PottBto* plaćana v gotovini Leto LXIII., št. 179 V Ljubljani, petek 8. avgusta 1930 Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemsi nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petit Uredništvo lil UpravniŠtvO PODRUŽNICE: a Din 2—. do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-^ večji inserati petit MAR[BOR, Grajski trg št. 8.__ CELJE. Kocenova ul. 2 — Tel. 190. vrsta Din 4—. Popust po dogovoru. Inseratni daL.ek posebej. _ »Slovenski Narode Ljubljana, Knaflova ul. 5 NOVO MESTO, Liubljanska c, tel št ?6 Jesenice. < >b kolodvoru 101. — — velja mesečno v Jugoslaviji Din 12—, za inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Račun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. ZUNANJI MINISTER DR. MARINKOVIĆ O SINAJSKI KONFERENCI Zanimive izjave beograjskemu novinarju — Sinaja je postala mejnik v bodoči mednarodni gospodarski organizaciji — Cilji bodoče gospodarske politike Bled« S. avgusta. Zunanji minister Rumuniio, čijih interese smo seveda imeli predvsem na umu, marveč tudi za vso srednjo in za vzhodno Evropo koristi, ki se danes niti še ne dajo pravilno preceniti. Za razvoj bodoče mednarodne gospodarske organizacije je Sinaja najvažnejši datum. Smatram za potrebno, da še enkrat nagfasim, da gospodarski načrt, ki naj služi za osnovo bodočega tesnejšega gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in RumunPo, ni naperjen proti nobeni drugi državi. Naše stremljenje gre za tem, da opo-moremo naše poljedelstvo ter da ga po-vedemo iz sedanje težke krize, ki je posledica brezmejne samosvoje konkurence. Pri tem pa ne bo treba žrtvovati interesov naše industrije, niti ne bo treba zahtevati od evropskega poljedelstva kakršnokoli žrtev. Se več: kar zahtevamo m želimo doseči, ne bo škodovalo niti prekomorskim agrarnim državam. Vse, kar izvažamo ali bomo izvažali 'mi, bomo prodali na evropskem trgu, v evropskih industrijskih državah; razlika je samo v tem, da so naši pridelki mnogo cenejši. Naš slavni cilj je, da prodamo svoje agrarne produkte po kar najbolj ugodnih cenah, da oprostimo naše poljedelstvo od tributa, ki ga mora sedaj dopri-našati docela nepravično. Briandova akcija Rezultat odgovorov na prvo noto o evropski uniji — Načelna razprava se bo vršila na prihodnjem zasedanju Društva narodov Pariz, 8. avgusta. Francoska vlada je prejela že vse odgovore držav, katerim je razposlal Briand svojo spomenico o pan-evropski uniji. Zadnja je odgovorila Švica, ki izjavlja, da v načelu soglaša z Briando-vo idejo, želi pa, da ostane nedotaknjena švicarska nevtralnost, ki je osnova političnega statuta Švice. Kakor se izve iz oficijelnih krogov, bo Briand sedaj, ko je proučil vse odgovore, obvestil zainteresirane države o uspehu svoje dosedanje akcije. Razposlal bo novo noto, v kateri bo predlagal, naj se prične na jesenskem zasedanju Društva narodov v Ženevi načelna debata, ki naj določi splošne smernice za osnovanje evropske unije. Društvu narodov ni treba razpravljati o podrobnostih, ker se bo podrobna razprava vršila med oficijelnimi zastopniki vseh zainteresiranih držav, ki se bodo zbrali k zasedanju Društva narodov v Ženevi »Temps« reasumira odgovore vseh 26 evropskih držav in poudarja, da so vsi odgovori kolikor toliko povoljni. Bistveno se niso pokozala nikaka nasprotstva. Oni, ki se zavzemajo za revizijo mirovnih pogodb, dokazujejo, da mora tvoriti osnovo unije načelo popolne enakopravnosti in ravnopravnosti vseh držav. List naglasa, da je to samo ob sebi razumljivo, ker si v nasprotnem primeru ni mogoče zamislit! združenja evropskih narodov, kakor brez tega ne bi moglo obstojati Društvo naro- I dov, ki ima splošni značaj. Ta enakopravnost pa še ne zahteva revizije mirovnih pogodb, ki tvorijo osnovo mednarodnega reda v Evropi. List tudi podčrtava dejstvo, da drža* ve, ki so v svetovni vojni zmagale, v svo* jih odgovorih ne zahtevajo revizije mirov* nih pogodb. Le ena izmed zaveznic v sve* tovni vojni je namignila potrebo revizije, a še to zelo prikrito. Vsekakor je vpra* sanje revizij mirovnih pogodb zadeva, o kateri se sploh ne more in ne sme raz* pravljati v zvezi z načrtom o evropski uniji. Vprašanje mirovnih pogodb je de= finitivno in jasno rešeno. Drugo vprašnje, ki ga ventilirajo od* govori posameznih držav na Briandovo noto, je vprašanje sodelovanja sovjetske Rusije in Turčije v evropski uniji To vprašnje pa ne povzroča nikakih težkoč. Rusija in Turčija sicer nista članici Dru* štva narodov, toda to ni nikaka ovira, da bi ne mogle sodelovati pri izvedbi Bri* andovega načrta, ker je bilo že mnogo primerov, da sta tudi Rusija in Turčija aktivno sodelovali pri raznih akcijah Društva narodov. Tudi levičarski tisk pričakuje, da bo Briand vztrajal in do konca izvedel svo* jo veliko idejo. »Journal« je mnenja, da se bo moral Briand sicer boriti z velikimi težkočami, vendar pa izraža nado, da bo njegovo delo kronal uspeh. Nemški odgovor na poljsko noto Nemčija je bila prisiljena povišati carine za uvoz agrarnih pridelkov zaradi pereče krize nemškega poljedelstva in odklanja pogajanja za znižanje teh carin VarŠav«., Z. avgusta. A A. Včeraj je poljska vlada sprejela odgovor na noto, ki jo je 14. junija poslala nemški vladi glede na povečanje nemških carinskih tarif za uvoz poljskih pridelkov. V svojem odgovoru se nemška vlada sklicuje na pojasnila, ki jih je dala pred nekaj časa na temelju argumentov, ki so jih ji diktirale okoliščine in zaradi katerih je nemška vlada morala zvišati carinske tarife na poljske pridelke. Nemški odgovor dalje navaja, da je nemška vlada imela pred očmi poljedelsko kriio, ki je v Nemci ji mnogo hujša nego v drugih državah, a da je navzlie temu postavila nove zvišane ea-rniske takse na uvo* poljedelskih pridel- kov na isto podlago, kakor že prej povišane uvozne tarife. Nove tarie so bile nujno uveljavljene, ker se je pokazalo, da je nezadostna dosedanja zaščita nemškega poljedelstva. Iz gori navedenih razlogov nemška vlada ne želi začeti s poljsko vlado pogajanj v svrho dajanja kakih kompenzacij, zato da doseže gospodarsko ravnotežje, ki je omajano z zadnjim zvišanjem nemških tarif na uvoz poljskih pridelkov. Poljska vlada je bila ta pogajanja predlagala, ravnajoč se po normah, ki so za slične primere predvidene po gospodarski komisiji, ki je marca t. L zasedala v Ženevi. Avstrijsfco-češkostovaška gospodarska konferenca Praga, 7. avgusta AA. Ob priliki jesenskega velesejma se bo ustanovilo v Pragi češkoslovaško-avstrijsko društvo, slično avstro-češkoslovaški družbi, ki obstoji že tri leta na Dunaju. Razen tega bo gospodarska avstro-česka konferenca, ki se bo bavila z gospodarskimi vprašanji obeh držav. Gladovna stavka v praški jetnišnici Praga, 8. avgusta. V jetnišnici v Pan« kracu, kjer je zaprtih več komunistov, je izbruhnila gladovna stavka. Glado\Tati so začeli najprvo ženski jetniki, njihovemu vzgledu pa so sledili tudi moški. Stavka traja že sedem dni ter so nekateri jetniki docela onemogti. Poset dalmatinskih seijakov v Sloveniji Split, S. avgusta. Zadnje dni meseca avgusta odpotuje v Slovenijo ' večja sku* pina dalmatinskih seijakov, okrog 80, da si ogleda tamošnje poljedelske in vino« gradniške ustanove, zadružne naprave in slično, kar zanima seljaštvo ter da se sez* nami s slovenskimi kmeti. Ekskurzijo or* ga-nizrra primorska banska uprava. Upor Afridov London, 8. avgusta. »iHorningp'ost« po* roča iz Simle, da vzbuja upor Afridov, ki zavzema vedno večji obseg, v angleških krogih resno vznemirjenje. Afridi, ki so v zvezi z upornimi plemeni v Afganistanu, nameravajo izvršiti pohod na Kabul, da bi sodelovali v revoluciji proti sedanjemu afganskemu kralju Nadirkanu. Ameriška kultura Marion, Indiana, 8. avgusta. AA. Snoči je množica kakih 1000 ljudi vdrla v jetniš-nico in odvedla dva črnca. Po kratkem mučenju ju je obesila. Črnca sta svojčas ubala nekega meščana in storila silo njegovi družici. Stražniki so skušali odvrniti množico od nasilja in so uporabili plinske bombe za solzenje, a brez uspeha. Po izvršenem dejanju se je množica razšla. Redarstvena ojačenja iz bližnjih krajev so prispela prekasno. Zakopano zlato U dine, 8. avgusta. Neki Cehoslovak, ki je služil svoječasno v avstro*ogrski vojski, je poslal državnemu pravdništvu v Udinah pismo, v katerem sporoča, da so avstrij* ske čete pred svojim umikom novembra 1918 ob stolpu Porta Aquilea zakopale kovček, v katerem je bilo 40 kg zlata. Italijanske oblasti so odredile preiskavo, k: pa je doslej ostala brezuspešna. Zlata doslej še niso našli. Inozemsko potovanje kralja Borisa Sofija, 8. avgusta g. Kralj Boris bo, kakor že javljeno, v kratkem odpotoval v inozemstvo. V njegovem spremstvu bo princ Crril. Inozemsko potovanje kralja Borisa se v inozemstvu še vedno korneru tira na različne načine. Razširjene so zopet govorice o predstojeći zaroki kralja Na* vaja se več imen. Pompozen sprejem novega italijanskega poslanika v Albaniji Tirana, 8. avgusta g. Semkaj je dospel novi italijanski poslanik marchese Soramta, katerega je albanska vlada posebno sve* čano sprejela. V pristanišču Drača se je zbralo mnogo zastopnikov albanskega zu* nanjega ministrstva, celokupni občinski svet Drača ter osobje italijanskega posla* npštva. Močna oddelka vojaštva in orož« ni-štva sta mu izkazala vojaške časti. Svo* jo pot v Tirano ie nadaljeval italijanski poslanik v spremstvu močne orožniške patrole pod vodstvom vrhovnega povelj* nika albanskega orožništva. Na dvoru se delajo vse priprave za njegov sprejem. 300.000 francoskih rudarjev grozi s stavko Spor zaradi rudarskih dopustov — Stavkovno gibanje v severni Franciji se vedno bolj širi Pariz, 8. avgusta, Po zadnjih vesteh traja stavka tekstilnih delavcev v okraju Roubaixu dalje. Število stavkujočih se je tekom včerajšnjega dne še dvignilo. Pri Lilleu je prišlo zopet do krvavih spopadov z orožni-štvom. 