Mik.
M 26.
T petih 28. Hoznih<8
18SO.
Povabilo na iiaroebo«
Z mescam julijam se začne nova naročba na „Ljubljanski Časnikki izhaja vsak teden dvakrat in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri zalozniku Jožefu Blazniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so na-rocivm denarji (Pranumerationsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati.
Vradne naznanila.
19. junija je prišel 17. del deržavniga zakonika in občniga vladniga lista na svitlo, za-popade sledeče: Pervo poglavje. Občne odločbe §§. 1—7. Drugo poglavje. Od sodnih oblastnij. §§• 8-50.
I.	Okrajne sodnije. §. 9.
II.	Okrajne zborne sodnije. §§. 10—13.
III.	Deželne sodnije. §§. 14—16.
IV.	Porote §§. 17—44.
1.	Porotna sodnija. §§. 21 in 22.
2.	Porotniki. §§. 23—44.
V.	Deželne nadsodnije. §. 45.
VI.	Overžna sodnija. §. 46.
VII.	Glasovanje pri sodnijah. §. 47.
VIII.	Pripomočne osebe pri sodnih oblastni-jah. §. 48.
IX.	Razmera oblastnij za varnost in druzih. 49 in 50.
Tretje poglavje. Od deržavnepravdnije. §§. 51-60.
Četerto poglavje. Od pristojnosti kazenskih sodnij. §§. 61—78.
I.	Posamezne pristojne sodnije. <§§.61—71.
II.	Posebne pristojne sodnije. §§. 72 in 73.
III.	Pravica odbiranja. §§. 74 in 75.
IV.	Prepiri zastran pristojnosti sodnij. §. 76.
V.	Uredne opravila ne pristojnih sodnij. §§. 77 in 78.
Peto poglavje. Od izklepanja (izločevanja) in odklonjenja sodnih osob. §§. 79—86.
I.	Izklepanje sodnih osob. §§. 79—82.
II.	Odklon (odvernitev) sodnih osob. §§. 83-85.
III.	Izklepanje deržavnili pravdnikov. 8G.
šesto poglavje. Od uv*odne preiskave čez hudodelstva in pregreške sploh. §§.87—115.
I.	Razmera preiskavnega sodnika sploh. §§. 88-93.
II.	Razmera deržavnega sodnika sploh. §§. 88-93.
III.	Dolžnosti okrajnih sameznih sodnikov glede na uvodno preiskavo. §§. 97 in 98.
IV.	Ravnanje pri ovadali. §§. 99 in 100.
V.	Kako je ravnati", kadar se na sled ali do reči hudodelstva pride §§. 101 in 102.
VI.	Nareja zapisnikov in sodne priče. §§. 103-109.
VII.	Kazenska oblast preiskovavnega sodnika. §. 110.
VIII.	Ustavljenje uvodne preiskave. §§.111 —113.
IX.	Pravni pomočki v uvodni preiskavi. §§. 114 in 115.
Sedmo poglavje. Od ogleda in zveden-cov. 116-143.
I.	Od ogleda in poklicovanja zvedenih mož sploh. §§. 116—126.
II.	Posebna ravnava pri vsmertenju in oškodovanju telesa. §§. 127—136.
III.	Zvedeni možje pri pismih. §§. 137 in 138.
IV.	Ravnanje pri prenareji ali ponareji javnih upopisov in penezov (kovanih dnarjev). §§. 139 in 140.
V.	Ravnanje pri zažigih. §. 141. M. Ravnanjo pri drugem odškodovanju lastnine. §§. 142 in 143.
Osmo poglavje. Od hišne raziskave in zaderžbe listov in pisem §§. 144—157.
I.	Hišna raziskava. §§. 144—149.
II.	Pregled in odvzetje papirjev in pisem v obče. §§. 150—153.
ID. Zaderžba in odpretje listov (poslanic).
§§. 154-157.
Deveto poglavje. Od izpraševanja prič (svedokov). §§• 158—181.
Deseto poglavje. Odpripovabljenja,pri-peljanja in vjetja obdolženca. §§. 182—209.
I.	Pripovabljenje obdolženca. §§. 183—184.
II.	Pripeljava (privodba) in medčasno za-pretje obdolženca. §§. 185—190.
III.	Preiskavno zapretje obdolženca. §§. 191 -193.
IV.	Ravnanje s preiskavniin jetnikom. §§. 194-200.
V.	Nehanje zapretja in podanje varšine. §§. 201-209.
Enajsto poglavje. Od izpraševanja obdolženca. §§. 210—219.
Dvajnajsto poglavje. Od sklepa uvodne preiskave in od djanja v stan zatožljivosti. §§. 220-246.
I.	Sklep uvodne preiskave. §§. 220-222.
II.	Predlogi deržavne pravdnije, djanje v
stan zatožljivosti. §§. SŽSŽ3~«37.
III.	Pravne sredstva proti tem razsodbam okrajnih zbornih sodnij in zatožnij. §§. 238 —246.
Trinajsto poglavje. Od priprav k po-glavni obravnavi. §§. 247—259.
I.	Postavljenje (imenovanje) zagovornika. §§. 247 in 248.
II.	Zatožben spis. §§. 249—252.
III.	Podanje imenikov prič. §. 253.
IV.	Predidoče izpraševanje zatoženca. §§. 254 in 255.
V.	Povabilo k glavni obravnavi. §§. 256 in 257.
VI.	Odlog glavne obravnave. §§. 258 in 259. Š tir naj sto poglavje. Od glavne obravnave pred okrajnimi zbornimi sodnijami in od njih sodjenja. §§. 260-306.
