209. številka.
Ljubljana, v četrtek 12. septembra 1901.
XXXIV. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izimgi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta IS K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedeokrat tiska, po 10 h Ce so dvakrat, in po 8 h, če se trikrat aH veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon st. 85.
Volilno gibanje.
Volilni shodi.
V soboto 14. t. m. zvečer bo volilni shod v Črnomlju, v nedeljo v Metliki. Na teh shodih se predstavi kandidat narodne napredne stranke gosp. dr. Ivan Tavčar.
Gospodarsko in politično društvo „Zora" v Kamniku
ima v soboto 14. t. m. ob pol 8. uri zvečer shod v čitalnici, na kateri je povabljen kandidat za deželni zbor gosp. dr. A. F e r j a n č i č.
* »
Z Dolenjskega, 11. sept.
Pri lanski državnozborski volitvi v skupini dolenjskih mest kandidirali so klerikalci novomeškega prosta dr. Elberta, Nemca od tam nekje iz rajha. Ta prost je častilakomen.' Hotel je po poslanstvu priti še višje, dasi je z ozirom na svoje sposobnosti že itak dosti previsoko splezal. O tem so zdaj duhovniki in lajiki jedini. Dr. Missia je v tem duhovniku našel velikanski ženij, ki ima tudi osebo, ki hkrati vse očara in za-se pridobi, a nadškof se je tudi v tej osebi močno zmotil. V tem oziru sploh nima srečne roke. Tudi v neki drugi, na višje mesto poklicani osebi, se je dr. Missia zmotil. Zmotil se je tudi v osebi dr. Šusteršiča ter o njegovi duševni kvaliteti.
Ta g. kardinal je torej podpiral kandidaturo dr. Elberta z vso močjo. Sklicani so bili na volišče vsi duhovniki, marsikateri izmej njih ni šel rad in marsikateri pametnejši lajik klerikalne stranke tudi ne. Missia je pridobil za Elberta tudi vladni aparat, in kakor je dr. Tavčar na shodu v Novem mestu povedal, prej je dobil ministrskega predsednika za to, da je dr. Elbertu nekaj pisem pisal, ki prav za prav niso druzega povedala, kakor kar se je samo ob sebi razumelo, da je namreč državna  melioriacijska  blagajna prazna,
in da nima denarja za novomeški vodovod. S temi pismi je dr. Elbert krošnjaril. Prav za prav je hotel ž njimi pokazati, da stoji »Du auf Du« z ministrskim predsednikom.
Dr. Elbert kot kandidat ni bil izbirčen v svoji agitaciji. Pravil je liberalnim volilcem, da ni tako klerikalen kakor so drugi; bil je Nemec Nemcu nasproti, (aber den Deutschen in mir \verden Sie doch \viihlen), bil je seveda tudi Slovenec, govoreč: »mi Slovenci«. Klerikalci so bili te kandidature prav veseli. Gosp. dr. De-tela in prof. pater Ladislav Hrovat sta se sicer kislo držala, pa sta ga slednjič le volila. Ko se je izvedelo, da pojde nemška stranka, ki broji v Kočevji 175 vo-lilcev, zu dr. Elberta v boj, se je računilo na gotovo zmago, ker se tudi v druzih mestih nahaja nekaj nemških glasov.
V političnih bojih šteje pač vsak glas. Ne vpraša se po veroizpovedanju, ne po narodnosti. »Jeden glas večine, pa je«, rekli so klerikalci, če se jim je kaj glede dr. Elberta in njegovih tajnih zvez očitalo. Dobili so 200 nemških in 124 slovenskih glasov. Klerikalci so bili že pred volitvijo zmage pijani. Boj je bil srdit. Izgubljene bitke naše stranke na kmetiji so vplivale na dobro klerikalcev. Zdaj bo enkrat te vražje discipline liberalcev v dolenjskih mestih konec! Pa ni šlo, in danes je ta disciplina še trdnejša. In danes se klerikalni volilci sramujejo svojega bivšega kandidata. Klerikalna stranka bi ga že za deželni zbor kandidirala, ali je zlodej, ker ni kočevskih vo-lilcev v tej skupini in so si Kočevci izbrali kot kandidata liberalca dr. pl. Schoppla.
Po državnozborski volitvi so klerikalni listi delali račune glede nade dolenjske mestne skupine. Račun jim je kazal, da so prodrli tako daleč, da liberalci pri prihodnji volitvi še kandidata ne postavijo.
Zdaj pa ni nič več govora o dr. Elbertu! Mož hodi potrt okoli. Skoraj se ga
ne bo več poznalo. Vse štiri konje — katere je pripravljal za »Viererzug«, da se ž njim vozi kot »gospod državni poslanec in mali škof v Gorici kmalo po volitvi, ali pravi škof v Celovcu in spe — hoče zdaj prodati. Naj se ga, no, kak klerikalec usmili! Letos bo trda za klajo, mrva bo spomladi po 4 K. će naše klerikalce kak Nemec prijazno pogleda, se mu obesijo s silo na suknjo. In vedno tista lajna: zveza slovenskih liberalcev z Nemci.
Lansko volitev v dolenjski mestni skupini si vtaknite, klerikalni žurnalisti, za zrcalo! Pravite, da ste duhovniki, ki ljubite resnico nad vse, in da ste pošteni. To ni res. Ali nekaj poštenja ima vsak človek. Nehajte s to lajno nemške zveze.
Pa tudi s to drugo nehajte, da je ves narod v vašem taboru. Le pomislite, s kako težavo dobivate kandidate. Na kmetiji pametni, dobri kmetovalci skoraj po vrsti nečejo kandidatur iz vaših rok več sprejeti. Po odvetniških koncipijentih morate posegati, ki o prevažnem agrarnem vprašanju še pojma nimajo. Po župniščih se glasno krohotajo kandidaturama dr. Brejca in dr. St.hweitzerja. Če so šli starejši duhovniki za ta dva kandidata danes v boj, potem imajo želodce od ježevine in so res ubogi sužnji, ki ne smejo imeti lastne volje in lastnega prepričanja. Po ljubljanskem shodu klerikalnih zaupnikov, na katerem sta bila rečena dva koncipi-jenta določena kot kmetska kandidata, so nekateri župniki glasno čez vodstvo stranke zabavljali. Za mestne kandidature pa klerikalci sploh ne dobe človeka, ki bi se dal za njihovo stranko osmešiti.
Lanska volitev na kmetih je za klerikalce čudna zmaga. Še par takih »zmag« zaporedoma v kratkih presledkih, da vse živo ljudstvu v spominu ostaja, in pre-vzvišenost Anton Bonaventura, pardon, kardinal dr. Missia v Gorici bo vskliknil: Varre, Varre, redde mihi legiones meas! V nekaterih župniščih se že zdaj dela bilanca in ta bilanca izkazuje to-le:  »S tu-
jim denarjem kupujejo grajščine, ki imajo vsako leto delicit; kupujejo tiskarne in hiše v mestih, da zjezimo meščanstvo še hujše, ker mu njegov kruh jemljemo; ravno tako je z našo konsumsko trgovino, ki nima blagoslova z nebes, ki pa dela z denarji, naloženimi v naših posojilnicah; v cerkvi moramo vedno le o volitvah pridigovati. Ljudje so nejevoljni, ker bi radi slišali kaj druzega. Mej kmeti vzbujamo s tem suni, da se bojimo za svojo nadvlado nad njim, vzbujamo sum, da se sami ne čutimo več sigurnih. Razni misijoni manjšajo nam posvetnim duhovnikom ugled. Dober strokovnjak namreč ne kliče druzega kot boljšega. Misijoni odtegujejo vsaj ženstvo od najnujnejšega kmetijskega dela. Sto in sto voz otave bo letos zgnilo zaradi misijona v Beli cerkvi ter vsled vožnje škofa v Št. Jernej na agitacijo. Spravili bi že prej otavo, zdaj jo pokošeno pere Falbov dež. Tercijalstvo v najslabšem pomenu se širi. Možje so v Ameriki! Hudodelstva duhovnikov so na dnevnem redu! Tuji menihi se zbirajo na najboljših kosih kmetske slovenske zemlje. Ljudstvo bo jedenkrat priredilo porotno sodbo. Ljudstvo na Kranjskem ni najneumniše na svetu. Bojaziii pred našimi tajnostmi ali tudi pred maščevalnostjo nekaterih naših se bo iznebilo in potem —! Va banque igramo, to je naša bilanca!«
V IJiililjani. 12. septembra. Kolegij sv. Hijeronima v Rimu
dela sedaj velike skrbi avstrijski vladi. Papež in Rimska kurija je proti volji našo vlade izpremenila kolegij v hrvatskn-slovenski kolegij, a italijanski Dalmatinci irredentovci so se polastili kolegija ter se obrnili za pomoč do italijanskega ministrstva, ne pa do naše vlade, ki bi jih bila gotovo rada podpirala proti rimski kuriji in proti Slovanom. Tega sedaj naša vlada ne more storiti, ker so ji irredentovci obrnili hrbet. Vlada je zategadelj med dvema stoloma: rimski kuriji noče vstreči in irredentovcem ne more. Zunanje
LISTEK.
Po Rusiji.
(Popotne črtice.   Spisal G. S.) (Dalje.)
