48. Številka. U LJubljani, v sredo, 28. februarja 1906. XXXIX. leto. Ichaja vsak cian zvečer, izitoši nedelje in praznike, ter velja po pošti pre)emau za evstro-ogrske dežele za vse leto Sto K, za pol leta a K, za četrt leta 6 K hO h, za en mesec *2 K SO h. Za Ljubljano a pošiljanjem na dom za vse leta 24 K, za poi leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 8 K. Kdor hodi sam pouj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta f» K 50 h, za en mesec 1 K Wt h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naroebe brez istodobne vposujatve naročnine se ne ozira. Za oznanila se plačuie od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvoli frankov&ti. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniatvo je v Knaflovih ulicah št. 6, in Bicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. Gaubcheva volilna reforma z ozlrom na Slovence. IV. Kakor na Štajerskem, prav tako krivično je razdelil Grantsch mandate na Koroškem. Gautschev zakonski načrt volilne reforme je določil za Koroško 10 mandatov. Ker tvorijo Slovenci na Koroškem nekoliko manj nego eno tretjino vsega prebivalstva, bi jim morala pripasti vsaj dva m a n data. Ker pa koroški Slovenci nimajo loslej svojega zastopnika in zagovornika v parlamentu, ki bi se potegoval za njihove koristi, in ker slovenska delegacija v državnem zboru, ki jo reprezentujejo po veČini kranjski klerikalci, ni storila, varujoč samo svoje strankarske interese na Kranjskem, svoje narodne dolžnosti glede izvenkranjskih. zlasti štajerskih in koroških Slovencev, je vlada iz ^milostiu seveda vrgla koroškim Sloven-oem en mandat, 53.000 slovenskega ljudstva je pa obsodila na narodno smrt in ga izročila v plen nemškemu m o-1 o h u. Po vladnem načrtu je na Koroškem edino slovensko volilno okrožje ono, ki ga tvorijo okraji Boro vije, Dobrla ves, Železna Kaplja in Pli-berk. To okrožje šteje 4 5.100 prebivalcev in je obenem največje med vsemi volilnimi okraji na Koroškem, zakaj vsi drugi nemški volilni okraji imajo samo po 23—42.000 prebivalcev. Izmed 45.100 prebivalcev je 37.600 Slovencev, 7500 pa Nemcev. Ostali Slovenci, katerih je, kakor smo že gori navedli, še najmanj 53.000, bi naj ne imeli nobenega zastopnika in jim je vlada že a priori vzela s svojo prefrigano, naravnost zlobno volilno geometrijo vsako nado, da bi kdaj mogli priti do kakšne politične veljave. Slovenci prebivajo na Koroškem kompaktno na južnem bregu reke Drave in kar je med njimi Nemcev, so razškropljeni po raznih trgih in večjih vaseh, kjer se nahaja kako industrij alno podjetje. Brez vseh težkoČ bi se torej dala, ako bi se bil baron Grantsch ravnal po načelu pravičnosti, kakor je obljubil, na Koroškem ustvariti dva volilna okraja, v katerih bi lahko prišli Slovenci do one veljave, ki jim gre po državnih osnovnih zakonih in po številnosti njihovega na-seljenja. V to bi bilo potreba združiti okraje Pliberk, Velikovec, Dobrlo ves in slovenske občine v celovški okolici v eno volilno okrožje, okraje Železno Kapljo. Borovlje, Rožek, Podklošter in Šmohor pa v drugo skupino. Prvi volilni okraj bi po tej sestavi štel 5 9.000 prebivalcev, od katerih bi odpadlo 4 8.9 00 na' Slovence, 10.100 pa na Nemce; drugi volilni okraj bi štel 4 2.000 prebivalcev, med katerimi bi bilo 2 8.4 00 Slovencev in 13.600 Nemcev. Ta volilna geometrija bi bila pravična in ako bi bil Grantsch volilne okraje razdelil na ta način, bi mu nihče ne mogel in ne smel očitati pristranosti. Vendar pa bi Slovenci, ki o sebi smelo lahko trdimo, da smo narod, pri katerem je baš radi tega, ker se nam v enomer dela krivica, najbolj razvit čut pravičnosti in tolerance, ne imeli ničesar proti temu. ako bi se iz gori označenih slovanskih volilnih okrajev izločila mesta, trgi in industrijalni kraji, ki so na Koroškem skoro izključno nemški ali bolje rečeno nemškutarski. ter se zanje kreiral poseben volilni okraj, da bi niti naj zagrizene j ši nemški šovinist ne mogel očitati Slovencem, da se je vsled njim pravične razdelitve volilnih okrajev potopil v — - slovenskem morju^, kakor pravijo, le eden koroški Nemec! Po vladnem načrtu bi. kakor >mo že gori naglašali, Slovencem pripadel samo volilni okraj Borovlje-Dobrla ves-Železna Kaplja-Pliberk, dočim bi bili vsi ostali Slovenci - njih 53.000 na številu potisneni pod nemško peto. Grantsch se je na Koroškem po- kazal z ozirom na Slovence kot pravi virtuoz v volilni geometriji, ki v tej stroki brez dvoma celo prekaša znane mojstre izza Schmerlingovih časov! Tako je na primer priklopi! za Pliberkom največji slovenski okraj na Koroškem veliko v ški popolnoma nemškima "krajema Svincu iEberstein> in Staremu Dvoru (Althofen), kjer mora 23.100 Nemcev udušiti 1 1.400 Slovencev. Slovenske občine v celovškem okraju volijo seveda s celovško okolico ; ker je v tem okrožju Slovencev sam o 12.900, Nemcev pa 21.600, je jasno, da so tudi tu Slovenci izročeni na milost in nemilost Nemcem. Slovenski okraj Rož*-k, kjer prebivajo najzav<*dnejši Slovenci na Koroškem, se je združil z nemškima okrajema Feldkirchen in Mill-stadt: v tem volilnem okrožju je 7 500 Slovencev, ki popolnoma izginejo nasproti 27.600 Nemcem. Volilni okraj beljaški šteje 32..300 prebivalcev, med katerimi je 15 3 00 Slovencev, v volilnem i »kraju Šmohor - Paternion - Podklošter- Trbiž-KoČe je 1 1.900 Slovencev, katere majorizira 29.100 Nemcev. Iz navedenih podatkov je razvidno, da bi bilo na Koroškem pač težko sestaviti za Nemce ugodnejše volilne geometrije, kakor jo je zvaril baron (*autsch, kateremu so pa poslanci naše klerikalne stranke vkljub temu, kakor je poročal sam -Slovenec", navdušeno ploskati, ko je razvijal svoje nazore o volilni reformi. Umljivo je potem, da koroški Slovenci ne bodo našli potrebne opore in zaščite v svojem stremljenju, da da si izvojuje še en mandat, ki jim gre po pravici, pri ljudeh, katerih najvišji cilj in smoter so strankarsko politični interesi in katerim je narodnost samo pomoČek v dosego njihovih namenov. Gosposka zbornica. Dunaj 27. februarja. V današnji seji je gosposka zbornica dognala še ostale točke, ki niso mogle priti včeraj na vrsto, in sicer čekovni zakon, predlogo o izprembi o -rožnega patenta in o družbah z o m e j e n i m j a m s t v o m. Vse predloge so bile po kratki debati sprejete, le predloga o izpremembi orožnega, patenta se je vrnila komisiji. Volilna reforma. Dunaj 27. februarja* Svobodni Vsenemci izjavljajo v svojem glasilu, da bodo glasovali za splošno, enako volilno pravicu, da pa zahtevajo po množitev vse-nemških mandatov. Stranka tudi napoveduje, da bo predlagala, naj se duhovnikom odtegne pasivna volilna pravica, kakor je vpeljano že v mnogih evropskih deželah. Praga 27. februarja. Izvršilni odbor mlado češke stranke je sklenil v svoji včerajšnji seji komunike, v katerem se konstatuje. da volilna reforma ne odgovarja zahtevam stranke ter poziva poslance, naj zastavijo vse moči, da se vladna predloga zboljša tako, da pridejo vsa načela splošne in enake voline pravi« e do veljave. Krakov 27. februarja. V>i večji poljski časopisi odločno pišejo proti volilu« r e i"o r m i. „ N 0 v a R o i o r -m au napoveduje, da bodo v odporu proti tej reformi vse poljska stranke edine, češ, da bi bila po vladni reformi poljska delegacija v parlamentu potisnjena na podrejeno stališče, podrejena vplivu d r u g i h slovanski h strank (?) ter izročena Nemcem na milost in nemilost. .Gaze t a Narodova- proglasa volilno reformo za nesprejemljivo ter izjavlja, da bi parlament oživila le taka reforma, ako bi zopet deželni zbori pošiljali poslance v državni zbor. Vsled vladne volilne retornie bi baje Poljaki zgubili 10 do 15 mandatov, posebno, ako bi ne sli Židje solidarno ž njimi. Lvov 27. februarja. Tudi Ma-lovusi niso popolnoma zadovoljni z volilno reformo. „Dilo~ piše, da Šte- vilo 27. poslancev, kakor jih je vlada v načrtu prisodila Malorusom, ne odgovarja resnici. Kakor so razmere, bi Malo rusi v najboljšem slučaju dobili 2«'3 mandatov, toda to število pade lahko tudi na 19 in še nižje. Zato poziva maloruske |»o-slance, naj zahtevajo zboljšanje predloge. Dunaj 27. februarj a. Socijalni demokrat je so med v senii strankami najbolj zadovoljni z volilno reformo. Zanesljivo računajo, da pridejo v novi parlamen z 39 do 4(1 poslanci, in sicer upajo, da dobe 24 do 29 nemških, 8 do 9 čeških, 5 «Io Bog mi pomagaj, Bog pomagaj!" Dolgo je stal tako in ko je prvi petelin za- pel, se je še le splazil nazaj v li krsto, Matijo položili vanjo in jo zabili. Jurež je prišel med prvimi. A v izbo je samo dobro pogledal in naprosil je Ovna, naj bi nosil Matijo namesto njega, kar mu je Oven obljubil. Ves praznje oblečen je bil Ju-iež, imel je čm klobuk, popolnoma nov kot za k poroki, težka srebrna veriga mu je visela pri uri in tolarje je imel nabrane na nji. Prisedel je v hiši h Klepovki ter jo začel izpraševati o vsem mogočem, pa prijazno se je obnašal, kakor bi bil krstni boter njen. Vdovec je bil in zato je namigaval, Češ, tla ji lahko pomaga pri gospodarstvu, ker pa doma nima svojih otrok, bi bil lahko za varha. Liza ga je poslušala in celo vsečji je bilo, ker se je kazal tako dobrega. Kolikor ga je imela sicer malo v čislili, ker so vsi govorili u njem kak glado-vnjak je, vendar ji je začel ugajati, pa tako možat se ji je zdel in pameten, da je čisto izpremenila misli o njem. (Dalje pnb.) prepoved glede kolportaže, ker je sicer nad 2000 oseb uničenih. Madžari proti Nemčiji. Berolin 27. februarja. Neki nemški dopisnik je imel razgovor z grofom A n dr assyj eni, ki je povedal, da je zveza z N e m č i j o v nevarnosti, ker je med ogrskim prebivalstvom splošno razširjena govorica . daje