Posamezna številka 2U stotink
V Trstu, v ter a* 19. oktobra J920
Posamezna številka 20 stotink
Letnik XLV
fzhftja — izvzemSi ponedeljek — v>ak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. FrančfSka Asiškcga Žtev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo urei-nišlvvL — Nefraukirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. —-izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Tdinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša :ia mesec L 6.—, pol faa L 32.— in cc-io leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-37.
Posamezne številke v Tr=*-žirokosti ene V /uV^^5" osmrtnice. *
min pc
naroč.
Franči
*vOPtW
\ ™ °0 stotink. — Oglasi se računajo v 0_vcev in obrtnikov mm po 40 stot; IL* po L t.—, oglasi denarnih zavoiov <0 stot. beseda, najmanj pa L '2. —' Oglasi, ijajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. I. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57

Po koroškem plebiscitu
14. t. m. dobimo v pozni -noči poročilo iz !. ubijane, da smo Slovenci pri ljudskem glasov 3 na na Koroškem — pa-dli. I-t: dan ;e iz-bruhn;'a v Trstu vsled požiga Lavoratctrjeve-ga pt-lcpja stavka -;a-vce»v z de\izoT da ne izide dotlej roben tržaški dnevnik, dokler ne lk n>«gel izhajati zopet Lav oratore-«. Tako n-s-mt? mogli -eznaoi!- naše »javnosti -proti z ■v»■'iini dogodki, 'ki so se odigral-, med in po o vanju. Nikdar bi ne bili pričakovali takega zida, čeravno vsi dobro vemo, da se ko-n ški Slovenci v3!ed risečdve-toJetnega t:a-čanstva, smot.ene av-tri>kc germanizacije, rafinirane gojitve Skalnega patrijot-zina. ki je K.on krem utepal v glavo, da ni<o Slovenci, temveč AVindische« in v prvi vrsti Korošci«, •n.'s< megir povzpeli do danes na tis;o visoko ^.^pn'o narodne z a vednoti, sami zavesti vn ponosa, ki c necporekljiva la>t n:ihovh na<^ pretokov, Nemcev. Vendar, tudi če to upoštevam . tudi če je glasovalo precejšnje sfe-\'!o ogoljufanih Slovencev za Nemško Avsfrl-■o. s. cn dar sjivo uverjeni, da ne b; moge1 dovest: ta faktor sam do nemške zmage, temveč, da so pri tem igraie glavno ulogo temne v.i'e in £c!!ufija, tuja našim ljudem, rečno sred-stv o nemških nasprotnikov, ki «<o se vežbali v tej umetnosti tekem ste-letvi niihetve kr vične strahovlade nad rgromno še ne prebujeno slo-\ a-nsko večino. In zop-et so nas -ukanili. V na-s ednjem podamo naši javnost« kratek pregled bcxc' avk iz J ugoslavi je:
Uradne številke in Jovonovlceva izjava
LJUBLJANA, 14. Pri seU, plebiscitne komi-- ,e, k;< e je vršila danes zvečer ob 22.30, in ki je b:ra zelo kratka, je predsedc->k komisije 1'eck prcglasM rezultat plefc-scita v koreška coni A, ki je nastopni: Rožek za Avstrijo 1980, za Jvgo la:v;;o 2318, ^upaj 4298 glasov; Bo-r.vvi'e za Avstrijo 6427, Jugoslavijo 4981, \upaj 11408 glasov; Velikovec za Avvtrijo 8306. za Jugoslavijo 2444, -kupaj 10750 &<a-it>v: PHberic za Avstrijo 5312, za Jugoslavijo 5535. s-kupaj 10847 g'asov; skupaj za Avstr ,o 22025. za Ju£c 'avl> 15278, -kupa; 37303
\ ' ija '.ma rore.i 6747 glasov večine ali pa 59 , d t: tkev; na Jugoslavijo cdpade 41 od-Molkov cddanih glasov.
Vprašane, 3-a je to ofic'je'ni razglas, je predsednik f( rdil.	e pedal naš zastopnrk mšn;ster Jovanović iz.avc, da bo s v-u o v'ado
0	tem ct>ves;\I in počakal nenega odgovora.
.7fci»'\ *: žc <eJaj, da .'e 15.27S Siv. \ enccv val.) ' Ju >c-1 v' o in da kraljevina SHS na te S'ovence nikdar t»c bo przsbila in jih tudi ne bo zepti.-tila. Na to izjavo se je gos-di ^ pleb'>citr.e kcm:s"e čudno spi.giedala. PreiscJn k Teck je cčitro razburjen in ie izjavi, cia bo prihodnja seja ju'ri efb 11. •rrOpo!tnw.
Hinffestacljc proti go'jufiiam
LJUBLJANA. 14. Vest: iz Koroške »o v živo
-/advle ves r'^ rared. Včeraj popc'dne so se >.'ie . Mcmem domu m na trgu pred njim i{r«mne iivfr-ž ce na pr<-te-!nem .-hodu proti <4 l\V ;?m rc vcdom kore? e^a p'eb' c'ta. Shod v- cnerg:čn ' zahteval, naj ^ugoslc venska vej-»ka nemiidcm*3i zasede pleb'sc 'no ozemlje. Sprejeta je b:'a -ledeča resolucija:
V menu n?-cda, zbranega na inan'fe?!acij-kem zfcor-cv3oju pred Mes:niui demom v
1	.j u b': a n:, v imen<u naš h korršk h bra tov in se--. zahtevam , naj naša vlada na ■ voo od-go\ern -t teke; z vevko zajede plebiscitno ozcml'e A. Re^oluc:;a je bila sprejeta z ve-l kim n?vduše->'em.
P shodu je krenila egrenina množica mani-fe antev v sk'en:er!:h \Tstc!i med nepresta-n::n vsk'":<rn'em: Ž vela }uge-lovenska Koroška! po 'iubljantsk h ul cah, v ka;er:.h >o bile zarite v. e trgovine in vsi drugi javni lo-•ka: . Proti večeru >o »e zbrani tisoči med burji in v zk! kan:em koroškim braitom in prepe\a-n'eni dcinoLebr h pjesmi pc'atjcma razšli. Ves nar^ies-tacii je vladaj v Ljubl'-an; ozo-reri red.
MARIBOR, 14. Vsled ve^ti o ne.pr^akova-ncir. neuspehu na Koroškem ter o pričetku rvemš-k h na> '-j j>r«fi našemu preb'val-tv u je b i včeraj ^klrcatt na Glavna trg vel k prote-tn? ^hed, na ka-terem se^ ie go\.or,lc c> sleparijah, tki so na Koroškem Nemcem pripomogle do *z:nage. Tekem vsega >hoda se je ka^a-'o bole. to razpoloženje, zlasti ko fe g. vosrnik emu-n ). da go\ or'io miariiborskl nemčur i že o ple-bisc iu v Mr»r:bonu. \ si drugi govorniki so v •'£njev't:Ji be-efzh zahteva'i, da K. roške na ti'■ 'ven nač:n ne smemo zapusl:i:. Uredn.'k Pire !"-ato pozval množ ce, nai o-tane današnja ni mifestacija dosto'na ter naj ibo izraz naše <.J cčnosti, da zahtevamo po vsej pravici ^loven ku Kcrcško. Verdar je množ:ca zahtevala oblied p< mestu Alncž cs' :e nato c-dkt raka'a po Co.-pAi in S!o\ensk." u'ici na Aleksandrov c:!koder je zc.pe^ odkorakala skozi Ve-.nj-ko u c» na Glavni trg ter odšla nato v Ko' oš k o ulico :cr se končno razšla. Na sve-em - bhodu po mestu demon-1 ranije raz-i>i.i nemške nap:^e ter zložbena okna nemških trgovin, kjer sc korakali. Taiko so razbili šipe v ka\ ar Dri : Meran« ter v znani nemškutari-k! Iravami Theresienhof«, kjer so vdrli v ka-;arn;ike prosiore. odkoder so pometali nino-iio >tok)v na trg. Ob devetih zvečer se e množica razšla in mir se je zopet povrnil. Po ulici!) hodijo viraške patrole.
Razburjenje v Belgradu
BELGRAD, 14. Neugodna p-oročila o izidu gla^c; -nja v plebiscitni coni Koroške so iz-z\ ale v Beigradu veliko vznemirjenje m neza-cicvcijstvo. Vsi Ifsti pr'našajo člar.ke, v kate-«*ih ve pritožujejo proti nepravilnostim pri p!e-,
b scifu. Vlada >plošno uverjenje, da ie neugodnemu izidu plebi-cita ikrivo to, da ni postopala plebiscitna komisija nepristransko. Naša vlada bo v ložila .protest proti nepravil-rosiim pri glasovanju in zahtevala, da se nepravilnosti popravijo.
Z ognjem in mefem proti koroškim Slovencem
BOROVLJE, 14. Tu o včeraj Nemci pri-ied;li demonstracije. Korakali so po giavnem trgu in ulicah in se drli: >Hooruck T-chuschen!-V BJačali se sedaj zvečer vrši b<vj :ned našimi, k.i so bili napadeni, in nemškimi fol^ksverovci. Slrelianje 'e pirecej hudo, vendar .se nič tečnega znano o izidu boja in žrtvah. Na demar-kac':ski črti se vem, B^-rovelj >e zlrrao fol'ks-verovci za. vpad v ccno A. V Ribnici- Nemci greze, da bedo požgali našim hiše i>n na&e liu^i pob'i* i. Naši orožniki so c tali in zaprosili poni či, pa ie doslej še niso; megli dobhti, ker je or-ežništva premalo. Edina pomoč bi bila, da trtkoj pride naše \ojašt\o ali pa vsaj resni odrazi in orežja \ a:eni prostovoiici pod inteligentnim in železnim vodstvom. Vsa cona A e preplašena in poparjena in nestrpno pričakuje rešitve iz sila mučnega položaiia.