V dvorani orožne palače na Kremlu se nahajajo krone, žezla in prestoli starih carjev, poleg tega pa tudi insignije zdajšnjega carja in carice. V sredini te dvorane stoji steklena omarica s carjevo uniformo in caričino obleko, kateri sta nosila pri kronanju. Razun dvorov, (poleg velikega je na Kremlu še mali dvor, ker je bil rojen car Aleksander II.) okrasa Kremi še cela vrsta znamenitih cerkva. V centru Kremla stoji »Uspenskij sobor« (cerkev Marijinega vnebovzetja.) Sredi te v 14 st. zidane cerkve se nahaja nizek podij, na katerem se še dandanes kronajo carji. Ob stenah se vrste rakve starih patrijarhov. Nasproti tej Marijinej cerkvi stoji »Arhangelski sobor« (cerkev nad-angelja Mihaela), po zunanjosti in notranjosti jako podoben prej omenjenemu »soboru«; v onem so pokopani carji iz Rurikove rodovine in Romanovci do Petra Velikega. Carji od Petra naprej leže v trdnjavi v Petrogradu. Na zapadni strani se vzdiguje na najvišjem mestu Kremla  »Blagoveščenskij sobor« (cerkev
Marijinega oznanjenja), osnova od Vasilija Dimitroviča 1. 1377. V tej cerkvi vršili so se krsti in sklepale poroke starih carjev. Devet impozantnih kupol z zlatimi križi na vrhu nakupičenih je na pozlačeni strehi. Resnično eleganten in originalen pogled! Poleg cerkva nahajaš na Kremlu moški samostan »Cudov mužskoj mona-stijr« (čudež moški samostan), nekdanji sedež moskovskega metropolita in ženski samostan »Vosnesenskij gevičij monastijr« (devičji samostan vnebovzetja) s katedralo v sredi samostanskega poslopja z 15. št, kjer je pokopanih 38 velikih kneginj in caric. Tik omenjenega »Ivana Velikega« leži »car-kolokol« največji zvon na svetu. Visok je 5.8 m. V njegovi votlini ima prostora 200 ljudi j. Ne daleč od njega se dviga veličastni, še neizgotovljeni spomenik carja Aleksandra II. Poleg tega se nahajajo na Kremlu še kremlovska vojašnica, sinodalje poslopje in arzenal, pred katerim leži več kopic 1. 1812 Francozom odvzetih topov in sicer francoskih, avstrijskih, pruskih, italijanskih itd. Skozi »Odrešenikova« vrata zapuščamo Kremi. Nad portalom se vzdiguje 62 m visok stolp z ruskim orlom na vrhu. Nad vhodom je vzidan paladi Kremla t. j. Odrešenikova podoba, na povelje carja Alekseja Mihajleviča 1. 1685. postavljena na tem mestu.  Aleksej je  zaukazal, da ne sme
nihče pokrit hoditi skozi vrata, in še dandanes se odkriva vsak Rus gredoč skoz nje. Kremi je Rusom svet in tja romajo trumoma kakor na božjo pot.
Po širokih ulicah Moskve vlada jako živahen promet. Pestra množica se giblje po njih. Seveda srečavaš navadno ljudi v noši naših mest. Zraven vidiš bradatega mužika (kmeta) v laptah (pletena obutev) in zakrpanem kaftanu, včasih se prikaže ruski svaščennik (duhovnik) v dolgi rjavi suknji z dolgimi lasmi in dolgo brado. Posebno često zapazuješ ruskega trgovca, ki ima slično nošo kakor polski žid v Galiciji. Vendar vidiš na prvi pogled, da nimaš pred seboj Abrahamovega pravnuka. Moskovski »kupčiha« je jako popularen in v obče priljubljen. Če pa slučajno kdo izmed njih (izvanredni slučaji) koga okane žrtvuje debelo svečo kakemu svetniku za pokoro. Idoč po ulicah jako često srečavaš »traktire« (nar. gostilne) in sicer v Moskvi od najprimitivnejših do najelegantnejših. Vstopivši v navadni traktir, zapazil sem v prvi vrsti bufet, na katerem so razstavljene razne ribice, redkev, sir, surovo maslo, gnjat, itd. Na sprednjem koncu mize je nekoliko okrož-nikov razstavljenih z narezanimi kosci rib, mesa, itd.; poleg teh leži par vilic. Gostje zahtevajo navadno »rjumku vodki« (čašico  žganjice),  k kateremu »zakiisiva-
jut« (prigriznejo) zajemavši iz omenjenih okrožnikov. Plača se samo za vodko. Po gostilnici stoje z belimi prti pokrite okrogle mize. Pred »mužiki« z vzadi ravno ostriženimi lasmi stoji samovar s kropom. Čaj in sladkor nosi seboj. Tako pijejo čaj večje družbe jako po ceni. Za 10—15 kop. mu po večkrat zakurijo sumo var. Gotovo napravljajo mužiki, mirn > čaj srebajoči in med seboj razgovarjajoči boljši vtisek kakor naše ljudstvo razgrajajoče in razbijajoče po gostilnicah. Sicer pa srečaš tu in tam od vodke pijanih ljudij. To pijačo pa prodajajo posebno po kra-marijah (lavočzah). Traktir za elegantna Moskviče je n. pr. »Bolšaja moskovskaja gostilnica«. Cela vrsta visokih in prostranih dvoran se nahaja v prvem nadstropju. Nenavadna prikazen bila je zame množica belo oblečenih strežajev »čeloveki« ki obkolijo prislega gosta. Obed iz pet jedil stal je 1 rubelj 25 kopejk. Obed a la carte je dosti dražji. Kruh se ne plača, to se ne vjema s »široko naturo« Rusov. V elegantnih restavracijah je pivo dobro, Prodaje se navadno v buteljkah. Drugo za nas zaradi mlačnosti sploh ni pitno. Sploh Rus navadno k obedu ne pije ne vina ne piva. K obedu izpraznuje malo stekleničico vodke. »S t a k a n čaju« ali »kofe« konča navadno vsak obed. (Dalje prih.)
ministrstvo se trudi sedaj, da bi mu uravnavo vse zadeve prepustila italijanska vlada in rimska kurija, a težko, da doseže kaj. Irredentovci imajo pri italijanski vladi močno zaslombo.
Cesarski shod v Gdanskem.
Včeraj sta se sešla v Gdanskem (Danzig) ruski car Nikolaj in nemški cesar Viljem. Gotovo še ni, ali pojde car sploh kaj na suho, ali ostane na vojni ladji. Boje se namreč anarhistov. V Gdanskem je vse polno ruskih in nemških policistov. Vse oficijalno rusko in nemško časopisje navdušeno pozdravlja ta shod vladarjev, naglašuje intimnost obeh dvorov in prijateljstvo obeh držav. Še nedavno so ruski listi strastno napadali Nemčijo in med zunanjima ministroma je vladala velika napetost. Danes je vse drugače. Govori se celo, da se po posredovanju Rusije zbližata Francija in Nemčija. Car in carica odrineta potem na Francosko, kjer ju pričakujejo z največjim navdušenjem.
Vojna v Južni Afriki.
Buri se ne udajo. To so sporočili vsi generali Burov lordu Kitchenerju, Dewet pa je Kitchenerjev poziv kar ignoriral. Do 15. t. m. se torej vojna ne konča, kakor so se nadejali v Londonu, nego se bo nadaljevala. Reuterja office javlja iz \Vin-burga: Kolone Barkerja in Elliotta so se vrnile semkaj, ko so prehodile del vshod-njega Oranja. Kolona Barkerja je ubila 9, ranila 7 in ujela 7 Burov. Zaplenila pa je 32 vozov, 7000 patron, 1500 glav živine, velike množine žita in moke ter privedla — 100 angleških beguncev. Torej 7 bur-skih ujetnikov in 100 angleških dezerter-jev!! Od decembra niso stopile angleške čete na to ozemlje, zato so imeli Buri čas, da so orali in sejali. Povsod so našli Angleži zeleno žitno polje. Elliot pa je ujel vozove Burov, ki so bili poslani po živež v Bethlehem. Njegova kolona je ubila 2 Bura, 9 pa jih je ujela, zaplenila 300 vozov, 8000 glav živine, 1400 konj in več tisoč ovac ter privedla 800 Burov, t. j. žensk in otrok. Rimington je zaplenil 40 vozov Haasbrocka. Devvet, Steyn, Haasbrock, Fronemann in drugi voditelji Burov so imeli 20. avgusta v \Vonderkopu posvetovanje. Ko so se približale angleške kolone, da bi jih ujele, so pa Buri ušli v Reitz, odkoder jih je pregnal Rimington šele 5. septembra. V Londonu so zaprli odvetnika dr Krauseja, bivšega guvernerja v Johannesburgu. Tožen je radi veleizdaje in hujskanja k umoru. Resnica pa je, da je vse preganjanje provzročil Chamberlain, ki se boji, da bi Krause razkril s pismi njegove in drugih posestnikov zlatih ru-dokopov v Južni Afriki sleparije, nasilstva in roparstva. Dr. Krause je namreč zastopnik angleškega poslanca Markhama, ki je v parlamentu in zunaj njega nazval Beita, Rhodesa, Wernhera & Gomp. zadrugo banditov. Markham hoče s pomočjo dr. Krauseja svojo trditev s pismi dokazati, a Chamberlain je hitro to preprečil s tem, da je odvetnika zaprl in mu naprtil obtožbo! Taka je angleška liberalnost!
Dopisi.
