Leto LXIX. It. I95 L]tiM]asm, četrtek tj* avgasta 1936 ^a .-- va^s* ^at '" «W| j^^r m ^^H ^^f HHp B|H^^^^H ^B J^B ^^r • ^B BJ SbBSBjBjI ^BsSi SflBflBSSl SjBBB^BBSv I ^^B ^^BJI BB^ B"^^ Lxaa.jA trsaK jad popoldne, izvzema) asdeJja u> pcasnia*. — uimibo do Jb peut *rst 4 Din 2. do 100 mt 4 DiB 240. Od 100 dO 800 fWt A QtB 1» sajp lUMIP POUt rrvta Din 4.-> Popust po dogovora, inscratnj davek posebej — >8lovooflkS Narod* r«iis mesečno v Jugoslaviji Din 12«. ca inosemstv© Din 25- Rokopisi as o* vračajo UREDNIŠTVO IN UTRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva olftee tat*. I Telefon: Si-22. 81-23, Sl-34. U-J5 H Podraftnico: MARIBOR Stioasinaverjeva 3b — NOVO MESTO, LJubljane** c. telefon št. 26. — CELJl*: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva nnos 1, telefon ŠL «6; podružnica u prm ve: Kooenova nllcs 2. telefon it. ISO. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postne branllniea v LJubljani st. 10.35L. Anarhija v Španiji: želja po maščevanju Notranje in zunanje posledice v presoli maroškega opazovalca Tanger v avgustu. B. Razvoj državljanske vojne v Španiji do-pušCa povrsn* vtis. da bodo organizirane in disciplinirane ćete* generala b ranca od-nc&le končno zmago nad sicer številnejšim, a manj discip.imranim in vojaško manj zdrrsiranim nasprotnim taborom. Madridskim iVla.ii primanjkuje predvsem izveibamh oficirjev. Ob zasledovanju poročil s fronte rc z,m, da so v stalni ofenzivi samo uporniki, madridska vlada pa da se samo brani, in sicer na vseh straneh: zdaj na severu, zdaj na jugu, zdaj spet na zapadu. Ta vt:s potrjuje dejstvo, da so na vsoh poteh ki vodijo v Madnd. porušeni vsi mostovi, kar na.t bi upornikom preprečilo vsako prodiranje proti prestolnici. Toda to so samo površni vtisi, ki jih po dejanskem razvoju dogodkov ni mogoče kontrolirati. Glerle potrka in načina bojev soglašajo tu v Tangcrju vsi španski državljani, naj bodo Katalonei, Andaluzijci ali Španci iz severnih pokrajin Obe sprti stranki pobijata svoje nasprotnike z isto intenzivno: t-jo, le da so ti pokoli bolj sistematični na uporniški in bolj kivolocni na strani vlad-n h pristašev. Skrajni levičarski elementi odgovarjajo na obsojajoče opazke povsem hladnokrvno: Ponovne izkušnje republikanskega režima so paka zale. da smo tako dolgo ne moro zmagati, dokler pušča pn življenju oficirje, duhovnike, meščane in gospodarje. Komaj jih porazimo, že vstajajo njih sile znova. Treba jih je enostavno pokončati, prav do zadnjega!« Tn to povelje sp striktno izvršuje. V nasprotnem taboru rmslijo zopet po svoje: /Komunizem ki ga podžiga anarhija, prinaša smrt vsemi] narodu. Proti tej nevarnosti so zakoni prav tako brez uspeha, kakor so brez uspeha zdravila pri raku. Treba j° to nevarnost izkoreniniti z *plezom! Vse, kar kaže na zunaj le znak elabegra, mora biti uničeno!.«... španska ne pozna zlate sredo. Vse njeno Tnvljenje je en sam ekstrem. Danos sta v Španiji mo?.na samo dva tabora: rd^či m modri, komunistični in fašisliCm: seveda, kakor to razumejo Španci, ki si esje p^ia-ve evropskega kmitinrnt q tolmačijo čisto po svoje špansko ljudstvo bi nairajše ne hiln ne v prvem no v drugem taboru toda polivka potrebuje v m5ni pristaše in v bojih — bojovnik^: zato <^ama natakne vsakemu poedincu svojn posebno et;keto. ga uvrsti v svoje vrste in mu da orožje v roke da se bori proti nasprotn k u To i« slika današnje špan "jo, ki so zvii« v strq<5-n-ih bolečinah divjega brslomorn^fa klanja. Ozračje jo provoč nasičeno z ž«lio rv> maščevanju, da bi bilo mogoče sugerirati misel o sporazumu in pomirioniu ra^p^He-nib političnih strasti Nekoga dne bo sove-da tudi orožje padlo iz rok obeh sprtih strank, ki se bosta v medsebojnem klanju izčrpali, a Španec niti tedaj ne bo priznal svojega poraza. . . Sezona je obsežnemu razvoju državi >an-ske vojne zelo naklonjena: vroče je in zemlja je suha, v kolikor ni namočena s krvjo španskih sinov. Ko bo nastopila zima, bo marsikoga minila sedanja vroče-krvnost in strasti se bodo morda nekoliko umirile. V Madridu bo tedaj morda druga vlada, toda situacija se zaradi tega ne bo veliko izpremenila. Samo vloge si utegneta obe stranki zamenjati in to je vse kar lahko pričakujemo. Španije si brez upornikov ne moremo misliti. Ce imaš v Madridu levico, se upreta jug in sever: če imaš tam desnico, pa najmanj Katalonija in vzhod. Circulus vitiosus! Zato ne moreš glede Španije nikoli ničesar prerokovati. In kai zunanja politika? Anarhiia na. na znotraj skriva marsikai • Akrivnostn.va tudi glede bodočih mednarodnih odnosajev — nove Španije. \a čpan«kem ozemlje M dan*=s križajo najrazličnejši zunanji interesi Ne d,i ^e sicer na vse s prstom pokazati, a mhee ne dvomi, da so in da *e razen tega ?*> močno križajo. Občutljivost dveh sil pa je v sedanjem razvoiu španske dr tavljapske vojna naravnost otrpi i iva. To sta Nemetja :n Italija. Kakšen ho refleks nemS. čiia in Italija. Kakšen ho refleks nemsk !i in italijanskih simpatij do Kranrovih upornikov, če Franro zasede Madrid? Glede Nemčije t^o si vsi na jasnem: sova Španija hi se zavzemala za pri»K*no sodelovanje ž no že zalo. k?r ni njena soseda. Germa: nof^ska politika hi bila razen lecja utemeljena v nekih zgodovinskih r aunaseeneali Kaj pa Italija? Prijateljski odnosa ji novo Španije ž njo bi pomenili važen preokr*' sredozemskega ravnotežja :>panrj pa v splošnem ne simpatiziralo preveč z Tta'ija-nt Z ža'ostjo gledao v Sr^dozeni'je. k^er je Italija zavzela nwh nekdanjo pozi**! o Tudi Franco ni Rimu naklonjen, vendar z navdušenjem sprejema v ^voji lorbi prot -»rdečim- avione, ki prihaja-o od tam To so španski paradoksi K vsem tem zunanjepolitičnim proble-mom se v najnovejšem času pridružuje §►» eden: vprašanje Maroka in njegove poziciv v sedanji anarhiji. Ne smemo pozabiti, da ie general Franco začel svojo revolto v španekem Maroku in da jo je šele od tu , zanesel na Iberski polotok. To je v samoobrambi napotilo tudi madridsko vlado, da skuša *r»Ha. zanetiti proti revolto proti generalu Fiarnu na istih tleh — v R-ifu. kj?r DOJBka domača plemena k uporu, ki naj bi onemouoči' nadaljnje rjkrutiranje Fran_« rovih vo ».kov \7 ifilrni Maroku «>o med o je moral pred dn*»vi ?atoči ■ vso svojo družino tud španski poob'aščeni minister Prie-to del Rio ki je imel to smolo, da je brez odlašanja izvršil povel e madridske vlaJ?. naj ■atsvj na poti opli v Škodo Španijo in cigar prst s. povsod vidijo tudi v sedanjem hrat»mo nem span skem klanja. Juan Mar^h je po Trranovih trditva-h sovražnik spanije st. 1. Ta »despot Bale-arov in 7lasti Mallorce« je igral skrivnostno vlogo v vseh dobah novejšega span skega razvoja: najprej v Času ustavne monarhije pod Alfonzom XIII.. nato z-a Primo de Riverove diktature ter kono.no v sedanji republiki Tdiotapor med vojno, ko je dobavljal Nemčiji podmornice v Sredo/emlju. je ostal tihotapec tudi v miru. Po vojni je bil lapietes v več tobačnih tihotapskih afer. Splete] jo povsod sijajno mrežo svojih nevarnih zvez in kjer ni p>ma^rala zveza jV 'spregovoril od njega plačani *pisto-]oro- Povsod se je srečno zmazal. Postal J€ i <;•' i/med največjih sil povojne Španije \'..n •' hijn ki ga je najprej pre-cranjala. jo kr.n no sami segla v njegovo roko. Primo o republika ukrotila Mareha ali pa bo March omagal nad njo! V prvih dveh lotih sooiaii^tionega ro-žima .se je March umaknil v tujino. Zoeln se je. da je pobegnil za vsojej. toda na skrivaj je koosnirirai naprej. Podpiral je s svojim, še bolj pa tuj:m denarjem desničarske listprepričajj republjkanec m ga je bilo treba šelo pridobiti. Znano je, da v* Franco ni udeleževal prvih posve-tov zarotnikov, domneva pa !»e. da je bil to aamo varljivi vioVz. ker bi »i drugače ne mogli razločiti njegove nenadne polkične metamorfoza. Raj je s> S junija letos podal povsem lojalno izjavo naeproti repabla\anskemn režima. Mardh ga je že tedaj imel v svojih rokah. Vsa drugo je avtomatsko sledilo na Harcnova povaljja, Laaass Teran je prepričan, da jo bila pra\a zarota skovana na Balearih. kjer j^ bil cvneral Kramo ^loločen za vrhovnega komandanta Tedaj je prišlo do predaje na črtov "Baleaiskega otooja tujim silam, ki isrrajo v sedinj.i španski revolti važno vlogo. Po Teranoveni m-n^nju je bila ta Fran-cova veleizdaja javna tajnost se pred izbruhom državljanske vojne, ker so baje ve-deTi z.injo - najvišjih križih in med dpi £imi oe:o sam predsednik špansko republi ke Aloala 7>amora. Toda skrivnostni Mareh je razpolagal z. dovolj močnimi sreds'vi da ni v njogovo rovarjenje nihč^ po^gel Ce smemo verjotj tem zanimivim odkri tjem ,^panekega novinarja, je toroj .Inan Maroh pnra ft£r«ira bratom o rn^STa klanja na Ibe-rskem otoku. Cabanellas proti katalonski avtonomiji I^izbona, *27 avgusta. AA (ien^ra-! Cabanellas. ki je prispel v Scvillo, jo izjavil novinarjem, da hodo uporn'ki po svoji končni zmagi izvedli svobodne voIHve. Ke so ga vprašali zastran avtonoroije Katalonije, ie dejal, da ni pristaš pokrajinskih avtonetnij. Katalonija je s svojim zgledom pokazala, kako se da zlorabiti avtonomija, je dodel vendar pa je v načelu za decentralizacijo uprave v raznih pokrajinah, pri čemer je se ved.a treba prepustiti centralni vladi pravico do končne odločitve. „Kamerun" ie vozil orožje l-rfHidon, 27. avgusta. AA Times poroča iz Ivzbone, da je nemški parni k > Kameruna, ki ga j? ustavila španska križar-ka »J^jbertad« izkrcal v Lizboni 800 ton vojmega materiala. Tudi šv^cLsk^ parni k je izkrcal v Lizboni veliko količino vojnega materiala, ki bo prepeljan pro>ko Por-tngaske Španskem upornikom. Ustavitev prometa Lufthanse z Madridom Madrid. 27. avgutua. d. Madridska vlada je naprosila upravo nemške Ltrltlisnse, naj ustavi premet me-d Madridr«r» ^m kraji v inozemstvu, kar se je zgodilo z včerajšnjim dnem. Verniki odpravnik poslov j? odpotoval v Berlin, da poroča o pologa iu v Španiji. Sumljivi španski ladji Gibraltar, 27. avgusta, o. Radio v Seviili je včeraj poročal. da so angleške vojne lad e v gibraltarskih vodah ustavile dva ;?*"'^ parn-rka i*n ju zaplenile, ker sta K'i i* n-evažala oroži? in stre'ivo za španske vladno čete. Zaradi tega. je vojaško po-veFsSve v (rbraMarju danes izdalo komunike v k^Tcm pravi, da jo angleška vojni 'idia Siritis« ustavil-? dve španski ri-b:>V lac\; k: sta s- sncljivo gibali v ||iH-'a|tsTs\ili vid?»h. Ar.g?cšV; mornarji so rbe !