nemški cesar svetoval cesarju Francu Jožefu, naj ne ugodi madžarskim zahtevam glede armadnega jezika, ker bi to oslabilo Avstro - Ogrsko kot zaveznico Nemčije. Vsled tega je vsa javnost na Ogrskem zelo razkačena na Nemčijo, in težko, da bi bilo na Ogrskem se kdaj dobiti zagovornike trozveze. Konec konflikta s Srbijo. Sofija 27. februarja. Na Bolgarskem so zelo ozlovoljeni, ker je srbska vlada sprejela avstro-ogrske zahteve. „Novi vek * piše : S tem, da se je Srbija brezpogojno podvrgla Avstro-Ogrski, je priznala, daje gospodarsko in politično popolnoma o d v i s u a o d Avstro - Ogrske in da ni več računati na njo pri kombinacijah za jugoslovansko solidarnost in z a o h r an i t e v samostojnosti balkanskemu polotoku. Postopanje Srbije v tem slučaju Bolgarija ne more odobravati. Bolgarska vlada je vsled tega kategorično odklonila prošnjo, naj pritrdi zahtevam A v s t r o - O g r s k e. S sprej emom av-siro-ogrskih zahtev je Srbija izgubljena za slovanstvo in za samostalnost Balkana. Bolgarska vlada mora računati s tem dejstvom, ki v srbski zgodovini ni prvo in ne zadnje svoje vrste. Položaj na Ruskem. Petrograd 27. februarja. V Vrhne-Udiusku (Transbajkal) je vojno sodišče obsodilo 9 železničarjev na smrt. General B e n n e n k a m p f je štiri pomiiostil. pet pa so jih takoj ustrelili. Sedaj se je dognalo, da je morilka generala Čuhniu;i hči min-skega ž i dovskega trgovca S a b a d a. Izgredi katoliških misijonarjev na Kitajskem. London 27. februarja. V Nan-hangu. v pokrajini Kiangsi so jezuit je in katoliški misij ona rji povabili k sebi magistratnega predsednika ter ga hoteli prisiliti, da bi jim podpisal posebne privilegije. Ker >e je uradnik zoper-stavljal, ga je neki duhovnik zabodel. Takoj se je kitajsko prebivalstvo maščevalo, napadlo misijonsko poslopje, ga zažgalo ter umorilo štiri katolike. Mestna vrata so zaklenjena. Dopisi. S Krke. Turške razmere, ki vladajo sedaj pri naši šob, nam potiskajo pero v roko. da b tem opozorimo kompetentne oblasti, da že vendar kdaj store konec temu groznemu za-nemarjenju šole s strani tuk. šolskega vodstva, oziroma krajnega šolskega sveta. Dolgo Časa se že zanemarja Šola in sicer od takrat, odkar je bil upokojen bivši g. nadučitelj, ki mu je klerikalni občinski odbor, oziroma krajni šolski svet pri vsaki priliki metal polena pod noge. Tožili so ga vedno na vse strani, kako zanemarja šolo, da je sploh nezmožen voditi šolo itd., da so s tem človeku nehote sugerirali mnenje, da je to res tako. Tako so rovali, dokler niso bivšega nadučitelj a spravili v pokoj. In vendar je bivši g. nadučitelj dosegel v šoli uspehe, kakršnih ne dosežejo niti sedaj, ko so tri učne moči nasproti prejšnji eni. Kako tudi? Otroci hodijo v šolo dopoldne ob devetih, zapuščajo pa Šolo ob desetih, enajstih dopolne, do dvanajste ure niso skoro nikdar v šoli. Popoldne je ravno tako, človek skoro ne ve. kdaj se sploh kaj poučuje. Ako pride v šolo kakih 15 učencev, jih spodi učitelj iz Šole, češ, da jih je premalo. Radovedni smo, kako se more to zgoditi, da otroci ne obiskujejo šole, ko vendar postava zahteva to tako strogo. Vzroka je iskati v tem, da se zamude morda ne oddajajo na pristojno mesto, ali jih pa sploh ne vpisujejo. Preteklo zimo. v letu 1904 0.~> ni bilo skoro vso zimo šole in vendar ni bilo nič za to. Da, celo ljudje, ki so pri nas vočigled svoji nevednosti neprijatelji šole, tudi ti se zgražajo nad tako malopridno-stjo in strogo obsojajo šolsko vodstvo in splok šolske oblasti, kako da morejo to dopuščati. In ako človek iz-prašuje učence iz obligatnih šolskih predmetov, se mora začuditi, kako grozno so nevedni. Kako bi tudi ne bili? Otroci sami se izjavljajo, da, ko pridejo v šolo, jim ukaže učitelj, da kaj iz berila prepisujejo, sam pa v družbi obeh učiteljic in kaplana kramlja ž njimi na hodniku, kjer se smejejo in delajo dovtipe na škodo šolskemu pouku. Čudno se bo morda komu zdelo, kako je to mogoče, ko se vendar dandanes tako strogo gleda na to. da učitelji natančno izpolnjujejo svoje dolžnosti Morda bi bilo tudi pri nas tako, toda pri nas ne sme veljati šolska postava, ker je nadučitelj klerikalec in intimen prijatelj župnikov in se mu pod župnilvovo patronanco ne sme skriviti niti lasu na glavi. Človeku se zdi. kakor da živimo v časih, ki so popisani v „4000-. Kje je okrajni šolski nadzornik ? Skoro gotovo ga ni, ali pa spi nevzdramni sen. Krajnega Šolskega nadzornika menda najbrž tudi ni pri nas. Uuje se, da bode, ako že ni, imenovan na predlog krajnega šolskega sveta za nadzornika človek, ki ima toliko pojma o dolžnostih krajnega šolskega nadzornika, kakor slepo-rojeni o barvah. 0 zmožnostih niti ne govorimo: dovolj rečeno, da zna do-tičnik komaj za silo podpisati svoje ime. In to naj bo krojni šolski nadzornik V! O, ironija! Človek bi se iz-jokal nad takimi razmerami. Kam pridemo ob teh razmerah?! Naša generacija bo grozno nevedna in v posmeh vsemu svetu, saj pač ne bo znesla drugega, nego deloma za silo brati in pisati ter v cerkvi kričati na glas molitve, da človeka ušesa bole in si misli, da je prišel na pašnik k vaškim pastirjem, ne pa v božji hram. V interesu dobre stvari same, ne morda iz osebnega sovraštva, kar se nam bo morda očitalo, prosimo kompetentne oblasti, da odločno posežejo vmes in store konec tem, za šolo tako grozno škodljivim razmeram. Lahko bi sicer še mnogo mnogo takega in podobnega spravili na dan, toda za enkrat naj zadostuje. O priliki morda več. Predvsem pa apeliramo na dež. šolski svet, oziroma na dež. Šolskega nadzornika, da storita konec tem škodljivim razmeram, ker po inšpekciji okr. Šol. nadzornika se je šola ravnotako zanemarjala kakor poprej. Skoro gotovo ni opazil ali pa so mu nedostatke umetno prikrili. Torej: Videant consules! — Kako skrbe klerikalci za občino, oziroma za šolo, se razvidi tudi iz tega, da je tukajšnji krajni šolski svet zavlačeval nalašč vso stvar, da se ni mogel urediti 8. razred v šolskem poslopju. S tem je povzročil, da mora občina plačevati za tekoče šolsko leto za zasilno šol-tko sobo v Reboljevi gostilni 200 K najemščine. Vse to pa zaradi tega, da so se s tem prikupili g. župniku in njegovi kuharici, katere sestro ima omenjeni gostilničar za ženo. To so storili člani krajnega šolskega sveta pod devizo: „Za blagor občine!- ker bognedaj, da bi se uprli župniku in njegovi kuharici, sicer bi izgubili svoje rčastne* naslove in službe. Efces, lepa perspektiva v bodočnost se nam odpira ob pogledu na vzorno gospodarstvo in upravo našega ., vzornega" kraj. šolskega sveta. Prijaielfi šole. Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Vsled smrti zastopnika učitelj s tva v okrajnem šolskem svetu šentlenart-skem je deželni šolski svet z odlokom z dne 1*1. prosinca 1906., št. 312, v svrho izvolitve novega zastopnika na dan 17. svečana sklical izvanredno okrajno učiteljsko konferenco. O ti konferenci, oziroma vo-litvi zastopnika je znan častilakom-než poročal v „Marbiirgerci-, „Gra-zer Tagblattu" in „Grazer Tages-pošti" na tako podel in nečuven način, da se nad takim nesramnim postopanjem mora zgražati vse učitelj-stvo celega okraja. V teh poročilih se natančno zrcali značaj poročevalca. Kakor se je ta oseba pred volitvijo v svoje namene za izvolitev zastopnikom posluževala najnizkotnejših agi-tacijskih sredstev, tako je po volitvi izbruhnila na nekatere učitelje, zlasti na izvoljenega zastopnika, ves svoj žolč in s tem denuncirala učiteljstvo celega okraja pred javnostjo in pri predstojnih oblastvih. Dobro nam je znano, kaj namerava doseči s temi nesramnimi poročili. Ker mu njegova skrivna in zahrbtna agitacija ni pomagala do mandata v okrajnem Šolskem svetu, zaradi tega hoče s svojimi dopisi opozoriti dež. šol. svet na novoizvoljenega zastopnika ter preprečiti potrditev. Učiteljstvo potrebuje za zastopnika značajnega, v svojih nazorih stalnega moža, a ne vetrnjaka, kakršen je dotični gospod poročevalec, ki se zna priklopiti v družabneni življenju vsem različnim političnim strankam, kateri igra v političnem življenju sploh tako dvomljivo in žalostno vlogo, da se mora človeku studiti. In takega moža bi si naj učiteljstvo volilo za zastopnika? ! Novoizvoljeni zastopnik, g. I. Kovačič, je značajen mož od pet do glave, priljubljen od učitelj-stva. spoštovan od občinstva in mi pričakujemo, da se visoki dež. šol. svet ne bode oziral na zahrbtna denunciranja posamezne osebe, ampak na zaupanje, katero mu je izkazalo učiteljstvo z volitvijo in da ga bode tudi potrdil. Končno še opomnimo, da, ako nas bode ta kameleon v človeški koži po časnikih v izbruhu svoje maščevalnosti še nadalje pital s „Voll-blutslovenen-, r\vindische Lehrer", priobčime prihodnjič podrobne zanimivosti o lem rKhrenmannu", kakor se drzne v svojem poročilu novo- izvoljenega za&topnika ironično imenovati. Gospod, premišljujte, kdo zasluži v resnici to ime bolje, vi ali g. Kovačič. Poznamo vas! Belo redala. Sokolova ma&karada 27. svečana. Sokolske maŠkarade se vrše že desetletja v Ljubljani. Vedno dosegajo vrhunec slovenskih družabnih priredb ljubljanskih in kakor vselej, so tudi še dandanes nedosežene in nenadkriljene. Sokolska maškarada na pustni torek se je pri nas tako vživela in priljubila, da si pravi Ljubljančan, pravi slovenski narodnjak ljubljanski pustnega večera brez običajne prireditve ljubljanskega ^Sokola- ne more več predstavljati. Ljubljanski rSokola je vsa leta, odkar prireja maškarade, napel vse sile, da nudi obiskovalcem svoje pustne prireditve leto za letom apartne užitke. Vsako leto ustvari kaj novega, originalnega, povsod in vselej se vidi vpliv finega okusa, vse ima neki umetniški značaj na sebi, a je kljub temu