. Številka. Trst, v |>«'t<'k 3.jjmiijn 1 SOS. (V očerun i/danjci TVfcij XXin. „Edlnoit" izhaja drukritt na dan. rnznn nedelj in praznikov, /-jutranje izdanje izlmju oh 11. uri, večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje oh 1 uri pop. Naročnina znaš« : 01» izdimji na leto . . . gM. 21'— Za aatno večerno izdanje . „ 12'— Za pol leta,četrt leta in na mesec ousmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe lirez priložene naročnine He uprava ne ozira. Na drobno ne prodajajo v Tratil zjutrnil je Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake popoldanske Številke |to 2 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. EDINOST GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Stane 4 nvč. Telefon Itv. 870. V edinosti je moč I Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. Novejše vesti. London 2. »Morningpost« ohjavljn brzojavko i/. Madrida, katera pravi, da jo španski poslanik v Parizu, Leon CastiUo, oficijelno do1>il nalogo, naj posreduje pri vlastih, da hi so mogel doneči č a s t e n mir z Z j e d i n j e n i m i državami. Mildliri 2. »Imparcinl« javlja iz Havane, da admirala Cervera niti ni bilo več v Santiago de Cuba, ko si! jo vrnilo bombardovanje. Njegovo brodovje je odplulo že poprej iz pristanišča; le ladija »Christolml Colon« je ostala tatu, ker je nje kotel potreboval popravil. No ve se, kje da je sedaj lirodovje admirala Cervera. XW-York 2. Brzojavka iz Port-au-Prince javlja, da je amerikansko brodovje pred Santiago de Cuba včeraj ustrelilo 2 krat iz topa. Misli se, da jo bilo to kako znamenje ustašom na Kubi. Tri ure od mesta je zbranih (»000 ustašev. \ tej priložnosti je pokazal Matija nenavadno duševno moč, kajti na nesrečo so se Polževi 'zamudili v cerkvi in revež ni imel spregovoriti kako besedo s kom. Obedoval je ter se mudil pri tem dalje, nego navadno, zazibal najdonko ter jo znoviČ zbudil in ji pripovedoval o bolnišnici, kjer so mu zdravili zlomljeno nogo, pa o popotnikih, ki sta ga pogostila tako dobro. Toda navzlic vsej previdnosti prihajalo mu je vedno na misel ono posebno zdravilo' menihov iz Kadečnice, katero je imel skrito pod jaslimi. Kamorkoli je pogledal, povsod je je videl. Trebuščnata steklenica ga je glodala izmed lončkov na ognjišču, zelenela se na steui, bliščala pod klopjo, trkala na okno in revni Matija je samo zapiral oči ter si mislil: »Miruj ! Prideš mi prav še za hujše čase . Kratko pred solčnim znhodon je čul Matija na cesti veselo petje. Stekel je pred vrata ter zagledal Polževo rodbino, vračnjočo se iz cerkve. Bili so prav na griču in zdelo se ti jo, da temne njih postave prihajajo na sneg z rdečkastega neba. popravijo zopet. Streljanji' Špancev je bilo na sploh malo izdatno, vendar je bil poškodovan jeden amerikanski križar. Utrdbo Castillo del Moro so Amerikam porušili. Ki ■sen napad Amorikanov na Santiago de Cuba pride še le tedaj, ko hode prod pristaniščem zbi •ano mogočno amerikansko brodovje. () tem velikem napadu računajo Amerikam na pomoč ustašev. Dunaj 2. Nad v i tj voda Ludovik Viktor je vsprejol danes deputacijo častnikov ruskega polka Tomskega, ki je izročila nadvojvodi krasen album z fotografijami vseh častnikov polka. Popoludne je vsprejel to deputacijo tudi cesar in je ista povabljena na obed na dvoru. Tl'ident 2. Danes se je slavila tu dvestoletnica polka »Cmberto I., kralj Italijo*. Cesarju Kranu Josipu in kralju Umhertu sti se odposlali brzojavki. Poslednji jo podelil odlikovanja mnogim častnikom. Glede šolskih taks v Istri. Nedavno smo javili o sklopu občinskega zastopa v Kastvu: da se njegovemu Veličanstvu predloži prošnja, da Isto milostno dado zaustaviti izterjevanje in predpisovanje šolskih taks, dokler se te takse ne odpravijo ustavnim potom ; da se to naznani deželnemu odboru in namestništvu s prošnjo, da ti oblasti odstopiti od vsakega nadaljnjega koraka v stvari šolskih taks; da je naprositi e. kr. ministorstvo za notranje stvari, naj isto ugodno sporoči o prošnji mi Njegovo Veličanstvo, sosehno z ozirom na bedo, vladajočo v pokrajini. Vrhu tega je sklenil isti občinski zastop naprositi e. kr. ministorstvo za nauk in hogočastje, naj isto blagovoli sestaviti in predložiti na ustavno razpravljanje v deželnem zboru [stre načrt zakona, s ku- Anilrojček, z glavo po koncu in rokami, založenimi za hrbet, je korakal na levi strani, gospodinja v granatni jopici, razpeti spredaj, da sta se videla srajca in prsi, je šla na desni; a gospodar, v kučmi z okriljem, ter prijomši /. roko suknjo, kakor za ples, jo šel spredaj ter je prepevajo meril cesto z desne strani na levo, z leve na desno. Celo hlapen je postalo prijetno, da so tako dobre volje in smejal se je, ne radi tega, da so se ga navlekli, marveč — da jim je tako dobro na svetu. Veš Matija!... je zakričal Polž od daleč, zapazivši hlapca, stoječega pri vratih; »veš Matija, nič 110 opravijo z nami