I.	Javnost (očitnost) glavne obravnave 260 -263.
II.	Uredne opravila predsednika in sodnije med glavno obravnavo sploh. §§. 264-266.
III.	Začetek glavne obravnave. §§.267—271.
IV.	Izpraševanje zatoženca. §§.272 in 273.
V.	Dokazovanje. §§. 274—284.
VI.	Govori pravdnih strani. §. 285.
VII.	Sodba sodnije. §§. 286-292.
VIII.	Razglašenje in izdefanje sodbe. §§. 293 in 294.
IX.	Zapisovanje. §§. 295 in 296.
X.	Odlog in ustavljenje glavne obravnave. §§. 297-303.
XI.	Medprigodki. §§. 304—306.
Petnajsto poglavje. Od glavne obravnave pred porotami. §§. 307—351.
I.	Občne določbe. §§. 307—309.
II.	Zloženje porotne klopi. §§. 310—316.
III.	Začetek glavne obravnave in zaprisežba porotnikov. §§. 317 in 318.
IV.	Dokazovanje. §§. 319 in 320.
V.	Govori pravdnih strani. §. 321.
VI.	Govor predsednika in dajanje vprašanj za porotnike. §§. 322—331.
VII.	Posvetovanje in sklepanje porotnikov. §§. 232—335.
VIII.	Izrek porotnikov. §§. 336-338.
IX.	Nadaljno ravnanje in sodba sodnije. 339-349.
X.	Zapisovanje. §. 350.
XI.	Odlog ali ustavljenje glavne obravnave in medprigodki. §. 351.
Šestnajsto poglavje. Od pravnih po-močkov zoper končne sodbe okrajnih sodnij in porod. §§. 352-390.
I.	Uzroki ničnosti. §. 352.
II.	Pritožba zoper kočne sodbe porot zavoljo ničnosti. §§. 353—374.
III.	Prošnja za presojo zoper končne sodbe okrajnih zbornih sodnij. §§. 375—387.
IV.	Pritožba ničnosti zoper sodbe, storjene po deželnih sodnijah kot presodnih oblastnijah. §§. 388-390.
Sedemnajsto poglavje. Od obnove ravnanja. §§. 391—400.
I.	Pogoji obnovitve ravnanja. §§.391—396.
II.	Ravnanje pri obnovi preiskave. §§. 397 -399.
III.	Zasledovanje obsojenca zavoljo najdenega novega pred kazensko sodbo storjenega kaznjivega djanja. §. 400.
Osemnajsto poglavje. Od pristopa(pri-druženja) poškodovanega h kazenski pravdi in od osebujne (privatne) zatožbe. §§. 401—403.
II.	Osebujna (privatna) zatožba. §. 404.
III.	Razsodba čez iskanje odškode. §§. 405 -408.
IV.	Pravni pomočki proti temu. §§. 409 in 410.
V.	Nasledek razsodbe čez odškodovanje. §• 411.
VI.	Naredbe, da se neznani lastniki najdejo. §§. 412—415.
Devetnajsto poglavje. Od ravnave zoper nepričijoče in begune. §§. 416—436.
I.	Ravnava zoper nepričijoče ali pobegnjence med uvodno preiskavo. §§. 423.
II.	Ravnanje zoper nepričijoče ali pobegnjence po sklenjeni uvodni preiskavi. §. 424.
III.	Ravnanje zavoljo nepokoršine proti ne-pričijočim in pobegnjencom. 425—432.
IV.	Ravnanje, kadar nepričijoči ali pobeg-njenec po storjeni sodbi zavoljo nepokoršine
pred sodnijo pride, ali če ga zalezejo. §§. 433-436.
Dvajseto poglavje. Od ravnave pred okrajnimi sodnijami in v prestopkih, ki so občinski policii prihranjeni. 437—454.
I.	Deržavna pravdnija pri okrajnih sodnijah. §. 437.
II.	Osebujna (privalna) zatožba. 438 in 439.
III.	Ravnava pred okrajnimi sodniami. §§. 440—449.
IV.	Pravni pomočki proti sodbam okrajnih sodnij. §§. 450—453.
V.	Ravnanje s prestopki, ki so občinski policii prepušeni. §. 454.
Eden in dvajseto poglavj e. Od stroškov kazenskega ravaanja. §§. 455—467.
I.	Obsežek stroškov kazenskega ravnanja.
455—459.
II.	Razsodba čez dolžnost, stroške kazenskega ravnanja poverniti. 460—467.
Dva indvajsetopoglavje. Od izpeljave (spolnovanja) sodbe. §§. 468—476.
I.	Izpeljava odveznih ali odrešivnih sodb.
II.	Spolnovanje obsodivnih sodb. §§. 469 -476.
1.	Spolnitev sodb na smert. §§. 470 in 471.
2.	Spolnitev kazni na slobodi. §§.472—476.
Tri in dvajseto poglavje. Od ravnanja
pri nagli soji. 477—498.
I.	Pripravljenje k ravnanju pri nagli soji.
477—483.
II.	Ravnanje pred naglosojno sodnijo. 484—496.
III.	Nehanje naglosojne ravnave. §§. 497 in 498.
Štiri in dvajseto poglavje. Od ravna-1 nja pri tiskarskih prestopokih. 499—514.
I.	Pristojnost. 500.
II.	Zaderžbo tiskopisov. §§. 501—506.
III.	Kazensko ravnanje zavoljo pregreškov tiska. §§. 507—514.
Politiške naznanila«
Avstrijansko cesarstvo.
Ljubljana. Svitli nadvojvoda Janez, ki so bili 24. tega mesca že pozno v noč s svojo gospo grafinjo in z grofam iVIeranskim iz Tersta v Ljubljano prišli, so kakor vselej tudi zdaj Ljubljančane še toliko bolj z radostjo navdali, kolikor dalj časa so zvesti Krajnci srečo pogrešali častitiga in ljubezniga gospoda pri sebi imeti.
V vtorik 25. t. m. so častiti nadvojvoda blagovolili in zboru krajnske kmetijske družbe predsednik biti, kjer so nam v svoji veliki po-hlevnosti kakor resnični prijatel z ginljivo priljudnostjo svojo visoko umnost v vsih razdelkih kmetijstva in obertnišva, pa tudi svoje blago, ljubeznivo serce, še bolj kakor drugekrat, odkrili.
