Z35. Stnllka.
1 Urtljiil, i taMfe, IZ. oktobra 1912.
MV. leta.

.Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen:                             v upravništvu prejeman: ćelo leto.......K 24-—           ćelo leto.......K 2>
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Đređntttro: Enaflova ulica *t 5  v pritiićju levov telefon At 34.
tefcafla vsak du svečar tavsensl nedelie In praznike.
Inserati veljajo:   peterostonna netit vrsta za enkrat  po  14 vin.,  za  dvakrat po 12 vin., za trikrat ali vcčkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vul Poslano
vrsta 20 vin. Pri vcčjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo na ročni ne,  reklamacije,   inserati itd.
to  ie administrativne stvari.
--------------   Potameuu itevllka velfa 10 vinar j 6 v.   --------------
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naroćnine se ne ozira. „Narodna Makarna" telefon sL SS.
.Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                            ža Nemčijo:
ćelo teto.......K 25'—         ćelo leto.......K 3O-*
pol leta  ....   i  .  •   . 13-—                                .
četrt leta      •••••*     ,     6*50                 za Ameriko in vse druge dezele:
na mesec      .i   ....     ,     2*30              ćelo leto ...          .    .    .    K 35r—•
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica af znamka. Upravnišfvo (spodaj, dvorišče I evo), Knallova ulica :št. 5 telefon 6t. 85
Delegacije.
Đilinskega računi. — Samo 81 mlliio-nov. — Jugoslovani Ie tam, kler ni kierikalcev. — Bosanska debata. — Dunajski resolucijonašL — Posiednia turska vojska.
Dunaj,  11. oktobra.
Ko so se sestali včeraj zastopni-ki delegacijske većine (tore] pred vsem Nemci in Poljaki) z ministri, da se posvetujejo, kako bi bilo naj-lažje in brez prevelikega razburjenja avstrijskega ljudstva spraviti voja-ške zahteve pod streho, je pripomnil del. Lecher. da ravna skupno mini-strstvo prav neprevidno, če obeša svoje velike programe na zvon. »Oo-snoda mora - li javnost izvedeti za vse vaše nacrte, mora - li povedati, da zahtevate za armado in mornarico kar pol miliarde? V letošnji proračun priđe itak Ie delna vsota teh kreditov, poveite kaj želite letos, ti-stih 100 milijonov, ki jih hoćete tako?, ne bo tako razbunalo, kakor pa, če kar napref proglašate. drugo leto hočemo zopet 100 rnilijenov cez redni proračun, in potem zopet 100.-
To so bile modre besede nem-škega Ijudskega zastopnika. Vlada si jih je vzela k srcu in minister Bilin-iki je danes predloži! naknadne kredite za ubogih 81.600.000 K. od kate-"!h priđe po kvotnem ključu na de-žele zastopane v dunajskem parlamentu bogatela 51.897.600 K! Prav-cata bagatela, ako pomislimo da smo se pripravljali na pol milijardne žrtve. Gospod Bilinski ie sestavil predlogo tako zvijačno. da bi moral človek resiti njegove računske eksperimente skoraj Ie s pomočio loga-ritmov, če bi ne bilo Lecherievega nauka!
Vojna uprava je prišla do pre-pričanja. da potrebujemo za najnuj-neiše armadne zahteve v celem 125 miiiionov kron, in sicer 85 milijonov za delno prenovitev našega topni-čarskega materijala (o katerem je Še pred 10 dnevi general Auffenberg dejal, da je nad vse izvrsten), za iz-gradenje naših obmejnih utrdb 275 milj., za izpopolnitev vojne aeronav-tike 12*5 milijonov. Gospod Bilinski ;e razdelil to vsoto lepo na tri dele, 41*6 miliion. zahteva takoj, po ostalo pa si priđe še Ie !. 1914. in 1915. Prihodnie leto naj si torej delegacije
malo oddahnejo. Prvotno ie zahteva-la armadna uprava, kakor znano 270 milijonov — »zglihala« se je torej skoraj za polovico — napram javnosti. V resnici pa Ie zatajuje svoje na-daijne nacrte, s katerimi bo stopila na dan, čim bo danes predloženi 125-miliionski rrogram izčrpan.
To je jasno razvidno iz druge predloge, ki vsebuje mornariške zahteve. V tej predlogi vlada niti ne pove. da obstoja kak mornariški program, temveč samo pravi, da je treba letos 40 milijonov in sicer 27 za zvišanie rednih potrebščin, pred-vsem, ker se ie izkazalo. da so bih prvotni stroški za naše dread-noughte prenizko nastavljeni, 13 milijonov pa zahteva mornariška upravo kot prvo polovico izrednega kredita 26 milijonov za nabavo novih ma^:š'h vozi!. Kako bo prihodnje leto, tega predloga niti ne omeni. Po-polnoma molči o onih 13 milijonih za manjša vozila, ki letos še nišo vstav-Ijeni in tuđi o tem. kedai jih nnmera-va zahtevati. Smatrati je torei in po-triuie se nam to dorrmevarie z odlične strani, da moroariška uprava od svoie orvotne zahteve ni prav nič omistila. temveč da vztraja pri svojem prvotnem nrogramu, katerega tajnosti nam bodo torej po malem — vsako leto nekoliko — odkrivali.
To je nova metoda gospoda Bi-linskega. ki bi se hila mnrda nopo)-noma obnesla. da nišo nasveti gosp. Lecherja prodrli skozi stene tajne posvetovalnice...
Jutri nam naprtijo delegacije torej za 51 rrilijonov novih bremen, o katerih nam državniki tako nrepri-čevalno govoriio, da so v interesu države na Balkanu nuino potrebna. Del. Spinčić je dal tem državnikom pravi odgovor: Vlada bi državne interese ud Balkanu varovaia mnogo }enše in boiiše če bi se ozirala na pritožbe svojih jugoslovanskih na-rodov.
Firančni minister Bilinski se je zamanj trudil pregmti slabo razpo-loženje delegatov. ki so hladno in nezaupno poslušali tirade, s katerimi je uvede! nove predloge.
Socijalni demokrati so * oskusiii zavleči razpravo o novih V editih s tem. da so zahtevali prvo branje predloge. Prcdsednik je ar liral na zbornico in ta ie s 27 proti 7 glasom odločila proti njim. S sociia nimi de-moVr?»tT sta elasovala  tndi  <ir.  Cin-
grija in prof. Spinčić popolnoma v smislu Spinčićevih besed: interesi države zahtevajo predvsem notranji red in še Ie potem orožje. Dr. Suster-šić je včeraj slovesno proklamirano hrvraško - slovensko zvestobo že drugi dan preiomil ter se je junaško postavi! proti svojemu lastnemu za-vezniku prof.Sptnčiću, zapustivši ga, da se druži z onim, ki je zvest reso-lucijonaš one jugoslovanske sloge, katero sedaj razbija dr. Šusteršič z »dunajsko resolucijo <. — Nov dokaz, da se pošteni jugoslovanski politiki, kadar gre za narodno stvar, najdejo vedno tam kjer — kierikalcev ni.
Delegacija je razpravljala danes tuđi o bosanskem kreditu. Profesor Sninčić je predložil poročilo, ki vpo-števa upravičene zahteve Bosne in Hercegovine.
V  debati se je oglasil    tuđi del. Markhl. Njegov govor je tipičen zla-sti z O7irom na jugoslovansko vpra-šanie. Seveda je ta zastopnik  Nem-cev proti  vsem  političnim    težnjam avstrp - ogrskih Jugoslovanov, da je komisarijat na Hrvaškem nekaj   ne-c\    ^^<ra, to gospod    Mp.rkhl   sicer skoraj priznava. grozi pa obenem, da s    bodo Nemci zvezali z Madžari, če bodemo      Jugoslovani     nadaljevali svoje emancipačno delo, ki naj    nas resi madžarske in nemške nadvlade.
Prav po nepotri/^'Frn se ^e rjz-vnemal del. Markhl radi včeraj ustanovljene hrvaško - slovenske pravaške stranke. Morda je tako naiven, da veruje svojim besedam. menimo p?». da je s svojimi pritožbami Ie pretkano zakril zadovoljnost nad novo organizacijo dr. Susteršica, ki služi edinemu namenu: razbiti jugoslovansko slogo, razvneti zopet sEa-re srbsko - hrvaške boje. ubiti Mago-deine nosledice reske    resohicije    z
»dunajsko resnlucijo«. *            *
*
V  krogih delegatov je napravila v poznih popoidanskih urah velikan-sko senzacijo vest, da so se italijan-sko - turska mirovna pogajanja razbila in da namerava Italija pričeti z novo energično voino akcijo    predvsem v Fgejskem moriu.
Z enim udarcem se je položaj srrempni! v prilog krščanskim arma-dam. Crnogorci zmagovito prodira-jo. grške oklopnice se bodo pridružile italijanskim, skoraj hodo korakale s-" "'-n in bol^nrska tJrm^dn ... Je li
res, kar je izjavil holgarski diplomat, da vodi Turčija svojo poslednjo evropsko vojno?
Vojno no Bolhanu.
Pred vojno,
(Od   našega   posebnega   po-r o č e v a 1 c a.)
B e 1 g r a d, 10. oktobra.
Ko priđe ta dopis v Ljubljano, bo vojna že neizogibna in se mi zdi popolnoma odveč in nepotrebno, govoriti o mirovni akciji evropskih ve-lesil, ki so se dosti prepozno spomni-le na to, da lahko balkanske države tuđi same napravijo red, ako si bo Evropa vedno samo izmišljala nacrte in »studirala« razne reforme za evropsko Turčijo, ne pa, da bi tuđi kaj storila — za izvršitev teh re-form.
S tolikim pompom napovedova-ni skupni korak velesi! je ostal — kakor se je mogio pričakovati — brez vsakega uspeha. V trenotku, ko pišem te vrstice, velike sile sicer Še nišo dobile nobenega končnega odgovora od vlad balkanskih zveznih držav, ali en sam pogled na Belgrad — in tako kot v Belgradu, je gotovo tuđi v Sofiji in v Atenah — zadostu-je, da človek izve, da bo ta odgovor popolnoma — negativen, odklanja-joč.
Nazaj se ne more, tuđi ko bi se hotelo. Narodi so poklicani pod orožje in hočejo to orožje na vsak način rabiti, narodi hočejo in morajo imeti vojno, ker so prepričani, da je ona koristna in potrebna, enako so pa prepričani tuđi v tem, da je zmaga sigurna.
Resnica je to: na Balkanu — ako izvzamemo Turke — menda ni človeka. ki ne bi trdno veroval, da bodo balkanske države premagale Turčijo; balkanski narodi stopajo v krvavi boj z naravnost izredno sa-mozavestjo in z velikim, resničnim navdušeniem. Gledal sem danes neki rezervni konjeniški polk. ki je od-hajal na mejo. Sami možje med 31. in 37. letom (II. poziv), krepke kmetske postave, vsi na lastnih konjih (v Srbiji mora imeti konjenik - rezervist lastnega konja), samo konji, ki so nosili strojne puške in municijo žanje (vsak konjeniški polk ima od-delek strojnih pušk). so bili državni.
Vsi vojaki so imeli čisto nove uniforme in brzostrelne karabinke, jahali so v vzornem redu in kdor je videl ta polk, je moral priznati, da je srb-ska armada izborno pripravljena za vojno, ker ako s-o starejši letniki tako odlično adjustirani in izurjeni, kako morajo sele izgledati mlajši letniki, vojaki I. poziva!
Vojakov I. poziva se v Belgradu ne vidi več, vse to ie že na meji, kje, to ve generalni štab, ki čuva vse to v največji tajnosti, kar je popolnoma umljivo in tuđi prav, ker take reci nišo za javnost. Jutri najbrže niti nobenega vojaka II. poziva ne bo več v Belgradu, po mestih v Srbiji ostane samo III. poziv (možje med 37. in 45. letom) ki je, seveda, tuđi že mobiliziran, I. in II. poziv pa začne že v par dnevih — maščevati Kosovo.
Danes sem gledal mobilizacijo sposlednje odbrane«, starčev od 45. do 50. leta, ki ostanejo, seveda doma, kjer jih porabijo najbrže za čuvanje železniških prog, mostov itd. Bilo je to na dirkališču, kjer se je izvršila tuđi mobilizacija. Kar mrgole-lo je okolu dirkališča teh mož, ki so živo debatirali — inteligent zraven obrtnika, delavca in kmeta — o vojni, drugi so si pa krajšali čas s tem, da so metali — velik in težak kamen, in sicer s tako vnemo in ambicijo-znostjo, kot sem ga metal nekdaj še v gimnaziji jaz s sošolci in sem bil — ako sem ga slučajno katerikrat vrgel dalje od vseh drugih, silovito ponosen na to.
Lepih in zanimivih slik nam po-nuja Belgrad sedaj v izobilju. Voja-ški oddelki odhajajo vsak čas, na ulicah polno trenskih vozov, starej-ših rezervistov in mladih ljudi iz so-sednjih srbskih dežel, ki bi sli radi kot prostovoljci na vojno, pa jih ne sprejemajo, ker se je priglasilo celp rezervistov okoli 40.000 več kot jih je treba in so odpustili vse, ki so količkaj debeli, ali pa slabi, tako, da je moštvo, ki gre v boj, res prvo-vrstno.
Mobilizacija v Srbiji je iznenadila vse, z njo je prestala z naravnost odličnim uspehom srbska armada svoj prvi izpit — upajmo, da prestane ravnotako tuđi drugi, najtežji izpit — na boiišču.
Balkanska zveza je trdna. Posebno Srbija in Bolgarska, kakor bi bile sedaj ena država. Bolgarski rezervisti, ki so se vračali iz Evrope v
LISTEK.
Gospod Žabor išče pravne pomoći.
Spisal L u i g i C a 1 c o.
Slavni somišljenik S. L. S. in tfcvtruljivi njen agitator gospod Jer-nei Žabar je bil naravnost zidane volje. Vsaj temu tuđi ni čuda.^ Ce-prav je njegova stranka pri deželno-zborski volitvi dne 24. septembra 1912 naravnost sramotno pogorela, je njega ravno ta volitev prav lepo postavila na noge. Svitlo število lepih cekinov in kronic, katere je se-* eda Ie posredno prejel od Deželne unke vsled nakazila tajništva S. L. S., mu je prišlo zelo pravočasno in mu pomagalo iz marsikatere zadre-ge. Pri Deželni banki je imel sicer malo prasko, ker so mu hoteli naka-zano vsoto izplačati v deželnih ob-veznicah; ko si je pa to odločno pre-povedal, češ, da hoče cesarski denar in ne deželnega papirja in ko je to svojo zahtevo podprl še s skliceva-njem na svoja dostojanstva, da je somišljenik in agitator S. L. S., so se pa udali in mu izročili novo nakazni-co na Prometno banko, glasečo se v nemškem jeziku na vsoto njegove-ga računa. Pri Prometni banki so si-
cer. ko je predloži! svojo nakaznico, nekaj po nemško godrnjali, češ, da bo deželni odbor kmalu izčrpal vso gotovino iz banke, končno mu pa denar Ie izplačali in to na niegovo zahtevo v samih suhih zHtih in kroni-cah, ker se je bal. da bi mu tu-di tu-kaj ne vsilievali deželnih obveznic namesto cesarskeera denarja. Sedaj je imel gospod Žabar denarja kot črepinj in to je bil vzrok njegove dobre volje, katera se je še isti večer v drn-~H zvestih somišljenikov spre-menUa v zidano.
Drugi dan zjutraj, ko je z ozirom na precej dolsro snočno sejo s priia-telii še v postelji prav prijetno pole-gal, je pa gospod Zabar prejel po pošti prav nepriietno presenečenje v obliki odvetniškega pisma sledeče vsebine:
»Vi ste dne 22. septembra 1912 v Tomačevem brez vsakega povoda na prav grd način žalili mojega klijenta Ivana Dovča. posestnika v Tomačevem. Ker ste razžalili Ivana Dovča v javni gostilni in vpričo več ljudi, naročil mi je, da naj vas izro-čim kazenskemu sodišču. če mu v treh dneh v moji pisarni ne daste popolnega zadoščenja. Pogoji odpu-Ščanja so: a) Podpis pismene izjave, ki se na vaše stroške priobči v -Slovenskem Narodu«, »Dnevu«, »Zarji« in »Slovencu«, b) Plačilo primernega prispevka v namen, ki ga bom jaz določil. c) Povračilo vseh mojih stroškov. Ce vas v treh dneh
ne bode k meni ali če se ne podvrže-tc vsem pogo'em, domneval bodem, da vam je liubše, da priđe ta zadeva pred sodišče.«
Vsebina tega dopisa je učinko-vala na gospoda ^abarja kot mrzel curek in mu bliskoma pregnala ono zidano razpoloženje. katero so mu ustvarili pri Prometni banki prejeti cekini in kronice. Začel je svojo vest izpraševati. kdo je ta Ivan Dovč, ki ga je izročil odvetniku in kaj sta imela v nedeljo. dne 22. septembra 1912 skupaj v Tomačevem. Pri svoji naiboljši volji se pa ni mogel spom-niti na tega moža in si še manj domisliti, kaj se je tedaj godilo. Le toliko se je temno spominjal, da sta se s tovarišem Sleparovičem že pod noč prineljala na agitačnem potova-nju v Tomačevo in se ustavila tam v gostilni, ki je bila polna pivcev in da sta tam še popivala. Kaj se je pa v go^tilni crodilo, je bilo pa iz njego-vega spomina kar izbrisano. Le toliko je vedel, da se je drugi dan zjutraj zbudil z zelo zamazanim in raz-cefranim tujirn klobukom in da je imela njegova obleka nekako Čuden vonj po amonijaku in po drugih sličnih kislinah.
»Tu mi more dati vsa potrebna pojasnila le moj kompare Sleparovič, h kateremu se bodem takoj podal,« končal je končno gospod Zabar svoje premišljevanje, počasi vstal, se oblekel in se namenil k Sleparoviču.
Ko je prišel k Sleparoviču v de-
lavnico in povprašal po mojstru, se mu je povedalo, da gospoda mojstra še ni bilo v delavnico in da je naj-brž še v postelji, ker je morebiti bolan. Gospod Žabar se je tedaj podal v zasebno stanovam'e svojega prijatelja Sleparoviča. Čeprav je prav trdno potrkal na vrata, ni bilo čuti nobenega prijaznega povabila za vstop. Ko je začel skoro zbijati po vratih, začuli so se še le v sobi med-vedjemu renčanju podobni glasovi, pomešani z raznimi kletvinami prist-noslovenskega in pristnohrvaškega pokoljenja. Končno se je zaslišalo neko ropotanje in skoro nato je za-rožljal ključ v vratih. na kar se je nekoliko izza vrat prikazala razmr-šena glava še poluspečega Sleparoviča,
Polagoma je Sleparovič v do-šlecu sooznal svojega prijatelja gospoda Zabarja. Ko je bil Sleparovič gotov, da ga njegove zaspane oči ne motijo, odprl je na stežaj vrata in s prijaznim pozdravom »Vstopl, prijatelj in dobro jutro ali dober dan,« po vabi 1 svojega prijatelja v svoje svetišče.
Predno je še prišel gospod Zabar do besede, začel mu je že Sleparovič na dolgo in široko razkladati, kako so ga snoči pognali in kje vse je s svojo komDanijo »preganjal z bokali skrbi oblake.« Gospod Zabar ga je poskušal parkrat prekiniti, da bi mu odkril svoje krize in težave, pa je bil ves njegov trud zaman, ker se
Sleparovič ni dal motiti, dokler ni v dobro polurnem premišljenem in glo-boko zasnovanem govoru popisal prijatelju vestno vse svoje ponočne doživljaje. Ker ima pa vsaka reč svoj konec in le sveder tri, je pa tuđi Sleparovič slednjič vendar enkrat završil svoje pripovedovanje in potem vprašal prijatelja Zabar ja:
»Kak vrag pa prinaša tebe tako zgodaj v spalnico tvojega prijatelja? Ali so morda danes zopet kakšne vo-litve, da poštenemu obrtniku še tež-ko zasluženega počitka ne privo-ščiš? Ce so zopet kakšne volitve in če bode plačilo pošteno, potem pa kar na moje srce, prijatelj Zabar' Moja žejna duša te pozdravlja! Ves žejen sem, hudo žejen, iz česar sklepam, da včeraj vendar nisem preveč pil, ker bi sicer ne bil danes že na vse zgodaj žejen-------«
»Pusti svoje neslane dovtipe in me rajši poslušaj, ker prihajam s prav neprijetno novico,« prekinil je gospod Zabar zgovornega Sleparo* vica in mu na to povedal, kakšno pismo je došlo danes po pošti nanj. Nato je začel izpraševati Sleparoviča, kaj sta vse počela v nedeljo dne 22. septembra 1912 v Tomačevem in če se kaj spominja na kakšnega Dovča.
Ko je Sleparovič slišal od svojega prijatelja, kaj ga žuli in česa želi od njega, Je pa vso zadevo pred vsem salomonsko tako razsodil, da morata v prvi vrsti na krepek in pri-
Stran 2.
SLOVENSKI   NAROD.
235 štev.
domovino pod zastave, so se vozili po srbskih železnicah brcrplačno, ravnotako kakor srbski rezervist; Boigarska nima dovolj municije in ker Je dvomljivo, da bi Jo mogla dobiti iz tujine, svoje tovame pa nima, se dela municija za njeno kot ra srb-sko armado v srbskem državnem arzenalu v Kragujevcu; Boigarska ni imela dovolj vojaških plaščev — dobila jih je iz Srbije in sedaj se bo pomešal tuđi denar obeh zveznih dr-žav: bolgarski denar bo sprejeman v Srbiji kot srbski, na Polgarskem pa srbski kot bolgarski.
Ono, kar se je še pred dobrim mesecem smatralo za prazne sanje nekaterih idealistov, postaja sedaj kar čez noČ kri in meso, živa realnost. Nobenega sovraštva, nobenega antagonizma več, vsa žalostna pre-teklost je izbrisana iz spom nov in pozabljena — vse gleda samo z vedrim čelom v veselo in lepo skupno bodočnost, ko bodo srečni balkanski narodi . . .
Balkan složen in edin, odločen in samozavesten, t. zv. »Evropa« pa še vedno ni prišla k sebi od iznenađenja; velike sile bi rade pacificirale Balkan, onemogočile vojno, pa ne vedo, kako in na kak najin. Pora?, grozovit poraz, je doživela evropska diplomacija na Balkanu, česar se sedaj tuđi sama zaveda v polni meri. samo v Parizu so tako naivni, da niti danes menda še ne verujejo v vojno, pariške redakcije so še danes tako optimistične, da niti ena se ni poslala na Balkan, kjer v par dnevih izbruh-ne strahovita vojna, svojega poroče-
valca.
Zvezdan.
Odhod na vojno.
(Od   našega  posebnega   po-r o č e v a 1 c a.)
C e t i n j e, 9. oktobra.
Crna £ora ie vsak trenotek pri-pravijera na vojno. Pufke so vedno pripravljene, mečt vedno bru^eni, vse i? vedno v vzornem redu Treba je sarro, da đvigne kralj roko — in vsa Crna gora je zbrana okrog njedra.
Tako se je zg-dilo zdaj. Na kraljev 71. rejsrni čan je bila napeveda-na TurCiJi vojna. Dan ro^rej je dvi^-nil kralj roko in ČmoRorci so zapustili £ore. pohiteli v dolino in biLi so pripravljeni na vojsko.
BI1 je ve!i?asten trertotek, ko je -irmada defilirah pred kraljem in od-r!a na Ivz. Črnogorec ie mvaćno re-sen — tn ctan fe njegov obraz ^arel veselja in navdušenja.