vendar tako prijazno in domaČe, kot bi zašel v največjo pri-prostost. Sokolova maškarada se je vršila letos izjemoma v gorenji veliki dvorani, to pa zaradi tega, ker ta dvorana odgovarja že po svoji oarvi naslovu letošnje maškarade, ki se je vršila v znamenju bele redute. Komaj je nastopila določena ura otvoritve maškarade, že bo prihajale truma za trumo v vestibul -Narodnega doma-. Kot bi stopil v raj. se ti je zdelo, ko si med palmami, cipresami in drugimi eksotičnimi rastlinami stopal vedno višje, a vedno bolj obdan od bujnega zelenja in i vetja. Tisoče in tisoče belih cvetk se ti je smejalo ob zadnjih stopnjicah v bratski slogi z resnim bršljanom: k<< n pa stopil na hodišče. obstal si začudenja in oko se ti je prijelo prekrasne dekoracije, ki je bila izvršena z izbrano pozornostjo. Kamor si se ozrl. na levo ali desno, povsod vse tako harmonično prirejeno, da bi an-geljci spali v tem cvetju in zelenju. Noga te je sama zanesla v kraj brezskrbnosti in veselja. Ko si vstopil v bliščeče kraljestvo bele kraljice, kjer si nameraval posvetiti bogovom zadnje ure letošnjega predpusta, da jih preživiš v neskaljeni sreči, omamil te je sijaj Čarobne razsvetljave, odbijajoč se lahno ob belih okusnih dekoracijah pod galerijo in razlit v vsej svoji milobi in vabljivosti po vsej dvorani. <>d lestencev je visel dolg hršljan, po katerem so bile vpete najkrasnejše bele cvetlice, ki so odsevale veselja in poljubljale večno zelene liste prijatelj skega brš-ljana. Na nasprotni strani vhoda sil; sedela na prizidku dva sokola in z bistrim očesom motrila vse življenje pod seboj. Tudi drugod je bila dvorana okrašena z zelenjem sicer skromno, kar ravno je povzdignilo veličastnost bele barve, kraljice pričujoče maškarade. Da. t" vrvenje,to življenje! Pri prvem pogledu nanj si prišel do prepričanja, da je tu doma sreča, da je tukaj življenj« i popolnejše, lepše in veselejše! Pravo karnevalsko življenje, veselo in neprisiljeno se je kmalu začelo, da je razgrelo srce in razžarilo lira. Kljub predpisani enotni beli barvi je bila maškarada pestra in slikovita in nikakor ne enostranska. Maske so bile večinoma vse bele, delalo je le par izjemo. Tudi nemaski-ranei so pokazali vdanost vladajoči kraljici s tem, da so si nadeli belo cvetko, belo pentljo ali pa bele kokardo, nekaj moških je bilo tudi v belih oblekah, dame so pa bile VSe brez izjeme bele in jako eleguitn« A kdo naj tu našteje- vac maske? Vrvenje je bilo tako živahno, da je večkrat nastala občutna gnječa, sicer so se pa podobe tako hitro pre-minjale, da jim ni bilo mogoče niti z očmi slediti. Izmed skupin je zbujala splošno pozornost skupina sedem silno elegantnih Francozinj iz časov kralja Ludvika XIV., dičnih budilk zakonske vesti in ki so si ponosno nadele ime incrovable. Bile so to dražestne članice „Ženske ga telovadneg-a društva", vse v beli svili in belem žametu. Njihov pristno francoski nastop je našel povsod občno priznanje, da je tin in naraven. Med prvo četvorko se je pri-drvilo v dvorano 16 berberskih klovnov pod vodstvom Skok-bega. Ta skupina, obstoječa iz naših krepkih žilavih Sokolov je s svojimi vzornimi produkcijami parterne gimnastike ter s svojim neprisiljenim klovnskim obnašanjem in dovtipi žela mnogo arČ nega smeha in zaslužene pohvale tudi takrat, ko je prilomastil severni medved med nič hudega slutečo množico m vzel svoj cilj ravno na te klovne in jih lepo pometal na kup. To sk«z pino je aranžiral brat Vincenc. Splošno zanimanje je vladalo za avtomobiliste, ki so istotako med prvo četvorko na 4 avtomobilih pridrvili v kraj veselja Seveda je bilo vsr snežno belo: avtomobilisti in avtomobili, ki so funkcijonirali, kot bi bili pravega angleškega dela. Razen ten avtomobi i isto v, ozir avtomobilistinj so bile kaj priljubljene 4 druge bele avtomobilistinj e. ki so se rekrutirale iz ljubkih članic ^Ženskega telovadnega društva". Po elegantni opravi so se odlikovali 4 beli škrateljčki, ki so švigali kot strele semtertja in bili skoraj v enem trenutku povsod. Njihova na-gajivost je bila sicer velika, vendar se ni nihče branil njihove prisotnosti, saj so bili tako ljubeznivi in tako srčkani. Dvorano je napolnil neki tajiu-stveni duh, ko je stopila med veselja kipeče udeležnike bele redute skupina belih inkvizitorjev ter pobožnih, v molitev zatopljenih nun. Ozračje se je pa kmalu sčistilo, kajti ti duhovi so bili še polni življenske vroče krvi in pobožne nune so bile klepetulje in vsiljivke prve vrste in so vedele marsikaj zanimivega iz „življenja-kar je nam navadnim zemljanom ali prikrito ali neznano. Obe skupini sta dobro zabavali vsakogar in najbrž tudi sami uživali to zabavo. Dasi je bila dvorana za tolik občinstva že zdavnaj premajhna, vkljub temu, da so stranski prostor; zvabili v svoje osrčje na stotine veselih, a okrepčanja željnih in potrebnih oseb, vendar se skupina nerodnih mbnarjev ni dala pregovoriti, da bi ne šla napotja delat. „Naprej- so si vzeli in hočeš nočeš moral si se jim umakniti in nazadnje še poslušati njihovo himno. V nadaljnem občevanju z njimi si pa spoznal, da so to jako prijetni ljudje, polni fraacoskega esprita in da so zlasti mlinarice zelo ljubeznive stvarce, katere je treba le božati. V dvorano so pritekle štiri bele deklice, druga lepša od druge. Od prve je prihajala inelika pomladanska toplota, od druge pekoča poletna vročina, od tretje je pihal slabo vreme prinašajoč jesenski veter in od četrte oster zimski mraz. Da se med Dalje v prilogi. U hiši žalosti. Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda. (Dalje.) Po dolgem molku je začel zopet begati po sobi. „Ce izvršim svoj naklep malo poprej ali malo kasneje — to je pač vseeno. Dosti let sem se pehal za kruhom. Meni. kateremu ni nič za življenje, odrekajo sedaj celo to, Česar potrebuje človek neizogibno, če naj ne umrje lakote. Naj bo. Pa poj-dem sam iz življenja. Ali tiho in ponižno se ne umaknem. Enkrat vsaj v svojem življenju napravim hrup, strahovit, grozen hrup. Dozdaj sem jaz trepetal pred ljudmi, naj enkrat zatrepeta ves Trst pred menoj. Zagrmelo bo — in kri bo tekla in na moje mrtvo telo bodo padali mrliči — deset — dvajset — morda še več sami srečni ljudje. Jaz ne morem nikogar poklicati v življenje — v smrt pa lahko pahnem celo vrsto ljudi in odberem si samo take, ki radi žive, ki žive v sreči in v izobilju. Kdaj se to zgodi? Danes Še ne in jutri tudi ne, ker treba je. da izvršim poprej potrebne priprave za svoj pogreb in za pogreb tistih, ki me bodo spremljali, ko zapustim ta svet.u Tako je govoril Henrik Pros6n ves dan in vso noč; delirij srda in sovraštva mu je stresal pohabljeni život in demonsko so se svetile njegove oči, ko je koval svoje grozne naklepe. V sobi tik pod njim je ležala Ada Tomajeva. Slišala je, kako je Prosen begal po svoji sobi in domnevala je, da ga more enake skrbi kakor njo, in da ga trpinčijo iste bolesti, kakor njo in to ji je bilo nekaka tolažba, Češ, vendar nisem edina v tej hiši žalosti, ki si želi hitre smrti, ker ne morem prenašati težav življenja .... Mesar Anton Zobec je tako dirjal po stopnicah, da je spravil vso hišo pokonci in ne da bi potrkal, je planil v Karlovo sobo. „Kje je moja žena?" je zavpil, da je Karlo, ki je dremal na svoji postelji, ves prestrašen skočil pokonci. „Ah, vi ste gospod Zobec! Nisem mislil, da pridete tako hitro." „Povejte. gospod, kje je Giulietta ? Prosim Vas, nikar me ne mučite." ..Ljubi gospod Zobec — ko bi bila Giulietta pri meni, jaz bi je Vam gotovo ne prikrival. A ni se še oglasila. Nisem je še videl, odkar je za- pustila to sobo. a zdi se mi, da je zapustila Trst in da živi v kakem drugem kraju." ..Kaj — (^iuliette ni tu.- Zobec je bil tako prestrašen, da je nekako onemoglo sedel na stol, ki mu ga je primaknil Karlo in potem milo prosil : ..Nikar se ne šah te z menoj; jaz sem tako nesrečen, da se ne smete iz mene norca delati/* nNikar ne mislite kaj takega,- je Karlo tolažil obupanega prijatelja. „Jaz o Giulietti res ničesar ne vem; izginila je brez sledu.** Močni Zobec je bil ves potrt in je komaj zadrževal solze. „Cemu ste me pa potem klicali?" Karla je spravilo to vprašanje v veliko zadrego. Sprevidel je sedaj, da je storil veliko nerodnost, ko je Zobca povabil k sebi. Zobec je opravičeno mislil, da je Karlo našel Giulietto in ga zato klical. Saj mu je bil to obljubil. „Vidite, ljubi prijatelj, zgodila se je nerodnost. Razumeli ste me napačno. Stvar, za katero se gre, se tiče mene. Poiskal bi Vas bil, ali v prodajalni Vas ne morem nadlegovati, doma pa Vas nikdar ni. Zato sem Vas prosil, da pridete k meni. Gre se za uslugo, ki mi jo lahko izkažete." „Kakšno uslugo. Poznali ste Giulietto, moj prijatelj ste, če Vam morem izkazati kako uslugo, storim to z veseljem** Te besede so Karla uavdale z novim upom. „Odkai sem postal znan in ugleden umetnik, sem bil primoran napraviti različne izdatke. Bogati ljudje mislijo, da reven slikar lahko čaka na denar. Zaslužil bom kmalu precej denarja, a zdaj sem slučajno v veliki zadregi in zato se obračam do \"as, če mi morete pomagati s primernim posojilom. Premislite si stvar in sporočite mi svoj sklep čez nekaj dni.- Karlu se je zdelo, da se mu je odvalil kamen od srca, ko je končal svoj težki govor. Zobec je mirno odpel svojo suknjo in vzel iz nje debelo listnico. Katje imel denarja pri sebi — bilo gaje blizu 300 goldinarjev — je ponudil Karlu in samo vprašal: „Ali bo to zadostovalo? Oe potrebujete več, Vam dam jutri.