VOVBRE pri Ve', ikovcu, 14. Včeraj zvečer so se začeli zbirati tukaj nemški irr nemSkutar-ski ba<ndii: is črnimi naklepi. Oni, ki so jim bili nameneni »obiski«, so to zvedeli pravočasno, in se rešHi-.
DOBRI, A VAS, 14. Sinoči so v Celovcu pro-vk-vljali nemško zma.go. Nekaj stotin nemških >t'isršev« ,n d.rugih sličnMi elementov se je zbralo pred poslopjem, ikjer stanuje jugcslo-venska plefc:-citna delegacija. DrTi s<;• se ^Hoo-ruck Tschuschen* in slično, žvižgali irt grozili-Uradnika delegacije dr. Kotnika, ki )e prišel slučajno po cesta, so s paiioami pretepli. Na5 delegat Jovancvič je vsled teh dogodtkov p>o-slal protestno noto angleškemu pred-sednrku mednarodne plebiscitne delegacije, Pecku.
CELOVEC, 14. Demonstracije proti jugo<lo-venski delegaciji so se ponovile. Z na&šh avbo-nu bilov so vrtrga'a državne zastatvice in pretepli šoferje. Eno zastavico so strgala- Itidi s francoskega avtomobila, ker so jo zamenjali z ;.u-goslcvcns-ko.
Jugoslovanske čete zasedle pas A
LJUBLJANA, 14. Danes zjutraj so jugoslo-venske čete vkorakale na Koroško, da zaščitijo naše prebivalstvo in njega imetje, k| je skrajnu ogroženo po organiziranih in neorganiziranih nemških tolpah. S tem je napravljen r.emškemu teror u krneč. Odde'ki "ugcsloven--,ke vojske se že nahafajo v Šr.'Jakobu v Rožu, Režku. Borovljah, Graifcštajnu, Veiikovcu in Pi be-.ku. Na A-sti; črti je prev~zelo skižbo tudi juge /, \ ensko orožn'šivo.
HemšHonvsirLishn vlada protestira
DUNAJ, 16. Včeraj ?e je oglasil pni jugoslo-ver.';iVemu minist-oi za zunanje pcisle dr. Trum-b-ču avstrijski cpravniik v Belgradu, tfeg. sv. Hcif rger, da- protestira pr;oa vojaški okupa-c glasovalnega pasa A. Jugcslo/venski mi-ni-ster je oporekal upravičenosti takega protesta cd s-trani epra vari kov c .in prote-1 odklcnM, ker o v tem ozijiu jugoslovenska vlada odgovorna ed;nole napram plebiscitni komisiji in mirovni/ konferenci. Avstrijviki opravni;k je pov-darjai, da ima Nemška Avstrija samoOfcsebi umevno pravico, zia'rtevalii, da se izpolnijo sentžermenske pcgcd'bene določbe. Dr. Trura-bić >e na to izjavil, da >e bo drža.'a jugoslc-
\en-jka vlada vedno stroge zakenito-sti. * * *
Jugoslcvenske čete so torej vkorakale v glasovalni pas A, in tako je jugcslovenska vlada na energičen 'm najučinkovitejši način protestirala preii potverbi ljudske velje, ki se je zgodila v nedeljo. Jugoslavija ne more priznati nedeljskega plebiscita, ker je dokazana njegova ialzifikacija. Kraljevina Srbov, Hrvatov fn Slo \ enccv ne bo izročila slovenske koroške zemlje tujemu gospodstvu.
ODGODITE V JADRANSKE KONFERENCE?
BELGRAD, 17. Zdi se, ka'kor, da so nastopne glede odhoda jugcsicvenskih delegatov na direktna pcg2>r,;ai z Italijo nove <težkoče. Go-veri sc, da z a hlev a Italija, da mcraijo imeLi ^u-gc 'e.en-ski delegati prlnomoč brez vsakega pc-\etovanja z belgravko vlado. Italijani upa-o, da bi tako lažje dosegli, kar žele. Včeraj ie ita!';an-k; poslaniSki cspravniik Galanti poselil ministrskega predsednica dr. Vesniča. Za slučaj, da bi jugosiictvemski vojaški Izvedenec general Pešič ne hotel sprejeti mandata, bo imenovan na njegovo mesto voj-ašk1. ataše v Pa rizu KaJafatcvJĆ. \ parlamentarnih krogLh e govori, da niti dr. Ninčič še ni izjavi, ali spre me ponuđeni mandat.
Augusto Ciuffelll o Jadranskem problemu
Augusto Ciuffelli je član komisije za vnanje stvari v rimskem parlamentu, bivši civilni generalni komisar v Trstu, podpredsednik zbornice, torej odličen parlamentarec, ki je v tesnih stikih z vladnimi krogi. Čujemo torej besedo moža, ki more poznati dispozicije in namene italijanske vnanje politike. Zato so gotovo zabeleženja vredne njegove izjave o jadranskem problemu, kakor jih je podal v nekem odgovoru, objavljenem nedavno, na neki članek, kjer je bilo govora o pretvezni konspiraciji orlandovcev ljudske stranke in naci-jonalistov. Člankar je — kakor pravi Ciuffelli — podtaknil Orlandu izrek, da Italija ostane na črti premirja na način, da ta črta v dveh ali treh generacijah postane iz provizoričae definitivna. Člankar je izjavil tudi svoje začudenje na tem, da so drugi politični možje — med njimi tudi Ciuffelli — pritrdili temu nazoru Orlanda.
Ciuffelli odgovarja, da' Orlando nf izrekel tistih ali podobnih besed. Pa tudi ne noben drug član komisije za vnanje stvari. Govorilo da se je Ie, da so bile take besede iz'ečcnr v nekem privatnem razgovoru med osebami, ki ne pripadajo komisij!, kar bi vsakako zmanjša > njih pomembnost, tudi če so bile resnično tako izrečene. V svojem imenu pa izjavlja Ciuffelli. da na bi bil nikdar pritrdil nazora — pa naj bi ga predložil kdorsibodi — češ, da naj Italija ostane na sedanji premimi črt!. In uprl da se mu je tudi v komisiji sami.
To svojo zagotovitev 'obrazložuje Ciuffelli ta-ko-le:
»Ne le, da bi to — če bi Italija ostala na premir-ni črti — povzročilo škode in bremena, o katerih govori oni članek, marveč bi bilo tudi t nasprotju z značajem začasnosti premirja, in bi ostalo le provizcrlčna rešitev z vsemi tozadevnimi neprilič-nostmi za osvobojene po urajine in za državo. Italija ima pravico in potrebo definitivne reiitve, kakor tudi vse druge države, »tare in nove, ki so se bojevale skupno žnjo.*
^OdlajjuHfiT uredbe naf & .n«) — pravi Craffeli;
—	z Jugoslavijo je bilo ena začetnik pogrelek naše politike po zmagi. Če je bilo to odlaganje morda razumljivo in opravičljivo radi tedanjih okolnosti, pa bi 3ed*ij vztrajanje pri lem ovajalo neozdravljivo slabost vlade in narodu. Reševanje jadranskega problema moro biti vpiašanje eportunosti, dne-vov ali mesecev, nikakor pa ne več cclih let.«
vZato sem pritrjal, da se prično direktna poga^ janja z Jugoslavijo, čeprav sem imel malo nade, da bi dovedle do sporazuma, ki bi bil za nas sprejemljiv. In ravno v tej negativni domnevi smatram
—	in sicer ravno zato, da se povapeši definitivna rešitev — za potrebno, 3a si naša vlada slednjič ustvari minimalen prograai in ga predloži zaveznikom (podpisnikom in garantom londonskega pakta), da ga odobre in ga vsilijo Jugoslaviji, ki nima niti najmanje pravice, da bi brez kraja pre-prečala, ker ji ni po godu.«
»Če pa — nadaljuje Ciuffelli — zavezniki ne bi sprejeli naših koncilijantnih predlogov, ne preostane drugega, nego izvedba londonskega pakta! Oporekalo se bo, da ta dogovor izključuje Reko. Ali, kakor se more trditi, da prilclopitev Reke k Hrvatski ne bi bila nič drugega, nego priklopitev k Jugoslaviji, ravno tako se more naglašati, da smo bili mi vedno za pametno rešitev reškega vprašanja in da smo pripravljeni za žrtve, ki bi s teritorijalnega in jadranskega gledišča tvorile mnogo važnejše kompenzacije, nego koncesije, ki bi nam bile dane za Reko. Če torej naši pomir. predlogi ne bi bili sprejeti, ne bi se to zgodilo po naši krivdi, kakor bi ne bila naša krivda, če bi bili primorani k izvedbi londonskega pakta, kajti do kake rešitve je treba vendar priti. Sicer pa, če je rešitev reš. vprašanja pri danih razmerah težka za Italijo, ni manje težka za naše zaveznike, ki ne bodo hoteli in ne bodo mogli poseči po sili, da bi Reko izročili Jugoslavji; kakor tudi nima ta poslednja ne pravice in moči, da bi si Reko vzela. Z druge strani pa, naj bo gospodarska važnost Reke —-zlasti z ozirom na Trst — še tako velika, in še večja ljubezen naša za b~atsko mesto: vendar mu ne moremo podrejati vs <ketfa drugega interesa, posebno pa ne onega narodne obrambe. Menim torej, da se mora v slučaju potrebe sprejeli za Reko spravljiva rešitev, ki zavaruje avtonomijo in duh italijanstva in ki s časom zagotovi razvoj nje trgovine tudi na korist zaledja. Reči se more, da je malone splošna sodba, da je toliko za Reko, kolikor za istrske meje in za jadransko uredbo dati prednost spravljivi rešitvi; toda, če direktna pogajanja ne bi dovedla do take rešitve, bi sc morali naši zavezniki prepričati, da ne preostaja — ako se hočejo izogniti izvedbi londonskega pakta