Splch ni bilo nikjer videti niti najmanjšega znamenja potrtosti. Po-vsoć on svetu ie takcfda gredo Ijudie te težko na vojno :n po^sod je slovo od družine \v od doma, od žene in etrok težko. DrugaCe je v Crni gori. Celih šiiriintrideset let so Crnogorci eakali na dan, ko jih pokliče krs': pod zastavo in jih v1''^}^ na bejno • i:e. In ko !e rrišel ra dan, so ..ipicimteia vsa čustva, dolgra deset-!etja s tezavo zčdrževano navduše-rje za osvobojenje bratov \z turske c .žnosti, ie z elementarno silo uda-::O na dan in Crnogorci so od?i' z Travdušeniem in z rad ost jo v vojno. Tiho so se poslovi!! od sv^ice". Vsik bi bii smatral za največjo sramoto, če bi pokaza! !e količkaj r^host? zaradi necrotove prihodnjnsti. Vsi vedo. da se jih mnogo n* bo rikrli več vratto, da ne bodo nikoli več videli doma, starsev in družine, da bodo padli   na   bojišeih.   kadeti   od   tur?V»b
krofelj in handžarjev, a vendar — kaka radost, kaka plemenita boja-željnost navdaja vse te može, mlade in stare, bogate in revne, preproste može t gora kakor gospode, ki so se v Parizu izobraiili. Ravno tisfco mišljenje in čustvovanje navdaja tuđi ženstvo. Odličcn italijanski Časnikar, ki je te dni prejahal vso deželo in videl v mnogih krajih, kako so mo-ški odhajali v vojno, pravi: Ne eno žensko oko ni bilo rosno, ne ena sol-za ni padla v ten dneh — tako glo-boko je ves narod prepričan, da je vojna najsvetejša dolžnost vsakega Crnogorca.
V Crni gori je vsak mož do 60. leta vojak. Ko je bila mobilizacija gotova, se je izkazalo. da ne manjka ne enega mož«, vsi, do zadnjega so prišli, kar jih je sploh doma. Kako sveto smatrajo Crnogorci svojo vo-jaško dolžnost, ka?e naslednji slučaj: Kavas (sluga) italijanskega po-slaništva, bo v kratkem 60 let star. Mož je bolan, da je italijanski poslanik šel zarj prosit, nai ga oproste od vojaške dolžnosti. Vojna uprava je moža oprostila, a ta tega — ni spre-jel. Ko se je poslovil od poslanika, je rekel: »Vem, da se ne vrnem iz vojne; če me ne bodo Turki ubili, me vzame prvi sneg — a štel bi si v največjo sramoto, če bi ostal doma; častro sem živel in častno hočem umreti.« In mož Je zapustil dobro službo, vzel pu*ko na ratno in je šel v vojno. — Tak je Crnogorce!
Za vojno je vse, prav vse! In knko je navduSer.je. Ko se je kralj pripeljal s svojim avtomobilom v Podgorico, ga je obkolilo na tisoce in tiseče ljudi, vojakov. žena in otrok in iz tisoč in tisoč grl je zadonela himna, ki jo je zložU kralj sam pred davnim: leti. Ni rrogoce s: predstavljati, kako veličasten ie bil prizor, ko je iz tolikih sr! k sivolasemu vladar-ju doneia pesem:
Onam, onanio. za brda ona, Govore   da je razoren dvor Mojega cara, onamo vele. Pio je rekda junački zbor.
Onam, onamo, da vidju Prizren, Ta to je moje — doma ću doć; ?:anna   m^a tp~io me zove, Tn moram jednoć oružar poć.
Onam, onamo, za brda ona. Gdje nebo plavo zavija  svod. Na srpska polja, na polja bojna. Onamo, br?.ćo. spremajmo hod.
Oram, onamo, 73 brda ona, MiKSev kažu prebiva grob. Onamo! Pokoj dobit ću duši. Kad Srbin više ne bude rob.
Vojna se je začela. Na dveh straneh bo crnogorska armada udrla v tursko ozemlje, ra lugu od Podgo-rice prrti Skadru, kjer se bodo Crno-crorcem pridružHi razni albanski robovi, na vzhodu pa čez Berano v Staro Srbijo.
Morda se tem na Dunaju fn v Orade-' In v Pi^imDe^ti vdajajn i!u-zijam, da bodo Turki s svojo armado Dremaeali Crnogorce. Tpkc nem^ke in madžarske glave imajo namreč kaj čudne pojme o vojni v teh krajih. Dorniš1f-:fefo si n?mreč, da je mogo-če z moderno strg-e^ijo :r taki'ko tu kaj opraviti. Nrm?ki 'e'^marS^1 von der Ooltz ie lahko turske ger^rale marsikaj na u čil. a to vse jim ne bo nič pomagalo. Preć vsem hi rr orali imeti Turki voiake, ki so v?ien; hoie-varna na goratem nzemlju in /najo pren??at> uprav nadčfove^ke napore. T^b   :••,  r:m-iK>. Tur?}-! vo?nk  prcn?-
se marsikaj, a Crnogorcu ni kos. — Pred 34 leti so prišli Turki z veli-kansko armado nad Crnogorce. 150.000 Turkov je šio nad 28.000 Cr-nogorcev, a sedanji kralj jih je v ne-štetih malih bitkah premagal in uspehi, ki so jih Turki dosegli s svojo velikansko premočjo, so bili vsi ni-čevi in brez pomena in nišo bili v nobeni primeri z njihovimi izguba-mi. Da se spoznajo razmere, je treba samo pomisliti, kako je bilo v zadnjih letih pri različnih albanskih vstajah. Albanski rodovi nišo nikoli združeno nastopili; vedno je revolti-ral Ie kak posamezen rod, kateremu so se pridružili prijatelji iz drugih rodov. Albanci nišo imeli ne dobre-ga in zadostnega orožja, nobenih to-pov, malo ljudi, nikjer zaslombe in nič denarja, a vendar jih velika turska armada ni mogla nikoli prema-gati. Se manj bodo turske čete pre-magale dobro oborožen Crnogorce, ki imajo izvežbane vojskovodje, iz-vrstno artilerijo in sploh vsega, kar je treba. Mogoče, da se bodo Turki ljuto branili, saj hrabrosti jim nihč ne odreka, a to je gotovo, da bodo poraženi in da bodo Crnogorci zma-ga'i na cell crti.
* Posredovanje   velesil.
Iz Carigrada poročajo, da se glasi nota velesil, ki so jo te podale porti, sledeče:
»Poslaniki imajo od svojih vlad nalogo, da sporoče porti, da vzame vseh 5 velesil v vednost naznanilo porte, da hoće turska vlada izvesti reforme v smislu člena 23. berolin-ske pogodbe in zakona iz \ ta 1880, ki jih zahteva uprava evropske Tur-čije in ki lahko služijo interesom prebivalstva, pri čemer pa je samo ob sebi umevno, da te reforme ne tangirajo teritorijalne integritete cto-manske države.«
Nota obsega nadalje še določilo, da se hočejo velesile takoj posveto-vati glede tth reform.
Med tem, ko je včeraj zboroval turski ministrski svet. da se posve-tuje o noti velesil, so haje dnsle zelo važne brzojavke turskih poslanikov v Parizu, Petrogradu, Londonu in na Dunaju. Ministrski svet je takoj od-govoril na te brzojavke, ter dal turskim poslanikom važne instrukcije. Posvetovanje o noti velesil v včeraj-šnjem ministrskem svetu še ni bilo končano, vsled Česar se danes nada-ljuje.
Kakor poreča veleoficijozna sAViener AUjaremeine Zeituns:«, doslej balkanske države «e nlso odgovorile na posredovanje Avstro - Ogrske ifi Rusiie. Kakor pa zatrju^e isti list, ni upania, da bo imelo to posredovanje kak uspehjnarveč je skoro gotovo, da bodo balkanske države od-kfonite zahteve veie^H. Kakor h^ro pa bodo balkanske države odgovori-ff\ «e hodo dogodki na Ba'kanu hitro razvijali.
\z Sofije poročajo. da se balkanski kabineti še nišo zediniii glede odgovora na posredovanje ve!e«H. V dobro informiranih bolgarskih kro-^ih zatrjujelo. da bo soorazuin jjlede odgovora tekom dana^n]exa dr»eva gotov in da bo odgovor zahteva! med drugim hsdi administrativno avtonc* milo za vse evronske vifp-ete \n skur-o kontralo velesi! in ba!kanskih držev. Istočasno. kakor podaio bal-kanslce države odgovor velesilam. hodo podale tuđi Turčiji enako roto, kateri bo sledil čez par dni ultimatum.
Poročevalec »Neue Freie Pres-se« poroča iz Belerada, da se je od-
govor a« posredovanje velesil zaka-snil zaradi neprestanega budega de-ževja, ker to zavlačuje koncentracijo voiaštva, balkanske države pa hočejo biti že v trenotku, ko podajo odgovor, popolnoma  pripravljene.
Iz Sofije poroča poročevalec »Berliner Tagblatta«, da |e vojna že zato neizogibna, ker velesile Ie toliko pritiskajo na Turčijo, kolikor za-htevajo njih lastni interesi. Tako n. pr. se zavzema Anglija za ohranitev miru Ie v toliko, da pokaže svoj vpliv na orijentska vprašanja, vsled Česar je proti Turčiji prijazna, proti Bolgarski  pa neprijazna.
V dunajskih krogih balkanskih politikov dvomijo, da bi hotele velesile rabiti silo, da uresničijo reforme v Turčiji. K energičnim korakom so eventualno pripravljene Francoska, Rusija in Avstro - Ogrska; Nemčija in Angleška pa hočeta TurClji zaradi svojih specijalnih interesov kolikor rnogoče prizanesti. Iz Relgrada poročajo, da ?e baje srfcska vlada izjavila, da nikakor ne more zaostati za Crno goro, ker se grozi si?e^ obrniti javno mnenje proti dinastiji. Ce se govori o nesporazuinljenju balkanskih dr-žav, obstoja to sumo glede začetka vojne. O uspehu vojne govore v Bel-^adu Ie z vso rezervo. Srbija ve, da ima Turčija zelo veliko municije, ki jo je bila dobila iz Nemčije, istotako je dobila iz Nemčije v zadnjih letiti mnogo blaga za uniforme. Treba se je spomniti na to, da so turski vojaki pri Plevni bili v najhujšem mrazu samo napol oblečeni. Tuđi s konzer-vami je turska armada bolje preskrb-Ijena, kakor Boigarska.
Boii za Skader.
Iz Podgorice brzojavljajo dne 11. oktobra:
S sode!ovan]em Malisorov so Crnogorci včeraj ponoći naskoćili Tuzi. Sele pozno v uoči je bil boj končan. Crnogorci so zavzeli Šipčanik in je samo vprašanje kratkega časa, da zavzam jo tuđi utrdbi Rogam in Vra-n]o. Potem ne stoji Crnogorcem nič več na potu, da prodro do Skadra. Coj je trajal 15 ur. Crnogorci name-ravajo zavzeti utrdbo Roga!n z noč-nim napadom.
»Slovanska korespondenca« poroča s Cetinja z dne 11. oktobra: Iz glavnega taborišča v Podgorici je došla sledeča brzojavka:
Vse tri crnogorske kolone neprestano prodlrajo po cestah proti Skadru, ter so povsod zmagovite. — Ma'ir ,rl so zače1? z ofenzivo, ter se bojuieio na kraljev poziv v vrstan Crroeorcev. Krslj se ?e mudil ce! dan v Zeti ter bodrll in nagovanal voja-štvo, ki je šio na bo;?šče. Crnogorsko topničarstvo se Je zelo dobro ob-nes'o. Trdn.iava DeČice Ie padla. ter so jo zavzeli Crnogorci. Iste čete se bere sedaj v okolici Tuzija. Cesta nroti Skadru je v crnogorskih rokah. Crnogorska kolona pod povelini-štvom brigadina Vukotića operira pri Berani s polnim uspehom.
Z dne 10. oktobra prinaša ista korespondenca iz glavnega tabori-sča v Pod^orici dodatno k poročilom posebnega poročevalca »Slovenske-ga Naroda« se sledeče detajle:
Nagbšati je treba, da Malisori krepko pomasrajo Crnogorcem, ter da je treba pribiti, da gre tuđi njim velika zasluga pri uspehu črnogor-skega orožja. Crnogorska ofenziva ie bila od prvega začetka zelo uspe-šna, večjidel so Turki po kratkem boju morali zapustiti svoie pozicije, ker bi bil tuđi vsak nadaljni boj brez-upen. V glavno taborfšče ?o prirelja-
Ii mnogo turskih častnikov in voja-kov. Vojna uprava je storila vse, da jih dostojno preskrbi. Sploh vlada v Podgorici samo veliko veselje, kadar pripeljejo jetnike in ni slišati niti ene žal besede proti premaganim.
Oddelek, ki prodira proti Skadru s severno - zahodne strani, po-veljuje prestolonaslednik Danilo, oni oddelek pa, ki prodira ob morju, vojni minister Martinović.
*
(Od našega posebnega poročevalca.)
Šipčanik zavzet.
Cetinje, 11. oktobra ob 9. uri 30 minut dopoldne: Šipčanik je zavzet. Malisori so obkolili Tuzi in sosednje kraje. Boraci so na crnogorski strani. Mnogo Turkov se je prostovoljno
vdalo.
*               *
Doji ob bolgarski meji.
Iz Londona poročajo, da so boN garske čete napadle predvčerajšnjim tursko utrdbo Scgandzik batik, ka-kih 25 km severo - vzhodno od Mu-stafe paše, da pa so Turki napadalce pregnali.
Iz Carigrada brzojavljajo v London, da se je vršil pri Kulseisi, neda-leč od Kirkilise boj med vaščani in turškimi vojaki, v katerem so Turki
izgubili 15 mož.
*              *
*
Turčija.
Iz Carigrada poročajo, da je turski zunanji minister Noradunghian na posredovanje velesil izjavil na-sproti avstro - ogrskemu poslaniku grofu Pallaviciniju v skoraj osornih besedah, da konstituctjonalna Turči-;a ne bo nikdar trpela kako vmeša-vanje na podlagi berolinske pogodbe in da ji je ijubša odločitev z orožjem.
Iz Carigrada poročajo, da ima Turčija na bolgarski meji 142.000 mož koncentriranih, k! so dobro ob-oroženi in imajo dovolj živil. Tuđi Isa Bolietinac je baje po istih carigradskih poročilih ponudil turski vladi, da se hoče na čelu 100.000 mož bojevati proti Srbiji (?), katero po-nudbo je turska vlada baje sprejela.
Glede mobilizacije se je izrazil turski zunanji minister nasproti uredniku nekega armenskega lista, da bo vojna uprava poklicala pod orožje vse moške do 45. leta, in če treba, tuđi še starejše. Včeraj je dospelo v Carigrad mnogo muslimanov z Bol-garskega.
Iz Soluna poročajo, da so našli med postajama Karacili in Omatogo tri pločevinaste škatlje z dinamitnimi bombami. Obstojala je velika nevar-nost za vojaške vlake.
Odstavljeni sultan Abdul Hamid se bo moral preseliti v Carigrad, kjer ga že pričakujejo. Vsled vojne in nevarnega položaja v Turčiji ni izključeno, da bi se sultan Abdul Hamid skušal osvoboditi.
Turska vlada je uvedla v New Yorku pogajanja zaradi najetja več-jega posojila. Velesile imajo baje na-men, da oferirajo skupno Turčiji po-scjilo, kot plačilo za izvedbo reforrn v Makedoniji.
Boigarska.
Iz Sofije poročajo, da se ie ministrski svet bavil z dogodki v Ma-kedoniji, zlasti z grozodejstvi proti Bolgarom. Ministrski svet je sklenil uporabiti ta grozodeistva za ultimatum Turčiji. Obenem bo vlada odgovorila tuđi na noto velesil, ki je končno  redigira  sele  danes.  V  terr
merno zamočen zajutrek. ker jima bo le-ta redvomno csvežii spomin in tnd! vdihnif v g«avo pravo misel. Ko ?e Gospod ?abar ti sodbi pritrdil, za-čel se je Sleparovič napravljati, obu-v?.ti i*i umivati fn to tako hitro in skoro vse ob enem. da »e bil v petih minutnh ^ prinravljen za odbod.
f>d Sleparoviča sta pritatflia krenila v grostilno, ki slovi v Ljubljani do svojih kislih jetercah in lec'vi-ca|1 — DO«e^e|    p?l    5e po izhorrcm
svojem čvičku. Dnsi je cro^pod 2abar v go?stilTi! rarkrat poskusil svojo za-devo soraviti v razerovor. vendar se Sfenarovič ra vse te po*knse ni po-prei nič jmeril. dokler ri «oravil pod streho dve veliki porciji kislih jf-terc in Jih zalil   skoro t litrom vina.
Ko !e Fle^^.rovič r zadovoljstvom r 3*":! vilice, je omenil svojemu nr:         u:
»Ve* ^ab«r. meni prihaiajo najbolje rr^'i, kadar icrn kis!a jeterca in jih zalivarn s čvičkom. Tako se je zgodilo tuđi dane^, tvojo zađevo imam že rešeno. Kaj si bova midva ž n!o be^la £»avo, ko imamo vendar učene doktorje pri na^r stranki. K oivetniku pojdeva. da spravi to za-devo v rfd, zakaj pa imamo odvet-nike! Torei ura bode skoro enafcta. Stniiva ♦orej k našemu doktorjti PritHkovčku. ki dosiej. kakor sam pravi, še nobene pravde ni izgubil.«
Gospodu Žabarju je bil nasvet prijatna ?lenaroviča vftefi in radi tega sta se, ko je gospod Zabar po-
ra vnal račun za oba, napotila v pi-samo dr. Pritlikovčka.
Ko sta vstop'ia v pisarno, čaka-!o ie fe tam več kmetičev. rrej kate-rimi se ie vrtei sam ćr. Pritlikovček, da prideio na vrsto. Ko ie oglcdal dr. Priilikovček gc^poda 2abarja in ž riim doleta Sleparoviča. pozdravil je oba s posebno prijaznostjo:
»Servus. prijatelj Zabar! Zdravi srospod Slepirovič! Kar vse'lita se, prideta takoj na vrsto. Se te-le može odpravim, potem se pa mi zmenimo. Pri meni jrre v^se hitro, dobro in po ceni, ne da bi se tratilo drngoceni č?s s nepotrebnim besedičenjem. Ceprav imam danes že pravcato ju-stično velep^letje in ne unožne kra-mirile. kakor većina mojih tovari-?ev. gre vse pri meni brez nepotrebnih besedi hitro in Zborno. Povem vam, Ijudje božji, da doslej še nisem izgubil nobene nravde, ker znam vsako pravdo tako imenitno zasukati, da je vedro moja stranka zgoraj. Ha, znati se mora, je rekel že znani Ravn;k, ki se *c sedaj pokori v Gradiški. In jaz pa znam! Kakšne boleči-ne pa imate vi, očka, ki ste sedaj na vrsti in ki se mi zdite nekaj znani?«
»Nikar naj mi ne zarnerijo, gospod doktor, če srm prišel zopet k vam zavcljo tište pravde, katero ste mi izgubili v Ribnici. Novem mestu in na Dunajn. Se^ai me žene na-jprotni doktor na bohen za stroške in iih prav lepo nrosim, da bi mi pomagali, vsaj so mi takrat, ko sem
na ukaz našega že odšlega kaplana prišcl prvič k njim. rekli in zatrdili. da mi stoje dobri, da bom pravdo dobil, zato ker sem prišel k njim, ki še nikoli nišo nobene pravde izgubili. Prosim jih lepo, da bi mi pomagali.«
»Se bo vse naredilo,« odvrne doktor. »Danes bodete založili dve-sto kron, potem bomo pa to pravdo kar obnovili in jo tako izpeljali, da bo pravica na naši strani.«
»Denaria pa nimam.« zastokal je ubocri kmetič. »Vsaj sem vsega k vam znosil. da se je potem vozil vaš hlanec v Ribnico. Bojo pa to stvar za erkrat kar tako prevzeli, bojo pa na onem svetu tem večje plačilo preleti.«
»Kaj na onem svetu me hočete plačati za moj dragoceni čas,« raz-hudil se je doktor nad kmettčem. »Ta bi bila lepa, da bi se nas na ta način plačevalo. Oče, če nimate denarja, potem ste že opravili. Gospod soli-citator, izvolite tega moža ven spremiti. <r
Izza miže Je vstal mlajši mož, lepo prijel kmetiča in ga spremi! do vrat, katera je zaprl za kmetičem in se zopet vrnil k svofi mizi; kmetič je sicer pri tem nekaj mrmral o »dok-tor-izgubi«, a se vender z lepa izgu-bil iz pisarne.
»Kaj pa vi očka? Kaj pismo imate na me? Dobro bomo pa pismo od-prli in pogledali, kdo vas mi Je pri-poročil. Tako, vaš kaplan mi piše in
me prosi, da bi se za vas potegnil, ker se vam godi huda krivica. Dobro, bomo na to stvar uredili; tukaj bodete založili 100 K in potem ste prevzeti.«
^metič je izvlekel iz notranjsči-ne svojega telovnika umazano list-nico in odstel iz nje v doktorjeve roke s tresočimi prsti pet bankovcev po 20 K, na kar ga je solicitator pre-vzel in začel ž njim zapisovati infor-macito.
Dr. Pritlikovček se je obrnil na to zopet k drugemu kmetiču, ki je krčevito držal v rokah neke spise in ga v^rrišal:
»Kaj pa imate vi pri srcu, moj očka?«
»Naš cerkovnik me je nakazal na vas rekoČ, da ste najbolj učen doktor ćele Krantske dežele in da ni trmogo takih pod našim cesarjem. V Cirknici sem imel pravdo, pa sem jo izgubil, ker Je sodnik vlekel z molim sosedotn, s katerim sva se pravdala. Tukaj imam vse spise in vas prosim, da bi spise pregledali, ker bodete takoj videli, da je cirkniški sodnik krivično sodi!.«
»Dobro, se bode zgodilo. Tukaj bodete založili v roke tega-!e gospoda pet bankovcev po 20 K in potem bodemo cirkniškemu sodniku že tako navili uro, da bo zaradi te krivične stvari Še prišel ob svojo cesar-sko službo.«
S tem je doktor odpravil kmetiča k svojemu solicitatorju in se obr-
nil k zadnjemu kmetu, ki mu je izro-čil silno hudo razžaljenje, ker ga je njegov sosed brez vsakega povoda nagnal z gorjancem in zarobljencem česar pa on noče mirno prenesti čeprav je iz hudih hribov doma.
»Imate čisto prav, očka,« pritrdil je dr. Pritlikovček razžaljenemu kmetu. »Čeprav je Človek doma iz hribov, ima vendar svojo čast, katero mora čuvati kakor punčico v svojem očesu in katere se ne srne nikdo dotakniti. Bomo že posvetili temu vašemu sosedu in ga naučili kozjih molitvic. Zaprt bode in še plačeval bode stroške, da bode ves črn. Kar tukaj notri stopite k temu Ie mojemu namestniku, da bode vse potrebno zapisal: pri tem gospodu bodete pa založili bankovec za 50 K na račun stroškov. Veste, je pri nas taka navada in postava, da mora vsakdo nekaj založiti.«
Kmet Je odprl svojo listnico, iz nje izvlekel bankovec za 50 K, ga iz-ročtl solicitatorju in na to skozi srednja vrata odšel k doktorjevemu namestniku. Doktor sam se je pa na to obrnil k gospodu 2abarju in njegove-mu tovarišu in sokro zdihujoč jima začel tožiti svoje krize in težave.
»Vidita, prijatelja, tako se godi človeku, ako stoji na čelu justičnega velepodjetja in Če 4ma po vsi dezeli njegovo ime tako veljavo, kakršno ima moje. Cei dan imam opravila čez glavo, ker hočejo vsi Ijudje samo pri meni   dobiti    odpomoč zoper svoje
285 Itev,
SLOVENSKI   NAROD.
Stran. 3.
svojem odgovoru bo Bolgarska za-htevala, da Turčija kaznuje vse krivce, ter bo zahtevala za to 24 do 48 ur časa. V odgovoru se bo Bolgarska pritožila tuđi zaradi tega, da je Turčija že večkrat obljubila reforme, da pa svojih obljub ni nikdar izpolnila io da o kaki demobilizaciji bolgarske armade ne more biti govora.
Vojno navdušenje je neprestano enako. Ljudstvo je sicer na videz mirno, toda razni dogodki pričajo o velikanskem navdušenju. Tako se je ustrelil včeraj dijak Boris Karagjor-gić, ker so mu starŠi zabranili vsto-piti v annado. Stambulovec Genadi-jev, premožen odvetnik, popelje Četo prostovoijcev na bojište.
