239. številka.
Ljubljana, v torek 20. oktobra.
XVIII. leto, 1885
Isbaja vsak dan »veter, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za av stri j iko-ogemke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden meseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden naesee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše po
10 kr. za mesec, po • o kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se pd Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če bo oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., de se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnišCvo je v Rudolfa Kirbiša niši, nQledališka stolba". Upravni itvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Adresna debata.
Kakor smo že omenili oglasil se je v adresni debati kot prvi govornik neizogibni C a r n e r i, mož ki se vsekdar odlikuje po posebni strasti in zagrizenosti. Kritikoval je delovanje sedanjega minister-stva, uplivanje vlade na volitve, napadal grofa Ho-henvvarta, češ da se predsedništvo najvišjega raču-nišča ne strinja z vodstvom večine, trdil je, da je ministerstvo trgovinskim zbornicam glasove ropalo, ter naposled rekel, da, če se bode po tem potu nadaljevalo, se bode z nemško krvjo ustanovljena Avstrija razbila in na njeno mesto stopi slovanska — „ne vem kaj".
Za njim govoril je dr. Rieger ter najprej poudarjal potrebo adresne debate, potem pa se obrnil proti adresi manjine, katera je prava obtožba češkega naroda in vlade in kar se zadnje tiče, ne-kolekovana prošnja za ministersk portfelj. Nadalje izjavlja, da se Čehi še vedno drže pridržka, s katerim so usto pil i v zbornico, da hočejo preosnovo ustave ^ustavnim potom, Česar jim nihče očitati ne sme. Govoreč o očitanji federalizma, osvetljuje taktiko levičarjev, ki hote Češko, katere celota je po ustavi zagotovljena, razcepiti na dvoje, odločiti Galicijo, Bukovino in Dalmacijo, ter dovesti tako daleč, da bi bila Avstrija le del Nemčije. Isti, ki so se prej imenovali „ ustavo verne", odložili so ve-doma to ime in mi moramo sedaj ustavo proti njim braniti. Mi hočemo jednoto, moč in nezavisnost Avstrije in v tem teženji nam nihče ni naprej, najmanj pa, kar se tiče zveste udanosti dinastiji. Očita potem levičarjem, da hote centralizacijo, ker mislijo, da centralizovana država mora biti nemška. Govoreč o sedanjem ministerstvu, rekel je dr. Rieger:
„Jaz nesem občudovatelj sedanjega minister-stva, to povem odkritosrčno, tudi sem minister-skemu predsedniku v zasobnem pogovoru že večkrat povedal, da z njegovo vlado nesem zadovoljen. Njemu in vsemu ministerstvu moram v zlo šteti, da je pri vsem delovanji vodi vprašanje: Qu'en dira-t-on? (Kaj poreko?) Menim, da mora krepko samosve8tno, svoje dolžnosti zavedno ministerstvo imeti svoj program, da more vedeti, kaj hoče; in temu, kar hoče doseči in kar predpisuje ustava, mora v praktičnem življenji dobiti veljavo, ne da bi vprašalo: Kaj poreče Dunaj, kaj poreče o tem časnikarstvo, kako bodo o tem v Nemčiji govorili?"
Prestopivši potem na češko nemške prepire, ovrgel je najprej očitanje, da Čehi zanemarjajo znanje nemščine. Češke občine so prosile, da bi nemščina na gimnazijah, katere same vzdržujejo, bila obligatna. A prošnja se jim je odbila, ker bi to bilo proti državnim temeljnim zakonom. Če se toži, da se širi narodni živelj mej vojsko, je to znamenje časa, temu pa ni krivo ministerstvo. Grof Taaffe ni naredil niti narodnostij, niti narodnostnih prepirov. To je prišlo ob sebi. In vojak, kije češkega mišljenja, bil se bode s podvojeno hrabrostjo za državo. Sicer se pa jezika vojske ne dotikamo. Imamo pa tudi polkovni jezik in Častniki imajo dolžnost, posluževati se ga.
Glede nemške hegemonije dejal je dr. Rieger mej drugim, „da bi kateri narod načeloma in po ustavnem potu moral nadvladovati, je nemogoče in razžaljivo za vse druge narode. Zavedam se, da govorim po mnenji svojega naroda, naroda, ki je v zgodovini Četudi ne velike, vender važno ulogo igral. Izvrševaje to svojo ulogo, bil je tiran na kraj propada, tri četrtine skupnega premoženja narodovega so se konfiskovale, 60.000 plemskih rodbin iztiralo se je in prebivalstvo zmanjšalo se je od 4 milijonov na 800.000. Vse to prestal je naš narod in danes stoji pred vami,'6 milijonov broječ, narod z odlično omiko. Tak narod bagatelovati, kakor se še vedno godi, je krivica in če tak na rod hočete zmatrati kot podrejeno pleme, se bode vsak Čeh temu protivil do zadnjega izdihljeja."
Govornik potem naglasa, da je narodnostna ideja sedaj vladajoča, ž njo mora so Avstrija pomiriti, ko bi se jej protivila, razpala in razcepila bi se. Avstrija mora biti ščit za vse pod njenim žezlom združene narode, ki morajo drug druzega pravice spoštovati, drug druzega štititi. Ker je ta misel izrečena tudi v adresi večine, bode vsak, kdor je pravega duha, za njo glasoval.
Za dr. Riegrom, ki si je s svojim govorom stekel mnogo priznanja in odobravanje, govoril je dr. Heilsberg, ne da bi bil kaj novega povedal. — Poslanec Bertolini izrekel se je proti adresi manjine, ker jej je smoter: gospodstvo Nemcev nad drugimi narodi. Narod, h kateremu on spada, ima za več stoletij starejšo kulturo, nego Nemci. Branil se bode vsake germanizacije. Adresa večine mu ugaja, ker hoče ravnopravnost narodov. Pri neka-
terih točkah bi želel premembe. On in njegovi somišljeniki bodo se ravnali po tem, kako bodeta večina in vlada proti njim postopala.
Govor Scharschmidov nema za na3 posebnega interesa. Govoril je v zmislu opozicije, a brez posebnega vspeha.