^df: nreis.kah\ na njih na ni?o našli n/kakršnocvi vo'mega materijala. Zato sta smeli !adf.: odpluti dalje. Frif»rave za rojatoi dati Nj. Vrt, kralja Petra II. Beograd -7 avensta !» \ Heocrradu se vrJij>» velik« priprave za prceiavo 14. rojsUiegra dne Nj. Vel. kralja Petra TI Priredili bodo tudi def^lp čet vse bograj -pke garniz jo Posamezne eiinice s- *e sedaj pridno vadijo za nastop pred malim najvišjim p-nreltnikom da mu nok^žefo vso svojo disciplino In pripravljenost na vsak ukaz. Utemeljitev moskovske obsodbe Vojaško sodišče v Moskvi o krivdi šestnajsti* jnstificirancev Moskva« 27. avgusita. b. Sodba voja,%cga kolegija vrhovnega t»nti Stalinu oNtn^pn^i Rakajev. Rein-gold in Oreirer. Med leti 1012 in 1936 je skupna centrnla na dis'-retno povelje Trockega poslala iz inozemstva v Sovjetsko unijo večje število inozemskih teroristov. V novembru 1, 1032 je poslal Trocki Ber-mana .1 uri na in Frica Davida, katerima je dal nodrohna navodila zn umor Stalina-Tstega leta jo p^!M Tn». ki "iz R^rlinn v MosVriv> trrorl-tT rfstkana l/T!riJ ki fc skup no s Fricrm vVeissom. ki j^ twlij po I pr^-tve7o. da j^ inozemski speeialkM bival v Moskvi, dejanske pt b*"l ag^nt Gesispa in Himmler.iev 7aupnik, pripravljaj atentata na Stalina. VorsaHovi Ra^anoviea in Ordao- n:kid7PJT -. Zadnji trenvtkU o^sofencev Moskva. 27. avgusta r. V sovjetskih uradnib krogih odklanjajo vsako vest o zadnjih trenutkih na smrt obsojenih zarotnikov in o načinu njihove usmrtitve. Novi-na.rje.rn so samo povedali, da je bilo snsfll 16 obsojencev usmrćenih v posebnem poslopju jetniSnice v Moskvi. Najbrže ao jih po starem sovjetskem običaju ustrebli » samokresom v tilnike. To je star načn usmrtitve vseh političnih obsojencev, ki se GPU boji za nje, da bi ne prišlo zaradi njih do nemirov. Samo predigra f^ondon, 27. avgusta, r. v zvezi a usmrtitvijo obsojencev v moskovskem procesu piše »E>aily Mail* med drugim, da je bite jt>-stifikacija samo predigra in da pridejo na vrsto Se drugi Stalinovi nasprotniki, med njimi tudi bivši sovjetski ^poslanik v Len donu Sokolnikov. 3>Morningpost< vpraini je. čemu je bila Stalinu potrebna v nnda-njem trenutku taka krvava tragfkormnti-ja. Nove aretacije IJeningrad. 27. avgusta. Po vsej rtnsrfc zapirajo osumljence, o katerih domnevajo, da so v kakršnikoli zvezi s pristaAi Trockega in Zinovjeva. Aretirali so že već ttsoo osumljencev. Gestapo in moskovski proces Pragra. 27. avgusta, r. Med moskovskim, procesom je priznal sedaj že ustreljeni Ol-berg. da je bil v Pragi v stikih z upravnikom slovanskega oddelka češkoslovaške državne knjižnice Vladlmirjem Tukalev-skim. ki naj bi bil v zvezi s tajno nemško policijo (Gestapo). Tukalevski to odločno zanika in je poslala predsedniku moskovske ga sodišča brzojavko, v kateri dokazuje nasprotno, kar je trdil Olberg. Zarad) ♦*» afere je češkoslovaška vlada poslala Tnka-levskega na dopust, dokler se zadeva ne pojasni. Herriot proti ruskim emigrantskim organizacijam Hude ofedolžžtve voditelja francoske radikalne stranke Pariz, 87. avgusta, o. V iUtu >t*rre Hos velle* jV> objavil SerrioH o>ter rlaarek proti reakcionarnim eaiigrantskiai Sf^aaisaoijaai v F.an^iji. pri sssstl je rnividno misli! predvsap na nisk«- t-migrantske organizacije. O njih pravi, d,* ao v sajteanajsi ive- zi 7. Nemčijo in njenimi tajnimi političnimi in policijskimi nrjrani/a.ijami. Herriot je energično zahteval, n.aj se t" organizacije v FVanciji nermidno ravpajste, /.vedelo se je, pravi v članku nadalje, da so snovale eelo načrte za organizacijo državljanske vojme v Franeiji. S tem so docela, z.i.pravi le pravim do gostoljubnosti, ki jo uživajo pri Francozih že vsa leta po vojni. Njihovo postopanja nikakor ni v skladu 7. azil-nim pravom. Ob koneu pravi čisto jasno in določsno, da so rusk** emigrantske organizacije postale za Francijo opasne, ker delajo proti njenim Interesom. Roosevelt sklicuje mirovno konferenco New Vork. 27. avgusta, r. Včerajšnji >New York Tompst piše, da namerava j prezident Roosevelt sklicati mednarodno konferenco za utrditev miru, na katero hoče povabiti osebno angleškega kralja Edvarda Vili., francoskega prezidenta Lebru-na, Mussolinija, Hitlerja in Stalina. Roosevelt želi baje, da bi se sestala ta konferenca že letos v novembru. Fašizem na Norveškem Osle, 27 avgusta b. Qui«ling. sef nacionalne unije, ki je pred dnevi postal norveškemu kralju pismo, v katerem zaht^-va takojšnje skVicanje parlamenta zaradi izgona Leona Trocflcega. je v istem pismu obrazrcžil kralju tudi že^ svojp stranke po takojšnji odstranitvi sedanje delavske vlade, ki naj jo zamenja >nacionalna* vlada.« Tega pa kralj na osnovi uetave ne more storiti, ker mora upeštevati dosedanje par'a-mentarne običaje. Outsling-ova nacionalna unija je stranika s fašističini!m.L I tendencami, ki pa v sedanjem norveškem ! parlamentu nima svojega, zastopstva- ker je pri zadnjih državiK>zborsikih volitvah 1. 1933. zbrala za svojo listo keroaj 28.000 glascv. Povratek italijanskili čet ^besinije Rim. "27. avgusta, b. Uradno poročajo, da sta se od konca vojnih operacij v Abesi-niji do danes povrnili iz Afrike domov že obe diviziji »Gavinana« in »Gransasso«, iz Libije pa divizija »Trento«. V kratkem se povrnejo še divizija »28. oktobra« in »Pelo-rirana« iz Abesinijc. iz severne Afrike pa divizija »Assieta 2«. Tudi povratek divizij »Sila« in »Cosseria« je že predviden. Pomorske enote, ki so bile do sedaj stacionirane v vzhodnem Sredozemlju. 50 na povratku. Reforma tiskovnega zakona na Madžarskem Budimpešta, 27. avgusta A A Za 4. ««p-tember je sklicana izredna seja ministrskega sveta Na njej bodo razpravljali o mnogoštevilnih zakonskih načrtih, med njimi tuda o reformi tiskovnega zakona Engleska delegacija pri sovjetskih manevrih London, 27. avgusta, b. Lotos se bo pr. vič. odkar obstoja Sovjetska unija, tudi angleška vojaška delegacija udeležila resen-slkih manevrov sovjetske armade, in sricer bodo zastopali Anijlijo štiTJe ofioirji pod vodstvom generala WaveH*. ki je bil med svetovno vojno dodeljen ruski n/rmadi '-1 Kavkazu. Sorzna poročila. inozemski: borze Curi h, 27. avgusta. Beograd 7, Panz 13f>20. lxmdon 15.437.'., ffea* YorJc 30* To Bruselj 51.80, Milan 2U5. Amsterdam 20R2750. Berlin 12S.^f>. Dunaj 57, Praga 12.fi8. Varšava 57.70, Bukarešta 2.50 Kopnite domače Maco! Od 1. — IS. septembra LJUBLJANSKI VELESEJEM 50% popast na železnici, parobrodih, avijonih. Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za Din 2.- Vsedržavna razstava »ZA NAS JLES« ŽIVALSKI VRT. DIVJAD V PARKU VELIKA VRTNARSKA RAZSTAVA. Industrija, obrt, trgovina. Domače preproge. Perutnina, kunci, golobi. Ribe itd. Tekmovanje harmonikarjev 13. sep. KRASNO ZABAVUCE. , VEUKOMESTNI VAsHETfc popoldne m zvečer. Vasasjas Vaa Strgn Z »SLOV1N8K1 NAROD«. Mrtok, *l. avgusta. 19M. 5fe*. 1« Trgovci za ustanovitev tovarne nula Snu}* se zadruga, ki Mi bi postala lasttdM tormram arila Ljubljaoa, 17- avgusta. V letih krize amo se naučili gledati na gospodarska pojave globlje; slabi časi so marsikoga teučlM. Res je licer ie mnogo pesimistov, ki na goje vec nobenega posebnega upanja, da se bodo kdaj vrnili boljši časi, in ki mislijo, da ne more nihče ničesar spremeniti. Kljub temu pa čedalje bolj prodira spoznanje, da brez človeka ni tud« gospodarskih zakonov ter da si moramo pomagati satni. To spoznanje je prodrlo tudi med trgovci, ki so bili izmed srednjih stanov najbolj prizadeti po krizi. Ve«ndar Še vedno tožijo, da so mnogo premalo solidarni ter da zavest skupnosti ni bila med njimi nikdar dovolj utrjena, pač zaradi značaje trgovine, ker je trgovec svojemu tovarišu prav za prav nasprotnik kot njegov konkurent. Nedavno je pa vznlknila med trgovci ideja, ki nedvomno pomeni prelom med staro miselnostjo; trgovci so spoznali, da si lahko zelo pomagajo 2 vzajemnostjo tudi v trgovanju samem in ne le v splošnih stanovskih zadevah . Začela se je med trgovci, predvsem med detajHsti, posebna gospodarska akcija, in sicer za ustanovitev zadruge, ki naj postane lastnica tovarne mila. Trgovci so pokazali 'popolno razumevanje za ustanovitev zadruge, saj se dobro zavedajo, kako velikega pomena bi bila povsem domača tovarna mila, ki bi ne bila kapitalistično podjetje, temveč bi koristila vsemu stanu. Trgovci bi bili kot zadružniki hkrati producenti ter bi ne bilo med producentom in konzumentom posredovalca, kar bi seveda zelo koristilo tudi konzumentom samim. Na prvi pogled se zdj morda ta misel naivna g4ede na ogromno finančno moč nekaterih tovarn mila, ki bi jim konku- renca ne šla v račun. Toda naši trgovci imajo dovolj smisla ta stvarnost# salo jxn lahko verjamemo, da se lepi sami sel lahko uresniči Mali*trgovci so sprevideli, da gospodar sko organisirani v zadrugi pomenijo gospodarsko silo, ki jo mora upoštevati tudi domači velekspltsl in ki mu morajo hočeš nočeš služiti v svojo in narodovo Škodo. Spoznali so pa tudi, da bodo znali ščititi svoje skupno podjetje vzajemno kdt trgov, ci blaga, izdelanega v njihovi zadružni tovarni. Resnih pomislekov s* ustanovitev zadruge torej ni več, čeprav ima akcija izredno močne nasprotnike te v sačetku, ko delavci niso še znani. Idealisti propagirajo uresničitev ideje od moža do moža in zd.'j Še ne morejo javno nastopati, da bi njihovega dela ne preprečili ljudje, ki Ki se čutili takoj zelo Ogroženi v svojih interesih, čim bi začela obratovati trgovska tovarna. Lahko pa rečemo že zdaj, da akcije trgovcev ne bo mogei nihč*» preprečiti. Njihovo delo sicer lahko ovira, tods s tem bo le še tem bolj vzpodbudi! ideal. ne delavce, da bodo delali še s tem večjo vnemo za ustanovitev zadruge in tovarne. Kakor smo že naglasih, trgovci »«o v splošnem naklonjeni akciji in pomislekov nimajo posebnih niti glede gmotne strani, saj zadružni deleži ne bodo visoki. Tovar* na bo lahko začela obratovati tudi z nanj. srn obratnim kapitalom, medtem pa bo nedvomno naraščalo število zadružnikov, ko bodo še dru^i trgovci spoznali, da je zamisel posrečena. Na strani ustanoviteljev bo nedvomno javnost, pa tudi oblasti, saj ne more "biti nikrmur vseeno, kam odteka denar, izdan za tako važno življenjsko potrebščino, kakršna je milo O akciji bomo še poročali Tlakovanje Aškerčeve in Cojzove ceste Tlakovanje je prevzelo zagrebško podjetje A* Res, ki je tlakovalo tudi Bleiweisovo cesto Ljubljana, 27. avgusta. O tlakovanju cest in neštetih obetajočih javnih delih smo govorili spocnladi in zlasti lani, ko so mnogi odreseniki hoteli pomagati našim nezaposlenim Mislili so tudi na tlakovanje Dolenjske cestfe. na preložitev m zvezo državnih cest v Ljubljani in Se na marsikaj. Končno smo pa vendar dočakali vsaj