Iz Idrije, 10. septembra. Vesela je vest, ki jo imamporočati. V prvi razred novoustanovljene realke vpisalo se je prvi dan 56 učencev. Samih domačinov je nad 40. Klerikalci, ki so z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi delali proti temu zavodu, privoščili so nam le 30 dijakov. Od narodne strani pa se ni storilo prav ničesar, da bi se pridobilo več učencev novi realki. Zavod naj stoji na zdravi podlagi. Stariši, katerim so klerikalni učitelji odsvetovali dati svoje sinove v to šolo, prosili so j okaje g. ravnatelja, naj vsprejme dečke v pripravljalni tečaj, v katerem so se učenci brezplačno med počitnicami pripravljali za vsprejemni izpit. Toraj ljudstvo samo, navzlic vsej grdi agitaciji Slomškarjev, sprevidelo je, da je šola, ki jo je ustanovil napredni občinski svet, res velekoristna. Obilo število učencev je živ dokaz, kako potrebna je bila ta šola, katera je ustanovljena revnemu rudarskemu ljudstvu, kajti dijakom ne bo treba plačevati prav nikakoršnih pristojbin. Še celo za knjige se je revnim učencem preskrbelo. Ustanovilo se je »podporno društvo za dijake na realki«, kateremu bo v prvi vrsti namen, nabaviti
šolskih knjig in jih potem dijakom pogojevati. Društvu je prvi pokrovitelj z darom 100 K g. Valentin Lapajne. Ta gospod trudil se je največ, da se je ustanovilo to društvo. No, sedaj bomo videli, koliko bo imelo društvo členov klerikalnega kalibra, ko se ta gospoda tako rada hvali, da ima odprte roke za revno ljudstvo. Učne moči so tudi že preskrbljene. Pri zadnji občinski seji odobrilo se je imenovanje g. ravnatelja Pirca, gosp. dr. VI. Hrleta iz Ljubljane in I. Pirnata realčnim učiteljem. Slovesna otvoritev realke bo 13. t. m. in se s poukom takoj prične. — Še nekaj. V nedeljo je imelo tukajšnje veteransko društvo svojo slavnost 181etnice blagoslovljenja društvene zastave. Dopo-ludne se je društvo korporativno udeležilo sv. maše z godbo. Popoldan pa je društvo napravilo na vrtu g. Didiča veselico, pri kateri je svirala dobro c. kr. rudniška godba. Prostorni vrt bil je natlačeno poln, zapazili smo udeležnike vseh strank. Stotnik društva g. Kos spominjal se je v lepih besedah pokojne blage cesarice, ki je bila kumica zastavi, in pozval navzoče veterane in občinstvo, da so zaklicali trikrat živio presvitlemu cesarju. Vse občinstvo se je odzvalo radostno temu pozivu, godba pa je zaigrala avstrijsko himno, katero so navzoči stoje poslušali. Po končani pesmi napil je stotnik še rudniškemu nadoskrbniku, ki je s svojo udeležbo počastil veselico in se udeležil zjutranje maše ter dekanu g. Arkotu. Neprijetno nas je dirnulo, ko smo čuli napivati dekanu. Da je daroval mašo, to vendar ni ni-kaka zasluga, saj jo je dobil plačano, in da se je udeležil veselice, tudi ni nič posebnega, poslušal je, kakor prijatelj glasbe, godbo zastonj. Na takih veselicah se pač ne spodobi delati reklame za to ali ono stranko. Tudi smo vendar že v prosvitle-nem veku, v katerem ne gre plaziti v prahu pred črno suknjo. Ako je to ljubo g. stotniku, naj to stori drugod, saj prilike ima dovolj, a izzivati na taki veselici narodne udeležnike, to gotovo ni taktno. — Ožigosati imam še »krščansko gospodarsko (?) društvo«. V nedeljo bil je pač velik praznik in naši trgovci — bil je ta dan norma — imeli so zaprte svoje prodajalne. Le krščansko (!) društvo menda ne pozna cerkvene zapovedi, da treba ob nedeljah in praznikih počivati od hlapčevskih del, kajti imelo je svoj konsum celi dan odprto do pozno v noč. Kaj so toliko krščanski, da se iz svoje vere javno norčujejo? Kaj pravi k temu kandidat gosp. dekan, za katerega se zlorablja Najsvetejše in je odbornik društva ? In kaj pravi k temu politična oblast, ni li obrtni red za vse jednak ? Fej, sramujte se, hinavci, ki onečaščate Gospodov dan. O govorici, kako je to krščansko društvo vplivalo na užitninskega uradnika, da bi vedoma lagal, pa bomo v kratkem obširneje poročali. Tudi o že na tem svetu svetnikih z rudečimi nosovi se bo marsikaj lepega izvedelo. Le potrpljenje!
Iz Ptuja, S. septembra. Naš dopis z dne 2. t. m., v katerem smo v glavni točki obsojali postopanje ptujskega občinskega sveta v zadevi remuneracij kate-hetov, ni bil po volji gospodom okoli ptujskega prosta. Gospod prost čuti se najbrže razžaljenega, ker mu je »Slov. Narod« očital narodno mlačnost. Dopisnik »Slovenca« iz Ptuja z dne 5. t. m. trdi, da ni res, da bi bil ptujski prost z mestno duhovščino v narodnem oziru mlačen. Mi bi temu dopisniku prav radi verjeli, ali ker nismo kratkovidni in tudi ne kratke pameti, se še prav dobro spominjamo, kako je slovenski gospod prost nastopal pri blagoslovljenju »Studenten-heima« v Ptuji in drugod. Najbolj v pravo luč pa postavi proštovo slovenstvo pismo, katero je pisal isti na mestni urad ptujski v zadevi gori navedene remuneracije. V pismu piše prost mestnemu uradu med drugim tudi sledeče: . ... Uda no podpisani svetoval je mestni duhovščini, da se volitev ne udeleži, ista se tudi volitev ni udeležila) vsled čegar me j e slovensko časopisje hudo napadlo. Mi ne vemoi s čim smo se slavnemu občinskemu svetu zamerili. Najbrž je bila v njegovih očeh napaka, da so duhovni gospodje napovedali kot občevalni jezik »slovenski«. Mislil semsi, da bom pri p tuj s kem prebivalstvu lože in mirneje iz-
hajal, ako napovem slovenski občevalni jezik. Ako bi bil napovedal »nemški« občevalni jezik, bili bi me slovenski listi zopet »raztrgali«; kajti noben nemški list ne piše tako nesramno, kakor »Slov. Narod«. S tem, da se je odtegnila dotična remuneracija, oškodovan in kaznovan sem najbolj jaz. G. katehet A. Pod-vinski hotel je namreč koj oditi in ker je vedno pri mizi javkal, da ne more izhajati, obljubil sem mu iz svojega dati mesečno 30 K. Oba kateheta pravita, da ne moreta tukaj ostati, ako se jima odtegne dosedanja remuneracija. Dozdaj sem in še lahko izbiral gospode katehete in si izprositi take gospode, ki imajo do otrok ljubezen, potrpljenje in prizanesljivost; kdo ve, kakšni kričači in petelini (Hitzkdpfe und Kampfhahne) pridejo še semkaj?! Hotel sem proti ostrim napadom slovenskih časnikov iskati varstva pri inteligentnih občinskih svetnikih in ravno ti gospodje pripravili so mi materialno in moralno Škodo. — Iz tega pisma je pač narodna mlačnost, da ne rečemo hujše, ptujskega prosta tako eklatantno razvidna, da mu t a m ad e ž z a z m i r aj ostane, četudi je isti desetkrat ud ptujske čitalnice. S tem pa nikakor nočemo obsoditi vse ptujske mestne duhovščine ter radi priznamo, da imamo med njimi nekaj dobrih narodnjakov. Mestni duhovniki so vsi členi čitalnice in tudi drugih slovenskih društev. Torej gospod prost, ki odsvetuje mestni duhovščini se udeležiti volitev, ki se boji napovedati nemški občevalni jezik le iz strahu pred slovenskimi listi, ki prosi varstva proti slovenskim časopisom pri nemških občinskih očetih, — čuti se razžaljenega, ker se mu očita narodna mlačnost! — Kdo se ne smeje? Gospod prost, mi smo bili dolgo kratkovidni, a sedaj ste se razkrinkali sami. Poznamo Vas dobro, pa tudi če ste deset krat ud naše čitalnice.
Opomba uredništva: Ker se v Ptuju sumniči g. dra. IJrumna, da je on spisal naš dopis z dne 2. t. m., izjavljamo s tem, da g. dr. Brumen dotičnega dopisa ni spisal niti ga nam poslal.
Gospodje abiturijentje!
Odbor akad. tehn društva »Triglav« vabi Vas, ki bodeteza nekaj tednov nadaljevali svoje študije na vseučilišču in tehniki v Gradcu, da pristopite našemu društvu.
Pri dovolj znanih razmerah v Gradcu, kjer vlada nemški radikalizem in se šopiri nemška nadutost, je neobhodno potrebno, da so slovenski akademiki orga-nizovani v skupni jednoti, ker se le tako morejo uspešno ustavljati vsenemškemu navalu, dočim se pojedinci le prehitro izgubijo in izneverijo našemu narodu.
To so uvideli že pred 25 leti ustanovitelji »Triglava«, in ravno dejstvo, da ima društvo tako dolgo in plodonosno dobo za seboj in da še sedaj neomajano obstaja, je najboljši dokaz, da je potrebno.
Glavni namen društvu je gojiti družabno življenje med slovenskimi dijaki, jih med seboj seznanjati, bodriti jih za narodne idejale — toda brez nazadnjaških in mračnjaških primesij — ter jim iti na roko pri znanstvenih študijah.
V to svrho ustanavljajo se v društvu razni klubi ter je udom vedno na razpolago društvena knjižica z mnogovrstnimi znanstvenimi in leposlovnimi deli iz slovenskega, hrvaškega, nemškega in drugih slovstev. V čitalnici so pa za stopani vsi slovenski in glavni hrvaški časopisi in leposlovni listi, graška lokalna dnevnika in različne revije.
Gospodje abiturijentje! Ko so Vam bile na srednjih šolah še vezane roke in Vam je bilo zabranjeno sleherno gibanje v narodnem oziru, navduševali ste se vendar med seboj za narodne idejale in napredne ideje, — zdaj se Vam nudi zlata akademiška prostost in sedaj lahko dejanski dokažete, da Vam prejšnje navdušenje ni ugasnilo, ampak da plamti v Vaših prsih v isti moči še dalje. Upamo, da se boste temu pozivu odzvali in da ni med Vami nobenega kimovca, ki bi odlašal s pristopom.