Za njim govoril je Šuklje: ČuvŠi prva govora z leve strani, nesem se mogel znebiti čudnega čustva. Razlika mej adresno debato pred šestimi leti in mej današnjo me je presenetila. S kolikim preziranjem je gledala takrat, pred šestimi leti, levica na težnje naše stranke. Velike stranke morajo biti politiške stranke, zaklical je bil pl. Plener svareč veČini, komentar k temu pa je dal poročevalec manjine, poslanec dr. Sturm, rekoč: „Mi smo po-litiška stranka, ki ima v svojih vrstah tudi Ne-nemce in ne pustimo se tirati na narodno stališče.u A danes, čez šest let? Abstrahujem od adresnega načrta manjine. Že njena vnanja sestava kaže, da prevladujejo narodne težnje in velik del mej Vami — ne samo mala frakcija — vsprejel je do najviše možnosti stopnjevano narodno misel za svojo politiško veroizpovedanje. Pred šestimi leti še protivili ste se vsakemu nadaljnemu razcepljenju in razdeljenj u avstrijske države; danes pa adresa manjino o vsem tem previdno molči. -
Poslanec Carneri rekel je koncem svojega govora, da gre naša stranka na to, da bi Avstrijo razbila, a znano je, da naprednejše krilo levice v svojih volilnih oklicih, govorih in programih zahteva, da se Galicija in Dalmacija odcepita in najznier-nejši mej Vami ogrevajo se za upravno razdelitev Češke. Še pred šestimi leti dvigal je poslanec Suess v svoji desnici črnožolti prapor, danes pa dobiva oddaljeni opazovalec utis, kakor da je jako mala beseda, skromni pridevek „oesterreichischM, več nego 40 Vaših iz Vaše srede pregnalo. (Živahni ugovori na levici. Klici: Denuncijacija! Imamo li česko-avstrijsk klub? Poljsko-avstrijsk klub?) Pomirite sel Noben slovansk, nobeden od vlade plačan list, prvo Vaše glasilo „N. fr. Prt'sse", ki mora vender poučena biti o dogodkih v nemško liberalnem ostrogu, izrekla je v 24. dan septembra o nagibih tega raz-cepljenja sodbo: „Danes malomarni za Avstrijo, jutri bodo malomarni za svobodo in ustavo". V očigled taki metamorfozi bi skoro ostankom nemško državne stranke klical besede pesnika:  „\Vas hat
LISTEK.
Kandidat nesmrtnosti.
(Humoriatiški roman. — Češki spiBal Svatopluk Oech.) (Dalje.) xiii.
Za rana pregleda Vojteh z nova dobro svrhnik m vidi utolažen, da se je po včerajšnjem obdelava-nji Čudno prenovil. Zavije ga varno v robec in odide z objemnim vozlom pod pazduho v neki oddaljen« kraj mesta.
Bližina tega kraja odzivala se mu je kot so-sebno znamenje. Kde drugod se je sicer izimši slu-žabništvo redko kedaj prikazal človek z večim bremenom, v tem okraji pa je bilo nositi vozle in bale ge le kot moda ali mestni običaj. Nekoji so nesli svoje breme z voljno gracijo, gledaje na ostale z usmehom in pogledom porazumenja; večina pak je jadila slučajno plahost in zadrego. Tako so bili slučajno le hodci, korakajoč z Vojtehom v jednaki smeri; ti, ki so te srečavali, stopali so brez priteže lahno in z veselim obrazom.
Blizu svojega namena opazi Vojteh človeka v ponošeni obleki, obteženega z nekolikimi vozli, kojega ohraz mu je bil znan. Ko ga dobro pogleda, vzpozna Josefa gospoda Skočdopola.
„Glejte si no, gospod lvoudela!" zakliče zar-devši se lokaj, vzpoznavši navzajemno mladiča. „Tudi že priprave za vzpomladno sezono?u
Namesto odpovedi vpraša za jednako zardeli se Vojteh: „Kaj niste več v službi Skočdopolovi?"
„ Pogrešate livreje, ni res? Tako je ta stvar. Moj gospod hoče živeti nekaj časa nepoznano, vemo, kako je to obično mej visokimi gospodi. In če že kdo pride, povem, da gospoda ni doma, zakaj potrebujem livreje? Čemu bi jo zanosil ali doma cedil in vetril, ker je možem na ta čas oddati v hranitev in nadzorstvo drugam? Odnašam jo zato z zimskimi rečmi vred. Te davnino vsako leto sem shraniti precej na začetku vzpomladi. Vemo, da se tu skrbneje čuva in pred moli ohranuje, nego bi to mogli stvoriti doma. Vsa vrhovstva imajo to navado. To je moda!"
V tem dosežeta namen. Vojteh odpravi v kratkem svoj opravek in se loči z lokajem.
Toda odšel je s trpko prevaro. Uuietalno omlajenje svrhnika ni ušlo raziskavajočemu, pozna-vajočemu pogledu, ki je pretipal srce in obisti. Vojteh ni udobil za svojo zastavo ni toliko, kolikor je dolžil knjigovodji.
Nekoliko dnij Živel je se ve da brez gmotnega nedostatka. Ali zvečer dojela ga je vselej piščal z neznano sentimentalnostjo in različnostjo glasov. Zvenela jo željno, turobno, stezajočo, posmešno. V Časih bilo je to kakor tožni klic pevajočega samca po vzdaleni samici. V časih zvenelo je kakor spev prepelice: Pet penez, pet penez;
Baš stal jo ubogi mladič s poslednjim grošem zopot na pokraj i trpke bede, ko se pokaže z nova Ezop v njegovem brlogu.
Prišel je po novo založnino. Kupil si je malega Bosca in si priučil iz njega nekoliko čarovnih koscev, s kojhni misli zabavati zbrane dame v družbi pri vdovi. Iv magijskomu temu predstavljanju pa si mora oskrbeti nekoliko pripomočkov.
Vojteh bil je pri lem pojavu skoro razdražen. Ne imnje sam najnujnejših potreb, imel bi preskrbeti neskromnemu prijatelju denarjev k takemu
man dir, du annes Kind, gethan?« (Glasen smeh na levici). Govori se splošno o zatiranji nemštva. Ko bi bile res mari le naravne zahteve potem nikakor ne umejem, da se na tak način zoperstav-ljate načrtu večine, kateri baš vlado pozivlje, da ravnopravnost brez pridržka in praktično uresniči. (Dobro! na desni) A za pr^vo ravnopravnost Vam nikdar ni bilo. Pravica Vam je isto, kar Vaša pred-pravica, Jibertas" isto, kar „imperium" in z visokega vrha kulture Vaše gledate z zaničevajočo oholostjo na nas inferijorne Nenemce.