tlakovanje Aškerčeve in Cojzove ceste, ki sta del državne ceste. Zdaj še prav za prav ni to državna četrta, ker j še ni tlakovana, temveč je državna Ces-Ja j 20. oktobra, bivša Rimska z delom Emon-ske ceste med Na pol cono v ien trgom m Cojzovo cesto. Rimska cesta med Tržaško in Napoleonovim trgom je pravi labirint za avtomo-bilista in na njn khko neštetokrat zaide, preden najde izhod na Cojzovo cesto. Že zaradi tega je potrebna preložitev trase državne ceste. Pomisliti pa moramo tudi, da je Cesta 20, oktobra zelo vijugasrta in o^kn, razen tega pa po njej vozi še tramvaj. Stavbna črta na tej cesti najbrž še ne bo zravnana v doslednem času in najboljši rzhod je, da državno cesto prelože. Preložitev na Aškerčevo cesto je pa še tem bolj priporočljiva, ker se razdalja med začetkom Cojzove ceste in Tržaško cesto zelo skrajša in zveza med obema je ravna. Tlakovanje ceste >e prevzelo podjetje A. Res iz Zagreba, ki je tlakovalo tudi Bleiweisovo cesto. Davi so zaceli delati v večjem obsegu, sicer so se pa pripravljalna dela začela že v torek popoldne Aškerčeva cesta je dolga približno 450 m. Asfaltirana bo do Gorupove ulice, in sicer po istem načinu kakor Ble»weisova cesta. Široka bo S m Ker je teren zelo s!ab. bodo morali še posebno dobro utrditi podlago za beton, in sicer booVo nasuli 40 cm debelo dobrega nasipa in ga utrdili z valjarjem. Na njem bodo zbetonirali 25 cm debelo betonsko podlago za asfalt Asfalt bo 5 cm debel ter bo vlit v dveh slojih. Asfaltu bo primešan vulkanski zmleti kamen, in sicer porfir, ki se je izkazal najtrpežnejši zi asfalt. Cojzova cesta m de4 Aškerčeve do Gorupove ulice bo tlakovan z granitnimi kockaroi. Tlakovanje s kockami gre mnogo bolj od rok kakor asfaltiranje, ker za kocke ni treba betonske podlage. Delo mora biti končano v 150 koledarskih dneh, to se pravi v dobrih 5 mesecih. Upoštevati je treba, da bodo morali de-Io prekiniti zaradi zime. zato se jim ne bo štelo v zamudo, ko bo delo počivalo pozami. Delati so začeli na Aškerčevi cesti. Zaposlenih je 40 delavcev, prib-li/n ^ toliko jih pa bo še dobilo delo. Na prste že štejejo dneve Zadnji dnevi pred otvoritvijo letošnjega jesenskega velesejma Ljubljana, 27. avgusta. Na veieeejtmi vse dirka. Po paviljonih in okrog njih. Vsakdo nekoga lovi, ki ga za vraga ni prav nikjer, za njim pa spet raa-jrraja iskani, ker nikjer ne more najti svojega zasledovalca, bi vea ta vprašanja so neznansko važna m nojna. grozovito ao>: na. Zakaj nad veiesejrnom štrli kvi&a velikanska preteča raka in moli stoj* pet prstov prota nebu. Vsi vedo, da rok* te dreri skrči prvi pret. m jutri apet drugega. po)atriSnjem tretjega, v nedeljo »veeer četrtega m v ponedeljek zadnji prst da bo v torek zjutraj nad vele-sejmom lebdela ie težka peci. TeSca pest vseh mogočih zadregi ne--astniljerja pest neaadovoijne, na veleeejern-ske razstave tako neatrpno čakajoče javnosti. Zlasti pa odBebikov, gostovl Vse na velesejma se zaveda, da ta pest vsakogar, ki s svojim delom do otvoritve ne bo gotov, zdrobi in smiri . . . Se priporoča t molitev m blag spomin. Naj v crora počiva! Tako bo s njkn m »Z Bogom!« Načelnik Kraljević so pa samo smehlja. Dva nabasana vagona je pripeljal s seboj iz Beograda In tarorekoč že lahko dene roke v žep. Ta mojster ana m zato m toda ni treba nagtfoe, Se omoJ pa brevgiavega razburjenja. čez glavo dela isaa na predsednic rai-stave »Za naš len«, stari rutroor dvorni svetnic M. Knfla Kak* lahko se človek pomeni i nfsm ** kar tamo od sobe nru vse gre! Nobene parvonuueti, satna mehka, tiha a tehtna hnaeih, U jI ne najde* ngovora. Kompanija uoiiw>ftiiVo*% takti in takih stro kovojakov ser sdk t—nt nesnaga, m vendar t# stjvt|)K ven no »aorta ter v redu. Gori okrog paviljona G je najbnjSe. Težki vozovi neprestano Škripi jejo, ko dovaža-jo prst in iz Dolnic kamenje za »Sodoben vrt«. Za več takih vrtov in de za kakšne! Nak. še nikoli nismo videli takih. Včasih smo v potu svojega obraza brskali po le-hah za drobnimi kamenčki in jih metali Čez ograjo, sedaj pa s parizarji vlačimo oent-ne skale na grede. Taka je moda, ki vedno m povsod samo veleva in ukazuje. Gorje mu, ki se ji ne pokortl Predsednik« »Sodobnega vita«, ravnatelj« Lapa niso več dosti njegove precej radodarno odmerjene noge, da se mora kar 9 kolosom voziti po paviljonu in okrog njega. In z zavistjo ošvrkne njegov vsovidi pogled načelnika Kraljeviča, ker v klošter-skem vrtu Že lahko tako brezskrbno dela komplimente brhki vrtnarici Katrici. Stop! Gospodični mi. ar*. Katji Graaaetlijevi, talentirani učenki mojstra Plečnika, ki so posveča vrtni arhitekturi. Tako, greh je popravljen in sedaj lahko povemo, da bo njen ldoeteraki vrtiček neznansko fleton, domaČ in dehteč. Same disaviee za srce ia druge bolečine! Varuje pa vrtiček Mati božja s Jesnšokom. Vekove stara je poezija tega vrta m Se redno enako blaga in pomirjajoča. Za Mostarskim sfdom pa zida, predi in sadi profesor Vardjan najmodernejši skalnjak. Škarpe, ptotte, stopničke, baconček in kipec, povsod pa pisane blazinice rastKnic in grmičkov! Ali ni narobe, da »vardjan« ne dela na klošterskem vrtu? Gvardjanl so vendar že tudi modemi! Tudi graski Kem je že od straoči tu. ker mora ustvariti kar tri vrtove: zimzeleni vrt in «kalnj?»k nasproti klosterskemn ■ Vardijanovemu vrtu ter 5e alpinetum prt dr. Knafljfičevi bajti. Ne vemo, ako bodo okrog te prijazne bajtice tudi na Veliki Planini cveteli enoiani, prineseni is — Ti- t beta. Satofc bo nssofo novega v tok trak vrtovih, saj drevesnice in nasadi barona Eckerja ta Alamllom slovo na prve v Avstriji Poki vagon rastlin Je prišel na njune vrtova* Tja za leva, ki mn ia Irela tako miroljubno curlja voda, je p* ©et in pestnnja botaničnega vrta, nas Jttvaa prinesel ostre vrhove Triftava in nO vest le katerih bolj ostrih grintavcev. Med njih pečevje pa je zasadil vso nafto planinsko floro. Bomo vsaj spoznali, naj je p*«povedanega, da bomo lažje pustošili in naposled Srečno uničili vso to redko lepoto slovenskih pianint Koliko prsti je požrl paviljon, prodno so nasuli 50 m dolgi glavni sodobni vrti Zidarji, kamnoseki, instalaterji elektrike in vode ter kiparji se komaj ogibljejo vrtnarjem, ki pod vodstvom samega ravnatelja Lapa stvarijo ta pnradiž. Prijimo je sprejel v poste Salo Štareta in rabine iz nj« gove drevesnice, ki je največji drevesnica eksotov v .Tujroslaviji. Da pa naS paradiž ne more hiti brez trnjevih kaktej, so v njem tudi dobile svojo puščavo. Vsa s sivim hlapom prevlečena dvorana Ito pravo svetišče cvetja Tudi mračna bo. kakor tajssstvssja svetišče, edino iz tal in s stropa bo skrivnostna luč žarela na cvetje. V torek ob otvoritvi in v sredo bo sijala na same najzlshtnejše vrtnice. Tudi vrtnice pokojnega Jakoba Avseca t Beričevega bodo vmes. In &po znali bomo N"j«rrette. temno kakor strjena kri, kakor njejrovn kri. ki se je strdila med vfSnianSBi. ko jih je pripravljal za to razstavo . . . Vse naše najboljše *rojitolj** cvetja bomo spoznali v Hramu cvetja in tudi tuj**, slovite po vsr*m svetu. Tudi slavni pisatelj in kultivator Krni Foerster s svorimi bajnimi •»sinjimi vitezi« bo vmes! Za Hram cvetja aeroplani prinese cvetje. Župnik Razboršek je kar sam prinesel na razstavo najlepše sadje svojih žunljanov iz sončnih Tunjic. vozovi pa s kolodvora dovažajo zaboje z najdebelejšimi jabolki. najtežjimi hruškami in sploh s sadjem ■ vseh strani bnnovine. HirJlovo grozdje iz Suhor-i^e. samo izbra.no zelenjavo z vrtov Velike Ljubljane, sadne in zel^njadne kon-serve. sodobno orodje. Škodljivce in sredstva proti njim. najstarejše in najnovejše strokovne knjijre. načrte vrtov, skratka, vse dovažajo in prinašajo, a tudi srebrno in kristalno posodo, vredno, da v njej odkrijejo vso svojo krasoto čudeži prirode — cvt^t in sad. Vse veselo hiti rn vrvi. *»dino miren j** pa starešina Frido Lenard. Zdravo rd^č in zadovoljen, močan in samozavesten mogroč-no stoji med belim rvjrrodjem svoj^gn vrta. kakor Živ monument. Zato j*» pa tudi odklonil, da bi m« tja postavili š> knkčno soho. Prav je lmrl! Rte jra vid*»li? K^ko j<* cmoknil z jezikom. Knjpak. starešina je pomislil na — Singimr Babies . . . Novo mesto za kraljev rojstni dan Novo mesto. 26. avgusta. Na predvočer rojstnega dne Nj. Vel kralja Petra II. priredi krajevni odbor Jadranske straž* veliko svečanost z ilumina-cijami ter baklado čolnov na Krki. Umetniško vodstvo je v rokah znanega arhitekta ing". Marjana Mušiča iz Ljubljane, pirotehnična dela oskrbuje tvrdka Pvrota i« Zagreba. Aranžiranje baki ade ter iluminacije so prevzeli »?r. J. Barbič. mag. ph. An-drijanič ml. ter J. Pavlic. Posebni nagTad-ni komisiji pod vodstvom p. J. Kobeta in £. Vebleta bosta določili zmagovalne ladje, ki prejmejo umetniška darila. Mestna občina kakor tudi vsa kulturna in narodna društva bodo sodelovala pri mimohodu ter bodo tako solidarno in složno proslavljala rojstni dan naše^ra mladega vladarja. Drugi dan priredi K. 0. veselico na vrtu in v prostorih kavarne Central. Proslava na predvečer dne 5. septembra bo brez vstopnine in ima le namen združiti vee prebivalstvo v lepo manifestacijo. Ob priliki priredi tvo v nedeljo 6. septembra pa se bodo pobirali le prostovoljni prispevki. Za obe prireditvi vlada veliko zanimanje, ter bo ta dan pri nas ne le mnogo gostov iz Ljubljane in drugih slovenskih mest. nego tildi iz primorskih in dalmatinskih krajev. Krajevni odbor JS je doslej prirejal vsako leto izlete šolske dece iz Novejra mesta m okolice na morje m upa, da bo tudi to pot občinstvo z isto pozornostjo spremljalo obe prireditvi in se jih udeležilo v čim večjem številu, kajti čisti dobiček veselice je namenjen prireditvi novega izleta nase mladine na morje v prihodnjem lotu. Zadnja pot Jožeta Lapainaria Ljubljana, 27. avgusta. Včeraj je spremila Ljubljana na zadnji poti najstarejšega gasilca Jožeta Lapaj-narja, ki je umrl na pragu svojega 80. leta. Pokojnika, je poznala vsa Slovenija, cenili in spoštovali so ga pa tudi njegovi tovariši gasilci na Češkoslovaškem, na Poljskem in na jugu nase države, kamor je prišel ob raznih gasilskih slavnostih. Jože Lapajnar je bil rojen v Kamni gorici nato pa ae je izumi mizarstva PH Do-berleta v Ljubljani. Kmalu je pristopu k prostovoljnemu gasilskemu društvu in mu ostal zvest ter delaven član 57 let. Bil je poveljnik TU. čete ter je požrtvovalno pomagal pri neštetih požarih v Ljubljani in okolici. Gasil je pred davnimi leti požar v Mateni na Barju, v tovarni za klej, ganil papirnico v Vevčah. amodniSnico v Kamniku, ta pomagal pri požaru gledališča 1. 