20 delavcev je bilo ranjenh. V severni Franciji se že vidijo znaki rudarske stavke. Rudarske strokovne organizacije severofrancoskega premogovnega revirja so predložile delodajalcem zahtevo, naj enkrat za vselej rešijo vprašanje dopustov. Ako pogajanja ne bi dovedla do uspeha, se mora tudi tukaj računati s stavko. Število v severo - francoskih premogo-kopnih revirjih zaposlenih rudarjev, ki groze s stavko, znaša skupno 300 tisoč. Pariz, S. avgusta. V severofrancoskem Industrijskeni okrožju je prišlo zlasti ob francosko - belgijski meji do ponovnih krvavih nemirov stavkujočih. Stavkuloči, ki so demonstrirali po ulicah so napadli policijo s kamenjem, palicami in s teklenicami. Policija je morala uporabiti orožje. Poulične bitke so trajale skoraj dve uri. 20 stavkujočih je bilo težje ranjenih. Suša v Ameriki Škodo cene nad eno milijardo dolarjev — će ne bo dežja, bo uničena vsa letina VVashington, S. avgusta. Katastrofa, ki jo je povzročila v srednji in zapadni Ameriki katastrofalna suša, povzroča v oficijelnih ameriških krogih vedno večje vznemirjenje. Državni tajnik za poljedelstvo je izjavil, da bo uničena vsa letina, če ne bo kmalu dežja. Skoro v vsej Ameriki vlada nespremenjena izredna vročina. Škodo, ki jo je povzročila suša doslej, cenijo nad eno milijardo dolarjev. Gozdni požari se širijo na vseh straneh. Samo tekom včerajšnjega dne je bilo javljenih 20 novih požarov, med njimi eden ogromnih dimenzij. Pomož- no akcijo za hudo prrzadeto poljedelstvo vodi osebno predsednik Hoower, ki je sklical v dogovoru z ministrom za poljedelstvo konferenco gospodarskih strokovnjakov, na kateri bodo razpravljali o potrebnih ukrepih. Edino izjemo v vsej Ameriki tvori mesto Nogales v državi Arizona ob ameriško-mehiški meji, kjer je razsajo-lo včeraj veliko neurje. Naliv je bil tako močan, da je stala voda po mestnih ulicah do meter visoko. Štiri osebe so utonile, 80 pa jih pogrešajo. Na mehiški strani je utonilo 40 oseb, med njimi največ otrok. Komunisti umorili 6000 ljudi Strahovite grozote komunistov na Kitajskem — Mesto Šangsa je moralo vrhu tega plačati še 3 milijone dolarjev odškodnine šangaj, 8. avgusta. AA. Oddelek angleških čet iz šangaja je bil detaširan v Hankou, kjer bo sodeloval v primeru potrebe s pomorskimi enotami. Strogi ukrepi oblastev v tem mestu proti komunističnim agitatorjem so ublažili napetost in odstranili razburjenje med prebivalstvom. Iz šangše poročajo, da so nacio-nalističnee čete ponovno zavzele mesto. Sodijo, da ni več nevarnosti za Hankov. Navzlic temu pa ostanejo v mestu angleške čete, da po potrebi sodelujejo z japonskimi četami in z oddelki ostalih dr- žav ter z angleškimi vojnimi ladjami. Peking, S. avgusta. AA. Po službenem poročilu so komunistične čete tekom zavzema šangše masa kri rale 6000 oseb. Šanghaj, 8. avgusta. AA. Indopacifiška agencija poroča, da je namkingska vlada uvidela, da ne more jamčiti za varnost in življenje tujcev. Zato je prosila oblas-tva v VVashingtonu, naj pozovejo svoje podanike, da izpraznijo ogrožene pokra ji* ne. Mesto Šangša je moralo plača-ti rdečim četam 3 milijone dolarjev ooVkupnine. Holandski bojkot nemškega blaga Med Nemčijo in Holandsko je izbruhnila neke vrste trgovinska vojna — Holandska je odpovedala v Nemčiji vsa naročila, Nemčija je pa ustavila tranzit preko Holandske Berlin, 8. avgusta. Nemški listi se obširno bavijo z bojkotom, ki ga izvaja Holandska napram Nemčiji. Stara konkurenca in trgovinsko-politična nesoglasja so prišla v zadnjem času do vedno vidnejšega izraza. Kakor nagla-šajo nemški listi, je Holandska pred par dnevi pričela izvajati sistematični bojkot, ki se pozna na vseh trgovinskih poljih, ter se zelo naglo širi. Pri številnih porenjskih in westfalskih industrijskih podjetjih so bila odpovedana mnogobrojna holandska naročila, nova naročila pa so popolnoma izostala. Tudi holandski oficijelni krogi so dobili navo- dila, naj pri oddaji državnih dobav gledajo na to, da izločijo blago nemškega izvora ter da prekinejo vse stike z nemškimi posredniki. V Nemčiji so industrijski in poljedelski krogi začeli organizirati skupno akcijo proti holand-skemu bojkotu. Industrija bo predvsem ustavila ves tranzit preko Holandske, v poljedel. krogih pa razvijajo živahno propagando proti uvažanju in uporabi holandskih mlečnih in drugih agrarnih proizvodov. Škodo, ki jo trpi nemška industrija zaradi tega bojkota, cene na več milijonov mark. Kolera v Afganistanu Teheran, 8. avgusta. AA. V Afganistanu je dnevno 300 novih primerov obolenj za kolero. »R 100« poleti v Indijo London, 8. avgusta. AA. Medtem, ko se nahaja zrakoplov »R 100« v Kanadi, so v teku priprave za polet zrakoplova »R 101* v Indijo. Ta polet bo izvršen prihodnji mesec. Francija bo štedrla Pariz, 7. avgusta AA. 12. avgusta se bo sestal francoski ministrski svet na sejo, da bo razpravljal o predlogih glede znižanja izdatkov v proračunskem letu 1931-62» LJUBLANSKA BORZA. Devize, Amsterdam 22.71. — Berlin 13.45 — 13.48 (13.466). — Bruselj 7.8672. — Budimpešta 9.885. — Curih 1095.9. — Dunaj 795.22 — 798.22 (796.72). — London 274.47. — Newyork 56.245. — Pariz 221.73. — Praga 167.13. — Trst 394.10 — 296.10 (295.10). INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1275. _ Pariz 20.23I2S. — London 25.045. — Newyork 514.20. — Bruselj 71.97. — Milan 26.935. — Madrid 57.40. — Amsterdam 207.20. — Dunaj 72.70. — Sofija 3.73. — Praga 15.25. — Varšava 57.70. — Budimpešta 90.20. — Bukarešta Nas »Lojze" na naboru Komisija letalskih strokovnjakov je »Lojze« prvo Ljubljana, 8. avgusta. Novo letalo našega Aerokluba, naš »Lojze«, je moralo takoj po krstu v Ze* mun na nabor pred komisijo vazduho* plovne komande. Kaj takega se menda še nobenemu Lojzetu ni primerilo. »Lojze« je startal v ponedeljek zvečer ob 18. iz Ljubljane, pilotiral je Janko Čolnar, sprem« Ijal ga je predsednik Aerokluba g. Rado Hribar. Po 43*minutnem poletu je letalo pristalo na zagrebškem letališču. »Lojze« je že v Zagrebu vzbudil sploš= no pozornost. Zagrebčani so se izrazili zelo laskavo o njegovi konstrukciji. Pilot Čolnar je moral v Zagrebu večkrat star* tati, da pokaže »Lojzetove« vrline Zagreb* čanom. Z našim novim letalom se je dvig* nil v zračne višave civilni pilot Strižev* ski, ki velja za enega najboljših letalcev v naši državi. Striževski se je z »Lojze* tom« prav spretno sukal in gugal po zra* ku. Ko sta se vrnila na tla, je izjavil, da je letalo kot tipično športno prvovrstno. Zlasti so mu ugajala krmila, ki reagirajo na vsako najmanjšo kretnjo. Zagrebčani so se zanimali, če bi bil inž. Bloudek pri* pravljen zgraditi tudi njim takega imenit* nega tiča. V torek popoldne je »Lojze* nadalje* val polet. Ob najlepšem vremenu sta Col* nar in Hribar startala ob 16. z zagreb* škega letališča in se spustila od 18.06 na letališču v Zemunu. Za 400 km dolgo zrač* no progo sta rabila 2 uri in 6 minut, torej povprečno 195 km na uro. Letalo je pa letelo najmanj s hitrostjo 200 km, kajti pri Vinkove in je Čolnar zašel iz smeri in izgubil orijentacijo. Včeraj dopoldne je bil na prostranem, krasnem, najmodernejše urejenem letali* šču v Zemunu tehnični pregled letala. V komisiji so bili letalski kapetan Pintar, rodom Ljubljančan, letalski inž. Pišmarn in štirje drugi letalski strokovnjaki. Ko* v Zemunu je soglasno izjavila, da vrstno letalo misija si je zabeležila vse podatke o na* šem »Lojzetu«, g« stehtala, pregledala sta* tične proračune itd. Ugotovile je, da tehta 364 kg, da lahko vzame s seboj 8 kg olja in 73 kg bencina. Dovoljena koristna teža (nosilna) znaša 180 kg. Po pregledu in poletih je komisije odobrile vse novo* s ti novega avijona m njegove detejle. Po splošnem tehničnem pregledu in sta* tičnih proračunih, ki se pa zaradi nove konstrukcije teoretično točno še ne m o* rejo popolnoma ugotoviti, kar bo komisija ugotovila šele naknadno, je komisija izda* la odobrenje za letanje in uporabo, nagla* šujoč v svoji oceni, da je letalo prvo vrst* no, brezhibno in po konstrukciji original* no. V tem pogledu je * Lojze* prvo letalo popolnoma domače konstrukcije. Tvornica »Ikarus« in drugi sicer izdelujejo v Jugo* slaviji letala. vendar še nobeno ni bilo samolastna konstrukcija. »Lojze« je vsem ugajal. Poleg komisije so si ga ogledali številni letalci, vojaški in civilni. Zastopniki beograjskega Aeroklu* ba so bili zelo navdušeni in so vprašali konstrukterja, če bi bil pripravljen zgra* dfiti tudi njim tako letalo. Enako željo je izrazilo Udruženje rezervnih avijatikov. Včeraj dopoldne je bila preizkušnja novega letala končana, nakar sta se pred* sednik Aerokluba in pilot Čolnar pošlo* vila ter odletela nazaj proti Ljubljani. Včeraj opoldne sta se ustavila v Zagrebu, od koder bosta pa šele danes ali jutri na* dalj evala polet. Popoldne sta imela nam* reč hud protiveter, obenem se je pa v Gorjancih pripravljalo k nevihti. »Lojze« je torej nabor dobro prestal in dokazal, da je bila konstrukcija novega letala našega Aerokluba v zanesljivih ro* kah. Vsem, ki so pripomogli naši mladi civilni avijatiki do tako lepega uspeha, gre vse priznanje. Slovenci v Beogradu L1910 Kako so bili sprejeti I* 1910. v srbski prestofici Slovenci, ki so se udeležili izleta »Ljubljanskega Zvona« v Beograd Bilo je leta 1910. meseca junija, ko je pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« sklenilo odpotovati v Beograd, da ponese poplavijencem šumadije nekaj nabranih kron iz Slovenije, ter da s svojim koncertom v beograjskem gledališču pomnoži nabrano svoto. [Priglasilo se je veliko število udeležencev, toda dekleta so jokala, boječ se, da bodo avstrijske oblasti njihove fante preganjale, tudi žene so se bale za svoje može m tarnale so mamice za sinovi, češ na povratku bodo vsi udeleženci izleta v Beograd aretirani. Tako se je javno govorilo. Stran je lepa reč in ustrašili so se pretenj mnogi, ostali so doma na zapećku. Odpotovalo nas je samo 96. Sprejem v Beogradu je bil sijajen, in. to je bilo 1. 