Po končani seji so se podali svitli nadvojvoda v drušini našiga ljubljeniga deželniga poglavarja in veliko voz udov kmetijske družbe na kmetijski dvor na Poljanah, kjer so se obil-niga prida prepričali, kteriga živinozdravilska In kovaška šola naši deželi obeta. Od tod se je peljala cela drušina na gospod Terpincov grad Fužine, kjer so ravno na lepem travniku zali mladi kosci kosili, in berhke krajnske dekleta med veselim in glasnim petjem mervo obračale, kar je svitliga nadvojvoda in vse spremljevavce neizrečeno razveselilo. Potem so se peljali memo gosp. Bischofoviga zverinjaka, kteriga so tudi obiskali, v Vevče v krasno po-pirnico, ktero so z oljarsko prešo vred pre gledali.
Ob pol šestih, ko se je bila cela drušina v Ljubljano vernila, so se podali svitli nadvojvoda v kazino, kjer je bilajužinapripravljena, pri kteri so častiti gospod z celo drusino še
priserčno poveselili.
V sredo zjutraj so se svitli nadvojvoda, od mnogih gospodov do kolodvora spremljeni na železnico proti Celju podali. — Bog daj, de bi se zdravi in veseli kmalo vidili, ktero upanje so nam častiti nadvojvoda veselo zaterdili.
Austrijanska. Škofovski pogovori šolskih zadev so se 17. t. m. pričeli. Sklenilo se do zdaj še nič ni; vendar pa se bo pred kot ne nov načert za verski poduk poderdil. Vstanovili se bodo nekteri katolški gimnazii.
* Oznanilo gospoda kneza od Sclnvarzen-berg na gospoda barona od Koller v Londonu.
Dunaj 14. aprila 1850.
Naznanjeno je nam bilo tirjanje odškodovanja, kteriga angležka vlada od toskanske tirja, zavolj škode angleških podložnikov v Livorni, ktero so, ko se je tamošnja vstaja pomirila, kakor pravijo, terpeli.
To tirjanje je pripravno v več kakor v eni zadevi velike paznosti cesarske vlade. Ker s perviga se pravi, de so škodo cesarski vojaki storili, ki so po porazumljenju cesarja toskan-ski vladi pomagali. Ne glede na to, je naravno, de ima Avstrija, ki je z Toskano s toliko ozkimi in starimi pogodbami zvezana, posebno sočutje za vse, kar Toskana počne. Vendar enkrat — in to je naj važniše — je angleško tirjanje že po natori pripravno temeljno vprašanje zbuditi, kteriga razrešitev je za neodvisnost vsih z veliko Britanijo sprijaznenih deržav zlo važno.
Izvir imenovaniga tirjanja v tisti čas nazaj seže, ko je bilo mesto Livorno v polni vstaji zoper pravično vlado. Poklicani od te vlade, pritečejo avstrijanski vojaki vladi na pomoč, de bi puntarsko mesto vkrotili in postavam spet veljavo dali. Al mesto Livorno ni poslušalo tirjanja avstrijanskih vojakov in jih je s stre-Ijavjem sprejelo. Že so vojaki globoko v mesto prišli, ko se je še vedno iz oken nanje streljalo. Naši vojaki so bili toraj primorani z silo v hiše in magazine se vdreti, de bi zapazili, ako ni tam oboroženih ali pa vojski-nih priprav skritih. Ako se je pri tej pri-godbi pri vsem prizadetju naših častnikov vendar le kaka napaka prigodila, in ako je bila tudi angleška lastnina od naših serditih vojakov, ker se jim je zoperstalo, poškodovana, se je mar temu čuditi?
To je tudi vlada velkiga vojvodstva, ki se na občno spoznane temeljne pravice opira, pred očmi imela, ker se je za dolžno spoznala ni-kakoršniga povračila tistim svojih podložnih podeliti, ki so škodo pri naskoku mesta terpeli, ker je mesto terdovratno vsak pogoj po-mirenja zaverglo, toraj se je tudi moralo z silo k miru pripraviti.
Toskanska vlada je torej imela polno pravico , z Angličani ne lepše kakor z svojimi podložnimi ravnati. Ona je spoznala , de ne sme tujcam predpravic dajati, de bi jih odškodo-vala, in sicer to toliko bolj, ker bi se bili tujci, ako bi bili sebe in svoje imetje v varstvo spravili, tej škodi lahko odtegnili.
Taki vzroki, ktere je toskanska vlada tir— janju lord Palmerstona nasproti postavila, se nam zde za resnico tako jasni in neovergljivi, de smo z žalostjo vidili, de nimajo dosti važnosti, de bi lord Palmerstona nagnili, od nje-goviga tirjanja odstopiti. Nasproti je še britanski poslanec v Florencu povelje dobil, ojstro tirjati, de, ako toskanska vlada tirjanju ne zadosti, bo lord Palinerston primoran z silo svojimu tirjanju zadostiti.
Torej je Toskana predlog storila, de bi se vsa ta reč kaki tretji oblasti dala razsoditi.
Akoravno se je glede na te reči pot nasto-
pila, ki je zlo pripravna to razpertijo po volji razrešiti, vendar ne moremo tajiti, de je angleški kabinet, kakor je iz novih dobro znanih del jasno, ves pripravljen, de gavseder-
žave, ktere Angličane gostno prejemajo, dobro prevdarijo. Kakor koli bi bili pripravljeni
meje gostoljubnosti razširiti, je vendar vedno za terdno postavljeno, de se one pri nobenem omikanem evropejskem narodu ne morejo tako daleč stegniti, de bi se z tujci bolj prizanesljivo, kakor z lastnimi podložniki ravnalo. Nad tem pravilam očitne pravice, kteriga obderžati, smo terdno namenjeni, dvomiti, Angličanam posebne predpravice deliti, bi se djalo druge deržave tako rekoč siliti se zoper nasledke vskratjene domišlije neodvisnosti varovati, ker bi, akoravno nerade, pogoje drugač naredile, pod kterimi bi zamogle angležke podložnike sprejemati. Mi bi bili gotovo pervi, čez tako potrebo tožili, ktera bi, mi moramo obstati, modra protistava prizadevanju današniga časa bila, kupčijske zaveze med narodi pomnožiti in oživiti, kakor tudi daljave, ki jih ločijo, pomanjšati.