** Karlo je bil tako iznenađen, da v prvem trenotku ni mogel izprego-voriti ne ene besede. Hotel je Zobca prositi, naj mu posodi sto goldinarjev, in ta mu jih je ponudil skoro tristo. Ves ginjen je segel Karlo mesarju v roke. „Hvala Vam, prijatelj, najlepša hvala. Dovolj je! S to vsoto lahko poplačam kar je najnujneje i* bom lahko čakal na boljše dni. VI ste rat plemenita duša, Zobec, in če u is te srečni, je to dokaz, da Bog ni vedno pravičen. Hvala Vara, Zobec.u „Ali — prosim Vas! Nikar ne govorite tako. Prijatelja sva si in kot taka morava drug drugemu pomagati Ostanite mi zvesti, Karlo, in pomagajte mi, da najdem Giulietto." rNa svojo čast Nam pnsegaMi Zobec, da storim kar je v mojih močeh, da najdem Giulietto.- „In če jo najdete, kajne, prijatelj, da jo bodete zadržali toliko časa, da pridem jaz. Obljubite mi to, Karlo.- „Obljubljam Vam, dragi prijatelj, - Ločila sta se. Karlo je f*a*ok mislil, „rešen sem**, potem pa je sedel za mizo, dolgo razmišljeval in končno dejal: -To je vendar Čudno. Njegova žena je bila štirinajst dni moja ljubica in zato mi je zdaj on tak prijatelj Čuden je svet in poln čudnih ljudi.** (Dalje prih.) Naroda" St. 48, dne 28. februarja 1906. Priloga ..Slovenskemu posameznimi letnimi časi ni zgodila kaka neprilika ali zamešanje, bili so med njimi kot »mediji" zelo prijazni čestilei. Originalna skupina ponosnih dimnikarjev s svojimi žezli je obujala mnogo burnega smeha. Istotako so se tudi Belokranjei in Belokranjice v svojih belih narodnih nošah in z ogromnimi rdečimi dežniki postavili, kot se postavijo krepki kmečki fantje iu na svojo čast ponosna kmečka dekleta. Prekrasne obleke so imele skupine domlnov, ki so prišli vsi v belili opravah. Domini so bili poleg klovnov najštevilnejše zastopani. Skupina sneženih mož in sneženih kep je vsled svoje preprostosti bila vredna vsega zanimanja. Kakor skupine, tako so se tudi posamezne maske odlikovale po svoji originalnosti. Omeniti nam je tukaj predvsem bele vrane, ki je bila črna: t-a maska je bila nadvse originalna. Ravno tako sta nam jako ugajali črna maska, slepa za barve ter dra-žesten hudiček. Rastlinstvo so zastopale: več ljubkih zvončkov, noric, belih in rdečih vrtnic, divjih rož, dva stenarja, povodne rože, 2 šmarnici, kamilica, bezeg, 2 regrata, klinček, črešnja in goba: izmed živalstva je bil tu metuljček, golob, noj, polž. ki je prinesel seboj veliko hišo. Jako srckani sta bili dve maski v belem empire-bebe kostumu. Orjaška bela deklica je presegala najvišjega moškega; spremljal jo je star veličasten bel menih, ki je imel že zdavnaj daleč za seboj leta norosti. Omeniti nam je nadalje bele mornarje in mornarice, belega viteza, 2 beli vite-zinji, dva lepa bela gladiatorja, belo kuharico, belega kuharja iz Ka-dilnikove koče na Golici, peka, 2 bela dražestna harlekina, 2 krasni maski izza Časa francoske revolucije. Med tujimi narodi smo opazili ltahjanko, Hrvatico, Ogrinjo. Poljakinjo, Spn-njolko, 2 Beduina; posetil nas je tudi zgodovinski Neron, Rimljan v togi ter Rimljanka, iz vroče Afrike se je prišel hladit zamorec, a mu je bilo tudi pri nas korenito vroče. Boljše je bilo ruskemu sanitetnemu vojaku, ki se je ogrel „v teh tropiČnih krajih," kakor se je izrazil primerjajoč rusko zimo z našo. Ravno tako se je iz dna vsake svoje kožne luknjice rotil gospod Halcfuzikapelamemuzikovski, ki je tudi prišel iz Rusije, a je pozabil pravo ime svojega rojstnega kraja. Kdo bi se torej čudil, da je pri toliki raznovrstnosti tolikih mask, tako lepih zanimivih in originalnih, katere vse je vsekakor docela nemogoče navesti, v dvorani zaživelo razkošno predpustno življenje v vsakem srcu in v vsaki duši. A ne samo v dvorani. V" vseh prostorih drugega nadstropja — in teh je veliko — je rajal slovenski narodni svet, veseleč se kratkih ur brezskrbnosti in poza-beč na kruto vsakdanjost, ki nas mori in tlači z železno pestjo ob tla. Kratek je čas sladke radosti, kratke so ure veselja: zakaj bi se človek v teh trenutkih ne naužil v polni meri vsega, kar more doseči in u žiti ? In res, rajalo se je, kot se raja le na Sokolovi maškaradi. Po gladkem parketu so se vrteli mnogobrojni pari in se niso naveličali lahkega plesa vso noč. vmes pa so pokale konfetne bombe bučno v zrak. humor in dov-tipi klovnov so pa povzročali buren smeh, da se je treslo ozračje. Kdo bi se torej ne veselil V Prvo četvorko je plesalo okoli 150 parov, drugo pa 112. Aranžiral jih je z vso spretnostjo gosp. Lovro Sancin. Ker je morala „Društvena godba" vsled svojega izbornega sviranja in zahtevanja plesalcev ter plesalk inarsikak komad dodati, raztegnil se je gcdbeni program tako, da so drugo četvorko plesali šele ob eni popolnoči. Seveda je ples trajal do zore, ko je Že zlato solnce obsevalo visoka okna ponosnega »Narodnega doma", zbirališče vseh narodnih Slovencev. Neradi so se ločili veseli in neutrujeni plesalci od svojih dražestnih tovarišic, kajti zdelo se jim je, da še niso izpili kupe veselja do dna. Maškarada je uspela torej v vsakem oziru sijajno in Sokol sme biti ponosen na to svojo prireditev, pri kateri je bilo prodanih nad 1000 vstopnic. Ta maškarada nam je znova dokazala, da je vsaka konkurenca s Sokolom le iluzorna stvar in da so Sokolove prireditve privlačna sila, s katero se ne more meriti nobena protisila. Da je maškarada tako lepo uspela, gre vse priznanje načelniku maškaradnega odseka Sokolovega, br. Veselu, ki se je požrtvovalno trudil, da stori vse mogoče. Truda in dela je imel res veliko, zato je bil pa tudi uspeh popoln, kar mu je gotovo v najlepše zadoščenje. Bratu Veselu sta stala na strani brata Jagodic in Skale, ki sta istotako neumorno žrtvovala marsikak čas, ki bi ga bila lahko porabila v kak drug namen. Ravno tako pa je brat dr. Windi-scher s svojimi izvrstnimi reklamami mnogo pripomogel, da more zaznamovati Sokol tako znamenit uspeh. H koncu gre vsa Čast tudi re-stavraterju Bogo vicu, čigar vzorne kuhinje in raznovrstne izborne kleti so se udeležniki kaj pridno posluževali. Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. februarja. — Na pustni torek, o katerem pravi ljudski pregovor, da je vseh norcev god, je ljubljanski škof razposlal svoje postno pastirsko pismo med ljubljansko meščanstvo. Primernejšega Časa za tako pastirsko pismo si škof ni mogel izbrati. To pastirsko pismo je res čtivo za pustni torek. Škof je poslal to pismo mnogim izobražencem, dasi je tako naivno — da ne rabimo hujega izraza — da se mora vsak izobraženec smejati škofovemu modrovanju. Škof je s svojim pastirskim pismom dosegel resničen Heiterkeitserfolg in je znatno pripomogel, da se je pustni torek veselo obhajal. C. hr. pošta v službi klerikalcev. V 2ireh ni dobilo nad 40 obrtnikov glasovnic za volitve v trgovsko in obrtniško zbornico. Vsi ti obrtniki bi bili zanesljivo valili narodno - napredne kandidate. Volilna komisija je glasovnice odposlala s pošto — volilei pa jih niso dobili. Slučajno samonarodn o-n a p r e d n i volilei ne. Brez dvoma so bile glasovnice na pošti ukradene. Lepa c. kr\ poštna uprava! Varnost na avstrijski c. kr. pošti je postala taka, kakor je na turških poštah. Morda bodo evropske države kmalu v Avstriji morale tako narediti, kakor v Turčiji, astanoviti svoje posebne pošte. — 0 predsednistvu graškega nadsodišča. Z dežele se nam piše: Zdajšnja vlada je sestavljena iz uradnikov. Ti uradniki so dobili kurs, da ustrežejo klerikalstvu, kakor in kjer morejo. Med slovenskimi poslanci imajo prevago klerikalni. Med temi poslanci je tudi neki Suklje, ki je znal dobro zase skrbeti v uradniški karijeri in za svoje žlahtnike tudi kjer more, kako boljše mesto preskrbi. Ta mož se dela tudi mogočnega, ki ima vse ministrstvo na vrvici. Dr. ŠusteršiČ se tudi tako vede, ko bi bilo le od njega odvisno, kdo bo zasedel to ali ono uradniško mesto. Naši klerikalni poslanci so se tudi zapisali temu uradniškemu ministrstvu s kožo in lasmi. Reklo bi se tedaj, ker nemara tudi ministrstvo slovenske glasove nujno potrebuje, da je zdaj ura prišla, katera nam izpolni željo, da bi bil vsaj podpredsednik graškega nadsodišča po rodu Slovenec, da bi vsaj nemški predsednik imel nekaj korekture, ko usodepolne odločbe dela v naših slovenskih ju-stičnih uradnikih. Redko smo imeli Slovenci tako dobre juriste med ju-stičnimi uradniki, kakor sedaj; zdaj se lahko reče, da je med njimi uče-nostno tekmovanje in tekmovanje marljivosti tako lepo, da zamore vsak justični minister vesel biti takega uradništva. In tem juristom bosta kruh delila odslej naprej nemški predsednik in podpredsednik graškega nadsodišča. To je žalostno, pa tudi sramotno za vse naše boljše justične juriste, da bi ne bil kateri od teh vsaj za mesto podpredsednika. O opravičenosti do enega teh mest slovenskega rojaka ne more biti dvoma, stvar je le vprašanje moči, no, in naši klerikalci v zvezi z nemškimi bi vendar le premogli tako malenkost, kakor bi bila ta, da pridobijo vsaj mesto podpredsednika navedenega nadsodišča slovenskemu rojaku. Seveda imajo klerikalci dosti skrbi za svojo žlahto in za udobnosti duho-venstva in ni politično, ako izrabijo moči še za kako justiČno vprašanje. „Juristen, scldechte Christen". Ali visoka plača dobro stori vsakemu človeku in klerikalec bi moral tudi imeti nekaj narodnega ponosa. Slišali smo govoriti visokega cerkvenega dostojanstvenika o bližnji bodočnosti našega državnega življenja in ta mož z vso gotovostjo vidi, da bodo tudi justični uradniki večinoma pristopili pod klerikalno zastavo, kakor so že danes politični uradniki. „Wesst Brot ich esse, dess' Lied ich singe". — Tedaj bi tudi bilo s tega staliSča našim klerikalnim poslancem prva skrb, da pridobijo eno predsedniških mest graškega nadsodišča rojaku Slovencu. Predsedniki imajo včasih dolgo Življenje in škoda je za vsako leto, ki se zgubi. Prosimo Štajerske slovenske poslance, naj to povedo, kar smo tukaj