Kar se tiče nas kranjskih Slovencev, moramo z odkritosrčno hvaležnostjo priznavati, da so se naše razmere za ministerstva Taanejevega zboljšale. Dobili smo koncesij in hvaležni smo zanje. A baš naučni minister omejil je te koncesije s komentarom na obžalovanja vreden način. Gotovo to ni preveč naklonjenosti, da so se na spodnji stopinji gimnazijske omike mnogobrojni slovenski mladini dovolile paralelke s prevagujočim slovenskim jezikom. A vender je minister ravno letos našel povoda, da je to pridobitev označil kot „precario" dobljeno posest, ki se more preklicati Zagotavljam, da se je specijalno po tej izjavi vzbujala bojazen, o kateri bi pač želel, da bi se dejanski ovrgla. A kako je na Koroškem, Štajerskem, na Primorskem? Ondu je podoba, kakor da bi se dobrohotni nameni osrednje vlade vsled nasprotnih lokalnih sap baš v nasprotno prevrgavale. Ugovarjalo se bode: slovenski jezik je še premalo razvit, da bi bil sredstvo za omiko; v interesu naše lastne omike je, da se slovenščina kot učni jezik ne dopušča. Kadar čujem take obrabljene razloge, izgubljam vse spoštovanje do toli hvalisane nemške temeljitosti. Kajti jaz menim, da se bode zares znanstveno omikan, resnoben mož čuval, izreči tako plitvo sodbo o jeziku, ki se glede umeteljne slovstvene sestave in dovršenosti oblik more meriti z drugimi evropskimi jeziki. (Dobro! na desni; smeh na levi.)
In kako je s slovansko prevago na polji naše sodne uprave? V izključno slovenskih okrajih morajo .stranke s preiskovalnim sodnikom po tolmači občevati, na Češkem pa zaori ljut krik pri vsakej priliki, če nemška stranka češko pismo v roke dobi.
Prisiljen sem bil, očitati ministerstvu nekatere pogreške. Vendar bodem popolnem mirno za adreso glasoval. V novejšem času proglasilo se je gaslo, da je nemštvo Avstrijo ustanovilo. Zgodovinar tega stavka nikdar ne podpiše, kajti vsaka stran zgodovine avstrijske kaže, da je Avstrija to, kar je, postala po zjedinjenem delovanji vseh narodov. (Dobro! na desni.) Zategadelj izrekam prepričanje, da Vam ne bodemo storili usluge, da bi se sprli s sedanjim kabinetom in tako Vam odprli vrata in gladili pot.
Držali bodemo kabinet, glasovali bodemo za adreso večine. Česa bi nam Vi mogli nuditi v bodočnosti, more se sklepati iz tega, kar ste Avstriji storili v preteklosti in kar jej dajete v sedanjosti: v pieteklosti, ko ste imeli vladno oblast in ste nas hoteli upogniti pod kavdinsko igo svojih načel, ko ste državi gospodarsko škodovali, narode avstrijske žalili, njih verska čustva in narodne težnje najbrit-keje rušili (dobro!), v sedanjosti pa, ko ste kot manjina politiški boj prenesli na ulico (dobro na desni, ugovor na levi) in ko ste v naših pokrajinah
odprli novo Pandorino pušico in pričeli boj, z namenom, germanizovati češko, italijansko in slovensko mladino. Iz teh nagibov glasoval bodem za adreso večine. (Ž vabno odobravanje na desni, sikanje na levi.)
Posojilnice in narodna banka.
Iz Spodnje Štajerske 16. oktobra.
[Iiv. dop.]
(Konec.)
Po poročilih za leto 1884 je na spodnjem štajerskem 13 posojilnic. Od teh poslujete 2 po 11 let, 2 po 10 in 9 let, 3 po 4 leta, 1 tri in 1 dve leti, dočim posluje ostalih 5 komaj jedno leto. Vse te posojilnice imajo razen dveh, neomejeno zavezo svojih udov. Leta 1884 so imele vse skup prometa 2,188.040 gold. in štejejo koncem leta 5063 zadružnikov z 82.930 gold. plačanih deležev. Hranilnih ulog imajo 937.475 gld. proti 572.556 gld. v prejšnjem letu. Ilazposodilo se je 1,009.390 gld. in sicer 4787 zadružnikom proti 624.862 gold. v letu 1883. Posojilnice so si izposodile 76.302 gld., imajo pa pri drugih zavodih in v državnih listinah naloženega 135 070 gld. Vse skup imajo reservnega fonda 62.939 gold. gotovo jako lepa svota z ozi-rom na to, da so posojilnice še jako mlade. Kako po ceni delujejo posojilnice, kaže znesek po 7000 gl. upravnih stroškov, dočim so vse skupaj imele Čistega dobička 1884 leta 12.654 gld.
Hoče se li izračuniti, kako jamstvo dajejo posojilnice svojim upnikom, se to najde prav lahko na sledeč način: Zaveze ali dolgovi posojilnic so namreč:
Hranilne uloge v znesku ....      937.475 gld. in na posodo vzeti denar    .   .   .        70.302 „ toraj znašajo vsi dolgovi vkup.        1,013.777 gld. Ti dolgovi se pokrijejo sledeče:
1. dana posojila...... 1,009.390 gld.
2. gotovine v blagajnicah        .   .        27.063 „ 8. pri druzih zavodih in v državnih listinah naložemh ....      135.070 „
4. reservni fondi...... 62.939 „
5. uplačani zadružni deleži .   .   .       82.930 „ torej vsega vkup...... 1,318.292 gld.
Po tem računu se pokrije dobra tretjina vseh dolgov posojilnic s temi fondi ne oziraje se na daua posojila, ki so skoz in skoz iztirljiva.
Takega jamstva ne more izkazati nobena hranilnica na Avstrijskem. Ako bi se toraj zgubila tretjina danih posojil, kar pa seveda skoraj ni mogoče, ne bi bilo potreba zadružnikom nič doplačati, ker bi se ta skoraj nemogoča izguba pokrila z na-hajajočimi fondi.
Kaka je pa daljna zaveza zadružnikov za zaveze posojilnic? Ta zaveza, ako se vzame posameznega zadružnika premoženje povprek samo na 500 gld., iznaša svoto po 2,531.500 gld., ne oziraje se na to, da imajo posamezni zadružniki po 50, 100 in 200 tisoč gld. premoženja. K temu računi naj se doda Se zaveza onih dveh posojilnic, ki imata omejeno poroštvo, namreč najmanj toliki znesek, kolikor znašajo uplačani deleži, t. j. 31.049 gld., znaša toraj ta daljna zaveza posojilnic 2,562.549 gld.
Za vse zavezanosti ali dolgove posojilnic v znesku 1,013.777 gld., je torej zastave 3,880.841 gld., t. j. več kakor trikratno jamstvo.
Nikdo ne more po tem takem zanikavati varnosti uloženega denarja ali posojilničnih menic.