1910! Jaz sem bil letos na vse-sokolskem zletu, in sicer v prvi vrsti zato, da osvežim spomin na leto 1910., da vidim prostor, kjer nas je mestni župan g. Ko-stva Glavinić tako prisrčno pozdravil, da vidim prostor, kjer nas je kraljevič Aleksander pogostil, da vidim kapelico, kjer sem četrt ure govoril s kraljem Petrom. Prostor sem v Topcideru našel, ali ne kapelice, katero so med vojno granate porušile. Obiskal sem tudi g. K. Glaviniča in pregledal vse, kar me je moglo zanimati, in spominjati na romanje v Beograd, ki je pa nekaterim pritisnilo pečat veleizdajalcev. Bili smo mladi še in korajžni in nosili smo v prsih >srce junaško« — mi slovenski iredentisti.«: Letos prav na Petrovo je minilo 20 let, od kar smo prisostvovali liturgiji v saborni cerkvi. Bil je zbran ves diplomatski zbor, vsi ministri s Pašičem na čelu, in vsi ljubljanski romarji. Slišali smo čestitke mitropolita pok. kralju Petru. Letos, čez 20 let, je bil v saborni cerkvi namesto kralja Petra kralj Aleksander s kraljico. — Vse je bilo prav tako, kakor na Petrovo 1. 1910., samo da ni bilo slovenskih iredentistov, temveč bili so osvobojeni Jugosloveni. — Kdo bi bil tedaj mislil na take izpremembe v tako kratki dobi? Izmed onih, ki so bili z nami, omenjam go. Franjo dr. Tavčarjevo, njeno hčerko Pipo in- sina Ivana in neko čestitljivo staro mamico, dalje dr. Sviglja in Zorka Prelov-ca. Pozabiti pa tudi ne smem najbojevitej-šega g. P- Strela. Bogve, ali je še živ? A. 6. O izletu Slovencev v Beogradu, o katerem je nam poslal kratko poročilo prijatelj našega lista, ie obširno poročal tudi * Slovenski Narod« 15. julija 1910. Iz tega poročila posnemamo nekaj zanimivih podrobnosti. Vsi srbski listi, zasti »Politika«, so priobčili navdušene članke Slovencem v pozdrav. Prihod je bil napovedan opoldne. Že ob 11. se je zbrala v pristanišču nepregledna množica, ki je nestrpno pričakovala prihoda gostov. Novi parnik srbskega pa-robrodnega društva »Vardar«, okrašen z zelenjem in neštetimi zastvicami, je od-plul v Zemun, da sprejme na krov slovenske izletnike. Na krovu je bila tudi godba kraljeve garde in beograjski odbor za sprejem Slovencev, na čelu mu prof. Rista O d a v i ć s tajnikom dr. 2 u p a n i č e m. Vlak je imel 40 minut zamude, toda množica je navzlic temu potrpežljivo čakala. Bilo je Že skoro poldne, ko je *Vardar« odrinil od zemunske obale. Med zvoki narodne himne »Naprej zastava Slave* je pamik končno priplul v pristanišče. S trdnjave so grmeli topovi Slovencem v pozdrav, občinstvo je pa mahalo s klobuki m robjj ter navdušeno klicalo »Živeli Slovenci!« Na mostičku, postlanem s travo in okrašenem z zelenjem, je stal mestni občinski odbor, na čelu mu župan Kosta Glavinić. Ko se ie navdušenje nekoliko poleglo, je imel župan Glavinić tale pozdravni govor: »Sestre Slovenke, bratje Slovenci! Prihod vaš v našo sredino je napolnil srca vseh meščanov srbske prestolice z nepopisnim veseljem. Veliko in malo, vse. kar srbsko in slovansko misli in čuti v Beogradu, se raduje in veseli, da vas more pozdraviti. In evo zakaj! Srbski narod, tako v kraljevini, kakor izven nje. je imel v svoji prošlosti srečne in težke dneve, a bilo je več težkih kakor srečnih. Bili so trenutki, ko je bil srbski narod na robu obupa, ko so ga vsi zapuščali. Ali tudi takrat je imel enega zvestega prijatelja, ki je prezirajoč vse svoje nevolje in opasnosti, ki so mu pretile, vedno čvrsto stal ramo ob rami ob strani srbskega naroda, čuteč srbsko nesrečo za svojo nesrečo. Ta veliki, čvrsti, iskreni, neomahljivi prijatelj srbski, to ste bili vi, brate in sestre Slovenci. A kakšni in koliki ste nam prijatelji, dokazujete s tem svojim današnjim posetom v Beogradu. Zato boste razumeli to našo radost in srečo, da vam moremo ob prvem koraku vašem na svobodna tla kraljevine Srbije vzklikniti v imenu beograjskega prebivalstva: Dobro nam došle, drage in mile sestre naše, dobro nam došli, dragi in mili bratje!« V imenu Slovencev se je v kratkem in prisrčnem govoru zahvalil za sprejem in pozdrav državni poslanec Alojzij Š t reke 1 j. Po njegovem govoru so priredili Srbi Slovencem tako navdušene ovacije, kakršnih še niso bili deležni. V nedeljo dopoldne ie bila v >-Gradjanski kazini« na čast Slovencem slavnostna akademija. Udeležili so se je polnoštevilno vsi Slovenci. Otvoril jo je rektor srbskega vseučilišča Sava U r o š e v i 6, ki je v vznesenih besedah proslavljal slovenski narod in njegov idealizem ter slikal v živih barvah zasluge, ki so si jih pridobili Slovenci za kulturno edinstvo jugoslovanskih plemen. V imenu Slovencev je govoril predsednik Ljubljanskega Zvona dr. Švigelj o kulturnih vezeh, ki spajajo srbski in slovenski narod, in o načinu, kake naj se te vezi še bolj poglobe. Sledilo je predavanje dr. Zupanića o jugoslovanskemu problemu. Po predavanju je upravitelj Narodnega gledališča Milorad Ga v rilo vi ć recitiral slovenske pesmi v srbskem prevodu, Aškerčevo »Srpsko dekle« pa v originalu. Opoldne so bili Slovenci povabljeni v goste k najuglednejšim srbskim rodbinam. Popoldne so posetili pokopališče, kjer so srbski in slovenski pevci zapeli več žalo-stink. Zvečer se je vršil v Narodnem gledališču koncert, na katerem sta nastopila poleg takratnih pevcev »Ljubljanskega Zvona« člana ljubljanske opere Lj. II t -č i ć in ga. Iva Fodranspergova. Po koncertu je priredila mestna občina Slovencem na čast banket na vrtu hotela »ImperiaU. Beograjsko Kolo srbskih sestara je izvolilo Franjo dr. TavCarjevo za častno članico, kar ji je sporočil beograjski župan Kosta Glavinić. Za županovo napitnico so se zahvalili Franja dr. Tavčarjeva, dr. Svigelj in P. Strel. V ponedeljek dopoldne so posetili Slovenci Smederevo, kjer so bili navdušeno sprejeti. Ko so se zvečer vračali s parnf-kom »Šumadija« v Beograd, so jim grmeli v pozdrav trdnjavski topovi. V torek dopoldne so prisostvovali vojaški paradi v proslavo godu kralja Petra, po paradi so si pa ogledah kraljevski vrt. kjer jim je bil prirejen zajtrk. Tu je prišel med nje prestolonaslednik Aleksander ter si dal po profesorju Odaviću predstaviti go. dr. Tavčarjevo, dr. Šviglja, go. Supančičevo, gdč. Pipo Tavčarjevo n še več drugih gostov. Z vsemi se je prijazno razgovarjal. Popoldne so si Slovenci ogledali ljudsko veselico na Topcideru in prisostvovali slavi kraljevega. imena. Tu je kralj Peter nagovoril tainrka Ljubljanskega Zvona Zorka Prelovca, s poslancem Strekliem se je pa razgovarjal dobre četrt ure. Zvečer so se Slovenci udeležili ljudske veselice na Ka-lemegdanu, pozneje so bili pa povabljeni v Oficirski dom, kjer je kralj otvoril z go. dr. Tavčarjevo ples. V sredo popoldne so se Slovenci poslovili od gostoljubnega Beograda. „Washington Herald44 o Jakcu in predvojni Srbiji Kako sodi ameriški pisatelj Olmsted o našem slikarja Ljubljana, 8. avgusta. Priobčujemo prevod članka v največjem washingtonskem dnevniku >Washington Herald*;, ki ga je napisal ameriški pisatelj Stan-Iey Olmsted. Sredi julija se ie Božidar Jakac mudil na kr. jug o slo venske m poslaništvu, ki mu je dom. kot se spodobi jugoslovenskeimi umetniku. V sprejemnih gobah često vidite študije v barvah in risbei ki neformalno raz-obesene po stenah diči jo stan. Tudi delavnico ima. namreč v Corcora-novi galeriji. Tu je osvežujoče ozračje za slikarja, ki se ustavi na svojih potovanjih, da zajame duha Krezove stolice, ki še ni posebno umetniško središče. Tako mladi Jakac potuje po svetu! Za valom gre in sam prinaša val. Od detin-skih let ga motri oko matere domovine .. Da, pred nekaj leti se je Jugoslavija sama pobrigala zanj. Z najvišjim odlikovanjem je dovršil Akademijo umetnosti v Pragi. Njegova domača vlada ga je nato poslala v Pariz, da dokonča študije. Plemenito in etično zanosno je bilo stališče male kraljevine, ko je 171etni šolar sprožil strel, ki mu je mesec nato sledil zloglasni in mogoče najbolj nesramni diplomatski ultimat z Dunaja v Bograd. Nič manj neomadeževan in junaški ni bil oni vojni ščit, ki je nemškemu »kaj-zerju« preprečil odprto pot iz Baltika v Perzijski zaliv. Svetu je zastajala sapa, ko je videl končani pohod na Mami. Zaposlen in poteč krvavo kri bi težko pojmoval drugi čudoviti čin junaštva. Dvakrat je polmili-jonska avstrijska armada morala bežati nazaj čez Drino pod pritiskom srbskih vojakov kralja Petra. Tudi tu se je izrekla sodba svetovne usode proti »kajzerjuizmu«, ko riše črne steze, po katerih se je mogoče potikal Villon, ko snuje razneseno, veke. staro selo v globeli ali v mozaiku pobarvane stolpe. Predmet, ki ga pokaže, zadošča. ' Pred vami je z ono potezo idi vi dualnosti, ki sega globlje kot možnosti fotografije, čutite, da gledate predmet, katerega je umetnik videl, ne pa kakšno kljuko, naj bi bila še tako originalna, ki se je rodila v umetnikovih mislih. Tako ste uvedeni v Jugoslavijo — tisto deželo, ki je po pasje zatrla Shawovega >čoko-ladnega soldata«. Pri študiji tipov ter v lesorezih in gravurah pa umetnik postane bolj simboličen. Občutil je moderna stremljenja pri nekaterih delih precej občutno. Ta so razširila njegov vpogled. Tu pa tam so ga navdahnila z izrazitostjo, ki nas spomni na Poeja in Baudelaira. Vendar si ga niso podvrgli. Med posnetki nahajamo portret njegove matere, ki tekmuje po srednje-ev-ropski slavi in poznanosti z VVhistlerje-vim portretom matere, znane v Angliji in Ameriki. Kakor Whistlerjeva slika, ako ni to slika upornega duha, tako tudi ni akademska. V tem se konča podobnost. Whistler je gledal