Švabi!... Pridirjal jo s težkimi koraki ter objel Ovčarja okrog vratu. Veš Matija , je nadaljeval gospodar, grede ž njim v sobo, pri cerkvi smo naletili mi Janka (J oba rja. To ti je kajon, toda dober človek!... Ko smo 11111 povedali, da je Andrejček naklestil Hermana, nam je od veselja kupil maselje žgaujicc ter prisegal, da so vse izteče po sreči in da sodišče fanta oprosti... In Janko ve to, kajti pisal jo v pisarni ter je že sam stal prod sodniki radi različnih prestopkov. Ho! ho! on ve... »Ko bi me, pasjo pare, posadili v skladišči' za smodnik, jaz bi ga zažgal... je dodal močno zarudol Andrejček. terim bi se z jedne strani odpravil zakon o šolskih taksah, na drugi strani pa hi se drugače poskrbelo za stroške šol, ki se imajo ustanoviti, v kolikor se ti stroški ne dajo pokriti z dosedanjimi dohodki. Vso te štiri točke se nam zde jako nujne in no bi smelo biti nili jodne občino po Istri, ki nebi izvršila, kar jo obseženo v teh točkah. Tu hi morale zginiti vse narodne in politiško razlike med njimi, v kolikor se za šolskimi taksami ne skrivajo strankarske in peklenske namere gotovih ljudij. Njegovo Veličanstvo je potrdilo zakonski načrt o šolskih taksah, kakor ga je sklenil deželni zbor istrski in kakor ga jo — to prav gotovo! podprlo namestništvu v Trstu, oziroma deželni šolski svet. Sedaj uvidevajo sploh, da so te takse novzdrž-ljive. Ni slovanske ni italijanske občino se ne morejo lotiti plačevanja, kamo-li iztirjevanjn šolskih taks. Saj vedi), na kaj bi naleteli, ako bi hoteli to. In po italijanskih krajih hi morda naleteli na veči odpor, nego po slovanskih. Nijedna občina ni poskusila do sedaj — kolikor je znano da bi plačala takso, kakor veleva zakon. Celo Pulj, ki jo naj veča občina v Istri, je prosil, da se mu odpiše znesek za prvo pol uletje. Kaj pa naj store druge male, siromašne občine?! Občina Puljska jo poskušala tirjati in je iztirjala celih 13 gld. od tl-sočev onih, ki so dolžni plačevati takso!! S tem fiaseo so najbolje obsojeni oni, ki so vsilili šolske takso. Puljski agentje pa so pridvignili zastor in pokazali tajne namere, ki so jih izvestni ljudje spajali z šolskimi taksami: ti agonijo so namreč ščuvali ljudstvo in lagali, kakor da so hrvatsko-slovenski poslanci uveli šolske takso. No, laž ima kratke nogo, in pametnim ljudem je znano, kako so bili naši poslanci — dobro poznavajoči hodno stanje ljudstva vedno najodločneje proti šolskim taksam in so še danes. tega , pokarala ga je mati, ij pripetil požar, takoj pade Na blebetaj »kajti če bi se ko sum mf-te...« N' takem nastroju duha so stopili vsi v kočo ter poseli k večerji. Toda ui jim šlo izpod rok. Gospodinja, podavajoča zelje, ga jo več zlila na mizo, nego v skledo; gospodarju ni jed dišala prav nič in Adrojček je pozabil celo, v kateri roki ima držati žlico. Predeval jo jo iz desne v levo, ohlil si suknjo, oparil očetu noge in naposled šel spat. Njegov vzgled nista zamudila posnemati tudi roditelja in kinalo jo vsa Polževa rodbina spala kakor ubita. < )včur je zuovič. ostal sam ter ni imel govoriti s kom; znovič mu je prišla na misel ona tre-bušnata steklenica pod jaslimi. Zastouj jo bil trud, da hi si pregnal to misli; popravljal jo dogoreva-joče glavnje na ognjišču, ali popravljal stenj kadeče se svotiljko. Smrčanje Polževih j«• tudi njega napravilo zaspanega in vonjava žganjieo, razširjajoča se po sobi, je tudi njega napolnila z neizrekljivim koprnenjem. Zastonj se je upiral pikrim mislim, ki so mu krožilo po glavi kakor metulji nad lučjo. Komaj jo pozabil bolnišnico, kar ga je jela takoj mučiti skrb, kaj bo z zapuščeno siroto; komaj je nekoliko pozabil to skrb, takoj se ga je polastila žalost nad lastno revščino. (Pride še.) < * takem stanju »tvari je ni sedaj druge im>ti, nego prošnja do Njegovega Veličanstva, i plačale šolskih taks. Toda prvi in drugo morata poznati bedno stanje ljudstva ter bi morala čakati na vsaki način, da Njegovo Veličanstvo spregovori svojo. Ministcrstvii za notranje stvari je dolžnost, da gleda vzlasti na to, da l>ode pomagano ljudstvu, kjer isto ne moro zmagovati vsakdanjih potreb /a Življenje, isto ministerstvo je dovolilo — in morda dovoli še svoto za uMaz.enje bede v pokrajini. Kakor hitro pa dovoljuje podporo, da se bod<> ljudje mogli preživiti, potem ne moro drugače, nego da zagovarja rečeno prošnjo do \j. \ eličanstva. Kako naj plačajo šolsko takso ljudje, ki se bore za košček kruha ali polente? Kako naj plačajo občine šolsko takso, ko so vsi ohčiuarji sami siromaki?! C. ki\ vlada so je bila dala uvc-riti po prošnjah mnogih občin, predloženih že pred I {ožičeni, da vsaj za letos absolutno ni mogoče iz-tirjavati šolskih taks; ali trda, kamenena srca. ki imajo besedo v večini dez. zbora istrskega, niso privolila v dotični predloge, kr. vlade!!! ("Meni italijanske večine nočejo poznati bede ljudstva ! Oni nimajo za ljudstvo Istre niti toliko srea, kolikor ga imajo zastopniki e. |m se odpravijo šolske takse za bodoče, treba odpraviti dotični zakon. Kakor e. kr. vladu v vsaki stroki javnega življenja lahko sestavlja načrte zakonov ter predlaga iste na ustavno razpravljanje, tako stori lahko tudi glede šolskih taks; sosobno, ko vidi, da so iste iiovzdržljivo, da so si; že preživelo po nekod drugod, da ne. odgovarjaj" niti duhu časa, uiti obveznosti za obiskovanje ljudskih šol. Italijanska in italijauaška gospoda, ki so usi-lili šolske takse, so zatrjali, da tre haj o novcev za snovanje novih šol. To vemo (tuli mi, da treba še mnogo novih šol. Toda o gospodi vemo, da so hoteli šolskih taks le v ta n a m o n, 1 dneh in I še ta je hil odklonilen. 