Srbska.
2>Newyqrk - Herald« poroča y svoji pariški izdaju da se je izrazil srbski ministrski predsednik napram poročevalcu tega lista, da je ura posredovanja že odbila. Vprašanje ni več v rokah diplomatov. Srbija bo varovala samo eksistenco svojih bratov v Turčiji, kar pa more storiti samo v vojni.
»Pravda« poroča iz vladnih krogov, da po§lje danes srbska vlada Turčiji noto, v kateri precizira svoje zahteve. Turčija mora te zahteve iz-polniti v 24. urah, sicer je vojna na« povedaaa.
Iz Petrograda poročajo, da se je sestavil tam kor zrakoplovcev, ki je že odpotoval v Belgrad, da sodeluie v vojni.
Iz Italije ie prispelo včeraj 25 Garibaldijancev in se predstavilo vojnemu ministru, da jih sprejme kot prostovoljce.
Dejstvo, da srbska vlada še vedno ni izročila porti note, vzbu-ia tu veliko nervoznost. V političnih krogih zatrjujeio, da je to posledica slabih telefonskih zvez med balkan-skimi metropolami.
Kljub vsem nasprotnim vestern, vedo poročati iz Belgrada, da je bil princ Jurij, ki je bil doslej samo stot-nik v srbski armadi, imenovan za majorja-
Kakor leta 1839., tako bo baje rudi to pot sprejela srbska    armada,
predno odide na bojišče, najsvetejše.
♦               *
Grška.
Iz Aten poročajo. da se je včeraj ob 11. dopoldne sestal ministrski svet pod predsedstvom kralja. Parlament se sestane v ponedeljek.
Prestolonaslednik. ki je imenovan za vrhovnega poveljnika tesal-?ke armade, odpotuje najbrže tekom današnjega dne v Tesalijo. Princ Ni-kolai bo imenovan za brigadnesca generala, princ Androj pa za Šsfa eskadre.
Iz Carigrada poročajo. da so turske oblasti na pritisk ruskeea veleposlanika dovolilef da smejo grške ladje zapustiti Carigrad pod rusko zastavo, če vozijo rusko blago, ven-dar pa dosedaj v Atenah ta vest še ni bila potrjena.
Spodnja Siska.
Od zadnjega poraza, ki so ga dofiveli klerikalci v Spodnji Šiški pri občinskih volitvah. je bilo o njih zelo malo slišati. Zbirali so se posamezno *em in tje v tej in oni gostilni, a sle-herni krčmar je bil te nadlete kmalu sit in jih je postavil na hladno. Skle-nili so radi tega, da ustanove svojo ?;ostilno.
Občinski odbor Je tozadevno — na jezo klerikalcev — njih prošnjo iz stvarnih razlogov odklonii in to je dalo povod, da so se maloštevilni spodnješišenski klerikalci zopet oži-veli in se zatekli v Javnost. In to je prav! Naprednjaki v Spodnji Šiški se javnosti ne boje, prizadeti matadorji klerikalne stranke naj se pa zahvalilo tej kliki, če priđe njih maslo na solnce, da se malo odtaja.
Izzvani odgovarjamo: I. Vodovodno vprašanie je klerikalcem že toliko škodovalo, da bi najbolje napravili, da te za njih stranko umazane zadeve ne vlačijo na svetio. V položaju smo, danes javnosti poročati, da je sedanji občinski odbor, kakor hitro je nastopil svoje delovanje, vzel vodovodno vprašanje v pretres. In če pravijo klerikalci, da je vodovodna zadeva tam, kjer je bila pred leti, se zelo motijo, pač pa so pod prejš-njim županom in predsednikom vodovodne zadruge Pogačnikom in ge-rentom Zajcem lepo to vprašanje re-ševali samo na papirju. Kako je bilo pa to prijetno, ko so oče župan Po-gačnik na eni strani kot načelnik ob-čine sklenili, da je občina dolžna prevzeti vodovod v svojo oskrbo, odgovorili na drugi strani kot predsednik vodovodne zadruge, da je ista pripravljena vodovod izročiti obcini proti plačilu. S tem je bilo reseno vodovodno vprašanje in akt je izginil s površja.
Znano Je nadalje, da ie bivši župan in predsednik vodovodne zadruge — Pogačnik —, da mu ne uide korito pri vodovodu, odložil županstvo in izzval krizo, iz katere je prišel na krmilo gerent Zajec. In tuđi ta je vodovodno vprašanje reševal v zgoraj omenienem smislu in bi je reševal še nadalje, da nišo šišenski volilci napravili  njegovemu gerenstvu  konec.
Pogačnik in drugi vodovodarji so bili trdno uverjeni, da jim v do-glednem času vodovoda občina ne more iztrgati iz rok, a so se temeljito zmotili. Sedanji odbor je narcdil kratek proces! Pozvat je vodovodno zadrugo na položitev računa in od-dajo vodovoda ter ji stavit rok, do kedaj mora to storiti, sicer se jih sodno prisili v to. Gospodie krog vo-dovodnega korita so uvideli. da je postala stvar resna. Tuhtali in grun-tali so. kako iz vodovoda SDraviti še nekai svetlih kronic v svoje žene in vložili so proti sklepu obcinskeora odbora na deželni odbor pritozbo, češ, da odbor ni komnetenten. sklepati in govoriti z vodovodno zadru-go tako na kratko.
V svoji vsegamogočnosti so si mislili: deželni odbor je klerikalen, gotovo nam ugodi.
Prišlo pa je drugače. Deželni odbor je moral hočeš, nočeš pritožbo zavrniti. S tem je bilo zbito sodu dno in tuđi vodovodarji so uvideli, da je napočila ura, ko se bodo morali ločiti od udobnega koritka, ki jim je dona-šal lepe dividende.
Ker Ie ni bilo od vodovodne zadruge račttnov in izjave, da izroci vodovod obcini, je slednja vložila pri deželnem sodišču v Ljubljani tozbo. Vodovodarji so sedaj hiteli in zmašill skupa] neki račun, kateri izkazuje kosmato. da je nanrava vodovoda znašala okrogio 109.000 K, ter da za-htevajo od občine po odbitku državne in deželne podnore. š> znesek 39.000 K. Sila težko jim je bilo pa dati podroben račun o tem znesku, a končno so se tuđi k temu odločili. Poslali so obcini takozvar »dctajli-ran obračun*, v katerem i ■ znašafo
samo nedetajlirane postavke okro-glo 20.006 K. Pogačnik in Borštnar sta zaračunala ta znesek po 20.000 K za diverzne komisije, avdifence in odškodnine. S tem so pa klerikalni gospodje pokazali svojo veliko ljubezen do bližnjega in do šišenskih davkoplačevalcev. Nič manj nego okroglo 20.000 K zahtevajo za trilet-no upravo vodovoda, katerega so pa, mimogrede omenjeno, gradili z državno in deželno podporo, za osta-nek, kar je primanjkovalo, je pa ši-šenska občina prevzela pri ^Kranjski hranilnici« jamstvo. Tu se kaže ljubezen klerikalcev, osobito pa onih iz Spodnje Šiške, do obeanov, tu se vidi, za kaj se jim gre in zakaj se drže tako trdovratno vodovoda. Toda gospodje, bodite uverjeni, Šišenski davkoplačevalci vam bodo že povedali svoje mnenje, ko se bode vaš »detajliran« obračun nal pod po-večevalno steklo in pregledale vse odškodninske, avdijenčne in druge postavke.______
lesenišbe novice.
Dtvjega lovca so izsledili v tem tednu v Možaklji revirju kranjske obrtne družbe. Ustrelil je jako lepega gamsa, a ker je bil neprevideno pre-poden od domačih lovcev, je popustil gamsa in jo je odrinil proti Radovni.
Neznani tatovi so zopet v torek vlomili pri več delavcih na Savi. Okoli 21 kokoš je bilo poklanih. Ljudstvo je radi tega jako razburje-no, osobito ker so vlomilci oboroženi s samokresi!
Jeseniška občina je nastavila kot obč. tajnika nekega kulisenšiber-ja iz Ijubljanskega Ijudskega odra, kateri sliši na ime ? Potrato«. Fant se misli v naši občini,v kateri plačuje jo ne sami klerikalci, temveč tuđi naprednjaki in dru^i doklade, prav popularnegra narediti s tem, da razne njemu in Čebulju neprijetne osebe denuncira in napravlja anonimne ovadbe na državno pravništvo! Ker se ravno sedaj neki gospod, radi njegovih neumnih ovadb v predpreiska-vi nahaja, bodemo o tem slučaju dru-giČ več govorili! — Za danes pa samo vprašamo naše svetnike iz Save: ali zato plačtijemo občinske usluž-bence, da nas po gostilnah zasledu-jejo in napravljajo izmišljene ovadbe na državno pravništvo? — Prosimo pojasnila, ako ga pa ne dobimo, bodemo ne samo proti »Potrati« tem-več tuđi proti vam prav energično nastopili!
Župan očka Cebulf, kateri si je že opetovano v zaporih ijubljanskega sodišča poinil želodec z ričetom, bi tako rad privoščil to meneštro samim jeseniškim liberalcem! A očki Čebulju, kateri se še danes nahaja pod nivovom zdrave pameti, samo kliČemo v spomin izrek: »Kdor dru-jjfemu jamo koplje, ta sam v vanjo pade«! To si naj Čehulj in njegovi maziljeni svetovalci dobro v glavo zabijejo!!!
Na naše obširno poročilo o jese-niski soli je »Slovenec« tako borno odcrovarjal. da se nam smili. Nekaj ie oač moral odgrovoriti, že radi svojih ljudi. Na dejstva in fakta, ki smo jih poročali, ni ne odgovarjal, ne sku-šnl jih ovreci, prav po lignorijan-sko se je zvijal, kot oni, ko je bil vnrašan koliko Ie Z krat 2, je odgo-voril 3 krat 3 je 9. Tedaj vidite, kje ie resnica in kdo ga je najbolj »polo-mil« nri naši soli.
Poziv vsem naprednim ljfuđem. Ker v    zadnjem    času    kar    dežuje
anonimnih ovadb na državno pravd-ništvo od klerikalcev, zato opozarja-mo tem potom vse naše somišljenike in soraišljence naj pazijo v vsakem lokalu, posebno pa v kaki klerikalni gostilni in v pričo klerikalcev, dobro na svoje besede in naj se ne puste zapeljati do najmanjše neprevidnosti, ker v zadnjem času se je dogodilo že nešteto ostudnih klerikalnih denunci-janstev.
Štajersko.
Iz Celja. (Sovražnost nem-ških trgovcev in denarnih z a v o d o v) napram slovenskim trgovcem in obrtnikom v našem mestu presega že vse meje, dasiravno vpo-števamo ljuti srd teh ljudi na neljube slovenske konkurente. Gotovi du-najski informacijski biroji imajo se-veda tuđi v Celju svoje zaupnike. In ti zaupniki dajejo, ako gre za kredit kakemu slovenskemu trgovcu ali obrtniku v Celju, skrajno neugodna in ćelo lažnjiva poročila. Tako je do-ročal neki »ugledni« celjski nemški trgovec enemu izmed dunajskih informacijskih birojev, da je znano slovensko podjetje v Celju vredno kredita Ie — 8000 K, a ima to podjetje poleg realitet za 55.000 K izgotovlje-nega blaga, ki gre vsak dan v denar. O nekem hišnem posestniku se je po-ročalo, da je vreden kredita 15.000 kron, a ima v hiši in posestvu, ki oboje ni zadolženo, vrednosti 100.000 kron. In podobnih slučajev bi lahko našteli ćelo vrsto. Ako bi bile slovenske tvrdke tako zagrizene in hudob-ne, kakor nemški, bi se lahko nad rnarsikaterim resničnim gospodarskim slabičem v nemškem taboru kruto maščevale. Saj se hodi k njim od nemških bratov po informacije o »najboljsih« nemških trdkah v Celju. Priporočati je torej celjskim Nem-cem, nai bodo v lastnem interesu nekoliko dostojnejši.
fzkaz posredovalnice občeslo-venskega obrtnega društva v Celju. IšČeio se: 4 učenci za krejaško obrt, 5 učencev za pekarsko obrt, 5 učen-cev za kovasko obrt, 1 učenec za kolarsko obrt. 4 učenci za mizarsko obrt. 1 učenec za kleparsko obrt. Nadalje se išče za ?martno na Paki kolarski mojster. Delavnico, ki ie tik kovačnice. dobi brezplacno. Ker ni daleč na okroce nobenega kolarja, bi bil zaslužek dober. Več nove posre-dovalnica. — Pri tej priliki prosimo vse mojstre - obrtnike, ki iščejo nčer».ce potom nas, da nam v slučaju, tla kakega učenca sprejmeio v nk, to tuđi vselei takoj naznanijo. Potrebno je to, da vemo, če je imelo naše posredovanje kaj uspeha, nadalje da si prihranimo nepotrebno pisar-jenfe in nepotrebne izdatke in konč*-no, kar je glavno, da ne priporočamo na novo se priglašečim ucencem ta-kih mojstrov, ki prvih sploh več ne rabiio.
Iz Maribora. Otvoritev g I e-dališke sezone. V nedeljo 6. oktobra je otvorilo »Dramatično društvo« letošnjo sezono z dramo »V dolini«. Zvedeli smo. da se je moral režiser gr. Majer boriti kar v začetku z velikimi težavami in zato mu tem-bolj in z veseljem čestitamo k lepe-mu uspehu. Pozdravljamo tuđi neko boli moderno smer. ki se je pojaviia v repertoarju »Dramatičnega društva«. In občinstvo, ki bi ga bilo lahko nekoliko več, ni štedilo s priznanjem marljivim diletantom, ki so pokazali v resnici najholjšo volio, vdih-
niti kar največ življenja v svoje ve-činoma težavne vloge. To velja zla-sti o vlogi Manelika in Marte, ki sta bila odgovorna za uspeh vse igre. In posrećilo se je! Manelik prinaša s seboj s planin dušo polno Ijubezni do svojih gora in do zaročenke Marte; krasna je ta vloga in izborno se je posrečila g. Majerju. — Marto smatrajo vsi za propalo žensko, njen gospodar — zapeljivec jo ima za svojo last, v tem pa priđe Manelik in njegova čista ljubezen zaneti tuđi v Marti močen plamen Ijubezni in zve-stobe. Prizori so segali kar po vrsti občinstvu globoko v srce. Marti, gdč. Posebovi, čestitamo. — Lepo je igral tuđi g. Pajnart v vlogi Sebasti-jana, istotako g. Neumann kot mešetar, a tuđi ostale manjse vloge so živahno  in  točno  izpopolnjevale   igro.
—  Pristavljam Še, da se je igra pri-čela precej točno in da se ni zavla-čevala v noč. Glasbeno   društvo   je nastopilo s popolnim orkestrom in je marljivo igralo pred predstavo in v odmorih.    Prihodnja predstava   dne 20. t. m. nam obeta nastop mariborske dramatske sole v enodejanki »V civilu« in opereto »Vzbuieni lev«.
P.
Drobne novice. Iz Konjic poročajo: L. 1911 je stavbar Schmidt razširil tukaišnjo nemško solo. A pri tej stavbi je ime! nesrečno roko. Dne 8. oktobra se je nagnil strop v 3. razredu za prilično 10 cm. Učitelj je nesrećo pravočasno opazil in poslal otroke domu. — Iz Ljutomera.
V  Kokoričih pri Filipiču se    je   igral dveleten fantek z    vžigalicami.    Pri tem si je zažgal obleko in dobil tako težke opekline, da je na    njih    umri.
—  I z Š t. 11 i a v S 1. g. poročajo, da se je vršila dne 8. oktobra komisija slede razširienja sedanjega   postaja-lišča Južne železnice v pravo postajo s tovornim skladiščem in prometom. S postajo bo kraj seveda veliko pridobil. — Iz Planine poročajo:
V  graščinskih gozdih sta našla   lov-ska paznika Zakošek in Ulaga    dva divja lovca, ki sta ravno raztelesila ustreljeno srno. Med obema strankama se je razvil bo], ki je   končal   s tem, da sta divja lovca srečne nepo-znana nobegnila, svoj plen pa pustila. — V C m u r e k u so zaprli neke-?a mlađega,    elegantno    oblečenega človeka, ki se je klatil   po   severnih Slovenskih  goricah in s svojim na-stopom kot sodnik,    zdravnik,   ćelo kot drž. pravdnik izmaknil    ljudem veliko denarja. Piše se bojda    Alojz Polak. — Iz Št. Jurjaob J. ž. poročajo, da ie 6. oktobra    napadel    v gozdu pri Hrnševcu    neznan     capin delavca  Tanška,  ga  z  nožem  težko ranil in mu potem preiskal vse žepe, v katerih pa ni ničesar našel. Težko ranjenega Tanška so spravili v celjsko bolnišnico. — Živinske    ce-ne v Gradcu.    Na tedenski sejm dne 10. oktobra se je prignalo skupno 907 glav živine. Cene se od zadnjega tedna nišo veliko spremenile. Za vole se je placevalo naiveč    57.   kra\*e. 46. bike 51 K za 50 kg žive teže. Zu-nanji kupci so kupili 533 glav,   med temi kupci s Ceškega 320 grlav.
Korošho.
Cigani. V Svincu so zaprli v tamošnjih okrajnosodnih zaporih ćelo cieansko družino, ker so člani te družine ukradli posestniku Kapla-nerju denarnico s 600 kronami.
Nesreča pri delu. Pri kritju neke strehe v Kolodvorski cesti v Celovcu
nadloge. Delamo naravnost s parom, da moremo vsem ustreči. Pri tem pa ne izgubljamo prav nič nepotrebnih besedi, ker se ravnamo po zlatern načelu, da je čas denar. Drugače bi pa tuđi ne mogel shajati, čeprav imam štiri namestnike, šest sten-o-jrrafinj in deset pisalnih strojev. Sedaj mi pa povej, prijatelj 2abar, kaj je tebe privedlo v moje podjetie?«
Gospod Zabar izvlekel je iz žepa danes zjutraj mu po pošti došlo od-vetniško pismo in je izročil molče dr. Pritlikovcku. Poslednji je pismo vzel v roke in je prečital. Ko je bil s prečitanjem gotov, je pa vskliknil:
»Aha, to je pa politična stvar! Nesramni liberalci te love, prijatelj Zabar, ker vedo, kako izborno moč ima v tebi S. L. S. in kako si vsled tega nevaren gnjilemu liberalizmu. Sedaj se pa hočejo nad teboj znositi in so ti nastavili to zanjko, v katero naj bi se ti vjel. Pa se bodo urezall tako gotovo, kakor gotovo jaz doslej ^e nobene pravde nisem izgubi!. Sedaj mi pa nekoliko povej, kaj je s to stvarjo in nikar ne pozabi povedati, kaj je vse tebi rekel ta nesrečni Ivan Dovč.«
»Oprosti, dragi gospod doktor,* odvrnil je gospod Zabar, »jaz sem bil v nedeljo dne 22. septembra 1912 od sila naporne agitacije tako truden in zdelan, da se kar nič ne morem spomniti na tega Dovča in kaj sem Ž njim imel. Zato sem pa s seboj pri-peljal prijatelja Sleparoviča, ki je bil tedaj tuđi v Tomačevem, da ti bode ta podal vsa potrebna pojasnila^
»Se boljše, če slišim kar pričo. Poveite mi torej, gospod Sleparovič, kaj se je zgodilo v nedeljo dne 22. septembra 1912 v Tomačevem.«
»Znate, gospod doktor,« pričel je nekako svečano pripovedovati Sleparovič, »to je bila huda nedelja. 2e ob 10. uri zjutraj vsa se vsedla z gospodom Zabarjem na voz in se odpeljala v Stepanjo vas, kjer sva poiskala svoje volilce v tr^h gostil-nah. Kakor se spodobi, sva v vsaki gostilni tuđi nekaj zaužila in tuđi drugim privoŠčila pijace. Iz Stepanje vaši sva se odpeljala v Hrušico, od tod v Bizovik, iz Bizovika v Dobrunje, od tam v Zgornji in Spodnji Kašelj, od tam v Zalog, Zadobrovo, Sne-berje, Šmartno in končno v Toma-čevo. Povsod v teh vaseh sva iskala po gostilnah volilce in seveda povsod tuđi pila in dajala za pijaco. Moram vam izjaviti, gospod doktor, če bi midva s prijateljem Zabarjem ne bila moža, ki znava piti in tuđi nekaj pre-nesti, morala bi oba obležati v prvem cestnem jarku. S pomočjo najinega voznika Gasperja Potegneta. ki je, kar se pijace tiče, res mož od fare, sva pa zmagonosno premagala to hu-do vinovožnjo in srečno tuđi dospela v Tomačevo. Tam smo ga pa zopet pili, da je kar od miže teklo, čeprav smo ga imeli že vsi trije precej pod klobukom. Kaj ne, gospod doktor, da smo vsi trije, 2abar, Potegni in jaz pravi junaki?«
»Gotovo ste junaki,« Je odvrnil že nekoliko nepotrpežljivo dr. Pritli-kovček;  »gotovo je tuđi, da ste vi
trije to nedeljo popili toliko pijace, kolikor jo drug navaden zemljan ćelo leto ne. Vendar me to toliko ne zanima, tcmveč bi od Vas rad izvedel, kaj je imel moj prijatelj Zabar z Ivanom Dovčem v Tomačevem in kaj je poslednji vse rekel prijatelju Zabar-ju čez njegovo čast. To mi povejte!« »Znate, gospod doktor,« je odgo-voril doktorju Sleparovič, »gostima je bila natlačeno polna, ko sva prišla že po mraku s prijatelem Žabarjem v njo. Ko sva poklicala na mizo štetan vina in v gostilni sedečim Posavcem prav prijazno rekla: »Tako ga pijemo mi Ljubljančani, ki imamo nekaj cvenka v svojih žepih!«, so naju pa začeli Posavci malo pisano gledati in skoro tuđi zbadati. Mene sicer ni nihče poznal, zdi se mi pa, da so ne-katerniki poznali mojega prijatelja 2abarja. To sklepam iz besed »moj-ster Šivanka, mek — mek — mek, suha trska« in drugih, ki so prihajale izza miz. Ko je pa moj prijatelj Zabar slišal besede »mek — mek — mek,« je bil pa ogeni v strehi. Postal je rdeč kot kuhan rak in je začel zbranim Posavcem take brusiti, đa so kar zijali. Najmilejša ljubeznji-vost, katero je zalučil Posavcem v brk, je bila: zarobljeni, zarukani kmet je! Neizobraženi Posavci pa teh, popolnoma upravičenih označb mojega prijatelja nišo mirno prenesli, temveč so v svoji kmetski zaroblje-nosti še bolj meketali in zraven še vpili nad njim »suha šivanka, farški podrepnik, farški petolizec, farški slepar, farški koritar, kuga dežetne-
ga denarja« itd. Seveda neolikanim Posavcem moj prijatelj Zabar ni ostal na take zbadljivke nobene besede dolžan in je krepko vračal milo za drago. Besedni boj se je končal tuđi zmagoslavno za mojega prijatelja Zabarja. Ko so neolikani Posavci prišli do prepričanja, da mojega prijatelja ne morejo z besedami ugnati, temveč da so v besednem boju prav sramotno pogoreli, so se pa naenkrat i zavedli svojih žuljavih pesti in le-j tem prepustili nadaljnje delo. Več i mož je naenkrat navalilo na prijatelja Zabarja in na mene in naenkrat sem videl Žabarja za trenotek v zraku, potem pa nič več. Kam je izginil | hipoma, takorekoč bliskoma moj prijatelj, pa nisem utegnil premi-šljevati, ker sem se skoro zacutil v objemu krepkih kmečkih pesti, ki me nišo poprej izpustile, dokler nisem začutil vsepovsod okrog sebe tekočino, ki je zelo močno dišala. Ko sem se polagoma izkobacal iz te tekočme, sem začel iskati svojega prijatelja Zabarja in ga tuđi končno srečno našel, četudi brez klobuka. Ko sva pa dobila drug klobuk in pi-janega voznika, sva se pa odpeljala proti Ljubljani. Zdi se mi pa, da je bil prijatelj Zabar na povratku v Ljubljano malo hud name, ker me ni pustil v vozu sedeti, temveč je od-ločno zahteval, da moram k vozniku na kćzla. Poslednji je bil pa vzlic ! svoji pijanosti tuđi ćelo pot cio Ljubljane skrajno nevoljen ter Je v eno-mer godrnjal, da ima jako občutljiv ' nos, katerega mu bog nikakgr ni zato
sredi obraza ustavil, da bi moral ž njim dihati vse tak smrad, kakršnega mora nocoj. Imel sem občutek, da ima mož prav, ker je tuđi meni ćelo pot neprijetno pod nos dišalo. Vzlic tem neprijetnim dišavam smo pa vendar srečno dospeli v Ljubljano. Tako je bilo v Tomačevem, gospod doktor, ali ni res, prijatelj Zabar?«
»Izborno, ga že imamo v pasti tega Dovča,« ie veselo vzkliknil doktor, ko je končal Sleparovič svoje poročilo. »Vložili borno mi prvi proti njemu zarobljeno tožbo in mu preskrbeli, da bo pri kazenskern sodišču prejel primerno pohvalo za svoje surovo postopanje in da bo pla-čal tuđi pošteno stroške. Stenografi-nja!  Diktat!«
Dr. Pritlikovček je nato došli stenografjnji v smislu Sleparoviceve-ga poročila narekoval obširno informacijo in potem še predložil gospodu Zabarju v podpis kazensko poobla-stilo.