za potezo, deviško a zavestno, dočim se zdi, da je jugosloven-ski Jakac iskal tajnostnega razodetja, kakor da koplje s cepinom. To je mati, kakršno vidi sin iz najglobljega spoznavanja. V "VVashingtonu riše portrete kongres-nikov. šest jih je do sedaj dovršil, štiri iz Minnesote: William S. Pittengerja, Harolda Knutsona, W. I. Nolana in Malvi-na J. Maasa. Druga dva sta Albert Simms iz Nove Mehike in Anning S. Prall iz New Yorka. Umetnik je videti še mlajši, kot je na sliki. Vendar je že imel 46 razstav. Osem samo v Pragi. Dve v Parizu, kjer je leta 1925 dobil odlikovanje na mednarodni razstavi dekorativne umetnosti. Varšava, Berlin, Dunaj, London, Bruselj, Zurih, Bern, Florenca, Barcelona in razni balkanski kraji so druga mesta njegovih razstav. Vzorci njegovih različnih proizvodov, poleg njegovih žemjamih lesorezov, so v posesti slovenskih, hrvatskih, srbskih in češkoslovaških narodnih galerij. Kakšen tucat mest ima tudi privatne Jakčeve zbirke, med temi so mesta Tunis, Madrid in Pariz. Izmed njegovih zaupnih prijateljstev je mogoče najbolj bodrilno ono s hrvaškim umetnikom Ivanom Meštrovičem, katerega kult med ultra-moderno bo celo za brezbrižnega laika populariziral njegovo ime, da bo slovelo kot Matiss6vo. Ustanovitev jugoslovenske lutkovne zveze V nedeljo 17. t. m. se bo vršil v Ljubljani kongres, na katerem bo ustanovljena jugoslovenska lutkovna zveza Ljubljana, 8. avgusta. Xi pač dane« na svetu države, v kateri se lutkovna umetnost, ki so jo svetovni odličndki vseh dob ocenjevali za važnega činitelja za vzgojo mladine in duhovno rast človeka, — ne razcvita v čudovit, bajen cveit, in ni naroda, v katerem ne vrši skozi stoletrja mala, zagonetna lutka s svojo pravljično in groteskno besedo visoko kulturno poslanstvo, ki mu vodstva sodobnih držav — češkoslovaška republika, Rusija, Nemčija, Belgija _ izkazujejo posebno čast s tem, da lutkovna gledališča denarno podpirajo ali pa jih razpredajo po šolah. Vodilne narodne kulturne ustanove kot je n. pr. Masarvkov zavod za ljudsko vzgojo v Pragi, pa lutke in. lutkovna gledališča sprejemajo pod svoje okrilje ter smatrajo, da program njihovega dela brezpogojno v okvirja duhovni in i dejali svet lutkovne umetnosti. Sodobnemu človeku, ki mu mrzli tok časa odvzemlje njegovo pravo svobodo, lutkovna umetnost m«nogo pomeni. Mnogo več kot si misli maloduflni povprečnež, ki mu je lutkovno gledališče samo čudovita igračka in samo kratek >gašperski špas«. Sodobnemu človeku je ta umetnost očiščeval-nica vse kalne p osvetu ost i in pretop v živ, svetel utrip človečnosti. In mnogo pomeni zlasti človeku iz našega naroda. V njej us-umira brezdomstvo: človek se vrača k svoji zemlji. Kajti lutkovna umetnost kot razodetje narodne, pesmi pravljic in bajk, sega.globoko ▼ .preteklost, odkoder prinaša po čudnih, lesenih likih tiato večno lepoto, v kateri so vžgani vsi ognji veselega in žalostnega bistva našega naroda. Lutkovna umetnost je poosebljenje prirodnega zdravja in duhovnih stremljenj in teženj, ki so veidrane v lepi podzavestnosti človeka. Ona je po svojem širokem, dinamionem življenju vodoravna semena cesta, ki veže stari in novi čas. Radi velikih etičnih in etničnih vrednot, ki so v lutki in v lutkovni umetnosti, so v vseh državah zrastla udruženja, ki imajo ta velevažen smoter, uravnavati umetnost lutkovnih gledališč" v raat in razmah, in jo očuvati propadov. Kako pa je v naši laral$*vmi Jugoslaviji? - - Slovenci, Hrvati in Srbi smo se z lutkovno umetnostjo spoznali šele po svetovni vojni. Toda dvoje odličnih gledališč (KlemenčiČ — Ljubljana, širola _ Zagreb) sta estali osamljeni In njihov blesteč razmah se je neizprosno razbit ob nerazumevanju javnosti in ob tietem večnem finančnem vprašanju. Ker bi sedanjemu malemu številu lutkovnih gledališč kanila slej aH prej zagroziti ista usoda in nočemo prepustiti njihova življenja krivičnemu valu usode, potem pa ker iskreno želimo lutkovni umetnosti v naši državi odbrati tisto mesto, kot ga po svojem duhovnem poslanstvu in po svojih svojevrstnih umetniških izrazilih brezpogojno zasluži, smo se odločili, da ustanovimo Jugoslovensko lutkovno zvezo Ustanovitev te zveze naj pomeni raace-sfcje in prelom z dobo, ki je po svojem sicer važnem predhodniškem značaju padala zdaj v živo življenje zdaj v mrtvo negib-noet, ter naj hMveni v pozdrav novi dobi. Ta pa naj bo v svitu naše samobitnosti večen izraz močnega kolektivnega dela, jasne, irbrušene usmerjenosti in umetniške v-petosul sedanjih in bodočih lutkovnih gledališč. Ker pa hočemo ustanovitev te zveze izvesti v soglasju in ob sodelovanju vseh naših kulturnih in umetniških krogov, va,bi-mo na kongres za ustanovitev jugoslov. lutkovne aveas, ki se bo vršil 17. avgusta t. 1. v Ljubljani, vsa naša kulturna društva, predstavnike držav, oblasti, mest in občin, vse naše prosvetne delavce, umetnike, akademsko omladino, in sploh vso slovensko hrvatsko in srbsko javnost. Spored kongresa za ustanovitev Jugoslovenske lutkovne zveze, ki se bo vrlil 17. t. m. ob 9. uri v Ljubljani na Taboru, vhod z Verhovčeve ceste, vsebuje tale dnevni red: uvodne pozdravne besede, referat pripravljalnega odbora, govori udeležencev kongresa, prečitanje In odobrenje pravilnika Jugoslov. lutkovne zv*»e volitev odbora, slučajnosti. ■ Po kongresu so Is tele prireditve: Ob 15. uri: Otvoritev lutkovne raastave na Taboru; ob 16. uri: Uprizoritev lutkovne igre >Gašperjev junaški čin* na Taboru. Predvidoma se bo vprizorila še kaka lutkovna igra na drugih ljub. odrih. Ob 20. uri: Prijateljski poslovilni večer v restavraciji Tabora. Igra salonski orkester. Vsa omenjena društva, oziroma njihove zastopnike iz vseh krajev države, prosimo, da se pravočasno pismeno javijo na naslov: Bori« Orel, Ljubljana, Jugobanka. Za pripravljalni odbor: Mladen širola, Zagreb, Joso Zkiark m B^ris Orel, Ljuo KOLEDAR. Danes: Petek, 8. avgusta 1930, katoličani: Cirijak, pravoslavni: 26. julija, Para-skeva. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino .Halica: Ladja glumčev. Kmo Ideal: Tuja žena je privlačnejša. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg; Lstar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnja &iška. Plavalne tekme Ljubljana, S. avgusta. Danei> dopoldne so se pričele v kopah« šču Ski Ilirija plavalne tekme za junior« sko državno prvenstvo. Vreme za plaval« ne tekme ni baš najboljše, kajti deževalo je vse dopoldne, kljub temu pa se vrše tekme točno po programu, prisostvuje jim pa tudi mnogo občinstva. Dopoldne so se vršila samo predtekmovanja juniorjev na 50 m ter skoki z cTeske za juniorke. Ju« niorji so startali v sedmih skupinah. Rezultati so bili nastopni: /. grupa. I. Kuzmanić Paško (Jadr.) 30.1. 2. Panj« kovic Gjuro (Viktorija). 3. Ciganovič Drago (Jug), 4. Stokić Nikola (Beograd). //. grupa 1. Marovič Uroš (Jadr.) 29A, 2. Vilfan (Prim.) 29.3, 3. Goršić Franjo (Bob), 4. Bet« ner Drago (Jug). ///. grupa 1. Mirimiša (Jadran) 30.7, 2. Donaric (Bob), 3. Šulić (Concordia). 4. Žirovnik Boris (Ilirija). IV. grupa 1. Brajinović (Jadran) 29.5, 2. Rajoević (Jug), 3. Fritsch (Ilirija), 4. Balaš Gradian« ski). V. grupa 1. Gazari (Jadran) 30.1. 2. Dimitrijevič (Beograd) 30.2. 3. Dabrović (Jug). 4. Ne« govetić (Viktorija). VI. grupa 1. Radovan (Jug) 30.1. 2. Maljić (Viktorija), 3. Durman (Beograd), 4. FerČek (Gradjanski). VFI. grupa 1. Prvan (Jadran) 30.1, 2 Marčeta (Viktorija), 3. Lavrenčič (Ilirija) 4. Bikar (Beograd). Pri vsakem startu je tekmovalo 6—8 juniorjev. Vsi navedeni so se plasirali za semifinale. Kakor je videti iz rezultatov, ima najboljše juniorje splitski Jadran, ki je v šestih skupinah zasedel prva mesta. Časi. ki so jih dosegli tekmovalci, so prav dobri, večinoma od 29 do 33 sekund. Od domačih klubov so se kvalificirali za se« mifinale Vilfan (Primorje). Fritsch, Lav« renčič in Zirovnik (Ilirija). Ze finale pa Tlirijani nimajo izgledov, tam pride v po* štev samo Vilfan, ki bo edini kos Jadra« našem. Dopoldne so se vršili rudi skoki ju* mork semifinale. Nesreče in poskusen samomor Ljubljana, S. avgu&tt. Včeraj in danes so pripeljali v ljub. 1 jonsko bolnico več žrtev težkih nesreč, od katerih se ena bori s smTt jo. Najtežja nesreča se je pripetila snoči okoli 18. na Šmartinski cesti. Justina Jeglič, 7 letna hčerka snažnlke železniških voz na držav« nem kolodvoru, se je zvečer z otroci i«ra* la na železniškem mostu. Nenadoma ie dekletce izgubilo ravnotežje, omahnilo in strmoglavilo s približno 7 m visokega m o* sru na cesto, kjer je nezavestno obležalo. Nesrečnega otroka so z rešilnim avtom pripeljali na kirurgiJČni odelek v bolnico, kjer so ugotovili težke notranje poškod* be. Stanje male Justine je zelo resno. Druga težka nesreča se je pripetila včeraj v Veliki Poljani. France Rigler, posestnikov sin, je zašel z desno nogo v mlatilnioo, ki mu jo je popolnoma zmečkala. N esrečnemu fantu bodo najbrž roo rali nogo amputirati. — Tretja žrtev ne* areče oz. la-stne neprevidnosti je poslal 20 letni posestnikov sin Alojzij Tratnrk z Vrhpolja. Fant je našel staro patrona, s katero se je tako neprevidno igral, da mu je eksplodirala v roki in ga precej po* škodovala na glavi in po rokah. Snoči so prepeljali v ljubljansko bol* nico rudi mladega samomorilnega kandi* data, 25. letnega brezposelnega pleskar, skega pomočnika Franca Novaka iz Most. Fant si je prereza! žile na rokah. Njegovo stanje ni opasno in bo lahko že čez nekaj dni bolnico zapustil. Vzrok poskuieneg^a samomora .je baje nesrečna ljubezen. France je hotel že pred meseci skočiti pod vlak, pa so mu v zadnjem hipu preprečili. Marija Usuk, hčerka posestnik« iz škriij pri Igu, je tako nerodno padla, da si je zlomila desno nogo. — Posestnik Alojzij Garvaz, yl Bičjega občina Št. Ju* rij, star 60 let je padel z drevesa in si zlomil desno nogo. Uspeh. — No, kako si zadovoljen s svojim predavanjem? Si imel velik uspeh? — Pa še kako! Poslušalci so ves čas sedeli z odprtimi ustmi. — Torej zdehali so, praviš. Blagodejno . deluje ^ vS&^Vfdea l n a podlaga sea pudert Dnevne vesti — Spomenik kralju Petru v Senti. Narodna obrana v Senti je sklenila postaviti kralju Petru spomenik. Akcijo za nabiranj« prostovoljnih prispevkov prevzamejo vsa kulturna in humanitarna društva. — Napredovanje v naši vojski. Napredovali so za konjeniške- kapitane IT. razreda poročniki Slavko Bar. Krunoslav Dell n, Josip Kružič in Franjo Hutin-g e r, za zrakoplovnega podporočnika pa narednik Vladislav T r u c — Razld društva. Društvo privatnih nameščencev podružnica Trbovlje se je zaradi pomanjkanja članov prostovoljno razšlo. — Navdušenje Poljakov za našo državo. Zadnje dni julija se je vršil v Varšavi ju-goslovenski večer, na katerem so poročali poljski Sokoli o svojih vtisih z vsesokol-skega zleta v Beogradu in iz Jugoslavije sploh. Večera se ie udeležilo mnogo občinstva. Velika sokolska dvorana je bila nabito polna. Samo Sokolov in Sokolić je bilo okrog 500. Tajnik poljskega Sokolstva Bogusla^ski je poročal o zletu v Beogradu in je zlasti naglašal prisrčen sprejem, katerega so bili deležni Poljaki povsod, kjer so se ustavili v naši državi. Nastopilo je še več govornikov in vsi so hvalili našo gostoljubnost in lepote naših krajev. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list fcr. banske uprave dravske banovine« št 17 z dne S. t. m. objavlja zakon o izpre-membah in dopolnitvah zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929. uredbo o sanitetsko tehniških predpisih za gradnjo javnih bolnic, naredbo o uvažanju živali v potniškem in poštnem prometu po železnici, ladji ali drugih dovoljenih prevoznih sredstvih ter po kopnem, pravilnik o polaganju državnega strokovnega izpita predmetnih učiteijev(ic) iz II. kategorije tehniških srednjih šol. višjih ženskih obrtnih strokovnih šol. moških in ženskih strokovnih fdelovodskih) šol po § 54 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, pravilnik za izvrševanje določil o banovinski in občinski trošarini ter dopolnitve pravilnika o sestavi in delokrogu banskega sanitetnega sveta. — Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu razpisuje sprejem gojenk v devetmesečni gospodinjski tečaj, ki se bo pričel 15. septembra in bo trajal do 15. junija 1931. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje nravstvena neoporečnost in z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Ostale pogoje sporoči na željo vodstvo zavoda. Prošnje za sprejem je poslati zavodu do 1. sept. — Prodaja lesa in drv. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 26. t. m. pismene ponudbe glede prodaje lesa in drv. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Prodaja zunanjih sum za kolesa (bi-ciklje) se bo vršila potom ushnene licitacije dne 27. t. m. v pisarni I. kolesarskega bataljona v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni pisarni. — Tabor ZSV na Brezje. Kljub temu, da je bila polovična vožnja bojevnikom in njih svojcem za tabor Zveze dne 10. t. m. na Brezjah odbita, se bo slavje vršilo po običajnem sporedu. Odkrila se bo obenem tudi spominska plošča padlim tovarišem iz Brezij. Igrala bo železničarska godba >Sloga~, pel bo zbor zbranih vojnih tovarišev. Tovariši, kdor more, naj pride! Na svidenje! — ZSV. — Konstrukter rakete na luno v Novem Vrbasu. Sloviti konstrukter rakete na luno, prof. Henrik Obert iz Berlina, je te dni prispel v Novi Vrbas, kjer je posetrl svoje roditelje. V Novem Vrbasu ostane samo nekaj dni, potem pa odpotuje v Transilvanijo. Profesor Obert je sprejel dopisnika novosadskega *-Deutsches Volksblattc m mu dal daljšo izjavo, v kateri izraža mnenje, da zmaga med prostorom ni nobena utopija, temveč realen problem. — Krško ob Savi. V nedeljo 10. t. m. bodo za tukajšnjo župno cerkev posvečeni trije novi zvonovi: glas E — 1031 kg, 126 cm premer; glas Gis — 484)-; kg, 97 cm premer, glas H — 309 kg, SI cm premer. Strokovnjaška sodba kolavdatorjev novih zvonov je ugodna: upamo, da vzdrži tudi, ko bodo zvonovi obešeni. Zvonove je vlila livarna Št. Vid nad Ljubljano. Slovesnost posvečeni a se prične v Krškem v nedeljo ob pol 9. dopoldne. — Lovski blagor. V lovskem revirju Zrnesta Tišlerja v Spodnjem DoliČu pri Vitanju je te dni lovec Ivan Potočnik iz Pa-ke z enim strelom pogodil dva boreča se srnaka. — Rdeč mramor v banjaluški okolici. Iz Banjaluke poročajo, da so v tamošnji okolici te dni odkrili rdeč mramor, ki bi lahko uspešno konkuriral inozemskemu, zlasti pa italijanskemu. Dosedaj se pa m še nihče javil, ki bi hotel to naravno bogastvo eksploatirati. — Telovadno akademijo v letnem gledališču zdraviliške uprave v Rogaški Slatini priredi Sokolsko društvo Celje. Akademija, ki obsega deset točk, je določena na praznik dne 15. t. m. Celjani hočejo na tej akademiji pokazati razvajeni mednarodni publiki intenzivno in tiho delo, ki ga vrši Sokol v svojih telovadnicah. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in spremenljivo vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 37, v Beogradu 36, v Splitu in Sarajevu 32, v Zagrebu 38, v Ljubljani 23, v Mariboru 22 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.1 mm, temperatura >e znašala 15-2- — Za stavo izpil dva litra žganja in umrl. V neki gostilni v Baniji blizu JRakile je te dni delavec Ivan Vukovič *z Jezerana trdil, da lahko popne dva litra žganja. Ker mu niso verjeli, le stavil za 100 Din Popil je res dva litra močnega žganja in hotel še naprej piti, pa so mu preprečili. Nenadoma je pa preoledel, ustnice so mu posi- nele in padel je. Prijatelji so skočili k njemu, toda vsaka pomoč je bila zaman. Vukovič je bil že mrtev. Sodna komisija je ugotovila, da ie podlegel zastrupljenju z alkoholom. _ — Delavec utonil. 21 letni delavec Milan Trstan iz Osijeka je hotel včeraj preplavati Dravo. Obleko si je privezal na hrbet. Sredi vode ga je pa nenadoma prijel krč in utonil je, predno mu je mogel kdo pri-hiteti na pomoč. — V smrt zaradi nesrečo« ljubezni. V sredo okoli 16. se je v hotelu »Royal« v Zagrebu ustrelil 301etni hotelski uslužbenec Srdjan Mikič, doma iz Modrice v Bosni. Mož se je zaljubil v 391etno sobarico Ljubico Berger iz Lipika, na katero je pa bil zelo ljubosumen. Zalezoval jo je vsak korak in se prepiral ž njo, če je morala v sobo h kakemu gostu ali tujcu. V sredo popoldne sta se zopet sprla In vročekrvni Bosanec je med prepirom dekle udari!. Končno je sklenil, da gre skupno z ljubico v smrt. Napisal je več poslovilnih pisem, potem je pa sledil sobarici v sobo in se naglo zaklenil z njo. Hotel jo je ustreliti, ker ie pa Bergerjeva obupno klicala na pomoč, se je premislil in naperil orožje samo proti sebi. Ustrelil se je v glavo, težko ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer je pa umrl, ne da bi se zavedel. — Strašen umor mladenke. V mirni vasici Konavlja, blizu Dubrovnika, je bil te dni izvršen strašen zločin, ki je zelo razburil prebivalstvo. Neznan zločinec je pri belem dnevu počakal na cesti v gozdu Babin Vir 191etno Ružo Vlahović iz Sutorine, ki je nosila mleko, in ji s kamnom razbil glavo. Oblasti so uvedle preiskavo. Aretiran je bil Pero Budvan iz Sutorine, ki je osumljen zločina. Iz Ljubljane —lj Pravoslavna cerkev v Ljubljani. Za pravoslavno cerkev v Ljubljani so določeni gradbeni stroški v znesku treh milijonov dinarjev. Doslej je zbral pripravljalni odbor odnosno srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani okrog 800.000 Din. Dravska banovina je prispevala 50.000 Din, v Ljubljani in po drugih krajih dravske banovine se je pa nabralo okrog 700.000 dinarjev. Obljubljenih je še 100.000 Din, tako da bi znašali prostovoljni prispevki pri nas do enega milijona. Prispevek je obljubil tudi načelnik beograjske občine inž. Nešič. Minister za šume in rudnike je dal pravoslavni cerkveni občini v Ljubljani za pravoslavno cerkev 100 m3 gradbenega lesa na panju. Načrt za pravoslavno cerkev v Ljubljani, katerega je napravil načelnik ministrstva javnih del Momir Koru-novič, predstavlja na sprednji strani kombinirano kopijo samostanov v Dečanih m Gračanici. —lj Manjše zidave In adaptacije. V Zilj- skega ulici, ki teče ob južni železnici in se izliva v Erjavčevo ulico, je napravljen prizidek za sobo in balkon k Medvedovi vili. — Na dvorišču velike Medjatove stanovanjske hiše na Dunajski cesti je stalo dolgo pritlično gospodarsko poslopje. Polovica tega poslopja je vzdignjena v eno-nadstropno stavbo. Zdaj stene ometavajo in vzidavajo okenske okvire. V novih lokalih bodo pisarne Stavbne družbe. Trgovina z železnino STANKO FLORJANČ1Č, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 35 priporoča svojo bogato zalogo razne kuhinjske posode v raznih kvalitetah in prvovrstnih znamk. Aluminijasti lonca in kozice posebno močne in do največjih velikosti vedno na zalogi. —lj Vodovodno omrežje prodira v obmestno plan. V zadnjem času so dobili Bar-jani zdravo pitno vodo iz ljubljanskega vodovoda, včeraj pa so začeli delavci kopati jarek v novem naselju, ki se razprostira med podaljšano Gerbičevo ulico in regulirano Gradaščico. Svet je ilovnat in kopanje bi šlo hitro izpod rok, ko bi ne nagajala talna voda. V akcijo je morala stopiti sesalka. —lj Telefonsko omrežje se pa ne širi tako kakor bi bilo želeti. V zadnjem času so se uvrstili med abonente avtomatične telefonske centrale poleg še par drugih tudi: nunski samostan, Državna deška meščanska šola na Prulah, Brenčič in Zalaz-nik v lepi svoji vili v bližini omenjene šole. Avtomatična telefonska centrala funkcionira imenitno, žal, da je tako težko dobiti telefonski aparat. Ko bi se ustreglo vsem telefonskim reflektantom, bi bila kapaciteta telefonske centrale že pred leti izčrpana. —lj Iz Hubadove župe JPS. Vsa včlanjena društva naj študirajo sledeče skladbe: Emil Adamič »Oče naš«, moški zbor (župa) Anton Foerster »Umrl je mož*, moški zbor (Glasbena Matica), Zorko Prelo-vec »Zadnje slovo«, moški zbor (»Zbori«), Emil Adamič »Zabučale gore* (Teče voda), mešani zbor (»Zbori«). V oklepajih je naveden založnik, pri katerem se partiture, oziroma glasovi dobe. — Odslej so »Zbori« oficijelno glasilo Hubadove župe JPS. Župna uprava bo objavljala svoje okrožnice in vesti v »Zborih«. — Župni pevovodja prosi odgovora na svoji zadnji dve okrožnici (koncert, skupni nastopi). —lj Ljubljanski Sokol opozarja vse člane in članice ter naraščaj, kateri so se prijavili za izlet v Gornji grad, da je zbirališče v nedeljo 10. t m. ob 6. zjutraj pred Narodnim domom. Odhod pa točno ob pol 7. uri. Člani v svečanem, članice v telovadnem kroju. Povratek med S. in pol 9. zvečer. 