1'ogrebno podporno d r u š t v o je imelo svoj občni zbor dne It. januvarija v navzočnosti nad dve tretjini udov. Društvo je imelo leta 1 St»7. dohodkov l'.l.") ghl. To kr., troškov i'K gld. kr., prebitka torej 1 **>T gld. liS kr. Poročilo je bilo odobreno in sprejeto. V šestnajstih mesecih, odkar obstoji to društvo, se ni pripetil noben slučaj smrti. Y odbor so bili, izvoljeni: Josip Toškan, predsednikom; Ivan Kuret. tajnikom; Anton Košane, hla-; gajnikoni; Ivan (iregorič, Josip (rrižon, Ivan Maurič pregledovale! in Ivan Malmič, Josip Vatovee, Ivan < )bad odborniki. Osnovalni zbor komsumiioga društva se je vršil dne fobruarija. V odhor so bili izvoljeni za dobo treh let: Ivan Sik, mlinar, predsednikom: Ivan Obad podpredsednikom, Josip Ste-fančič tajnikom; Anton Berdon blagajnikom ter Ivan Valentič, Josip ('upin, Ivan Stefančič, Lovni 1'rašnikar in Anton Toškan odborniki. Dotična pravila so bila podpisana že dne 'J. fobruarija pri gosp. beležniku dr. /enkovieh-u v Trstu, a po treh mesecih j i li še n i s ni o dobili p o-trj en i h od trgovinskega in pomorskega sodiš č a. Z e n s k o p od por n o d r u š t v o. To društvo ima namen podpirati reveže, siromašne otroke in sirote, ki si ne morejo pomagati sami. Taka društva so res hvalevredna. (V smo tudi na deželi večinoma reveži, vendar morejo nekateri vsaj nekaj podariti zapuščenim sirotam. Dne .'!. fcbruvnrija so bila potrjena pravila tega društva. Prvi občni zbor se je vršil dno 11. aprila. Izvoljene so bile: Antonija (iregorič, predsednico; Ana Malmič, podpredsednico; Koža Malmič, tajnico; .Marija Malmič, bla-gajuico; Katarina (iregorič, Marjetica in Marija Piciga za odboriiiee. Živ i le naše milosrčne mdo-ljubkinje! Politični pregled. Iz državnega zbora. Včerajšnje nadaljevanje razprave o jezikovnih predlogih se je vršilo v znamenju Schonerorjevegu sovraživa do avstrijskega vojaštva iu zasramovanja siromašnih Bošnjakov. Po vsklikih na nemški strani med govorom jodnoga najhujših mod hudimi poslanca (iloek-nerja — si mora misliti svet, da bosanski polk sestoji iz samih krvoločnih barbarov. O da, gospod Se h on e r e r je mogel biti zadovoljen včeraj! Kdor ima očij, da vidi in toliko uma, da lahko sodi, ta si tudi lahko izračuna, kako pogubno je to nemško besnenje ozimni na korist države. Državnopravno razmerje okupiranih pokrajin do države Avstro-Ogerske ni še definitivno določeno — vsaj formalno no. Ves svet pa sodi, da se pripravlja polagoma pot, da iz sedanjega provizorija navstano zakonito, od vseh Čhiiteljov pripoznano definitivno razmerje. Med temi činitelji je gotovo poleg evropskega koncerta tudi prebivalstvo I »osne iu Hercegovine! Kdo ne ume torej, koliko mora biti naši državi ležečo na tem, da si širi in utrja simpatije mod prebivalstvom teh pokrajin ! Sedaj pa vprašamo, kako misel, za božjo voljo, naj ima to prebivalstvo o razmerah v Avstriji, ako mora čuti dan na dan, kako je psujejo v parlamentu, kako se postopa z njega sinovi v jodnom največih mest te države!! Takim početjem se pač ne širijo simpatije do države, Gospodoma Sohonorerju in \Vollu je pač vsejediio, ali Avstro-Ogorska uživa simpatije ali ne — menda jima ne delamo krivice, ako rečemo, da jima je celo ljubše, ako jih ne uživa - ali na koristih države so naravnost zločinstvo tako razprave, kakoršna je bila včeraj v zbornici poslancev. Sicer pa dr. Gloeknor niti oni menjal ni jezikovnih predlogov, ampak se je držal predmeta, graških dogodkov, ki je v tem hipu prikladnejši za — še u vanje! To pa je gnt|»odom na srcu in nič druzega. Poal. Menger jo zahteval, naj se odpravijo jezikovne narodU«, posl. Stoli rje popolnil njegovo zahtevo z nadaljnjo zahtevo, da se mora nemščina proglasiti državnim jezikom. Posl. II o c h e n h u r ge r ift tovariši so in-terpelovali niinisterskega predsednika, da-li ne misli razveljaviti naredbo nainestništva v Gradcu, s katero se je razpustil občinski zastop. J »osi. Lorhcr pa jo interpeloval o tem, da-li misli avstrijski Llovd povišati voznine? K položaju. I' red sedli i ki klubov levice so se nesli včeraj na posvetovanje, (ilasom z Dunaja došlo brzojavke so sklenili isti, nadaljevati »za sedaj