S prijaznimi besedami: »Ga že imamo tička vjetega, prijatelj Zabar, in ga borno pošteno naučili peti,« je spremil prijazni odvetnik do vrat gospoda Zabarja, čega poprej tako prestrašeno srce se je napolnilo z zma-goslavnimi upi na sijajno zadoščenje, ki je bo prejel iz rok pravice za svojo krvavo žaljeno čast. To prijetno razpoloženje je pa na gospoda Zabarja tako podvzetno vplivalo, da je povabil Sleparoviča na Htrček vina, katerega sta izpila takoj na račun bodoče slavne zmage.
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
235 štev.
je padel nčenec Franc Legat s strehe in obležal nezavesten na cesti.Od-peljali so ga v bolnišnico v brezup-oem stanju.
Vlak }e povozll v Svetni vest že-iezniškega delavca Mihaela Zablat-nika. Stroj mu je popolnoma odtrgal obe nogi. Ponesrečenca so prepeljali v celovško bolnišnico.
Primorsho.
Okrajni šolski nadzornik! za Trst in okolico. Za bodočo dobo od f. 1912 do 1918 so imenovani za okrajne šolske nadzornike v ~stu in okolici vpokojen profesor tr-govski in navtični soli v Tr: i dr. Mih. Stenta, glavni učitelj na mo-škem učitelju v Gorici Ivan Ne-ckerman in ravnatelj meščanske sole v Trstu Ivan Pettener.
Goriška porota. Kot zadnja ob-ravnava v tem zasedanju se je vršila obravnava proti M. Gregoraču in so-obtožencem iz Zg. Tribuše, ki so ubili 25. marca 1. 1. Matija Vončino. So-dišče je obsodilo glasom krivdoreka porotnikov Martina Gregorača na S mesecev, Karla Ostrožnika na 7 me-secev in flenrika Murovca na 6 mesecev težke ječe Antona Ličarja in Franca Makuca pa na 1 teden za-pora.
Tržaška porota. Včeraj se je vršila obravnava (slovenska) proti vrtnarju Iv. Lahu iz Trgovcev, ker je dne 12. februar ja pri Reki svojo go-s^odinjo Rozo Osvoltovo oropal in s sekiro pobil. Prva obravnava se je vršila že juniia, toda bila je prelože-na, ker je obtoženec izjavil, da je dobil nekoč kot mlad farct težko po-škodbo na glavi, ki je imela za po-sledico. da je rostal včasih popolno-ma zmeden. Tuđi rtekateri njegovi sorodniki so epileptieni. Obtoženec je pri prvi obravnavi povedal. da je Osvoltovo najpreje s sekiro pobil in jo oropal. Pri včerajšnji obravnavi, ra »e to izpoved popravil v toliko, da je Osvoltovo najpreie oropal, po-zneje pa, ker se je bal. da bi ga Osvoltova ne ovadila. jo je pobil s sekiro. Ta mirna izpoved obtoženca je napravila v dvorani silno mučen vtisk. Po zaslišanju obtoženca in ne-kaj prič je bila obravnava prekinje-na do popoldne. — V četrtek popol-dne pa se je vršila obravnava proti 461etnemu zidariu Gallo. ki je vs'ed ljubosumnosti obstrelil svojo ljubico oženjeno Ano Maraelino in njenega očeta. Nato je obstrelil še sarnega sebe. Gallo dejanje prizna in potrdi. da ga je prignala k temu koraku ljubo-sumnost. Sodišče je stavilo porotni-kom 7 vprašanj. Porotniki so potrdi-li samo vprašanje glede težke teles-ne peškodbe, vsa druga vprašanja glede uboja poskušenega umora itd. pa so zanikali. Sodišče je obsodilo obtoženca na 2 leti težke ječe. Od kazni se mu odračuna 3 mesečni pre-iskovalni zapor.
Regulaciia Soče in njenih prito-kov. y Trstu se je ustanovila stalna komisija za regulacijo Soče in njenih pritokov. Komisija predseduje r?a-mestnik princ Hoheniohe. Prve seje so se udeležili zastopniki poljedelj-skega ministrstva. ministrstva za javna dela. trgovskega ministrstva in goriškega deželnega zbora ter več poslancev. Komisija odpotuje danes na lice mesta, kjer se bodo pričela prva dela. Posvetovanja se radalju-jejo v ponedeljek. Regulacijski stro-ški so proračunjeni na 15 milijonov kron, ki so razdeljeni na 15 let. Za prvo gradbeno perijodo je določeno približno 400.000 K.
Zblaznel vojak. Na trgu Goldoni v Trstu se je včeraj odigral prizor, ki je povzročil precej razburjenja med zbranimi pasanti. Sredi trga se je kar na enkrat popolnoma slekel vojak 97. pešpolka Giraldi, ki je v Trstu na začasnem dopustu. Seveda se je okrog njega zbrala množica pa-santov, toda nihče se ni upal blizo, ker je vsak vedel, da bi imel oprav-ka z norcem. Ko je bil mož popolnoma slečen, je potegnil bajonet in za-čel groziti navzočirn. Po hudem boju sele se je posrećilo stražnikom, da so Giraldija razorožili in ga odpeljali na policijo in od tod v bolnišnico.
Detomorilka, ki je zakopala, ka-kor smo že poročali svojega otroka v nasipini pred tržaško luko je 2Uet-na blagajničarka Ana Gabardi, doma pri Ljubnem na Zg. Štajersk. Dekle so našli v bolnišnici, in je takoj priznala da je dete po porodu umrlo naravne smrti, na kar je truplo zavila v papir in skrila v svoji omari. Pozneje pa je truplo zakopala v pe-
sek.
Družinski prepiri. V Trstu se je zastrupila vsled družinskih prepirov 311etna soproga pismonoše Marija Simoničeva. Pila je v navzočnosti svoje tasče ocetovo kislino. Tašča je takoj poklicala zdravnika, toda bilo je že prepozno.
Mestni proračun v Pulju, kjer so ga v zadnjem času laiki gospo-darji strahovito zavozili, izkazuje 1,457.158 K dohodkov,   izdatkov pa
1,830.000 K, to Je 380.000 K primanjk-ljaja. Ker pri sedanjih razmerah, ki vladajo v Pulju ni upati, da bi država kaj pomagala, bo treba na vsak način ta primanjklja] pokriti z zvi-Šanjem doklad.
K samotnom nemškega atašeia grofa Posadovskega, o katerem smo poročali, da so ga našli v parku ne daleč od Dubrovnika ustreljenega poročajo naknadno, da se je grof Po-sadovsky zavedel in izpovedal ste-deče: Ze na Dunaju in v Splitu se mi je približaval neki individij in mi sia-vil različne nevsprejemljive ponud-be. Ko sem šel na izprehod v bližnji park, se mi je ta človek zopet nena-doma približal. Da bi ga odgnal, potegnil sem iz žepa samokres. Pri tem pa se mi je samokres izprožil in kroglja me je zadela v leve prsi. Neznance je pobegnil, jaz pa sem obležal na tleh ranjen v dežju 36 ur. Kli-cal sem pomoč, toda zaman. Rosa-dovsky je nevarno ranjen in ni gotovome bo okreval. Njegovi prijatelji in znanci verujejo njegovi izpovedi, češ, da ni imel grof niti najmanjšega povoda za samomor. Kljub temu pa je ćela zadeva jako zagonetna.
Dnevne vesti.
+ Kterikalei in Hrvatje. Zadnje tedne igrajo klerikalci zopet veliko komedijo. Ravno tišti ljudje, ki so pred par meseei še reševali Cuvaja, so zdaj, ko je mož izgubljen, začell proti njemu veliko vojsko, da bi po-tern mogli slepariti Hrvate, češ, mi smo ga vrgli. S tem bi radi položili temelje klerikalni stranki na Hrva-škem. Sicer so hrvaški pravaši že klerikalni do kosti, a našim klerikal-cem to še ne zadostuje. Na Dunaju so se naši klerikalci združili s hrva-škimi pravaši, »Slovenec« pa poro-ča, da bodo zdaj y Zagrebu proti pravaškim klerikalnim časopisom ustanovili še klerikainejši dnevnik, ki naj vse druge izrodrine. Presenetilo to pač ne bo nikogar. Samo popolnoma slaboumni Ijudie verjarnejo, da je klerikalcem res za zbližanje Slovence v in Hrvatov in za Jugoslovan-stvo sploh, v resnici j^m ni za nič drugega, kakor za zmago Klerikalizma in za katoJiško propagando med pravosSavninil  Siovani.
-r Oropano gasilstvo. Med ga-silnimi društvi, katerim deželni cd-bor ni dal podpore, je tuđi žužember-ško. Čuje se zdaj, da cdstopijo od žu-žemberskega gasilr.ega društva načelnik, tajnik in blagajnik. Čudno je to, da niti žužemberško gasilno društvo ni našlo milosti v očeh dr. Lam-peta in dr. Pegvina, sa] je sara žužem-berškj župan in klerikalni dežeini coslanec Ivan Vehovec pred enim letom izbral načelnika in tajnika in kot najboljši moči postavil društvu na čelo. Bila sta res marljiva in dela vna, kakor se je pokazalo ob Času letošnjih požarov v žužemberški ob-čini. Žužemberški župan in poslanec jima je za trdno obljubil, da dobi požarna bramba v letu 1912 gotovo naj-višjo podporo, kar jih more deželni odbor sploh dati: to isto je Vehovec obetal in poudanal tuđi ob času ob-čnega zbora meseca marca 1912 v njegovi gostilni in pristavil, da ie on že osebno govoril z dotičnim referentom pri deželnem odboru. Zdaj 'fi pa žužemberško nasilno dnistvo i/klju-čeno od podpore, ker je liberalno. To dejstvo kaže, da župan in po^anec Ivan Vehovec ali nima prav ne ene-ga vpHva pri de^^lnem odhoru a!i pa ni nobenega koraka storil in je požarno brambo Ie »farbal«. Ali pa inorda caka, da dobi on podporo v roke, da bi potem ž njo delal kakor z otrobi in s koruzo ob času lanske suše? Tuđi od drugih strani nam poročajo, da je nastala v raznih gasil-nih društvih zaradi nečuvenega po-stopanja deželnega odbora velika kriza. Ponekod zahtevajo člani, naj se društva razidejo, naj gasilno orod-je prodajo in prisilijo občino, da bo sama skrbela za požarno varnost. V drugih društvih je zopet struja, naj gase v slučaju požarov samo pri svojih članih in podpornikih, pri drugih pa naj gasi deželni odbor. To stoji, da je nečuveno postopanje deželnega odbora ustvarilo razmere, kl znajo roditi siabe posledice. Zlasti jih bodo občutile zavarovalnice, če se ne bodo energično zoperstavile deže-nemu odboru.
-h »Hinaus mit den Tschechen«. Avstrijski Nemci vživajo res izred-ne privilegije in različne c. kr. oblasti skrbe s čudovito pozornostjo, da se jim ti privilegiji niti za las ne pri-krajšajo. Med drugimi privilegiji imajo Nemci tuđi ta, da smejo ščuva-ti kolikor hočejo proti Slovanom. To se vidi iz nemških listov vobče, ker smejo pisati kar hočejo, vidi se pa to tuđi iz drugih dogodkov. Tako so Nemci izdali posebne koleke, na ka-terih je naslikan oster meč in na ka-terih je napis »Hinaus mit den Tschechef!«.Će to ni ščuvanjenajhuje vrste, potem ne vemo, kaj naj se še tako imenuje. Teh koikov ne prilep-ljajo Nemci samo na pisma in   raz-
glednice, nego tuđi po železniških vagonih. Slovenski spominski kolek, ki je obsegai samo napis »20/9« so seveda preganjali in konfiscirali in trdo obsojali ljudi, ki so ga rabili, ta razbojnički netnški kolek z meceni in nanisom »Hioaus mit den Tschechen« pa ni konfisciran, nego ga svobodno rabijo ćelo — c. kr. varuhi postav.
+ Klerikalni kmetje proti dr. Lampetu. Deželni odbornik dr. Lampe se kaj rad vozi z deželnim avto-mobilom v Smarje. Ali so to službene vožnje ali veljajo zgolj privatni zabavi, ne maramo preiskovatL Tuđi te dni se je peljal dr. Lampe z deželnim avtomobilom iz šmarja proti Ljubljani. M.d vožnjo mimo neke hiše je priletel svreženj trdo zbitega sena v avtomobil. Dr. Lampe je bil seveda silno razjarjen. Jel je kričati, da je to delo liberalnih Iumpov ter ukazal Šoferju, naj avtomobil okrene, da bosta izsledila liberainega »aten-tatorja« te»- ga izročila roki pravice. Tako je avtomobil zopet počasi pri-drčal pred ono hišo. Ćef in že je imel gospod deželni finančni minister v glavi »buši« sena, da mu je kletev »hudičevi liberalci« kar obtičala v grlu. Sofer je skočil z avtomobila, da bi vjel drznega napadalca. Za njim je prikrevsal Lampe, veseleč se že v napreje, da bo mogel zopet enkrat izročiti orožnikom »enega liberainega lumpa« ter o tem napisati krvavo istorijo v »Slovencu«. Kmalu so imeli v pesteh zločinca. Toda kdo popiše žalost in gnev častitega gospoda Lampeta, ko se Je dognalo, da je hudodelec sin, rodni sin nekega znanega klerikalnega župana. Ce je Lampe napadalca izročil orožnikom, ne vemo, to pa vemo, da molče kakor grob klerikalni listi, ki bi sicer napravili iz dogodka veliko afero, ako bi bil napadlec slučajno naprednjak.
-f To so kristjani! »Hrvatski Dnevnik« v Sarajevu, glasilo katoli-skega nadškofa dr. Stadleria, je na-nisal z ozirom na vojno kršćanskih balkanskih držav protu Turčiji to-le: »Političnim tepcem pripovednjete gospodje, da stopata Srbija in Crna gora v vojno za osv-oboditev kršćanskih narodov. Ti državi goni v vojno prevelik apetit za razsirienje svojih mej in niČesar drugega. Katoliki se morejo naimanj veseliti srbskih uspe-hov na Balkanu, ker je katolikom mnogo bolje na Balkanskem pod turskim gospodstvom kakor pod srb-skim.' Katoliški duhovnik, ki je na-pisal te stavke, prav gotovo še ni bil nikoli niti v Turčiji, niti v Bolgariji, niti v Srbiji in Crni gori. Ako bi bil v Srbiji, ako bi bil v Bolgariji in Crni gori. bi pač vedel, da uživalo tam katoliki popolno versko svobo-do in da se ne dela tam med pravo-slavnimi in katoliki orav nobena razlika. Tn v Turčiji? Ce bi bil pisec no-tice v »Hrvatskem Dnevniku« samo pekukal na primer v Makedonijo, pa bi vedel, da so tamkajsnji kristjani in naj bodo pravoslavni ali katoliki. pravi siižnii, s katerimi lahko vsak musulman dela, karkoli hoče. ne da bi se mu bilo bati kakršnekoli kazni s strani državne oblasti. Ako bi bil pisec gori citiranih vrstle na svoje oči videl nepopisno in neizrečno trpljenje kršćanske raje v Stari Srbiji, Makedoniji in Albaniii, notem bi pač ne zagrešil sramoteče laži, da se ^katolikom dobro godi pod turskim gospodstvom«! Sicer pa je katoliški duhovnik, ki je napisat ono notico v »Hrvatskem Dnevniku«, lahko sre-čen, da ne priđe v roke katoliškim Malisorom, ki se sedaj^ramo oh ram! bore s pravoslavnimi Crnogorci proti ljutemu Turčinu, zakaj le-ti bi ga obesili na prvo drevo!
-f- Sankcijoniran deželni zakon. Cesar je sankcijoniral zakon, s katerim se dovoljuje dvigati tržni občini Vipavi pokopališke pristojbine od 1 do 200 K.
—  Pogreb    okrajnefca    glavaria Lapajneta. Včeraj popoldne se je vr-šil pogreb okrajnega glavarja Lapai-neta. Zadnjo čast so izkazali pokojniku  poleg    funkcijonarjev    deželnc vlade in deželnega sodisča    tuđi zastopniki mesta, na čelu jim župan dr. Ivan    Tavčar,    zastopniki    društva »Pravnik« in zastopniki raznih drugih korporacij in društev.
—  Smrtna kosa.   Snoči je  umri na Korlovski cesti št. 7 gospod Jakob K o c j a n v starosti 88 let. Rajnki je bil rojen v Ljubljani 1. 1824. in je bil iz znane rodbine Kocjanov na    Do-lenjski cesti. Bil je 50 let hišnik v to-varni Samassa.   Udeležil se je   tuđi kot korporal bitke v letu 1848--1849 ter bil odlikovan s 5 kolajnarni. Pogreb je jutri ob 4. uri popoldne. Počivaj v miru!
—    Novo   športno   društvo    v Ljubljani. Kakor se čuje, nameravata deželni    odbornik    dr.    Z a) e c    in urednik   »Slovenca«    5 t e f e    ustanoviti    v    Ljubljani    v    najkrajšem času atletsko društvo pod    imenom »Gobec<', v katerem se bodo vadili tuđi ostali člani občinskega sveta S. L. S. z atletiko tako, da bodo v eni prihodnji   seji ne   samo   s   svojim ostudnim Jezikom, marveč tuđi   de-
jansko napadali svoje napredno ml-sleče kolege. Zastopniki S. L. S. v občinskem svetu imajo v svoji sredi nekaj prav šibkih mož proti orjaškim postavam naprednih kolegov, zlasti Ložar je videti prav šibkih rok in nog. Smili se nam, kako ga bodo premetavali Stefe, Zajc, Rojina in Kregar. Rednih vaj se bodo morali udeležiti vsi Člani klerikalnega »kljuba« občinskih svetovalcev, ki se bodo vršile redno vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od 7. do 9. zjut-raj, tako da bodo obenem tuđi izči-stili glave od prejšnjega večera pre-več zavžitega alkohola. Izredne vaje se bodo vršile pred vsako javno ob-činsko sejo po dve uri, tako da bodo prišli čisto »kampfbereit« in ujačeni v občinsko sejo. Traineurja bodeta seveda Stefe in Rojina, ki sta že več-krat delala primerne poskušnje z raznimi napadi na neizkušene boril-ce. Kaj lepo bo videti Stefeta v oble-ki borilcev s kratkimi hlačkami in srajčko brez rokavov. Posebno do veljave bo prišel njegov trebušček in pa zdrave in trdne mišice. V lepoti oostave mu bo nekoliko konkurin?! Kregar, ki pa še daleč ne dose^-* vseh krasot in zmožnosti Štefetovt nostave. Katero metodo metanja ?! bodo zbrali, še nišo na jasnem, najbrže pa, da se ne bodo držali nobe-nih do sedaj znanih metod in da si bodo preklanfali nemsko, laško in franeosko metodo in ustvarili posebno klerikalno metodo, ki bo učila zgrabiti nasprotnika, kjer koli jim bo prilika dana in Če drugače ne, ga "bo do pa sunili v »gobec«, da se mu bode takoj zavezal. LožarČek in Kosek bosta precej časa rabila, da bosta kakega svojega nnsnrotnika v tem društvu premagala, ker sta preslabe postave, tišti na. ki so bili svoj čas telovadci pri Sokolu bodo pa prej prišli do svojih moči in se nm ne bo treba dolsro časa trenirati. Bahovček bo posebno tiren z nosrami, kakor .ie nri zadnji .seji pokaza!. Njegove noge so veliko *>o!j «ribčne kot pa jezi-čck. z?to bi bil veliko bolj spreten za ncr-~*nkmo kot pa za rokoborho. Priporočamo mu, raj se te?a športa rcsr.o poprime in dosegel bo gotovo večic uspehe kot pa v zbornici ob-čin3l:orra sveta. Tom^ž Novak ho v tem društvu imel tuđi dovolj prilike se izvežnati z raznimi vprasanji: n. pr. afi je gosDođu predsedniku znano, da se člani našega društva tuđi vež-baio v rokoborstvu po r?zrnh gostil-"ah in kavarnah in še ćelo z nedru-štveniki. kar ne odgovarja oravilom. Vprašarn gospoda predsednika, če :ma voljo ta nedostatek odpraviti in odredili, da se od?]ej naši člani vež-baio Ie v drtištvenem lokala in pa v zbornici ebčinskega sveta. Če se na-mera dr. Zajca in Stefeta uresniči. ^odo prizori za bogove. Svetovati bo treba g. županu, da nemudoma odredi, da se galerija zbornice zdat-no poveča in od poshišalcev oziroma <r!ednlcev zahteva primerno vstopni-no, ki se bo stekala v posehen za-klad za podporo ponesrečenih roko-^orcev v občirtskem svetu. Uverieni smo, da bo z ustanovitvijo tega društva volilcem S. L. S. veliko bolj ustrezeno.kot pa z olepševalnim društvom, katereea namen bi bil gojiti rozee in pa skrbeti za okras okenj in hnlkanov. Pri prihodnji volitvi v ob-činski svet bo na S. L. S. postavila Ie tisto za kandidate, ki bodo od posebne komisije potrieni. da imalo vse sposobnosti in zmožnosti za atletiko. — Angelus.
—  Zveza slovenskih Javnih ljudskih knjižnic   v Ljubljani    prosi,    da vse one knjižnice,   ki so dobile prospekte o Zvezi,    takoj prijavijo svoj nristop,    da se ve določiti    visokost števila tiskovin.    Ravnotako   se   naj vse one knjižnice, ki žele pristoniti, obrnejo do Zveze za prospekte,   ka-tere    jim rade volje posije.    Za vse informacije    je Zveza    slov. knjižnic vedno na razpolago.    Sedež    ima v Ljubljani, Wolfova ulica 10. S. Gre-gorčičeva knjižnica.
—  Mestni vodovod. Pred kratkim so se ob navzočnosti strokovne-ga izvedenca mestne    občine gosp. inženirja    Smrekerja iz   Mannheima vršile garancijske preskušnje pri no-vem črpalnem stroju, katerega Je postavila    tovarna    Andritz,    akcijska družba v Andritzu pri Gradcu. Uspeh teh preskušenj je bil v vsakem oziru izvrsten. Iz zapisnika, ki se je povodom preskušnje sestavil, je povzeti, da deluje novi stroj pri vsaki hitro-sti popolnoma mirno, brez sunkov z 98 Jo  volumskim    efektom.    Poraba pare je za približno 20% ugodnejša, kakor garantirana.    Z novim   črpal-nim strojem je možno    dvigniti na uro 300—450 kubičnih metrov vode v vodohram na tivolskem hribu.