Naj že bo temu kakor hoče, perva pravica vsake neodvisne deržave je vedno, lastni obstoj z vsimi sredstvi varovati. Ko se vladar pri izpeljevanju te pravice primoran vidi, za orožje prijeti, de očitni punt zaduši, in ako se v vojski, ki iz tega vstane, lastnina v deželi stanuvajočih tujcov poškodje, je to po mojem mnenju očitna nesreča, ktero morajo ravno tako tujci kakor domači prebivavci terpeti, in ktera jim ravno tako pravice odškodovanje tirjati, ne more podeliti, kakor ko jih kaka druga nesreča zadene.
Tako stoji z razpertijo med toskansko vlado in tirjanjem Angličanov.
Mi smo preveč od važnosti nasledkov prepričani, ki pri tem vprašanju vstanejo, ako se to vodilo za dobro spozna ali ne, de bi kraljevi angličanski vladi to naravnost ne povedali. Njej pristoji, v svoji modrosti in pravičnosti to prevdariti. Ako se to prevdari, menimo, de bo razpartija z Toskano hitro in srečno končana.
Blagorodni gospod, Vam je naročeno to naznanilu, gospodu deržavnimu tajniku zunajnih zadev predbrati in mu prepis izročiti.
Sprejmite zagotovljenje itd.
Horvaška. „Norodne nov." pišejo 24. junija. Kar je cela domovina in ves naš narod naj bolj željno pričakoval, to je nam sreča včeraj prinesla. Svitli naš ban je prišel včeraj v svojo domovino, je stopil med svoj narod, ki z svoje oči zdaj bolj vanj opera, kakor kadar koli drugikrat. Na poti ga je vse pozdravljalo kakor donositelja bodoče sreče in bolje svoje osode. Sprijele so ga duhovne in posvetne oblasti, narodna straža in posada hrabrih Otočanov, vse je bilo na nogah do 10. zvečer.
* Njegovo veličanstvo je zapovedalo, de se imajo drugi graničarski bataljoni v svojo domovino verniti.
Češka. 22. t. m. so v Pragu izvoljeni vrad-niki pri novih kantonskih komisijah zemljišne odveze prisegli. Gospod predsednik je zbrane osebe takole nagovoril:
De se opravilo kimisije za zemljišno odvezo pred dokonča v razširjeni češki kronovini, je ministerstvo dovolilo dozdajne kantonske komisije za odvezo zemljiš od 32 na 60 pomnožiti. Akoravno že po tej naredbi visokiga ministerstva važnost opravil komisije za zemljišno odvezo spoznate: se ta važnost tudi iz lega spozna, ako se prevdari, de so te opravila temeljni pogoj, kteri deržavljane z pravicami in dolžnostmi svobodne in neodvisne store.
Menim, de ste to veliko važnost opravil zemljišne odveze zapopadli, ker bote v tem
opravilu na novem deržavnem poslopju delali.
Torej moram še žive želje, pa tudi ojstro lirjanje izreči, de se bote z popolno vdanostjo opravilam zemljišne odveze podvergli, in deželni komisii priložnost dali, trud in za-
služenje pri opravilih pokazati.
Ker sim prepričan, da vas vse, gospodje, živa marljivost in čut pravice navdihuje, vam zamorem že zanaprej srečo vošiti pri težavnih opravilih zemljišne odveze, za kar sim vas danes k prisegi povabil, ktero hočemo dopolniti.
Sedmograško. V Hermanstadtu so bili obsojeni :
1.	Nikolaj Szigeti iz Thorde na Sedmograškem rojen, 26 let star, unitarske vere, neoženjen, častnik.
2.	Ludovik Benedik iz Kezdi Vasarhely na Sedmograškem rojen, 28 let star, katolške vere, neoženjen, častnik.
3.	Volbenk Szabo iz Szegedina na Oger-skem rojen, 35 let star, katolške vere, častnik.
4.	Adolf alias Hieronim OIszewski iz Bu-ska v Galicii rojen, 23 let star, katolške vere, neoženjen častnik.
5.	Alexi Szekely iz Csik Szent Iinra na Sedmograškem rojen, 29 let star, katolške vere, neoženjen, častnik.
6.	Jožef Wober iz Szegedina na Oger-skem rojen, 26 let star, katolški vere, neoženjen, častnik.
7.	Štefan Cathurecki iz Oroszteleka na Sedmograškem rojen, evangelske vere, neoženjen, častnik.
8.	Alexander Kalnoki, iz Thorie na Sedmograškem rojen, 38 let star, katolške vere, neoženjen, stotnik.
9.	Anton od Karo ve, iz ToItswana na Ogerskem rojen, 36 let star, evangelske vere, častnik.
10.	Jovan Roth, iz Bukarešta na Valaškem rojen, 56 let star, evangelske vere, oženjen brez otrok častnik.
11.	Juri Kis, iz Madarasa, na Sedmograškem, 28 let star, katolške vere, neoženjen, častnik.
12.	Ludovik Gergely, iz Csik Szent Simona na Sedmograškem rojen, 23 let star, katolške vere, neoženjen, častnik.
13.	Jovan G idr o, iz Csik Karcfalva na Sedmograškem rojen, 33 let star, katolške vere, oženjen, častnik.
14.	Nace Molnar iz Csik Somlio na Sedmograškem rojen, 23 let star, katolške vere, neoženjen, častnik.
Nikolaj Szigeti se je bojeval v bitvah pri Klauzenburgu , Czuczi, Hermanstadtu, Piski, Medijašu zoper c. k. vojake, se je vdeležil, pri oblegi Karlovic in vzetju Hermanstadta, je pri vstajnikih do četnika prišel in še po 14. aprilu 1849 do popolniga premaganja vstaj-nikov v njih armadi služil.