Društveni   prostori   nahajajo  se v Heinrichstrasse št 8, II. nadstropje, kjer dobijo začetniki vsa potrebna pojasnila. Za odbor akad. tehn. društva „Triglav": cand. iur. Vidovič,
t. 6. predsednik.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12. septembra.
— Osebne vesti. Davčni pristav gosp. ArturSedlak je iz Višnje gore premeščen v Ljubljano. Na njegovo mesto v Višnji gori pride davčni praktikant v Ljubljani, g. Anton Brili i. — Gosp. Josip M a z i je imenovan suplentom na c. kr. veliki realki v Ljubljani.
— Učiteljska imenovanja. Začasni vadnični učitelj na učiteljišču v Ljubljani g. Ivan Kruleč je stalno nameščen na tem zavodu. Nadučitelj g. Josip Će-rin v Toplicah pri Zagorju je šel v pokoj. Stalno so nameščeni g. Emil Adamič v Toplicah pri Zagorju, g. An t. Vidmar v Ambrusu, gdčna. Marija Meh le v Šmartnem pod šmarno goro, gdč. Pavlina Rus v Štrekljevem, gdčna. Ivana Škerjanc v Sv. Križu, gdč. Amalija K ob a u v Veliki dolini, g. Ivan Vrščaj v Št. Vidu pri Ljubljani in gdč. Justina Eržen v Št. Vidu pri Zatičini. Kompe-tenčnim potom so bili premeščeni: nadučitelj g. Jakob Pretnar iz Velike Doline v Radeče, g. Fran Mlakar iz Tre-belnega v Ribnico in gdč. F ranica Jankov ič iz Zagorja v Toplice pri Zagorju. Gdč. lzabella pl. Fodransperg je imenovana za Dol.
— Umrl je v Št. Lamprehtu na Gor. štajerskem opat g. O t m a r M u r n i k, v starosti 76 let. Pokojnik, ki je bil rodom iz Škofjeloke, je bil jako resen kandidat za mesto ljubljanskega škofa, ali sovražniki slovenskega naroda so potrebovali moža, ki je bil pripravljen zastrupiti vse javno življenje na Slovenskem in so jih tudi našli.
t— Umrla je v petek 6. t. m. v Žalcu soproga tamošnjega nadučitelja gospa Antonija Kocuvan roj. K u kovic v 61. letu svoje starosti. Naj v miru počiva!
— Politika dveh gorjanskih kmetov. Te dni sta dva kmeta sedela pri kupici vina in se pomenkovala o volitvah. V cerkvi slišala sta vse leto le o volitvah govoriti, nekaj se jih je moralo prijeti. Torej. »Ti, volit bo spet treba. Če doma ostaneš, storiš smrtni greh, uči novi naš škof, če Globočnika voliš, prideš v pekel, če voliš Dularja, prideš v nebesa. Ali, če potem grešiš, je zopet vse pri starem! Treba bi bilo, da po volitvi pri Štemburju precej v Krko skočiš ter utoneš, da prideš gorak v nebesa!« — »Tega pa ne, »pravi drugi«. Imam mlado, luštno ženo. Veš kaj! Lapajne ni ne klerikalec, ne liberalec, tega bom volil, tedaj pridem vice in iz teh se že rešim, t^je meni ta mala.« — To je istinit pogovor dveh kmetov iz Gorjancev. Prevzvišeni Anton Bona-ventura, to je Vaš krščanski nauk!
— Ljubezen do bližnjega. Iz Spodnje Zadobrove se nam poroča, da je bil tam dne 30. avgusta t. 1. velik požar, pri katerem so bili trije gospodarji popolnoma uničeni in sicer Franc Primar, Jakob Gregorc in Andrej Hlebš. Skoda, katero je požar provzročil, znaša kakih 24000 kron, zavarovani pa so bili pogo-relci samo za 8800 kron. Nesrečniki so popolnoma odvisni od milosrčnosti sosedov. Dobrotniki iz okolice so tudi dali potrebnega lesa. Istotako je dobil tudi Jakob Gregorc v Sostrem, dobrunjske občine pri posestnici Mariji Terškanovi nekaj lesa, katerega mu je blizu farovškega gozda odloČila, a tako bi moral iti les na vsak način skozi farovški gozd. Šel je torej po-gorelec k župniku Mifhatu, da bi privolil spravljati les skoz farovški gozd, toda župnik je prosilca zavrnil z besedami: »saj si zavarovan, toraj ti ni potreba okoli beračiti«. Neuslišan se vrne ubogi pogo-relec. Obrnil se je potem do boljših ljudi, kateri mu niso odrekli podpore nego mu dali potrebno živino, da so spravili ta les po hudem trpljenju po drugem potu iz gozda. Tu se zopet vidi, kako polni usmiljenja do bližnjega so ti naši Kristusovi namestniki.
— Iz seje c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 31. agusta t. 1.
Qj4T Dalje v prilogi. ~1LB
Priloga »Slovenskemu Narodu" St 209, dne 12. septembra 1901.
C. kr. okr. šolski nadzornik ravnatelj Fr. Leveč je poročal o nadzorovanju I. in II. mestne deške petrazrednice in se je z ozirom na tamošnjo obrtno pripravljalno šolo sklenilo: Šolsko leto na I. i n II. obrtni pripravlj al niči se določi na dobo od 1. oktobra do 30. apr. Uči se vsak teden po 6 ur, in sicer ob nedeljah od 9.—12. ure, ob torkih in petkih od 7.—Vs9. ure. Učni predmeti so: risanje, slovenski jezik, pisanje in računstvo. Nadalje je poročal gosp. ravnatelj Leveč o nadzorovanju dvorazrednice na Barju, in so bili sprejeti razni predlogi glede sanitarnih razmer na tej šoli. Gosp. nadučitelju Fr. Črnagoju in gdč. učiteljici Poka pl. Pokafalva Frančiški se je izreklo priznanje za vzgledno obdelovanje šolskega vrta oziroma za požrtvovalno poučevanje v ženskih ročnih delih. Končno je poročal g. ravnatelj Leveč o nadzorovanju mestne slovenske dekliške osem-razrednice in zasebne 7 razredne dekliške šole v Lichtenthurničinem zavodu. Za razpisano učiteljsko mesto na II. mestni deški petrazrednici je kompetiralo 18 prosilcev ter se je sprejel predlagani temo. Poročal je nadalje g. c. kr. okr. šolski nadzornik Al. Belar in se sklenilo slovesno otvoriti mestno slovensko osemraz-rednico pri Sv. Jakobu 1. oktobra, vpisovanje pa se vrši 28. in 29. septembra.
— Glasbene Matice začetek šolskega leta 1901 1902. Vpisovanje učencev v  glasbeno in  pevsko šolo se vrši v ponedeljek, torek in sredo, dne 16., 17. in 18. septembra, vselej  dopoldne od 10.—12. ure   in popoldne od 4.—6. ure v dvorani   »Glasbene   Matice«,  v  II. nadstropji  društvene hiše v Vegovih ulicah. Vpisovanje v šolski  pevski  zbor (sopran in   alt)   in v dijaški   šolski  zbor (moški zbor)  se  vrši v sredo,  dne 18. t. m. od 4.—6. ure  istotam.   V četrtek, dne 19. septembra popoldne ob 4. uri naj pridejo vsi  učenci  v  pevsko  dvorano   (II. nadstropje), da se ondi oddelki razdele in se učencem  po  učiteljskem osobju naznani čas pouka in razdelitev ur.   Redni pouk v vseh predmetih prične se v petek, dne 20. septembra. V šolskem letu 1901/1902 poučevali  se  bodo   sledeči predmeti: 1. solopetje v petih razredih po dvakrat na teden 5 2. zborovo  petje v dveh oddelkih in sicer šolski pevski zbor (sopran in alt) po dvakrat na  teden in  dijaški šolski zbor (moški zbor)  po dvakrat na teden ; 3   klavir   v   osmih    razredih   po dvakrat   na   teden;    4.   vijolina   v šestih razredih  po dvakrat na teden;  5. vijo-lončelo   (če   se   oglase   najmanj štirje učenci);   6.  splošna  glasbena  teorija v dveh  oddelkih  po  dvakrat na teden; 7. harmonija v dveh  oddelkih  po dvakrat na teden ; 8. kontrapunkt v enem oddelku po dvakrat na teden ; 9. glasbena zgodovina (če se oglase  najmanj štirje učenci) po enkrat   na teden; 10. govor in deklamacija za  učence solopetja po enkrat na teden. — Poučevali bodo: 1. šolski vodja, gospod  Fran  Gerbič klavir in solopetje; 2. koncertni  vodja  in  profesor, gospod Matej   Hubad   solopetje,   zborovo petje (šolski pevski zbor in dijaški šolski zbor), splošno glasbeno teorijo, harmonijo, kontrapunkt,   glasbeno zgodovino, govor in deklamacijo  za učence solopetja; 3. glasbeni učitelj, gospod Josip Vedral vijolino in klavir ter ensemble-vaje goslarjev; 4. glasbeni učitelj, gospod Josip Prochazka klavir;  in  5. učiteljica, gospodičina Klo-tilda Praprotnik,  klavir. — Pouk v glasbeni teoriji  in zborovem  petji je za vse učence obvezen.   Tudi  obvezen   pa je pouk v harmoniji  za  one učence, kateri obiskujejo  glasben predmet n. pr. klavir, vijolino, itd. v višjih  razredih (od 5. razreda  naprej),  ako   niso  harmonije prej obiskovali  in  absolvirali; v tem slučaju plačajo  za  obiskovanje kurza harmonije znižano  šolnino po 1 K  na  mesec. — Vpisnina za vsakega učenca znaša 2 K; društvenina starišev 4 K na leto; šolnina za  klavir,  vijolino,  čelo,   harmonijo in kontrapunkt po 4 K  na mesec; šolnina za solopetje 6 K na mesec; šolnina za glasbeno teorijo po 1 K na poluletje; šolnina za  zborovo petje po 1 K na poluletje.   Učenci,  kateri   obiskujejo pouk v katerem  inštrumentu  in se pred 5. razredom oglase  za harmonijo, plačajo za harmonijo znižano šolnino po 2 K na na mesec. Šolnino je plačevati en mesec naprej;  šolnino  za  teorijo in zborovo
petje pa 1. novembra in 1. aprila. Naknadno vpisovanje v glasbeno šolo se vrši do 15. oktobra ob uradnih urah šolskega vodje, le-te so po zimi vsak dan od '/45 —V*6i po leti pa od >/46—V* 7 ure popo-ludne v vodstveni sobi v I. nadstropji.