—   Vzldanje  spominske   plošče. Včeraj popoldne so v oporno betonsko steno ob novo regulirani    Gru-berjevi cesti —   sedaj    Nadvojvode Friderika cesti — vzidali priprosto mramornato spominsko ploščo z napisom: »Cesta znižana 1. 1912.«
—  Najbolj   prijetno   se   prileže zjutraj in popoldne vsakemu skodeli-
ca dobre kave. Pri nas zdaj vsak že ve, da se da najboljša kava napraviti samo s Kolinsko kavno primes-jo, ki je po pravici dobila ime naj-boljšega kavnega pridatka. Priporo-ča jo pa slovenskim gospodinjam po-leg izvrstne kakovosti tuđi ta okolnost, da je pristno domaće blago. Poudarjamo, da Kolinska tovarna od svojega čistega dobička daje vsako leto prav znatne vsote v naše narodne namene in predvsem podpi-ra našo prekoristno družbo sv. Ciri-Ia in Metoda. Slovenske gospodinje, kupujte torej samo izvrstno in pristno domačo Kolinsko kavno   primesl
Napredno politično in gospodarsko društvo za Moste je kakor nam pišejo, menda popolnoma zaspalo. Nobenih sej ni, nobenih zborovanj. To je slabo znamenje. Zato pozivamo odbor, naj se vendar* kaj gane in oriredi kako zborovanje ali vsaj kako sejo, da borno vedeli, pri čem da smo.
Pogorcfci v Tomačevem nam pišejo: Dne 12. maja je nas zadela huda nesreča. Pogorelo je nam 17 poslopij. Obljubila se je nam pcdpora od raznih strani, tuđi od države in dežele. Mestna občina ljubljanska je nam dala podporo, tuđi dobri Ijudje so nam priskočili na pomoč ter nas obdarovali z obleko. Sosedne vaši so storile svojo človekoljubno dolžnost s tem, da so nam dale na razpolago večio količino sena in slame. Vsem tem našim dobrotnikom smo iz srca hvaležni! Po časopisih pa smo čitali, da je deželni predsednik baron Sdnvarz ukazal, naj se po vseh cerkvah na Kranjskem nabirajo milodari za nas nesrečne pogorelce. Gotovo je. da se je po cerkvah na-bralo nekaj milodarov, vendar še doslej od teh darov nismo sprejeli niti vinarja, dasi je poteklo že 5 mesecev, odkar je nam požar uničil vse. Kakor čujemo, se nahajajo tišti darovi v rokah šentoeterskega župnika P e t r i č a. Zakaj nam le-ta podpor ne izroči, ne vemo, morda caka na kake volitve, da bi nas lag-Ije imel na vrvici. Ce je tako postopanje pravilno, dvomimo, zato se obraćamo na visoko deželno vlado z vljudno prošnjo, naj se ona usmili nas nesrečnikov ter ukaže župniku Petriču, odnosno tistemu, ki je spre-jel milodare za nas, naj denar vendar enkrat izroči tištim, za katere je bil nabran.
Osleparjen gospodar. Neki go-spGdar v Ribnici je proda! doma svoje posestvo in prebiva sedaj v No-vem Vodmatu. Temu možu ie razupi-ti moščanski župan Oražem ponudi! svojo hišo v riradeckega vaši s pri-stavkom, da gre lahko takoj s 1. juni jem v to hišo, ako mu da takoj 9000 K zanjo. Omenjeni gospodar je res dal Oražmu denar, a ko se je kupee nove hiše hotel notri nastaniti, je prišla — prepoved mestnega magistrata. Oražmova hisa je namreč tako pomanikljivo zidana, da magistrat ne more dati prebivalnega do-voljenja, dokler ni hiša popravljena. Gospodar, ki je dal Oražmu 9000 K za hišo, mora še sedaj drugod stanovati in plačevati najemnino, ker Oražem hiše še vedno ni spravil v dober stan. — Tako delajo klerikalci s kmetom in ni se čuditi,_da je klerikalni državni poslanec Žitnik pred nekaj leti na nekemshodunaNotranj-skem govoril, da je bedasto kmečko ljudstvo največji zaklad za klerikal-ce. Pa ne samo, da je okajeni klerikalni poštenjak Oražem* rečenega kupca iz Ribnice tako grdo na led speljal in ga pripravil ob denar — zdaj hodi še drug klerikalen poštenjak, Oražmov agent in klerikalni agitator Franc Cerar iz Novega Vod-mata (Družbena ulica št. 21) nad tega gospodarja in lovi kronce. Prišel je že dvakrat, prvič s pretvezo, naj mu da tri krone za platno, na katerem bo napravil nacrt za drvarnico pri niši, čeŠ, da se na to razume; drugič je prišel pretečeni teden zopet po tri krone, češ, da pojde po inženirja v Šiško, da podpiše nacrt, drugače ga komisija ne odobri in bo moral mož še dolgo čakati, predno bo smei v hišo. Tako je Franc Cerar izvabil od moža šest kron. Mož je končno Ie spoznal, kako ga je Oražem navlekel, Cerar pa ogoljufal in bo nastopil sodnijsko pot.
V Hrušici pri Ljubljani je predsednik krajnega šolskega sveta župan Korbar, ki pa zelo slabo skrbi za našo solo. Mi davkoplačevalci plaču-jemo sicer za solo vsako leto pri občinskih dokladah znatne zneske, menda čez poldrugi tisoč do dvati-soč kron. Proračun za šolske po-trebščine zadnjih treh let, odkar je Korbar predsednik, je znašal čez 5500 K. Toliko denarja je Korbar moral potegniti, ker je potrdil proračune c. kr. okrajni solski svet. To je že nekaj denarja, a vendar ni pre-skrbljena hrušiška šola z najpotreb-nejšimi stvarmi. Nima niti ene dobre table, ne sprav za dežnike. Manjka ji tuđi računski stroj in mnogo drugih potrebnih učil. Se ćelo crnila in krede ni imela Ietos naša šola, tako da otroci niti pisati nišo mogli prve
235 štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran. 5
štiri dni šolskega leta. Korbar ni ho-tcl kupiti stvari, dasi rad pobere de-iiar. Tuđi nima šola drv za kurjavo. Ko je učiteljstvo zahtevalo, da se mora radi mraza v šolskih sobah za-kuriti, šolski sluga tega ni mogel sto-riti. ker je drvarnica prazna. Sele :ez dva dni je pripeljal od Korbarja na ročnem vozičku nekaj drv in pre-inoga. Na ročnem vožičku posojuje Korbar soli drva, on sam pa je od-peljal meni nič, tebi nič, zadnja tri •cta vsako leto z dvema konjema voz premoga, ki je bil naročen za solo, na svoj dom. Po pravici se ijudje vprašujejo, kam gre denar, ki ga placu jejo za solo. Zahtevamo, da predloži Korbar, kot predsednik krajne-ga šolskega sveta račun o dohodkih in stroskih naše sole, katerega že ni rrlož\\ tri leta, dasi bi ga moral po n stavi predložiti vsako leto. C. kr. okrajni sol. svet ga naj k temu prisili! — Več davkoplačeval-cev.
Moje kraiiestvo ni od tega sveta. V prijazni vasici na Gorenjskem pašuie mašnik, čigar dejanja kazeto, da mu je za denar veliko več, kakor za izveličanje duše. Za pogrebe računa čez postavne določbe, pravijo, da ćelo po petkrat, in ravnotako za zvonenje in maše. A kako plačuje svoje cerkvene služabnike? Ministrantom daje samo od maš — brez razlike — po osem fiekov, za zvonenje in pogrebe pa plačuje toli-Vo kot nič. iMežnar ima mesečno ravno osem kron, stanuje pa v občinski — revni hiši. Resnične so besede: Moje kraljestvo ni od tega sveta.
Župan v Žireh postane lahko še s'aven jezik-oslovec, ako mu bo sre-Ca mila, da še dal] časa ostane načelnik žirovske obCine, kjer mu bo še mnogokrat dana ugodna prilika, razveseliti svoje sovaščane s tako krasnim literarnimi in jezikoslovnim! cvetkami, kakor jih je sedaj razvese-lil s svojim razglasom, ki ga je sam sestavil in pbtem nabil na občinsko desko. Da ga otrnemo pozabliivosti, <:a podajamo tukaj v cetoti. Glasi se raslednje: »Oglas prošne Županiga tirada v 2ireh glede prispevka enegn de!a h plači noviga ustanovleniga organista v Župni Čerkvi v Zireh — drugi Oglas ravno Zate Zadeve das^ prispeva 600 kron spristakom da plačeje ta Znesek samo 2upljani žirovske Župnije — in da se nrosi c. kr. davčni urad v Ićriji dapoNra od navedenih Župiianov — Sklen opčin-vkiga odbora 22. 9 19??. - — Za poč't!
Vsiljivost »S!omškovih« česii!-cev  okrog   »Slovenske  Straže«.    Z
v at r arijske ga nam piše prijatelj: Kakor znano, je dne 24. septembra r. 1. minulo 50 let, odkar je zatisnil za večno oči vladika A. M. Slorrrek. C. kr. deže'ni Šolski svet je na pritisk klerikalcev izdal poseben odlok, glasom katereora se je lahko ta slučaj slavil po vseh solah kranjske vojvodine. — To priliko je porabila takoj -Slovenska Straža« in je poslala vsem krajnim šolskim svetom, v roke predsednika. tiskan govor, ki naj se govori ob te] slavnosti. Govor nima niti trohice šolski mladini primer-ne tvarne, temveč bere se kakor kaka pridiga za stare terciialke. Se-veda, vsakemu govoru je bil priložen rioštni ček, s pozivom, da se plača 40 vin. — Preklicaro slabo mnenje imalo merodaini klerikalni faktorji v Mubljani o du<rem nivoiu »Slomška-rije«, ako jim še toliko ne za^ipajo, a bi sestavili vsaj tak. če že v* bolj-m govor — o pokojnem Sloinšku. — So se mogoče spomnili znanega govora deželnega po«=lanca Ravniharja! -Slomškov  častile c.
Elektroradiograf   »Ideal«.    Spo-red za soboto 12-,  nedeljo 13. in po-
ledeljek 14. oktobra: 1. Od Sion? do Champerv. (Potovalna slika.) 2. Pri-
iicliica. (Velekomično.) 3. Gospa ^jazljivca. (Drama.) 4. Čudesni -urok. (Ameriška veseloigra.) 5. Če-\i Dvones. (Varietetna slika.) 6. ^mrtna žrtev. (Senzaciiska nravna drama z VVando Treumann in Vigo Larsen. Vitaskopefilm Co., Berlin.) — Samo zvečer. 7. Nauke si zava-ruie življenje. (Velekomično.) V to-rek -Srčno zlato«. (Krasna drama.) Zdravstveno stanje mestne ob-čine ljubljanske. Od 29. novembra pa do 5. oktobra je bilo 19 novorojen-
ev, 1 rnrtvoroienec, umrlo jih je 15 ir: sicer 4 domaćini in 11 tujcev. Med u-mi je umri eden za škrlatico, 1 za ;-tiko, 2 vsled nezgod in 11 za raz-:-imi boleznimi. Oboleli so za infek-
i:nznimi bolezni 3 in sicer 1 za škr-
latico, 1 za tihisom in 1 za vratnico.
S ceste.   Ko je včeraj popoldne
rosestnik g. Jožef Stupica    pripeljal
' Slomškovi ulici z dvorišča na ce-^<\ je baš mimo prišla mestna ubojica Marija Sitarjeva. Q. Stupica je 1 oiija takoj ustavil, vendar je pa ta Sitarjevo zadel in podrl ter jo lahko Klesno poškodoval. Ker je ubožica stara že 87 let, se je pri tem onesve-s*i!a in so jo prepeliali z rešilnim ^ ozom v deželno bolnišnico.
Tatvina. Hlancu Valentinu Sla-f'iču je bilo na Erjavčevi cesti §t. 9, ukradene^ra neka} denarja in dva zlata prstana.
Nesreča. Ko so včeraj popoidne
na Jesenicah pri telefonu popravljali žice, je na delavca Franc Kranjca padel drug in ga tako močno poškodoval, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico.
Delavsko gibaaie. Včeraj se ]e odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 59 Slovencev, 17 Mace-doncev in 10 Hrvatov; iz Amerike je prišlo 30 Crnogorcev in 70 Hrvatov; 40 Kočevarjev je šio na Dunaj, 27 Hrvatov pa v Buks.
Izgubljeno in najdeno. Trgovski vajenec Franc Zdešar je izgubil crno žepno listnico z bankovcem za 10 K. — Posestnica Uršula Rus je izgubila temnorjavo denarnico s vso-to 75 K in nekaj računov. — Soproga užitninskega paznika Frančiška Be-nediktova je našla štiri zavitke, dva zlata prstana in uhane. — Uradnik g. Josip Palma je našel double šči-palnik. — Zasebnica Elizabeta Zon-sič je našla bankovec za 20 K. — Voznik električne železnice Franc Biažič je izgubil dve hranilnični knjižici Kranjske hranilnice z vlogo 600 K.
Izgubljeno. Si.oči je bila izgubljena zlata broša z opali na poti od pošte do Spod. Rožnika in sicer sko-zi Knaflovo ulico. Najditelj se prosi, da odda brošo nroti primerni nagradi v uredništvu »Slov. Naroda« v Kna-flovi ulici.
— Alkohol in tobak povzročajo z vedrrni razburjenjem ž!vc In žclod-čnih žleznic razno motenje prebave in s tem bolezni nDjrazličnejših vrst. Opazovanja in poskusi, ki so se izvršili večinorra na medicinski kliniki kraljeve ogrske univerze v Budim-nešti, doka7u|ejo, da alkoholiki, ki so že popolnoma izgubili slast, po vsak-danji rabi naravne Franc-.Tožefove erenčice, zadobe zopet v najkraj-šem času popolno slast do jedi. — Pravo Franc-Jožefovo grenčico se dobiva v lekarnah, tuđi v boljših drogerijah in trgovinah z mineralri-mi vodami. Razpošiljalno ravnateljstvo Frarc-Jožefovih zdravilnih vrelcev v BiKJimpesti.          (-^517)
E;mtw otroš^a bolnico
je zavod vkateremjebiio  oskrbovanih /e nešteto otrok slovenskih staršev. Ta dobrodelni zavod, ki je vreden iz-datne podpore in ki se ga v prvi vrsti positižuieio revni domaćini, je  izdal sedaf oklic, ki ga hočemo prijaviti s posebnim priporočilom. naj bi se mu občinstvo    kar     najbolje     odzvalo. Oklic se slasi: Vsem plemenitim člo-vekoljubom.    Ena  najvažnejših na-Di av, delo nlemer.itega in dejanskec:a čiovekoljubla je  EHzabetina otroška IjOlnica.    Misel, ki je ustanovila    ta človekoliubni zavod, govori sama   k .srcu vsakeffa priiatelja otrok in ljudstva. Saj ima naš čas poleg Mesteče luči tuđi temne sence in zlasti obra-ča  pogled  na  deco  siromaštva.  Napredak človeštva boce, da človeko-Ifiibna naprava ne zaostaja v razvoju, zakaj zahteve. ki se stavljao    do rJizsbeti^8 otroške bolnice, rasto od leta do leta. Kužne bolezni posledniih let so prenričevalno dokazale, kolika dohrodelna  naprava   je    EHzabetina otroška    fcolnica.    Ustanovljena    za ubožne in bogate otroke iz mesta in s kmetov brez razločka    narodnosti tn vere, skrbi edino za to, dn v sili in bedi ne shira naraščaj. Velikodušnost nrehivalstva je prav spoznala potreba, in vrednost tegra zavod,*  in zato ga je s samopomočjo ustanovila    in pospeševala ter ugladila pota, do ka-terih se utegne še iznopolniti. Ta na-drlmia izpopolnitev pa je    sedaj    že neodloživa, ako naj Flizabetina otroška bolnica ttidi poslej izvršuje svoj namen.     Velikodušnost     plemenitih človekoljubov je  omogočila  izpopolnitev zavoda, zlasti napravo   kopeli. in omogočila bo tuđi nove naprave, ki so ubogim bolnim otrokom v pro-sr>eh in blagost. Prccetšnii del otrok. ki se snrejemajo v Flizabetino otro-ško holnico, ima namreč bolezni, na katere ugodno vpliva zdravljenje    s solnčno svetlobo. Zato namerja društvo    za    vzdržavanje     FJizabetine otroške    bolnice    v     Ljubljani     na ustreznem kraju ob   bolniškem   po-slopiu zgraditi teraso za ležanje,   da bi pri večjem številu bolnikov racionalno uporabljalo solnčne in   zračne kopeli, ki jim gre v otroškem   zdra-vilstvu odlično mesto. Vendar pa ni ta nova naprava edina potreba;    še druge nujne nove naprave in   izpo-polnitve čakajo zvršitve, ki se je morala zaradi   nedostatnih    pomočkov odlagati od leta do leta.   Vse člove-koljube prosimo torej, naj pomagajo pri umanitarnem delu. Prihodnje dni se bodo zaradi   zložnosti    darovate-Ijev z nabiralnimi polarni in položni-cami pobirali odmenjeni darovi. Nih-če naj ne odkloni sodelovanja, ki ga narekuje ljubezen do bližnjega in ki je obenem častna dolžnost človečan-stva? To prošnjo naj vpošteva pre-bivalstvo v mestu in na kmetih. toplo naj jo uvažujejo    vsi,    ki    ljubijo otroke. Skrb za deco je najplemeni- I tejše in najuspešnejš* delo na svetu *
in že danes izrekamo vsem velikodušnim dobrotnikom najiskrenejšo zavalo. Uspeh zbirke se objavi ob svojem času. — Društvo za vzdrža-vanje Elizabetine otroške bolnice.
Narodna obramba.
Družbi   sv. Cirila in Metoda   je
poslala gdč. Pepca Mahorčič z Di-vače 10 K, dar »Slov. plan. društva« mesto venca na krsto pok. B. Steb-laja. C. M. podružnica za Volčj'o Drago je nabrala v5 K mesto brzojavke glavni skupšeini. V Vrhpolju je bil pri g. Jos. Koscu 29. septembra šentjernejske podružnice sestanek, za družbo se je nabralo 22 K. G. Iv. Korenčan, veletržec v Ljubljani je izročil po svojem trg, potniku g. Va-lenčiču C. M. podružnici v Matenji vaši za lista »Repunlikan« in »Teht-nica« 5 K; g. veletržec Iv. Perdan v Ljubljani pa je daroval C. M. podružnici na Savi povodom njene veselice 10 K. — Vinska trgatev podružnice posavske je vrgla dne 6. t. m. v go-stilni pri »Ruskem carju« čistih 144 kron 55 v navzlic — turskim napadom na dobre Slovence. Hvala!
Društveno noznsnilo.
»Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj« je pridobilo o-d de:^elne vlade za svojo društveno knjižnico pravico javnosti. Društvo je zategadelj sprernenilo svojo dose-danjo društveno knjižnico v javno ljudsko knjižnico, v katero ima pri-stop vsakdo. Tzpopolnilo je svojo že doslej bogato knjižnico deloma z da-rili. deloma vsleil nnkupa z nnjnovej-šimi, sploh pa 7 najbolišimi de?i slovenske in neniške književnosti, da vstreže lahko vsem željam in okusom čitajočega občinstva. — Pri-Čakujemo, da se bodo knjižnice osobito zaradi bližajočih se dotgih zimskih večerov pridno posluževali ne-le vsi ljubljanski sloji, ampak tuđi okoličani, sosebno z Vica in iz Rožne doline. Knjižnica je nastanjena Pred ŠRničem št. 3, pritlično, levo in je od-prta ob sredafi od V4 na 7. do 8. zvečer in ob nedeljah od 10.—12. dopol-dne, po potrebi tuđi dalie. Izkaznica za 42 knjig stane samo 10 v, od knjige se pa plača 2 v za 14 dni. Tzposodi se tuđi no več knjiT naenkrat.
Narodna soc. zve2a priredi tekom prihodnjih dni več sestankov; poziv-ljamo vse, ki se zanimajo za organizacijo, da to javijo odboru, da se pra-vočasno pripravi za skupine kakor tuđi podružnice. Redno poslovanje N. S. Z. se prične 3. nov. t. I. ter so društveni prostori v Narodnem Domu. Do rednega poslovanja je pa odbor na razpolago vsako nedeljo od 10. do 12. ure dop. kakor tuđi vsako soboto insredo zvečer od 7. do 9. ure.
Č ane N. S. Z. opozarjamo tem potom, da dobijo znižane vstopnice za slov. dež. gledališče k vsem pred-stavam. Kdor želi vstopnice, naj se zglasi pri odboru v Narodnem Domu. Zeleti bi bilo, da delavstvo pridno poseča gledišče.
Telovadno društvo Sokol v Kamniku priredi v nedeljo dne 13. t. m. v gorenjih prostorih Društvenoga doma veliko vinsko trgatev z običajnim nastopom župana itd. Vstop-nina 40 vin. — Slav. občinstvo mesta Kamnik in okolice opozariamo na to prireditev in jim jo toplo pripo-ročamo.
Cerklje pri Kranju. V nedeljo, dne 6. oktobra 1912. je imelo tamošnje prostovolino gasilno društvo vrtno veselico. Ceprav je bilo zelo slabo deževno vreme, se je vendar ude-ležilo vesciice slavno prostovoljno gasilno društvo iz Krania s svojo godbo v nolnem številu. Gasilno društvo iz Komende je zastopal g. pod-načelnik. Tuđi gasilno društvo iz Voglian pri Šenčurju je poslalo svojo deputacijo. Vsem udeležencem, zlasti pa slavnemu prostovoljnemu gasilnemu društvu iz Kranja in njegovi godbi, katera je z kratkimi pre-sledki nepreneoma zelo dobro igrala, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. To društvo si bodemo obdržali v traj-nem snominu. Zahvaljujemo se tuđi vsem tištim, kateri se nišo mogli udeležiti veselice, in so poslali vstop-nino. bodisi po pošti ali osebno. Za-pomnili si bodemo gasilni društvi iz Senčurja in iz Zg. Brnika pri Cerk-Ijah, kateri se ništa udeležili naše veselice, dasiravno je prvo eno uro in drugo samo en četrt ure oddaljeno od Cerkelj. — Veselica je v tako sla-bem vremenu nepričakovano dobro izpadla. Čistega dobička je 115 K 66 vin. Tuđi se je popolnorna mirno končala, dasiravno je bil menda v nekem časopisu že naprej napovedan boi. — Odbor prostovoljnega gasil-ne~-» društva v Cerkljah pri Kranju.
Glasbeno društvo v Zagorju ob Savi ima v nedeljo, dne 13. t. m. ob 2. popoldne svoj redni občni zbor z običajnim sporedom v glasbeni sobi sokolskega doma.
Slovensko društvo v Reki. Prvo slovensko društvo v Reki je moralo prenehatU   ker   se je ustanovni
občni zbor vršil izven Reke in vsled tega društvo ni bilo dovoljeno od kr. vlade. Takoj po razpustu prvega društva izvolil se je pripravljahu odbor, da sestavi nova pravila in pripravi vse, kar je potrebno za ustanovitev društva. Ta odbor je izvršil svoje delo m sklicuje za nedeljo 20. t. ni. ob 3. popoldne v (dobrovoljno prepu-ščenih) prostorih »Trgovačko obrt-ničkega doma« ustanovni shod. Pri-pravljalni odbor se je potrudil, da so vse priprave izvršene natančno po zakonu, tako da smemo trdno upati, cla bo zdaj društvo dovoljeno. — Reski Slovenci, vaša dolžnost in čast pa zahteva, da se napovedanega shoda mnogoštevilno udeležite in se prijavite kot Člani v novo društvo.
Presveto.