1887. Med potresom je bil na straži vse noči tn podiral je zrahllane dimnike. Navdušen raailec je ostal tudi ie v poznih letih in je bil za svoje zasluge tuđi večkrat odlikovan. Vedno se je veselil kljub naporom, trdnega zdravja, pred tedni pa ga ja zadela kan in v torek ga je pobrala smrt. Pogreb je bil včeraj popoldne Iz hite žalosti v DobrUovi uhet Tamkaj ae je nttala vettka mnoatoa ljudi ta te je po Maf0nt> vitvl krste tn molitvah razvil dolt; talni sprevod. Spredaj je korakala četa prosto-voijatm gsnUotv iz Ljubljano, tobaona tovarna. Barja In fiiike pod poveljstvom Stanka Pristovika, za križem je sin talesr nicaraka godna >siogmcl ki je nenehoma svirala talna koračnice. Sledil je prekrasen sanjan prostovoljnih gasilcev, ki so ga nosili Ulje motje. nato venec tvrdke Naglas, pri kateri je bil pokojnik nameščen dolga lota, dalje venec Društva mizarskih pomočnikov, na njim pa skupina mizarskih pomočnikov s zastavo njihovega združenja. Pred krsto je nosil gasilec na blazinici 7 pokojnikovih odlikovanj, za vozom s krsto pa so sledile dolce vrste pogrebcev. Na zadnji poti so spremili Jožeta Lapajnarja ljudje iz vseh stanov in poklicev, med drugimi tudi Župan dr. AdieSlč. Bodi ohranjen vrlemu in zaslužnemu vitezu sv. Florjana blag spomin! štirje napadale7 obsojeni Celje. 27. avgusta. Pred sodnikom poedineem g. Antipinom so se zagovarjali danes Štirje obtoženci zaradi tetke tek sne poškodbe. Dne 11. junija so bili 261ofcn! delavec Albin Planinšek iz Podveze pri Lnftk ter brata Albin in Janez Robnik v g^tilni Jo-spa. Podbrržnika v Luda h. Plinin.^k jo bil vinjen in je priče! oba brata izzivati. Ko so je ra7.vi! med njimi pretep, je £ro*=t:!n:ear odstrani Planinska iz gostiln^. Brata sta na.to stopila \z jroslilne in tsjfl trije so s<* spet stepli. Ko s»o se nekoliko ponvrili. s<* je Albin Robnik vrnil v gostilno. Plan'nšek pa *ra je spet začel klicati na kornjžo in je na skrivaj pripravil žepni no/. 01»a brata sta stopila k njp-mu. . aprila zvečer je ?71etni delavec Alojz Štante iz cepine pri MbnfJ v.i&i v Ro-panovi cro-tilni na Ljubečni pri Celju v pro piru udaril Stanka Forlaka s s'olom s tako silo. da mu je 7jomil z^rornjo čeljust., mu i/bil zob in zlomil 4 zobe. štante je bil obsojen na 4 mesece strogeera znp^ra in v plačilo povprečnine v zneeku 250 Dkn za dobo 3 let. Dne 10. marca sta 2T>Ietni posestnikov sin Ivan Počivavšek in nje«x>v brat 20-let-ni zidar Franc Počivavšek iz Zagreba kvartala v Valenčakovi hiSi v Dekmarci pri Pv. Petru pod Sv. j^orami s Francem Afrrežem Ker s.ta hotela brata jroljufati. so rp vpt trije sprli, naikar je Affrež vstaj in se napotil čez travnik proti domu. Tvan in Franc Počivav?«k tes pritekla za njim s koli v rokah in stn ga napadla. Prvi udar^,<, s kolom js Aprrež [irestre^rel z levo roko. drujri udarec pa mu je izpahnil desno čeljust in zlomil dva zoba na desni strani čeljusti. Tvan Počivavšeik je bil obsojen na 3 mesece. Franc Počivav&ek pa na 2 taoSOOS sfero-preora zapora. Vsak je obsojon ?? v plačilo povprečnine v znesku ?5A Din. skupno pa morata plačati AgTežu 2000 Din odškodnine. Iz Novega mesta — Zaključek celoletne šole na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novsm mestu bo dne 29. avgusta ob 9 uri. Starši in interesenti vljudno vabljeni. — Vlak ga je povozil. V Vel. Loko je v nedeljo do*pel okroa 50 1M stari kooaj- nt Rue iz Loškega potoka. Mož, ki je imel * setoi harmoniko, je po gostilnah igral, proti jutru pa se je napotil dalje. Na železniškem prelazu ga je pa povozil jutranji vlak, ki j3 prihajal iz Novega mesta. Kolesje j« siromaku odrezalo glavo, truplo pa raiuu*-šarilo. Harmoniko, njegovo spremljevalko, pa so našli ob tiru nedotaknjeno. — Težka nesreea pri razstreljevanju skal. Pri krajevnem cestnem odboru v Črnomlju sta bMa zaposlena v kamnolomu v Semiču 30letni Sladic Franc Iz Semica in 281etnj Alojzij Ogulin iz Oojnika. Pri raz-©treljevamu skale pa se je mina prezgodaj vžgala. Razstreljano kamenje je težko poškodovalo oba delavca. Sladiču je raztrgalo levo roko. jo^kodbe pa ima ludi po v«^m telesu Osja lin u je kamenje poškodovalo obe roki in ran?k> obraz. Oba poškodovanca r-o pripeljali v bolnico usmiljenih bratov Iz Trbovelj — I>cl« na cesti Trb*v!jf» __ Zagorje pri Slamniku, kjer je bilo zaposlenih okrog 200 delavcev, j 2 začasno ustavljeno. Kakor smo že poročali, je stopilo na tej resti zaporno delavstvo v nedeljo v stavko radi odsl^-vitve nekaterih de'avcev. Radi te stavke je hotela banska uprava deU> na tej costi za nedoločen čas ustaviti, kar bi pomenilo veliko škodo za Trbovlje in za Zagorj\ saj bo za gradnjo te eeste porabljenih več sto. tisoč dinarjev, ki bi bili sicer drugod porabljeni. Občine v revirjih so radi dolgotrajne rudarske krize gospodarsko že itak do skrajnosti izčrpane ter bi davkoplačevalci ne mojrli prenesti nobenih novih bremen za kakršnakoli javna dela, pri katerih bi s* zapodili vedno številnejši brezposelni, saj se za lekoče izdatke primanjkuje sredstev. Zato so prebivalca obeh dolin z vesoljem pozdravili gradnjo nove natte « Trbovel, preko SlaČJiika v Zagorje, k: se grad? na stroške banovine in pri kaleri so bili saposleni najpotrebnejši brezpo*^-ni. Ker pa je smatralo banovinsko eradbe-00 vodstvo sedanjo stavko za neopravičeno, ie delo na ensti začasno ustavilo. Pelo te bo sicer v doglednem času nadaljevalo, toda pri gradnji ceste bodo zaposTeni samo delavoljnf in najboli no4r?bni domači brez-noserrri - Skoda bi bila za oha kraja ze-'o velika, če bi se r. gradnjo ceste prene-balo. ker M SO na «n* eirarri brerpo»eVn«v?t v obeh občinah Se povečala In bi r*wi.i Srerposeln; zopet v breme obeh obAn, nt drujri strani bi se pa zsvbkla zgraditev t* važne ceste, ki bo največjega pomena za oba ruđamka revirja. KOLBDAR Dante: 27. avgusta katoličani Jofet Kal •tX OANAANJE PRIREDITVE Kise Matica; zaprto Kiao Ideal: Crotšpoiiičoa S°^pa Kiaa Liiie«. Tajinr.lvoni potnik Kiao Sloga* laprto do 31. t. m Kiao Šiška: taprto do tol>ot? Kiao Most«: Zaprlo ugra od petka do po nedeljka). DEfcURNE LJEKARNE Danet: Dr. Kniet. ryr»eva oesta 4K. Tin koczy *ded.. Mestni trg 4, l'^tar, Selenbur-gova ul. ". Slovenci v Ameriki V Brid|revilleu je vlak do smrti povozi! Janeza, Zigmana. Mož je b;l za.drje ca-sc neka.m obupan in ni izključeno, da je skočil sani pod vlaJc. Bil je samec, star f>2 lrt. doma i zPostojne. — V Chicagu je skočil skozi okno tretjega na^lstropja bolnišnice Albert Muha, star 43 let. Bil jo na mestu mrtev. V bolnico so ga pripeljali, ker ft bil doma popil večjo količino joda. V obup so ga pognale družinske razmere. — Na vožnji iz Kalifornijo v Montano »e jo pripetila v St. Georgiju v državi Utah težka avtomobilska nesreča, katere žrtev je postala družina Topolovšek. Mati in hči nI 1 se ubili, sina so pa težko poškodovanega prepeljali v bolnico. — žrtev avtomobilsko nesreče je postala tudi Anpela Mohar stara 48 let. Ponesrečila «e je v Denveru Zapustila je moža, dva sinova in pet hčera. — V Torontu je umrl France Vitkovič star 35 let. rojen v vasi Podklaner v Beli Krajini. V lorainski naselbini je umrl Rudolf Kosten, star 28 let. V Dallville je umrl Janez Krapšck star 45 let. V Port Washin£rtonu je umrl France Bernik. star 76 let, doma iz fekofje Loke. odkoder 1e prišel v Ameriko pred 30 leti. V L»a Salle je umrl Ignac Jordan, star 57 let, doma hI Groblja pri St. Jerneju. V Indianopolisu so umrli Marija Zumk, rojena Gazvoda, stara 48 let, doma iz Suhadola pri Brusnicah, Janez Dime, star 31 let. doma iz brusnic, Peter Stonič, star 54 let, Milan Batič. star 14 let in Helena Ponel. stara tO let. V Yukonu je umrl Franc Vodopivec. star 44 let. doma nekje od Krškega. V Clevelandu sta umrla Lena Baltas. stara 57 let. doma iz Novega sela in Marija K1-sovec, rojena Zaje, stara 58 let. doma tS vasi Bistrica, fara ftt. Rupert. V Chicacii je umrl Jurij JerovSek, star 52 let. doma iz Komende. V Calumetu je umrl Peter Lakner, star 73 let, doma iz Starega trga pri Poljanah v Beli Krajini. Iz Maribora __ Ujet v Omišalj. >Putnik« Maribor - Celje priredi v času od 5. — 20. septembra svoj tradicionalni in tako popularni izlet v Omtšalj na otoku Krku, ki slovi radi izredne lege in lepote ter radi bogate etnografske pestrosti. Izlet je tudi kompenzacijskega značaja, ker prihaja vsako leto več turistov v naša letovišča iz Hrvatak*v-ga Primorja. Cena je zelo ugodna in znaša z vožnjo po železnici in s parnikom, z izleti, taksami in odlično oskrbo v vodilnem hotelu Učka, iz Maribora Din 1.10O. iz Celja pa Din 1.075. Takojšnje prijavo, na Putnik, Maribor, tel. 21—29, in Putnik Celje. tel. 119. — Občinska seja. V torek zvečer ae je vršila v mestni posvetovalnici X. redna občinska seja pod predsedstvom župana g. dr. Juvana. Po uvodnih formalnostih in predsedniškem poročilu je mestni svet oddal raznim domačim tvrdkam zadnja dola na novi zgradbi magdalenske šole, nakar je bila kratka seja zaključena — Velika požarna katastrofa. V eni preteklih noči je izbruhnil požar v veliki mehanični delavnici in garaži inž. Milana Lenarčiča v Josipdolu pri Ribnici na Pohorju. Požar se je razvil v pravcato katastrofo, saj je bilo uničenih več industrijskih lokomotiv, strojev, aparatov, črpalk, motorjev in drugih sestavnih delov. Požar je napravil 280.000 Din škode. Katastrofa je grozila tudi bližnj1 parni žagi. ki so jo komaj obvarovali pred ognjem. Požar je nastal zaradi oljnatih cunj, ki so se vnele na lokomotivi. — Huda prometna nesreča. Na cesti blizu Bistrice pri Limbušu je včeraj popoldne na nekem ovinku trčil motociklist Erneat Sulc iz Ruš v dvovprežni voz Josipa Kamnika, ki mu je vozilo zlomilo levo nogo. šule in njegova sopotnika Ivan Petrin ter Ivan Grizold so obležali nezavestni v obcestnem jarku. Vse ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnico. — Arnuš priznava. Včeraj smo poročali o aretaciji nevarnega vlomilca Franca Ar-nuša, ki ima na vesti nebroj stanovanjskih vlomov. Pri prvem zaslišanju je vlomilec priznal le vlom v stanovanje sodnika dr Kejžaria v Vrtni ulici, včeraj pa je priznal tudi vlom v stanovanje učitelja Miloša L*»-dinka na Teznu. Tam je ukradel 2 plašča in več oblek, kar je prodal za smrtno ceno 50 dinarjev. Upati j^. da bo Arnut tudJ nadaljnje vlome priznal. -^^sTJ^st>###asf>1?