432n lj— Avtobus Ljubljana-Vrhnika. V nedeljo 10. tm. o priliki odkritja spomenika Ivanu Cankarju ne vozi avtobus po voznem redu, temveč po potrebi, in sicer dva avtobusa stojita že zjutraj ob 7. uri pred Zvezdo in ko voz zaseden odpelje na Vrhniko, se takoj vrne. Zvečer vozijo avtobusi v istem redu obratno. — Avtobusno podjetje Jugopromet. Iz Celja slovenskih dijakov celjske gimnazije, ki so maturirali ali bi mogli maturirati med svetovno vojno ter 1. 1919. in 1. 1920., se bo vršil definitivno dne 6. in 7. septembra v Celju z naslednjim programom: 6. septembra ob 20. uri pozdravni sestanek doslih tovarišev in gg. profesorjev v Celjskem domu. 7. septembra ob 8. uri v župni cerkvi masa- zadušnica za umrle gg. profesorje in tovariše, ob 9: uri odhod na okoliško pokopališče, na grob pok. prof. Suhača, ob 12. skupen obed z gg. profesorji v salonu hotela >Evropa«, po obedu slikanje. Ob 15. uri izlet na celjski stari grad z rodbinami in znanci (v slučaju slabega vremena v Laško K ob 20. uri poslovilni sestanek skupno z rodbinami v Celjskem domu. Prirediveni odbor prosi vse v poštev prihajajoče tovariše, da radi skupnega obeda sigurno prijavijo svojo udeležbo najkasneje do 1. septembra t. 1. na naslov dr. E. Mejak, Celje, Prešernova ulica. Program sestanka in višino prispevka za skupen obed se bosta naznanila, v kolikor more odbor ugotoviti naslove, še vsakemu tovarišu po sebe j. — Odbor. c— Spomenik Srečku Puncerju. V Celju se je sestavil poseben odbor za postavitev spomenika v korošikh bojih aprila 1. 1919. padlemu koroškemu borcu-idealistu Srečku Puncerju. V odboru so naslednji gg.: RoŠ Franjo kot predsednik, dalje Breme Pavle, dr. Mejak Ervin, Novak Martin, Ravljen Davorin in Vrečko Franc. Odbor prosi narodno našo javnost, posebej pa še sobojevnike, prijatelje in znance našega Srečka, da pošljejo denarne prispevke za spomenik najkasneje do 6. septembra t. 1. na Celjsko posojilnico. Odbor pošlje na željo položnice. V Ljubljani se lahko oddajo prispevki gg. Pavlu Bremcu in Ravljenu Davorinu. Spomenik se odkrije ob priliki plebiscitne Žalne manifestacije Celjske Sokolske župe v nedeljo, dne 12. oktobra popoldne na pokopališču v Braslovčah. Odbor je razposlal večje število nabiralnih pol ter je tozadevna zbirka že v prvem tednu dosegla prav lepe uspehe. Ženske v policijski službi Bivši šef detektivske Šole Scotland Yarda Kersev je svojčas prorokoval, da ni daleč čas, ko bodo v službi kriminalne policije tudi ženske, ki se bodo tudi v najtežjih kriminalnih primerih dobro izkazale. Prijatelji so se mu smejali, češ, da je to izključeno. In vendar je imel Kersev prav. V štirih najvažnejših oddelkih londonske policije je osem žensk, katerih naloga je boriti se proti trgovini z dekleti in tihotapstvu mamil. Šef policije lord Bing je v notranjem ministrstvu prav lahko izposloval dovoljenje, da sme zaposliti nekaj detektivk, katere so zaradi vzorne službe navdušeno sprejeli tudi njihovi moški kolegi. Izkušnje, ki jih je imel Kersev s svojimi učenkami v detektivski šoli, govore ođ očno v prid ženskam detektiv-kam. Po njegovem mnenju so ženske izredno nadarjene za detektivsko službo. Iz detektivske šole je prišlo že več dobrih detektivk, ki uspešno delujejo v Londonu, šola se bo razširila tako, da bo lahko študiralo na nji več žensk. Najboljši dokaz, da se lahko ženska uspešno uveljavlja tudi na tem polju, je detektivka Maud Westova, ki je zadnje čase v Londonu splošno znana. Baje se nihče ne zna tako spretno smukati po londonskih bezrricah in tako hitro potegniti iz žepa revolver kakor Maud We-stova. Detektivka je postala po naključju, ko je morala nekoč pomagati svojemu sorodniku, ki je bil zapleten v umazano afero. Tu se je pokazal njen talent in kmalu so se začeli zatekati k nji ljudje, ki so rabili detektivsko pomoč. Tako se je začela za njo zanimati tudi policijska direkcija in ponudili so ji službo. Zdaj vodi velik štab detektivov, detektivk in pravnikov in ima tudi mnogo konfidentov. Posebno v težkih primerih posluje sama. Navadno nosi moško obleko in tudi nastop ima Čisto moški. Najraje nastopa kot tipični londonski apaš. Nrhce ne more ničesar zvedeti od nje, niti njen mož._ V gostilni. — Kako to, gospod natakar? Eden najstarejših gostov sem, pa sem dobil samo en košček mesa, sosedu pri sosedni mizi ste pa prinesli dva. — Oprostrte, vaš košček smo pozabili prerezati. Drago gledališče. NovoporoČenca dobita po pošti darilo — dve gledališki vstopnici m listek, na katerem je napisano: »Ugani-ta, od koga.« — Morda zveva to v gledališču, — pravi žena. Zvedela nista, toda ko sta se vrnila, je bilo stanovanje izropano, na mizi je pa ležal listek, na katerem je bilo napisano: »AH že vesta od koga?« Odkritje Cankarjevega spomenika Računajo, da se bo udeležilo nedeljske svečanosti okoli 6000 ljudi Vrhnika, 8. avgusta. Vrhničani se zadnje dni z veliko vne* mo pripravljajo na nedeljsko slavnost od* kritja Cankarjevega spomenika. Predsed* nik pripravljalnega odbora g. Jurca, tajnik g. Vuk, odbornik Tischler in drugi imajo polne roke dela. — Kdo bi si bil mislil, da bomo irneli toliko opravkov! — mi je pripovedoval g. Jurca. Mislili smo, da je že vse v redu, pa pride zdaj ta zdaj oni in nas pobara, če Grum, slušatelj Kraljeve muzičke aka«le* mije. iNedelja 10. t. m. Dopoldne. L Ob 5. zjutraj budnica. II. Ob pol 9. sprejem gostov na glav« nem trgu po prihodu vlaka. III. Po sprejemu sprevod po novi vrh* niski cesti k Sv. Trojici. Prostor pred Kmet-sko posojilnico tik glavne ceste, s podstavkom, na katerega posade danes Cankarjev kip smo uredili to in ono. Vedno se še najde kaj, kar moramo naglo izvršiti. S Cankarjevim spomenikom se bomo Vrhničani postavili, mar ne? Imeli smo pa tudi toliko sitnosti, da bo vsem nam odbornikom odleglo v ponedeljek po slav* nos ti. Kar prepričajte se! In res, z vseh vetrov so se obračali na pripravljalni odbor ljudje vseh stanov in poklicev ter dajali odboru svoje nasvete Pa tudi protestirali so! Ce bodo to kore spondenco spravili, bodo imeli naši lite* rami zgodovinarji obilo zanimivega m a* terijala na razpolago. Zadnje dni se priglašajo slavnostni go« vorniki, čeprav je spored slavnosti že iz» delan. »Govoril bi rad v imenu organiza* cije xy. Govor bo čisto kratek in lapi* daren.« Ali pa: »Če že ni prepozno, uredite ta« ko, da bo slavnost tem bolj pomembna, da se bo med govori vršilo to in to.* »V imenu najmlajših Cankarjevih če* stilcev bi rad nastopil. Moj govor« itd. Odbor ima težko stališče. Kaj naj sto* ri, da ne bo zamere? Odbor pa ima opraviti tudi še z drugi* mi perečimi zadevami. Včeraj se je mudil v Ljubljani radi bakljade, okrasitve trga in še sto drugih stvari odbornik g. Tisch* ler. Opravil je dobro, zlasti na ljubljan* skem mestnem magistratu, ki da na raz* polago razne rekvizite, da bo slavnost efektna. Okoli podstavka, na katerega bodo danes posadili veliki bronasti kip, je vedno polno ljudi. Postavitev Cankarjevega spomenika je pač zadeva vseh Vrhniča* nov. Vsak važen moment takoj fotogra* firajo vrli vrhniški foto*amaterji. ^.Prehranjevalni in stanovanjski odsek računata, da se bo udeležilo nedeljske slavnosti okoli 6000 ljudi, od teh večina z Vrhnike in najbližje okolice, spored slav* nosti je naslednji: Sobota 9. t. m. I. Ob pol 30. koncert domačega godbe* nega društva na glavnem trgu. II. Nato bakljada z glavnega trga do Društvenega doma. ni. Ob 30. slavnostna akademija v Ro* kodelskem domu. Spored: 1. Otvoritveni govor: govori g. Franc Jurca, predsednik odbora za postavitev spomenika. 2. A. Grum: »Cankarju v spomin«, po* je mešani zbor. 3. Govor: »Cankar in mati«, govori g. Fr. Hsbe, cand phil. 4. Smetana: »Iz moje domovine«, igra na gosli g. ravnatelj Karel Sancin. 5. Recitacija: Odlomek i« »Bele kri* zanteme«, reeit. g. Vinko Košmrl. 6. Emil Adamič« »Pri zibeli«, I. Pavčič: »2anjica«, poje ga Jelica Vuk *Sa dar jeva. 7. Govor: »Cankar na beraškem klan* cu«, govori g. Pavel Z-nidaršič, cand. jur. 8. Anton Medved: »Naša zvezda*, poje mešani zbor. 9. Dvorak: »Slovanski ples«, igra na gosli g. ravnatelj Karel Sancin. 10. Recitacija: »Ministerijalna komi* sija«, recitira g. Mr. Ph. Stanko Hočevar. 11. Anton Lajovie: »Pesem o tkalcu«. Dvorak: »Rusalka« — »Mesec, ki nemo le creš«, poje ga Jelica Vuk«Sedarjeva. 12. Govor: »Cankar popotnik«, govori g. Franc Plevelj. 13. Recitacija: »Tuja učenost«, recit. g. Pavle Japelj. 