Iz pisarne Slovenskega deželne-
ga gledcHšča.      Nocoj, v soboto 12. oktobra (nepar), se prvič na sloven-skem odru vprizori dvodejanska komedija  »Boubonroche«, ki jo je  na-pisal  najznamenitejši  sodobni     fran-coski  dramatik  Georges  Courteline. Duhovito izvedena igra orisuje zgod-bo dobrodušnega moškega,    ki tako slepo veruje v zvestobo svoje izvo-Ijenke, da ga niti najjasnejši dokazi ne morejo preveriti o njeni prevejani goljufivosti. V srce se nam smili po-osebljena   dobrodušnost    Boubouro-cheva, pa se spričo njegove brezmej-ne naivnosti vendarle    ne    moremo uhraniti presrčnemu smehu,    ker je pisatelj bridko resnico Boubourcho-vega srčnega romana odel   v   tako šaljivo obliko, da gledalec včasi po-polnoma pozabi na resnobna lica, ki se skrivajo za temi režečimi se krin-kami.     V izbirčnem Parizu je Bou-bouroehe doživel    največje    uspehe. Upajmo. da ga bo tuđi v Ljubljani. Vloga Boubourocha je poverjena g. A. Verovšku    ostale    partije, ki prav tako zahtevajo dobrih igralcev, so v rokah gospe ?etfilove    in gg. B o h u s 1 a v,   Povhe,   Skr-hinšek, Bukšek,    Danilo    in P e č e k. Za tem se drugič v sezoni poje Blodkova enodejanska komična opera »V vodnjaku« z gdčno.    R i -chterjevo    v    vlogi lepe Jerice. Opera, ki se je po dvanajstih letih na našem odru prvič zopet pela v torek, je letos spriča svoje resnično vzorne prireditve  doživela  največji    uspeh, kar so enedušno priznavale vse oce-ne naših listov. Glasbeni krogi je ne morejo prehvaliti zaradi njene    pri-kupne * nriprostosti    in    neprisiljenc iskrenosti, hvalijo pa tuđi odlični na-stop naših pevk in pevcev. V očigled vsemu temu je intendanca za trdno preverjena, da slavno občinstvo gle-dališča, ki se resno prizadeva nuditi vsestranski dobre predstave, ne bode hotelo stavljati v nevarnost s tem, da se neoporečno dobrih gledaliških prireditev ne bi uđeleževalo   v   za-dostnem številu. Kakor apelira slavno občinstvo na intendanco, da naj mu daje dobrih predstav, tako si intendanca dovoljiie apelirati na slavno občinstvo, naj jo v njenem priza-devanju podpira z mnogobrojnim po-setom. ker bi sicer letošnja poskusna sezona — po krivdi slav. občinstva resnično utegnila biti poslednja sezona slovenskega gledališča. — V nedeljo popoldne    se izven abonemaja (za lože nepar) ob izdatno znižanih cenah,    predvsem    za !*iibite!]e slovenskega    gledališča z dežele prvič ponovi danska komedija »Veliki mrt-vec«,  vele zabavna,  humorja,  dovti-pov in satire nolna »vesela žaloigra«. ki je ob svoji premijeri    v    četrtek vzbujala največjo veselost    in    žela enodušno pohvalo naše kritike. Vo-dilno vlogo pesnika Cederlunda igra gosp. B o h u s 1 a v, ostale vloge so v rokah naših najboljših moči.   Za ne-parabonente se  »Veliki mrtvec« ponovi prihodnji teden enkrat  zvečer. Ne dvomimo, da bo ta duhovita in nadvse zabavna komedija slovensko gledališče še rarkrat    napolnila    do zadnjega kotička. Saj tuđi res ne nudi katera druga komedija tolikanj izborne zabave. — V nedeljo zvečer se pravtako izven   abonenta    (za lože par), v prvi vrsti za čestite posetr.i-ke z dežele, vprizori zgoraj orisana komedija »Boubonrocfce*    in   opera »V vodnjaku«.
Književnost.
— Janeza Trdine zbrani spisi X.
knjiga. V založbi L. Schwentneria je izšla nova knjiga Trdinovih spi-sov »Izprehod v Belo Krajmo«. O tej 462 strani obsežni knjigi borno še poročali. Cena broš. 5 K, vez. 6 K 20 vin.
—  ZemSjevidi balkanskih bojišč.
Z mnogih strani dobivamo vpraša-nja, kateri zemljevidi so najboljši, češ, vsi ti zemljevidi, ki so jih priob-Čili različni Časopisi nišo za nič. Opozarjamo torej. da je najboljši zemljevid celega Balkana Freytag & Berndtov, ki velia 1 K 20 v, s pošto 1 K 30 v, najboljši zemljevid Ma-kedoniie. Stare Srbije, Albanije ter Crne *gre oa Artarijev, ki velja 1 K
80 v, s pošto 1 K 90 v. Oba se dobi-vata v Narodni knjigarni v Ljubljani.
Izpred sodišča.
Ka ženske   razprave   pred   okrajnim sodiščem.
Moščanski občinski odbor in sodišče.
Odkar je zavladal v Mostah klerikalni gerent Oražem s svojim klerikalnim štabom, ima sodišče ljubljansko vedno obilo posla s temi vzor-možakarji odborniki. Najprvi Je bil na vrsti Oražem sam, ki je po-vzročil dolge obravnave, pri katerih je sijajno pogorel. Njemu so sledili njegov tajnik in temu drugi odborniki. Obsodbe so se vrstile kar po vrsti, in kmalo ne bo daleč naokrog; občinskega odbora, v katerem bi v tako kratkem času plaćali odborniki toliko globe in stroškov za svoje ža-litve, za brutalno postopanje in volil-no sleparijo, kakor je to slučaj v Mostah. Danes se je vršila pred tu-kajšnjim okrajnim sodiščem obrav-nava zopet proti enemu klerikalnemu vzor-odborniku v Mostah in sicer proti Ivanu Grumu. tesarskemu mojstru in odborniku. Ta je že četrti. Očital je ta možakar v gostilni pri Peklaju H i t i j u, slikarskemu po-močniku, da je pred volitvami cei mesec na klerikalne stroske pil, volii pa je nato liberalca. Zato ga je ob-kladal s primiki, ki so le klerikalcem lastni. Ker pa sodišče ne pripušča tuđi klerikalcem take obsodbe in sa-movoljnega zadoščenja, je obsodilo tega vzor-moščanskega odbornika Ivana Gruma na 30 kron globe, v slučaju neizterljivosti v zapor in v povračilo stroškov. Le tako naprej, gospodje klerikalci.
Razne stuari.
*  Spomenik v Port Arturju.   Na
nekem griču blizu Port Arturja so napravili v spomin bitke spomenik v obliki velike, 15 metrov visoke patrone.
*  Brezposelni igralci. Kakor po-roča  avstrijski   »Buhnenverein«,    je število  brezposelnih  igralcev    letos zelo veliko. Vzrok temu je nadpro-dukcija igralcev.
*  Napad na tajnika grškega konzulata. Iz Varšave poročajo:    Pred-včerajšnjem popoldne    sta    napadla dva roparja na cesti tajnika grškega konzulata Gabriela Rusa. Rus je bil na glavi težko poškodovan. Policija je prijela oba napadalca.
*  Goreči parniki. Iz Novega Jor-ka poročajo, da je pri požaru v Bay-onne zgorel angleški parnik    »Dun-holm«. Dva angleška parnika za prevažanje petroleia in ladjico »Konkor-dia« so morali goreče prepeliati ven na vodo. Mnogo petroleja in drugega blaga je zgorelo.
*  Sto  metrov    visok    nagrobni spomenik. Najvišji nagrobni   spomenik v Evropi, in Če ne    vpoštevamcf egiDtovskih piramid, najvišji na svetu stoii blizu Southamptona    na An-gleškem. Spomenik je skoro sto metrov visok in ima obliko stolpa. Imenuje se Petersonov stolp po možu, ki v njem pokopan leži in ki ga je pred štiridesetimi  leti  zgradil.   Za  stavbo je Peterson vporabil cement,   da   bi dokazal trpežnost   tega   stavbenega blnn"». Pred 40. leti so se ljudje sme-jali Petersonu, zđaj pa uvidevajo res-ničnost    njegove.  trditve.    V    svoji oporoki je določil, da ga   morajo   v tem stolpu pokopati.   To se je   tuđi zeodilo.    Njegova druga želja, naj li na vrhu stolpa vedno gorel ogenj, se pa ni izDolnila, ker tega nišo dovolile pomorske oblasti.
*    Konec Evrope   v   letu 1972.
Sloveci vseučiliški profesor v Fila-delfiii Albert Noble, veščak glede potresov, je te dni izjavil sledeče: »Evropa propade v letu 1972.« Po prorokovanju tega učenjaka bi stara Evropa živela torej še 60 let. Leta 1872. pa bi postala žrtev grozne vulkanske katastrofe. Noble piše o tem: »Že polni dve stoletji priprav-liajo prirodne sile strašno katastrofo, katere žrtev bodo današnji otroci. Zemlja je že povsem spodkopana in pod njo se zbira vulkanska materija. Pod pritiskom te podzemske lave mora zemlja počiti in na mesto kopne Evrope stopi nepregledno morje. Vsled izgube Evrope postane Amerika zemski raj. Evropejci se nekako kakor po instinktu podvrgujejo neki tajni sili in se neprestano selijo v Ameriko. To velja predvsem za Ita-Jmne. ker Apeninski polotok bo prvi i^o-fnil vsled tega katastrofalnega potresa.
*  Debeli kocasti Iambrekini za
propagandno ceno 3 K 75 v! Nič več revmatizma, nič več prehlajenja. Svetovnoznana tvrdka za preproge in pohištvo S. Schein, c. in kr. dvor-ni in komorni d-obavitelj, Dunaj, I., Bauernmarkt 10, 12 in 14, razpošilja dokler bo kaj zaloge, samo ob skli-cevanju na naš inserat, po povzetiu mraz in prepih zapirajoče lambre-kine iz debelih kocev, leordo ali divne z modernimi vzorci,    kompletno
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
235   štev.
velike za 3 K 75 vin. komad. Dalje se za reklamo prodajajo lambrekini bosenskega dela po Z K komad, lambrekini prve vrste, koci, bordo ali olivni z efektnim umetnim vezenjem in žametastimi aplikacijami po 6 K komad. Lambrekini, umetniško sukno, z debelim kocem podvlečeni, enako izvršeni 8 K 50v komad. Bogato ilustrovani specialni katalog je našim bralcem gratis in franko na razpolago. Zadostuje dopisnica z na-tančnim naslovom in sklicevanjem na naš inserat.                       (3704)
Otvoritev šolsbepa poslopja „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Trstu.
(Telefonsko  poročilo.)
Ob izredno krasnern vremenu se je vršila danes otvoritev ponosne palače, ki jo je zgradila „Družba sv. Cirila in Metoda" za slovensko šolsko mladino v Trstu.
Nad palačo se ponosno vije slovenska belo-modro-rdeča zastava, ki jo Je nekdo zgodaj zjutraj pritrđil na krov.
Policija je sicer poizvedovala, kdo je dovolil razobesiti zastavo, vendar pa jo je pustila na poslopju.
Učenci in učenke, ki obiskujejo ciril-metodovo solo, so imeli ob 9. uri zjutraj skupno službo božjo.
Ob pol 10. je bila slovesna otvoritev, ki so se je udeležili razni od-ličnjaki.
Namestnika princa Hohenloheja je zastopal namestniški svetnik Prinčič. Nadalje so bili navzoči: državni po-sianci dr. Rybar, dr. Gregorin in deželni šolski nadzornik Matejčič, okr. šolski nadzornik Neckerman, konst. svetnik dr. Vatovec, vsi tr-žaški dež. poslanci in mnogo občin-stva iz vseh slojev.
Navzoče je pozdravil družbin pr-vomestnik A ndrej Senekovič, ki je v ćolgem govoru podal zgodovino šolske zgradbe in slikal pomen nove sole za narod vobče in za tržaške Slovence posebe. Nato je tajnik ciril-rnetodove moške podružnice Engel-niann preeital listino, ki se vzida v kcnčni kamen.
Po prečitanju je poslopje cerkveno ".'   '    ovil  ?-:■— ^orijalni   svetnik   in
V  imenu vlade je  Čestital   družbi na krasno   uspeli   stavbi   namestniški svetnik Prinčič, ki je   naglašal,   da prizna v a      vlada     rodoljubno delo   družbe   in   da   bo   za to tuđi rada   podpirala družbino de lov a nje.
Za Prinčičem je govoril okrajni nadzornik Neckerman, ki je pohvalno omenjal zasluge, ki si jih je Družba sv. Cirila in Metoda* stekla za šolstvo in prosveto v Trstu.
Nato je proglasil prvomestnik Senekovič poslopje za otvorieno ter je izrcčil v oskrbo moški podružnici kot najstarejši   moški   podružnici.
V  imenu te podružnice  se je zali valil družbi za veliko   požrtvovalnost nasproti tržaškim Slovencem dr A b r a m. V imenu tržaških Slovencev je govoril dež.   in   drž.   poslanec   dr.   Otokar Rybaf.
Šolska slavnost se je vršila v prostorni telcvadnici, kjer je bilo zbra-nih nad tisoč učencev in učenk. Učenka petega razreda Renčljeva je pozdravila prvomestnika Senekoviča v izbranih besedah in mu vročila v znak hvaležnosti šolske mladine krasen sopek, Prvomestnik Senekovič je pozdravil v lepem govoru učiteljstvo in učence ter izročil solo obema šol-skima vodstvoma. V imenu učiteljstva je govoril vodja V r š č a j. Telovadnica je bila okusno dekorirana z zelenjem in narodnimi zastavami. Koncem slav-nosii so zapeli otroci cesarsko pesem in pa „Lepo našo domovino". Po slavnosti se je vršil ogled stavbe. V poslopju je 24 učnih sob, 4 kabineti, 2 pisarni, 2 posvetovalnici, 2 obednici za otroke, ena telovadnica, eno kopa-liščc, dve stanovanji za sluge, kuhinja za otroke in ena soba za muzej. Poleg tega se vsi potrebni stranski prostori. V soli je uvedena tuđi centralna kurjava. Z zgradbo se je začelo 5. septembra 1911. Temeljni kamen se je položil 13. novembra 1911. Dne 17. junija 1912. je bila zgradba pod streho, danes 12. oktobra 1912 pa je bila siovesno otvorjena in izročena svojemu namenu. Poslopje je ena naj-rnodernejših solskih zgradb na vscm avstrijskera jugu.
Telefonska in brzojavna popočila.
VOJNA NA BALKANU.
Crnogorci nišo obstreljevali parnika »Skutari«.
Trst, 12. oktobra. Generalno ravnateljstvo avstrijskega Lloyda v 1 rstu je dobilo od kapitana parnika »Skutari'-, o katerem so se razširile vesti, da so ga Crnogorci na Bojani obstrejevali, poročilo,   da je parnik
srečno priplul v določeno prista-nišče. S tem je dokazano, da so bile vse vesti o dozdevnem napadu Crno-gorcev zlobno izmišljene.
Bitka pri Tuziju.
Cetlnie, 12. oktobra. (Ob 8. uri 55 minut dopoldne. — Od našega posebnega izvestitelja.) Neposredno krvavi boji se vrše pri turskih utrdbah Vrani? in Rogam pri Tuziju. Crnogorci zinagujejo. Na obeh straneh je mnogo mrtvih in ranjenih.
Cetinje, 12. oktobra. (Ob 10. uri 20 minut. — Od našega posebnega izvestitelja.) Crnogorci so zavzeli in razstreHH turski utrdbi Vrania in Rogam.
Podgorica, 12. oktobra. (Odna-šega posebnega izvest ite-1 j a.) Danes opoldne so zasedli Crnogorci po krutem boju turski utrdbi Vranjac in Rogam. V boju, ki se je vršil za utrdbami je padlo tuđi veliko število Crnogorcev. V Podgorico pri-hajajo vedno iznova veliki bolniški transporti. Kralj obiskuje ranjence ter jim izreka zahvalo za njih požrtvovalnost za domovino.
London, 12. oktobra. Specijalni poročevalec londonskih listov poroča, da je nad 6000 Malisorov napadlo tursko armado v hrbtu. Mnogo sto Malisorov je prodrlo turske vrste in prišlo v Podgorico, kjer zahtevajo orožje.
Rim, 12. oktobra. Iz Podgorice brzojavljajo. da se je posrećilo kralju Nikiti zbrati pod svojimi zastavami vse Ma-isore in Miridite.
Cetinje, 12 oktobra. Med bojem nri Vranji so zajeli Crnogorci 80 turskih mizamov (regularni vojaki). Crnogorci so naskočili po zavzetju Vranje utrdbi Martlnović in Arani-bašev.
Prodiranje Crnogorcev.
Cetinje, 12. oktobra. (Od našega izvestitelja.) Brigada voinega ministra Martinoviča je za-vzela zapadno od Skadra brez vsake žrtve S?\ader in Pendaia ter Katar Kole. Turs! e cosadke so pobegnile. Bolgari ob mej?.
Sofija, 12. oktobra. Mnoge bol-garske rodbine so zapustile svoje vaši ter se zbira'O nod bo!£arskirm zastavami. Pod vodstvom vstaškega voditelja Cmopeiega so zasedle bol-garske čete okolico Melnika. Vedno novi prostovoljci se oglasa jo za bol-garsko armado.
Behari in Srbi na Ogrskem.
Budimpešta, 12. oktobra. Po po-ročilih konzulalov je odšio z Ogr-skega 3000 Bolgarov in 500 Srbov v domovino.
Ruski prosiovoljcL
Moskva« 12. oktobra. Ruski Rde-či križ je pripravil hospital z 2<>0 po-steljani in lazaret, ki jih je odposlal v Srbijo.
Petrograd, 12. oktobra.    Vsi di-
jaki višjih sol so navduseni za vojno
na Balkanu.    Na sto in sto    prosto-
voljcev se javlja za balkansko vojno.
Avtonomila Makedonije.
London 12. oktobra. Balkanski komite je sklenil v včcrajšnji seji, da skliče v najkrajšcm času javno zbo-rovanje v prilog avtonomije Makedonije. Te^a javnega zborovanja se udeleže tuđi vsi posianiki balkanskih držav in drugi zastopniki.
Srbila.
Belgrad, 12. oktobra. Bivši srb-ski prestolonaslednik Jurij je bil imenovan za poveljnika  18. pešpolk u
Odgovor Srbije in Bolgarske.
Dunaj, 12. oktobra. Korespon-denca »Slavija« poroča, da bosta Srbija in Bolgarska jutri odgovorili na noto velesil. Odgovor bo naglašal, da je edina možnost ohraniti mir v tem, da Turčija nemudoma izvede pod garancijo velesil !n pod nadzorstvom balkanskih držav, obljubljene reforme. Nota balkanskih držav vsebu-je tuđi naštevanie turskih grozodej-stev v Makedoniji. Enako noto po-dajo balkanske države tuđi porti ter hodo zahtevale izvedbo reform od-pravljenje krivic in kaznovanje kriv-cev najkasneje do torka.
Boj na bolgarski ineji.
Carigrad, 12. oktobra. Vojni mi-nister raz^iasa, da so Turki pognali pri Sagsalc bolgarsko četo v beg. Sultanova  proklamacija.
Carigrad, 12. oktobra. Sultan je izdal na armado sledečo proklamacijo :
Naši majhni sosedi so se dvig« nili, da odtrgajo od našega cesarstva ozemfje. Ti utopisti pa so pozabili na iunaške čine naših proslulih čet. Kli-čem vas na boj za domovino proti sovražniku, ki se bori proti pravici. Pozivliam vas, da dokažete, da živi se stara turska hrabrost.
Carigrad, 12. oktobra. Turski politični krogi zatrjujeio da bo turska mobilizacija končana prihodnii teden. Skupno bo postavila Turtija v okolici Jedrenja 160.000 mož.
Rim 12. oktobra. Poroča jo, da je bil poklican Enver-beg iz Tripolita-nije, da prevzame poveljstvo nad konieniško divizijo v Jedrenju.
Kdaj   bo Srbija  napovedal« vojno?
Bolgrad, 12. okt. V tukajšnjih informiranih krogih izjavljajo, da ni res, da bi bila Srbija že napovedala Turčiji vojno. Neki ugledni državnik pa se je izjavil tako-le: na noto velesil bo dala stvaren odgovor srbska vojska v pondeljek. Vojni atašeji pri balkanskih armadah.
Belgrad, 12. okt. V slučaju vojne bo srbska vlada ataširala po enega višjega štabnega oficirja bolgarski in grški armadi. Vsi ti oficirji bodo pri-deljeni glavnemu poveljstvu. V isti namen bodo prišli v Srbijo bolgarski in grški vojni atašeji.
Turska mobilizacija.
Carigrad, 12. oktobra. Turčija je hotela sklicati jutri tuđi crno vojsko, toda je to svojo namero opustila, ker se je pokazalo, da je neizvedljiva. Turski vojni materijal zaplenjen v Belgradu.
6e!grad, 12. oktobra. Tukajšnja železniška uprava je ustavila na kolodvoru več vagonov, ki so se ji zdeli sumljivi, ter obvestila o tem vojno oblast. Vojaški organi so vagone pre-iskali ter dognali, da se v njih naha?a vojni materijal za Turčijo. Ves vojni materijal so konfiscirali. Romunija.
Btikaresta.   12.  oktobra.  Potrju-je se vest, da Romunska ni odpustiia reservistov, ki so bili poklicani k velikim vojaškim manevrom. *            *
Delegacije.
Dunaj, 12. oktobra. Avstrijska vlada je predložila avstrijski delegaciji danes osnutek vojnih kreditov.
Vojni odsek.
Dunaj, 12. oktobra. Vojni od.sek je ime! danes dopoldne seio v kateri ie govoril vojni minister Auffcnberg, ki ie na^fašaK da mora biti naša av-striiska armada ohorožena ne samo. da varuie svo?e meie, inarveč tuđi da stopi iz defenzive v ofenzivo. Minister Zaleski je nato opozarjal, da stroški za armado ne smejo biti na kvar ljudskim potrebam.
Du?rai, 12. oktobra. Vojni odsek ie zborova! danes popoldne do 3. ter *e sprejcl vse vojne kredite. Proti so rlasovali soc. demokrati in delesrata Kiofač in Spinčić. (Šusteršič ni član tega o^eka.)
Vpliv vojne na Avstrijo.
Dunaj, 12. oktobra. Balkanski do-godki so vplivali na avstrijsko borzo s tako silo, da je nastala pri nekaterih papirjih prava panika. Tako so začele padati Alpinke ter dosegle kurz — 37, praško železo — 58.
Budimpešta, 12. oktobra. Na tu kajsnji borzi ie zaviadala danes vsled vesti iz Balkana grozovita panika. Končno je bil primoran ministrski predsednik Lnkacs izjaviti, da je i z-ključcno, da bi Avstro-Ogrsk a posegla v vojno na Balkanu (?)
Poijaki.
Dunaj, 12. oktobra. VčeraJ je konferiralo predsedstvo Poljskega kluba v navzočnosti ministra Dlu-gosca z ministrskim predsednikom grofom Stiir^khorn glede vodocest-nega vprašanja.
Lvov, 12. oktobra. Dcželni maršal je sklical na dan 16. t. m. pred-sednike deželnozborskih strank k skupni konferenci, pri kateri naj se nadaljuj?jo pogajanja glede volilnih reform in sicer na podlagi posredo-valnih predlogov, ki jih je stavilo na-mestništvo. Shod neinskonacijonalnih zaupnikov.
Dunaj9 12. oktobra. Danes in jutri se vrši v Linču shod zaupnikov nemškonacijonalne stranke. Na shod so bili povabljeni zastopniki nemsko-nac:jonalnih organizacij iz Spadnje in Zgornje Avstrijske. iz Solnograda in iz Koroške. Navzočih je tuđi več deželno- in državnozborskih nacijo-nalnili poslanccv.
O srbski mobilizaciji.
Belgrad, 12. oktobra. Dnevnik »Straža« piše: Število srbske vojske se iz lahko umljivih razlogov smatra za tajnost, vsled česar ni mogoče navesti točnega števila boriteljev, ki se bodo napotili na Kosovo polje. Toda kar smemo priobčiti in s čimur homo razveselili vsakega Srba. to je, da je srbska armnda naimočnejša zavezni-ška sila na Balkanu. Dobro opremljena in pripravljena, enodušna in gotova za vsako žrtev — ona bo v ne-kaj urah prekoračila melo, noseč sa-bo na Kosovo svobodo zasužnjenemu našemu narodu. — Isti por>čevalec poroča, da je bila v sredo že popol-noma končana srbska mobilzacija. Bosanski prostovoljci za tursko armado.