ohstrukoijo vsemi zakonitimi sredstvi . Mnogo se je opažalo, da je došel v zbornico voditelj Nemcev na ('cškem, dr. Schlesitiger, ki so je posvetoval z členi nemške ljudske stranke. \ gornji vesti bodo v oči tisti za sedaj« in pa j zakonitimi sredstvi*. Po instinktu bi sodili, da so hoteli gospodje nekako poviti v pavolo svoj sklep za nadaljevanje obstrukelje. Ali jih je morda poučil g. dr. Sehlesiiiger, da bi vsa igra še za-mogla postati nevarna za — igralce?! Sicer pa se vidi, da se z nemške strani derojo sedaj v parlamentu najbolj oni, ki se bore malo brigajo za svojo političko reputacijo, ker je — nikdar imeli niso!! To ravno je jako poučno: nemška obstrukeija je drla neizprosno za umikajočimi se Hadcuijcm, (iautschem in Thunoni; pred Thunom, ki jo pokazal sedaj nekoliko energije, so se pa osupnili nekako. O tem priča dejstvo, da v vsej razpravi o graški aferi skoro niti ne imenujejo grofa Tinina. Keapekt se pa izraža še bolj v interpelaciji do niinisterskega predsednika, v kateri ga povprašujejo, da-li soglaša z naredbo nainestništva v Grudci in da-li ne misli razveljaviti to naredbo. Gospodu se delajo torej, kakor da bi res mislili, da grof Thuu ni v zvezi z razpuščenjem občinskega svetu v Gradcu. To jo smešno. Sleherni politiški otrok mora vedeti, da taki ukrepi in ob takih nenavadnih od-nošajih se ne izdajajo, ne da bi pritrdili temu z nnj-odločilneje strani. Tudi lin desni so se vršila včeraj posvetovanja in sicer z grofom Thunom. 1'ieeolu brzojav-Ijajo z Dunaja, da se vse zdi, da se na desni pripravljajo na važne sklepe, ter da je pričakovati presenečenj. Vojna med Španijo in Ameriko. — Stvar je jela škiliti že na smešno. Admiral Selilev je zagotovil, da mu Špansko brodovje ne uide iz pasti v pridanišču Santjago, iu iz Washingtonu je dobil mož nalog, naj brez purdonu uniči admirala Cer vera. Danes pa javljajo likratu iz Madrida iu Ne\v-Yorka, da španskega brodovju niti ni bilo več v rečenom pristanišču, ko je je minoli torek »uničeval« admiral »Sohlev..... Nadalje: ali ni smešno to, da javljajo iz Ne\v-Yorka, da ima admiral Selilev nalog, da naj ne napade Spance, dokler jili ni zvabil na visoko morje, kjer poslednji ne bodo pod varstvom baterij v utrdbah, a hkratu javljajo tudi, da se danes pričakuje odločilna bitka pred Santjago de Gubu. Kako se strinja to? Iu če pomislimo še na tretjo brzojavko iz Ne\v-Yorka, ki pravi, da španskega brodovju uiti rii več prod Suntiugo — potem se moramo vprašati začudeno: proti komu hoče admiral Sohlev prav za prav danes , izvoje-vati to »odločilno« bitko.....? Druzega nimamo opaziti k današnjim poročilom. Domače vesti. Mestni svet tržaški je imel sinoči svojo XI V. letošnjo sejo. Najprej so bili zapriseženi zopet izvoljeni svetovulei-poslanei. Tomu je sledila razprava rudi nove žoloznične zveze z Trstom ter jo župan odgovoril na interpelacijo svetovalca Com-bija v zadnji seji, rekši, da sti se municipalna delegacija in tudi borzna deputacija izrekli za progo čez Predel, ter je dal pročitati dotično spomenico do ministerstva. Svetovalec Conibi se pa ni zudo-volil s tem ter je odrekal municipalni delegaciji kom potenco za take sklepe. Svetovalec Spadoni je rekel, da treba konstutovuti, kdo da jo odgovoren za to, iu je vskliknil županu: Je-li se ne spominja več, kako je bil pred .'50. leti tudi on za zvezo čez Loko ter da je podpisal dotični načrt, vsprojeti od progresovske stranke? Isto, je rekel Spadoni, moram predlmoiviti tudi delegaciji ter omeniti, da se je hotela nekako prikriti ta stvar. Svet. Spndoni je predlagal resolucijo: Mestni s v <■ t obžaluje postopanje mestne delegacije, s katerim so bilo kršene pravice mostnega z a s t o p a. Govorili so nadalje še župan, svetovalci Mor-purgo, D" Angeli, Bcnussi in zopet Spadoni in Combi, kateri govori pa so bili samo predbaeiva-uja, pravdanju in opravičevanja. /a Spiulonijcvo resolucijo je glasovalo samo pet svetovalcev, 1 L' svetovalcev se je odreklo glasovanju, ker so členi delegacije. Resolucija Spudo-nijeva je padla. Tudi Slovenci niso glasovali. Galerija, ki je važen faktor v primorskih zbornicah, in s katerim treba računati, jo bila različnega monenja. Glede črte novi namcstliištvcni stavbi se ni določilo še ničesar. Ob uri 2.") m. je župan zaključil sejo, no da bi bil rešen ves dnevni red. Radi tega se bode seja nadaljevala nocoj. Imenovanje. Urednikom slovenskega državnega zakonika je imenovan gospod Fran V i d i o, siiplent na c. k. gimnaziju v Mariboru. Custitumo, ker smo uverjeni, da bodo mož na svojem mostu. (ilospori Ivan Sabce jo daroval ženski podružnici sv. Cirila in Metoda v Rojanu za nakup daril za srečkanje na veselici prihodnjo nčdeljo v Uarkovljah 21) kron. Blagemu možu izrekajo rodo-ljubke v Rojanu najprisrčnejo zahvalo. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti jo nabral g. Ivan T reven mod krokarji in krokarieaini I. razreda kron. Isti je nabral ob isti priliki za zastavo pevskega društva Kolo« .4 krone SO stot. Ukupno 12 kron HO st. Za svetnivaiisko podružnico družbo sv. Ciril a in Metodu je nabrala Svetoivanska karavana o priliki izletu na veselico v narodne Marezige gold. 280. - V veseli družbi v hiši prod staro lipo pri sv. Ivanu so nabrali o veselici bir-manja gl. 1 •?."). Narodni krokarji na veselici birmanja v novi hiši pri sv. Ivanu so nabrali gld. 2. — Ostanek pri pivi daroval g. Zudnik 50 ne. Darovi za cerkev sv. Cirila in Metoda na Padl icah. Darovali so nadalje v sv. Križu: Krist. Košuta, Marko Teneo, Mart. Košuta, Kr. Bole, po ;")() nvč,, Iv. Sedmak, Mat. Košuta, Matevž Košuta po 30 nvč., Jernej Košuta 2f> nvč., Val. (juštiu, Aut. Baje, Fračisku Košuta, Alojzij Večeri n, -los. Terčak, Jak. Sedmak, Krist. Košuta, »los. Teneo, A ud. Tonee, Jon. Košuta, Jak. Teneo, lv. Košuta, Val. Košuta, Jon. Košutu, Lovro Tonee, And. Košuta, Matija Košuta, Jos. Dit, Jerni Sirk, Mart. Košuta, .Jos. Košuta po 20 nvč., Iv. Sedmak IT) nvč., Lov. Sulič, Iv. Hmelak, Jak. Seilmuk, Krist. Tonee, Jos. Sedmak, Jak. Bodrili, K. Sedmak, A nt. Košuta, Jos. Sirk, Iv. Sirk, Jak. Bezin, Janez Bogateč, A nt. Maopija, Jan. Sedmak, Miha Košuta, Krist. Sedmak, Lovro Sedmak, Mart. Sedmak, Jos. Avguštin, Jos. Sulčič, Mart Košuta po 10 nvč., Jos. Tonee (J nvč., Krist. Košuta, lv. Košuta, Mart, Stefančič, .los. Sulčič po f> novč. — Zadnjič je bilo izkazanih gld. 308*44, z danes izkazanimi 11 gld. 4(5 nvč. skupaj do sedaj gld. 40SKK). ^ ' (Pride še.) ..Slovanska Čitalnica*4 v Trstu pozivlje vso čestite društveniko na glavni zbor, ki bodo v soboto dne 4. junija 181>S. ob S. uri zvečer z sledečim dnevnim redom: 1. Govor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji minologa leta. .4. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo preglodoval-nega odseka društvenih računov. f>. Posamični predlogi in interpolacije. li. Volitev predsednika in odbora. 7. Volitev treh pregledovaleev računov. Obrni /bor »Rojanskega posojilnega in kon-sumnega društva, vpisane zadruge z omejenim poroštvom , bodo na praznik Sv. R. Telesa, to jo, (J. junija ob 4. uri in pol pop. v Rojanu, no pa v nedeljo, f>. junija, kakor je bilo objavljeno poprej. Pevsko društvo „Kolo44 vubi vse člene, rodne iu podporne, na važen pogovor, ki se bodo vršil v nedeljo točno ob a. uri popol. v »Trž. podit, in bralnem društvu , uilei Stadion 10. Odbor. Pevsko društvo ..Velesila" v Skednju bode imelo v nedeljo dne 12. t. m. svoj letni občni zbor z naslednjim dnevnim rodom: 1. Nagovor prvomestnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo tajnika. 4. Razni predlogi, o. Volitev novega i> Utora, - P.i dovršenem zborovanju bode ral tava v kri uii g. Karolino udove Sancin p. d. Nemec. Pevsko društvo ..Slava" pri S. M. Magdaleni spodnji vabi na koncertno veselico s plesom, ki jo prirodi v nedeljo dne f). t. m., ob oijJ jx>-jHthidno na vrtu gostilne gospodu Josipa Miklavea. Vspored : I.Jenko: Naprej .godba. 2. Sat-ner: Studenčku«, mešani zbor. .4. Farkaš: Junak iz Like , tamli. zbor. 4. »Vprašaš, č'mu da sem Slovenka , mešani zbor. it. Tri čaše-, tamburaški zbor. (i. Vilhar: -Spljetu«, moški zbor. 7. Farkaš: Hrvatsko narodno kolo«, tamlt. zbor. H. Veseloigra v enem dianju : »(Josp. Capek«. 0. Ples. Mod posamičnimi točkami koncerta kakor tudi k plesu bodo svirala veteranska godba Slovanske komade. Na obilno udeležbo vljudno vabi Odbor. Pevsko In bralno društvo „Straža" v Plavjah pri Kopru jo imelo ilno 21». maja redni letni občni zbor. Ves prejšnji odbor je bil zopet izvoljen z večino glasov. Poročilo blagajnika jo bili, odobreno. V priznanje za zaslugo jo bil imenovan častnim članom p reč. gosp. Josip Konipare, dekan in dež. poslanec istrski. Konsuinno društvo pri Pobelili poleg Kopra priredi v dan sv. Petra t. j. 20 junija na vrtu veliko veselico s petjem, igro, deklamacijo in plesom, za katero se marljivo pripravljajo tamošnji pevci, igralci in godci, Odbor društva pu jo za isti dan preskrbol izvrstno kapljice iz buteljske kleti g. Iv. Mahniča, tiadžupana v Dekanih. Na to vo-veselieo se torej opozarjajo rodoljubi okraja koper-i skega in sosedna društva, Določnejši program so priobči pravočasno. I. obrni /bor zavarovalnice za govejo živino za Prose k-K o u to ve I j bode v nedeljo dne i), t. m. popoluthic na Prošeku v prostorih gosp. Marina Lukšc po blagoslovu. Dnevni red : 1. Raz-tohnačenjo pravil; 2. vpisovanje udov; 3. volitev odbora; 4. Posamični nasveti. Z jednakim dnevnim redom bodo ustanovni shod zavarovalnice za govejo živino tudi v sv. Križu in sicer istega dne f). t. m. v prostorih g. Ivana Košuto štv. 0 v sv. Križu ob ,4. uri po-poludne. Konja so izvlekli iz morja včeraj popo-ludno. Žival se je bila sphišila oh Riva pescatori«. Trud kočijaža, da bi ustavil splašeno žival, ni izdal mnogo iu konj jo padel v morje. Žival