— Šolski okoliši. A) Na prvo mestno deško petrazrednico in na dekliško osemrazrednico v Li-chtenthurnovem zavodu so všolani šolarji in šolarice, ki prebivajo v sledečem okolišu: Črta od južnega kolodvora po Kolodvorskih ulicah do Šempeterske ceste, dalje čez obrežno stezo do Ljubljanice, ob Sv. Petra nasipu do Mesarskega mostu, čez most po Kopitarjevih ulicah in Cesar-Jožefovem trgu do »Mestnega doma«. Ves mestni del, kar ga leži vzhodno od te črte pod ti šoli. — B) Na II. mestno deško petrazrednico in za mestno dekliško osemrazrednico pri sv. Jakobu so všolani učenci in učenke iz okoliša, ki je očrtan takole: črta izpod Tranče, čez Hradeckega most, po Črevljar-skih ulicah, čez Turjaški trg, čez Knežje ulice do Vegovih ulic, odtod iz Valvazor-jevega trga in po Rimski cesti do Tržaške ceste pri Metki. Kar leži južno od te črte, spada v okoliš navedenih dveh šol. C) Za III. deško petrazrednico in za vnanjo uršulinsko šolo je določen okoliš, ki leži med črtama pod A in Đ.
— Russkij kružok. G. dr. Jenko je priredil v poletju poseben kurz za dame in gospode ter poučeval ruski jezik večkrat na teden popoldne. Včeraj se je ta kurs končal. Dosegel je najlepše uspehe. Zimski kurs pa se začne koncem tega meseca. Oglasila sprejema gosp. dr. Jenko.
— Iz slovenske lirike. Prof. A. Funtek je priobčil v uradnem listu troje novih nemških prevodov iz slovenske lirike (Jos. Cimperman, Fr. Prešeren, Jos. Krilan-Pagliaruzzi). V istem listu je tudi začetek ocene o novi Ganglovi drami »Sad greha«.
— Kersnikov „Cyclamen" v nemškem prevodu. V večernem listu praške »Politik« je začel 10. t. m! izhajati nemški prevod Janko Kersnikovega romana »Cvclamen«. Prevod je oskrbela gdč. Zofka Kveder.
— Občni zbor „Zveze slovenskih kolesarjev" bo v soboto, dne 21. septembra t. L ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu« v Ljubljani. V slučaju nesklepčnosti vrši se drugi občni zbor jedno uro pozneje. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Slovensko pevsko društvo „Lipa" naznanja, da se ljudska veselica vsled nepričakovanih ovir ne vrši v nedeljo, dne 15. t. m.
— Slovensko pevsko in bralno društvo „Triglav" v Radovljici priredi dne 14., 15. in 16. t. m. vselej ob pol 8. uri zvečer znam .eno predavanje, h kateremu se vabijo tudi nečlani.
— Telovadno društvo „Sokol" v Postojini priredi jesenski izlet v Senožeče dne 15. t. m. popoludne. Izletnike spremlja domača godba .a godala. Ob 4. uri popoldan je na odločenem prostoru v Senožečah telovadba na drogu in bradli in proizvajajo se proste vaje in skupine. Po telovadbi prosta zabava in ples. Ker je to zadnji letošnji izlet, se uljudno vabi k obilni udeležbi. V slučaju slabega vremena ne bo izleta.
— Strašen umor. V Št. Lenartu pri Mariboru je Jernej Lipik umoril moža svoje hčere, Janeza Deutschmanna, na grozovit način. Razbil mu je s sekiro glavo, in ko Deutschmann še ni izdahnil, je Lipik vzel nož in mu odrezal glavo. Potem je Lipik razkosal truplo, kose zakopal v gnoj in — ušel. V soboto se je morilec sam javil oblastvom. Tudi Lipi-kovo hčer so zaprli, ker sumijo, da se je z očetom dogovorila o umoru.
— Velikanski požar v stiskalnici olja v Trstu. Ognjegascem se je posrečilo zabraniti, da se ni požar razširil na bližnja poslopja in v ladjedelnico. Požar pa je vendar-le mimo glavnega poslopja uničil tudi jedno malo poslopje na desni strani istega; to poslopje — ki je bilo določeno za postransko industrijo, za izdelovanje mila — je nedavno temu že jedenkrat popolnoma pogorelo in je bilo pred kratkim zopet sezidano. Ljudstvo je v trumah prihajalo lz mesta, da si ogleda nenavaden prizor. Zanimivo je posebno videti, kako so železne plošče in debeli
železni stebri vsi zviti in polomljeni, kakor da bi bili leseni. Škoda ceni se nad dva milijona kron, vsa tovarna pa je bila pri več zavarovalnih družbah zavarovana za 5,400.000 kron. Ravnatelj tovarne sumi, da je bil požar iz maščevanja podtaknjen po nekem delavcu. O požaru bili so ranjeni delavci Jurij Sepič, Strenaš, Sorč in ognjegasec Galegari, po sreči pa ni bil nobeden prav težko ranjen. Prva dva in Galegarija odvedli so v mestno bolnišnico.
— Kuga na Reki I Na Reki je umrl, kakor smo poročali, mornar Gjustić. Bolezen njegova je bila slična kugi. Z Reke poročajo sedaj, da reški mestni bakterijolog, dr. Lenac, trdi, da je Gjustić umrl na kugi. Občinstvo je jako vznemirjeno.
— Pritožba iz občinstva. Piše se nam: Elektriška železnica v Ljubljani se je nenadoma hitro udomačila. Vozovi so zlasti zvečer natlačeno polni. Jako nadležno za potujoče občinstvo je vedno prevlačevanje varnostne naprave na peronu, ki je navadne natlačeno poln. Sprevodniki brez ozira na vozeče se občinstvo samo na progi Južni kolodvor Dolenjska železnica prenesejo »varnostno mrežo« nad desetkrat, podobno kakor prenaša mačka mlado, in pri tem dobil je marsi-kak pasažer sunek. Opozarjamo slavno vodstvo na ta nedostatek pri sicer čisto moderno napravljenih vozeh. Temu nedostatku upraviteljstvo elektriške železnice prav lahko odpomore, saj so v drugih mestih varnostne naprave napravljene po takozvanom rouleuse-sistemu. Kar je drugod lahko (Budimpešta, Gradec, Dunaj), tudi v Ljubljani ni nemogoče.
— Z voza je padel in se ubil hlapec Mihael Dovč iz Male vasi štev. 2. Peljal je voz šote in sedel na vozu. V zaspanosti ali pa v pijanosti se je prekucnil z voza in padel na glavo. Na cesti pri Brezovici ga je dobil poleg voza ležati mesar Franc Zrimšek, kateri ga je, ker je še dihal, naložil na voz in ga peljal v deželno bolnico, kjer je zvečer umrl.
— Bicikel ukraden je bil županu in posestniku Adolfu Galletu v Zgornji Šiški iz veže njegove hiše. Bicikel — »Re gent<, je imel rumen obroč, na zadnjem kolesu nov pnevmatik in na zgorej zakrivljeno balanco.
— Kapselne na tir električne železnice je položil mizarski vajenec Alojzij Novak. Ko je pripeljal električni voz, je razstrelil kapselne, vsled česar so se prevažanci prestrašili.
— Konj je brcnil na sejmišču posestnika Iv. K. iz Logatca v desno roko in ga precej poškodoval. Bil je sam kriv, ker je konja udaril s palico.
— Električnega voza se je ustrašil poštni konj na Dunajski cesti in je odskočil ter padel na tla.
— Lim kradel je neki deček iz sodčka pred Bergantovo prodajalnico na sv. Jakoba trgu. Lim je potreboval njegov brat za limanice.
— Mačka v vodo vrgla je Pred Prulami vdova N. L. Maček je bil zavit v cunje, pa se je vendar rešil iz vode.
* 60letnica Antona Dvoraka.
V Nelahovevsi pri Kralupu so slavili čehi 60 letnico svojega največjega glasbenika, Antona Dvoraka. Tu je namreč rojstni kraj velikega češkega moža, in njega slavlje se je vršilo — kakor po drugih mestih — tudi tu res v največjem slogu. Godbe so igrale, topiči so streljali mesto je bilo okrašeno z zastavami in slavoloki. Nabralo se je neštevilno ljudstva; mej gosti sta bila tudi princa Lobkovica. Poslanec dr. Pippich je imel krasen go vor; popoldan je bil slavnosten koncert. Slavljenec je dobil brzojavne čestitke ministrov Koerberja in Rezeka, barona Rie-gerja, grofa Adalberta Schonborna, dvornega svetnika barona Villanija, poslanca dr. Paca k a, Schwarza, dr. Engla ter od različnih pisateljev, glasbenikov, kapelni-kov, društev itd. Gospića Joža Will, ki je prestavila na nemški jezik libreto Dvo-rakove »Rusalke«, mu je poslala čestitko v verzih. Na Dunaju hočejo dati na dvorni operi njegovo »Rus al k o. V istem času namerava tudi odbor dramatičnega društva v Ljubljani uprizoriti to opero.