pisah", Še drugim jugoslovanskim poslancem in naj jim povedo, da je najhujši germanizator slovenstva na slovenskem Štajerskem in Koroškem doslej bil justični uradnik, — Lep zgled noro dne zavednosti je dala kmetska občina Sv. Katarin a-Lom pri Tržiču. Dasi je ta občina samostojna, spada glede za šolo godnih otrok v šolski okraj Tržič in ima pravico voliti svojega zastopnika v krajni šolski svet. Dosedaj jo je zastopal gostilničar Jakob Primožič po domaČe Krvin na Slapu. Ta pa je, kakor smo že poročab, pri zadnji seji krajnega šolskega sveta zatajd svoje in svoje občine slovenski značaj ter pod vplivom tržiškega župana glasoval za nemškega kandidata za nadučiteljsko mesto. Ko so to zvedeli v lomski občini, moral je župan pod pritiskom občanov sklicati sejo občinskega odbora in v tej seji je izdajalca svojega naroda zadela zaslužena kazen: občinski odbor ga je izključil iz svoje srede — Krvin je bil tudi občinski odbornik — ter ga prisilil, daje odložil tudi čast zastopnika v kraj nem šolskem svetu. To je moški nastop, ki je res vreden vsega posnemanja! — V začasen pokoj je stopil davčni kontrolor g. Franc Bervar iz Kranjske gore, stanujoč v Novem mestu. — Šolska vest. V Šmartno pri Litiji pride kot 5. učna moč učiteljica gdč. Marija Kalin iz Ljubljane. — Učiteljske spremembe na Štajerskem. Za nadučitelj a v Št. Ilju pod Turjakom je imenovan okrajni učitelj v Slov. Gradcu Alojzij J a n k o v i č. Učitelj-voditelj v Topolšici pri Šoštanju je imenovan Silvester Košutnik, dosedaj učitelj v Razborju. Začasna učiteljica pri Sv. Križu pri Ljutomeru i Sk erj a n c je postala stalna na ovojem mestu. — Repertoir slovenskega gledališča. Iz pisarne „Dramatičnoga društva" se nam piše: V petek, dne 2. marca t. 1. se vprizori prvič opereta „Don Cezar**. V obče priljubljeni in mnogoletni član slovenske opere g. Orželski ima ta dan svoj častni večer. Poje naslovno vlogo. Druge večje vloge imajo gospa Skalo v a, gdč. Rindova ter gospodje Bete t to, Lier inZach. V nedeljo popoldne se ponovi zadnjič kot mladinska predstava „Mali Lord", zvečer istega dne pa pride zopet na vrsto opereta „Don Cezar". — Slovensko gledališče. Včeraj popoldne se je igrala prvič na slovenskem odru Kraatzova burka „Luce in Lipe". Zakonski mož, ki v svoji strasti za avtomobilski šport zanemarja svojo ženo in pri tem pridno zahaja na prepovedana pota, in njegova tašča, ki se je zaljubila v poklic državnega pravdnika in s svojimi ekstravagancami nadleguje svoje sorodnike, znance, to sta dva glavna tipa imenovane burke. Te figure sicer niso nove, videli smo jih Že v raznih veseloigrah, vkljub temu se je pa občinstvo prav dobro zabavalo. Človek se mora smejati od kraja do konca, ako se hoče ali ne; dolgočasiti se ni treba. Igra je pač burka, ki odgovarja svojemu namenu, in vsled tega bi bili tu vsi estetični prigovori in pomisleki neumestni. Režija igre je bila dobra, da bi pa bila tudi dobro naštudirana, tega ne moremo baš trditi. Sepetalka je igrala veliko vlogo. Gospa Dra-gutinovićeva kot Pipca je bila dokaj dobra; gospica S p ur na kot Šaša je igrala prav diskretno in temperamentno. Najboljše je igral gosp. Lier, a tudi gg. Dobrovolnv, Nučič, D r ag u ti n o v i ć, Danilo in BukŠek so rešili svojo vlogo prav častno. Mesto gospe Kreisove je igrala vlogo MalČike gospica Bergantova. Z njeno igro smo bih zadovoljni, zlasti ker se je že precej odvadila ljubljanskega dialekta. Gca. K obalo v a je igrala vlogo Milčike precej diletantsko. — Moški zbor »Glasbene Matice11 ima jutri, dne 1. marca ob H. uri zvečer pevsko vajo. — K pogrebu g. dr. Koprive. Gospod dr. A. Ho man v Radečah je podaril mesto venca na krsto pokojnega prijatelja g. dr. I. Kopi ivo vsoto 20 kron dr. Loeschner-Mader-jevi ustanovi za vdove in sirote po zdravnikih. — Vseslovenska razstava v PragL Kakor poroča n0esky Jiha, namerava novi praški Župan dr. Gro i prirediti prihodnje leto vseslovan-sko razstavo v Pragi. — Umrl jO na Vrhniki upokojeni davkar g. Ivan Gruden, ki si je pridobil velike zasluge za posojilnico in olepševalno društvo ter bil splošno zelo priljubljen. Hvaležen mu spomin! — 0 umrlem notarju Gregorčiču se nam piše: Po groznem trpljenju je umrl vrl slovenski rodoljub, g. notar Ivan Gregorčič v Žužemberku. Z njim izgubi žena -a- besede „so-proga" ni maral slišati —, najboljšega moža in njegovi hčerki Darinka in Zdenka najboljšega očeta, slovenska društva, zlasti družba sv. Cirila in Metoda, zvestega somišljenika in dobrega podpornika. Zlasti mu je bil pomen poslednje vele važen in koliko sodnih prepirov je zlepa poravnal družbi v korist. Njegovo truplo prepeljali bodo v Litijo, kjer počiva že njegova prva hčerka in kjer se bo njegova vdova, kot Litijčanka, naselila. — Odkritosrčno priznanje. Na predavanju sekcije nemškega planinskega društva na Dunaju dne 14. t. m. je Ivan Barth odkritosrčno poudaril, da na svojem turistovskem potovanju po Savinskih planinah ni nikjer trpel škode rna glavi in udih", vkljub temu, da je s svojim tovarišem povsod nemški govoril. Povsod so ju sprejeli gostoljubno, slovenski dolinci so bili uljudni, oskrbniki koč postrež-ljivi. Tudi navzoča dr. Heyek in dvorni svetnik pl. Guttenberg sta povsem potrdila slovensko gostoljubnost, vljudnost in postrežlji-vost. — Mislimo, da je s tem dovolj označena trditev nemških listov, ki bi nas radi pokazali svetu kot divjake in razbojnike, s katerimi se ne da drugače občevati kot s samokresom v roki. — Kaj jO greh? Po mnenju ja-vorskega župnika v Poljanski dolini je velikanski greh, Če gre fant dekle klicat pod okno. Tak greh je, da ga ni mogoče odpustiti, vsaj javorski župnik ga ne more. Po njegovem prepričanju je to tako velik greh, da če bi oba na golih kolenih na pesku klečala in vse tri dele rožnega venca zmolila. imata še štiri smrtne grehe. To pa to! Koliko jih pa ima fajmo-šter, ko ne gre pod okno kahariČino, I ampak naravnost v njeno kamrico? Da bi javorski župnik enkrat rešil to kočljivo vprašanje! — Sreča v loteriji. Pri loteriji v Litiji je bilo preteklo soboto zade-| tih pet tern poleg mnogih amb. Ravnotako je v Zagorju preteklo soboto zadelo več oseb več tisoč kron. — 0 ponarejenih desetkron- skih zlatih v trebanjski občini smo poročali pred kratkim. Zdaj se je izkazalo, da zlati niso ponarejeni. Belo barvo so dobili vsled tega, ker je posestnik, ki se je peljal v Ljubljano k poroki, vsled vraže, razširjene po kmetih, dejal živo srebro v žep, v katerem je imel tudi imenovana zlate, ki jih je živo srebro objedlo, da so jih potem „spoznali * za ponarejene. — Iz Kostanjevice se nam piše : Pri poročilu o opereti je pomotoma izostalo, da so pri opereti neumorno in z veliko natančnostjo igrali g. dr. PrevČeva klavir, g. nadučitelj Trošt gosli in g. Rab ure flavto ter zaslužijo vse prizanje. — Svinjska kuga seje zanesla zadnji Čas iz političnih okrajev Krško, Črnomelj in Novomesto. zato je prepovedano izvažati žive prašiče za pleme in rejo iz teh okrajev, jih uvažati v te okraje in prevažati skozi nje. Živiuski potni listi se v teh okrajih ne smejo izdajati, razun za prašiče, ki se smejo izvažati, a se morajo takoj zaklati. Svinjski semnji v zaprtem ozemlju so prepovedani. — Zanimiv slučaj. Fotograf Fran Pavlin iz Jesenic je fotografiral 20. februarja t. 1. na Breznici o priliki njihove poroke^ dve nevesti in enega ženina vse tri z imenom Prešeren. Zanimivo, da sta obe nevesti in ženin doma v Vrbi, kjer je bil rojen naš pesnik Prešeren, dasi ni nobeden s pesnikom v kakem sorodstvu. — Iz temeniske doline se nam piše: V eni zadnjih številk „Domoljuba" smo Čitali hudobno, ostudno zlagano notico o pokojnem Gorišku iz M. Vidma. Kakor pripovedujejo, je to skrpucalo zmašilo skupaj neko duševno zmedeno revše iz Čatežke fare, in „Lažiljub" ga je, kot torišče vseh laži, sprejel z naj večjim veseljem pod svoje okrilje. Kdo more trditi, da je bil oni „stari Žuh", kakor ga dopisnik zaničljivo imenuje, eden najhujših šnopsarjov v fari! In kje so tisti gostilničarji, oni vinski bratci, ki ža-ljujejo za njim? Vsak pošten človek mora pripoznati, da je to nesramen napad na ponesrečenca in da pri njem o kakem zloglasnem pijančevanj u sploh govora biti ne more. In kako se norčuje iz njegovega žalostnega konca. Pravi, da si je več dni po Kneipovem načinu v Temenici možgane hladil. O ti ukoga para! Kaj je ravno tebi odločeno, menda ker si iz klerikalnega tabora, da baš umrl doma za pečjo. O da, ne samo Žuhu sličnega knaj-panja, zaslužil bi še kaj drugega, zlasti bi pa bilo treba očediti tvoj vzorni značaj. Sicer pa kaj poštenega ne moremo pričakovati od takih ljudi, saj so pod vlado podivjanih tonzuri-rancev in kot taki že pravi mojstri v psovanju. Fej takemu dopisniku! — Črnomaljska mestna hranilnica« Poroča se nam iz Črnomlja: Kakor vsi denarni zavodi, kateri so bili v zadnjih desetih letih na Kranjskem od mestnih občin ustanovljeni, izvrstno uspevajo in kažejo napredek v vsakem oziru, tako se je tudi lansko leto v Črnomlju ustanovljena mestna hranilnica že v prvem letu jako krepko razvila. Pri hitrem reševanju prošenj za posojila, kakor tudi pri nizkih obrestih, s katerimi ta denarni zavod deluje, je mestna hranilnica napravila 04^.147 K 7u" vin. denarnega prometa, kar se mora ime- .'