Ludovik Rcnedek je v armadi vstajnikov še po 14. aprilu 1849 služil, in do stotnika prišel.
Volbenk Szabo se je bojeval zoper c. k. avstrijanske in ruske vojake, in je do četnika prišel.
Adolf 01szewski je v armadi vstajnikov do stotnika prišel, se je vdeležil pri oblegi Arada in Temešvara, bitvah pri Piski-u, Ile-gyes-u in Szegedinu.
Alex. Szekely, je v vstajniški armadi služil, do stotnika prišel in še po 14. aprilu 1849 služil dokler niso bili vstajniki popolnama zmagani.
Jožef W6ber, je v armadi vstajnikov do stotnika prišel, pri oblegi Karlovic je mogočno pomagal, v bitvi pri Muhlenbachu se je zoper c. ruske vojake bojeval in še po 14. aprilu 1840 služil.
Štefan Cathureczi je armadi vstajnikov do konca služil in do stotnika prišel. Ale.vander Kalnoki se je pri švehatu pri
Borgoprundu zoper c. k. vojake bojeval in posebno na zadnje pri Jadu, je do četnika prišel in do konca v armadi vstajnikov služil.
Anton Karove je prišel v armadi vstajnikov do četnika, se je pri Szegedinu in Teme-švaru zoper c. k. vojake bojeval.
Jovan Roth je bil oskerbnik montur-maga-zina pri vstajnikih in častnik.
Juri Kis je do stotnika prišel, se je vdeležil bojev pri Folbri, Jadu in Schasburgu, pri vzetju Hermanstadta 5. augusta 1849, potem pri Westnu in Muhlenbachu.
Ludovik Gergely je bil v vsih bitvah zoper c. k. ruske vojake in tudi pri vzetju Her-mansladta kakor v bitvi pri Muhlenbachu in je do stotnika prišel.
Jovan Gidro, je bil stotnik na meji je imel stražo in je vstal v armadi vstajnikov, dokler ga niso vjeli.
Nace Molnar je do konca v armadi vstajnikov služil.
Vsi ti vstajniki so bili po vojaški pravici zavolj hudodelstva velke izdaje razun zgube svoje časti in stopnje in celiga premoženja k smerti z vervijo obsojeni; njegova prevzviše-nost civilni in vojaški poglavar svobodnik od VVohlgemuth je te obsodbe na poti pravice poterdil, na poti milosti pa smertno kazen vsim zanesil, in Szigeti-a v 16 letno, Be-nedika, Szabo-a, 01scewski-ga, Sze-keli-a, Wiiberja, Cathureczi-ga in K al no k i-a v 121etno, Kis-a v 6letno, Gergeli-a, Gidro-a, Molnarj a v 51etno ječo v železju, Roth a pa v 6letno ječo brez železja obsodil.
Tuje dežele,
Bosna. Iz Bosne se sliši, de je tam zdaj popolnama mirno.
Bihač je pa še vedno v oblasti vstajnikov, v kterem je Kedič vojaški poveljnik. Marsikaj je zdaj na dan prišlo, kar poterdi, kako samovoljno in krivično je Tahir paša z podložnimi ravnal. Tudi je mnogo davkov naložil, od kterih vladarstvo ni nič vedlo. Beguni, ki so se vstajnikov bali in v Travnik pod varstvo vezirja podali, se zdaj spet na svoj dom vračujejo. V Banjaluko je nekaj tistih prišlo, ki so iz Pridora pobegnili. Vsak upa, da se bo mir vstanovil. Vstajniki so se popolnama razkropili.
* Iz Skadre se 12. junija piše: Večidel cela vojska, ktere poveljnik je Omer paša, se zbira v Prištini in je že na več krajih v Bosno prišla.
Javolne, de bi se boj pričel, ker jc vstajnikov sedaj le malo skupej, in ker sta se pa-šata iz Tulce in Zvornika v Carigrad podala, de bi tam sultana za odpušanje prosila. Smert bosniškiga poglavarja Tahir pašata mnogo pripomore k miru.
Bulgarska. Vstaja v Bulgariji se ni vnela zoper cesarsko turško vlado, ampak le zavolj stiskovanja vlastnikov (turških vradnikov). Belgradčik so vstajniki napadli in vzeli. Naj novejši novice pa pravijo, de je bil pri Bel-gradcu med vstajniki in turškimi vojaki hud boj, v kterem so bili pervi popolnoma potol-čeni, njih vodja, Raša po imenu je bil vjet.
Angleška. Telegrafiško naznanilo pove, de je 20. junija lord Russel v parlamentu izgovoril, de je kabinet z politiko lord Palmer-stona popolnama edinih misel.
Razne naznanila.
— V sredo o petih je bil pogreb gosp. prof. Kersnika. Že davno nismo vidili toliko pogreb-cov, kakor pri njegovem pogrebu. Pol Ljubljane ga je »a pokopališe spremilo, in marsi-kako oko je bilo mokro. To je pač naj goto-viši dokaz, de gaje občinstvo ljubilo in ča-
stilo. Kako so učenci svojiga učenika spoštovali in častili, kaže njih želja z očitnim govo-ram na grobu rajnciga se še enkrat od njega posloviti, kar jim pa vender po šegah in postavali cerkve ni smelo dovoljeno biti.
—	Vsak dan prihajajo v Aradu iz ječe spu-šeni častniki v Pešt in ne morejo prehvaliti ravnanja, kteriga so tam deležni bili.