* Na smrt obsojena. V Petrinjah sta bila obsojena na smrt oče in sin Trifun in Simo Suknjaić iz Ćora,' ker sta
zavratno umorila lastnega sina oziroma brata. Morilca je izdala Trifunova žena, mati umorjene žrtve.
' Morilec na dopustu. V Velle-villi pri Michigan Citvju v Indijani je bil obsojen pred nekaj časa VVilliam Ilinshau za vse življenje v prisilno delavnico, ker je umoril svojo ženo. Te dni pa je ukazala vlada v Indijani ravnatelju prisilne delavnice, naj da Hinsha\vu 10 dni dopusta, da bode lehko obiskal svoje bolne stariše. Morilec je dal »častno besedo«, da se gotovo vrne in tako je dobil dopust.
Slovenoi in Slovenke! Ne zabite družbe sv. Cirila In Metoda I
Telefonska in brzojavna poročila.
Travnik 12. septembra. Črnogorska trdnjava Travnik razobesila je belo zastavo v znamenje, da je oddala enoglasno zaupanje nekaznovanemu kandidatu Višnikarju: Slava!
Borovnica 12. sept. Tukaj je 7 klerikalcev volilo samo Šusteršiča in ne tudi Povšeta.
Radeče pri Zid. mostu 12. sept. Tukajšnji naprednjaki smo glasovali poleg Bukovca in Župančiča za župnika Brce ta.
Šentpeter 12. septembra. Tukaj se GO volilcev ni udeležilo volitve.
Bled 12. sept. Na čelu naših konsumarjev je delal knez \Vindisch-graetz.
Dunaj 12. septembra. Grof Golu-chowski in dr. pl. Korber sta bila pri cesarju v posebnih avdijencah. V soboto bo imel ministrski svet sejo.
Lvov 12 septembra. Tu je zmagal pri volitvi v deželni zbor opozi-cijonalec Boj ko, kar je dalo povod velikim demonstracijam za Bojka.
Rim 12. sept. Listi trde, da je sodišče v zadevi zavoda sv. Jerolima na rektorja Pazmana tožbo radi motenja posesti odločilo negativno, odbilo namreč Pazmanovo tožbo, češ, da je motenje posesti že nehalo in da Paz-man ni več upravitelj zavoda sv. Jeronima.
Novi York 12 septembra. Zdravniški bulletini naznanjajo, da se Mac Kinlev znatno bolje počuti. Preiskava je dognala, da o zastrupljenju krvi, o katerem so pisali neki listi, ni govora.
Deželnozborska volitev.
Končni izid današnje deželnozbor-ske volitve se izve šele po 9. uri zvečer. Glasom doslej došlih brzojavk so dobili glasov:
1. V okraju ljubljanska oko-lica-Vrhnika.
V občini:     Povše Šusteršič Jelovšek Borovnica 71       67 12 Šmartno pod
Šmarno goro 77 76 1 Šmarje 8G       74 11
Dobrunje 168     160 7
Sp. Šiška 19       10 27
Št. Vid 133     136 8
Ig 66       54 12
2. V okraju Kamnik-Brdo.
V občini: Stare Mejač Dob 15 45 Domžale                34 48 Jarše                   20 118
3. V občini Kranj-Tržič-Loka.
V občini: Detela Brejc Lazzarini Predoslje 118 96 21 Železniki 46 30 16 Poljane 85 71 14 Trata 154 142 12 Selce ? ? 38 Stražišče 88 80 8 Mavčiče 96 87 9 Zg Besnica         60     54 G
4. V okraju Radovljica-Kranj-ska gora.
V občini: Čop Pogačnik Begunje 25 43 Lesce 57 39 Jesenice 22 97 Bled 31 46 Kranjska gora 26 55 Belapeč 7 9 Radeče                8 22
5. V okraju Biairica-Cerknica-Lož-Logatec-Postojina Senožeče
V občini: Arko Ambrožič Krek Drobnič Rakek 43 43 43 43 D. Logatec 75 69 34 25 G. Logatec 62 58 25 22 II. Bistrica 62 62 2 2 Postojna 77 77 61 61 Cerknica 201 203 219 216 Bukovje 27 27 8 8 Hrenovice 74 73 82 81 Stari trg 121 121 259 259 Št. Peter 52 51 159 170 Senožeče 149 148 3 3 Jablanica 40 43 110 112 Zagorje
na Pivki 89 89 5 5
Vreme      96 99 47 48
6. V okraju Vipava-ldrija.
V občini: Božič Habe. Dole 42 20 Sturja Ustja 77 73 Žiri 174 86 Vojsko 12 14 Sp. Idrija 61 26 Crni vrh 54 90 Hotederšiča 29 6
V sodnem okraju Vipavskem 519 543
Božič je torej zmagal.
7. V okraju Kostanjevica-Krško-Novomesto.
V občini:     Globočnik Dular Lapajne Velika Dolina      27 114 -Krško                210        56 8 Stndenec            78       84 4 Kostanjevica      101       49 —
8. V okraju Litija-Rateče-Žu-žemberk -Visnjagora - Mokronog.
Schweitzer Žitnik
V občini: Bukovec Zupančič Košak Zagorje 58 15 60 15 G2 Radeče 52 109 53 110 112 Trebelno 32 89 32 88 119 Boštanj 75 19 75 19 87 Šmartno 24 121 24 121 135 Mokronog 51 33 52 33 72 Trebnje ^ 54 158 51 159 194 Radeče — Brce 52.
9. V okraju Kočevje-Ribnica-Velike Lašče.
V občini: Višnikar Pakiž Jaklič Sodražica 24 120 110 Loški potok 63 154 124 Dolenjavas 34 165 141 Osilnica 20 85 65 Ves ribniški
sodni okraj: 155     682 598
Mozel 98     100 2
Lienfeld 30      51 21
Koprivnik 94      96 2
Rus
Dolenjavas 2
10. V okraju Črnomelj Metlika.
V občini: Šetina Pfeifer Drašiče 2 46
Opomba: Majhno število došlih nam brzojavk pač kaže, kako malo vneme vlada ponekod.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 9. septembra: Karol Petan, postiljonov sin, 5 mes, Rimska cesta št. 20, vnetje Crev. — Ana MikliC, barjarjeva hči, 3 mes., Tržaška cesta St. 34, črevesni katar.
Dne 10. septembra: Viktor Erjavc, stroje-vodjev sin, 13 mes., Kolodvorske ulice St. 11, božjast.
Dne 11. septembra: Marija Adamič, Šivilja, 19 let, Karlovska cesta št. 22, jstika.
V deželni bolnici:
Dne 7. septembra: Anton Škufca, gostač, 81 let, ostarelost. — Lovro Štrukelj, kajžar 60 let, je tik a.
Meteorologično poročilo.
Vlitim aad morjam »oea m. gradnji srečni vi.k 78« 0 mm.
i
11.
12
Čas opazovanja
Stanje barometra v mm.
ta
Is
Vetrovi
Nebo
9. zveCer
7. zjutraj 2. popol.
7338 '   140 brezvetr.
732 4 7319
12 8 si. vzhod 12 4 al. svzhod
dež
dež dež
Srednja včerajšnja temperatura 14 5°, nor-male: 156°.
Dunajska borza
Ustanovljena
Brata Eber
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 37 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih ban, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika lzblrka dr. Sohoenfeld-ovili
barv t tubah za akad. slikarje.
Zaloga
vsakovrstnih ©oplfiev za pleskarje, sil-kazi« in zidarja, itedilneg* mazila za hrastova poda, karbollneja Itd.
Posebno priporočava si. občinstva najnovejie, najboljše in neprecenljivo sredstvo i* likanj«
sobnih tal pod imenom „Rapidol". Priporočava se tudi sL občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
dne 11. septembra 1900. Skupni državni dolg v notah   .  .  . , Skupni državni dolg v srebrn .  . .
avstrijska zlata renta......i
avstrijska kronska renta 4°/0   .   .  . .
Ogrska zlata renta 4% ......
Ogrska kronska renta 4*/0   .  .  . .
Avstro-ogrske bančne delnice  . . . .
-Kreditne delnice........,
London vista....... . .
Nem&ki državni bankovci za 100 mark
BO mark ,..........
BO frankov....... . .-. • ■■■
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
98^45 98 25 118 96 96-50 118 60 £92 BO 1646-621 50 239 25 117'07' 2342 1902 9120 1132
Prodajalnico
lepo   urejeno   za   razprodajo mešanega blaga, odda takoj v najem i963
A. Kovač v Nabrežini.
Lepa, skoro nova
(1978)
salonska garnitura
se za primerno ceno proda.
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Akor&anti
(delavci v akordu) vešči v kopanji tal,  samostojni delavci,
se takoj sprejmejo. (1984—i)
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Varuj •vojo ženo!
wko rodbino najTažnejšo\ F knjigo t otroških zaderah a de«! |ti.o6 lahrslnimi piami ^diakratno za 90 vin. T »mkah (odprto 70 ti goapa A. Hanpa, ^Berlin S. W. 320 IAn denstraaaa 66.
(1912-2)
Mizarska zadruga
v Sent Vidu pri Ljubljani
se  priporoča slavnemu  občinstvu v naročitev
raznovrstne
temne in likane
sobne oprave
iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih vzorcih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
(502—29) načelnik.
■ganeaggas^BBBflBB
Učenca
(1976—1)
sprejme v trgovino z mešanim blagom
Friderik Homan v Radovljici.
Firm. 205.
Druž. II. 63/1.