so izvlekli iz vode mornarji in drugi ljudje po mnogem trudu. Hude posledice. Neki 3;")-lotni Ivan D. je zblaznel včeraj vsled jtreobilega uživanja alkohola. Za tako pijače bi bilo dobro, da bi se davek še za več povišal nego ga misli povišati sedanji naš finančni minister. Požar. Inženir Maver, ki jo prevzel /građenje jedne nove hiše za Andreja .lazbocu v ulici Commoroialo, je dal napraviti malo lopo za shrambo orodja ter jo je izročil nekemu Delhonu v nočno varstvo. Ta jo prišel sinoči pijan v službo in nastal j je, no ve se kako, v lopi ogenj. Na lice mosta so I prihiteli gasilci, ki so kmalu udušili ogenj. Dolhomi : so odvedli v zapor. Lopa in orodje jo bilo zavarovano. Slabi liailieili. Včeraj zjutraj jo zginil 24-letni Aleksander Madnsehi, l2 nvč. v kavarni »Franoese*. Koledar: Diuies v petek .'!. junija: Kvutre. Klotildu kraljica Jutri v Hohoto I. juniju: Kvntiv, Kvirin, Škof.' jŠolnini: J Lunin: Izhod oli ."». uri 44 min. l/.hod ob 7. uri .'12 min. Zahod „ 8. „ 13 „ i Ziihod „ ± „ U „ Tu je 2J). teden. Danes je 1.').'!. dan tega leta, imamo torej Se i?l ilni. Kazenska razprava proti Ivanu Nabergoju in Mihi Košuta. (Zvršetek.) (Josp. dr. Grecjorin je završi 1 svoj obrambeni govor: Kar se tiče stvari, naglašati mi je najprej glede Nabergoja, da na javnem shodu ni imenoval on nikako osobe, ampak da jo govoril sploh le o javnih organih. Ni pa krivda njegova, ako so zbo-rovalei imenovali Zanmnrrhija kakor oni javni organ, ki jo bil baje pijan. Iz tega izhaja, da je bilo splošno prepričanje Pr,,j, nego je Nubergflj kaj omenil o tem, da je bil Zanmarchi tako pijan, da j» zgubil puško, ter ni šteti v zlo Nabergoju, ako jo verjel temu splošnemu menenju. Izpovedi h Nabergoja pred gosp. Fabrizzijem in pred gosp. rit mojstrom pa nikakor ni smatrati kakor žalitve, storjene z namenom žaliti (animo iniuriandi). Naborgoj je bil pozvan od g. Fabriz-zija iu od g. rit moj stru bolj ad intbnuanduin ; vsaj on je smatral stvar tako ter si ni mogel misliti nikakor, da ga ta dva gospodu izprašujeta, da bi siga potem tožilo na podlagi tega. Naborgoj nam je povedal danes na razpravi, da so ga v prejšnjih časih večkrat javni organi izpraševali o eni ali drugi stvari ad intbrraandum ter da jo imel tudi o tem slučaju povoda misliti, da se hočeta omenjena gospoda le informirati, da bi imela potem podlago za cvcntuoluo postopanje proti Zanmarchi ju. (iosp. državni pravdnik se opira na izpovedbo prič Vidusso iu vaškega načelnika Boga te a: jaz pa moram reči, da se mi izpovedbo teh dveh prič ue zdč nikakor verodostojne. Najprej je pomisliti, da ste te dve priči kolikor toliko interesovani nu tem, da se pokrije stvar, ako se smatra kakor resnično, da je bil Zanmarchi pijan. Ker, ako bi bilo dokazano, tla je bil Zanmarchi v resnici pijan, bi izhajalo tudi, da ste bili pijani te dve priči, kar ne bi njima, ki sta tudi javna organa, služilo v posebno čast. Sicer pa jo pričevanje teli dveh prič tako nedoločno, da se dil sklepati tudi iz tega pričevanja, daje nekaj resnice nu tem, kur stu trdila obtoženca. Bogateč jo trdil namreč najprej, da mu je Zanmarchi povedal prej, ko so šli pit k obtoženim Mihi Košuta, da ga boli nogu, ter da jo bil Zanmarchi, ko je ustni, popolnoma trezen. Potem pa jo priznal, da mil je Zanmarchi še-le 3 tedne potem, ko sta pila pri Košuti, rekel, da ga je vprašavni dan bolela noga ter priznal, da se jo zdelo, da jo Zanmarchi bil malo natrkan (uii poeo brillo), koje ustal pri Košuti. — Ista priča jo trdila najprej, da sta pila so Zanmarcliijom dne T. novembra 1 SI>7. vsega skupaj v njegovi hiši le pol litra vina, a mi vprašanje Nabergoja je moral priznati, da sta pilil najprej doma, potem pri nekom Cozo-tu in kasneje še v eni gostilni iu to vse tekom treh ur; torej tekom treh ur sta pila na treh krajih. Na zadnje je izjavil Bogateč jako klasično, da jo bil obtožence Mihu Košuta tak, kakor oni (Vidusso, Bogateč Zunmurohi), on (Bogateč) da jo bil tak kakor drugi ter da je bil on na pol nupit (mezzo bevudo). Iz tega se mora sklepati logično, da je bil mi pol natrkan tudi Zanmarchi. Priča Vidusso je potrdil odločno, da je imel v vozu on puško ua svoji desni strani, dočim je Zanniarehi trdil, ilu jo je držal on iu sicer nu lovi struni v vozu. Vprašam, kako se strinja vso to V! Priča Hvala je potrdil, da se jo pilo pri Bogateu ne le po! litra, kakor pravita Bogateč iu Zanniarehi, ampak več od jednoga litra m sicer malo manj nego star bokal. Ista priča jo odgovorila na vprašanje Nabergoja, ni-li res, da mu je rekel: Por mej duš, da jo bil Znmuureki pijan, pod prisego bi moral to potrditi, ker ima samo eno dušo ves zmešan, da ni rekel Nabergoju toliko kolikor pravi poslednji, ter da menda tega ni rekel. Priča Logar pa je potrdil, da dne 0. decembra lWf>. ni videl Zanmarehija v kasarni, sicer pa tudi gosp. ritmojstor (iardikni potrdil tega odločno, ampak je potrdil