^sTlttf Petek, 2*, av*n«ta 12: Kmečka &lasha fplo?ce). _- 12 45; Poročila, vremenska napoved. — 13: Napoved časa. fr|>ored, osrrestijjL, - 13.15; Slovenske pesmi in slovenska a'iaeha. — 14: Vreme. borzni tečaji — 10: Napoved Časa. vremena, poročMa, spored, obvestila — 19 30: ^*r-ura-. Na^e crledali^če (Josip Kuluncič) iz R;zd. — 19 5X5; TCcproduriran orkestralni koncert ?0 10: 2en>ka ur.\- Žena in tu 1- ski promet {jra Vida Lapajne) 20.T0; Operetne pe«mi poie 2. Jenko Vekoalav. Man Nnr irled nri klavirju g. prof Mar- ian Ufšoriejk 21 -0- Trw*trumen'alni dueti. — 21 * Naome-l ra*a. vremena, porodila. epor^'1. _ '2*2 ?0: JtonnV jaz* iera (plof?oh _ 422.:^ Aadolke i>!o5?e V PORODNIŠNICI Jureek pride obiskat mamico v porodnif-niro. kjer so mu K" fosila R**#tiiea. Usmi Ije-nk.i jra o»Ive«le tudi v Kpaln;'xi novoro-jenČkm* K^ <^ vrne k m-uniei ji r.*i*err»e-če v nbf»: IfssBirs. koliko jih pa vzamemo do-1 mov? >tev. 195 »SL0VBK1K1 NAROD«. MMk, * mmmtm. ML Strtn 9 DNEVNE VESTI — Visoki dostojanstveniki v finima nljt V Dubrovniku se mudi na počitnicah francoski minister Rene Masigli, ki je ves navdušen aa naravne lepote in zgodovinske znamenitosti Dalmacije. Maaigli je pomorski strokovnjak, ki zastopa Francijo na vseh trgovskih in pomorskih konferencah. Pred Šibenikom je pa zasidrana luksusna belgijska jahta »Hehopolia«, na kateri potuje po našem Jadranu veo uglednih možem cev. med njimi egiptski minister Ah-met pasa s soprogo in hčerko ter angleški lord Selson. — Francoski pur iam en ta rej v Jugoslaviji. V* ponedeljek je napovedan prihod francoskih parlamentarcev v Jugoslavijo. Prispeti naj bi z najmodernejšim francoskim potniškim letalom na semunsko letališče. Iz Pariza so krenili v spremstvu visokih funkcionarjev civilne avijacije. Pot jih bo vodila preko Varšave, Moskve, Nižnjega Novgoroda. Harkova, Odese Bukarešte. Beograda in Prage nazaj v Pariz. Letalo vodi sioviti francoski pilot Codos. To je prvi polet največjega in najmodernejšega francoskega potniškega letala. Letalo je široko 30. dolgo 20 metrov in težko 11.000 kg. « — Zastopniki našega gasilstva v inozemstvu. Starešina gasilske zveze Jugoslavije dr. Miroslav Matic odpotuje v septembru s skupino gasilcev in generalnim inšpektorjem Gasilske zveze na turnejo po srednji Evropi. Zastopniki našega gasilstva posetijo Nemčijo. Madžarsko. Avstrijo in Češkoslovaško, kjer bodo proučevali najnovejše gasilske tehnične pripomočke. — Vaš odgovor Italiji. Včeraj je bil izročen naš odgovor na italijanske noto z dne 29. julija o obnovitvi trgovinskih odnoša-jev med ob^ma državama. V odgovoru sprejema naša država v glavnem italijanske predloge, zahteva pa nekatere modifikacije. Odgovor je sestavljen v vseh podrobnostih in z namenom, da bi se trgovinski odnošaji z Italijo takoj obnovili brez vsakih pogaipnj. če se to zgodi, stopi trgovinski provzorij z Italijo v veljavo že 1. septembra, pogajanja za novo trgovinsko pogodbo bi bila pa pozneje. Naše stare terjatve v Italiji bi bilo treba po mnenju naše države obravnavati ločeno. — Plesni par Pino in Pia Mlakar v Curinu. Stadttheater v Curinu, kjer so lani z velikim uspehom vprizorili balet Frana Lhotke »Vrag na vasi t, je pripravil za letošnjo sezono nov balet istega skladatelja Sredovečna ljubav«. Scenarij za ta balet sta sestavila Pino in Pia Mlakar. Sestavila pa sta tud: scenarij za premijere novega baleta * Modri cvet«, delo skladateljev MUllerja in Kulma. Ta balet je dobil prvo nagrado v natečaju, ki sta ga razpisali obe gledališči. — Naši kolesarji v Kumuniji. V torek zvečer so se odpeljali v Rumuniio na veliko tekmo ^Tour de Romae« naši kolesarji in sicer iz Zagreba Grec. Prosenik in Pokupec. iz Ljubljane pa Abulnar Tekmovali bodo na 2247 km dolgi progi — 32 deavcrv premakne 800.000 kff težak most neJsstlfiki most čez Saw pri Zagrebu m~raio prestaviti ? k«memt;h stebrov na začasno ledeno ogrodja Mo«t je težak rArog 800 ton in premaknili ga boi-> za 10 metrov To delo bo opravijo 32 delavcev ? hidravličnimi dvigalkami. majhnimi tako da jih ljudje pod loki mosta n;ti opazili ne bodo S iako dvi. ga'ko dvigne en delavec z eno roko 100 ton a'j pa ^ v^ prav jahko 18 cm visoko. — O svobodi govorimo vsak dan. vendar je pa sveboda ie navidezna, če nismo tudi gospodarsko samostojni in neodvisni. Koliko moramo Še storiti za svojo svobodo ;ti kaj lahko v?e dosežemo, nam pa dokaže državna razstava »Za naš l"s« na j senskem velesejmu od 1. do 13. septembra Zanesljive statistike nam bodo dokazale, da se edino po svoji krivdi še rtifmo osvobodili tudi v demi industriji in obrti, čeprav lahko z manjšimi izdatki in enako spretnimi rokami proizvajamo najrazličnejše predmete za lastno porabo in tudi za izvoz. — Iščejo s© dediči. V Ameriki je umrl Aioj? Szirel, doma baje iz Murske Sobote. Naš konzulat v New ^orku išče njesove naslednike. Informacije daje Izseljenski ko. misariat ~ Zagrebu — Važno za poset»jke jesenskega ljubljanskega velesajma Ce si pr: postjni blagajni kupite celo vozno karto in si za ceno 2 t>in nabavite še rumeno železniško izkaznico, ki jo nato pust" te na velesejmu potrditi, se z isto karto lahko zastonj vrnete domov. Ta vezna o'ajšava bo v veljavi za. potovanje v Ljubljano od 27. aveu-ta do 13. s-ptembra vključno, a za povratek od L do 18. septembra 1936 vključno. V Ljubljani se b^ste lahko vozili z električno železnico, ker boste na podlagi velesejomske legitimacije imeli znižano voznino. Z vel-sejemsko legitimacijo velja 50Cc popust tudi na progah Aeropu'a, dr-kler traja veiesejem. a prevoz ročne prtljage d,o 15 kg je v letalih brezplačen. Na parohredjh Jadranske plo-vidb? se vozite z ve4es-jem?ko legitimacijo in karto nižjega razreda v višjem razredu v Ljubljano od 20 avgusta do 10. septembra, vrnete s? pa lahko od 3. do 20. septembra 1936, pri Dubrovački parobrodski plovidbi pa velja enak popust za prihod v Ljubljano od 20. avgusta do 13. ^ep^mbra. za vrnitev pa od 1. do 20 sep-t'mbra — Izletniki r planine Bosne in Hereego. vine na i se cimpreje prijavijo v pisarni SPD v Ljubljani na Aleksandrovi re^ti. Na železnicah ;« odobrena 7h% oz. 50% znižana voznina, na parnikih pa 50% znižana vozni na. Ugodnosti veljajo od 1. do 20. septembra Prva skupina odpotuje v petek dn«» 4.. druga dne 5. Obakrat z brzovlakoni ob 20. uri iz Ljubljane. \r6e podrobne informacije in prospekte dobite v pisarni SPD — Vožnja po morju ae poceni, ker je Jadranska plovidba obiskovalcem ljubljanskega vele?ejma dovolila za plačano vožnjo v nižjem* razredu vožnjo v višjem razredu m sicer za potovanje v Ljubljano od 20. avgusta do 10. septembra, za povratek po morju pa od 3 do 20. sept'm-bra. Prav tako je potovanje v višjem rasredu s karto za nižji nasred dovolila Dubrovačka parobrodska plovidba in m-cer za potovanje v Ljubljano od 90. avgu-jU do 13. septembra in na povratek domov od 1. do 20. septembra. Vn t popusti pa veljajo samo, če imate vetesejem-ako legitimacijo s seboj. _ Prošla t a 301etniee koče na Kamniškem sedlu bo v nedeljo 30. t. m. Ob ll. uri bo maša pred kočo na Kamniškem sedlu. Za udeležence je najprikladnejše. da Odpotujejo le v eoboto tsr prenočujejo v Kamniški Bistrici sii v koči na Kamniškem sedlu. — Cenej*e bo leT*"je po srako, kep je uprava Aeroputa dovolila obiskovalcem ljubljanskega velesajma 50% popusta za polete v Ljubljano in nazaj, dokler traja Vatnanjtnn. KINO MOSTE "^^ Jutri v petek ob 20.30 premiera! I Slavni tenor ■ JAN KIEPURA 1 v velefilmu pesmi, Alagerjev in oper | „Daj mi to noč" I Film je v nemškem jeziku. I Cene: Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 jjj — Nov gr b. Danes j^ umrl v Motniku v pokojem «*;tski upravite!; i Clrik Konjar. Pokojni j*=> bil znan kot vesten, marljiv In visoko izobražen prosvetni delavec. Pogreb ho v soboto ob 10. v Motniku Blag mu spomin, težko prizadetim svo-cem naše iskreno ?oŽalje! — Na državni meščanski šoli v Litiji če pricno popravni izpiti 31. avgusta ob 8- uri zjutraj. Vpisovan;e v L razred bo 2. a*p-tembra, v 2. razred pa 3. septembra, vsakokrat od 8. do 12. in od 15. do 17. ure. Za vpis so potrebne te-le listine: zadnje k>isivO izpričevalo. 5 Din koLkovana in pravilno izpolnjena prijava ter z 20 Din kolko-vano potrdilo pristojne davčne uprave o visini neposrednega davka, ki ga plačujejo ro-iltelji. Za vpis v I. razred je treba predložiti še krstni list. Pri qpiču je treba plačati 20 Din za zdravstveni fond in Šolnino po predpisani razpredelnici, če znaša davek nad 300 Din letno. Prijave e£ dobe na ob-čini v Litiji. Vse ostade podrobnosti so razvidne iz oglasa, ki je nabit v veži predil-niškega poslopja, v katerem je začasno na-ftan;ena meščanska etia — Vreme. Vremenska nanoved pravi, da bo deloma oblačno vreme, nekoliko hladneje. Najvišja temperatura je bila v Splitu 32, v Skopi ju 30. v Zagrebu 29, v Ljubljani 27.4. v Sarajevu 27, v Beogradu 26 in v Mariboru 24 Davi j? kaaal barometer v Ljubljani 708 7 mm. tempe-ratura je bila 15.S. __ Samomor ^tare uviteljice. V Rum i je skočila vestmi v vodnjak in utonila učiteljica Jelka Gjor^jević. Ma-a 64 let. Živela je več lel v skupnem gospodinjstvu s svo*o teto, tudi vpokojeno učiteljico. Teta ji je pa nedavno umrla in to je že itak živčno bolno ženo 'ako potrio da si ie konča>a živ-lienje ■KINO UNION, tel. ZZ-Z1* DANES PREMIERA ! Ob 16-, 19.15 in 21.15 uri Taf instvem potnik Neobičajne, napete pustolovščine na velikem luksuznem parniku. Zabava in smeh! Kot dopolnilo 2 zvočna tednika. Ufa in Fox, ter poseben film o berlinski olimpijadi! PRIDE ! PRIDE ! Prekrasna veseloigra HREPENIM ZA TEBOJ Loula Graveur, Čamila Hora, Tfaeo Lingen In Adele Sandrock. i — Obop ^oVeoske služkinje v Zagrebu. V Zagrebu je pila v samomorilnem namenu lizol Marija Gregi iz Oresla. občina Bizeljsko. Prepeljali so jo v bonico, kjer so ji zdravniki izpraii želodec- Izpovedala je, da je zahtevala od svoja gospodinje delavsko knjižico in plačilo, gospodinja je pa dejala, da ji knjižice ne da in da mora ostati pri nji. Zato se je preglova tako razburila, da je p-grablia steklenico lizola in za£el& piti strup.. Da ji niso iztrga': steklenice iz rok, bi Be bila tako napila lizola, da bila umrla. —Pretrealjhra tragedija. V Vrapftu pri ZagTebu se je odigrala v torek ponoči pre tir ©sij >va tragedija 25w!etmi zidarski pomočnik Adam Barbari £ je strti jal na rvojo ženo, taščo in tas^a. potem si je pa na pokopališču končal žvljenj^. Do tragedije je prišle baje zato, ker se je tašča vmešavala v življenje mlađih zakoncev. Barbaričeva taica je smrtno nevarno ranjena, tast in žena sta pa samo obstre-ljema. V poslovilnem pismu pravi mladi mož, da je šel veselo k poroki to da gre prav tako veselo tudi v smrt. — Brat oMl brata. V vasi Batina blizu Zlatara sta živela brata Ivan In Andrija Ozimeo—Turein v hudem sovraštvu. Njun oče je kuhal pri sosedu žganje m Ivan se ga je napil. Brat mu j- očital, da ni obiral sliv, žganje pa vendarle pije. To je dalo Ivanu . povod, da je zabodel brata a kuhinjskim nožem Sosedje pripovedujejo, da je bil Ivan jezen na brsta ker Je tonel ljubavno razmerje z njegovo £?no. — V smrt zaradi nesrečne ljubem*!. V Banji Luki Je skočil včeraj zjutraj pod brzovlak slušatelj medicine Boro Hi£. Lokomotiva mu je odrezala glavo, trup pa vrgla v jarek. ni£ j? iel W smrt žara. di nesrečne ljubezni NJtgova iavoljenka se Je peljala z istim vlakom, pod katerim je našel tragično smrt. H LfmbUaae -Ji Đmsstaa ia Mravi!