K zvezi slovenskih posojilnic pripada še dalje 9 posojilnic na Kranjskem, 2 na Koroškem in 2 na Primorskem, od katerih sta samo dve več kakor pet let stari, mej tem ko jih je 6 še le začelo poslovati. Samo 7 posojilnic je za leto 1884 moglo napraviti račune, vse vkupe so imele prometa nad dva milijona goldinarjev in štele so nad 4000 zadružnikov z 114.230 gld. uplačanimi deleži. Hranilnih ulog imajo 428.272 gld. in izposodile so 582.356 gld. Reservni fondi znašajo 25.156 gld.
Vse te posojilnice imajo namen pomagati kmetom in malim obrtnikom; njihovo delovanje kaže se v tem, da so potihnile vse eksekutivne prodaje, ki so bile poprej na dnevnem redu vsakega uradnega dne, in sicer povsod, kjer je začela posojilnica delovati. Potrebuje kmet kako živinče, ali si naj izposodi za to denar od kakega oderuha, ki dobiček v žep utakne, ali si naj kmet, ki ima posestvo v vrednosti 800 do 1000 gld. išče posojila 200 ali 300 gld. od kake hranilnice in plača za to, preden denar dobi, kakih 60 gld. ? Kako drago ga stane torej posojilo? Razmere na kmetih so dostikrat take, da ni mogoče celo leto plačati davkov in ob-restij od hranilničnih posojil, kmet pride v tožbo in to se pri nas tolikokrat zgodi, da pride kmet povprek vsako drugo leto zaradi obrestij najmanj je-denkrat v tožbo. Kakor znano pa niso ti stroški ravno majhni.
Po tem takem pridejo taka hranilnična posojila tako draga, da jih kmet ne more zmagati. Na vse te okoliščine jemlje posojilnica primeren ozir in prihrani kmetu nepotrebnih stroškov. Koliko se je prodalo posestev zaradi jako malega zneska, ker nikdo se ni za kmeta brigal in našel ni kmet nikjer pomoči. Za vse to so naše posojilnice tukaj, ki so ravno še v zadnjem trenutku začele pomagati, da rešijo kmetski stan popolnega propada. Zanikavati ne more nikdo velike važnosti teh naših zavodov za narodno gospodarstvo in torej bi tudi bilo treba, da se država za nje nekoliko briga.
Iz vsega tega se razvidi, da so se Slovenci začeli postavljati tudi v narodno-gospodarskem oziru na lastne noge dobro vedoč, da si zamorejo le na ta način prisvojiti narodno samostalnost, če neso v denarnih zadevah od drugih narodov odvisni. In mi hočemo v tem oziru postati neodvisni in da bomo to dosegli, nam je porok zdravi in krepki ra/.voj naših posojilnic.
Naši poslanci znali bodo terjati naše pravice in bodo le potem za podaljšanje bankinega pr.vi legija glasovali, če se nam pot do kredita avstro-ogerske banke odpre in sicer na ta način, da se narodna banka postavno primora, menice posojilnic vsprejemati. Maks Veršec.
Uterjanje trgovskih terjatev v Srbiji.
(Konec.)
3. V konkurzih naj se gleda na to, da se vsaj v jednem in istem avstrijskem ali ogerskem mestu bivajoči upniki zjedinijo v isti osebi zastopnikom po njih oglašenih terjatev. Ta oseba ni da bi morala nepogojno odvetnik biti. Ali ravno v avstro-ogerskih upnikih je o tacih prilikah velika nesloga, kateri posledek je, da ostanejo v manjšini s svojimi predlogi glede oskrbništva mase, razde-
lišpu, ki bi bil izvestno dvomni lavor čarovnikov! — Toda nadvlada svojo nevoljo in vpraša mirno: „Si že napisal kos romana?"
„ Nisem še napisal do sedaj ničesar. A imam ves načrt v glavi. Vse dejanje z vsemi osebami leži pred mano tako popolno in jasno, da bi ti lahko precej roman svoj diktoval."
„Ah, mili prijatelj, v tem slučaji ti ne morem pomoči. Urez rokopisa v roci ne možem obteževati Brzobohatega vedno z novo zaiožniuo. Ko bi iinel vsaj kos —"
„Kaj ta malenkost! Brzobohaty vender ni skopuh in umazanec"
„ Nikakor ni to mogoče."
j, No pa daj nekaj svojega. V tednu pa ti prinesem roman in ti to vrnem od nagrade*u
„Moram priznati, da sam nimam ničesar. Prvega tega meseca nisem dobil nobene plače, ker sem bil v službi Brzobohatega še Le nekaj dnij. Založnine za prišli del plače pa nisem maral vzeti. Zasta il sem rajše svrhnik in kakor tu vidiš dobil sem zanj jako malo. Izdal sem te denarce že do zadnjega grosa."
Ezop gleda nekaj časa na zastavni listek in zajeclja: „Veš kaj? Poznam človeka, ki kupuje zastavne listke. Pojdiva k njemu in si razdeliva denarje. Meni ta inajhenost zadošča."
Vojteh premišlja. Prišla zima leži v temni daljini in svrhniku so minoli že lepši časi živenja.
Privoli.
Tako se je skončala slava svrhniku, zacve-tevši naposled še magijskim leskom okoli glave zaljubljenega Ezopa.
Bližal se je počasi prvi maj. Z gorečo željo mu je zrl Vojteh nasproti. Zaril se je na temnem njega obzoru liki krasna jutranjica, (jutranja zvezda) liječ mu v dušo uteho in vzbadaje ga k ne-ugnani pridnosti. Popravljal je, da so ga oči boleli, pisal, da so mu prsti otrpnili. Nosil je sešitek pre vodov za sešitnikom k Brzobohatemu, ki ga je vzprcjemal z očitno mirnostjo. Tudi v svojem izvornem romanu predeloval je podvojeno gorlivostjo. Preletaval je kakor lev po oskem prostoru svojega brloga in premetaval svojo domišljijo z divjimi, strašnimi skoki. S kanibalskim razkošjem je moril, pustošil, ropal in ustvarjal ostudnosti in nemožnosti
svoje snovi. Na krat mu poide utrujena domišljija. Čeljusti inu migajo mrtvaški, roka vodi krčevito pero, ki je praskalo s silo po poli in se ustavilo samo v časih, da bi se osvežil njegovi lastnik v pogledu na tolažilno zvezdo, bližajoči se prvi maj, V takem času predstavljal si je Vojteh živo, kakor tega krasnega dne, v ljubezni čas, ko bode pozval k ljubezni grličin glas, Brzobohatv se prikaže pred njim in mu pomoli v delikatnom zavitku plast cenili papirjev — in iz nova prijel je vselej z gorlivostjo po takem trenotku pisatelj za pero, da bi si dobil spobojenost Brzobohatega.