Razglas.
Objavlja se, da se je  izvrSil  pri podpisani sodniji vpis družbene tirme:
„J. A A. Majdič"
trgovina z mešanim blagom in opojno pijačo na Trati pri Škofji Loki, in dejstev, da sestoji družba iz javnih družabnikov Josipa Majdiča, trgovca na Trati pri Škofji Loki in Antona Majdiča, trgovca na Trati pri Škofji Loki, da se je začela dne 1. avgusta 1901, da ima svoj sedež na Trati ter da pristoja vsakemu družabniku posebej in samostojno pravica, družbo zastopati in firmo podpi sovati, v register za družbene firme.
C- kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani
odd. III., dne 7. septembra 1901. (1974)
Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Odhod iz LJub2ja.De j 'ž. kol. Proga oea Trblz. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlnk v Trbiž, Beljak, Celovec, Frauz-nsfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čez Sciztha! v Aussce, Solnograd, tez Klein-Reifling v Steyr, v Lmc, na Dunaj ćez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran*ensfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solno^rad, Inomost, t s?. Klein - Reifling v Line, Budejerice, Plzen, Mari jine vari, Heb, Fraucove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten ua Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selztbal v Soino-grad, Lend-Oastein, Zeli ub jezeru, Inomost, Bregenc, Curili, Oenevo, Pariz; cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budtjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj cez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Kovomeito In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 6. uri 55 ai zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga Is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monnkova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak s Dunaja rez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plziija, Budejevio, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gaste:na, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, "ontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 34 m zvečer iz Poduarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih vatov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla.; Proga is Kovega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob *. uri $2 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob
5. uri 48 m zvečer, istotako. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. Dri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popol adne, ob S. uri 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Ljubljano drž. kol. is Kamnika.   Mešani vlaki: Ob
6. uri 4i> m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob o. uri 10 m in ob 5». uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393)
Pr e o b I e k e^J^^^Po p ra v i la
Spretna prodajalka
išče službe v boljši trgovini. Eventu-valno gre tudi za blagajničarico.
Naslov: M. S.f poste restante Idrija, Notranjsko. (1966—2)
energičen, vešč v stavbi kanalov, se takoj sprejme.
Ponudbe pod A. B. na upravništvo »Slov. Naroda«. (1985—1)
Dijaki
se sprejmejo na stanovanje in hrano pri boljši rodbini. Glasovir in vrt sta na razpolago. (19G8—2) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Enega ali dva dijaka
sprejme v stanovanje in na hrano učiteljeva družina. (1925-3) Kje, pove upravništvo »SI. Naroda«
Učenka
se sprejme na stanovanje in hrano Na razpolago je tudi glasovir. (1896—3)
Kje V pove upravništvo »Slovenskega Naroda«.
s 3 ali 4 sobami se išče takoj ali za november. (1981) Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«.
Prodajalna in soba
na sv. Petra cesti št. 6 se odda b 1. novembrom v najem. (1897—3)
Vpraša se v prodajalni istotam.
arnica
na ugodnem kraju se da v najem
ali pa se sprejme  spreten  natakar s kavcijo. (1901-3) Več pove upravništvo »SL Naroda«.
Konceptni uradnik
z zemljeknjižnim in pisarniškim izpitom, ki je sedaj 2e nad dve leti pri sodišču, med tem ko je bil prej večletni konceptni uradnik v notarski pisarni, išče službe pri notarju, oziroma odvetniku.
Ponudbe sprejema e. kr. notar Vinko Kolšek v Šoštanji. (1980—1)
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO.
LETNIK XXI. (1901). Izhaja po 4*/, pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K 20 b, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 b. 45 Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Ndrodna Tiskarna" v Ljubljani.
Prej J. Zor
Prej
J. Zor
Alojzij Erjavec
čreljarski mojster v Ljubljani, Crevljarske ulice 3.
Po večletni skoBnji, kakor tndi po dovršenem strokovnem tečaja ▼ Ljubljani c kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voBčila za črno in rnjavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 37 ■ere u drujijtjt. — Tuajim naročilo«! naj te prideae nor«.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
na Caincah št. O?
fiilijalka: Šelenourgove ulice št. 1
priporoča svojo veliko zalogo »trusrarsfclli del lastnega Izdelka.
Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvrSuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 37
MODERGE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život In v vsaki faooni @   g§)   @   g)   @,   priporoča   ®   G§g   @   @ g§)
U C M D11/ 1/CAinA v Ljubljani, Glavni trg flLllIlllV IVlIiUH   ® m štev. 17. ® S§>37
Skladišče za modno blago, pozamenirije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, e • « • e klobuke za dame. tkana In kratka roba na debelo in drobno. © a • a c
l ■
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenac (Vanille-Zwiebak), kakor tudi
Spržen kruh
hlebčki po lO, 15 In «5 kr.
V slasčlčarnicl postrezam z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in napolnjene zavitke. 37
5479
jjjjj E1JAČA. Nepreseglji
legljivi idrivllna vcsSj
Zastopnik za Kranjsko:
3 Mihael Kastner
V l^jlll>lJMlli. (71429)
Domači izdelki.
Zalogo vsake vrste solidno izdelanih
bodisi
koleselnov a najmodernejših kočij
priporočam najtopleje. — Cenike pošiljam na zahtevo.
FRANC VISJAN, izdelovalec vozov
_Ljubljana, Rimska cesta at. II. (1844—2)
Naznanilo. Služba zdravnika ubogih
za faro Ljutomer in Mala nedelja,  s katero je spojeno letne plače 1000 kron,
se s tem razpisuje.
Prošnje za to naj se vložijo pri podpisanem okrajnem odboru do I. oktobra t. I.
Razun strokovnega vsposobljenja naj se dokaže zraven nemškega popolno znanje tudi slovenskega jezika.
Kot distriktni zdravnik dobival je g. dr. Mihalič dozdaj iz skupine dotičnih občin skupaj 440 kron letne plače, in on je tudi oskrboval kot zdravnik tukajšnjo okrajno bolnišnico proti zasluženemu plačilu.
Okrajni odbor v Ljutomeru
dne 9. septembra 1901. (1964) Okrajni načelnik: Kukovec.
1} „JCarcdni tisami" je iz|el v dragem natisu v preslouo prc|erncuc stoletnice Kot decembers^a Iteuill^a „Ljctb-4° 4° ljons^ega Zuona" 4° 4°
prešernov album
4> 4- bogato ila^trcuan. # 4*
Posamezni &vodi te številke Jf 240. ^ ^ Po pošti 12 vinarjev več. Jfaročila vsprejema
<#> Lauoslau $c\}\ver\tr\er + k^'S^tržee v Ljubljani. #°
fi
W
V/ si
§|I
lip*
i
Odlikovan za svoja vina in konjak pri dunajski jubilejski razstavi 1898. leta. (1751—i)
Podpisanec priporoča svojo zalogo pristnega dobro obležaneca
konjaka iz dolenjskih vin
v steklenicah, nadalje svojo zalogo dobrih, pristnih In starih
iolenjskih vin iz amerikanskih cepljenih in starih trt
Opozarja se na ter pelinkovca, užganl probek
Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko.
Dobiva se pri g. J. Praunseiss-u v Ljubljani
!Brinovec in slivovec v steklenicah!
CD V/ 0<" A
v> (t) CD 01
m
St. 31121.
Razglas.
(1982-1)
Dodatno k tuuradnem razglasu z dne 10. avgusta 1901, št. 26. 361, se v smislu § 4. zakona z dne 5. novembra 1898, (št. 40. dež. zak.) javno na znanje daje, da se bode vršila
volitev 2 jkttl.il poslance? dež. stoln. mesta Ljubljane
dne 19. t. m. od 8. zjutraj do 12. opoldne
v dveh oddelkih in bodo volili:
a) volilci z začetnimi črkami A do L, v desni polovici velike dvorane »Mestnega doma«;
b) volilci z začetnimi črkami M do Ž, v levi polovici velike dvorane »Mestnega doma«.
Izkaznice vročila se bodo volilcem pravočasno v stanovanje; ko bi pa kedo izmed volilcev iz kakršnegakoli vzroka izkaznice najkasneje 3 dni pred volilnim dnevom ne prejel, naj pride osebno po-njo k mestnemu magistratu.
Mostni magistrat ir LJubljani
dne 7. septembra 1901.
Gričar & Jtfejač
tjubljana, Prešernove ulice 9
priporočata svojo popolnoma novo oskrbljeno zalogo
obleke za gospode, dečke in otroke
v najboljšem znano solidnem kroju po najugodnejši ceni.
Posebno praktične (1923—2;
obleke za šolarje, haveloke in površnike.
Kot posebno špecijaliteto:
Obleke iz najbolj trpežnega angleškega Sevtjota v različnih barvah in desenih.
„The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v Londonu.
?■ Filijala za Avstrijo: Filijala za Ojceritko:
Dunaj, I., Giselastrasse 1 e šta,Franz- osefspl. 5,6
v hiši društva.
v hiši društva.
Društvena aktiva dne" 31. decembra 1899................ kron 177,060.451 —
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1899 ............ „     34,259.092 —
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za nazaj-kupe itd. od obstajanja
družbe (1848)....... ............... „    383,793.888 —
Med letom 1899 je druStvo izpostavilo 6838 polic z glavnico........ „     56,097.103 —
Za Specijalno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresham" do dne" 31. decembra 1899
založilo vrednostnih papirjev v znesku (2338—11)
nom. kron 20,359.000> pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje
brezplačno
glavna agentura v Ljubljani pri Guido Zeschko
vila nasproti „Narodnomu domu".
