■
o ■
o
s
H
o ■
o
ipmmnnannaaDODCK □
□ □ □
0 □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ p □
n
W- 8 J. SCHEID
LIMBURG
ŠPECIJALNA TOVARNA za CESTNO-GRADBENE STROJE
razstavi
na VELESEJMU V LJUBLJANI od 3. do 12. junija 1939
raznovrstne stroje za asfaltiranje cest in cestne valjarje.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Ing. Jos. Paulin, Ljubljana, Gregorčičeva 17 C.
u	_□
"□□□□□□uLujaaDODaauuuuuuuuuDDaanannauuuuuuuo
VEHOVAR FRANJO
stavbno in umetno pohištvo v Celju,
izdeluje vsakovrstno navadno in najfinejše pohištvo po lastnih načrtih, kakor tudi stavbna dela. — Lastna moderna sušilnica, iz domačih in inozemskih tovarn nudi po posebno znižanih cenah
zaloga pohištva y CELJU, GLAVNI TRG 12.

<G R O M
Carinsko - posredniški in
spedici] ski bureau d. z o. z. LJUBLJANA
Masarykova cesta štev. 14'I
NASLOV BRZOJAVKAM: »GROM« TELEFON INTERURBAN ŠT. 24-54
Zastopstva v vseh večjih mestih v tu- in inozemstvu. Zastopniki družbe spalnih vozov S.O.E. za ekspres-ne pošiljke. Vse potrebne informa' cije brezplačno, i " i m ^mmmmm^m^^^m
i
Ustanovljeno 1876
Ustanovljeno 1876
Nalst&zsiše špediciisko podietie
v Slovenili
NZINGER
Ljubljana
Telefon št 20-60, 31-60
Brzoj. nasi Ranzinger
Lastno koncesijonirano carinsko posredništvo. Od ministrstva trgovine in industrije koncesijonirana javna skladišča z direktno zvezo s progo državnih železnic. — Pohištveni transporti s pohištvenimi vozovi in avtomobili
BB
SB
IH*1
se
Olesei
tovorni a in a
!ifctfd
f. 13
Kamniška ul. 25
Tovarna patentiranih jeklenih karoserii za autobuse
su
V DNEH
V E L E S E
7 kupite vse kar rabite — najceneje
v Frančiškanski ulici
Krznarstvo Mirko Krasnja
Vam strokovno popravi ali modernizira krzno. Mnogo si prihranite, ako daste v popravilo preko leta Vaš kožuh, plošč ali «lično.	Frančiškanska ulica ' 1.
Oblastv. konces. avtobusna
Izletna pisarna M. OKOEN
Ljubljana tel. 22-50.
Frančiškanska ulica 3
Priporoča se trgovina
IVAN KRIVIC
Tvrdka osnovana 1373. špecerijsko, kolonijalno in materijalno blago. — Telefon 39-15, Frančiškanska ul. 10.
Tvrdka „Nada"
je predstavnica odlične parfumerije, kozmetike, umetne obrti in galanterije.
Glasbila	dorjath jakob
specijalna delavnica in zaloga vseh potrebščin, popravila in uglaševanje klavirjev.
Tvrdka Perko
Vam nudi čevlje najmodernejših oblik, prvovrstnega izdelka veliko izbiro rokavic in nogavic.
Kemična čistilnica vsakovrstnih oblek — parno likanje — pralnica — svetlolikalnica
Šimenc Franc, Kolodvorska ul. 8,
in sprejemališče: Frančiškanska pasaža.
MODO ZA GOSPODE
m dame zastopa odlični modni salon
K. Pučnik,
Velika izbera blaga za vse!
Monogrami, entel. ažur, gumbnice, gumbi, plise — fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana — Frančiškanska ulica.
Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del.
JOS. EBERLE
Juveli, zlatnina, srebrnina, ure in kovinske umetnine. — Nakup zlata, srebra, draguljev po najvišjih cenah.
MODISTKA
salon „FRANJA" Kogovšek
izvršuje najnovejše, najelegantnejše modele. Pasaža v Frančiškanski ul.
Stane Cuznar
Nudi najugodnejši nakup vseh vrst damskega in moškega perila, ter usnjenih izdelkov v veliki izbiri. — Frančiškanska ulica.
Specijalna trgovina pletenin
F. & M. Rozman
priporoča svojo bogato zalogo najboljše kakovosti. Frančiškanska ul. 3 (pasaža).