Sicer bili so res množeči se pohodi založni-kovi, ki so vojteha vzbujali k raaiiiveinu prelaganju, in ga ščuvali k novim krutostim na ostale junake izvornega romana.
Oh, že se je bližal tako počasni čas odrešenja? Mladi spisatelj bil je obsut s skrbmi od vseh Strani j. Da ne govorim od gmotnem nedostatku. Hujša bila je muka duševna. Ako je šel z balo pod pazduho na sprehod v mesto, pokazal se je izvestno iz globeli prve ulice proti njemu žalostni i obraz Stanislavov. Urno se obrnivši krene v druge
litve kridinega premoženja i. d. Opomnim tudi, da c. kr. poročništvo vse konkurze pismeno naznanja trgovinskim in obrtnim zbornicam na Dunaji, v Bu-dapešti, Pragi, Brnu, Gradci, Trstu, Temešvaru in društvu v varovanje upnikov v Budapešti, o katerih se domneva, da imajo udeležence avstro-oger-skih tvrdek, in da bi te skupščine po moji neosi-livi misli ne utegnile odreči svojega posredovanja v dosego jednotnega postopanja upnikov v njihovih krajih bivajočih.
Zgodi se baje tudi, da si dajo avstro-ogerski konkurzni upniki ne redkokrat zaočno drugim upnikom zagotoviti veče pogodne deleže nego jih kon-kurzna masa more dati. Taka zagotovila se plačajo mnogokrat z novim kreditom ali z druzimi poboljški. Jaz moram tacih nepravih pogodb tembolj svariti, ker jih po moji skušnji dolžnik pozneje skorej nikdar ne izpolni in se v to s pravdo in izvršbo jedva prisiliti da.
4. Dalje si ne morem kaj, da bi ne opozoril avstro-ogerske strokovnjake na ne obče znano resnico, kakor se vidi, da se pristojnost srbskih sodišč pričenja še le z 200 dinarov (blizu gld. 100.— av. velj. v papirji). Do 200 dinarov so pristojni občinski odbori po mestih; v meničnih tožbah pa le do 100 dinarov (blizu gld. 50.— avstrij. velj. v papirji).
5. C. kr. poročništvu v Belemgradu dohajajo precej pogosto pooblastila in druge trgovino zadevajoče listine poverjene le po avstrijskim ali oger-skem notarji. v smislu čl. ix. mej Avstro-Ogersko in Srbijo sklenene državne pogodbe z dne 6. maja 1881 (drž. zak. št. 89 iz 1882. 1.) pa morajo biti po javnih notarjih spisane listine poverjene po pristojnem oblastvu, sicer zadostuje temu podpis in uradni pečat sodišča.
6. Naposled opozorujem še udeležence, da so v Srbiji sodne obravnave skoro sploh ustne, koristno je tedaj, da se najemajo odvetniki bivajoči v kraji pristojnega občinskega urada ali sodišča.
Najemati Belgradske odvetnike za reševanje pravnih zadev v Niši, Smederovem in druzih mestih uzrokuje torej prevelike stroške ter zatezuje pravdanje.
Ako bi se v trgovskih krogih pojavila potreba najeti si odvetnikov v teh ali druzih mestih konzu-latskega okraja (srbske kraljevine), prizadeval si bodem se ve, da pomorem; toda želeti bi bilo, naj bi se mi pošiljale dotične ponudbe po posredovanji pristojnih borznih in trgovinskih zbornic, ali obrtnih društev, ki naj bi tudi svojo izjavo priložile.
C. kr. poročnik
Stephani 1. r.
Po I i t iva i i razgled .
rVotraaiJc <lcžele.
V Ljubljani 20. oktobra.
V državnem ushorti se nadaljuje adresna debata. Včeraj so govorili Krzepek, dr. Gregr, dr. Knotz, ministerski predsednik Taaffe in knez Alojzij Lichtenstein. Posebno hudo je napadal vlado in večino Knotz, antisemitu Fieglu predsednik ni dal besede.
Viiaiije države.
Koliriiri neki mislijo ubogati velevlasti in bodo poklicali vojake od meje.   Ravno tako se ne
mislijo ustavljati Srbom, ko bi hoteli dalje prodirati v deželo. Nadejajo se na velevlasti, da bodo ugodno rešile zanje vzhodnjerumelijsko vprašanje in da ne bodo dopustile, da bi Srbi prisvojili si kaj več bolgarskega ozemlja, kakor one kraje, kodar res bivajo Srbi. Vlada si pa na vso moč prizadeva, da bi se sporazumela s Srbi. Knez je objavil srbskemu kralju brzojavno, da pošlje k njemu bivšega ministra Grekova v izrednej misiji. Ker je srbska vlada domnevala, da bi ta misija imela namen sporazumeti se o kakej skupnej akciji proti Turčiji, je svetovalo kralju, da naj odkloni to misijo, kar se je tudi zgodilo. Srbska vlada trdi, da jej ni treba nikakega sporazumi jenja z Bolgarijo, ker nič druzega ne želi, kakor da se ohrani Bero-linski dogovor.
Če je verjeti nekemu telegramu iz Belega grada, so SvUi res prestopili mejo. Preselil se je namreč glavni stan srbske vojske iz Niša v Lesko-vac. Le dva polka ostala sta v Niši Trinajst infan-terijskih in dva konjiška polka pomaknili so se na inejo. Srbske Čete so zasele prelaz Kosjak ob reki Jerma na turško-bolgarski meji. Nekaj turškega in nekaj bolgarskega ozemlja zasela se po tem takem srbske čete. Dalje pa Srbija ne misli prodirati, ampak ostala bode mirna in sama nosila stroške mobilizacije, ako vlasti le ohranijo Berolinsko pogodbo in ne dopuste okrepčati se Bolgariji s pri-jedinenjem Vzhodnje Rumelije. Ko bi se pa vsled ustaje Plovdivske na kak način povekšala bolgarska kneževina, bode Srbija začela vojno, ako z lepa ne bodo vlasti Srbom privolile primernega povekšanja njih države
(■irska se bode najbrž dala pogovoriti in ne bode začela boja. Sploh se Grki neso tako pripravljali za boj, kakor Srbi, ampak samo trobili so v svet o velicih vojnih pripravah, nadejajoč se, da se bodo potem nanje ozirale velevlasti. Ko se pa te neso dale prestrašiti, so se pa Grki pomirili in že par dnij ni nič čuti. Iz Aten se sicer poroča, da se zbirajo rezervisti in da je narod pripravljen za boj, a Grki se bodo gotovo še premislili. Geografičua leža Grške ni pripravna za boj. Od vseh stranij jo lahko primejo vlasti in prisilijo jo mirovati. Srbije pa razen Turčije in Avstrije ne more lahko napasti nobena druga država Zategadelj je lahko umljivo, da se je na Grškem bojaželjnost morala hitreje poleči, kakor v Srbiji.