14. Alegorija. G. Sancina spremlja na klavirju ga San* činova, go Jelico Vukovo spremlja gosp. IV. Ob 10. maša zadušnica po Iv. Can« karju pri Sv. Trojici. V. Po maši odkritje spominske plošče Iv. Cankarju na rojstni hiši. VI. Od 11. do 12. odkritje spomenika: slavnostni govornik pisatelj F. S. Finzgar. Popoldne Ob 15. koncert na veseličnem prostoru. Ob pol 16. pričetek ljudske veselice na sadnem vrtu veleposestnika Jos. Lenarči« ča ob državni cesti. Polovična vožnja Z odlokom prometnega ministrstva K. 15.010—30 je dovoljena vsem udeležencem odkritja spomenika Ivanu Cankarju na Vrhniki polovična vožnja. Popust velja od 9. do 11. avgusta. Vsak udeleženec ku« pi na vstopni postaji cel listek z mokrim žigom. Na prireditvi dobi potrdilo o udeležbi in se pelje z voznim listkom in po« trdilom nazaj. V nedeljo bo vozil z Vrh' nike v Ljubljano poseben vlak ob 11. zve* čer. — Motokolesarski klub IHrila. K dirki Koroškega Avtokluba, ki se vrši v nedeljo dne 10. t. m. na Podkorenskem sedlu, prijavljeni dirkači in izletniki se sestanejo v soboto dopoldne ob 11. pri glavni carinarnici na Jesenicah. Zaradi čim hitrejše odprave pri carinarnici se pozivajo vsi udeleženci, da se ob označenem času javijo klubskemu predsedniku, ki bo osebno vodil izlet. Zaradi oficijelnoga treninga bo dirkalna proga zaprta v soboto od 14. do IS. ter se morajo prijavljeni dirkači javiti pri funkcijonarju vodstva treninga zaradi prejema dovoljenja k treningu. Istotako se bodo morali tudi izletniki najstrožje pokoriti odredbam vodstva dirke. — Zadnji sestanek dirkačev in izletnikov nocoj od 19. do 30. v klubskih prostorih restavracije Novi svet. Telefonska pojasnila po št 2309 in 394?. — Predsednik. — Mednarodne kolesarske dirke. Velike zanimanje za kolesarske dirke, katere se vršijo 15. t. m. na športnem prostoru SK Ilirije se je oglaeilo veJiko klubov is nade drža/ve iz Beograda, Zagreba, štatfenafce *n tudi iz Gradca, Dirkači kateri so se že uglasili lahko trenirajo na prostoru SK Dirtje. — Kolesarsko društvo »Sava«. Pred sodiščem. — Zakaj niste oddali denarnice takoj, čim ste jo našli? Saj ste biti samo nekaj korakov oddaljeni od potierjske stražnice. — Ker sem jo našel pozno zvečer, sem jo hotel oddati drugo jutro. — In zakaj tega niste storili? — Ni bilo mogoče — bila je prazna. TRI ŽELJE Trije prijatelji se pri čaši dobre kapljice pomenkujejo, kakšna smrt bi bila najlepša. — Po mojem mnenju je najbolje dobro pomeriti in ustreliti se narav* nost v srce — pravi prvi. — Jaz bi pa najraje umrl od sta* rosti. — Meni bi bila pa najljubša smrt strica Janeza, ker bi pomenila zame najmanj 5000 Din enkratne podpore. Ministra delokrog. — Ali bi mogla govoriti z gospodom poljedelskim ministrom? — Zelo je zaposlen. Kaj bi pa radi? — Pelargonije imam na oknih, pa ne cveto. Avgustus Muir: Os Krog zločinov Roman _ To vem, dragi moj. Vem, kako vam je pri srcu. Pravim vam samo, da je to zdaj nevarna igra. Kaj se je danes zgodilo? — Zgodaj zvečer je Sternhold na svoj običajni način izginil. Sledil sem mu. Odpeljal se je z vlakom do Claver-ham Jur.ctiona v Essexu n se spotil v zapuščeno hišo v gozdu. _ In kaj ste tam izsledili? _ Nič, — je priznal George. Eastwood se je zasmejal. _To sem si takoj mislil. _ Nič, če ne računam napol blaznega lunatika, — je nadaljeval George, — in pa dr. Dravtona. — Draytona! — Eastwood se je vzravnal v naslanjaču in sedel nazaj. — Malo prej sem dejal, da ste neumni. Zadj moram to trditev preklicati. — Kaj pa vidite v tem posebnega? — je vprašal George. — V tem, da se je pojavil na odru Drayton. eden najznamenitejših specijalistov s Harley Streeta? Eastwood se je igral s svojo pipo. Nekaj minut sploh ni spregovoril. — Cujte, dragi moj. — je zamrmral končno, — povejte mi nekaj. Zadnje mesece ste včasi pomagali profesorju Caspianu pri analitičnih preizkušnjah ponarejnih bankovcev. Ali je mogel Marcus Sternhold napraviti nekaj teh preizkušenj? George je presnečeno pogledal svojega prijatelja. ~r- Prav lahko. — Hm. — Eastwood je počasi prikimal. — Priznam, da je vaš prijatelj Marcus Sternhold trd oreh. Da ne pozabim, morda še ne veste, da je na čudnem glasu kar se tiče žensk. Pred enim ali dvema letoma so našli v ugasli ap-nenici blizu Londona zadavljeno lepo prodajalko. Osumljen je bil Sternhold, toda dokazati mu niso mogli. Takrat se pa ni pisal Sternhold. Da, v Scotland Yardu imajo zdaj dela čez glavo. Na to smo prišli pred dvema dnevoma, ko smo natančneje pregledovali arhiv. — Ne morem trditi, da bi me bila ta vest presenetila, — je dejal George. — O Marcu Sternholdu sem pripravljen verjeti vse. Rad bi samo vedel, kakšno je razmerje med njim in doktor Dray tonom. East\vood se je nasmehnil. — Veriamem, da bi radi vedeli. Jaz tudi. — Srečal sem ga na sv. Petra nasipu te dni — mislim Draytona. Rad bi bil vedel, kaj počne v tem delu mesta. Zavil je v trgovino s starinami na vogalu, v ono, ki je last starega ruskega Žida. Toda--toda.--kaj je? East\vood je namršil obrvi. — Upam, da tam po okolici niste stikali? — je vprašal osorno. — Ne. Zakaj vprašujete? — Iz pametnih razlogov, o katerih boste morda slišali še prej, preden pričakujete. — Eastvvood je sedel zopet udobno v naslanjač. — Prehitro se raz-vnamete. dragi moj, in zato so tudi vaši sklepi prenagljeni. Ne bil bi vam oni dan povedal, da je Drayton prvotno priporočil Sternholda profesorju Caspi- anu, če bi bil vedel, da se ne znate brzdati. — Zakaj bi mi ne bili povedali? — To je izpremenilo vašo sodbo. Drayton živi v prepričanju, da je Sternhold znamenit analitik, kemik. — To vem. To mi je povedal oni dan sam po večerji pri profesorju Caspianu, — je dejal George. — In prav ima. Marcus Sternhold je velik lopov, toda možgane ima čudovite. — Prav pravite. Ni nobenih dokazov, da je Dravton vedel, da je Stern- i hold lopov, ko ga je priporočil Caspianu. Ponavljam, da ni dokazov, toda___ — Toda vsa zadeva smrdi, to morate priznati, — je pripomnil George. East\vood s- je obrnil v naslanjaču. — Tole vas utegne zanimati. Baš zadnje dni je prišlo v promet nekaj ponarejenih bankovcev. Sledili smo jim, kolikor se je dalo. Včeraj zvečer smo aretirali sumljivega moža, \Varner *e piše. Če bi ga prislili odpreti usta. bi nam prišli v roke tudi njegovi pajdaši, vsaj nekateri. Toda zdi se mi, da John War-ner ni mož, ki bi spregovoril. Zavohali smo tudi ponarejen bankovec, s katerim je bilo plačano v neki veliki londonski trgovini. Ne uganete, kdo je plačal s ponarejenim bankovecm. Ta hip sva govorila o njem. Dr. Ivor Drayton. — Grom in strela! Pa še pravite, da nimate dokazov! Kako bo Dravton to pojasnil? Od kod je dobil ponarejen bankovec? — Oh, morda mu ga je dal bogat pacijent. — je menil Eastwood. George ga je presenečeno pogledal. — Kaj hočete s tem reči. da ga niste vprašali? — Ne, nisem! — je odgovoril Eastvvood mirno — Samo tepci silijo z glavo skozi zid. — Že res, toda zid ni vedno tako trden, da bi se ne porušil, — ga je zavrnil George. — Prav pravite, — je pritrdil Eastvvood in puhnil oblaček dima pod strop. In kakor da ga to prav nič ne zanima, je pripomnil: — Dr Dravton ima že rezervirano mesto na parniku, ki odpluje v Južno Ameriko. George je tlesknil s prsti. — A vi morda porečete, da to ni sumljivo ... — Čim bodo podrobnosti njegovega odhoda iz prakse urejene, odpotuje na počitnice. Tako mi je bilo rečeno. — Kaj pa, če je to le zvijača? Kaj če pobegne v Francijo že prej — recimo nocoj? Eas+wood je skomignil z rameni. — To se mu ne bo posrečilo. — je dejal. — Da ne pozaoim. povejte mi kaj o dekletu, ki je Caspianova tajnica — o lepotici, s katero sem se seznanil oni dan tu. — Kaj je z njo? — je vprašal George osorno. — Saj baš to bi rad vedel. Kaj je z njo? Kako dolgo jo poznate in kakšen vtis je napravila na vas? — Poznam jo šele, od kar je prišla h Caspianu, — je odgovoril George, — in mislim, da je eno najlepših deklet, kar sem jih kdaj poznal. Lahko bi povedal še kaj več, pa nočem. — To je dobro. — je dejal Eastvvood. — Jutri bo aretirana. Georgu je zaprlo sapo in prvi hip sploh ni mogel spregovoriti. — Aretirana — Molly Langtonova? Kaj za boga ... Darujte za slepce! Kako gre kralj v izgnanstvo Pred 100 leti je moral francoski kralj Karel X. bežati v Anglijo — To je bil konec Botirbonov Tardieujeva vlada je odredila, da se mora praznovati stoletnica padca Karla X. zadnje dni julija 1830 kot državni praznik. Malo je pa verjetno, da bi padel sklep ministrskega sveta na rodovitna tla. Julijska revolucija v Franciji nikoli ni bila popularna, čeprav so jo romantiki, pesniki in slikarji na vse načine proslavlja i. Zahtevala je preveč človeški žrtev. Prelito je bilo preveč krvi za to, da bi se odstranil ministrski predsednik, ki je potegnil za seboj tudi starega, napol gluhega kralja. V tej revoluciji vidimo samo nov dokaz, da ljubi francosko ljudstvo nad vse svobodo in da ne trpi absolutizma, katerega je ho-iel uvesti Karel X. z razpustom parlamenta in s suspendiranjem svoŽ bode tiska. Kralja Karla pa itak^ni bilo škoda. Njegovo vedenje med revolucijo in po -proglasitvi vojvode Orleanskega za novega kralja je bilo žalostno, mizerno. Vedel ie. da bo spravil na noge ves Pariz s svrjim ukazom o razpustu parlamenta z dvetre-tjinsko protivladno ve-čiik* in s svojo odredbo, da smej- listi izhajati samo z dovoljenjem vlade. Bil je na prepričan, da ostane judstvo mirno in da bo vojaštvo prav lahko ukrotilo demonstrante. Na pomirjenje mesta je čakal v Sa^nt CIaudu, Čakal je tri dni in ta čas bi bil prav lahko odslovil osovraženega miuistrsk. predsednika ter preklical usodni ukaz. Ker tega ni storil, je moral sam pobrati šila in kopita in pobegniti. Vsoboto 31. julija zvečer je prispel s svojim spremstvom in ostanki vojske v Rambouillet. Vsi so bili lačni, saj že 24 ur niso ničesar jedli. Rambouillet-ski župan je bil v zadregi. Toliko ljudi ni mogel nahraniti. Edino, kar je mogel storiti, je bHo zahtevati od občanov, naj daio lačnim jesti. Toda tudi to ni pomagalo. Kralj sam je imel ves zaprašen in od solz prenojen plašč, mati njegovih vnukov vojvodinja de Berri je imela na glavi moški klobuk ,za pasom lovskega suknjiča pa štiri pištole. Njen sinček je spal v naročju barona Damasa, hčerka je pa milo prosila jesti. V nedeljo je prišla vest, da je Pariz odslovil kralja in posadil na njegovo mesto vojvodo Orleanskega. Kmalu to prispeli štirje odposlanci začasne vlade pod vodstvom poslanca Odilona Barro-ta, ki je dejal kraljevim častnikom: »Gospodje, rešite kralja! Ves Pariz je že v Coigneres. Čez nekaj ur bo tu 80.000 Parižanov.