—	druga pot, nego da dogovore z Italijo pravično rešitev.«
vNa zasledovanju take rešitve — pravi Ciuffelli dalje — kakor tudi na direktnih pogajanjih, ki sc zaprično sedaj, se moramo odreči vsake imperialistične ideje, namena, da bi pomnožili ozemlje iz želje po povečanju; vsake zahteve po militariču! in gospodarski hegemoniji na Jadranu. Ne moremo se pa odreči bitstvenih potreb naše obrambe na kopnem in na morju. Misel na obrambo — v neizogibnih mejah na:c varnosti — mora nadvla-dovati in je ne smemo opustiti nikakor. Obramba in varnost ra kopni meji; obramba in varnost na Jadranu; odreke, četudi bolestne, v dosego tega namena, ki je bil morda glavni namen naše strašne vojne in ki je na drugi strani potreben za mirno bodočnost naroda, kakor tudi za skrčenje troškov za vojaštvo, na kopnem in na morju. Vprašanje Reke, istrskih meja. Dalmacije, otokov, nevtrali-ziranje teh, treba, po mojem mnenju, proučiti iz teh ozirov, ne pretiranih — pa tudi ne omahljivih in nego!ovih — na narodno obrambo in varnost.-
Ciuffelli zaključuje:
»Ne imperijalizma torej, pač pa varnosti za mirno mednarodno življenje, heče končno Italija po
nad tisoč let invazij, sužnosti in mučeništva.« • • •
Toliko z ozirom na osebo, ki je nastopila s temi nazori, in nje znane zveze, kolikor z ozirom na važnost stvari — res nismo rekli preveč, da so Ciuffellijeva izvajanja vredna, da jih priobčimo tudi naši javnosti. Vredna so tudi, da jih denemo nekoliko na rešeto, kar se tudi zgodi. Zc. danes pravimo le, da dobivamo po Ciuffeltijevih izvajanjih utisek, da zadobiva jadranska politika Italije nove smeri.
Politični beležki
Ker ni mc-gel naš list izhajatš radt stavke, povzročene po zadn;ih tržaških dogodkrh, podajamo tu kratek pregled polii:čno važnih dogedlccA*, ki so se odigrali v zadnj h dneh.
Iz Poljske: Zdi se, da se hočejo ustvariti tri neodvisne države, ena lavinska z glavrim me-stem Vilno (general ZeFgovviki), ena v beli Estonski z javnim mestom Minskem (general Bclokcvič) in ena "ukrajinska z glavnim mestom Kijevom (general Petl.'ura); to bi odgovarjalo natčrtu maršala Pftsudskega za ustvaritev pasa makih držav med Rjusijo in Poljsko.
—	Leon Burgeo's ;,e imel »s Faderevskim po-gcvcr, v katerem je rekt^, da smatra svet Zveze narodov z^aseibo Vj'ne po poljskih četah kot kršiitev o-bvez, ki Tih je pevska vlada prevzela napram Zvezi narodov. Svet Zveze narodov .se bo sestal, aa prouči situacijo, ki se smatra kot'kritična, če se Vilna ne iepraznL
—	Začasna vladnai kom^uia v Vilni je poslala v>!adi v Kovnem ultimatum, na> se cd-stranijc! 1: t vinske čete na določeno razdaijo zapadno od Vilne. Vstaiki oddelki so zasedli .precejšen pas okoli mesta, da ga lahko branilo v slučaju napada.
Iz Rusije: Čete ganerala \Vranila so prekoračile Dajepr in ujete 9. in 10. t. m. dva bolj-ševiška polka.
—	Me'jepofc, estooskl ^minister za vnanje zadeve, je izjavil, da Ijvotrit Le tonska nekako zvezo med rusko in poi-isko državo. Letonska delegacija, ki ima nalog za uvelavl-enje klav-zui ruske - pevske mirovne ,pogedlbe, je odš'.a v Moskvo; načelnik de!e£ac:je Vaslamis Ostane v Moskvi kc-t diplomatski zastopnik v Rusiji.
—	Neka radiobrzojavka iz Moskve od 14. i. m. pravi, da se vrše zapadno od Wibeka bjiji, v katerih še ni prišlo do odloč lne zmage. Bolrševzki so zasedli neko mesto, ki je 20 ikm ođđa?:enc cd postaje Vifckovicki; zasedli so tudi Korcstcn in ujeli pri Kostantinovsku nekoliko mož. Hudi 'bon se bijemo pri Vikop.nl'u otb reki Pczorevk. V aleksandrovskem ekranu
od-de&i rdeče armade odbili sovražnika ■pi-r-tb	- \zhodiu in zasedli prehed pri
Kiuftaksu.
—	Neko poročilo vrhovnega ■štaba generala Wrangla se glasi: Pri SLovcgcrcdu smo odbiti rdeče čete proti severu; naša ofenziva ob desnem bregu Dnjepra se r.ada';uje z uspehom. Razpršili smo 16. in 211. pcik rdeče -konjenice ter se ptolast'J'L 6 topov za okle pne av tomokile, štirih avtomobilov in raznega drugega vojnega materi;aia..
—	V Mc-skvi ie izbruhnila velika vstaja-; vstaši so vdrli v Kremel-j.
—	Mir med! Rusijo in FiraiVo je bil podpisan 14. t. m. v Dorpahii
Iz Anglije: Lloyd Georgc in De la Croix sta imela pogovor v Londonu; L'oyd George je i<z.;avil De la CrouXU, da ne fco na AngLjo ni-kcikor vplivalo dejstvo, da je Belgija odkronila neviraliteto, in da bi ee smatral nov vpad na belgijsko ozemlje kot oasus ibeli.
—	Angleška vlada je odredih, da je od 15. t- m. dail»je prepovedan vsak izvoz premoga iz Zedinjenega kraljestva.
—	Konferenca rudarskih delegatov ie brzojavka vsem premogcikcpcm ukaz za stavko, iker je bil odgovor vlade nezadovoljiv.
Iz Bolgarije: Bolgarski vladi so prišle iz vseh bolgarskih pokr«j:n protestne izjave .preti izročitvi bolgarskih krivcev; protest je vložilo tudi udruženje Častnikov v rezervi, poudar-ja-icč, da >e to atentat na državno suverend-teto, ko ima:(C( vendar vlade entenie vsa jamstva, da bedo kaznovala krivce bolgarska sodišča. Protest časnikarjev ■cmenja, ikako so se uprli vsi narodi prc/tj sirični zahtevi avst.ro-ctgrsike vlade, ki je izatblevala, naj bi Srbe, kt so bic osumljeni atentata na! nadvojvc-dc Franca Ferdinanda, obsodila avstrijska sodišča.
Iz Grške: Zelo ne\^ama bolezen., z^i kcitero ■je' cbi.'ei grški : 1.', jc dala po v« J ri .cpr;-čaJvevan sestanek m:n'st-skega sivaia, na kaita-rem re je defigo raspravljalo vprašanje glede nrtvedsl'\ia) na gršk; preslo.l. Mogoči 'bi b:!i trije slučaji: Proglasitev repirbliike, ki bi b:la še naibc'j naravna, karena bi pa imela velike ovire t( 1'ikc v nofcrčlnjem, kakor v zunanjem polo-; žafu države; drugi >sluča;j bi twla :,xbira kakšne-inozemskega princa; v .tretjem slučaju m a bi prev.zel nasitedi^tvo kcfkšen princ iz grške i dinast:re. Po č!. 52. ustave izbere k ral; a d v o}-na zbrm:ca in sicer: poslanska zboroica in enako število zastopnikov, ki so izvcVeni cd naroda samo za azibero i kralja. Ta zbor.n:ca bt &e micrala sestali v teku dveh mesecev cd časa, ko je pireefcoj pramen.
Zveza narodov: Na kongresu v Milanu se je odobril predlog za proučevanje o dolžnostih držaivJ-jana v Zv'ezi narodov; odobrilo se je iz-da-jrnje mednaredne revije, da ?pezna ves svet delovanje in, skleroe zveze. Letata ko ^e !e cdo-br'1 predlog za clbh?;ar;je praznika Zveze nar rodov p.o vsem svetu na isti dan. SklenMo r-v • e povečali propagardo za bratstvo. Carton de Viard je predlagal, naj sc razglasi' poziv na žene Iz vseh dežel, da; sodelujejo :'n pr,pc-m'c:-e;o k stavljenemu cil.ui. Prodlcg je bil odobren.