■luska oblastva so nemškim delavcem v Po-doliji objavila, da naj nikar ne obnavljajo pogodeb s tovarnarji, ako so že pretekle. To je jako prestrašilo Nemce, kajti mislijo, da jih bodo v kratkem iztirali iz Rusije.
Kakor je že vnano, izpale so volitve za frau-«'«»sko zbornico za republikance jako ugodno. V no vej zbornici bode 200 konservativcev, 152 radi-kalcev in 232 zmernih republikancev. Republikanci imajo tedaj veliko večino, ako bodo ostali složni. Ako se bodo pa prepirali mej sabo, bode pa zborovanja nevspešna in se nobena vlada ne bode mogla vzdržati, ker nobena republikanska stranka sama nema v zbornici absolutne večine.
Angleži upajo, da z birmanskim kraljem ne bodo imeli hudega boja, ko ne bi hotel udati se pogojem, katere mu stavlja angleški ultimatum. Velik del prebivalstva je neki nezadovoljen s sedanjim kraljem in bi pozdravil Angleže kot osvoboditelje. Kaj bodo Angleži storili z Birmo, o tem se še neso odločili. Bodo že pozneje videli, ali bode ugodneje i prisvojiti deželo, ali pa samo imenovati kakega druzega kralja, ki njim bode bolj prijazen.
Domače stvari,
• (Presvetli cesar)  podaril je povodom zadnjih povodenj na Koroškem zopet 8000 gld.
— (Državni zbor.) Včerajšnja seja bila : je najviharneja, odkar imamo parlament. Prvi go-I voril je Krzepek, drugi dr. Gregr, potem pa znani
ulice in glej! tam prikaže se v dalji znani nos z bradavico. Obrnil se je zopet drugam, ali o beda! od vseh stranij mu je grozilo srečanje s kakim prijateljem ali (te besede postali ste mu sinonima) upnikom. Tako je begal tesnosrčno in plaho sem ter tja, kakor zajec v leči. In doma se je moral pazlivo ogibati srečanja z dobrim knjigovodjo. Ro-mantiški črni prizidik se mu ni namizoval baš laskavo, ampak gledal je vanj neprijazno in grozivno. In piščal ga je vabila pod večer vedno pojemalneje, ječala vedno dojemneje, da je podzemni slušatelj ne jedenkrat zaklical: „Stoj, za Boga stoj! Da bode še kaj za prvi maj !"
In bil je prvi maj, bil je čas ljubavi. Grličin' glas pozival je ljubezen. Povsodi polno cvetja. Od vseh stranij odziva se vesela godba. Solnčni usmeh žari se na strehah hišnih in na licih svatovsko odetih tolp, ki se vale v pestrih tokih do krasne prirode skozi vsa mestna vrata. Tudi Vojteh se vrine v jedno iz pestriharek. Čaka od zadnjega jutra ne-strplivo, šetaje po sobi. Včeraj bil je dodal založniku zopet sesitek prevoda, goječ v globočini notranjosti iićsinelo nado, da se morda plačuje v nje-
govem zavodu že poslednji dan meseca. A Brzobo-hati prejel je samo molče sešitek ne pokazaje ni zadovoljnosti kakor druge krate.
Ure teko. Vojteh se trese nepočakanosti. S tresočo se roko ravna plast pol na mizi — napisani del izvornega romana za minoli mesec.
Napenja sluh, se li bližajo po stolbah znani koraki. Ne sliši ničesar. Solnce se je nagnilo čez poldne — skloni se k večeru. Čakajoči hodi vedno hitreje po sobi, posluša vedno tanje. Nič! Nič! Večerna senca se razgrinja po njegovem brlogu in mračna brezupnost v njegovi duši.
Bil je prvi maj, večerni maj, bil je čas ljubavi. Druge klical je k ljubezni glas grličini — a pesnik sklonil je obupno glavo na dlan in se vzpom-nii maja v sredi pustih skal.
Pak zastoče piščal. Tako ni zvenela še nikdar. To ni bilo prepeličino: Pet penez 1 pet penez! a i tožni klici samčevi po samici. Davala je glasove tako zategneno turobne, demonske, kakor bi hotela izvabiti podzemnemu posluhaču dušo iz telesa. ^Daljo prili.)
Knotz. Slednji napadal je najprej dr. Gregra, po* tem pa češkega namestnika, kateremu podtika, da je pristransk, da neti pod krinko spravljivosti narodni prepir, ki se je zaplodil tudi že v vojsko. Knotz dalje trdi, da vlada zlorabi sodnije, da oblastva in sodniki nemajo več zaupanja,  ker so le orodje, s katerim vlada stori, kar hoče. Slovani prodirajo v urade in šole. Na akademični gimnaziji na Dunaji je Slovenec Šuklje  profesor zgodovine, po čegar mnenji so Čehi in Slovenci Avstrijo utemeljili. Nemška duhovščina gine, na njeno mesto prihaja  slovanska in če pojde tako dalje, ue bode Nemcem druzega ostajalo, nego da odstopijo od katoliške  vere  itd.   Po  Knotzu  povzel  je grof Taaffe, vidno razvnet besedo, ter odločno zavračal neosnovane napade  na češkega namestnika. Ko Taaffe prestopi k drugi točki, ter začne govoriti o c. kr. vojski, ki se je v zbornici napadala, navstane grozen ropot. Levica kriči: To ni res!   Vojska se ni napadala. Besedo nazaj! sliši se stokratno od levice. Desnica ploska, predsednik zvoni. Taaffe stoji sredi tega vrveža jako razburjen. Lice mu je sedaj žareče, sedaj zopet bledo,  kakor kreda.)   Ko se hrup   nekoliko poleže,   povzame   minister Taaffe zopet besedo, zavrača napade levičarjev in pravi konečno, da se je le zato oglasil, ker ni hotel, da  bi ta seja prešla, ne  da bi se bil kdo za vojsko potegnil. Sicer pa prepušča razsodbi zbornice, je li patrijotično, da se narodni prepiri hote šiloma unašati mej vojsko.   Po Taaffejevem govoru silna razburjenost, levica protestuje v jedno mer proti njegovim besedam in zahteva, da je vzame nazaj.   Pri tem hrupu oglasi se Fiegl (antisemit iz Badena) k besedi, a predsednik mu je ne da. Fiegl za-kriči: „Naj se ministerski predsednik pokliče k redu!„ (Viharno odobravanje na levi, ugovor na desni. Predsednik : Vi nemate besede. — Fiegl : To so hrvatske razmere! — Šuklje (Fieglu);  katere ste Vi izzvali. (Hrup v vsej zbornici. — Pernerstorfer (glasno Šu-kljeju):   Ne govorite ničesar, Vi spadate v Ljubljano! — Hrup in ropot naraščata  vedno bolj in šele čez dolgo časa posrečilo se je predsedniku, napraviti mir. Zadnji govoril je Licchtenstein.