TIZIAN
prodaja, kupuje starinske umetnine, ocenjuje in popravlja starinske umetnine. Pasaža v Frančiškanski ulici.
Loncar-Raska-Staré
APARTNE NOVOSTI ZA DAME IN GOSPODE.
Oglejte si od znotraj fcfipgarSI^
Učiteljske tiskarne
v Frančiškanski ulici 6.
-'X/.
8ELI ANTILOP Z LAKOM-ENAKI S P0LVIS0K0 PETO
za moške športne in promenadne obleke
iz domačih in inozemskih tovarn nudi po posebno znižanih cenah
O
»6
ORIČAR
Po priznano mzkiti icenah si nabavite najboljše moške o-bleke, perilo in vsa raktična oblačila pri
Preskerju
•J U B L J A N A |Sv. Petra cesta 14
Ljubljana, Sv. Petra cesta 29*
Oglejte si razstavljeno blago v naših izložbah kakor tudi zalogo v naših novih prostorih, kjer imate svetlobo za izbirati kot na prostem !
Obiščite paviljon „H" na velesejmu !
Tvrdka B. MAREVKOV iz Fruške gore, Sremski Kariovei,
je razstavila svoj lastni proizvod:
Bermet vino črnino iz Fruške gore
je garantirano izgotovljeno iz najboljših starih vin.
Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 30 litrov naprej. — Obiskovalci velesejma! Poiskusite tudi Vi kozarček »Bermeta«. Cene bagatelne, sodi na posodo! —
Zahtevajte ponudbe od:
B. MARENKOV, Sremski Kariovei, Fruška gora.
uspehov
na
en oglas »
»JUTRU«
MSERIRAJ V „JUTRU" !
oioaokutoisLjMoiiOHoaoaoioiioaoBOBoioic oaoi
Ü M
0 9
0
Slaščičarna Gra&lovic
priporoča — splošno zruini najboljši sladoled ter prvovrstno, vedno sveže pccivo.
Cvetlicama „Split"
Ljubljana — Frančiškanska ulica 8, nudi sveže in najcenejše cvetje, šopke, aranžmaje in žalne vence. — Priporoča se: BENEDIR IVANKA.
13 ■
0 *
0 »
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o
H
o
a
o
a
o ■
o
n«
0 m
0 n
0 n
0 B
0 C2>
LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5
Pravkar je izšla peta knjiga založbe »CESTE«:
MARIJE MA JER JE VE
Rudarska balada"
ki na pretresljiv način opisuje življenje rudarjev globoko pod češko zemljo in njihovo ljubezen do doma ln domovine
iiidarska balada"
je knjiga, ki jo ho vsakdo prebral z največjim zanimanjem in zmerom iznova spet rad posegel po njej.
Broširana kniiga 10.— din, s poštnino 11.— din. V cclo platno vezana 15.—, s poštnino 16.50 din.
Knjiga se naroča pri:
ZALOŽI! »CESTA«
LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5
kjer dobite po isti ceni tudi ž« prej izšle knjige D. Ravljena »Zgodbe brez groze*, Klabunda »Pjotr — Rasputin«, D. Ravljena »črna vojna« in Thompsona »Sivko«.
C
*J
o ■
o ■
o ■
o ■
o ■
o
n
o ■
o
m
o ■
o
m
0 p
o ■
o ■
o
.	o
lOIQiQSOJQSOIOIOIOeOJOIOIOIOIOJOIOIOlC
GOSPODARSKA ZAVA ROVALNA	___
ZADRUGA
Maribor, Aleksandrova c. I4 I.
Račun poštne hranilnice v Ljubljani 16718 Račun poštne hranilnice \ Beogradu -58551 Telefon 23-10.
G L A V NO ZASTOPSTVO
Ljubljana — Mestni trg 17-1. Subotica — Manofloviceva 5
(v lastni palači)
Zavaruje: za slučaj smrti, doživetja, (lote in rente (penzije).
Zavarujte pri domači zavarovalni zadrugi ! Sprejemajo se zastopniki.
lil!
mmmmmmmmm
vsaki priliki — se spomnite
Ha eo .Jutro»1* .Mali oglasi" > Sloveniji najuspešnejša, najcenejša lo najhitrejša posredo-TaJjiiea ta službe vseh «rct. za prodajo In nakop vseh «tvari. sa nepremičnin«, lokale, podjetja, kapital, ie nit v e lo sa vae drugo
ZAHTEVAJTE
G U M O
v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah
Čl taffe in širite »J U T R 0<'
osmmmsmammmmmm
LJUDSKA SAMOPOMOČ
reg. pomožna blagajna V MARIBORU — ALEKSANDROVA CESTA 47,
v lastni palači
naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu
aprilu 1939*
SEMIČ ANDREJ, zidar. Vrhnika;
PODGORŠEK ROZALIJA, zasebnica, šibenik p. Sv. Jurij j. ž..