Sarajevo, 12. oktobra. Tukajšnji turski konzulat je jel nabirati prosto-voljce za tursko armado. Splošno za-čudenje vzbuja dejstvo, da gredo turškemu konzulatu na roke vse bosanske oblasti in da ne store prav ničesar, da bi zabranile prestop Bo-sancev v tursko armado.
Sarajevo. 12. oktobra. Bosansko mejo je prekoračilo danes nad 1000 krlstijanskih prostovoljcev,   ki so ^
priklopili   srbski   in crnogorski   armadi.
Turski dezerterji.
Carigrad 12. oktobra. Turska vlada sama priznava, da kristjanski vojaki trumoma uhajajo na Boigar-sko in Srbijo, kjer se javljajo kot prostovoljci.
Komenskega šola na Dunajti in
London.
Praga, 12. oktobra. Občinski svet je sklenil naročiti svojim za-stopnikom, ki so odpotovali v London, da naj ne nastopajo skupno z dunajskim županom. Vsled tega ne bodo imeli praški zastopniki nobene-ga stika z dr. Neumeverjem.
Prepovedan shod katolikov na Ogrskem.
Budimpešta, 12. oktobra. Letoš-nji shod katolikov v Budimpešti je orepovedan. V krogih liudske stranke zatriujeio. da se je to izvršilo vsled političnih vzrokov. V prezidi-iu tecra shoda bi bila naučni minister grof Ivan Zichv in vodja ljudske stranke grof Adalar Zichv in grof Annonv vsled Česnr bi b;1o lahko nrišlo do or»o7icijonn!nfh demonstra-cij med nizjo duhovščino.
Profet na rusko - gališki mej«.
Krakov, 12. oktobra. Poljski listi poročaio, da je cđrediia ruska vlada na obmejni staciii v Granici posebno stroge odredbe glede ob-mejneea prometa. Pismeno pošto, ki nride \? Ruske Poljske v Oalicijo se v Oranici natančno nregleda. Potni-ke, ki potuieto iz Ruske ali na Rusko nreiščejo ruski orožniki, z nava-dnim potr;m lastom ie prekoračenje meje sploh zabranjeno. Posebno strogo nreiščeio mlade potnike. Pri obmei-nein uradu je nastavljenih tuđi več žensk, ki imajo nalogo, da natanko prciščejo ženske potnike.
Avstrifska mob:?izacna. Dunaj, 12. oktobra. Dasiravno avstrijska vlada energično dementlra vesti o rnohiJizacrii, vendar je pokli-cs!a. kskor rriznava sama, rezerve tega leta. ki bi morale, kakor fe bilo nrvotro cl:!eTT.ieno- nnt* k orožnitn vajar" sele snom'aH? ^nbod^je^n leta. KraKovsM ariria-irii zb^-r ie b??e o?ačen na zvišano mirovno stanje. KHub temu vzdržuje avsfrnska vo-jaška uprava, da ni niČ n^obHTzirala.
Hrvaški prostovclici aretirani.
Zemun, 12. oktobra. 34 Hrvatov ie hotelo preko meje, da bi vstopili kot prostovolici v srbsko vojsko. Tmeli so s seboi hrvaško naredno zastavo, pod katero so se hoteli boriti. V Rumi so orožniki vseh 34 prosto-voljcev aretirali ter jih vtaknili v za-por.
Bosna.
Sarajevo, 12. oktobra. Pogaianja zaradi vstona zmernih Srbov v de-lavno skunino sabora so se uspešno končala. Sklenjen je bil skunni program, ki se v glavnih točkah naslanja na program finančnecra ministra Bilinskega, rač pa obsega neka? iz-nrememb. Ta pro<rram so podpisoli Hrvati jn muzlimani većine in 4 Srbi, tako da bo znašnla večina nad fiO glasov. Negotovo pa je, če bo Bilinski sprejel to iznremembo programa. 7lasti ker so se Hrvati in muzlimani zavezali, da sprejmejo rrogram neizprcmenjcn. Vsled tega ie dela^moznost bosanskesra sabora skoro zncroiovliena, zlasti ker se boje nocraja se nadalmih 8 Srbov za iz-premenjeni program skupnega fi-nančnecrn ministra.
Sara5evo, 12. oktobra. Pri vce-rnjšni ozji volitvi iz III. kurije v okrain Travnik ie bil izvoljen župnik v Jajcih Jakob Popović za deželne-ga posbnca.
Francoske križarke.
Pariz, 12. oktobra. 3 francoske križarke v Toulonu so dobile nalog, da na] se takoj pripravilo na pot v crrško in tursko vodovje, da ščitijo tam francoske interese orijentske.
Sprejem v Parizu,
Pariz, 12. oktobra. Pri predvče-rajsnjem spref^mu diplomatov na Quai d* Orsay so bili navzoči vsi posianiki. Splošno so izrekli posianiki proti fran-coskemu ministrskemu predsedniku Poincareju upanje, da se obrani mir, in če bi že to ne bilo mogoče, da se vojna omeji na Balkan. Diplomati so zatrjevali, da se je Srbija zavezala na-pram Rusiji, da ne bo podvzela ni-kakršnih vojnih operacij napram Sandžaku Novopazarskemu, vsled česar od-pade tuđi za Avstrijo vsak povod, da bi zasedla Sandžak. Kljub temu pa vlada med diplomatičnimi krogi zelo skeptično mnenje o najbližjem razvoju dogodkov na Balkanu.
Izjava angleškega državnega tajnika sira Grevja.
London, 12. okt. V današnji seji današnje spodnje zbornice je odgovo-ril sir Edvare Grev na vprašanje če je angleška vlada intervenirala pri porti zaradi zadržavanja grških trgovskih ladij v Carigradu. Sir Edvard Grey je izjavil, da je angleška vlada naročila svojemu poslaniku v Carigradu, da naj
izjavi, da angleška vlada nikakor ne more odobravati iz mednarodnega sta* lišča zadržavanja grških trgovsKih ladij, Zlasti ne more angleška trpeti, da bi Turčija na ta način škodovala interesom angleških podanikov. Vsled tega si pridržuje za pozneje vse pravice. Na drugo vprašanje je odgovoril angleški državni tajnik, da je Angleška vedno prigovarjala Turčiji, da naj izvede obljubljene reforme v upravi evropske Turčije. Angleški poslanik pri porti je dobil naročilo, da naj se pridruži skupni intervenciji, kakor hitro bodo dobili tuđi drugi posianiki informacije od svojih vlad.
Sazonov.
Panz, 12. okt. Poročila, da jfc stališče ruskega zunanjega ministra Sa-zonova omajeno, nišo resnična.
BeroHn, 12. oktobra. Nemski listi vzdržujejo z vso trdovratnostjo vest, da je stališče Sazonova omaja-no. Na carskem dvoru se vedno bolj pomnožujejo pristaši struje, ki za-htevajo, da naj Rusija na vsak način podplra balkanske države.
Italijansko - turska   mirovna   pogajanja.
Ouchv, 12. oktobra. Odločilne skleoe pričakujejo    danes    ali    jutri,
zlasti ker se je Rešid paša včeraj zvečer vrnil v Ouchy.
Rim, 12. oktobra. Pod naslovom »Najbrže se mirovna pogajanja raz-bijejo« prinaša »Tribuna« sledečo brzojavko iz Ouchvja: V zadnji uri, ko je bil že dosežen sporazum zaradi poglavitnih točk mirovne pogodbe, je prišla Turčija z novimi, nespre-jemljivimi zahtevami. Najbrže se bodo mirovna pogajanja razbila in Italiia bo nadaHevala vojno s Turči-»o z večio eneržiio. V svojem članku pravi »Tribuna<-, da je Italija upeštevala tuđi jrrozovite težkoče, v katerih je Turčija vsled gibanja balkanskih držav. Zato ne razume stali-šča Turčije v očigled ogrožanja od vseh strani, ker bi Italija, če se po-fzaiama razbijefo, morata dati svojim vojnim operacijam novo smer, da zadene svojega sovražnika na smrt. »Tribuna^ vpraša. Če se ne skriva za sedanjim turskim nastopom kompliciran plan in če Turčija ne upa, da provzroči s svojim odklanjajočim staliŠČem. v najusodnejši uri intervencijo velesil. Italija je dokazala pred Evrono svojo dobro voljo, če pa nride do te?:a, da se pogajanja razbifejo, si bo prldržala svobodne roke. Ogorčenje se more potem obr-niti samo proti Turčiji.
Rini, \2. oktobra. (Oficialno.) : A^enzia Stephani« poroča: Prvo italijansko vojno brodovje pod po-ve'Jnsštvom admirala Fiafa je dobilo nalog, da naj bo pripravljeno, da od-pluje v Egejsko n?orje.
Pariz, 12. oktobra. Italijanska poročila. da so se italijansko-turška pokajanja razbila, so neresnična.
—  Iz  Ljubljane v  črnogorsko-turško   vojno.   Pri   tvrdki   Berchtold je   bil   v   službi   crnogorski   podanik Milić Obrenović. Na glas, da je izbruh-nila vojna  med Čmo goro  in Turčiio je takoj  izstopil iz službe ter se na-potil v svojo domovino, da se odzove pozivu  svojega  kralja  in   gospodarja. Milić-Obrenović je bil navdušen Sokol in zvest  član  ljubljanskega   „Sokola*. Njegovi tovariši so mu včeraj priredili presrčrno   odhodnico,   eden   njegovih prijateljev   pa mu   je  podaril v slovo nov brownlngov samokres.
—  Sokol   II  priredi   jutri   v ne-deljo  vinsko trgatev pri br. Steiner-ju na Opekarski cesti. Na to trgatev vabi Sokol II   vse  prijatelje sokolstva.   Na sporedu bode  zraven trganja grozdja, tuđi šaljiva  pošta,   ples   in   druge zabave. — Žal gotovo ne bode nobenemu, ki   se   bode   te  prireditve udeležil. — Začetek bode ob 5 uri popoldne- Vstop-nina 30 vinarjev za osebo. Otroci izpod 10 let vstopnine prosti.
Poslano.*)
Pred nekaj časom očital mi Je neki gospod iz Novega mesta, da je slišal, da sem se predstavljal v neki družbi za sodnega uradnika. Ker pa to ni nič drugega nego grda in ne-sramna denuncijacija gotovih oseb, ne morem kaj takega mirno potrpeti, temveč sem primoran, da ne bodo gg. uradniki. kakor tuđi drugi mislili, da je to res — javno izjaviti, da je laž, da bi se jaz predstavljal okrog kot sodni uradnik.
Resnici na ljubo pa moram po-udarjati, da sem napravil izpit za sodnega poduradnika, kar lahko do-kažem z izpričevali.
Enako lahko tuđi dokažem, da so se v resnici gotove osebe predstavljale za sodne uradnike, katere irnajo posebno veselje mene denuncirati, — v resnici pa nišo prav no-beni uradniki.
Novo mesto, dne 11. oktobra 1913.                                      (3726)
I. OBED _________                   sodni sluga.
• Za vsebino tega spisa Je uredništvo oUgovorno Ie toliko«   koiU&or dolaca sakop-
235. štev.
SLOVENSKI   NAROD,
Stran /.
I     Darila.
I   (Jpravništvu naših listov so poslali: I       za „Ciril In Metovo družbo" po-
■stojnski fantje in možje 10 K 20 v., Kabrali na odhodnici županovega Mirka, ■Fran Gornik, Prestranek 10 K, z ge-■slom: Gornik 1 K mesto novih kart ■pri g. Kanalcu — »neimenovan" pri« ■bral 9 K (skupaj 10 K), Mara Tavčar-■jeva  učiteljica v Črnomlju 9 K 20 v.,
■ rabrala po jjovoru blagega  g. naduč. ■Šetine   iz   Ćrnomlja,    darovalo   Belo-■kranjsko    učiteljstvo   na   banketu   po
■ uradni konferenci. — Slava zavednemu ludteljstvu! Albert Kette na Bledu 20 K,
■ darovala rodbina Kette na Bledu mesto
■ venca na krsto nepozabne gospodične ■jelovškove na Vrhniki, 6 K 10 v., na-
■ brano na svatbi g. M. Bajta na Uncu
■ z g. Ivanko  Ileršič  in 4 K 14 v.,  na-Ibrala rodoljubkinja v veseli družbi pri l.Peterlinu* v   Robu  pri   Vel.  Laščah.
■ Skupaj 59 K 64 vin.
I       Za   ..Obra^bni   sklad   Ciril   in
■ Metodove    družbe"   Lojze    Kovačič
■ asistent   j. ž. v   Št.   Petru   na   Krasu
■ 30 K, kot  nadaljni   obrok za „kamen št.  1060", nabrano kot  narodni  davek poštnih    in   železniških    uradnikov   v St. Petru  na Krasu.
Za „Narodni sklad" „Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj* v Ljubljani K 10, mesto venca na grob svojega umrlega člana g. Štefana La-pajneta c. kr. okr. glavarja v p.
Za „Domovino" g. dr. Danilo Majaron odvetnik in predsednik 25 K, mesto venca na krsto svojega umrlega prijatelja gosp. okr. glav. Lapajneta. Ziveli nabiralci in  darovala!
Današnii list obscga 18 stran'.
Izdajatelj   in  odgovorni   urednik: Valentin Kopitar.
L.istnina in tisk »Narodne tiskarne .
Za   prebivalce   raest,  nradnike   itcL
Proti težkoćam prebavljanja in vsem nasledkom Trnogcga sedenja in napornoga duševnega dela ie uprav neobhodno potrebno domaće zdravilo r-r >mi „Moll-OT 8elđlitx praiek," ker vpliva n r»rebavijanje trajno in uravnovalno ter ima c : ^evalcn in topilen učinek SkaLljica vclja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdraviio vsak dan lekarnar A. MOLI«, c in kr. dvorni zalagatelj na DUHAJD, TucMauben 9. V Ie-kamah na deželi je izrecno zahtevati Moil-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpiaom.                                                3 19
Pri katarih gorenjih sopil, pri zo-
nrnem, trdovratnem zaslezenju,    pri
mučnem  kašljanju    in     izmetavanju
r ^maga :>Sirolin Roche«, ki združuje
. v e    staropreizkušene    zđravilnosti j
I v^eh kreozotovih preparatov absolut- !
n   brez strupenosti ali    dražijivosti.
^'asti je tako dobre,   da ga po ćele
r.esece radi uživajo.
3. ($iaha
vijuđno vabi k naikupu zimskih, potreksčiit, v svojo manufakturno     trgovino
£*vd, Trančo Stari   trg   čtev,   i.
Varajte se ponaredb,           __
W aiso „FLORIAM" la zdrav]« ae koristijol

Sdor vživa, Žabi teftav; Danes vesel Je, Jutri bo zdravi
Našlo? u naročlU: »FlORIAN«, Ljubljana.
Postavno varovano.
Draginjo mesa je lažje prenašati, ako gospodinja priredi iz Maggijevih kock po 5 vin. govejo Juho, katero potrebuje za pripravo drugih jun, omak, prikuh itd. Kakor znano, na-rejene so te kocke iz najboljšega mesnega ekstrakta in vsebuiejo vse dodatke naravne goveje juhe.
livlpko vpraiaaje za itakega
1     je sđrav telodec.   DoUnost  61ov«ka j« tedaj,   da  si ohmni zdrav ielodkc, ali pa, če se pojavijo nered-
noitu,  jih odstrani                                                           \
Po mnogih sahvahuh   ptsmih,   p« ao   »e   isk»-     ■
rala za povzđuro slasti m odstranitev slabe prehave,     !
telesJMga uprt ta,  vspekava&ja, sLabega okusa,   si a-     !
boott, y—fcanjteanja   ■■—')■ jtd     već kot   tri   deset-     :
tet}a rMsABT-|«ve UMHB KAPUKS", preje     i
»M*r'iaccli*ke    kapliice«,     kot    »anestiivo   domaće     ;
sredstvo pri moteuju prebav«   pri otrocih   in odra-     i
ienih naiuspefaej&e.                                                     37i>6     j
Paziti   se   je   treba   pred   «B«ko   se   glaaečimi     !
ponaredbami   in   talx fikacijami   ia   naj se   pasi   na     :
varstveno xaamko Matere boije \    sr                           '
otrovom wul desni roki ia na po4pis    '                             .
I>obi a   se v vaeh   l«fcwh v stckltnicah   po    {
:*O vio.  in  K  !«<"»    Razp*s3pi ae na deielo po Ie-     !
kamari   e.   UrmAjjm,   DnaaJ   L,   Ftotaobmarkt     '
l<iH    6 steklenic   K S'M,   6  dvojna te   atekicnice     |
K 4*80 bres vsak ih scroikuv>.                                       .
i
Žitne cene w Budimpe&ti. Dne 12   oktobra 1Q12. Termin. Pšenica za oktobet 1912.       za 50 kg I1n7 Pženica za apn' 1913     .   .    za 50 kg 12 2S Rž za oktobef 1912   .    .   .    za 50 kg  10 «H Rž za ap.il 1913     .    ...    za 50 kp  1084 Ove«: za oktober   1^12         .    za 50 kg 12 11 Oves za april 1913     ...    za 50 ke 11 67 Koruza za maj 19H                za 50 kg   833 MeteoroloSKne norolito. ViSlna Mtf aorjeoi 3M*2                 Sred« i i zračai tlak 73« mm i s? ■= II Vtw"   "* 11. 2. pop.  742 9       11-5   sr. jvzh.  del.oLlač. 9. zv. ; 7441         4 5   s! szah.  |    jasno 12.    7. z). I 745*3 i      00  brezvetr ;    megla Srednja   včerajšnja    temperatura  69, norm. 112°   Padavina v 24 urah 0 0 mm.
I         Ak^.d, tehn. društvo .TrigUv«
■  t  Gradca   naznanja   vsem   svojim
■  jastr.im članom, ustanovnikom, sla-
■  re;šinam. tovarišem in codpornikom, H da je umri njega starejšina, gospod
I   Štefan Lapajne
I c. kr. okrajai  glavar v p^ vitez   Šved-
■                 ske^a Was«*reiU itd.
■  dne 9. oktobra 1^12.                  3734
M        Vzornemu rodoljubu obrani Tri-
■  glav časten spomin.
i
H       V Gradcu, dne 11. oktobra 1912.
■                        Kranjc, t. č. upravitelj.
I Kođbfaa Socfan naznanja 2a-I lostnim srcem vsem ostalim scrod-I nikom, prijateiiem in znancem britko I vest, da je naš ljubljeni oče, ^.ir I stari oče in  fcrat, gosDod           -   39
I Jakob EocJ^n
I po dalj5em bolehanju, previde s I tolažili sv. vere, v starosti 8* let, I sinoči 0b 10. uri mirno preminil.
I         Pogreb     dragega     ranjkepa    se
I  vrši jutn v nede'io, dne 12. oktobra
I  ob 4. uri popoldne   iz hiše   žalosti,
I  Karlovska cesta St. 7 k sv. Križu. I         Posmrtne   ma§e se  bodo  brale
I  v župni  ceikvi pri sv. Jakobu. I             Bodi mu blag spomin!
I         V Ljubtjani, 12. oktobra 1912.
I         Mecto posebn?^^ ob^.T^lila.
Abiturijent
iae mm m M
Naslov pove upravništvo »Si Naroda«.
z dobrim glasom se ceno jir;oa.
Radstkeoa testa st. 2. na jooaiu Sv. Pgtra l
I                                      3736
modne, galaoterijske,   speorimske stro-
ke zmožen nemšČ.ne in slovenŠčine l&li
Službo premeniti.  Naslov pove upr.
»blovtnskega   Naroda«.        3728
GrozcSJo 3737
rumeno K 4, crno K 3 20, la veliki maroni K 3, česen Ia K 2 80 za «5 kej no pošti. Ia rimski maroni p. 100 Ug K 36, kostanj n 100 kg K 22 - pobija si     Ivan Sufttner, Gorica.     23
jVicsečna soba
s   separatnim vbodom   in hrano
se  iak&J  odda.
Židovsku  steza  štev. 4M II. nadstr.
3733
V  Spodn];   Stški   št.   77,
Juvančičeva hiša, se oddajo v najera
vinsico kleti, koilsHi tilei'i tor sK!adis£3.
Najemnina po dogovoru.
Pojasnila v  isti  hiši, v  kavarni Pikel, Siska.                               3684
Lepa prililia!             Lepa prilika I
Starorenomirana             3737
krojaška obrt
Iićno opravljena, s sortirano zalogo, se zaradi smrti takoj CG26 prods. — Kupi se tuđi lahko s h šo vrca po uTodnih oc^oiUi — *5?0r!ja Tsfcorf Gdfe,    Closposka   uilc^   štev.   5.
đroda se prostorna cnfjaa -3tropna
ti i S O i
z covim jTOspodarskiin poslopiem, ledenico, lepim vrtom, njivo s 4000 sa-deži hmelja ia sušilnico. Possstv > je arondirano in tik postaje in državne ceste v Št. PeUu v Savinjski dolini in posebno priprarno za p^d^etne^a trgovca — Ponudbe pod 9{U^Qđl&O 26"
Št. Peter ▼ Savtaski   dolini-
3000 kupčev!
ali deležnikov  za vsake vrste tuka janjili    \
in znnanjih trgovin, liotciov, liiš, posestev    f
itd. dt^ite takoj  brez plačHa provizije   po    ■
,;Yer2nIttlungs-Keiorm"     \
za varstvo intcresen'ov protneta z zem-    I
ijiečJ  itđ.
Dunaj l.| FleiscStmar'fcit štev. 9-    {
Generalne agenture : lansbruck. Praga,
Monakovc.                                                  {
Zahtevajte   v    pojasnite?    brezplačni    i
obir-k   našega   getieralnega  za^topn'ka   za   I vašn oliolico. Istotako prosimo vsa one, ki nameravajo   kak  objekt kupiti  aii se kje
adeležti kot deletniki   za natančno razli-    |
Žitev vseh želi, d^ zamoremo brez stroškov    I sbžfti,                                                      3719
____________                                           S
i              Tužnim   srcem   naznanjamo    vsem    sorodnikorn,   prijateljem   in
znancem   prctresljivo   vest, da je   naš  iskreno   ljubljeni soprog in stric, gospod
Franc Griln¥iralci
j      krojaški mojster, posestnik, častni član požarne brarabe Šmartno
'      danes ob 1. uri zjutraj, previđen s sv. zakramenti za umirajoče, v 58. letu |      svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogieb dragega rajnika bo v nedeljo, dne 13. oktobra ob 1/s5. uri
popoldne   iz hiše žalosti v Litiji   na pokopališče v Šmartnem pri Litiji.
Sv. maše  zadušnice  se  bodo  služile  v cerkvah v Šmartnem  in
!      v Litiji.                                                                                                   3/40
!                                             Bodi mu blag spomin!
j                     V Litijt, dne 12. oktobra 1912.
|     Eobert Loos    J«rica 0rftawald roj ftopar     SUci in Bosi Fetočnlk
ne čak.                          soproga.                                nečakinji.
|1|\n se Proda tako|, ali da lllllU          ¥ naj6m.      3596
■ MM VH Več v upiavništvu >SI. Na»r.
Sohe ledllne oobe in med
kupuje in spreiema ponudbe HYHEK SNEJDAREK
pošta Erk (Istra).      3528
Ag; fitj?. ss iščeju
Lahek £&s!tl£0k  s prodajanjem lahko   raznečljivih   nabožnih novosti. V-e ----------~    lika provizija.    —
:-:  I MIEI. HfflJ. Xlil! Baslisgogasse li   :-:
5707
Hraniinica in posojHnica v Smarji pri Jelšah razpisuje mesto
Plača in nastop slažbe po dogovoru. Prošnje, opremljene s spnčevalt. ie do-posiatj dj 20. t. m.             NaČSStvo*
\hi Ui -2liillit»feS? A '• 1^ 1 'ti-' — ii II II Si I* I' * J \k w & y & f* W U M *& k^ m sa 4
Mlad gospod (samec) se želi se-znaniti s simpatično damo v svrho korespondence, oziroma zabave. — Do piši naj se blagovolijo poslati pod šifro j9£)a*licacl na poštno ležeče Ljubljana. Tajnost strogo zajamčena. 3708
Gtroškt voziček
: za sedenje in ležanje              -
se proda«,        3725
Alesai*sl<a cesta &*• M« fm    • •         f    1      i       ••       ••
prave   pasme,   po   dva   meseca    stari,
se takoj prodajo.     3671
Kdo, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Sprejmom tzkol
[mili4Fflinni nnsnAmiiJ'i mWW P0US3
Franc fiololii čevljarski moj-na Subi štev. 3., Školja Loka. 3729
iolititotoi
z velletaa notarcks prakso \lu mesta pri nolaijo,
odvetniku ali kakem drugem privat-nem podjetju. — Ponudbe na uprav. »Slov.  Naroda«   pod  „Dobra  mOČ".