— (Pogreša se) od zadnje srede posestnik Jože Princ iz Lip na Ljubljanskem barji. Prišel je zadnjo sredo v Ljubljano, prodal dva prašiča, katera mu je vozil sosed v Ljubljano, za 48 gld., potem pa ga ni bilo več domov. Povsod so ga iskali, a zaman. Najbrže je domov gredoč pijan pal v jarek in utonil.
— (Sleparica.) Leopoldina Fuchs, in Frei-Avaldana v Šleziji, osleparila je zadnje dni mnogo ljudij po Ljubljani. Pred 11 dnevi izvabila je od prodajalke Jere Langerjeve črevlje, za katere jo dala 1 gld. na račun. Šiviljo Ivano Tomčevo osleparila je za črno obleko, klobuk in rokovice, češ, naj ji to posodi, da se predstavi deželnemu predsedniku itd. Ker se jej Ljubljana ni več varna zdela, zbežala je včeraj  Policija jo zasleduje.
— (Tatvina.) Neznan tat ukral je včeraj hlapcu Gregi Kuncu iz hleva graščine Rakovniške pod Ljubljano sreberno uro, verižico s turškim to* larjem in medalijonom, vse vkupe 18 gld. vrednosti.
— (A kade m i čn o društvo „Slovenija") napravi dne 22. t. m t. j. v četrtek redni občni zbor. Dnevni red : I. Čitanje zapisnika zadnjo seje. II. Poročilo odborovo o čitalnici. lil. Predlog o prenaredbi opravilnika, stavljen a) po g. Rosi ni, b) po odboru. IV. Slučajnosti. —Kraj: Wieninge-'a Localitiiten, I. Naglergasse 1. Začetek ob '/» 8. uri zvečer. Gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi
o d h or.
— (L i t e r a r n o • z a b a v n o društvo „Triglav") ima svoje prvo redno zborovanje v torek dne 20. t. m. v gostilni nNeu-Graz" in sicer ob 8. uri zvečer.   Dnevni  red:  I.  Čitanje zapisnika.
II. Sprememba poslovnega reda glede novih pravil,
III. Volitev 5 revizorjev. IV. Slučajnosti. — Gostje dobro došli !
— (Na južni železnici) bodo, počenši z 21. dnem t. m., dnevni brzovlnki z Dunaja v Trst imeli tudi tretji razred.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 20. oktobra. Včerajšnja seja skrajno burna. Govorili: Krzepek, dr. Gregr, Knotz, Taaffe zagovarjal češkega raraestnika hi branil vojsko. Lev.carji ugovarjajo, urice vmes, nepopisljiv ropot. Velika razburjenost v zbornici. Zadnji govornik bil je ku z AUVed Li.chtenstein. Danes govori Klim.
Eksekutivn«? dražbe.
(Iz uradnega lista.)
Eks. držb. pos. Ane Hostnik iz Lukovice, 11. novembra v Trebnjem. I. eks. drib. pos. Roberta Ip Villbalda Ravniharja. 524 gh\ , il. novembra v Litiji. 1. eks. drib. pos. Andreja in Antona Vrha iz Spodnjega Zemona '2'210 gld., -27. novembra v 11. Bistrici. 2. eks. drib. pos. Valentina Penka iz, Parja, 20. novembra v Bistrici. 1. eks. držb. pos. Janeza l'inkla iz Dolge vasi 477 gld., 4. novembra v Kočevii. 1. eks. držb. pos. Marije Fabijan iz Selc, 1625 gld., 17 novembra v Loki. 1. eks. držb* pos. Matije Tavčarja iz Dolenšic, 200 gld., 13. novembra v Loki. 3. eks. držb. poa. Antona Penka iz Parja 27. novembra v II. Bistrici. 1. eks. držb. dob. Marijane Rus iz Kavora, 150 gld., 7. novembra v Tržiči.
Meteorolog i c no poročilo.
J	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	! Ho-Nebp   krm,i v wm.	
19. okt.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73684 m*. 734.™™. 734-90	7-6° C 14 6" C 9 6° C	z. szh. al. avz. brezv.	megla ja». obl.	6*3 um. dežja.
Srednja temperatura 10*6°, za 0-30 pod normalom.
Vremensko poročilo 19. oktobra. Zračni tlak je skoraj po vsej Evropi jednakomerno razdeljen, mej 760 in 766 mm. Na sevcrozapadu kaže barometer 767 mm., na jugozapadu pa pod 766 mm. Vetrovi sp povsod jako slabi, nebo večinoma jasno, po Nemčiji v nekaterih krajih dež. Temperatura pada. Ob 7. uri ae poroča: v Parizu 3 8, Biar-ritzi 14-5, Toulonu 12-2, Brestu 97, Scilly-ji 10-6 Ko-dunji 5'6, M mi hi 3'2, 1 '.cm 1 inu 8'8, Monakovem 3'1, Cm ihti 0*6, (temu 2, na Dunaji 84, v Florenoiji 13, v Rimu 16-5, y Napolji 18-2, Da Malti 26*6, v Gleichenbergu 7, v Opatiji 124, Gorici 13, Bosnu 102, Rivi 106. Luganu 8° C. — Dež je po nekaterih krajih, morje se slabo giblje. — Pričakovati je najyeč jasno, suho in hladno vreme.
ID-u.23.aJsIs-:a, "borza
dne" 20. oktobra t. L
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Srebrnu renta
Srebro...........
Napol. ......
C. kr. cekini   . . .......
Nem&ko marke ... ....
4<70 državne srečke iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz 1  1864 100 gld
4r „ avstr. zlata rentu, davka prosta
Ogrska zlata renta 4°/0......
„    papirna renta 5°/0 .....
5s/0 štajerske zemljišč  odvez oblig Dunava reg srečke 5°/0 100 gld.
Zemlj. obč avstr. 4l/,°/0 zlati zast listi . Prior, oblig Eljz.abe.tine zapad železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr. banke .       120 „ Trammwny-društ. velj. 170 gld a. v. . .