le, da jo bil na Prošeku okolo 'J. decembra IH'Jfl. tor da se mu je Zanmarchi istega ilue predstavil v kasarni. Vidi so, da je g. državni pravdnik nekako v zadregi glede neodločnih izpovedanj prič žandariuov Hvala in Logarja ter da si hoče pomagati i/, te zadrege s tem, da trdi, da sta Logar iu Hvala izpovedala Nabergoju več nego je res, le da ugodita Nabergoju, pred katerim da sta imela neko spoštovanje, ker je uplivnu oseba. Veseljem moram konstatirati to dragoceno priznanje gosp. državnega pravilnika, da jo nam- reč nmgoiV, da sta >e orožnika Hvala in Logar dala zavesti |»o uplivu Naln-rgoja, da nista govorila resnice, oziroma tla sta mu povedala malo več, nego je bilo res. A ko je namreč mogoče, da je upliv g. Nalicrgoja na dva orožnika tak, koliko več i mora biti upliv predpostavljenih omenjenih orožnikov, kateri predpostavljeni so navzoči na današnji razpravi!! Jasno je, da tem predpostavljenim, t. j. g. ritinojstru (iardiku, še manj pa seveda Zanmarchi jil ne more hiti prijetno, ako hi se dokazalo, da je bil Zanmarchi pijan v služIli, iu naravno je, da priči Hvala in Logar skušata kolikor mogoče uhlažiti pod takim direktnim uplivom svoje prejšnje izpovedhe. Jaz jima tega skoraj ne zamerim, ker umevani popolnoma njiju težko po-1<»ženje. Ako hi namreč ona dva izpovei ravno ozirom na to 1»i L» koristno, ako hi se I lile zaslišale še druge, od nas predlagane, neintcresovane priče. Odločno pa moram protestovati proLi temu, da bi bilo olulolževanje Zanmarehija le sad sovraž-tva in maščevanja proti istemu iu sicer radi tega, ker da je Zanimirchi okoličanom trn v peti radi njegovega nastopanja o zadnjih državnozborskih volitvah. Resnica je, da je Zanmarchi o zadnjih državnozborskih volitvah postopal na 1'roaekn 110-taktno in nekorektno, kakor je trdil danes obdolženec Nabergoj, tako, da so se volilci pritožili parkrat brzojavnim potom na namestništvo ter da je isto vsled tega poslalo Zanmarehija s Prošeku v Križ. - A istotako je res, da je Nabergoj izjavil proti ritinojstru Gardiku, da nikakor ne želi, da bi bil Zanmarchi kaznovan, ampak da je p roni I le v interesu miru, da se isti odstrani iz okolice. Tako pač ne postopa, kdor se hoče maščevati nad kom. Ozirom na vse to prosim, naj slavno sodišče oprosti najprej Nabergoja radi zastaranja kažnjivoga dejanja in podrejeno tudi radi tega, ker je doprine-šen, ako ne dokaz resnice, vsaj dokaz verojetnosti ohdolževanj Nabergojevih. Iz istega razloga prosim, da se oproti tudi soobtoženee Košuta. Po tem obrambenom govoru je spregovoril še g. Nabergoj nekoliko besed v svojo obrambo ter je povdarjal posebno, da je govoril z gospodoma Kabrizzi-jem in Gardikom bolj zaupno, ker jo bil v to prijateljsko pozvan od njiju ter da ni nikdar mislil na to, da se bodo izkoriščale te njegove izpovedhe kakor orožje za obtožbo proti njemu. Sicer pa da je bil zaveden od orožnikov Hvale in Logarja, katera sta mu obljubljala slovesno, da potrdita vse, ako bodotu pozvana na sodišče. Na shodu pa ni imenoval nikogar. O takih okolnostih se pač iu* more govoriti o namenu, žaliti koga. Na to je proglasil sodnik razsodbo, s katero je bil Nabergoj oproščen radi zastaranja kažnjivoga dejanja, kar se tiče obdolžitve na javnem shodu dne 7. novembru 1SJ)7. in pred Kabrizzijem iu Gardikom, a radi pomunkanja kažnjivoga dejanja gledč njegovih trditev, storjenih prod kazenskim sodnikom, kor je imel pravico, kakor obtožene«' braniti se. Miha Košuta pa je bil obsojen na .'J tedne zapora, ker da ni dokazni resnice svoje trditve, da je bil Zanmarchi pijan dne i!, decembra 1 HI);"). Razprava je trajala od 11. ure predpoludno do ;]'/, ure popoludue. Miha Košuta jo uložil vsklic radi nekrivde. Zadnje vesti. \ew-Vork »Kvening NVorld javlja iz Port-au-Prinee, da je amerikansko brodovje obnovilo napad na Santiago de Cuha, v isti čas pa je .'!()(I0 ustašev napadlo mesto. I loj da je ljut in da se nadaljuje (najbrže v fantaziji amerikanskoga pori »čovalcul. Uaslihmton •'>. Zbornica, reprozentantov je vsprejela danes zakonski načrt, katerim se dovoljuj^. krediti za vojne svrhe v znesku 17,845.000 dolarjev, med temi 10 milijonov za mornarnico. Pariz •>. Madridski poročevalce lista Gan-lois« trdi, da admiral Cer v era niti ni bil nikdar v Santiago de Cuha, ampak daje na potu v Manilo, kamor dospe jutri ali poj utrjujem in kjer s prevladujočo silo napade amerikansko brodovje. Maill'id .'t. Gencral-kapiten na Puertorieeo brzojavlja, da za preživljanje ni nikako nevarnosti. Otok ni blokiran in je prišlo več ladij z živili. \ew-York •'». Iz 1'ampa javljajo pozitivno, da ni še odšlo nikako regularno vojaštvo na Kubo. London ."». Tnmpije bil shod demokratov, na katerem so ojtro kritikovli jnililiko Mac Kinleva in način, kakor se vodi \ < »j na od strani A meri-kanov. IhinaJ \' ponedeljek se zberejo predsedniki vseh strank na posvetovanje o predlogu, da s.....lrede |Htsebn<> seje za čitanje predlog, predloženih do vladi. Nemška ljudska stranka je že sklenila, da se ne bode protivila prvemu čitanju zakona o odpravi časniškega koleka, državnih mitnic iu pristojbin za prepisovanje posesti. V nemški napredni stranki so različna menenja. Nemške stranke se hoje javnega menenja, ako bi se upirale takim predlogam; pač pa hočejo za pričeti ohstrukeijo, ako bi prišla na dnevni red računski provizorij in pogodba z Ogersko. Dllliaj .'». (Zbornica poslancev.) Posl. M i- I e \v s k i jo opozarjal na veliko število vladnih predlog, ki so največe važnosti za prebivalstvo. Tudi resen je proračunskega provizorija jo jodnu prvih nalog ljudskega zastopa. Govornik je vprašal predsednika, dali ne misli poleg navadnih sej še odrediti posebne seje za prvo čitanje teh vladnih predlog. Predsednik je izjavil, da povpraša o tem načelnike vseli strank. Socijalni demokrat II osel je izjavil željo, da bi so predloga o odpravi časniškega koleka izročila proračunskemu odseku. Predsednik je izjavil istotako, tla povpraša načelnike klubov. Na to se je nadaljevala razprava o jezikovnih predlogih. Zagreb 'h Kadi diferenc, navstavKih med nekim podjetjem in njega delavci, jo bila danes tu demonstracija. Delavci so hodili po ulicah, vzklikajo socijalizmu. Redarji so morali rabiti orožje. Hali se je, da zidarji stopijo v štrajk. Najnoveja trgovinska vest. »W-Yoiii 2. juniju. (Izvirni brzojuv.( Pšenica za julij J)7n/i (včeraj 100!/w), za de-comber K2 (veeruj 82), koruza il-S l/.t (včeraj 38), za september 8 i) (včeraj 3K"/*), mast (540 (včeraj (I4U). Poslano. Da ne nastanejo zmešnjave, naznanja glavni zastoji banke »Slavijo« v Ljubljani, da jo gosp. Jakob Itolgatti jedini glavni zastopnik v tržaškem mostu. Lesni trtr hiš. stv. <». i Piazza dellir Legnu N.o 15.) Trgovinske vesti. ltiolini|>«'štsi. Pšenicu zii juni 1:M0 - 1215. PSenica za september !H>1 do JHNi. Ovc« za spinilad —•—•—. Rž zh september 7 lo do 742. Koruzi« /a jnni 1*96. '» •_'."» do ;V"J7. Pšenica: ponudbe in povpraševanju slaUa— Prodaja nekoliki vagonov. Vreme: lepo. lin in 1»u rar. Hunto« jrood average za juli :ll"2.*> za *c-pteniber .'H-.">o za december 32'—. za marec .'12'fiO. Ilavre. Kava Santo* g«od. average r.n juni .'>7"J."> za oktober ;17'7;"> frankov zn fiO klg. Dunajska borza 3. junija 1898. Državni dolg v papirju . „ „ v srebrn Avstrijska renta v zlatu . „ „v kronali Kreditne akcije .... London 10 l,nr .... Napoleoni...... 1 mark...... 100 ital. lir..... ■ lltIK'* loiuo 101*80 121 T»f) mi ;.o .-!.">7-.'>o 130*30 e*fia 11-77 44-35 vre rili 101 «0 101-7.". IJI-.IO IOIlT. l:»o:ir> 9-r.a 11 77 n m 9 9 Edinost < ( so razprodaja v Trstu po tobnkarnuh v tcli-le ulieah in trgih: Piazza Casenua st. 'i. Via Molili ploeolo it. S. — Via della lVsa *t. 5. — Ponte della Kalmi. — Via Rfvo st. 80. — Ca m po Mar/, i o. Via del le Poste miove st. L Via laserma št. 1H. — Via IJelveilere st. 31. — Via Uliegsi st. 2.— Volti di Clilozzu St. L — Via Stadion št. I. — Via A(M|iu»(lotto. — Via Istltut« st. iS. Piazza Itarriera. — Via S. Mleliele št. 7. Via S. Lucia. — Piazza (•iuscppinn. — V okolici se prodaja: Na Greti pri g. Pogoreleu, v Skednju pri g. A nt. Sancin (l)rcjač) in pri sv. Ivanu pri g. Ani vdovi (iašperšie. — Izven Trstu prodaje se Ldinost« na z.eljezniški postaji v Nabrežini in v Gorici v tolm-karni g. Josipu Selnvurz v Šolski ulici. TBOBOI& 3LABAHJA ulica Iviorelli 12 srebrar v GORICI ulica Morelli 12 priporoča prepustiti duhovščini in cerkvenim pred-Htojniliom svojo delavnico za izd o Srečke jubilejne raztave po 5O nvč. I. žrebanje: 24. junija 1898. II. žrebanje: Q. avgusta 1898. III. žrabanje: 15. septembra 1393. IV. žrebanje: 22. oktobra 1898. priporočajo: Giusepiie Bolafflo. Mandl &. C. Ign. Ncumann. Enr. Schiffmami. Ales. Levi. I! Mercurio Trieatino. M. Nigris. TIbkAENA CHTTMESECf ---> filijalka ces. kralj, unlvorsitatno tiskarne ,,STYRIA" 4—.~z Sncknuaise !•'» (itKADKC Suckstrasae 1.'] Tovarna za obrtne in Conto - knjige. (Sistem ..Patent NVorkmunn Chieago") Rastrirni zavod in knjigoveznica. Pri[)oro5n so za prijazno naročbe s zatrdilom primernih con iu točno postrežbe. IZDELOVALNICA VSEH TISKOVIN, časnikov, roKotvorov v vsaKem obsežjii. oroiiir, plakatov, cenikov, računov, menioraiUov, okrožnic, papirja za liste in zavilkev i napisom, naslomli Hsticov, jeiiilnili list, valiti itd, — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Correut-knlig, Salili-conti, Faktore, Cebitoren, Crertitoren, Cassa-kmig, struzzj, MriiiioriaU, lonrualov, Prinu-iiote, cdpravniii, ineujicnili, časo-zapaitlih iu kniig za kopirani«, vseh pomoMli knjig, raztririiega (črtanega) piptrja, svilenega papirja za kopiranje, listkov iz kavčeka za kopiranje, sKleilic za kopiranje iti. ^ Zu naročbe in nadaljna pojasnila oliraiti se je do glavnega zastopnika: ARNOLDO COEN v TRSTU, v ulici delte Acaue štv. 5. K