—	Zveza narodov jc odobrila na sestanku. kt se je vršil v zadnjih dneh, pra-v/'r Zveze, ki dovoljujejo vstop v Zvezo tudi ibivšim smiraćn'-m državam; sedež Zveze narodov oslatne v BruseJju.
Iz Nemčije. V Berolinu so se vsled dogovora, ki se ;e -3klen'l na inicijativo min V tra za delo, povrnil: na <?<e^o vsi uradniki in delavci, ki s^ ! uslužbeni pri časopisrh.
Iz Madžarske: V naredni skupščini se je i az-'pia-.vl ^'o o vprašanju madžarske ki one. Bf.vši drž. ta^nrk Kovecz ;e izjaviti, ca je izvedel od nadvojvode Jo.^pa», da se cesar Karel nikakor ni odipovedial avstrijskemu cesarskemu p,-e^tcJ.u; Kcvacz >e trdil, da so vse stranke preti vzpostavitvi bivše avstro - ogrske monarhije. B;,vši drž. ta.jr/fik je ode bi M mnenje mi-n^-lrskega predsednika Tolckija, da ne more madžarski ikra*} biti -obenem vladar kakšne druge države. Tolcki je uziav'r, da se mora vprašaje madža-r^ke krene cdgodlti, ker nista ne notranli, ne zunanji položaj še dovolj zrela za določitev novega zakona, ki bi b;l neod-vr,-,no p-ctreben za rešr,tev takega vprašanja. Tel oki1 te končno dovcl?! manjšo strogost v cenzuri. Skupščina je enoglasno odobrila odgovor minrstrškega predsednika.
—	Mednarodna podcnai'ska zveza je priznala vsem diržavam, bodisi da ležijo ob Do-navr ali pa ne, pravico imeti haidje in pluti ž njimi po Dcnavi.
Iz Italije: V nekaterih pekrajinah vlada ne-zadcvcfjstma radi naklade r,a vino iz trgatve 1. 1919 in naslednjih let; naklada se mora plačati v roku od 10. do 18. t. m. V.!ada obžalu-e tako stanje, mera pa! skrbeti, da	zakon
povsod enakci spoštuje.
Armenska vlada zahteva od entenie in Grške, da jtf preukrbite vojnega, materijala. Angleški, franco ki iai italijiainski viseki komisar so imeli konferenco s sultanom, na kžS.eri se je razpravCnatot vprašanje glede sprave turške vlade z toT; znanimi naciicnalisti.
SLOVANSKI SVET
Rusko - potiska pogodba .
RIGA. 17. Rus-ko - polj^k^ pogodba določa, da morajo sovTažnosti prenehs'ti 18. t. m. o polnoči; po tem drgovOTu n« smejo Poljaki podp:rati sovražnkov so v je to v. Pogodba pri-znaA-^i neodvisnost Ukrajine in bele Estonske.
Klavzule rusko-finske pogodbe
HELSINGFORS, 16. Na podlagi preliminarne pogedbe, sklenjene med Fin>ko in -sovjetsko Rusijo, praznava Rusiji) neodvi-nost iti suverenitet o Finske v mejah ve'.'ke \x>jvodinc. Glavne klavzule pogodbe deleča jo, da bo^te stranki nevtral zicali balr'iJcc pokrajine, da ne bo imela Finska na suhem in na ledenem morju nebene pemerske baze te*r da ne bo pošiljala ni,kake flcte, ki bi štela nad, 15 ladij. Fin. ika se obvezuje, da ne bo" p,>sedavaAa p-cd-vodr.Lli čolnov in vojnih zrakoplove v. Otoki v f'nskem zaHvv, kakor t-^di Hc-igolang, bodo nevtralni <z mednarodnimi ;3m«tvi. Vsaj "20 km od obal: se ne bodo grad'le nikake utrdbe.
Glasovi o nemških Četah v lit vinski vojski
KOVNO, 15. Loj vinska ageneja izijavl'T, da so vesti, ki prav'jo, da u por? H a li-tvin^ka vlada nemške čete preti Poljakom, brez vsake podlage.
Komisija Zveza narodov v Var&avl.
VARŠAVA, 18. Vojaška kontrolna komisija Zveze narodov jc prispela iz Vilne semkaj, kjer se je pogovarjala z vladnimi člani centralne Lit-vinske. Komisija bo imela konferenco s poljskimi oblastmi. Litvinske čete ko zasedle postajo Egel; letonsko poveljništvo jc izjavilo, da sc je zasedba izvršila edino le iz strateških vzrokov.
Poljska pristopi baje k mali ententl.
LONDON, 13. Po »Daily Telegraphu« pristopi baje Poljska k mali ententi.
Beloruska in vzhodnogalicijska delegacija v Rigi.
RIGA, 18. Beloruska in vzhodnogalicijska delegacija, ki ste prišli v Rigo za konferenco rusko-poljskega miru, ste sklenili, da boste imeli v tam mestu konferenco za razpravljanje vprašanj radi začrtanja mej.
Paderevski odpotoval v Varšavo
iPARIZ, 17. Po pogovoru, ki ga je imel Bour-geošs z brv šini pciirskim ministrskim predsednikom, jo Paderevski •cdpotoval v VsirSavo.
Nikopolj v rokah Wranglovih čet
CARIGRAD, 15. (Zakasnelo.) Na de-nem bregu Dnjeppi polastile Ni.kopol:a in p>ri te»m ujeda 3000 mož; na drugem ikraju pr tlo v •r^,ke Wrang'ovih čet 4000 ujetniko ,
Mala entent*
tPRAGA, 14 Romun \i predstavte i v ikon.
v'j'i za likvidacijo i»vi< ••• n?rhi •• ske, Lepadatcn, je imci raizgc > r eo5i .r>~ sio-vsiškini m;ni>trcm za.'vnanje i tva i, drr m Bc-nešem o skupni akc-j! Romu- .!.e Ji; . 'sL ' in Češko - slovaške v vprašanjih Vkv'drc'.je.
Intrige nemških nacijooalistov v Češkoslovaški
PRAGA, 14. Dan zglnšmja' v vc zJko službe* jc minul brez neprilično ti, izvzemši obmeč-ja Opave (ŠlezLja), kjer se novinci n.^o predstavili vsled agitacij nemških nacionalistov prtti češko - slovaški repvtl .ki. Socijalni de-mokraije so protestirali proti taki agltaclU.
Razne brzojavne vesti
Volitve v nemškoavsirijsko narodno predstavništvo.
DUNAJ, 18. Volitve v narodno predstavništvo so izvršene v vsej državi brez incidenta. Na Dunaju so obdržali socijalni demokrati 28 mandatov napram 32 leta 1919. zgube torej 4; krščanski so-cijalci so si priborili 17 mandatov (imeli so jih do« sedaj 11); vsenemci 3, (dosedaj 2). Meščanska delovna stranka obdrži svoj edini mandat (Czcrnin). Dunajski komunisti niso dosegli nobenega mandatu. Izvoljenih je, kolikor se je doznalo do danes vsega skupaj v državi 51 socijalistov, 62 kršč. socijai-ccv, 12 vsenemcev, in Otokar Czernin (mešč. del. str.) Izid v enem nižjeavstrijskem, enem štajerskem in dveh tirolskih volilnih okrajih 5c ni znan. Krščanski socijalci so drugim strankam odvzeli desedaj 11 mandatov, in sicer: socijalistom 6, vse-nmcem 3, Čehom 1, cijonistom 1. Vsenemci so izgubili tudi 1 mandat napram agrarcem.
Kongres neodvisnih socijalistov.
HALLE, 16. Nu včerajšnji seji kongresa neodvisnih socijalistov je izjavil glavni urednik list^ »FreiheiU Hilscding, da so on in njegovi prijatelji nasprotni uvedbi teroristične vladavine; njegov govor so burno odobravali, posebno ko je rekel, da je kot prijatelj zapada nasproten moskovskim pogojem. Ildseding jc podal grozovito sliko pregajanj, katerim jc izpostavljeno moskovsko prebivalstvo, in končal svoj govor s trditvijo, da je sovjetska vlada skušala zamotati Nemčijo v vojno proti Poljski z natvezo, da želi mir.
HALLE, 16. Kongres neodvisnih socijalistov jc odobril z 237 glasovi proti 156 predlog, ki sprejema moskovske pogoje. Akoravno je desno krilo zapustilo dvorano, se sodelovanje kongresa vendar na« daljuje.
Sklicanje zbornice za imenovanje regenta na grški prestol
ATENE, 16. Nocoj ;e fe sestal nvinistrvkl svet; listi poročajo, da je svet sklenil »klicati •zbornico, ki bo morala v zmislu čl. 52. ustavo imenovati regenta.
Preliminarna konferenca izvedencev v Ženevi
LONDON, 16. Neko poročilo agencij« -Ha-vas« prava, da ne obstoja- nikako nesoglasja vidikov med franccsko :n angleško vlado $!ede sestanka konfcrer.ee v ženevi, kakt,r je bila sklenjeno v Spa, za razpravljanje vprašanj raJi vojn;h obnovitev z nemškimi deleguti. Nota dostavlja, da se obe vladi 'la ž	tudi be!-
g,>s>ka strinjajo v tej točki. Sedaj se vršijo pogajanja za določitev pravega značaja in nači« ne preliminarne konference kzvedeneov.
Kritje za ohranitev tn izbolj$anjc ob Donavi.