*** prUsis*. Ljubljaneani te po pravici pritožujejo, d* je Aioksaadrovs s*s*a» I* edina prsmensd-na cesta ▼ Ljubljani, vedno polna avtomobL lov. motoeik^r i* drugih vtml bal takrat, ko jd promenada naiiirahnejs*. Vsako mesto ims svojo promenado, n* kateri je ob določenem času prepovedan vsak promet s vozili, samo sredi Ljubljane mora hoditi človek po promenadi v strahu, da ga as povozi avto ali motocikl. Neprestano se morajo ljudje umikati motornim vozEom. znani so cek> primeri, da se vozarijo dame zs volanom po promenadi sem in tja samo zato, da pokažejo svojo spretnost v eofira* nju in pa da se postavijo z svtojnobi'om. Tako ljudje na promenadi nikoli nimajj nH\ru. Neverjetno se zdi, da avtoroobHSeti in motocLkli«ti sami nimajo toliko Čuta in zrni. sla za mestno življenje, da bi dali ljudem ns promenadi mir. Saj vendar lažja vozijo po drugih reetah in ulicah, kjer ni toliko pešcev. Menda jim je res «amo za bahavost. Pa tudi avtotateiji bi imeli primernejš: prostor v Gajevi ulic; a!i pr-j hotelom Slonom, ne pa na promenadi. Tujci majejo z glavami, ko pridejo v Liubljano in vidij-> našo lie*r lepo promenado. —lj Plesna so!a Mete Vidmarj^ve. Vpi-fovanje v šolo za moderno pl "ano um"t-no&t in pk«ao gimnastiko za poklicne in za laike (posebni tečaji za dame, gospode- otroke) vsak dan od 18 do 19. ure v Gajevi u'ici 9. Začet*k sole 1. septembra —lj Ceste, ki Jih ni tr^ha škropiti tn ve posipati, 50 v Rožni dolini. psč pa bi na njih lahko v=aj dvakrat na le*o kosili. Zato jim dela največ serbi, kako bi izpulili travo, ki tako bohotno rase, da bi bilo treba ce^te »briti« skoraj vsak teden. Zdaj se zopet ukvarjajo s travo na cestah in tega moramo biti vsi veseli. SaJ to je vendar javno delo. Po&ebao nas pa veseli, da so včeraj mestni delavc: po-metli Cesto na Rožnik in del Večne poti. To se vendar ne zgodi vsak dan. FKINO IDEAL PAUL HORBIGER, JEXNY JUGO v veseli glasbeni komediji GOSPODIČNA -GOSPA Danes ob 16., 19. in 21.15 uri. nnnnnVnnnnVnnnVnnnnnmVHnnnVHnnVnnl —lj Znameniti film Jana Ki p pure »Daj mi to noč«, ki £trokovno-aaualje?alne šole t Ljubljani. Šolski odbor stTokovno-nadaljevalnib šol v Ljubljani obvešča mojstre, vajence m c^tarse, da je vpisovanje v strokovno nadaljevalne šole ljubljanske v I., II. in III. razred za zamudnike Še ▼ nedeljo dne SO. avgusta 1936 med &* in 12. uro dopoldne pri vodstvih strokovno-nada-Ijovalnih £ol na Grabnu, pri Sv. Jakobu, na Ledini, na Vrtači in na Prulah. K vpi-ešovanju je prinesti; L krstni list, 2. izpričevalo o zadnjem šolanju. 3. učno pogodbo. 4. Din 22.— za vpisnino. Sokki odbor opozarja mojstre, da je njihova zakonita dolžnost vpisati vajence v šolo ter skrbeti za točno obiskovanje žole. __li Vpisovanje na kooservatorijs. dota Glasbene Matice sprejema dosedanje in nove gojence 1., 2. in 3- sept. od 9. do 12. in od 15. do |7. v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici. Začetek rednega pouka bo v ponedeljek T. »ept. Razdelitev urnika in dodelitev k posameznim učiteljem pa v soboto 5. »ept. v Hubadovi pevski dvorani. Dosedanji in novi gojenci drž. koneer-vatorija ljubljanskega naj se vpišejo od L do X. ssfC od •—la> usa dop. v kocu piaarsa. RprsJ^MiSl ttpiti xa aOre gojence so vrtijo od 10. do 12. sept., redni pouk pa •t tttet 15. tepumfcra, Vi# podrobnosti na ranftatni deski t rfli uvoda. -Ji Ms ljsolfSBski ssaavmia ss4an s« prione šolsko teto v torek dne 1. »»pteoi-bra s naknadnun vptaovanjam. Na manjV.u. ski ioli bo vpisovanje od 11 do 12. ure. V sredo 2. septembra je otvoritvena služba božja. V Četrtek 3. septembra pa se prične redni pouk. Pouk na bežigrajski toli se bo zsoal pozneje in bo dan pravočasno objav, ljen v dnevnem časopisju. Vpisovanje v vee otroške vrtce bo v sredo 2. septembra od 9. do 13. v prostorih posameznih vrtcev. u— Vpisovanje dijakov, dijakinj v privatno trgovsko solo, znani Chriitofov uroi zarod. Ljubljana. Domobranska 15. za enoletni dnevni tečaj vsak dan u?tne v pisarni ravnateljstva (tudi pismeno). Poučujejo stro. kovno kvalificirane učne moči. profesorji tudi s trgovske akademije Šolnina 120 Din Zavod nudi interesentom najcenejšo temo* ijito izobrazbo za raznovrstne pisarniške in trgovske službe. Zavod obstoji že 33 le*, je najstarejša, najbolje obiskana in oblastveno dovoljena 5ola b pravico izdajanja veljavnih čo.skih izpričeval in edina v lastnem novo-zidanem šolskem poslopju. Moderne, higi-jenično novourejene u^lnics. Stanovanja tu> di na zavodu. Nova ilusJrirajia žalska poročila brezplačno na razpolago. —lj Otroci se vračajo z morja. Mestno poglavar»rvo opozarja starce, da se vrnejo otroci s ^oČitnifek* kolonijo pri Sv. Jakobu-^iljeviei iutri. v petek zvečer, z vlako-n. ki pride v Ljubljano ob 2039. Otroci IS okohce Galjevire in Dolen;ske ceste izstopijo na aolenjskem. vsi o?.taU pa na g'av-nem kolibivoru. —I j Trije poškodovanci. V bclni*\> a»o danes pripeljali 261etnega razncsalca kruhi Mate\"ža Benedi&ča iz Ž?lerailkov. Benedi-čiča je na vaai nekdo pahnil po stopnicah, da je padel in si pretresel možgane. DsLa-vec Janez Grcaf iz Krtine pri Domžalah pa je po naključju sam pade! In sd tudi pretresel možgane. V bolnico je moral dalje 20L>tni Janko Markowc iz Ljubnemn na Gorenjskem. Pred 14 dnevi ga j* 'napadel zaradi deklčta njegov tekmec in „'a oklal z nožem- Markovee je menil, da bo rane zacelil doma. pa ni Do. Poškodbo *o hude in bo potrebna operacija. Iz Celja —c 2rt\e nesreč. V tefek ob 16. se je ponesrečila v Lokarjih pri St. Juriju ob ju/,. žeL 3Sle>tna kočarica Antonija Koširja ;i. Pri nalaganju rzi se je prevrnil voz, pri če-mer je lestev vozs zadela Koširjevo in ji zlomila desno nogo. Istega dne ob 5. zjutraj si je loletna šiv Uska-" vajenka Marija Golouhova iz Kasaz pri Petrovčah pri padcu doma po stopnicah zlomila levo roko Ko se je vračal 21ietni Franc Grah iz Ce-pelj pri Vranskem, ki je zaposlen v tekstilni tovarni v St. Petru v Savinjski dolini zvečer s kolesom z dela domov, je pri Kaplji padel in si nalomil desno nogo. — Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —-c Določbe glede platišč koles. Mestno poglavarstvo v Celju raz^la.^: Po 51. 38. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih se morajo platišča na tovornih vozilih najpozneje do 31. dscssdm t. 1. zamenjati s platišči, ki so navedena v čl. 18. te uredbe. Po tem roku n* bo na javnih cestah dovoljena uporaba vozil s plati- aoi, ki si bila naj* od • osa. te »odaj so a« 'Mnejo ptatitea Izdelovati b iirffio itpod G cm. —c V ed|iki bolnici je umrl v torek v starosti 88 let uradnik v We#tnovi tovarni g. Viljem Planino ia Gaberjs* Por n>i HajdiT>i. Ljudje so Ldli 5e v trdnem <*;<»-nju. ko se je naenkrat ra-'Usjal obupni krik »porit. Ntso se ;e dobro /av*d:j Nareče, ko je začel« goreti sosedna bifra Snsesta -ka Alojza Lsjha. Domaea požarno hram t ta je takoj pr.hitela na pomo:. ni pa mo^a prepreviM nesreče. Poslopja f»o jH>u^rela d.> tal. Po^e«>tniku ZupaniČu je razen ^oripod.ir-r.kega poslopja zgorelo tudi 20 kom. perutnine, tri krave in tri svinje Skupna >k<>. da se c*nj na Din 80.000.—. Govori j»e, da je bil ogenj podtaknjen rn je oroinUdvo uvedlo stropo preiskavo. Ne mine skoraj loto, da ne bi prijazna vas*ca Haidina imela večjega |»ozara. — Ridi krave si je h«tel koorati iirtjr-nje. Naš.i Haložani so zelo vezani na krave, ki jim daje o mleko, zato tudi skrbno pa-:-i n n»anje. V torek; je Snail ^voj kravo 7*>tni koAd-1er< stirisedežno limuzino prodam. Vsak dan od 10. do pol 12. in od 3. do 7 Tržaška e. 4-a. vUe »Kasta«, Golob. 2965 CRBCL0. fBSBKJ, RR0M1UR in dru^e prid sike razpošilja promptno Viktor Barags, Ptuj, predal 2. 2261 S LUŽBE geaeda Au pat davek a.- Dtz> Najmanjši cnesak $ Din GOSLI POUČUJEM, prem tudi na dom. Horvat. Poljanska ce*ta 6D. 22&2 STROJEPISNI POl K (po desetprstnem sistemu). \ e. ?erni tečaj za začetnike, in iz-vežbanre. Najnižja šolnina, uS-na ura samo *2 D.n. Vpisovanje dnovno. Pr^etek noveja tečaja dne 3. septembra ob 1H uri. Chn^tofov ucn zavod. Do. mobran^ka re**ta 15 22ofl Narodna tiskarna LJUBLJANA KNAFUKVA 5 livadOJB vRs TlBKARSJtS i DELA i TB« / ^RlPOROCn # GOSPODIČNO SlHtEmBR cs pomoina dela v pisarni. Ponudbe z zahtevki piaee poslati na opravo »Slovenskega Naro da< pod Kfro >Za stainoc Vm «wtl »SLOVENSKI RiSODc, Satatak, «. mmm tm. Šfev. 196 Matej Hubad — 70 letnik LjoMjans, 37. »vgmst*. Jutri bo pncncvai ▼ domaČem krogu t Ljubljani TOletnioo rojafcva mož, ki je po »vojfm življenjskem delu centralna postava med fvlovertskimt glasbeniki in po svoji osebnosti in biti eden najmarkantnejših graditeljev slovenske glasbene kulture, Mau-t#»j Hubad, ravnatelj državnega konservato-rija v pokoju- ki je nad 40 let odločilno vplival na pota in usodo naše glasbe. Na jutrišnji dan pred sedemdesetimi leti je bil rojen Matej Hubad v vasi Po vod je It. 6, pri prijazni Skaručni pod šmnrno goro g hišnim imenom pri »Rebovu«. Tam se pričenja kamniški okraj in odtod smo dobili Slovenci že mnojro izvrstnih pevcev. V domafi hiši jubilanta je vladala prava gorenjska vedrina in od pašnikov do šniaine pore ^e je razlegalo petje. Vea Hubadova osebnost je bila tudi na njegovi ponejfi poti v gvH prežeta z bistvenimi potezami pristnega slovenskega okolja. Kdor je poznal jubilanta pobliže je vedel, da ima ta dobrodušen velikan z nasmeškom otroka mehko, zlato in radodarno srce. Ko^ar je nevednega oplašila njegova pedantna stio-gosf ali profesoreka točnost, je spoznal, da je za rsenri vnanjimi ostrinami sijalo fa-natietno sojnee poklicanega, ki je z neizprosno doslednostjo uveljavljal svojo misijo: Dvigniti neuvaževan svoj narod iz ponižnega blapčovanja tuji umetnosti, mu odkriti lepoto lastnih zakladov v narodni prsmi, voditi ga z apostolsko gorečnostjo cm