—	Iz Carigrad se piše, de so Ivošutovi otroci tje prišli, ki se bodo naprej h Košutu v Kiutahie podali.
—	12. t. m. so se naši in saksonski vojaki v Tešnu pobratili. Pri tej slovesnosti je bil tudi avstrijanski general grof Leiningen.
—	18. t. m. je prišel vojskovodja Badecky v Terst, namenil se je dva dni tam ostati.
—	Telegrafiško naznanilo pove, de se pripoveduje, de se bo ruski car v London podal, de bo s pruskim kraljevičem govoril.
—	Ban Jelačič se je 22. junija na jutro iz Dunaja v Zagreb podal.
—	Nekdajni ogerski general Dembinski je v London prišel.
—	Na Ogerskem se nabirajo milodari za nesrečno mesto Losoncz. Znano je namreč, de je bilo to mesto v pretečenem letu od Rusov razun nekterih hiš, popolnama razsuto. Juž-nalo je v tem mestu nekiga dne 12 ruskih častnikov; honvedi priderejo in vsili 12 pomore. Ko Rusi to zvedo, pridejo v mesto, ga 8 ur ropajo in potem razsujejo v kazen, ker so jim Madjari častnike pomorili.
—	„Gazetta di France" pravi, de bo število volivcov v Parizu po novi postavi z dve tretjini manj, kakor jih je bilo popred; namesti 350,000 bo le 130,000 pravico imelo voliti.
—	Med tistimi, ki so na Ogerskem v vojski veliko škodo terpeli, je grofovska rodovina Forray gotovo med pervimi. Samo na graj-šiniFuttak je čez pol miljona škode. Od 400 glav goveje živine in 15,000 ovac žlahtne ovne ni nič ostalo, vse velike in drage hiše so poderte. Ravno tako je na drugih graj-šinah mnogo škode.
—	Iz Zcmuna se piše v „SiidsI. Ztg." Te dni smo slišali slepiga pevca iz Serbije narodne pesmi poslednih vojaških dogodb h go-slam prepevati. Pesmi so izvirne in jezik je krepki, junakam se slava poje, izdajavci pa se grajajo. Pevec se imenuje Jeremija Obradovič Karadžie in je iz Tršiča v Rosni, njegov žlaht-niki je slavni Vuk Stefanovie Ivaradžič. Ta Serb pa ni le pevec, ampak on je tudi te pesmi zložil, ktere misli o pravem času v 10,000 iztisih v 20 tiskanih polah (bi se gotovo imelo
reči 20 pisanih polah) izdati. Da bo slepi mož denarje za tisk dobil, se bo podal v Vojvodino in znabiti tudi na Horvaško, Slavonsko in Dalmatinsko, de si bo s petjem denarje skupej spravil. V Belgradu je pri knezu veliko pohvalo in plačilo zadobil. Glavni junak teh pesem je Kničanin.
—	Jugoslavenske nov. pišejo: Žalostne novice čujemo iz naše okolice, namreč da je toča te dni mnogo škode storila, posebno krog Okita, Lukavca itd. je vse potolkla, in težko, de bi bil kdo tamošnjih posestnikov svojo zemljo zavarval.
—	Na večer 22. t. m. je ban Jelačič na svojem popotovanju iz Dunaja v Zagreb v Maribor prišel. Od vsih strani se mu je „živio" vpilo. Ob eni drugo jutro se je pa že spet skoz Ptuj naprej v Varazdin podal. Al nektere ure je zamudil, ker ni mogel po naravni poti čez Dravo, ki je silno narasla.
Naznanilo. „Gazetta di Verona« pravi, de bo slavnifizikar,gosp.LudovikBergheer iz Hanoveranskiga, ki je zdaj v Terstu, tudi v Ljubljani svojo vednost v čaroslovju brez kake priprave pokazal.
— 104 —
UMUTAHSU 11®».
Lesica, volk in medved. (Pripovedka i/ zgodovine lesice.)
Lesica derkne na lov, pa sreča jo vkane, de po logu in berlogu trolie ne dobi. Lačna se vleže na pot in hira in vmira. Še enkrat odpre oči in zdajci vidi volka in medveda priti, ki po bratovsko jelenovo kračo obirata. Ta pogled lesico predrami in ona prosi in moli za kračo. Volk in medved se vsmilita in ji jo dasta. Ko jo poje in zopet oživi, ji podasla taco in storita z njo večno zedimbo in drušnjo. In vsi trije pobratimi se vzdignejo in gredo skupej na lov in dobiček.
Bilo je zvečer, ne deleč od poti ulnjak in medved stopi bližej in ukrade panj, ki je svojih trikrat trideset liber tehtal. Kaj tako žlaht-niga že niso davnej dobili. Sklenili so tedej, ul na god medveda prihraniti. God medveda je takrat, ko medvedove lirušce rudeče postanejo. Pošteni volk naloži med na rame in ga nese deleč v berlog in ga v globoko jamo zakoplje.
Ko nazaj pride, je mogel priseči, de ne bode panju nikdar pred obiskal, de god pride. Prekanjena lesica je pa po stranskih potih za volkam šla in si dobro zapazi, kje de je sterd zakopana. Po bližnji stezi pa derkne tak naglo nazaj, de nihče ne ve, kam de je šla in zakaj. Medvedu in volku se že sline cede, .kadar se na god spomnita. Tudi lesici se cede, pa ona si zna pomagati.
Pobratimi so prebivali pod zemljo, blizo edin druziga, vsaki v svoji stanici. Kadar je bilo na lov iti, je medmed zatulil in zdajci se vzdignejo in vsi vkup na svoje opravke zadirjajo. Neki dan pa se brani lesica iti in pravi, de je za botro povabljena. Tovarša verjameta in sama gresta. Lesica pa derkne čez laz in plaz naravnost v berlog, odkoplje zemljo in liže in cuza med, dokler je zarja ne prežene.