81 gld. 8C		
82	■t	2Q
108	n	25
93	n	4G
857		—
2-2	n	20
125	n	25
9	tt 9	95'
5	n	92
61		60
127	■	—
169	n	—
108	li	40
97	it	55
90	rt	55
104	it	—
115	•	25
125		40
115	ii	50
106		—
175		_
17	n	50
98		—
183	m	—
kr.
Št. 16.640.
Ustanove.
(600-2)
Za 1885. leto ima magistrat podeliti sledeče ustanove:
1. Jan. Bernardinijevo v znesku »80 gld. 35 kr.
2. Jurij Thalmeinerjevo v znesku 80 gld. 26 kr.
3. Jos. Jak. Schillingovo v znesku 73 gld. 50 kr.
4. Jan. Jost "VVeberjevo v znesku 82 gld. 52 kr. do katerih imajo pravico hčere Ljubljanskih meščanov, ki so revne, poštenega obnašanja in so se letos omožile.
5. Janez Nik. Kraškovlčevo v znesku 75 gld. 60 kr., do katere ima pravico nevesta ubozega meščana, kmeta, rokodelca aH delavca št. Peterske faie.
6. Jak. Ant. Fancojevo v znesku 71 gld. 40 kr., do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega ali nižjega stanu.
7. Jos. Feliks Sinovo v znesku 48 gld. 30 kr., do katere imata pravico dve najbolj revni deklici.
8. druga Ant. Raabova v znesku 200 gld. 4 kr. Do jedne polovice te ustanove ima pravico ubožna in poštena udova Ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ima pravico ubožna, dobro odgojena in že zaročena hči Ljubljanskega meščana po poroki.
9. Jan. Krst. Kovačevo v znesku 151 gld. 20 kr., katera se ima razdeliti mej štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrok in uboštva neso sami krivi.
10. Helene Valentinijeve v znesku 84 gld., katera se ima razdeliti mej otroke, ki so v Frančiškanski fari v Ljubljani rojeni in nemajo starišev in Se neso 15 let stari.
11. Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 gld. 40 kr., katera se ima razdeliti mej štiri ubogo posle, ki neso več za delo in so na dobrem glasu.
Prošnje za te ustanove ulože" naj se s potrebnimi prilogami vred
do 20. uovcniltru t. I. pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat v Ljfliiljani,
v 10. dan oktobra 1885.
V NARODNI TISKARNI v UUBLJANI
dobi se knjižica vi   I    i li J    1 ii
SjmshI  «lnli<>\ «-n  I I 11 1 > 1 i :i ii »• K «> dlcofije.
Cena Icr.
Cisti dobiček te knjižice namenjen Je v podporo slovenskega šolstva osnovani ..Družbi sv. Cirila in Metoda". (518—9)
Potovalei
za poljedelske stroje se takoj vsprejmejo. (612-1)
Kje ? pove upravništvo „Slovenskoga Naroda".
c. k. dvorni zalagate-k. nizozem. dvorni zalagatelji,
Enen Lucas Bob, l
ustanovljeno leta 1575,
.. .. Amsterdam,
katerih specijalitete: '
Curacao - Anisette, prodajaini^ahrviv
(Cnracao-sko aniško žganje) deželi. tw*-»
Stotisoč triletnih lepih
v mojej   drevesnici  izrejenih,  imam na prodaj, stane tukaj * «id. so> kr.
Prijatelji pogozdovanja! Zdaj je ugodni jesenski čas za saditev, potmdite se, ne boste se varali in vaši potomci vam bodo gotovo hvaležni.
-A^ncirej Rovan
v609) um Colu pri \'ipavf.
Za dame!
ouk o krojnem risanji
z navodilom o nrezovanji oblek po popolnem no vej, jako lahko umljivej metodi. Ta metoda je jako točna in gotova in za popolno iz učenje se jamči. Nagrada je jako zmerna in se plača, ko ae že vidi vspeh učenja. Tudi se prodajajo krojni uzorci v vseh velikostih.
Ig-, Barsis, (606-2>
sodelavec modnih listov in sodelujoči član modne akademije. Duma |e dopoladne od IO. <lo 12. are.
Gledališke ulice hiš. štev. 10, i. nadstropje.
P
Tii|<-I:
19. oktobra.
Pri Sluna 1 Guschitz z Dunaja. — Sante iz Trsta. — Braun z Dunaja. — dr. M<dly iz Kočevja. — Schiller z Dunaja. — Hanzlowsky iz Karlovca. — Gregorič s soprogo iz Sevnice.
Pri Malt*! t Fuehs iz Gradca. — Dr. Tausch iz Prage. — Bcnussi iz Trsta. — Braune iz Celovca. — Gruntar iz Logatca. — Wolf z Dunaja.
Pri avatrijakeni eesurji: Trautman iz' Gradca.
Okolo 800 smrekovih štang ali prelcelj od 2 do 6 palcev debelosti, obeljene; okolo 100 met. krompirja; več met. kislega zelja; okolo 300 veder vina od 1, 1883 in okolo 100 hektolitrov pšenice obim>
J c v ceno na prodaj
v graščini Rakovnik, pošta Št. Rupert, Dolenjsko.
VELIKA
(5000001
•jocl arli
kot naj ve*) t dobitek t nnjarećne-(«■«» slučaji ponuja velika o«l Ilain-burdke države tajamiens denarna loterija.
Specijelno pa: 1 prem. a mark 300000 1 dobit, a mark 200000
tU dobit, a mark 100000
1 dobit, a mark
1 dobit, a mark
2 dobit, a mark
1 dobit, a mark
2 dobit, a mark
1
5 3 26 56 106 253 512
dobit, a mark dobit, a mark dobit, u mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark
90000 80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
500 145
dobit, a mark 818 dobit, a mark 31720 dobit, a mark 16990 dobit, a mark 300,200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 **rečkf od katerih so bode 50.500 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša
9,550.450 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, Bpecijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterijo je izročena podpisani trgovski uial in vsak, kdor jih huče kupiti, naj se neposredno na njo obrne.
Oastiti naročevalci se prosijo raročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali postnih murkah. Tudi se denar lahko pošlje po postnej n a k uznici, na željo so naroČi tve izvrši', tudi proti poštnemu povzetja.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 cela originalnu srećku uv. v. gld. 3.50.
1 polovicu originalno srečke ;iv. v. gld. 1.75. 1 četrtina  originalne  srečke ay. v. gld.—.00.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega so razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utiB-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajajoče srečko pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo so madni načrti žrebanja naprej zaBtonj pošiljajo na ogled. Da nsm bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa prod
31. oktobrom 1885
nam direktno doposlati.
(610—1)
VALENTIN & C0,
Bankgeschaft, ^ I^L IB TJ" <3--
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".
8