MIHELČ1Č MATIJA, čevljar, Maribor;
TOMŠE MARIJA, užitkarica. Selce nad škofjo Loko;
PAJNKIHER URŠA, posestnica, Rodni vrh;
SNOJ MARIJA, zasebnica, Dol. Ret je;
PIRC MARIJA, zasebnica, Maribor;
MAROCH JURIJ, viničar, Va reja p. Sv. Vid pri Ptuju;
KADUNC ANTON, železničar v pok., Ljubljana;
BRATUŠA ANTON, žel., Studenci;
MLINARIC JOŽEFA, preužitkarica. Središče;
VAŠČER TEREZIJA, užitkarica, Sela p. Brežice ;
ŠKRIBE MARIJA, vdova komand, žand. stanice, Slovenj Gradec;
KODERMAN FRANC, pis. ravnatelj v pok., Novo mesto;
JERMAN FRANJA. vdova delavca, Ljubljana;
GEIST JANEZ, preužitkar, Podlože;
STRAŠEK MARIJA, užitkarica, Pilštanj;
ŽICKAR MARIJA, užitkarica. Drnovo p. Krško;
ARTELJ ELIZABETA, preužitkarica, Gorica p. Radovljica;
PUŠNIK APOLONIJA, preužitkarica, Lahov graben;
WEIDNER ŠTEFAN, delavec, Sp. Vižinga p. Marenbcrg;
LOVEC CIRIL, čevljarski mojster, Maribor;
H ADNER TEREZIJA, vdova viničar ja, Hrast je p. Limbuš;
TUHTER JOHAN, tov. delavec, Teharje;
OS VALDIG BLAŽ, užitkar, Zetale;
HROVAT MARIJA, vdova davč. izterjevalca, Žužemberk:
PIRNAT MARIJA, užitkarica, Laks p. Cirknica; OMERSU JULIO, trgovec, Sv. Marjeta na Dr. p.; SPANNER FRANC, žel. čuvaj v pok., Janžev vrh; MASTNAK FRANČIŠKA, užitkarica, Sp. Gabernik p. Rogaška Slatina; REŽEK ANA. užitkarica, Lesično p. Pilštanj; ŠALAMUN JOŽEFA, zasebnica, Maribor; ± '2 . v UREK MARIJA, užitkarica, Globoko; TABOR ANTONIJA, zasebnica, Rožna dolina p. Vič; PIRNAT JURIJ, preužitkar, Pondor, Sv. Jurij ob Taboru; KOROŠEC MARIJA, posestnica, Zimica p. Sv. Barbara pri Mariboru; KOLAR ANTON, posestnik, Lojek p. črešnjice—Konjice; SOPČIČ rVAN, žel. v pok., Mariane, čakovec; PIRMAN URŠA, užitkarica. Planina p Raka; LEVSTIK MILOŠ, učitelj v pok., Celje; ZIDAR MARIJA, posestnica, Cerklje ob Krki; NAMESTNIK ANTON, tesarski mojster, Ruše; REPOLUSK IVANA, posestnica, Maribor; KURINČIČ BARBARA, zasebnica. Celje; STUBER AVGUŠTIN, posestnik, žikarce;
KLASINC BARBARA, preužitkarica, Prepole p. Sv. Janž na Dr. p.;
SIMČIČ AMALIJA, zasebnica, Ljubljana;
KERT MARIJA, zasebnica, Gorica;
LACKNER MARIJA, vdova livarja, Maribor;
KRAJNC TEREZIJA, preužitkarica, Razdelj p. Vojnik;
MIŠINSKY JOSIPINA, vdova učitelja, Varaždin;
SLA VIČ ANTON, mestni uslužbenec, Maribor;
MACHER IVANA, preužitkarica, Zg. Radvanje;
LAMPRET MARIJA, posestnica, Dešno p. Stoperce.
Po vm-Ii umrlih članih se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku
Din 481*430.-
Članom, ki so pristopili po 1. novembru 1933 se izplača polna podpora —
brez odbitka!