Medved in volk prideta domu in prašata, kak se keršeni zove. „Načetek" odgovori lesica in pristavi, de je za drugi dan zopet za botro povabljena. Tovarša verjameta in gresta drugi dan sama na lov. Lesica pa derkne čez laz in plaz naravnost v berlog, odkoplje zemljo in liže in cuza med, dokler je zarja ne prežene.
Medved in volk prideta domu in prašata, kak še keršeni zove.
„Jedik" odgovori lesica in pristavi de je za drugi dan zopet za botro povabljena. Tovarša verjameta in gresta drugi dan sama na lov. Lesica pa derkne čez laz in plaz naravnost v berlog, odkoplje zemljo in liže in cuza med de še dva kosova ostaneta. Ta dva vzame sabo, derkne zopet nazaj in ju skrije globoko v svoji stanici.
Medved in volk prideta domu in prašata, kak se keršeni zove. Skor „Snedik" odgovori lesica žalostno in ne pristavi več, de je za drugi dan zopet za botro povabljena. Od zdaj se vsaki dan zopet vsi trije vzdignejo in love,
de medvedove lirušce dozore. Zdej pa reče medved volku, po panj iti, de god praznujejo. Volk gre, odkoplje zemljo in ne najde druziga kot prazin ul. S tim sporočilam pride nazaj , pa medved ne verjame in še enkrat gresta oba v berlog. Lesica pa ta čas porabi, vzame tista dva kosova medu, dene eniga v stanico volka, druziga v stanico medveda in kuka potem tako nedolžno iz svoje luknje, kakor de bi bila Bog ve, kaj pošieniga doper-nesla.
Medved in volk prideta domu in z velikim upitjem lesico tatvine dolžita. „Nič brez spričb, ljuba brata! jima tatica odgovori, vse se mora skazati, predin se govori. Preišita po stanici in ako nar manjši dokaz najdeta, me na mestu pretergajta !" Tega nama ni treba velevati, pravita, bova že tako storila. S temi besedami stopita v stanico išeta in išeta pa ničesar ne najdeta. Sladko se jima lesica smeja in pravi: „Zdaj, pojmo pa tudi k vama, ki še tako poštena zadelavata." Vsi trije gredo k volku in medvedu, in v obeh stanicah se najde kos medu.
Kdo je bil tedej tat? Medved in volk sta tiho, le čudno se jima zdi, kako de je mogoče ukrasti in vender ne popred viditi in po-kusiti.
Zopet gredo vsi trije na lov in dobiček. Šli so po cesti, medved naprej, volk za njim,
lesica zadej. Sreča jih pes, ki je kos slanine nesel. Volku in medvedu se zaničljivo zdi,
ga nadlegovali. Pa lesica si misli: Vse zna
prav priti, skoči in vzame slanino psu in več dalej ne gre. Volk in medved pa prideta na razpotje, edin oberne na levo, drugi na desno. Volk pride do konj, ki so se brez pastirja pasli in koj hoče eniga raztergati. Pa žrebci stiknejo glave vkup, stopijo v kolobar in bi-jejo tak strašno okol, de volk nič ne opravi. Ker je lačin, se verne in se misli s slanino pokrepčati, ki jo je lesica pribojevala.
Medved je šel na desno in dospe do čede volov ter jo naleti. Pa tudi on se speče. Voli stisknejo zadnje konce vkup, stopijo v kolobar in tak nadležno z rogmi sujejo, de medved nič ne opravi. Ker je tudi on lačin, se verne in se meni s slanino oživiti, ki jo je lesica v pest dobila.
Volk in medved skor ob enim nazaj do lesice prideta in jo slanine poprosita. Brani se scer in izgovarja, pa tu ne more svojih zvijač rabiti. Mogla jima je dati rop, vsacimu pol: sama pa lačna ostane.
Od zdej je lesica sklenila, sama hoditi in se ojstro nad tovaršama maševati. šla je k volku in mu pove, de je rekel medved, de ga bo raztergal, ak se boljši ne bo zaderžal. šla je tudi k medvedu, in mu pove, de je volk rekel, de več ne bo tacimu lenuhu živeža iskal.
Zdražba je bila storjena in volk in medved gresta jezna narazen. Lesica pa pelje volka do jezera in mu pokaže v njem luno in reče: »Poglej, brate! kakšen kos sira je tam. Popiva nar popred sirahko in potein pregrizniva sir." Volk posluša in pije in žlampa vodo, de bi do Iune-sira prišel. Ker ne odjenja, se razpoči. Lesica pa, ki je le jezik poma-kala, derkne proč in se smeja, de se je nad volkam maševala.
Potem poiše medveda in se mu pridruži. Pelje ga na hrib in mu pokaže nemalo navzdol veliko trugo. „Glej, brate! pravi, tu je panj, de še svoje žive dni nisim večiga vidila. Več kot svojih tri centov mora med tehtati." Medveda kar zlo začne mikati in on reče: Tisti človek, ki tam doli stoji, gaje mogel vkrasti. Čem hiteti, de mi ga ne odnese. Pri tem skoči po hribu in plane čez trugo. Pa truga ni bilo panj, ampak past za medvede, tisti človek ne tat, ampak lovec. On zadergne ocenj in medved je vjet in se ganiti ne more. Lesica pa derkne proč in se smeja, de se je tudi nad medvedam maševala. Potem pa hodi in lovi sama brez pobratimov in tovaršev.
Jan. Terdina.