« Nastala. je splošna zmešnjava in vse je začelo bežati. Vadno poslanstvo je seveda pretiravalo. V resnici je prišlo v Rambouillet 1000 do 1200 Parižanov, ki pa so bili bolj radovedni kakor krvoločni. In pred to množico radovednih civilistov je bežalo 12.000 zvestih kraljevih vojakov, ki so imeli 38 topov in 6000 konj. To je bil konec Karla X. Kralju ni preostajalo drugega, ne* go napotiti se v Anglijo. Iz Rambouil* leta do Cherbourga je pa rabil dva tedna, ker je še vedno upal, da ni vse izgubljeno. Čim je tudi parlament pro* glasil Ludvika Filipa za kralja, se je moral Karel udati v svojo usodo. Imel je smolo, da je prišel vedno prepoz* no, ko je bilo že vse končano. Vlada je poslala vojake, ki so spremljali nje* govo kočijo do pristanišča. Toda Francozi so kavalirji, ki se krčevito drže tradicij. Vso pot so se strogo držali dvornega ceremonijala. Dvorni ceremonijal je med drugim zahteval, da sme jesti kralj samo za štirioglato mizo, ker se pri okrogli ne da tako lahko določiti prvo mesto. A kralj mora biti za mizo vedno prvi. V Lai* gle, kjer niso mogli dobiti štirioglate mize, jo je moral mizar na hitro roko napraviti in šele potem so sedli k obedu. Ljudstvo je bilo v splošnem mirno in ni demonstriralo proti kralju. Sa* mo v Chcrbourgu na obali je množica mornarjev kričala »Proč z Bourbo* ni!« Kralj je bil pa tako naiven, da je mislil, da molči ljudstvo od žalosti »Le poglejte —. je dejal opetovano svojemu spremstvu, »kako je ljudstvo potrto.« 16. avgusta 1830 se je Karel X. v Cberbourgu vkrcal na ladjo »Great Britain«, hoteč se izkrcati v Portsmouthu. Solznih oči in povesene glave je zapustil francosko zemljo. Korakal je počasi proti ladji, opirajoč se na častnika. Iz Anglije je od* potoval v Prago, kjer je hotel prežiš veti zadnja leta svojega življenja na Hradčanih. Pa tudi tu ni imel miru in preselil se je v Gorico, kjer je 6. no= vembra 1836 umrl. Vlada je poslala s kraljem na pot v Anglijo posebno ladjo pod vodstvom kapitana Thi* bauta. Kapitan je dobil od novega vladarja povelje, naj takoj potopi ladjo, na kateri se je peljal Karel X., čim bi krenila v drugo smer. Tako je Francija odslovila zadniega Bourbona. Afera Leopolda Salvatorja Kakor smo že opetovano poročali, so izdale ameriške oblasti v zvezi z dragocenim nakitom bivše nadvojvo* dinje Marije Terezije, živeče zdaj na Dunaju, pred meseci tiralico za do= zdevnim bivšim polkovnikom Tows sendom in bivšim nadvojvodom Leo= poldom Salvatorjem, ki je dobil pri tej slepariji 20.000 dolarjev provizije. Nekaj tednov je presedel Leopold v preiskovalnem zaporu, potem so ga pa izpustili proti kavciji v znesku 7500 dolarjev do obravnave, ki se bo vr* šila v oktobru. To mu pa ni bilo všeč in da prikrije svojo sramoto, je vložil tožbo proti bivši cesarici Žiti in nad* vojvodinji Mariji Tereziji, od katerih zahteva 50.000 dolarjev odškodnine, češ, da je bil po krivem javno osra* močen. Ana Eisenmengerjeva, soproga dvornega svetnika Eisenmengerja, Hi vsega telesnega zdravnika cesarja Karla, ki je v zadevi dragocenega rod* binskega nakita sama intervenirala v Nevvvorku, je pa izjavila, da nadvoj* vodinja Marija Terezija sploh ni v nobeni zvezi z aretacijo Leopolda Salvatorja. S strani nadvojvodinje Leopold Salvator nikoli ni imel oprav* ka z nakitom. Ko je prišla afera z nakitom v javnost, je poklicalo ame- riško državno pravdništvo več prič, ki so občevale v Nevvvorku s pogre* šanim polkovnikom Towsendom. Med njimi je bil edini Leopold Salvator, ki je bil pred poroto obtožen skupno s Towsendom. Leopold Salvator sam priznava, da je dobil od nezakonite prodaje nakita 20.000 dolarjev provi* cije, ameriški sodniki pa morajo zdaj ugotoviti, zakaj in čemu je dobil ta denar. Ameriški zagovornik bivšega nad* vojvode je hotel pripraviti Marijo Terezijo do tega, da bi podpisala iz* javo, da Leopold Salvator ni zapleten v to afero. Njen advokat je pa to na* mero v zadnjem hipu preprečil, kajti take izjave veljajo pred ameriškimi sodišči za krivo pričevanje. Nato je hotel Leopold Salvator zastrašiti bivšo nadvojvodinjo s svojim ameriškim advokatom- Advokat je nji in bivši cesarici Žiti sporočil, da ju bo tožil in zahteval odškodnino, ker sta obre* kovali Leopolda Salvatorja. Bivša ce= sarica Žita pa s tem sploh nima nič opraviti, ker je nakit zasebna last Marije Terezije. Nadvojvoda Leopold Salvator na* stopa v Ameriki tako. da so prišli ameriški novinarji do prepričanja, da se mu mudi nazaj v Evropo, kjer hoče baje uveljaviti svoje pretenzije na avstrijski prestol. Rodbina namerava sedaj energično nastopiti proti Leo* poldu Salvatorju. da je ne bo več nad« legoval in ji delal sramote. Svatba liliputancev Čudna poroka se je vršila te dni v mestecu Maubeuge v Franciji. Ženin je bil 23*letni Leon Decaen, pritlika* vec, ki tehta 35 kg in meri 1.18 m. Nevesta, Simona Flamentova, je sicer 5 let starejša, meri pa samo 1.06 m in tehta 25 kg. Svatba liliputancev se je vršila v »najožjem rodbinskem kro* gu«. Mladih zakoncev pa ni napotila sramežljivost ali plahost, da sta zbe* žala pred javnostjo, saj sta oba zna* na artista. Flamentova je nastopala v Ameriki v cirkusu Bamum poleg žene brez rok in nog in dame z brki. De* caen je pa tudi nastopal v raznih francoskih cirkusih. Po poroki nasto* pita liliputanca angažma v Parizu, kjer bosta nastopala v cirkusu z dve« ma orjakoma. Detektivi vlomili v banko Šele zdaj, po 6 letih, so češkoslo* vaške oblasti izsledile in aretirale drz* Ae vlomilce, ki so 1. 1924 vlomili v po* družnico »Dunaj*banke« v Berehovu in odnesli 320.000 Kč. Policija vlomil* cem ni mogla do živega. Detektivi niso našli nobenega sledu in šele zdaj se je pokazalo, zakaj je bilo vse nji* hovo »prizadevanje« zaman. . . V banko so namreč vlomili isti gospodje, ki so vlomilce zasledovali. Prvi je bil detektiv Fedor Somogv, ki je kmalu po vlomu odpovedal službo in odpotoval v Rumunijo. kjer je bil pozneje zaradi umora in ropa obsojen na dosmrtno ječo. Drugi je bil poli* cijski inspektor Ljudevit Petrič, tret* ji pa Ljudevit Segelbaum, ki je po* begnil čez mejo. Detektivom*vlomil* cem je pomagal blagajnik banke Ro* senfeld, ki jim je povedal, koliko je v blagajni denarja. V banko so prišli skozi klet. Št. 28787/30. _ Načelstvo mestne občine ljubljanske razpisuje oddajo: 1» Kamnoseška dela za renoviranje glavnega magi-stratnega poslopja« 2. Napravo železobetonskega rezervoarja za vodo na ljubljanskem gradu. 3. Napravo vodovodno-instalacijsklb del na ljub* Ijanskem gradu. Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi lirami. Ponudbe je vložiti do dne 12. avgusta 1930 do 11. ure dopoldne v mestnem uradu, Šolski drevored št. 2/II. Mestno načelstvo v Ljubljani dne 5. avgusta 1930. DANES MONUMENTALNA PREMIJERA: ob 4.« pol 8» iii četrt 10# DJA GLUMČEV oreći film sŠc em pestite t (Show Boat) Drama iz življenja potujočih komedijantov na Mls-sissipiju V glavni vlogi govorita in pojeta Laura la Plante Joseph Schildkraut Veličastno delo svetovnega slovesa. Predprodaja vstopnic od 11.— $41. ure. Elitni Kino Matica miakutatutni paph G$ a (Din **— KRALJEVICA Prekrasno morsko kopališče in letovišče, % ure od Sušaka s parnikom in dober avtobusni promet s postaje Plase-Crikvenica. Izleti v igličaste gozdove.. Kopanje in različni športi na suhem in na vodi. številni hoteli, pen-sdoni in privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje, in to so »Praha«, »Union«, »Riviera«, »Carovo«. Restavracije: »Zrinjski«, »Bosna«, »Zagreb« in mnoge manjše gostilne. Prospekte pošilja na željo: Lječilišno povjerenstvo, Kraljevica, in pisarne »Putnika«. 52/1 Za stavbe vsakovrsten sud tesan in žagan les, ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar. Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T Potnika s stalno mesečno plačo in dnevnicami išče zavarovalnica v Ljubljani. Ponudbe pod »Zavarovalnica« na upravo »Slov. Naroda«. 2187 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam s 15. avgustom ali 1. septembrom solidnemu gospodu ali gospodični. — Mestni trg 18. m. nadstr., vhod Cankarjevo nabrežje 23, m. 2180 Lokal za krojaško obrt v centru Ljubjane se odda. Pojasnila v upravi »Slov. Naroda«. 2178 Gostilna in trgovina v Orteneku št .19 se odda v najem. — Ponudbe sprejema uprava grajščine Ortnek. 2184 Čolni na Ljubljanici se izposojujejo za transformatorjem v Trnovskem pristanu. 217J Danes velika izbira, posebna specialiteta št. Petrov zrezek in rižota kalamari. VINO, cene znižane, prvovrstna črnina Din 10.—! Operna klet, Gledališka ol. 2. I žrebanje drž. razr. loterije V It razredu žrebanja 20. kola, ki se je vršilo včeraj dne 6. avgusta, so bin izžrebani naslednji večji dobitki: Premijo Din aoo.ooo je zadela srečka štev. 37*189 Din 80.000 je zadela srečka št. 2.183, Din 60.000 je zadela srečka štev. 37.862, Din 40.000 je zadela srečka štev. 84.002, Din 30.000 je zadela srečka štev. 98.438, Din 20.000 je zadela srečka štev. 21.995, Din 10.000 je zadela srečka štev. 30.471 in 37.890, Din 7.000 je zadela srečka štev. 31.331, 34.626 in 96.004, Din 3.000 je zadela srečka štev. 35.672, 71.083, 80.458 in 84.588. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, 19 Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« — Za upravo ia inseratni del lista; Oton Christot — Vsi v 14ubijani. ■u %