najskromnejših začetkov Glasbene Matice v Ljubljani do državnega konzervatorija ■ Usno gojenci. Od 1. decembra 1891. ko je prevzel vodstvo našega prvega muzikalne-ga zavoda do L oktobra 1988, to je do dneva svoje upokojitve, je organizator Hatoj Hubad strnil malone vse glasbene panoge pod eno streho. Toveličal je z vzorno izvedbo svojih harmonizacij narodno p»'sem in ji dal umetniško mesto na koncertnem odru. Preko 300 koncertov in koncertnih nastoj>nv je dirigiral ne-le v Ljubljani in rx> vseh večjih krajih Slovenije, temveč je s svojim zborom ponesel čast naše glasbe po Jugoslaviji v letu 1922. po Češki spomladi leta 1928, Poljski jeseni istega leta in po Franciji M-a 1929. Skoro 40 let je Matej Huhad vodil svoj zbor, izvaja! z njim fckoro vsa pomembna dela svetovne glasbene literature, znamenite oratorije in maše, a v prvi vrsti vsa vredna dela domačih avtorjev, slasti jugoslovenskih in slovanskih. Prvi je odkril med Slovenci lepo srbske narodne pesmi in prvi uveljavil S t, Mo kranjea na koncertnem odru. Višina pevskega zbora Glasbene Matice je bila ne-le neprekosljiva doma. tudi stroga in Slovencem dostikrat nenaklonjena inozemska kritika je priznala posebno mešanemu &boru pod vodstvom Mateja H ubada glede neposredne sile njegovih interpretacij in po tehnični docnanosti prvenstveno mesto med zbori osrednje in zapadne Evrope. To so zlasti pokazali koncerti na Dunaju (1896). v Opatiji, Reki. Trstu (1911) in Ženevi (1929). Da je Hubadovo delo mogočno \n odločilno uplivalo na razvoj slovenske glasbene tvornosti je razvidno iz dejstva, da je Glasbena Matica izdala do (iOletnice svojega obstoji v letu 1932 nad 150 zvezkov mimkalij. posamezne od njih v več nakladah. Vse te edicije je jubilant prirejal, uredil Ln v formalno brezhibni formi za svoj glasbeni zavod izdal. Kot izboren pevec, tenkoslu-šon e^tot, širokopotezen, a previden organizator ter tudi kot polten, odkrit in radodaren prijatelj, je zamogel jubilant obdržati svojo zvesto pevsko gardo od počet- ka do tvojega slovesa v L 1929, ko ga jo zadela delna možganska kan in mu oklenila delavne roke. Od tedaj se je z redkimi in častnimi izjemami vedno manj gojil slovenski in a capella zbor na sploh, posebno še, ker so današnje razmere nenaklonjene tej panogi glasbe. Hubadovi koncerti so bili vedno kulturni dogodki, ki so močno dvigali zavest naše zmogljivosti in izčistili okus glasbo ljubečega občinstva. Hubadovo delo je bilo zlasti pomembno na torišču glasbene padagogije. Kot profesor solopet-ja je vzgojil ali pa dal solidno podlago za nadaljnji Študij celi vrsti naših najboljših solistov, in solistk. Omenjamo naj le Betetta njegovega naslednika pri vodstvu državnega koirservatorija, Lovšetovo, Križaja, pokojno Polakovo, Rijavca. Thalerjevo, Golo-1k>vo, Arkovo, Banovca. Kovača, Goetiča. Mezetovo. Zupana i. dr., da ne govorimo O njegovih dijaških zl>orih, kvartetih in solistih iz polpretekle dobe. Poleg pokojnega ravnatelja Frana Gerbica in dr. Josipa Ce-rina je bil med prvimi Slovenci, ki so ab-solvirali konservatorij, se posvetili izključno glasbi ln imeli vse pogoje, da se je likvidiral citainiSki diletantizem in se je glasbena umetnost osamosvojila od politike in agitatoričnega rodoljubaretva pretekle dobe. Prehodil je vso bedno pot slovenskega dijaka, ki si je izbral glasbo proti volji svoje okolice za poklic, a je kljub temu v letu 189T-98 prestal z odličnim uspehom končne izpite na dunajskem konzervatoriju Z Matejem Hubadom se je pričela doba sa-moiastne slovenske glasbene produkcije in reprodukcije. Od koncertne narodne pesmi do moderne glasbe je segal omenjeni razvoj, čigar študij presega okvir teh vrstic. Treba je bilo pričeti z >Miško« in končati z Gotovčevo »Molitva dobrima očima«, dv-gniti je moral Gallusa - Petelna iz prahu in ga obleči po svoje, da so medtem porast H mmM najboljši: dr. Krek. Adamič, IM* jovic. Sattner, Aljaž. dr. SeJmab, Premrl. Kogoj. Osterc . . . Matej Hubad je bil deležen, skoro vseh odlikovanj svoje domovin«' in mnogo priznanj tujine kot malokateri glasbpnik slovenski. Na svoje čeprav široke rame pa si je nadel preveliko breme. Moči je podelila narava le do ostro zarisane mejo. (\\ leta 1929 se zdravstveno stanje Hubadovo kljub najskrbnejš! n«*gi žal ni za moglo do konca izboljšati. Nujno je bilo potrebno, da j*1 odložil svoje delp v jeseni leta 19:>H. da si v svoji dragi rojstni vasi skaručni. kjer je pričel svojo dolgo, utrudljivo in zaslužno, a tudi življenjske vire črpajočo pot, odpo-more in odpočije i>od varstvom svoje verne zakonske družice in za vse žrtve neutrud-Ijive. idealne žene - tajnice. Jerice in v družbi svojega nadebudnega sina - orjaka Sama. ki si je poleg studija jusa iz-bra.1 še> za svoj cilj tisto, za kar je oče živel, s« boril in dogradil: Za stavbo naše glasbene umetnosti. Generacija v kateri živimo jp deloma odmaknjen:* od plamfeeejra idealizma Hubadove dobe. Hubadova umetnost je bil čist. jasen ton. vsebinsko in formalno dognan povdarek izvajanih skladb. Celo disakord naj zveni v mejah lepote. Novi čas je pa disonančen v celoti. Glasbena Matica in državni konsorvatorij nadaljujeta Hubadovo delo in mladina uživa plodove svojih temeljnihh graditeljev. Rod. ki do rašča ima svetal memento. utelešen v Hu~ liadovi osebnosti, Z nečloveško silo je zdržal svojo pot mož. ki se je moral v 'polpreteklosti boriti I ozkimi slovenskimi razmerami, vedno gnan v metež malenkostnih političnih bojov in stalno od tuje vlade skrivaj nadzorovan. Hubad je vse življenje ostal zvest politični nevtralnosti zavoda in je vlivajoč Dunaju respekt s svojim delom, v predvojni in vojni dobi ohranil pomen in ime Glasbene Matice čisto in nedotaknjeno. Kot vnet Slovenec in Jugoslovan je tehtno pomaga] afirmirati v mladi državi naše zvanje v glasbi, vedno želee strpljivosti in harmonije med brati. S tem prizadevanjem je tudi utrdil svoje častno in neporušljivo mesto v na£i kulturni zgodovini. Nikdar in nikjer ni Matej Hubad prenehal biti to, kar je bil in bo do konca: Slovenski človek, obdarjen z vsemi blagodari naše zemlje in z vsemi njenimi potezami. Slovencem je dal poleg svojega dela zgled nenehne marljivosti, zavesti moža, ki gre na stavljeni cilj preko ovir in nasprotstev, dal nam je vzgled osebne skromnosti, preprostosti in iskrene požrtvovalnosti. Prav radi teh lastnosti bomo vedno prištevali Mateja Huhada med tvoje najboljšo sinovo. Naj Ti bo, dragi prijatelj namenjeno so mnogo mirnih, zdravih in zadoščenja portun let. Ivo Peruzst Smeh je zdrav >Newi Chroniclec priobcuje v em zadnjih številk zanimiv članek W .Chamber-laina o pomenu smeha v človeškem Življenju. Nekoč je mlad stražnik opazil, kako je branjevcu spodrsnilo na bananovi lupini, da je padel in prevrnil svojo stojnico. Stražnik je počil v smeh, čeprav se je zavedal, da ni lepo smejati se človeku v nesreči. Rad bi bil smeh zadušil, pa ni mogel. Kri mu je pritisnila v obraz, jel je kašljati in neprestano se je smejal. Končno so ga pripeljali v bolnico, kjer je kmalu izdihnil. Takih primerov je več. Smrt pa ne nastane zaradi smeha, temveč zaradi prizadevanja zadušiti smeh. Ce se človek od srca smeje, je to najboljša vzpodbuda za organizem, smeh ga varuje malodušnosti in je sploh znak dobrega zdravja. Eakimo ima navado začeti vsak pogovor s smehom, pogajanja med plemeni se začenjajo s komičnim gledališčem. V psihiatričnih zavodih smatrajo veseli smeh za znak ozdravljenja ali za začetek okrevanja. Smeh pospešuje krvni obtok in delovanje pljuč. Med vsemi živimi bitji se smeje glasno samo človek. Otrok se začne smejati navadno že četrti dan. toda pravi smeh se pojavi šele približno 110. dne. Pozneje je smeh združen s prijetnimi pojavi. Humor se pojavi mnogro pozneje in se močno razlikuje od zdravega smeha. človek in strel Ameriška psihologa W. A. Hun t in C. : Landis sta pokazala ameriški Akademiji znanosti zelo zanimiv film o vedenju ljudi pri strelu. Film kaže pojave, ki jih doslej človeško oko ni opazilo. — Psihologa sta filmala ljudi, ki so bili na strel pripravljeni, pa tudi take, ki niso nčesar slutili, i Film je pokazal, da reagirajo ljudje na strel dvojno. V prvem primeru so se vedli ljudje enako. Tudi najmirnejši in najhlad-nokrvnejši ljudje se ne morejo izogniti prvega, prostemu očesu nevidnega strahu pred strelom. Oči pri nenadnem strelu pomežiknejo, glava in trup se nagneta naprej, usta, ramena in kolena se pa skr- j čijo. Film kaže, kako odskočijo roke pri strelu od telesa. Komolci se upognejo, ' kosti se stisnejo. Sele po prvem dojmu nastane ona druga, • znana reakcija, pri kateri ostanejo eni ljudje hladnokrvni, drugi se pa prestrašijo. Ameriška psihologa sta rabila za svoj film poseben aparat, ki napravi petkrat toliko posnetkov v sekundi, kakor navadna filmska kamera. Ce vrtimo s tem aparatom posneti film z normalno hitrostjo, teče dovolj počasi, da lahko opazujemo vse kretnje. Morska vidra izumira Zdaj komaj še lahko govorimo o morski vidri, čije kužuhovina je po svoji ceni navadnemu zemljanu skoraj nedostopna. Na zunaj je ta žival močno podobna tjulnu, in tehta nad 50 kg. N'jen kožuh je zelo mehak in gost, zato pa tudi i7redno drag. Glavno bivališče te živali je bila tihomorska obala Rusije, na drugi strani pa obala Aljaske in Aleutskih otokov. Toda ameriški naravoslovec Cracken se je mudil v preteklem desetletju skozi dve sezoni v ožini Isanot-skega na najrapadnej^em delu Aljaske, pa je videl morsko vidro samo enkrat. Pač je pa zvedel od domačinov, marsikaj zanimivega o tej že tako redki živali. Morska vidra se preživlja skoraj izključno t manjšimi morskimi živalmi. Ganljiva je ljubezen in skrb vidre za mladiče. Morda bi še ne bila tako iztrebljena, da ni njeno krzno enako drago skozi vse leto in ne samo pozimi. Dokler je bila Aljaska pod rusko vlado, se je osredotočala trgovina s krznom morskih vider v rokah pravoslavnih svečenikov, ki so sprejemali to dragoceno krzno za cerkvena opravila, poroke, krste, pogrebe itd. Morska vidra, ki tu sploh ni bila zelo razširjena, je začela hitro izumirati. Okrog leta 1794 so poslali v Rusijo 2 do 5000 kož letno, sto let pozneje pa komaj še 50. Zdaj pride na vsem svetu na trg komaj pet kož na leto. Toliko morskih vider ujamejo divji lovci in jih spravijo v Ameriko, kjer plačujejo za nje ogromne vsote. Amerika zdaj strogo Ščiti morsko vidro in tako se bo morda posrečilo ohraniti jo. Kožuh morske vidre je nosil tudi avstrijski cesar Franc Joscf in zdaj je shranjen v njegovi zapuščini. Sovinar, ki