Kdor še ni član »LJUDSKE SAMOPOMOČI«, naj zahteva brezobvezno In brezplačno pristopno izjavo.
BLAGAJNIŠKO NACELSTVO
P
ENARD železnina Maribor
E M G R O S
DETAIL
manufakturna veletrgovina
Wolfova ul.
Marijin trg;
Osnovano leta 1834
glejte si izložbe!
urammwrmm
ŠPEDICIJA IN AVTOPREVOZ
i f. jereb
MARIBOR - ALEKSANDROVA C. 6
IIIIIIIRIIBIKVCBIBBf IIIIVIIB1RI9B8B3III1IIBIIIVIVIIIIII1IBI
OfOIOIOIOBOIOBOROSOiOIOBOIOI'
Ö
» Odlična kuhinja a Velika izbira najboljših vin
m
0
Kolodvorska restavracija
ajcen

/
.-m
/ v Am .4/ /m
GLAVNI KOLODVOR.
0
BOBOIOOOBOBOIOBOIOIOIOJOBOHO
=Hn8.
■ f
ZADRUGE za PREDELAVO ŽIVALSKE DLAKE
r. z. z o. z.
Str a ž išče pri Kranju
Telefon : Stražišče 7 Železniška postaja: Kranj Brzojavni naslov: Zadrugžima Stražišče.
ELEKTRO-PARXO IZDELOVANJE HIGIJENSKO OČIŠČENE IN STERILIZIRANE ŽIME
iiiiiii^^ -
HUTOmOBILISTI
-4 /f '*f ^ ■ /
" C/ ' . " V
lèr m-xà z&L ,
trt-	s	' . w
xr ln vecSahvnt
J UGOGRAFIK A'SV.PETRA NASIP23

v v
OBIŠČITE RHZSTHVO
NAŠIH HUTOmOBILSHIH GIMI
IJUBLJHIISKEIII UELESEJmU
Pričakujemo vas, da vam pokažemo vse vrste in dimenzije naših prvovrstnih gum za avtomobile* motorna kolesa in dvokolesa, katere lahko dobite v vseh naših prodajalnah, po ceni brez konkurence.
Pridite, obiščite nas, oglejte si naše odlične gume in prepričajte se o naših nizkih cenah. Naš cilj je, da vas postrežemo točno in vestno.
/


Inserirà] te v „Jutru" J
ZASTOPSTVA:
JERMHN & Co.
d« z o* z«
KOLODVORSKA ULICA 8. Telefon 22-32
LJUBLJANA
HDOLF SOSTER
FRANČIŠKANSKA ULICA 11. Telefon 22-06
MARIBOR
RAZSTAVLJENO NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU

ARIBORSKI TEDEN
od 5. do 13* avgusta 1939*
Velika gospodarska In kulturna revija — Velike gledališke, pevske in športne prireditve — 50% popusta na železnicah in parobrodih od
1. do 17. avgusta 1939.
Mariborski otok, najlepše kopališče Jugoslavije Zeleno romantično Pohorje
Vinorodne Slovenske gorice • • • Gostoljubni lepi Maribor . . .
V AS V ABl JO!
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij .Jutra. Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vai v I^ubljanL
.-y - /

Kakovost
in materiala bo ostala
ma
tttiBftJ
POPULÄR
i,
9
I HP
PORABA GORIVA
85 i 1100 km
Maks. brzina
los km
Nihalne osi
na vseh
kolesih
Hidravlične
zavore
RAPID:
44 HP
PORABA GORIVA
10*51/100 km
Maks. brzina 120 km
Nihalne osi
na vseh
4
kolesih
Hidravlične
zavore
4 CUJNDRSKI MOTOR Z VISEČIMI VENTILI (OHV), TER NITRI RANIMI MOKRIMI CILINDRSKIMI VLOŽKAMI. - KROŽNO MAZANJE S PRITISKOM. - OLJNI IN ZRAČNI FILTER
jajoči našim cestam
Oni vodijo in prednjačijo s popolnostjo sodobnih izdelkov
Glavno zastopstvo:
E. R
UU&UANA. Poljanska cesta 69
HC^/an A n Ing* Dušan Suvajdžlc
DCUvIkAL/ Nemanjina 35
JUGOŠKODA a. d. Martlceva ul. 13
ZAGREB
KONSTRUKCIJO IN DELOVANJE ŠASIJE SI LAHKO OGLEDATE NA AVTOMOBILSKI RAZSTAVI
V ŠOTORU LJUBLJANSKEGA VELESEJMA