>&ž| Založen« 1847. |fg-
Založena 1847. |{&-
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 36
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za j edilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcalov, šip itd. itd. po najnižjih, cenah. 37
Lekarna #„pri orlu"
v Ljubljani, Jurčičev trg št. 2
priporoča:
Povsod znane »Dunajske želodčne kapljice«, 1 stekl. 20 h, 6 stekl. 1 K.
Hab}-puder. priljubljen in jako cenen trosilni prašek za otroke, 1 majhna škat-Ijica 30 h. 1 večja škatljica 50 h.
Menthol-prasek za zobe, jako dober in neškodljiv, v plehastih Skatljicah a 60 h.
K temu Menthol zobna in ustna voda (tudi zoper zobobol), uničuje slab duh po kadenju in jedilih. 1 v. stekl. 1 K.
Tudi se v lekarničnem laboratoriju izdelujejo zaneslflvo močna, cista kemična
sodovica in pokalice.
S cenami lahko konkuriram z vsako tvrdko.
I_.astrLllc: 37
Mr. Pfi. Mardetschlaeger, lekarnar in kemik.
r
Blaž Jesenko
IO ubijana, Stari trg št. 11.
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd. 87
M»o nm f aaJMfc f
Mehanik
Itu M
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni stroji pa najnižjih cenah. Bicikle in v to stroko spadajoča popra-
_vila izvršuje dobro In ceno._37
Vnanja naročila se točno izvrSe". ^BJ
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5
kjer se lahko prepriča o
Glavno skladišče
Loškega ševiota (sukna)
katero blage je znano dobro in se prodaja po tovarniških cenah.
Sukneni ostanki 37
različnih vrst za polovico cene.
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto.
63^4
27
Pod Trančo it. 2.
36 Veliko zalogo
priporoča
lf^V^^J. Soklič.
«3- 'Z '»? ooubjj. pod sm
Dragotin Košak
K  zlatar *
36  Ljubljana, Prešernove ulice št. 5,
Veliku /itloKii
razne zlatnine
lil iirnlMiiov.
a ^^Ba^^ Popravila in vsa v mojo g stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrše.
j LJubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdatka aa dama, gospoda in otroka Ja vadno na Izbaro.
Vsakersna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 36
«   Josip Reich ►
4 likanje sukna, barvarija in > 4 kemična spiralnica ► 4   Poljanski nasip — Ozki ulici št, 4. \
d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 1 36 dela. £
* Postretba točna. — Osne nizka. r 4r ^^^r-vv^r^usv^^^r
Fran Deiler I
LJUBLJANA, Stavi trg št. 1. !
86 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoraznlca in mlatilnice, katere se dobivajo vziic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnina prosti.
Avgust Repič, sodar
Ljubljana, Kolizejske ulica stav. 16
(t7- T r xx o -v • m) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstna
l«r »ode
po najnižjih ernah. 36
Kupuje ln prodaja staro vinsko posodo.
Ign. Fasching-a vdove
36 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča bvojo bogato zalogo
štcdilnih ognjišč
najpriprostejših kakor tudi najfinejših, z 2olto medjo ali mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrsč.
Ponižna prošnja.
Za dijaka realke prosi se opoludanske hrane.
Blagohotne ponudbe pod F. T« poste restante Ljubljana. (1979)
jako dobro ohranjen (Mignonllugel), se proda ali pa se daje tudi v najem
proti mesečnim obrokom.
Več se izve v Hilšerjevih ulicah št. 12, II. nadstropje, na levo. (1983—1)
Amalija Slatner
učiteljica na glasovir
uljudno naznanja, da prične s 15. septembrom zopet poučevati.
Gospodske ulice št. 4, I. nadstr.
(spredaj na levo). (1945—2)
Specijalna trgovina za tavo
Edmund Kavčič
v LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošt«
priporoča
kavo ttuntoM dobrega ukusa po gld. 1"— kilo STeilajherr?- aromatično-
krepkega okusa.....„   140 „
Plraldy najfinejega okusa   „   160 „ Postne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno Hpeeerijsko blago v najboljši kakovosti. (12-170; Glavna zaloga J. Klauer-jevega „Triglava".
Ifl
Vaakd.e v#
Čas se bliža, ko se jajca draže, Pravočasno skrbeti bo treba za nje; Da Vam pa skrb olajšana bo, Kupujte testenine, sveže, dobro blago. Makaronov   okusnih   daleč   iskati treba Vam ni,
Ker v beli Ljubljani za iste tovarna stoji. Odklonite testenine tuje, izdelane le za oko,
Želodec Vaš po tujih zadovoljen nikdar ne bo.
Mladina pesem že prepeva, (1977—1) Da glas nje daleč na okrog odmeva: »V sredi lepe naše domovine Izdelujejo se najboljše testenine«.
Tovarna testenin:
Ed. Zelenka v Ljubljani.
f mm
razumna gospodinja ni nikdar zapravljiva, da pa tudi modra gospodinja nikoli vinarja ne štedi, s katerim mora bolje plačati priznano dobro blago, kakor kako slabše vrste ali pa slabo. Modra gospodinja ne bode n. pr. nikdar kupila druzega mTla kakor priznano Doeringovo milo s sovo, ker ve za gotovo, da si ohrani z istim lepoto in svežost polti, ter da sploh najboljše dobi, kar nudi stroka mila, ter da vsejedno po ceni kupi. Doeringovo milo s sovo bodi vsakomur toaletno milo! Dobiva s« povsod po 60 vinarjev. Generalna zaloga: A. Motsch A Co., Wien X. Glavno zalogo imata: Vaso Petričič in Anton Krisper v LJubljani. d (91—2j
«ua>
t«HFa^w ;niverselle~
!!Brez konkurence!!
moderna ženska jopa, s svilo podložena, s kožuš-nim ovratnikom in osleci, samo v
g: Angleškem skladišču oblek H
Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3.
5700 komadov jop (Jacruets), havelokov, paleto-
tov in ovratnikov za dame . od gld. 2.— višje 1515 komadov jesenskih in zimskih oblek za
gospode in dečke.....od gld. 5*— višje
530 komadov deških oblek (Gambetta) za jesen
in zimo........■   .   od gld 2 v3 višje
570 komadov havelokov, prevlečnikov, izvrstnih
sukenj (za jesen).....od gld. 5 — višje
510 komadov  havelokov  (zimskih  sukenj) in
športnih sukenj (za zimo) . od gld. 8 — višje Na tisoče hlač za jesen in zimo   od gld. 2*— višje
a^i«- «iobro, sw«dfc« karje> pof|lB*ltno, naf-
■nofl<-rae|š« blago, ln v letini asa čuda
nizko tovarniško ceno.
PncahnnCT'   PriHtno anjrleške obleke, izgotovljene iz naravnost
lUbcUllUbl.   iz Londona naročenega blaga v najnovejših modnih barvah.
pqy Ako si kdo naroči obleko po meri. se taista izgotovi na Dunaju
hitro, dobro In eeno.
Na izbero se razpošilja blago na vse strani brez poštnega povzetja.
Blago se more plačevati tudi na obroke.
(1953-2j Oroslav Bernatović.
Pod najugodnejšimi pogoji oddam IS metrov dolgo in 7 metrov široko klet 5 svoji, na novo zgrajeni hiši v Zgornji
Šiški.     Ignacij Ileršič.
Dogovor: V hiši „Bitenc" št. 20 (1973-1) v Zgornji Šiški.
se sprejme na hrano in stanovanju pod strogim nadzorstvom pri boljši rodbini.
Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (1931—5;>
iS sifi
sprejme takoj
notar Hudovernik v Kostanjevici.
Plača po dogovoru. (1951—2;
Vsak petek in postni dan velika fabera
morskih rib
pzi
(1825-4)
3.0. Praunseiss-u
Spccczijofia itt dcfinatcsna ticjovitict itt pivnica &x vino in pivo.
Od oblasti konc. zasebne
glasbene šole KAISER
Dunaj, Vil., VIII., in XI. okraj; 28. šolsko leto. Letno približno 350 gojencev iz tu- in inozemstva. Učne moči prve vrste. — Skupno in posamezno poučevanje. — Petje, (operno, koncertno, cerkveno, zborsko), klavir, vsa godala in trobila, vse teoretične stroke. — 2 letni tečaj za odgojevanje učiteljev. — 7mesečni pripravljalni tečaj za c. kr. drž. izpit na Dunaju in v Pragi (za poučevanje glasbe na srednjih Šolah in na učiteljiščih, kakor tudi za vodstvo zasebnih šol glasbe. 59 kandidatov je naredilo ta izpit deloma z odliko ) — Pripravljanja k izpitu za kapelnika, posebni tečaj za višjo izobrazbo, dvomesečni ferialni in specijalni tečaj za učitelje, oddelek za pismeni teoretični pouk. Glavne učne moći: Dr. M. Dietz, vse-učiliški docent in člen c. kr. komisije za drž. izpite pri godbi, M. Jentsch, ravnatelj, R. Kaiser, L. Kaiser, gospa Mila Kupfer-Berger, emer. c. kr. dvorna pevka, Stef. VVahl, c. kr. dvorni glasbenik itd. Prospekte kakor tudi vsakoršna pojasnila daje zavodna pisarna EluiinJ VII. "JFA*r-jcIerjrMNM«* nt. 99» (1957—2)
fi
ti
m
•ai
I
F. Gassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unlf. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močijlvlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejsih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, kloouke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov.
S7
M -
Si
I Darila za vsako priliko! | il Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah.
iToTTOOtl
T žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 37 Popravila se Izvršujejo najtočneje.
2 jg^gl°°g°j|j°°g°jg jgjg* c#^c^^f>x^'0f<<£ %
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno.
_ 37
+±±j&±±±±±±±Jt±±±±±Jk±±±±±J&±±±±Jt»
r i
Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
&a£esAsaaa&
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga 37
suknenih ostankov. — — «^ir
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.