PARIZ, 16. Mednarodna podonavska koferenca je sklenila, da gredo izdatki za ohranitev na račun držav, ki ležijo ob reki; stroSki za dela za izboljšanje se pokrijejo s pristojbino za plovbo.
a
»U>lftUS7« iUv. »t.
v a isiUf one ir omam i«t>
Z«klf«č«k koo|TM« Zt«m
MILAN, 16. Danes s« j« zaključil kongres Zreš«
narodov.
Odpravi ccuvr na Madžarskem.
BUDIMPEŠTA, 16. Ministrski svet je sklenil
odpraviti obvezno preventivno cenzuro in sestaviti samo kontrolno komisijo za časopise kot posvetovalni organ.
Madžarski prestolonaslednik.
v besedi Nasprotno, vsakdo M je mofel prepričati o njegovi absolutni nepristranosti. Drugi napadi na njegovo čast in oblika vsega dopisa so le iriiv neolikanega človeka. Dopisnik se )• podpisal »Hribovec-, ne bi bilo treba podpisa, da bi se spoznalo, da je avtor zares hribovec.
No, no! Koliko jugoslovenskih svečenikov ni bilo samo v laških listih napadenih, temveč tudi interniranih. zaprtih, premeščenih, pa se ni ogreval noben laški kolega. »Ko bi bili vsi Lahi in vsi Slo-Kastellitz-cvih) in pravičnih
» • > '
v X. oddelek, kfer * tori s emrtfo. — Bielli Po-ter, dopisnik lista »Popolo dltalia« fe bil ranjen v glavo. Krogla iz semokreea ga fe močno opras-nila na levi strani glave v teme. — Ano* Salva-dori, ustreljen v s podni del života. — Dilavi Nikolaj, bivajoč v ulici Riborgo 19 — strel v prsa.
—	Lipar Franc težko ranjen v trebuh. — Mrak Bruno, težke poškodbe na glavi in strel v hrbet,
—	Košuta Dominik, je dobil več ran po telesu. Naheia se v bolnici v Tf. oddelku. — Davin Jožef, strel v desno nogo.
Tu smo priobčili samo nekaj slučajev; ranjenih je bilo mnogo več, ki .nam pa imena niso znana, ker sc zdravijo doma.
venci njegovih (t. j.
LONDON. 18. »Daily Telegraph* piše o mogoči na£el	. doFisnikt b; bil narodni spor rešen,
kandidaturi za madžarski prestol nekega skandi- i sloveQci smo to pribijamo, vedno bili pravičnih navskega princa ali pa drugorojenca belgijskega j na _d Gospc^ dop;6nik. pravicMjublja učite Lahe.
kralja.	.	j ne na?i poiem sc pa bodo naši dobri in trdni slo-	m
Armenci izpraznili Vekoselin.	Uenski gorjatii lepo zahvalili za pcklon. ki ga vse-j | _ t|*ŽdŠIC6Cl3 ŽlVlIfiRlS
LONDON, 18. Neka brzojavka iz Carigrada pc-i buje sklepna opazka: hribovec _ suiovež. Op.	m^m
roča iz verodostojnega vira, da so se turški naci- ured.).	I Nočni napad. V noči od sobote na nedeljo so ne-
jonalisti polastili Igira, 25 km od Ichmiadma, in da! Iz sv. Ivana pri Trstu. — Da so razmere, v ka- j znani zlikovci napadli izvoseka N. P. v ul. bta-so Armenci izpraznili Vekoselin po krulili bojih.] terih nam je usojeno živeti, nenormalne, v tem! dion. Govoril je sloveasko. Ker pa dotičnim go-
se pač strinjamo vsi; da bi pa upravičevale v ptlni: spodom slovenski jezik ni ugajal, so tepli ubogega meri mrtvilo, ki vlada v našem družabnem živ- j irvoščka s palicami po glavi, tako da je začel blju-Ijenju, pa vendarle ne. Naša, nekdaj tako delavna! Vali kri iz nosa in ust. V opasnem stanja so ga in lepo razcvitajoča društva pri sv. Ivanu, v tej odpeljali na rešilno postaje.
naši narodni trdnjavi, spijo, već ali manje, vsa spa- j Nesreč« z Motorjem. Včeraj popoldne se je perje pravičnega. Izjemo tvori le -Sokol*: tu je it ljal z motorjem !9letni Franc G., stanujoč v ulici
meri	_
»Sokola« na naše rame. Danes se malokdo več zaveda; par od njih, drugi smo pozabili na tiste, za nas tako važne dogodke. Da bi nas bilo tako malo, nam nihče ne bi mogel kaj očitati; ali na« je toliko! In kljub temu ostaja delo za nared na mrtvi točki. — Koliko dobrega in koristnega bi lahko storili, če bi krenili na pravo pot?.' Da nismo zmožni, se ne sme trditi; le nekoliko dobre volje in pojdef Pomislimo fantje, kaj bomo počeli sedaj, ko nastopajo dolgi jesenski in potem zimski večeri! Kavarne nimamo, gledališča nimamo, torej kako tratiti dolgi Čas? Da bi presedali vse večere
vendar ne
1904. Japonci 48 ur pred napovedjo vojne napadli! . P™f-.»«n'lcCK ne	»	S
*	v	- - .....dostojno in lepo za nas — treba se lorej lo-
nekoliko, povdar jam nekoliko, življenja — ali to j Lazzaro St. 7. Ker pa je bil močno vinjen in je še ni ono, kar smo mi mladina obljubovali starim ob syno drvel, I« na vogalu ulice Tintore in Car-priliki občnega zbora. Dobro sc spominjam, kako ducci izpodrsnilo. Padel je z motorja ter se močno smo navdušeno pritrjevali našemu ognjevitemu poškodoval na obeh nogah in glavi. Pri nesreč-gevorniku. ter prisezali, da sc zavedamo v polni padcu si je zmečkal nos, odnosno nosno kost. " koraka, ki smo ga napravili s prevzeijem pQ navadi ima pijanen *rečo. tqda_kakor se vidl
Dopisi
Požari v Koianski dolini. V soboto, dne 9. okt. je pogorelo v vasi Kal 5 posestnikom prav vse: hiše, gospodarska poslopja, vozovi, oprava in vsi
nmemo pustiti nekaznovanega, kajti,	men?, i gotovo škodlivo. Marsikatera pikra beseda na na51 pridelki. Vsi. že preje siromaki in ubožni. so u-
jutri tebi' Lahko se torej pripeti, da tako nepri- j račun bi sc ne izustila; nasprotno pridobivali bi smiIjcnja in podpore vredni. — V torek popoldne
jetno iznenađenje zadene kako morsko velesilo v «» "Ž^du in na spoštovanju; zato fant,e. na noge,
kar smo zamudili lahko kmalu nadomestimo. iJajte
ne veduo.

Začetek stavke v angleških premogovnikih LONDON, 16. V premogovnikih je začela stavka rudar.ev. Vlada ni naredil:, nebenjh korakov za nova pogajanja.
Prisega bozenskega župena gubernatorju Čreda ru
BOZEN, 16. BczertS'ki ž-upasi jc danes predložil guberna-torjti Credaru prisego ter izdavil, da se bo prebivalstvo prilagodilo no\im razmeram in da bo on ilaiiko vestno izvrševal nalogo, ki jo jc .prevzel, alko bc vfada upoštevala navade in tradicije prrebivals-tva.
Domače vesta
Čitateljem, Vsled nekaterih vznemirljivih vesti, ki so včeraj krožile, se je delo v naši tiskarni po dnevu ustavilo, tako da nam je bilo iz tehniških vzrokov nemogoče izdati danes naš list na štirih straneh, kakor smo nameravali. čitatelje
bomo odškodovali jutri ali pojutrašnjem,	-
HccMe miki, cr« tSbL Prejeli smo: Ko so leta, v gostilni pri vinu ali pri kartanju to „1 Japonci 48 ur pred napovedjo vojne napadli j *re; prv.*, nas moSnpcek ne dovoljuje z velikansko floto dve ruski enoti, ki ste bili za- j to ni
sidrani v nekem zalivu, so se Japonci hudo pregre-j tih česa! Ka, se vam zdi mo, predlog? Ml n pr. iili proti narodnemu pravu, kajti krSili sb medna- tako radi po,emo da b. bilo to nase pelje ubrano rodni dogovor, genfsko konvencijo, moralo in vo-j « ne more trd,U m umetmsko še man,, tore, zaka, jaško čast. človl-k bi bil pričakoval, da vse vele- ne bi se mogel ustanoviti pod okriljem »bokola« vlasti planejo pokoncu. posebno pa še morske ve- nekak pevski zbor? To bi bilo hvaležno polje za Ievlasti, ker se je ta nesramen čin dogodil z mor- nas; "ambi bjlolev korist m v-bavo;kohko narico. človek bi bil mislil, da velevlasti, lepše bi bilo, če bi_ kdaj kako zapel«, lepo ubrano, posebno morske, porečejo: tacega postopanja nej nego pa kartah al, pa lumpati, kar je nam Prav
račun bi sc ne izustila; nasprotno, pridobivali bi
dne 12. okt." pa" je pogorela skoro do cela vas Ovčje. 13 posestnikom je pogorelo tudi vse, nekateri so rešili samo obleko na sebi. Ker je bila huda burja, se je ogenj hitro razširil in pokončal vse. — Čez dva dni, dne 14. okt. pa pogori v isti vasi 3e en gospodar. — Tako smo imeli v enem tednu tri požare. Ljudstvo je vse preplašno. Škode ______ _ _______ _____________ ______ je gotovo do 1 in pol milijon lir. — Ubogi pogojnosti sc približani k oknu. V neki zaprašeni! relci sc priporočajo za podporo usmiljenim. Darove nali. dvorani sem zapazil kopico deklet ter nekaj j in zneske hvaležno sprejema župni urad v Košanl. vojakov, ki so sc zibali po taktu poskočne polke, j \z Idrije. V6a čast in hvala sodrugu. ki nas je
___^____( seveda na način ^Alte mosse«. Pri nekem mlade- opozoril, da pri br. Bahaču, ;>Sokolu« v Žireh, pro-
;x)sebno z morsko ne. Ker pa slabi izgledi kaj j niču sem sc informiral, od kod so godci in izvedel dajajo klobase iz — podgan! Res bi se človek lahko lahko nahajajo posnemovalce, so se kršenja med- sem, da so Škorkljani, ki so dolgo časa izostali, gc zastrupil od teh prokletih jugoslovanskih klo-
Živilo oproBlzncijske komisije
Za leden od 17. do 23. oktobra 1920.