je preživel leta 1925 in 1926 Abd et Krimov upor kot poročevalec na strani rifskih Kabilov in je na glasu kot dober poznavalec Maroka in Španije, pripoveduje o svojem pogovoru s častnikom maroških čet v armadi generala Franca Kadarkoli sem omenil med sedanjo revolucijo fcpancem v ozemlju, zasedenem po upornikih, maroške čete, ki jih je pognal v boj general Franco, so vedno nekam v zadregi obmolknili. Ni namreč priporočljivo kritizirati Francove ukrepe. A kaj bi mogli Španci povedati dobrega o Maročanih? El Tercero, španska tujska legija, je bila že od prvega dne jedro Francove armade in je že sama po sebi groza. Pustolovci, ki jim je postala plačana vojaška služba poklic, se bore divje in brezobzirno, ker sami ne pričakujejo milosti, ker dobro vedo, da se je ne morejo nadejati, če pridejo sovražnikom v roke. Toda strah pred njimi obledeva v primeri z grozo, ki jo širijo Maročani, kate re pošilja Franco v novih množicah na bojne poljane v deželo, ki se je pred 400 leti z napetostjo vseh sil otresla njihove nadvlade. General Franco se igra z ognjem Mar »Urim tetam |e vseeno, koga koijeJo, rano da ae maJčuieio Spancem SJisal sem opetovano, da je za Maroča-ne boj v Španiji isto, kakor za španske kmete mata n za, vaško klanje na veliko, pri katerem se meša pijanost od prelite krvi z atavističnim odmevom starih krvavih žrtev. In danes sem srečal starega znanca, ki se je boril v Adždirn na strani rifskih Kabilov. Zdaj vodi čete Francovih Maroča-nov. Toda ko sem se sestal z njim blizu severnega bojišča, je bil Kolj podoben mesarju na klavnici. Vračal se je s svojimi ljudmi baš od »dela«, brez čepice, brerz suknjiča, raztrgan, v cunajh. prepojenih nesnago in krvjo. Spoznal me ie šele, ko sem mu zaklicali »Fj. Mabmud. kaj se me več ne spomin jaš Kasbah Sleuana . . .<* — Kako bi se te ne spominjal, hen As-sare — inšallah, kaj si tudi ti tu, na matan-zi? Tu je zopet padla ona usodna beseda, najstrašnejši naziv, kar si ga ie mogoče izmisliti za državljansko vojno. Mahmud se je postaral. Takrat, med rifskimi Kabili, se mu je še poznalo, da je bil študent na ka-hirski Medrisseh, največji mohamedanski univerzi. Zdaj je samo Kabil. Toda kaj ga je privedlo sem, kaj mu je do teoa klanja? — 12 strmoglavil fezkega sultan m posadil na prestol Jusufa. preživel sem boje za Rif tn bil sem pri Ajinualu leta 1021, takrat na prvem pokolu Spancev. Abd el Krim je zmagoval in da niso posegli vmes Francozi, bi bili igraje zavzeli Fez — španski kavalini bi nas go tovo ne bili zadržali ... Ko smo izgubili bitko pri Adždiru, sem prešel na drugo stran, kakor mnogi drugi. Abd el Krim je vedel za to. Rili smo psi, toda čakali smo na priložnost. In zdaj je prišla. Vseeno je. kdo na« najame, v čigavi službi ubijamo brate svojih takratnih so VTažutkov. In Francu je nas še vedno pre malo, zdaj nas že vozi čez morje r, letali. da gre hitreje. Poklical sem JMahmuda v spomin Medris seh, njegove nekdanje študije, toda Mah mud je pogledal na svoje okrvavljene ea njei. — To je ie ttvar drugih. T\ vedo in lahko čakajo. NMcar ne misli, da islam spi m da naši ne vedo, kaj se godi. Ve Egipt, ve Hm Seud. vedo vni od Tangerja do Alžira In tri tja proti vrhodu do Azije. In morda. Keo Aasaee, )e vse to le preizkušnja. Rflo jih je že mnogo, vedno od časa do časa, tr> da Evrope! so reaničrvo »poznali samo er>o. ko je dvignil pred 50 lefi ustajo Mah med aH, Mahdi. Ren Aaaare. na eni strani »oln ee zahaja, na drug* pa vshaja. In morda ▼zide nekoč rudi nam. Zaenkrat na« pa Franco plačuje za ubijanje Spancev. Mahmud je kakor drogi pogrnil predle za preprogo služečo mu rrmazano nm|o V molitvi, mrmrajoč: ATlab je velik in mi smo njegovi otroci. Dajejo nam dobro, novo orožje, imajo pa rudi avtomoMle in »tala. AIrah je velik ... Japonska vlada proti samomorom Naraščajoče šte?vik> MOTiornorov na .lapon akera. ki jim je giavm vwrok n**-re čim prej z ljubljenim Ntjean na onem «»vetu. je prr*iWo japonsko vlado, da je ustanovila po^e-ben urad t» zatiranje t* narodn«* holeroi. Samomori se aa Japonskem zadnja leta tako rrmoie, da so poslali n«v»r_ ni vtsemu japonekermi narodu. Vlada nastopa proti ^mornarom potom po#s*h.nofra urada in «* pomočjo polieije. Na reln tega prikrita stoji znani strokovnjak na polju samomorov Rvunosuke-Kobavashi. eiear naloga j» odvračati #»amomorflne kandidate od zamorno, rov in preprečevati zlasti fcamomorp i*radi nesrečne ljubezni. Takemu *a momo ni pravijo Japonci ahinju Nesrečna ljubezen ie pognala že na tif*o,*e Japrmrev in .laponk v žrelo ognjenikov ali pa jim potisnila v rok« samomorilno orožje. Prof. Cohavi&Rhi je skLieal pedagoga in strokovnjake socialne vzgoje ter izdHal program sistematične horbe proti •samomorom «* pomočjo predavanj, gledališča in Mm*. Priljubljeni način "amomora ** skokom z visokega poslopja je bil že znatno omejen, pa se je prioel zopeit niriti tako, da je polirija odredila, da morajo biti vsi tokij«ki nebotičniki na vrhu ograjeni z visokimi mrežami. Trgovaki dom MatsuVa v Tokiu je dal ograditi *vojn streho od koder *o zelo ram skakali samomorilci, obenem pa je postavil nanjo stražo. Nesrečna ljubezen zakrivi na Japonskem povprečno *30.0f*n samomorov na leto. ~~ PRIPRAVLJENA JE — O božiču H poročim, — pravi hči svoji materi. — Ze prav, toda rada bi vedela, če si pripravljena na ?akr>nski stan? — Seveda sem, mamica, saj imam 24 novih nočnih srajc. Aridrć Tfaeariet: 7S Heiiru lepotica Romao — Ali ne veste, kam je odšla baronica Liie-blingova? — ga je vprašal kakor da dvomi. — Ne vem, gospod. Danes je četrtek. Najbrže je gospa baronica pri kneganji Kolonbini. Lakaj se je vrnil v vežo in zaprl Jakobu pred nosom steklena vrata. Počasi se je Jakob vračal po stopnicah. Laka-ievo vedenje se mu ie zdelo sumljivo in čudfl se je, da mu Mania ni povedala. da je n-e bo doma. Gredoč čez dvorišče je opazil, da snaži kočijaž barotiičano kočijo. Torej se ni odpeljala v vilo Rn d vrni on! To se mu ie zdelo tem bolj sumljivo in v srcu je začutil sketečo bolest. Odhitel je h kneginji Kolonbini, toda tam ni našel Manie, ne kneza Gregorije-va. V mučnem čakanju je ostal pri kneginji cek> uro. potem se je na znova vrnil v ulico la Paix. Tam je zopet zagledal njeno kočw> m irprehajal se je nekaj časa pred baroničino yUo. Čeprav je bil večer zelo topel, so bila okna zaprta in vila je bila kakor izumrla. Pol ure je čakal zaman, potem ga je pa postalo sram in sklenil je vrnirta se domov. V hipu, ko >e zavil za vogal v sosedno uHco, |e pa zaslišal, kako je nekdo priprl vezna vra?ta baroničine vile. Srce se mu je skrčilo. Vrnil se je in spoznal od daleč moško postavo, odhajaoočo v nasprotno smer. To je podžgalo njegovo ljubosumnost m ves razkačen se je vrnil domov. Še istega večera ie dobil od Mame p'semce. Opravičevala se je, da ie ni bilo doma, za drugi dan mu je po določila uro. ko bo sama doma. Ni se zadovoljil z njenim izgovorom, ker >e videl v njem samo zvijačo, da odvrne od sebe vsak sum in ga preslepi. Ves iz sebe 3e prišed ob določeni uri k nju Mania je bila res sama in srneće je sprejela Jakoba, kakor da nima na vesti niti najmanjšega greha. — Hudo mi pe, da me včeraj niste našn doma m da vas nisem mogla pravočasno obvestiti o svoji odsotnosti. — Torej vas res ni blV> doma? — ie-vnrašal Jakob nezaupljivo m s sarkastičnim nasmehom. — Od trenutka, ko sem vam to povedala. — je odgovorila, ponosno in za-mčntvo. — nimate pravice dvomiti o tem. — Oprostite mi, — je odgovoril trpko, — po vsej pravici sem mogel dvomiti, kajti vaš hišnik je pozvonil, kakor da ste doma. vaš kočiiaž ie čistil kočijo. Torej ste odšli z doma peš? — Kaj vas to briga? — .je kriknila. — Doma me ni bilo, to je vse!! — Pni kneginji Kolonbini vas tud>i ni bilo, kakor je trdil vaš sluga. Zaman sem vas čakal tam celo uro. Končno sem se naveličal čakati, vrnil sem se pred vašo vilo in videl iz nje odhajajočega moža. Mania je stcomignfla z rameni, sfcisnla po stari navadi ustnice v ironičen nasmeh in ga razdraženo pokarala: — Moi poklon!! Lotih ste se čistega poklica. Ali veste, kako se pravi temu v vseh jezikih?... Vohunstvo! — Imenujte to kakor hočete... bil sem upravičen ravnati tako. ker vas blazno ljubim in imam za kaj biti ljubosumen. — Ljubosumen! Na ko»a pa. če smem vedeti? — Na kneza Gregorijeva. v katerega ste" se do ušes zaljubili hi ki je pri vas kakor doma. Mania si ne grizla ustnice in* molčala. Jakob ie smatral njen molk za pri zna me m nadaljeval ie sre, če misHe. da se vam godi krivica .. . Zdaj vidim, da mnogo zahtevate od drugih, da pa sebi preveč prizanašate. Ce bi bila tudi jaz tako prepirljiva in občutiva, b: se l?hko obrnila na vas s težjimi očitki. Afc mislite, recimo, da ne onažam na vas. kako ste raztreseni, potrti in nečemeroi? Kadar sva skupar ne morem spraviti iz vas nobene besede. S telesom ste tu. vaše misli pa blodijo drugod in jaz dobro vem kod. V svoji ženski nrebrisamosri .ie spretno zavzela namestu obtoženke boševito staKšče tožHelja. — Da. — je nadalievala sarkastično. — žalujete za preteklosr/o in toži se vam no vašem domačem kr?ju. po njegovih prebivalcih... Bože moi. razumem to, saš je čisto naravno. Toda to bi morali vsai odkrito priznati, kait' verjemite mi. dragi nrtateli. da še daleč n: moj namen zadrževati koga pro*i i ii i--i i----------------- i. ■ njegovi volj\ Ce se pri metfi ne počutite doma. prosta vam pot — Po teh samozavestnih, ponosnih besedah je ostal Jakob kakor vkopan m namestu gneva je napolnil njegovo dušo mučen strah. Bal se ie, da bi ne izgu-biJ Manie in ta bojazen ga *e povsem razorožila. Skesal se je. pade:! pred baronico L eblingovo na kolena in bilo rrm ;e odpuščeno. FV>sihmal >e bil res navezan na milost in nemilost žene. ki jo je tako slepo ljubil. Nšegov položaj se ?e tako še poslabšaj. V njenih očeh ie bil mnogo izgubil. Pri Man!i ni imej več tiste avtoritete moža. pred katero se žene rade in spoštljivo priklonijo. Sama mu je to lasno povedala, da ne trpi slabičev in da ceni samo može, ki stoparo pred nx> možato. Od tistega dne n imela nobenih ozirov več. niti m misel ii ni prišk). da bi izpremenila način svo-iega življenia. postala je povsicm svobodna, neodvsna. Jakoba je to strašno bolelo, toda bal se ie mdlecrovati io z novim tarnaniem in OČUH Toda skrito trplen*e in skrb za denar sta omrrala niesrovo zdravie in uničila njegov duševni mir. Povrhu ga te glodala še ltibosumno^t da nikier jf RlAel mirti vn tako ie vidno hiral. Le-chautra ie vedno bob skfbelo. kai bo z njim.