< novati zelo ugodno z ozirom na to, da delujejo na Belokranjskem še štirje drugi konkurenčni zavodi. Upoštevaje dejstvo, da je občinski odbor črno-meljski sicer zelo pozno ustvaril ta . denarni zavod, je vendar pričakovati, da bode v doglednem času donašala mestna hranilnica mestu samemu lepo dobičke, zlasti če bodo dana posojila proporcionalno z vlogami tako rapidno rasla kakor dosedaj. Če se pregleda natančno računski zaključek za prvo upravno leto 1905, kateri je jako skrbno in vestno sestavljen, posnamemo, da je imela mestna hranilnica v prvem poslovnem letu, prištevši nakupljen inventar od mestne občine, vsega dobička 3oGb* K 14 vin., to je torej sad delovanja devetih mesecev. Naj deluje ta narodno-gospodarski denarni zavod vedno na tej podlagi ka- ' kor dosedaj — in naj bode vodstvo vedno v tako spretnih rokah — potem bode živel, se razvijal in uspeval v ponos mestu in blagor občinstvu. Novice iz Gorjan. Piše se nam: Zadnji članek v „Narodu" pod naslovom »Inkvizicija v Gorjah", je vzbudil jako veliko zanimanje. Celo tisti, ki sp bolj na klerikalno stran, so se izražali: Kar je pater iskal, je pa staknil, dobil jih je toliko pod nos, , da jih bo imel s kaplanom in župnikom vred dovolj deliti. Sicer se nam pa jako Čudno zdi, kako da se pri nas dosedaj sploh nihče ni ganil, ko se ravno pri nas toliko škandaloznosti napravi. Ne glede na to, da se klofuta v cerkvi kot v črevljarski učilnici, ne glede na to, da nam stotake in stotake molzejo iz žepa, so se nas drznili na najnesramnejši način celo z vojaškimi postavami siliti k cerkveni pobožnosti. O Veliki noči je s pater Kunstelj naznanil tri vojake na dopustu vojaški sodniji. ker so 60 korakov oddaljeni od procesije kadili. Pa to še vse skupaj nič ni proti temu, kar se je pred letom predrznil naš kaplan Cepuder. V marijini dvorani je on pred več kakor 30 ljudmi očital mladeniču M. J. grehe. Dotični mladenič, ki ni bil noben „marinar", je duhovnu takoj rekel, To ste pri spovedi izvedeli, od drugod me vi ne poznato. Kaplanu je obilna rdečica zalila lice in si ni vedel drugače pomagati, nego da je govor na druge reči obrnil, i Fantje so pa razsrjeni kričali: Spo- '■ vedna molčečnost, spovedna molčečnost ! K vam nič več k spovedi! Ta po cerkvenih postavah največja škan-daloznost se je dosedaj skoraj popolnoma pozabila in mi jo tudi silno neradi spravljamo na dan, ker se nam kaplan smili. Če bi vsled tega prišelj v preiskavo in bi vsled tega težje avanziral do župnika in višjih šarž. Omenjamo jo le vsled tega, ker se', nam meče s prižnioe, da so tisti, ki ne hodijo k spovedi, zavrženi ljudje itd. Kako bomo pač hodili, ko nam nihče ni za poroka, da nam v kratkem kak kaplan naših skrivnosti ne i obesi na veliki zvon? V cerkvi bodite od liberalcev tiho, nam se pa zahvalite, da vas Še dosedaj nismo.' naznanili iz usmiljenja škofu. Pa ne samo radi usmiljenja vas nismo naznanili, ampak nekaj tudi vsled tega, ker imamo take nerodne in nespretne ljudi silno radi, ki ne znajo brzdati svojega jezička. Vsaj kaj izvemo od njih, od preskušenih hinavcev kaj takega ne moremo. Vi pa Še niste sku-šen, zato ste nam tako všeč. In Če bi se vi slučajno, kar Bog ne daj, selili kdaj iz Gorij, bodite tako prijazni, da nam za uslugo, da vas imamo tako radi, da vas nismo škofu naznanili, preskrbite silno nerodnega, brblja vega, v hinavščini še ne preskuše-nega naslednika, ki sme imeti celo štiri cole .krajše prste, da bo ložjo Gorjance — z usmiljenjem molzel. Če nam to storite, vam bomo pa dovolili Častni naslov: fant iz fare. — Celjske „presbestije". O d Savinje se nam poroča: „D. W.tt z dne 2o. februarja t. 1. prinaša uvodnik pod naslovom „Arizona Kieker", proti »Domovini". — . . . ^Das win-disehe Volk macht den Amerikanem alleu Ernstes den Ruhm streitig, die sekimpfkraftigste, andere sagen, ordi-niirste Presse der Welt zu besitzen.-Tako se drzne pisati „vahtarca", list, katerega se mora pristen Nemec sra- movati in 9e ga istinito tudi sramuje! Ta listič, ki piše vprav revolverski, ki v podlem osebnem obiranju presega vse, kar se sploh more Čitati v kakem časniku, — sedaj moralizuje in hoče učiti druge — spodobnosti!! List, pri katerem delujejo ljudje a la Ballogh — kojega se vsak pošten Nemec že od daleč izogiblja — pa hoče govoriti o pwindische Pressbestie" itd. Taki ljudje kot so on, Kiha, Oechs e tutti quanti —, pa hočejo govoriti o ho-netnosti in lepovednosti; ljudje ki so tako nizko padli, da niti ne zaslužijo, da jih pošten človek opljuje. — „D. W\u naš narod ne bode spravila iz sveta; njej se že smeje vsak Celjan, vsaj skrivaj, pa tudi že očitno. Vi matadorji pri famozni „vaktarciu, le ne renomirajte preveč s svojo oblast-nostjo: saj se vas vendar nihče ne boji. Pride čas, ko tebe r\Vacht- ne bode več, a rwindišarjiu pa bodo Še ostali. Brez teh bi sploh ne bilo tebe celjska Arizona Kicker alias „D. W.a! Hvali Boga, da imaš „windišarje", saj sicer bi vsi rpresbestijeu ne imeli česa deti v usta. Nas glodate, o nas živite! Le glodajte, dokler morete in je Se čas; a glejte, da si ne poterete svojih gladnih zGb! — Vi imate „rekord" kot „Zeitungsschimpfbolde", vi ste nam kazali pot, po katerem se naj hodi, da se Vas sreča ter pošteno prime — vsaj časi —: in to velja! Kaj mislite, da smo kar mi v to, Ja vi izpraznujete na nas svoje „Unrats-kubeln mit allen ihren duftigen In-halt"?! (Te „kible" so nam še dobro v spominu izza čeških izgredov). Ti „Domovina" pa vsako obzirnost v stran ter pogurnno po celjskih „pres-bestdjah"! — Nemški junaki. Kakšni ljudje so šh* pobijat Hotentote v Afriko, je razvidno iz Jeremij ade, ki jo je priobčila zadnja „Vahtarica" in v kateri mrgoli nebroj javkanja in stokanja. Junaštvo nemških vojakov je obstalo le v brezkončnem klicanju po vodi, drugače se niso odlikovali ti razširje-valci kulture prav nič in tudi vse-nemški -VahtariČin" kričač ne ve nič drugega povedati, dasi si domišljuje. da je sestavil bogve kake slavospeve in jih podprl z neovržljivimi dejstvi. Celjske nemške frajliee so seveda vse navdušene za te nemške junake in da bi bile bolj, je namen bolne domišljije „Vahtarice*. Kakor izprevidimo iz tega, bi se celjski nemškutarji na vsak način radi odkrižali svojih frajlic in jih usilili rrajhovcem~, ki se v kratkem pripeijajo skozi Celje. V koliko se jim to posreči, bode pokazala pri-hodnjost. — Nevaren inianterist je v Celju pri 87. pešpolku službujoči Iv. Šentjurc. Vsled mnogih kazni služi že 6. leto, a ima še vedno eno leto odslužiti. Pri vsakem pretepu je in se je udeležil tudi nekega roparskega napada. Pretekli Četrtek se je čez deveto uro z nekim dekletom zabaval. Ko ga je dobila straža, je ušel. Straža je aretovala njegovo ljubico, ker je zmerjala vojake. Ko je pozneje trčil Šenrjurc na stražo, ki je peljala njegovo ljuDico, je skočil v vojake in velikega prizadevanja je bilo treba, da so ga ukrotili in spravili na varno. — V konknrz je prišel trgovec v Braslovčah Tomaž Peperko. — Konec pretepača. V nedeljo je neki Golob od Sv. Antona na Pohorju v Marenbergu na Štajerskem v neki gostilni hotel na vsak način provzroČiti pretep. Ko je gostilničar Goloba in par drugih bojaželjnih fantov postavil pred vrata, vnel se je pretep, v katerem je dobil Golob take globoke in nevarne rane. da je takoj umrl. Golob je bil lfjkrat že kaznovan zaradi pretepa in je naposled iztaknil, kar je toliko časa iskal. — Velikanskega praSiča je zaklal krčmar Karel £ i v k o v St, Lenartu v Slovenskih goricah. Prašič je bil dolg 1 meter 94 cm in tehtal netto 387 kg, bil pa star šele pet četrt leta. V Slovenskih goricah so silno debeli prešiči zadnji čas nekaj navadnega in jih uvažajo vse s Kranjskega. — Pri jedi je umrl v Trstu GOletni delavec Fr. U d o v i č v neki gostilni. — Nesreča na morju, v Pod- gradu je Yihar zagnal iz luke ladjico, v kateri so bile tri osebe. Ker o ladjici ni ni nobenega sledu, so najbrž vso tri osebe utonile. — Dva prsta Je odtrgala dina-mitna patrona v Poreču 271etnemu gozdarskemu azistentu Lovrencu (5 e r-d o n i j u. — Zaljubljen do ušes. Snoči se je nekemu brhkemu fantu z Gorenjskega pojavil Črv ljubezni. Ljubil je doma neko natakarico, kije potem odšla v Ljubljano. Fant je za svojo golobico, ki mu je dala že „korbco" izvedel in se pripeljal za njo. Pil je v gostilni do 12. ure ponoči in pri tem strastno motril svoj ideal. Ko je prišel policijski stražnik napovedat policijsko uro, se je zaljubljenec moško odrezal: „Vi greste lahko ven, kadar hočete, jaz bodom pa Sel, kadar se mi bode zljubilo.- Seveda se ta ni zadovoljil s tem pogojem, inje poklical na pomoč svojega tovariša, ki sta potem postavila hudega zaljubljenca pod kap. Ker ga je imel Sa fant preveč v glavi, ga niso nesle olgo noge io je kmalu mesto po teh, brodil z glavo po blatu. Ko se je zopet skobacal pokonci in ga je menda bila ljubezen že minula, je izgledal kakor kak mlinar in gotovo si bo drugič dobro premislil, predno si bode zopet prišel svojo prevročo ljubezen hladit v cestno blato. — Topničar -- pešec. Danes zjutraj je iz tukajšnje garnizijske bolnice odšel topničar Karel Graf. Preoblekel se je v uniformo pešca c. in kr. 27. pešpolka in tak šel v mesto. V Hrenovih ulicah št. 10 je videl, da je pri nekem stanovanju odprto okno in se hitro splazil iz neznanega vzroka v stanovanje. Ko so prišli domači, so Grafa oddali mimo patrulujočemu stražniku, da ga je odpeljal na magistrat, odkoder ga je vojaštvo potem peljalo zopet v bolnišnico. — Stepli &0 se snoČi na Rimski cesti št. 5 in je pri tem z nožem sunil mizarski pomočnik Leop. Flander Mihaela Hribarja v levo roko, vsled česar mu je odteklo toliko krvi, da se je onesveščal. Hribar je zadobil prvo pomoč od policijskega zdravnika gospoda dr. Blnerja, potem pa so ga prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Flandra in Še par njegovih tovarišev, ki so se tepeža udeležili, pa je policija dejala pod ključ. — Na tla podli je dne 86, t. m. prevozniški hlapec Ivan Ohan na Poljanski cesti Oiletnega delavca Franceta Primca, ki je šel po hodniku, a je Ohan tako blizu vozil, da ga je z vozom zadel. Prime se je na nosu poškodoval. — Na policijskih oglasih sta razstavljena dva falziflkata bankovcev po 20 K. Eden je izdelan dobro, drugi pa slabo. Občinstvo naj si jih v lastnem interesu ogleda. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 71 Slovencev, 85 Macedon-cev in 5 Hrvatov. 42 Hrvatov je šlo na Prusko, 11 v Seheibbs, 18 pa v Bolcan. 17 Ogrov se je odpeljalo v Inomost. — Izgubila je služkinja Antonija Bezlajeva rujavo, usnjato denarnico, v kateri je imela 8 K denarja. — V restavraciji na kolodvoru V Ljubljani koncertuje danes vojaška godba na slanikovi pojedini. Nastavi se Salvatorsko pivo in novi Schmitsberger. — „Ljubljanska društvena godba" priredi ]utri zvečer koncert v „Narodni kavarni" (Gosposke ulice). Začetek ob 9. uri. Vstop prost. • Najnovejše novice. P o draženje mesa. Saksonska vlada je dovolila letni uvoz 30.000 svinj iz Avstrije. — Umori. Na Dunaj u je voznikova žena Katarina Bauer svojega 21 2 leta starega nezakonskega otroka tako grozovito pretepala in trpinčila, da je otrok umrl. — V Norimberku je kemik tovarne r Siemens - SchuckeTtwerken", V o 1 k 1, zastrupil svojo nevesto ter neznano kam izginil. — V Brunšvikn je slikar Ni eru a n prerezal svojima fantičema vratove ter se nato obesil. — V Belgradu ustanovi neka bavarska družba tovarno za sladkor. Skupščina je družbi že dala koncesijo. — Sedem otrok je zgorelo v vasi Stublina na Srbskem. Zažgali so hišo otroci. — Cesar, ki ima mnogo prostega časa, je vsekakor nemški cesar, ki je za svojo srebrno poroko narisal dve sliki, jih dal pomnožiti ter jih razdelil med svoje prijatelje. — Berolin brez vozov. Zaradi neke policijske naredbe štrajkajo včeraj in danes povodom poroke princa Eitla vsi berolinski izvoščki. • Trafikantaka loterija, žrebanje srečk za ustanovitev podpornega zaloga dovoljene trafikantske loterije pod pokroviteljstvom nadvoj-vodinje Marije Jožefe bo nepreklicno dne 'J. marca v kameniti dvorani mestne hiše na Dunaju in je glavni dobitek na ogled pri g. juvelirju M. Lukacs na Dunaju (en 14) drugi dobitki pa v razstavi dobitkov VI. Mariahilferstrasse 109 ob prosti vstopnini. Srečke po 1 K se dobivajo v vseh tabaČnih trafikah, loterijskih kolek turah in menjalnicah. • Otrok In kača. Neka angleška gospa, ki je dalje časa živela v Indiji, priobčuje v „Gentlewomanu" sledeči resnični dogodek: „Pred sosednjo hišico je sedelo vsako jutro majhno indijsko dete ter jedlo svoj zajtrk: v mleko nadrobljeni kruh. Otrok je bil vedno vesel ter se sam seboj raz-govarjal. Ko pridem neko jutro bližje, opazim vsa prestrašena, kako žre strupena kaČa klopotača iz otročje skle-dice, dočim jo dete nežno bije z žlico po glavi ter ji smehljaje se govori: „Bobberi, bobberi !u (Ni lepo, ni lepo!) Toda kača se ni dala motiti. temuČ je mirno dalje srebala mleko, a ko se je nasitila, odplazila se je v bližnji grm. Stala sem ves čas kakor oka- menela, nisem se upala ganiti, ker bi lahko razkačila kačo, da bi ugriznila otroka. Šele. ko je kača izginila v grmovje, pozvala sem ljudi, ki so jo poiskali in ubili. Ko je dete za to izvedelo, je začelo bridko plakati ter pripovedovalo, da je kača že več dni hodila mu pomagat mleko jest." * Zdravnik — slepar. Zdravnik tir. Kotschau v Kolinu je imel kot sloveč specialist za ženske bolezni velike dohodke, vkljub temu se je polakomnil tujega denarja ter je izvabil dvema kapitalistoma 70.000 K, svoji pospodinji pa 24.000 K. Obsojen je bil v lHmesečno ječo ter na izgubo časti za tri leta. Izpred soditfa. Izpred tuk.jftniea. porotnega sodišča. PoŽigalec. Janez Dimnik, 41 let stari hlapec, rojen v Ljubljani, je prišel dne 20. grudna m. 1. k bajtarju Janezu Kebru v Podmolnik. Tam se je tudi nahajal Karel Keber. so izpili 2 litra žganja, katerega je plačal obdolženec, nakar je prenočil v tej hiši. Dimnik je ostal do drugega večera v Kebrovi hiši, nato je pa šel v gostilno Marije Ferkol v tisti vasi pit žganje, Nazaj idoč je prišel zopet h Kebrovi hiši, ker je pa našel hišne duri zaklenjene, zato je prosil gospodarja, naj mu odpre. Keber pa je odgovoril: rNe bom!" Na vprašanje, zakaj da ne, mu je ta odgovoril: rNe bom, le naprej pojdi, kaj se boš zmeraj pri meni obešal, jaz te ne nucam." Te besede so Dimnika tako ujezile, zlasti ker je bil vsled zaužitega žganja pijan, da je zažgal slamnato streho Kebrovo. Ogenj je vpe-pelil bajto s hlevom vred in nekaj premičnin. Škode je bilo 770 K. Janez Dimnik je odkrito priznal kažnjivo dejanje, izgovarja se le, da je bil pijan. Obsojen je bil na 3 leta težke ječe, poostrene z 1 postom in trdim ležiščem na vsake 3 mesece. Kazenske obravnavo pred deželnim sodiščem. Nezvest hlapec. Jakob Mrak je služil pri Alojziju AVienerju na Jesenicah za hlapca. Gospodar mu je izročil 36 K, da bi bil rešil neko blago na železnici. Mrak pa tega ni storil, marveč je porabil zaupani denar. Obsojen je bil na šest mesecev ječe. Aretovanju seje proti vil Miha Škrabar iz Kamnika. Sicer je izučen kovač, a ne mara opravljati svojega obrta, marveč le dninari. Dne 1. prosinca je kolovratil pijan po Kamniku. V Sušinovi mesnici je nadlegoval ljudi. tako. da gaje moral pomočnik France Selan iztirati s silo iz mesnice, nakar je začel Škrabar v pričo več ljudi preklinjati Boga. Are-tujočega redarja je pahnil od sebe in ga zmerjal z lumpom, tudi je v občinskem zaporu razbil šipe. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe. Kar se ne stori, se ne zve. Precej pijani Janez Knific je v Hočevarjevi gostilni v Št. Valpurgi nadlegoval goste. Ko se je vračal okoli polnoči domov, ga je nekdo napadel pred hišo Franceta Kninca in ga udrihal z neko trdo rečjo po glavi, da se je napadanec zgrudil. O storilcu ni bilo ne duha ne sluha. Miha Kozjek, gostač iz HraŠ, ki je v spremstvu okvarjen ca zapustil gostilnOj je izpovedal pred sodiščem v Kranju kot priča, da mu o tem dogodku ni ničesar znanega. Kasneje ga je jela peči vest, da je naznanil orožnikom, da je pravi storile*; Janez Jerman, posestnik na Hrnšici, ter da je ta K niti ca poškodoval z neko palico, ki je imela na koncu betico. Jerman je bil obsojen na 7 mesecev aežke ječe. Kozjak pa na 1 mesec. Napad. Na novega leta popoldne sta zapustila Janez Gašper-lin in njegov sin Jakob neko gostilno v Srednji vasi. Ko sta Štela na cesti denar, se je pridrevil Jožef J are iz Srednje vasi, oborožen z vilami, in napadel brez povoda Jakoba Gaiperlina ter ga na levi roki lahko poškodoval. Obsoj en je bil na H dni zapora. Težko poškodoval jp Peter BenediČič, delavec iz Crngroba, Janeza Zakotnika na Trati. Brez povoda ga je začel sprva zmerjati, potem pa ga napadel z nožem in mu zadal v levo roko dve nevarni poškodbi, tako, da bi bil kmalu oh roko. Benedičič je bil obsojen na 13 mesecev težke ječe. Telefonska in brzojavna poročlliL Dunaj 28. februarja. Predsednik upravnega sodišča, grof Friderik Schonborn je bil danes v posebni avdijonci pri cesarju. Splošno se pripisuje tej avdijenci velik političen pomen. Krakov 28. februarja Tukajšnji politični krogi so prepričani, da pade Gautsch Že v kratkem. Budimpešta 28. februarja. Minister Kristoffy je razpustil vse takozvane »dobrodelne odbore*' v posameznih komitatih, ker so se bavili s politiko Budimpešta 28. februarja 1500 delavcev je demonstriralo v Požunu za splošno in enako volilno pravico in proti koaliciji. Belgrad 28 februarja. Srbski delegat P o p o v i ć in ekspert K i s sta sa odpeljala na Dunaj zaradi pogajanj glede trgovinskega provizorija. Belgrad 28. februarja. Av strija je včeraj sporočila svoje pogoje za trgovinski provizorij; srbska vlada je danes brzojavno stavila protipogoje, upa pa, da bo jutri, ko poteče pogodba, stvar v redu. Pariz 28. februarja. 8New York Herald* poroČ3, da je bil v mestu Buenaventura potres, ki je trajal 21 sekund in pri katerem je bilo 2000 oseb ubitih in ranjenih. Pariz 28 februarja. Pri < če rajšnjih pustnih obhodh po Boule vardih in v Ouartier Latin je policija ujela kakih 1000 oseb, ki so imele pri sebi prepovedano orožje in škatljice z zdrobljenim poprom Hotele so provzročiti velike rabuke in krvoprelitje, da bi vsled tega padlo protiklerikalno ministrstvo Avstrijska spaoljalitata. Na Seiodcu bo ehaiocim ljudem priporočati je porabo prist nega .jMoUovega Seidlitn-praika'*, ki je preskušano domače zdravilo in vpliva na 2elc dec krepimo ter pospe Silno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom Škatljica 2 K. Po postnem povzetji razpoailja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnar, oa deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov pre parat, zaznamovan z varnostno znamko ir. a podpisom. 5 31—3 Oft-nja In ilom« varnr bl«*T«»Jiilee H>fl)Lty Litvin: Dun»| JLV1I S. 26 tO.000 jI) j« t r»bi od UU 1880 Izdelek prvo vrst«, ki m J« ©bae»el ilj^no. Ceneje nego poTsod drugod. A&6 Darila. Za dražbo av. Cirila in Metoda Neimenovana v Kranjski gori K 2'— mesto izleta v Trbiž. — Gospod G. Pikel, župan v Postojni, K 7-30 pri obravnavi za oddajo kamnoseškega dela za Vilharjev spomenik, nabrali odbor in primorski ponudniki skupno. — Gosp. Albina in Franc Višnikar v Ribnici, K 20'— mesto nagrobnih vencev za gg. svetnika Maksa Vidica in notarja Iv. Gregorčiča. — Gosp. Anton Dečman v Ljubljani, K 20 — mesto venca na krsto bratrancu Maksu Vidicu dež. sod. svet. v Gornjem gradu. — Skupaj K 4930. Srčna hvala! Živeli! Za Domžalskega Sokola: Gospod Rado Jelene, not. uradnik na Brdu-Lukovica, K 4/51 nabral v Smrkoljevi gostilni ob priliki Šaljivega plesnega venčka. — Živel! Zahvala. Visokorodni gospod c. kr. okr. glavar v Rudolfovem baron Rechbach, častni občan žužemberski, je daroval za reveže občine Žužemberk znatno vsoto 200 K. Za ta velikodušni dar se navedenemu gospodu najtopleje zahvaljuje obe. predstofnistvo v Žužemberku, 759 dne 26. febr. I90G. I. Vehovec, župan. Umrli so v Ljubljani. Dne 24- februarja: Fran Mežnar, mesarski pomočnik, 52 let, sv. Petra eesta 87", srčna kap. V deželni bolnici: Dne 22. februarja: Karel Garbajs, delavec, 47 let, Nephritis. — Anton Vode 54 let, kap. Dne 23. februarja: Fran Novak, delavec, 30 let, jetika. — Fran Repar, natakar, 22 let, jetika. — Josip Ajdove, delavec, 46 let, jetika. Dne 24. februarja: Antun Simončič, dninar, 28 let, jetika. — Marijana Volčič, delavka, 76 let, ostarelost. Dne 25. februarja: Anton Braust, p sestnik, 47 let, jetika. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 27. februarja 1906. Denar Zadnjitiden! Žrebanja 9.maca! Traiifontsfo loterija 2223 dobitkov. 679—4 Glavni dobitek 40 000 k on vrednosti. Srečke a 1 krono. — Naprodaj povsod. blago 99 90 100 1U 99 85 100 00 10O05 100 25 11810 11830 9f> 'JO 9540 113 80 11J 99-50 10165 100 65 101 — 100.— 100 — ■ I (t „Le D6lice"i cigaretni papir,cigaretne stročnice Dobiva so povsod. 1079-24] L, PraflNtlMi i. P. n. Ako rabite za spomlad moderne, dobre in trpežne Čevlje p prosim počakajte na otvoritev zaloge čevljev iz tovarne iiiliovgrasle to je do začetka mes. marca. Vzorci so že danes na ogled v modni trgovini Henrika Kenda v Ljubljani, na Mestnem trga St. 17. 544-3 Proti prana jem, luskinam in izpadanju las «elig* wg»«U*« prlaaaaa Ta&no-cninin fiictm Naloifc«Bi papir)« A'2 \ majska renta. . • . 42-, srebrna renta . . . 4- e avstr. kronska renta . . 4fl/6 , zlata m . . 4#/0 ogrska kronska renta . 4»/, . zlata 4*/i posojilo del. Kranjske 4 ,°, posojilo mesta Spljet 41 „ . ■ Zadar 41 , č bos.-herc. Železniško posojilo 1902 . . . 4*/, češka dež. banka k. o. » . . ž. o. 41/, zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 4l ,*, pest kom. k. o. z 10- pr...... zast pisma Innerst hranilnice..... 100 50 101 B zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . 4 , z. pis. ogr. hip. ban. 4 , obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4' .• - obl. češke ind. banke i* prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 99 90 4#. prior, dolenjskih žel. . ^950 100-3", prior. juž. žel. kup. 1 310*25 318 25 4' ,e avst-. pos. za žel. p. o. 101 - 10*2 Srčike. SieJike od L 1&G0J » . . . 1 195 50 197 50 - od 1. 1364 ..... 289-- KO - , tizske......159- 161 m zem. kred. I. emisije 293 - 903 — . . . II. 295 - 3U5- . ogrske hip. banke . 2tVj 266-50 . srbske a frs. 100— 100*— 108- -, turške...... 150 25 151*25 Basilika srečka . Kreditne » inomoške , Krakovske » • Ljubljanske , Avstr. rdeč. križa m • 100 35 10135 100- 100 H» 100 15 100 25 10025 101-25 100 50 107-50 100— 100 50 100— 100 90 9950 100&U 100 50 101*50 tfudolfove , Salcburske , flunajške kom. , Oc:-.ic«. južne železnice . Državne železnice 25 - 27 — 470- 487 -79 - 85- 99 — 08 — 53 50 34 75 64 77 50 91 — 61 — 61 50 32 75 58 — 71 50 ^r««J* 1~»1*«W, m+mtrm-•ajvaj* 1 u alte in preprMaaJav lapav-flavnja las. t BtoUralM ■ Bifsteai i K. aairpoiiija ne ■ obratno poito na manj kot die steklenici. Zaloga vsth pralikuianlh zdravil, modlo. mil, madiolnal. vin, ipooljall-(•t, najflnsjilh parfumov, klnirglGnlh obvMa avazlh minarainlh vod 1.1 d. Del lekarna ICilana Leustoka 1 Ljubljanu Ratljm ctiti it. 1 poleg notoa^m^aga^Pran Joaatarajra ^ ... 534 - 544 i j ... 127 25 12S 25 . . . ! G7185 G72K5 \vsu\-cgrske binCnc dem.. 1&32 - i&42 Avstr. kreditne banke . . i 670 50 671 50 Sgrsfce „ • - - 7,^7 OU 7*K Zivnostenske » . . Uš 24ti &0 Premogokop v Mostu (Brux) ._ Alpinske montan .... 5JiJ 5u 54050 Praske žel. ind. dr. . . . 2640- - 2656 — Rima-Muranyi.....540 541 — Trboveljske prem. družbe . jI 275 — 279 Avstr orožne tovr. družbe 562 Češke sladkorne družbe Valut«. C. kr cekin . . . . 20 franki..... 30 marke..... fovereigns..... Marke...... Laski bankovci ... ftublji......• Dolarji......< 566 — 15tV - 159- 11 35 19-10 23 49 2398 11-99 19 12 2356 24U6 117-30 117-50 95t»5 95 8.. 250 75 26175 .......I! 4'84 5«- Žitne cone v Budimpešti. Dne 88, februarja 1906. IVrmln . Pšenica /a april ... za 100 l9 K 1678 . oktober . . . 100 . „ 1672 Rž „ april ... „ 100 „„ 1370 Koruza „ maj... . „ 100 „ , 13 bo Oves , april ... „ 100 „ . 16 40 „ oktober . . . 100 . . 1364J EaVUtU. Neizpremenjea). Meteorolosično poročilo. Viiina u« kdo naših cenjenih prijateljev in znaneev pomotoma ni prejel obvestila o smrti, naj nam blagohotno oprosti. V Ljubljani, 26. svečana 1906. 754 Žalujoči ostali. £air&.ees»9 Direkcija A. Kamposch. pripravna %a kakega obrtnika ali pa trgovca. Kupec lahko tudi prevzame trafiko v biši. Cena po dogovora. Vee pove lastoik Franc Arh na Rečici, pošta Bled. 724-2 Posojilnica t Črnomlju re^istr. zadruga z neomejeno zavez«> bo imela svoj redni občni zbor ob 3. u**l popoldne v svoji lastni hiši v Črnomlju. v veliki dvorani 0!» Društvene godbe" va pojedina. Hostovljeno Suluator pivo in Poulansko pivo iz Salvatorske kleti v JVtonakovem. Začetek ob 8 zvečer. Vstopnina 30 kr. V stranskih prostorih ter v vinski kleti je poskrbljeno za domačo godbo. DNEVNI RED: 1. Poročilo ravnatelja o izvršeni postavni reviziji ter o stanju in de!o-vauju posojilnice. 2. Predlaganje računa za 1. 1905, določitev nagrad in sklepanje o razde litvi Čistega dobička. 3. Volitev načelstva in računskega pre-gledovalca in njega namestnika za prihodnjo volilno dobo. 4. Nasveti. Ako občui zbor ob 3. ari ne bi bil sklepčen, se bo vršil dragi občui zbor isti dan ob 4. uri popoldne ravno-tam ter z istim dnevnim redom ne glede na Število zastopanih deležev. P. n. zadružnike k obilni udeležbi vljudno vabi 738 načelstvo. T najem se išče dobro idoča gostilna tresti ali tudi drugje na Kranjskem blizu železnice. 645—5 Ponudbe je pofci'jati na npravn. lov. Naroda- pod „št. 645". MM f Ljubljanska kreditna nanka ¥ Ljubljani Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodnjn 9so vrste iroiit, aaslavmh pisem, pnjoritet ko* znana)uit obligacij, srečaj delnic, »aiat, novcev in deviz. Promese Szdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'--. Rezervni zaklad K 200.000' lamina to UatietftM m« pc«Ju|»« n iranntM nphja Probane vrednostne papirje in rziu■- -sir-a-je aradica proti vnovčuje zapalo kupone. Ik-cltzziI lzsna.loi. Vinkuluje in devinkuluj« ▼ojaške žaoitninske kavcij«. Hanm ^s&kb nenni Podružnica v SPLJETU. D«B»ruo vlojge Nprejema v tekočem računu ali na vlozne knjižice proti ugodnim obrosum. Vloženi denar obrestuje od dne v'oge do dne vzdiga. 3 Promet e čeki in nakaznicami. 24 Bal 3385 144155 67 Prvo ljubljanska veležsolnica za Kavo z električnim obratom. Vsled direktnega uvoza kakor tudi zaradi velike razpečave lahko dobavljam povsod za izvrstno priznano, s strojem In racionalno žgano kavo, ki je vsak dan sveža, torej zelo aromatična, najfinejše kakovosti in najbolj pooeni. Prodajam pa posamezne vrste kakor tudi najbolj preizku. šene zmesi. Prednosti s strojem žgane kave pred navadnim praženjem so splošno priznane; o tem se lahko vsakdo preprtć* z malo poskurnjo Z •tihemu, spoštovanjem KAREL PLANINŠEK na Dunajski cesti. (Postajališče elektr. cestne leleinice.) 111- I 5 kron in več zaslužka na dan! Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na n&lih strojih. — Preprosto in bitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ni Česar. — Oddaljenost ne Škodi nič in blago prodamo mi. Družba pletllnlh strojev za domače delavce 3477 &i THOS. IX. WHITT1CK Ac - pošilja s p tfe'i^ zahvalnih Naznanilo. Pariška svetovna razstav« 1900. BET* Prečastito ženstvo v mestu Ljubljani in v okolici! Podpisanec si dovoljujem najvdaaeje priporočati se kot angleški damski tailleur. Spričo večletnega poslovanja v prvih berolinskih in dunajskih damskih salonih sem v prijetnem položaju, da morem postrezati glede kakršnihkoli cenjenih zahtev. 649—4 C. Kaspar t IilM Diajska cesta šle? 32. Slovenci k Slovencu! M mm ii ii i £AV DENTI£Bltt DliDOCTEUR **«acrartWa*«B**' g-PARIŠ Swe£o*nosfswR8 ustna wod&. Dobiva t« povsod. 3664—33 V sredo, 28. februarja otvoritev! ii, v Šelenburgovih ulicah štev. 6. Novi klavirji od 200 gld. naprej. Novi klavirji od 4 gld. | j naprej v najem. Gosli, cifre, kitare, harmonike, strune in druge potrebščine. |; Ubiranje in popravljanje klavirjev. V K. 674—3 I ,1 pojedina slanikov. morskih rib in morskih pajkov „Granit cevolo". Polenovka na mornarski način Svirala bo nova ljubljanska godba ki bo igrala izključno samo slovanske komade. Vstop prost. Za mnogoštevilni obisk se priporoča Andr. Bogovič 740—3 restavrater. i /T Največja izbira najbolj K S50; piiMlen */, l*.*«. H 1*31*. Edina izdelovalca: Finster & Meisner, tvornica za lake, Monakovo. Prodaja samo A. Deghenghl, tvornica za parkete t* 11 i. 2605- Zavod za likanje moškega perila = {** strojnim obratom), ■ Glede na objavo o otvoritvi mojega zavoda za likanje gi usojam Še razganjati, da lahko vsakdo Že oprano moško perilo ki se mi v prvih dneh tedna pošlje za likanje, že v soboto tistega tedna pride iskat. Cena za likanje je nastopna: za pokončni Ovratnik 4 h, za zavihan ovratnik 6 h, za par manšet 8 h, za gladke prsi 8 h, za prsi z gubami 10 h, za srajco z gladkimi prsmi 28 h in za srajco z nagubanimi prsmi 32 h. Obenem še opozarjam, da je na stroj likane ovratnike zaradi s tem dosežene trdosti in posebne gladkosti zanesljivo moči nositi en dan dlje, nego ovratnike likane na roko. Obilnega obiska prosi z odličnim spoštovanjem 330-6 J* Ho trgovina s perilom in modnim blagom v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 8. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnima in tisk „Narodne tiskarne11 27 8462 85551695 85141601