(Preščipne s« it. 27 živilske izkaznice.)
Tcsleni»e: 40 dkg po 1'90 lir kg; Koruzna molu: 40 dikg po 90 stoti^k kg; Riž: 50 -ciktf po 1'50 lur ik£; Sladkor: 20 «Bcg po 12'— li* kg.
Raidelevei^e sladketr;a se začne v torek, 19. t. m.
Poseslai'iki mt ožniškili :xk<azn'c imajo pravico samo <la naikupovanja sladdacrja.
\hiIovo peto in demoralizatorično upliva na mornarico in na vojsko sploh. Človek bi bil mislil, da velevlasti primejo Japonce za uSesa in porečejo: Hej! Azijat, mi evropejet, ki ukazuiemo vsemu svetu, imamo drugačno maniro in se držimo mednarodnih dogovorov.« Toda zgodilo se je drugače. Angleži, Francozi. Nemci in druge morske velevlasti so se temu činu smejale, so ga hvalile kakor bravuro in nekatere celo javr.o odobravale, pa s-amo zato, ker je bilo proti Rusiji, ki baš takrat
bila
najboljših odnošajih ne.
nobeno velesilo.
malo pretehtali moje besede in videli boste, da imam nekoliko prav — torej na delo! —
Svetoivančan.
Z Opčin. Vračajoč se v nedeljo, dne 10. t. m., iz izleta mimo Obeliska v Barkovlje, sem slišal neki xšunder>< iz > Buffet aH' Obelisco.* Iz rado-
od a jih. Frodmo pa slavno italijansko vlado, raj nam povo. ali rea na more nič storiti v preprečeni« takih dogodkov? Ali naj se ljudstvo samo brani, ali pa naj «c seli iz svojih domov?
Is Dekani. Podpisani si itejem v dolžnost, da se zahvali vsem darovateljem, posebno tudi nabira-teljem: Josipu Stepančiču, Josipu Luša, Nazariju Luša in Vinku Gregoriču. — Fran Stukavs.
Iz Logatca. Mc,j poziv }e ostal brez odziva-Pač pa se i^e-kdo .zagcsiia v Drušlveni dom. Prav, društva pokonci, prostor imate! Za vsa društva 25 i rc na dan, ,pa ka;) govorim, to do-■fc:te cd ctbčine ozarcima žu-pcišča zastonj- Le hitro skHčite občne zbore, da vidimo Vašo voljo, Vaše delovanje in predvsem Vr.še ?J-o5,p3-darstvo n račtm <cd leta 1914. naprej.
Pred vsem me ranima občansko gospodarstvo obeh občin (pri tem ne m:rš!:m samo računov :n lepo p'san'h fcrpg). Poleni jc zek> a ažno t*csp« dar^'tvo vodovoda, \er bnje n; n-i-lkak:h dohodkov, vedevo-d s;m pa v nevarnem položaju, d"3) se okuži, ker primankujejo sredstva za popravo :n cč'?čcn:e nabiraln^ov. Da-!;e m: ni pr.,polncn?a /-rami. a1i ^o požarne brarnbe v enem precizncm reJu, k^i'vCi-- zaliie-va .pK>žar, t. j. izurjenost mošlva, brezhibno de-k>vanje sesalk itd. Kot obmejna poslaja med dvema državama, b! opciz-or l zdravi .tveio na-če'ii-ivo, da « ^Jna nevoiricst p ed kupnimi obolenji potnikov« kartera se lahko z&neso v naše vasi. Predvsem je treba .pouc.U liudsi-vo, itako se ima obnašati v takih sluča ih (ali ne ikot dt> sedaj, da občii^-k- <fttt«Ja prebere v ne-deiio po m&šn klebasarge, da sc vi e ?.me e, mani pa razume). Misljm, akr> bi to ali on-o društvo povabilo f»trc;'	da ic rad cd-
zerve. Na-is!l.rožje naj noistc.p;' zdravstveno na-će'slva proti- tajni prestii'jc'.fi, ki se :e, ž®Jđl«>gf vgiiezdMa v naših vaseh. Predvsem >e potreba ■taikon izgnati vsa tuja deik'lei<2, a .o ne dc.ka-žej'O. da Ima "o elužbo v naš.">h \ as-eli. Dale -e .treba or^an:zarati (r.cfibttVie domače far,te —. ne smnkavce), da naiznanip Ms?ik strmimi v slu-■čaj načebtvu, iki cd red i	niško preskavo.
Dek< dosti, leda brez srrahu r.asSop:le. poznaš: rodovi Vam bedo -hvaležni.
M'e^arna, ali časa de! scklato, bo .pr-časi logaška star-nau Vprašrl sem. zakai ne deluje in odgovorno se mi je, da je to gnezdo logaških sršenov. Tudi jaiz ne ibem preveč drezal, ker vem:, da me 'bodo c, pikali v eni pri hodnih »Edinosti*.	-
Gospodu »Vtdov'ču", z-a|fov crniku starih cd-tornkov in predsednikcv povem prav po tihem na/ ušesa, da marsikateremu teh gc-.podov ie zelo neliubo Vaše zagovarjanje, ker če začnem na Vaš pozi v sl::ka'ti po.amczn'ke, :kar j s: pa prihranan z-ai pozneje, 'ko mi dokažejo svojo irdovra-tnost; Bcig jim pomagaj potem!
Zgornje vrsL;tce v g^cbckn premiš!.:e\an;e vi:era onim, ki miaK-o, da moramo o>ta.ti vedno uboga gmajna! PoaedaTio jim pa bodi, da so se pr.i "izvoli t v L zavezali, da bedo nepristransko zastopali našo skvpno korist!? Ali ste razumeli?! — Mlad bojevnik.
Miha i Mihe!, Kodrič Vinko. Pečsako JoIti. Pilčanc, Leopold Binko; po 1 L: Pavel Jasbec, !v» Furlan, Peter Koiuta, Kodrič Karel. Ivsa Bnsa» Kodrič Stanko, Kodrič Silvester, Benko Franc, Ivan Kodrič. Amerikance Pri Mesonovih po večsrjl se je nabralo 48 L. Oosedai iskazanih L 15.862'VO; v danaSnjem izkazu L 188'—. Skupno L 16.050 yC.
DAROVI
O priliki poroke Anice Bradetič z .Mirkoto« Čok jc nabrala sestra Amalija L 70'— za lonjersk-3 podružnico OMD. Srčna hvala vsem darovalccn* (Denar hrani blagajničarka).
! JUGOSLOVEfcSI!
Zbirajte pridno za „TISKOVNI SKLAD EDINOSTI^,
JU t
S potrtim srcem naznanjam tucfi v imenu sorodnikov, da je moja nad vse ljubljena soproga
Ivanka Schmidt
roj. Cegsar
po dolgi in mučni bolezni 17. t. m. ob i pop. v 38. lttu svoje dobe mirno v Gospodu zaspa'a.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil 7 torek, 19. t. m., iz mrtvašnice velike bolnišnice na pokopal šče k Sv. Ani.
TRST, 17. oktobra 1920.
Ludcvlk, soprog.
ULI OGLASI
se računajo po ZZ stotink beseda. — Najmanj!« pristojbina L 2.— Debele črke 40 stotiok beseda Najmanj*« pristojbina L 4.—. Kdor iiče službo piača polovično ceno.
SODE, petroljeve. oljeve, kupujem žino. Kuret, Settcfontanc 1.
vsako
m na« 419
nikom. Streljali so na rdeči križ. na bolnišnice, ■ neizogibno potreben?
zavest žirovske. Sam1 Sckcll
tam.
ljubijo
pobijali so ujetnike, starčke, ženske ir otroke. Kaj j Popravek. V oceni »Staroslovenske sv. maše« v j svoj narod in ki nočejo nič slišati o tretji inter"
.....'--- " .................."*	: nacijonali, o kateri je on tam gotovo prerokoval.