Gazela,
Gazela je rahliga života, šibka, bela skorej kakor mleko. Derži se v pušavah severne Afrika in znabiti na Senegalu. Je vesela, mirna in boječa in torej tudi družljiva živa-lica. Vse prebivajo na mejah pušav, in se žive od redkih želiš, ki tam zrastejo. V pesmih jutrove dežele se večkrat gazela imenuje, posebno nje oko je v teh pesmih zer-kalo krotkosti in nedolžnosti. V Afriki živi po sto in sto gazel skupej, večkrat se jih celo na lisuče nabere, popotniki, ki vero zaslužijo, pripovedujejo, de so na južni osti Afrike cele planjave gazel vidili, od deset do petnajst ti-suč skupej. Ako se jim kdo bliža, se skupej stisnejo, na vse strane roge pokažejo, pa naglo kakor ptič pobegnejo, le ako ne morejo več pobegniti, se branijo in zamorejo tudi raniti z rogmi. Arabi jim na konjih slede in jim palce med noge mečejo, ktere se rade zlomijo. Žive se love, ako se privajene mednje spuste, kterim se zanjkje med rogove uter-dijo, de se na tako vižo divje gazele vanje z rogmi in nogami zapletejo. Majhne sorte gazele se na posebno vižo love. Okrogle za-pletke nastavijo, ki so v sredi votle, nad ped globokimi pešenimi jamami na tisti kraj, kjer se gazele navadno sprehajajo. Čez te leži zanjka. Ko stopi kaka gazela na kako za-pletko, se nje od vsih strani zanjke primejo, živinca se vstraši in zbeži, al za zanjke je kak les privezan, de živinci noge razbije, ktero potem psi vjamejo.
Na tako vižo gazela ni nikjer varna, v pu-šavi so levi, hiene, šakali in druge zverine zunej pušave pa ljudje nje sovražniki. In vendar se njih število ne pomanjšuje; ker tudi
v pušavi jim teče mogočni vir življenja, kamor človeško oko ne seže.	(Vogel.)
Smesnica.
Angleški časopisi pripovedujejo sledečo pri-godbo,ki na Angleškem mnogo smeha naprav-Ija: Znana pisateljka J. C. Loudonje mnogo čula od krasnega verta pripovedovati, kterega ima vojvoda Wellington, in je torej sklenila ga prositi, da bi ji dovolil vert in posebno buke,ki so v njem, pogledati. V dosego tega namena mu pošle pismice. Ko vojvoda pismo dobi, natakne očale in pismo bere. Meni pa, da mu je pismo škof iz Londona, ki se navadno C. J. London podpiše, poslal, in da škof želi, tiste hlače, ktere je vojvoda v bitvi pri Waterloo imel, pogledati. Akoravno se mu je zlo čudno zdelo, da bi zlo spoštovan prelat kaj tacega želel, je vendar menil, da mora škofa na vsako vižo vbogati, in je torej svojemu služabniku zapovedal, tiste hlače poiskati , in jih škofu s prijaznim pisanjem poslati. Kako seje pač škof čudil, ko je vojvo-dove hlače z prav prijaznim pismom dobil. On si ni mogel tega drugači razjasniti, kakor, da se je moralo staremu možu nekoliko v glavi zmešati. Torej si reče napreči, da bi ministru predsedniku to reč naznanil. Ravno tako se je pa tudi vojvodu kolikor bolj je to reč premišljeval, toliko bolj se mu je čudno zdelo in je tudi sklenul, da so se škofu morale možgane zmešati, ker je tako pismo pisal; torej se dolžnega vidi lordu John Rusellnu to reč naznaniti.
Lord John se je ravno z škofom od hlač vojvoda pogovarjal, ko Wellington v Downing-street pride in se brez odloga k lord Johnu poda. Oba gospoda, ki sta eden druzega za zmešanega deržala, sta ostermela, ko sta se zagledala. Lord kmalo previdi, da se je pri tej reči neka pomota morala zgoditi, in kmalo zve iz pogovorov, da je pismo vzrok te čudne zmote.
Pismo so torej bolj natan jko prebrali, in zmešnjave je bilo kraj. Mrs. London je pa s pervo pošto prijazno pismice dobila, v kterem ji je bilo naznanjeno, da ji je dopuščeno v vert priti.
Tukej se ne razvidi kako hlače in buke vkup pridejo. To bi se moglo iz angleškiga razjazniti.
Prijatelstvo.
(Po Herderju.)
Kakor zjutraj senca, taka Je prijaznost pri hudobnih; A^sako uro se pomanjša. Pa prijaznost pri pobožnih Rase kot večerna senca Da življenja solnce vgasne.
Dlc siidslawisclie Keltimg
erseheint in deutscher Sprache in Agram (mit Ahh-nahme der Sonn- und Feiertage) tiiglich und be-spricht als Organ der natioual-liberalen Riehtung bei den si'idslawischen Vulkem vorzugsvveise die speziellen und Gesammt-Interessen — die Ange-legenheiten derselben sovvohl in ihren inneren Ver-hiiltnissen, als auch in ihren Beziehungen zur Ge-sammtmonarchie und zum Auslande. — Auch alle anderen vvichtigeren politisehen Tagesfragen werden darili vom slavvisclien Standpunkte in leitenden Artikeln erortert. — Die sudslavvische Zeituog bringt Berichte vom allg-emeinen Interesse aus den bedeutendercn Orten Kroatiens und Slavoniens, aus der Wojwodschaft, der Militargranze, von der bosnisehen Granze, ferner von den slovenischen Centralpunkten Gratz, Cilll, Laibach, Klagenfurt, dann auch aus Ungarn, Wien etc.
Die sonstigen in- und ausvvartigen Nachrichten und Ereignisse vverden ebenfalls schnell und in ate-tem Ueberblicke des Ganzen mitgetheilt.
Pranumerationsbedingnisse vonl.Juli an: Halb-jahrig (bei taglicher Zusendung) 5 fl. 10. Vier-teljahrig (bei taglicher Zusendung) 2 fl. 35 kr.
Die Pianamerationsbetrage wollen direkte an die „ Espedition der Siidslavviscben Zeitung in Agram", und zwar mit der Bemerkung, dass der Brief „ Zeitungsgeld" enthalte — unfrankirt eingesendet werden.
Auch besorgen alle Postiimter die Bestellungen.