' Idrijski komunisti ne morejo prehvaliti Nebeške Julije. Sodrug. ki jc obiskal sokolske Žiri, ponese
so vse Angleži rekli Nemcem, ko so jim prihajali' »Edinosti« št. 209 je par tiskovnih pogreškov. Sta-nad London, pred 10 leti pa so odobravali nemo- vek... in pa našel dovolj sile za polet v malo poe-ralen nastop Japoncev. Vsi kontrahent* mednarod- tičnem besedilu »Veruju« — čitaj... nI pa našel nih pogodb in konvencij so prelomili častno bese- j itd.. V 23. vrsti mesto »incitacija« čitaj »imitacija,« do in se niso držali pogodb, ker je bil to le kos pa-j v 24. vrsti mesto »homolormi« — »homofonični*
tržaški dogodki minutna četrtka
V četrtek popoldne je bil napovedan socialističen shod. ki ga pa je oblast prepovedala. Delavci vsled tega razburjeni, so šli pred delavsko zbornico in zahtevali, naj zbornica posreduje in izpesluje, da sc bo shod vršil drugi dan.
Po ulicah blizu mestne bolnice je bilo med 4.
gotovo ponovno zaupnico svojim prijateljem na zasedbeni upravi. Samo naj pazi, da ne pride čas, ko bo še marsikateri sodrugov z nahrbtnikom moral romati črez iico v — Žiri po jugoslovanske klobase in druge narodne pridelke. Sicer pa svetujemo sodrugu, naj vzame palico v roke ter naj raje obišče sodruge v deželi pomaranč in fig, ter naj nikoli več ne hodi po Jugoslaviji, sicer se mu res še lahko želodec obrne in mu stemni. — Kar se pa tiče br. Vinkota Demšari«, ga vsi poznamo z njegovimi dovtipi, ter nas Idrijčane prav rad draži. — Sedaj se mi pa želodec oglaša; pejdem
pirja, ki se ga lahko raztrga, kakor se je izrazil jn v 34. vrsti mesto »smelejšega« — »smelejše neki nemški veljak. S tem so dokazali, da je vojna nemoralna in da največji gospodje in kronane glave prelomljajo besedo. Izpodbili so tudi tla bodočemu moralnemu življenju za dolgo časa; najbrže za eno celo generacijo, ako nc še dalje, obveljala je srednjeveška »pest". Nekaj slićnega se dogaja v Trstu. Natančno pred tremi meseci je gorel »Narodni dem.« tečno po treh mesecih Je
začel goreli »Lavoratore.« Ako bi bili 13. julija ^ w	__________________
tržaški socijalisti nastopni proti požigalcem \a- in 5 uro popoidne posebno živo. Videl si delavce,' na eno žirovsko klobaso in polič vipavca. -rednega doma. ali kakor ga oni imenujejo » Bal- (fa$;stov. tudi ni manjkalo, seveda vsi oboroženi Zdravo sodrugi, le tako naprej po zakrknjeni poti kana,« bi 14. oktobra ne bi! gorel > Lavoratore«. j s palicami. To vrvenje je trajalo okoli ene ure. I Učiteljski sastanak u Maluljim« obdržavat če Dne 14. julija so prinesli italijanski politični listi. Kmalu po 5. uri zvečer se je slišalo pokanje samo-! se dne 28. oktobra 1920. u 10 sati ujutro u pučkoj vštevši »Lavoratore,« za požigalce opravičujočo J^gj^v ^ pu^ jn štiri močne detonacije, ki so žkoli uz dnevni red: Razna pitanja, koja se tiču lest, da so > Narodni dom- — »Balkan« /.ažgali jjj, povzroč:le bombe. Pri delavski zbornici se je1 učiteljslva i Školstva. — Raspravljat če se mnoga radi lega, ker se jo iz njega streljalo in metalo1 razvil praVcali boj med fašisti in socijalisti. Toda vrlo važna pitanja, koja če svih zanimati. Zato bombe na baje mirne demonstrante. Sedaj pa se; je kmalu nehal in od tu so šli »fn?i?ti< pred neka dodju na skupštinu svi. — Odbon \ prašamo: ali ni morda Passigliic\a družba tudi ______ _t —,— t------cirsKl Urdnr 1 1- Rntdi Sp nekoliko codatkov o zažigu ra-
zai^adi lega ok ali pa jc to rečeno: nemoral
PRODAM bukov in hrastov gozd za izsekati. Ivan Sukljan, Senožeče.	420
PRILIKA! Tkanina za halje, otroške obleke in trhJ za žimnicc se proda v ul. S. Luccia 4, pralnica.
417
To ta ono
SPREJME se takoj slikarski in pleskarski močnik. Miro Vičič, Postojna 125.
pc-
41«
GUIDO PLONER izdeluje in popravlja harmonike vsakega zistema. Via della Fornace št. 3.
418
MLINAR sposoben tudi pri motorju išče dela. Na-
70 let v njelniltvu. Iz Rusije jc te dni prispel slov pri upravi.____
V Budimpešto 90 let stari Madžar Bumpa. ki jc kot: VQZ Z3 však0 težo se proda. Sturje 123.	414
huzar leta 1848. prišel v rusko ujctnUUo ter bil __________—--
odveden v Sibirijo. Prehranjeval se je že mnogo . KRPE mešane po 40 cent., nove odrezke in tka-let z beračenjem. Z madžarskimi ujetniki iz sve- j nino kupuje Fonda, Scalini 3.	384
tovne vojne se je Bumpa po sedemdesetih letih { sedaj vrnil v domovino.
Carjevi dragulji. Pariškemu »Matinu« se iz Lon-
nit: z mezincem mignili, ko njihuvi in naši nasprotniki uničevali imetje najnižjih slojev in največjih trpinov tržaškega slovenskega prebivalstva, je neodpustljivo za stranko, k? hoče biti pravična? Seveda prebole tržaški sodrugi, ki imajo v Rimu merda 160 poslancev in so siečni posestniki več hiš, veliko lažje to malo nesrečo, nego pa tržaški slovanski nacijonalci, ki so imeli samo eno hišo in nobenega poslanca v Rimu. Zapooinijo naj si pa će sosedova hiša gori, pojdi gasi«, tudi če je tvoj nasprotnik! Kajii: danes meni. jutri tebil
Izjava. \:ckatevi duhovniki, zbrani v Trstu, smo, čitajoči v Edinosti« od torka dopis z Goriškega, kar najodločneje obsodili to pisanje, toliko glede na vsebir.o, kolikor glede na obliko, če kdo ne zaslužuje laki-ga napada, to je gotovo častivredna oseba insgr. Fr. Castellilza. semeniškega ravnatelja. Kar se tiče njegovega v«denja v narodnem oziru, lahko mirno rečemo, da jc nad vsak dvom pravičen, in ko bi bili vsi Lahi in vsi Slovenci njegovih načel. bi bilo narodnostno \ prasanje rešeno. Kot bogoslovci smo imeli msgr. Castellitza Štiri leta
tako šibak, da ni mogel ubraniti navala, ko se že vendar preapoldnevom kritičnega dne krožili po ulicah pozivi take vsebine, da bi morala varnostna oblast spoznati, da so krepki kordoni potrebni? Uslužbenci in uradniki lista so se rešili skozi zadnja vrata, ker so fašisti zaprli glavni vhod. Napadalci so vrgli v tiskarno 6 bomb, od katerih so 4 eksplodirale. Poškodovali so močno stroje in razdejali uredniške prostore.
Fašisti se stem niso zadovoljili. Zažgali so tudi poslopje liikarne. Ogenj so po večurnem neumornem delu gasilci prcprečilL Šele v poznih urah je hrup ponehal, le vojaški in orožniški kordon je mirno *lražil na trgu Goldoni razbito tiskarno. Pri spopadih so bile sledeče osebe težko ranjene:
Mek jut Jožef, 25 let star, mesar, stanujoč v ul. Giuliani št. 5. Omenjeni je šel iz svoje mesnice proti domu. Med potjo je priletela iz trga Goldoni puškina krogla in ga zadela v sredino vrata. Krogla jc obtičala nekje v vratu. Mekjuta so težko ranjenega pripeljali v bolnišnico, kjer se nahaja v jako 9pasnem stanju. — Majcen Ferdinand, de-
za predstojnika in v vsej dobi nismo zapazili na lavcc, bivajoč v ulici Scoglietto št. 18 — dva njem tozadevno ni sence krivice, ne v dejanju, nc ■ strela med rebra. Majcena so sprejeli v bolnišnico
so — kakor po nekaki nadnaravni slučajnosti slavili v buzetskem »mestu* redko svečanost. Jedlo in pilo se je vsevprek, da se ni vedelo, kdo pije in kdo — plača. Ljudje so se vpraševali začudeno, kaka >fcšta^ je zopet to? Odgovarjalo se jim jc, da imajo priti danes novi instrumenti za buzetsko glasbo, da jih »sindako« blagoslovi po vseh pravilih... obreda. Zato naj sc ta dogodek proslavi na svečan način! In gotovo je bila le gola slučajnost, da je bil izdan ukaz. naj bo ob 6. url zjutraj pripravljen avtomobil, da bo mogla njegova prevzvišena oseba odpotovati v Trst. Ljudje so govorili, da se mu je ponoči nekaj sanjalo. — In v veliki skrbi za nas (ščave. kakor nas milostno izvoljava titulirati) je hitel po bližnici od malih vrat nl^iolu, ter je, uzrii poznano mu dekletce, vprašal, očitno — užaloščen. »Čakaj ti mala, ali jc res, da »Narodni dom« gori? Odgovorila je, da ona nič nc ve... ker so požar pogasili stanovalci sami in ga ni bilo videti od zunaj. — Sindaku jc odleglo in sedel je v avtomobil, ki ga je čakal pred hišo onega dekletca, ter se odpeljal v Trst. da javi tam, da se ni dogodila nikaka nesreča. Tudi pustimo te »slučajnosti!* Nc apeliramo niti na humanost izvestnih ljudi, ker človekoljubje ftc daleč
PODLISTEK
Branka.
Avgust Seooa. — Pesi. M. C—c.
(08)
Ja.cslav, irtruien lA potovanja se je poslovil der dogovorila sestanek za naslednji -dan, da ga predstavim sveji materi. Nisem ga spre-nrl do njegovega prenočišča; cstal sem v kazinu. ker sem imei drugega cpravi!a. PrisfO-.jvivži k grofu Levinskemu, sem ga vprašal resno, zakaj da se je vsakokrat nasmehnil, ko sem začel hvalit; svojo tzar-sčenko.
»Vi ste cpaziii to?« mi je rekel.
»Da, grof, in zahtevam strog račun, zadoščenja.«
-Name rujete, kakor se z<iif pozvati na
dvobo'. *
»Tudr to, če se ne opravičite.«
»Dobro fe,« je odgovori* Le vinski, »grof Be-Ne bo:!m se ne safcl'e, ne Jcubure. S*u-
žii sem pti huzarjiii, ib';l sem nekolikokrat v hudem boju, pa semf zadcJbil križ za vojaške zasluge. Na<5e;am se, da um ne ismairate za plaši jiv-ca.-
»Nikakor, grol!«
7 Dobro. No, jaiz mislim, <dn je kaj neumno dvvfcc-je/vai• se, ne da bi olovek poprej razjasni- vzrok svojega vedenja, ki se morda drugemu zdi žaljivo. Kaj mi site, grof Belizar?«
Strinjam se z vami popolnoma, * sem rekel jaz, -no, prosim va*, izvolite mi sedaj raz tolmači ti vzrok svojega porogljivega posmehovanja.
»2e pred dlje časa sem hotel gevoriti z vami o vaši ž en it vi, grof Belizar, hotel sem; vam neka} odkriti, ali ni bilo prilike.«
c-AH tisti danešnji smeh, prosim, tisiti smeh! kaj po menja, ta, grof Le vinski?*
-.»Moj smeh ni i>5? namenjen vam, grof Belizar, pri moj«m poštenju in imenu; ni mi bilo »i«ti na kraj misli, da. hi se vam togal; no, znano vam bo, da se kom^ca sestavlja od kon-
trastov, a komični vtisi postajajo v nas smeh. Zato sem se smejal«
v^Vse to je res, aii, razjasnil: niste vse, < sem rekel nesupno.	*
-Oh, to se zgodi v pair besedah. Opisovali vie Leonoro kot beio rosno rožo, kol uzor deviške čistosti in prave ženske »ežnesti in sramežljivosti-; opisovali ste jo, grof Belizar, kakor Dante Beatrico, ožarjeoo od rajske svetlobe, le bdečo v. rožnatih oblakih.«
t A, kaj imate prigovarjati temu, grof Le-vinski?«
»»Reči vam imam samo, da je Leonora mati zdravega defka, ki mu je neki huzarski kapitan nezakonski oče. Vi ste vrl, čet ti t človek, pravi kava.'ir, pak ste vredni <bo!je sreče, nego da bx bili v zakonito zakritje tajnega
greha---*
Tu Je Belizar obmolkni*, pogledal v tla; in potegnil z roko preko tflav«, a stari župnik )e zinil
(Dalje)
dora poroča, da je ameriška carinska oblast zaplenila 14 zavojev, ki so bili naslovljeni na sovjetskega zastopnika v Washingtonu. V zabojih so bili dragulji umorjenega ruskega carja.
50 dni brez hrane. Načelnik irskega mesta Cork, S\viney, je kot zaščitnik revolucionarne stranke Sinfajnovcev prišel z angleško oblastjo v konflikt. Bil je aretiran, a v znak protesta odklanja v ječi vsakršno hrano. Gladuje že 50 dni in je že tako oslabel, da se dnevno pričakuje njegova smrt. Swiney je v gladovanju dosegel svetovni rekord. Z njegovim slučajem se primerja gladovanje v Londonu in Newyorku. Poleg \seh priprav je Succi vzdržal v gladovanju v Londonu 42, a v Ne\v-yorku 45 dni.
Viscka starost. Po statistiki prejšnjega stoletja je bilo leta 1890. v Nemčiji 78 ljudi, starih nad 100 let, v Franciji 213, v Španiji 401, v Angliji 146, v Irski 578. v Romuniji 100. v Zcdinjenih državah 3981. V mali Srbiji je bilo leta 1897. ljudi, starih od 105 do 140 let. V Rusiji je živel leta 1650. mož, ki je bil star 168 let.
Namesto tobaka sladkor. Sovjet ruskih ljudskih komisarjev je objavil dekret, s katerim prepoveduje pušenje v javnih lokalih (gledališčih, kolodvorih, pisarnah! in na zborovanjih. Dekret ne dopu-ča nobene izjeme. Nekadilci dobijo kot odškodnino , četrt lunta sladkorja in nekoliko čaja ali kave.
Telcloc z — mrtvimi. »Politiken poroča, da sc j znani izumitelj modernih tehničnih naprav Edison bavi s konstituiranjem električnega stroja, potom katerega bo mogoče govoriti s pokojniki. Smešno je, je dejal Edison sam. da sc ne bi dalo z mrtvimi drugače govorili kakor potom medije\. hdison je baje ž izvršil načrte za ta čudoviii stroj.
Cerkev filozofov. V Parizu sc je nedavno konstituirala skupina ljudi, ki so ustanovili »cerkev pozitilistično filozofije.« Zgradili so si svoje -cerkveno poslopje,« v njem tri oltarje, posvečene rodbini, domovini in -človeštvu. V poslopju so postavljeni kipi slavnih filozofov starega iil no\cga veka. Ta nova'verska sekta šteje nekoliko tisoč ljudi.
Komunisti obsodili na smrt voščeni soki Lloyd Georgesa in Mlllcranda. Nedavno se je vršil v Ea-ku komunistični kongres vzhodnih narodov. »Times« poročajo po transkavkazijskih listih, da so pri tej priliki postavili na govorniško tribuno dve voščeni sohi. ki sta predstavljal« Lloyd Georgea in Millcranda ter bili zelo dobro pogođeni. Kongresni udeleženci so sohi sprejeli z. ogorčenimi fuj-klici ter ju obsodili na smrt. Rabelj je -vzel steklenico petroleja ter jo zlil na obsojenca z besedami: »Pokusita bakujski petrolej, po katerem sta imela takšno poželjenje!« Potem je zapalil sohi. Raztopitev Lloyd Georgesovega voščenega kipa je zlasti vzbujala veliko veselost, ki se je Se povečala, ko je iz žepa sohe padel zavoj angleških bankovcev, katere so nalašč v ta namen ponaredili v Moskvi.
KLOBUKI ZA GOSPE. Po pravih konkurenčnih I cer.ah se dobivajo najkrasnejši damski klobuki najnovejše mode na trgu Garibaldi št. 28. Sprejema naročili* in poprave. Modni salon Morgutli-Corti.	367
SPREJMEM deklico, poštenih, krščanskih start-šcv. staro 14—15 let, s primerno šolsko izobrazbo, kot učenko za trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe naj se pošljejo na Marijo Kopatin, trgovko v Št. Vidu pri Vipa\i.
ABITURIJENT VI. razreda išče primerne službe Ponudbe pod -Pero« na upravo.	40*
več sto meterskih stotov
! pli !f
M"
(206)
Za tiskovni sklad „Edinosti"
Družba v prijetnem razpoloženj", v gostilni Leopolda Pertot v Nabrežini L 21'40, Leopold Pertol, gostilničar 3 L, g.čna Leop. Gruden 5 L; Jožef Ca-harija 3 L, Ivan Milič 3 L, Nemec Fran, gost. 5 L, Ant. Radovič 5 L, Miroslav Caharija 5 L, Id*. Marica in Ljudmila Caharija 5 L, Vekoslav Caharija 3 L, Leopold Pertot 5 L, Josip Gruden 5 L. Na poslovilnem večeru Josipa Gruden, stud. phil. vesela družba L 31'60. Po 5 L: Milan Kodrič, Adolf Gombač. Pavletič Oskar, Milan Trpin; p-j 2 L:
- Mu zadruga v Mu
registrovana zadr. z neomejenim jamstvom
ul. Pier Luigi da Palestrina št. 4, I. n.
sprejema hranilne vloge od I 1 đnije.
Navadne vloge obrestuje pa
4%° o, vetje po doSODoru.
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. - Posoja hranilne puSice na dom. - Rentni davek plačuje iz svojega.
Raje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osebno puroštvo, na zasta/e vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan IzvzemSi nedelj in
praznikov od 8 do I.
tmttak ASčUtraKSt
JADRANSKA BAHKA
Ud. gliv.: K 3 >,000.000. Rezerve K 10,0-K) uOO Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, KrmnJ, LJubljana, Maribor, Metković, Opatija. Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar. Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Spre]«ma vlog«
na hranilne knjižice ter jih obresu:|e po 3l/a7 a v baneogiro prometu po S /..
Vloge, ki se Imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posnbno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaj« <*o slučaja.
Daje v najem varnostne predale (sates?. Bančni prostori v Trstu se nahajajo . ul. Cassa «11 Risparmlo, uk S. Nlcolo
Telefon : 5tcv. 1163, 179:!.
j Blagajna posluje od 9 do 13

'■»"»"*» .ffti