3668
15—20  K dnevno,
takoj i/plaćanih zasluži i o     3724
potnikl
s    prodajo    senzacijonelno    pozornost
vzbujajoče  novosti, katero vsak obču-
duje, vsak kupi.  Naslov pove uprav.
»Siovenskega Naroda«.
Velezantaniv     =: »1^ IIC O ^OItJ^ ==
z mehanično izmenjavo slik. SW" Samo ia gospođe. "W3 Zraven 50 veiepikantnih fotografskih posnetkov zastonj. Slike sn spričo posebno oštrih okular-.ev vidijo posebno lepo in jako plastično in to panoramo z mehanično premeao slik zaradi pikanterije radi kupujejo.   Kompletna   panorama  s ć-U  fotografijami sa.mo  K 3*50. —
Edina prodaja po povzetju :                         3731
EVI. Swobod?s,   Đunaj,   111,,   Hiessgasse  13-23,
Smilio §6 fiekaj dni
se p^eđstls]© r&zm? v.ti::.:^ p©saiiiesitrli%  baržanii
svila, f?a;f$¥i, wszo?T:m®f psrilo, čep£cey rokavice,
kožnliovm&sf! prsslmotl? etroško pe^ilo9 oblekice9
pre&pas&iki;, tisgaiFlce itd. ¥ trgovini       3675
0« Jezeršek, ^il»l|a&a9 Mestnt trg 24,
i^- ¥sleđ prisilna prodaje pod lasfno ceao. mmmm
| C kr. priVs tovarna za cement
I          Trbovelfske premcfjol^pne družbe v Trbovljali
I priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomern?, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleć nadkrilinjoči dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno.
Pripo£*QČiIa in  izpnicevalat      '          2307
raznih    uradov    in   najslovitejših    tvrdk     so     na  razpolago.
i      Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
~ ■       ~~^     Gosposka ulica št. 7.                  ~
Priporočam cenjenim damam veliko izbiro elegantnih klobukov In modelev po naJĐižjih cenah. — Tuđi popravila :: se sprejemajo in točno izdelujejo.  ::            3730
rotvoriiev dobro rae Travnove gostiloe
PQT*   na Glincah.    ~^^
IPodpisani   naznanjam,  da  bodem sedaj   sam vodil   ter   skrbel za dobra jedila in pijaco. Priporcčam   se k   obilni   udeležbi  k jutrajŠnji otvoritvi t j,
i ;::   v nedeljo,  dne 13. oktobra 1912    sss
pri   kateri   svira   domaća  godba.   —   Vsako   nedeljo   se   bodo   dobile
•▼•to domaće riieve ln me«ene klobase.
I                                      Z velespoštovanjem
L 3735                                                 Jakob Traun.
Stran 8.
SLOVENSKI   NAROD.
23a štev.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
[   Đelnltk« gl»»nlc» K 8,000.000.                                             Stl*itai*jeV8    llHCa    ŠteV.   2a                                            Be«er»nl fond  800.000   fcron.
Podružnice v Spljetu, Celovcn, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in agencija v Gradežu.
Sprejema vloge na knililce in na tekočl račun    MA    0     Kupuje In prodala srećke In vrednostnepapirje ::   ter Jlh obrestufe od dne vloge po čistih   s  Hr   2   0::            vseh vrst po dnevnem korzu.            a
| Privatni plesni poukj
V  ponedelfek,  14.  oktobra  se  ustanovi v dvorani  n otela  „Union11 znani specialnl plesni kon za gospodične in gospode iz bonših krogov. '             Plesni pouk, ki se ga udeieže samo one osebe, ki so se zglasile pri   pod-
pisanem, se bo vršil vsak ponedel ek In ćetrtek ob 8. mri svecor.                   |
!            Vpisovanje in tuđi vse tozadevne informacije se dobivajo vsak dan od 11.   i
1   do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne.                                               I
Posebne ure se prirejajo ob vseh dnevnih urah o vseh starih in modernih
ples ih po tahki in hitro naučljivi metodi.                                       ____         372J   I
wm~ „Two Steeps", nov angleikl ples. Velik uspeh! 1BB1                  I
s spostovanjem         Giulio Morterra,
avtor. plesni učitelj — hotel „pri Slonu'-, aoba it 73.
Hi        Najpopolnejše        ^B
in zajamčeno zanesljivo
motorno kolo
(te konstrukcije prvo na Hranjskem)               1204
je interesentu m ogled in rudi na raipolaso za poskupe vo2nje pri tvrđki
Karei Čamernik&Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta  stev. 9—12.
To motorno kolo je izdelek I. vrste, priporočljivo je vsakomur zlasti
pa lajikom ali osebam, ki bolehajo in bi jim vožnja z  motornim   ko-
lesom radi tresenja  utegnila   škodovati.   Sigurna in   lahka vožnja  ob
vsakem vremenu, bodisi dežju, blatu ali na zanemarjenih cestah. Vsled
izredno mirnega delovanja stroja je vsaka utrujenost izključena, zato
tuđi posebno  pripravno bodisi  za  službene  namene, kakor  zabavne
vožnje. Vozi brezhibno s hitrostjo 7—65 km na uro. Izvrsten jemalec
P^P^bk klancev. Radi nedosežnega izdelka so defekti kot popravila rmw
^^^H           maiodane izključene. — ZaiiteTajte cenib!           hRBG
Prieia učenta
od    poštenih,     četudi    revnih   staršev
spreinse f trgovino z mešanlm blagom
Franc Mikolič, trg. v Sodražici. •
Lastnoročoo   pisane   ponudbe   naj se poŠljejo naravnost.                       3641   '
(Cvetlični snen)
krema za roke in obraz.
higiensko oajboljše toaletno sredstvo  sedanjosti.
Lonček  80   h.  DObiVS S8 pOVSOđ! ^katlja K 1*60.
Zaloga:                       3696
„Adria", B. Čvančara v Ljubliaai.
Zenitna  ^^^S^^kJ Zenitna ponudba ^     3667     ^iponudba
£&   Mlad,  28   letni   mož   pri-     gk
^m     jetne   vnamosti,   izkušen     ^^
^m       gostilničar, trgovce in va-       ^r&
Bf        :en vseh cosrodarskih po-        wJ!i
1»         slov, z nekaj tisočaki pre-         Im
H         moženja v gotovini, bi se        ■■
^S         iad pnženil   na  kako  po-        ^H
^|        sestvo z gostilno ali  brez        ^B
^/^        nje.     Izključena   tuđi    ni        Kg
wBk       mlada   vdova.    Ponudbe       Mf
mL.      pop „Prihodniost^Z-SS"      Mg
^^^    na    upra»\   »Si.   Naroda«,   ^^m
Zenitna  v                     J Zenitna
ponudba ^^^H^^^Fj ponudba   \
Kadar hoćete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
Katinka Widma^er
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno periio itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se!                 3440         Prosim, prepričajte se!
Priporoča   se  domaća   najnovejsa
konfekcijska trgovina
Aiaček & Komp.
Franca Jožefa cesta 3.
■ ■■
Sprejemajo se naročila po meri, er se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. žel.
■ ■a
|    Solidna postrežba.                          Najnižje cene.    ,
P la w [ir ils in Mtt
Ili««* "U JI« tllllll llllliulUUU
pozivlja in prosi cen-jene somišljenike, da se poslužujejo edinole
|     vžigalic,
| ! ki ino od teb ima družba podporo!
I         Vsaka   druga   znamka 3717    se naj odločno zavrne.
Vodstvo družbe \\ Oi in Metoda v LjijanL
Dolžnost nas veže, ter poziv-Ijanio vse brate Sokole, da se poslužujejo edinole
¥ i i g a I i c.
Na ta način se bode zvišal promet, kar bode tuđi Sokol-stvu v prid.
78   Slovenska sokolska zveza. \
235  štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 9#
Krika okolica ob času rimske vlade in v prehistorični dobi.
Fr.Hrastovćan.
V  stari soli na Vidmu ob Savi se nahaja 70 cm visok, 60 cm širok kamen s prav dobro vklesanim napisom, katerega poteze me živo spo-tninjajo na napis neke kamenite plo-sče v  Ogleju. Smelo bi skoraj trdil, da je vklesal eden in isti mojster oboje črke. Napis se glasi:
INVICTO
DEO
CHARTO
NEVIOD
SVMM
Črke so visoke 8 crn.
Pred približno tridesetimi leti so se nahajali pri farni cerkvi v Les-kovcu se kameniti in marmornati ostanki iz Novioduma. Ali so še tu, ali jih ie doletela usoda rimskega vandalizma, mi ni znano. V Brcžicah je vzidana plošča iz rimskih časov v zidu tamošnjega grada. Vsebino napisa nimam ravno pri rokah. Razun še nekaj razbitih stresnih opek ter tu jn tam kak novec, ni iz rimske dobe nobenega videznega spomina med ljudstvom. Gotovo pa ni zginilo s po-vršja zemlje ćelo mesto. Zgodovina je zapisala tedanie dogodke čisto gotovo vsaj v obrisih in jih shranila pred kulturno-sovražnim bitjem. Si-cer je brskal tu in tam kdo. toda ne strokovnjaško, ne sistematično. Ni namen kateregakoli osebno napadati, kajti predobro mi je znana stiskanja pri kulturnih podjetjih. Austria erit (menda tuđi fuit in est) in orbe ulti-ma. Koder so drugi že vse pobrali, vtaknemo mi svoj nos zraven.
V  času Rimljanov je bi val med Krko in Savo. na današnjem krškem polju in obližju, rod Ladovici. iMore-biti takrat še. gotovo pred temi so stanovali Kelti in mnogo, mnogo sto-letij preje, jamarji,    kakor    rečeno, njih zgodovina je skrita še pod zemljo in v skalovju po votlinah.
Iz vsega se zamore sklepati, da je bilo Noviodunum. kjer stoji danes vas Drnovo in Crucium. na prostoru današnje vaši Grublje med Kostanje-vico in Št. Jernejem. precejšno bia-gcstanje. Prvo, oj) desnem bregu tik Save, Crucium ob desnem bregu Kr-ke. bile so prav gotovo postaje za todje, ki so prevažale pridelke orijen-ta proti Emoni in Celeji, odnosno za Ježele zahodno in severno - zabodno teli mest. Noviodunum je bilo zidano bržkotne iz kamna in opeke, poslopja so bila krita z opeko, čeravno ne vsa, kajti razbite stresne opeke iz davno minulih časov se nahaja mnogo. Mesto je stalo kakih štiristo let. to je približno od Kristusovesra roistva do naselitve Vandalov v Panonije. Mo-goče, da so ga razdejali ti divjaki.Posebno čudno dejstvo, da se nahaja toliko rimskega denarja v razvalinah in drugih nekdanjih dragocenih malenkosti, vse pa je raztreseno, kakor bi bili razmetali otroci. Jaz sem en-krat s palico brskal in nisem se igral četrt ure, našel sem dva bakrena novca in neko slonokosteno. majhno, umetniško izdelano broško. Tuđi mo-zaiška dela se naidejo baie. Neumest-tio bi bilo dvomiti, da ne bi bili stanovali veljaki, državni uradniki i. dr. v r.bmeinem mestu. ko je bilo treba va-rovati državno mejo proti napadom barbarov. Pa tuđi drugi mogotci, kvestorji, prokonzuli, legati, rimski cesarji itd. so posetili mesto prav gotovo, kadar so imeli opravila v Iliriji, Panoniji in Daciji. Najbližnja pot jim je bila iz Italije, oziroma Akvileje Čez Emono-Noviodunutii in viče versa. Ob hudi suši bi se našle najsi-gnrneje tadanje prometne zveze in tuđi naselbine n. pr. pri Vihrah in Mrtvicah raz leskovške visine, ko porumeni žito na dotičnih prostorih, med tem, ko ostane na debelejših zemljah lepo zeleno. V krajevnih •rnenih je ostalo prav malo ali nič sledu v davno minulost. K večjemu morebiti v imenu vaši Vihre. moeroče od vigilare, vigilia; r>otem Veneše, Senuše. Narpelj in na Stajerskem Vi-dem. Libna. Med vasmi Veniše in Gornja vas je bi! vojaški tabor. Porta praetoria in porta deeumana se poznate prav dobro: porta principa-lis dextra se pozna P/av malo in porta principalis sinistra precej ciobro.
Predno so ragovilili Rimljani v naših krajih, gospodarili so drugi narodi tukaj. Valvazorjeva domneva-nja so brez zgodovinske podlage, ko-likor meni znano; sicer pa nisem ce-lega čital.
Ob državni cesti med Sajovcam in Kostanjevico ob levem bregu Kr-ke je mnogo gomil iz keltovske pe-rijode. Pri Krški vaši je ena; v farov-škem gozdu pri Leskovcu ena prav velika; na nekem griču nasproti vinskih goric v Kremenu nad vasjo Anovec (Štajersko), na posestvu bre-žiške graščine ena itd. Na Narpliu nad Krškim ie bila skoraj gotovo trdnjava v prehistoričnih časih. Na-
sproti Narplja na Libni na Štajer-skem je bila tuđi neka naselbina, ki jo je preiskal arheolog Hoernes. Obe, Narpelj in Libna ste varovali morebiti Savo, ko se je še razlivala od podnožja. Trske gore do Lihne in kdo ve, Če se ni pretepal Jason s svojimi argonavti v boju s takratnimi divja-ki na prostorih, ^>ko je mjane s planki, ? jast pa njega s klofetoj, takrat, ko je « šla karška garda kostajnuško spremit.«
Skoraj neverjetno je, da se ni našlo prilično rigolanja vinogradov no-benih starin. Kolikor mi je bilo mo-goče zvedeti, našli so samo dve urni in lončenega petelina v neki vinski gorici. Prve so delavci razbili, petelina ima neki gospodar na strehi — državni muzeuin! Pomisliti je pa treba, da ležijo vinogradi vsi v po-bočju, v strminah, in so bili 60 do 80 cm, prav malo en meter globoko rigolani. Prav gotovo so se pa pecali naši predniki z vinorejstvorn in so imeli trte, kakeršnih ni videti dan-danes. Lansko leto sem kopal jarek in v globini 2 m 10 cm su našli delav-ci enoletno mladiko vinske trte, ki je merila v premeru 26 mm — žali-bog, je razpadla na zraKu v enem dnevu.
Jamarji (Hohlenbewohner) so stanovali v votlinah peetn. Ljudstvo jih imenuje ajdovske Ijukne, ajdov-ske jame, pod jamo. Kdaj je to bilo, je neznano. Morebiti še takrat, ko ie zginievalo morie, jezero. Dolgo je žc to, kdo ve, koliko stotisoč let — vsaj je na plitvih kraj'h dvajsest metrov do morskega tla. pac je pa pri Šent Jerneju na vrhu, morebiti vsled po-tresovr dvisenjeno, a kaj je stotisoč, kaj je milijon let v obstank« svetov. In vse te docrodke si zaznamtiie na-rava v neizginljivih prasvetnih ar-hivih. Tu so vsekane večne resnice in ne pravljice fantastičnih nrerokov in lažnjivih zgodovinariev. £e Ie ko-mai sto let nožna človek to ogromno kniieo. in koliko se je ze natičil iz nje! Kako hitro so se začuli rubiti temeljni 7ir»ovi vsakovrstnih bajk, starih tisoc let.
Tu'ii na Prnovem ie snravHenn
treba. Prebivale! vedo samo tradi-ci:o o zla*****! *e?efu ki te 7akonano v rekem vodnjakti; jaz vcm pa gotovo, da mora biti zakopan cei zlat vol.
Usina voda       ^&e^G^^^^k*
^s? 'žZ*****       Zobna krema
Po z^ravniških   poročilih     se  je
izkazalo pri revmatizmu. protinu in nevraljriji kot signrno bolečine tnla-žeče. za oplnhnenje oteklin in obnovljenje gribčnosti členkov sigurno nčinknjoče sredstvo »Contrheuman« iz lekarne B. Frag-ner, Praga. Glej inserat.                                      Ta.
tfil^ 1 T %M St    ^°^tn in rcodno blago JUHI BItm     tvornica sun    v Humpolca
I    ^^ ^^^       ^^^^ ^y Vzorci tranko.   i vorniSke cene
!                                                       ___________________________n____^_______,.-~^^^_
S prav dobrim uspehom se
^^      ^^-—-—^"^                naravna
—'    "^     alksl^čna kislina
rabi pri:
obolelosti sopii
katarjih v  požiralnikti bronhij,  wnetiu
pljuć in prsne mrene. Zaloge: Mitiae1  Kastner, Peter Lassaik in A. Šaraboa ▼ Ljabljani.
je trpe zna             ^
in hrani tok ^^.        I
ShujSanje—Foviianje teže.
Shujšanje po bolezni, zaradi pomankanja slasti in podobnega je na vsak način treba i zatirari. Kdor v takih slučajih seže po Scot-tovi emulziji, priđe, kakor je že večkrat pokazala izkušnja, v dvojnem pogledu hitreje do cilja. Najprej
SCOTTOVfl
EJVlUliZIJA
močno povzdiguje slast do jedi, torej pospešuje zvišanje spreje-ma hrane, kar žc samo na sebi te!o krepi     Pa je tuđi   Scottova emulziia  sama  izredno   redilna  , in   zato večkrat v kratkem času   povzroči -vidno zvišanje moći in teže. Ker ie Scottova emulzija sestavijena   izkhučno iz najči<tejših in najboijših 5urovin in po  učinku vseskozi zanesljva, je Že zdavnai   potrjen nje svetov-ni sloves, da je najboljša emulzija
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. ciobiva se po vseh lekamrh Proti vir^ftiliatvi r»» v v pismenih inamka'i dobite od tvrdke SCOTT & BROU'VE d. o z. na Punajn VII sklicevaie se na naš pse enkratno vpoSiljatev poizVu^nje od kake lekarne.                                                                               I
-------------------------------------------------------------------.--------------------- J
V Aziji živi moffocen, izobražen narod, ki ima v svoji vrelikanski državi visoko kulturo, ki si jo je pridobilo na lastni podlagi. Ceprav so po- 1 stale posamozne lastnosti tepra čud- j ne^a naroda, Kitajcev, cilj mnogih f zasmohovanj, je na primor mnogo izrekov popclnoma lofričnih in pravilnih. Će na primer Kitajec vpraša Kvojr^a prijatelja, kako se počuti, tedaj reče: »Ali ste s svojini želod-cem zadovoljni?« Netnoteno delova-nje želodca jim je s popolnim zdrav-jem enakopninembno in priznati se mora popolno pravilnost tega nazi-ranja, kajti od zdrav ja želodea je • odvi?en popolni tdf>brobit ostalih de-lov. Radi tepra se mora na najmanj-še slabosti pravočasno ozirati in jih, kakor hitro je to mogroče, odstraniti. Za stalno urejevanje prebavil pa skrbi uporaba izborneg"a balzama za žolodec doktorja Rose, ki se narooa v lekarni B. Fra^rnerja, c. kr. dvorne-pra dobavitelja v Prapri. Dobiva se pa tndi v tukajsnjih lekarnali. — Glej inserat.                                   Ia.
Opiii zavod
Ics.Pii.OolM
Lj'joijasa. Pod tranča 1
IKinoroča svojo bogato zaVft^o naočnikov. šči-palnikov. daljno^ledov in vse v to stroko spa-:: dajoće predmete. ::
Svatko  ponavljat        ^^
Nema  ravna  onome  ejaju,  koji
te   postigne  sa  Solarlnom,  te
kućim  sredstvom za čišćenje kovina.
Solarlne je  zajamčeno  Ćlst L        od  kiselina 1  otrova!         3
JSlodni salon     {
Ivcuze ScJiilleri
Sv   Petra cesta 31
pn'poroča 7cZol/lz7ze  vseh vrst
Izvršuje vsa       3613 {
•                                                    <
jpoprcuv Hol. ! .v ŽcCirii JcloboJzi :: \
vedrio v za.logi.          f
Daifineje kakorosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne pod-lage in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 K — toaletne pc-rebščine lasulfe, brade in drage pofrebščine za maskiraste, vse no zelo zmernih cenah priporoča
bHvec in Sasničar
Ljubliana, Pod Trančo št. 1,
(regal Mestnega in Starsga trga).
lzdelu;e vsa lasn£ča?ska dela   solidno   in okusno Kupuiezmešane in rezane ženske lase
Dva krojaska panika
za boljša dela, sprejme 3673
VeKoslav Jesenšeit, krojač. Zagorje qd Sati.
fir'^jBr-BH         JSSui     **JBy^3    Hl      «f^^5^f    mS^S           ^^^H^ftn
ft^^^iaVi&IHn£.fltf      E^Soi^^^B                  flE&v3V         0tt09^^ES8BB
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cenc. Dostavi jo   se   na   zahtevanje   tuđi   na   dom.
Parna žaga SCAGNETTI, za skladiščem državnega kolodvora.
Iz  hrastovega lesa,  prav mo£ne in
:-:          nekatere skoraj  nove           :-;
Od 200 —    400 litrov
„  600   — 1000      „
: proda po nizki cenl s
franc Častio, vinski trgovce,
tingerjeva ulica štev. 1, za škofijo.
Priporoča   tuđi              3494
nalflnesše ^ino Vermouth E-:      po nizki ceni.     :-«
Pozor!                  Pozor I
DfOŽE (Pfesserm)
| Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez
j konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 50% boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato
jih nudi konkurenca po 80 vin. Priča kujem  cenjenih  naročil  in beležim s spoštovanjem
Makio Zaloker
tovarnar drož       3627 v korist družbi sv. Cirila in JKetoda,
govejejuhina |
Nedosežno X dobrcH 4

f\I Družbe   '
HEHR1K LftNZ HAHHHEIH
Največja in najpomembnejša   lokomobilna   tvornica na Nemškem priporoča
■=^==rz   z delovanjem  do 1OOO  HP.           ___
Za vročo paro najbolj pripracen obratni stroj.
Avstrijska prodajalna pisama: E3!-riXj ISrOI^IS-l^^.asr, IDi3.n.a*, I2C.         2733
JflZ T6III
in tuđi Vi morate vedeti, ako Vam je na higieni Vašega telesa, da je v Vaši hiši zanesljivo desinfekcijsko sredstvo neutrpljivo. Bolezni, ranitve, opečenine se pripete pogosto; za desinfekcijo ob bolniški postelji, za antiseptično obvezo ran, oteklin, za irigacijo in zabranitev nalezenja bolezni, za stalno rabo pri vsake vrste desinfekciji in za razdušenje je najboljši zn«astr«ao pogosto preizkušeni in po  vsem svetu  za sedanjosti  najboljši  desinfekcijski  pomoček znani
LTSOFORM
ker učinkuje hitro in zanesljivo, ga brez nevarnosti Iahko vsakdo rabi, prijetao aromatično diši, kože na draži (kakor druga desinfekcijska sredstva) in je naposled prav cen6v ga priporočajo skore vsi zdravniki in v vsaki hiši radi rabijo. V •rifinalai* stekienicah (zeleno steklo) z navodilom vred se dobiva po 80 rinarjev steklenica s 100 grami po vseh lekarnah in drogarijah monarhije.
Pomnite, da Lysoform slab duh in pot hitro in zanesljivo odstrani.
Poučno od odličnega zdravnika spisano brošuro no zdravju in desinfekciji* dobite zastonj od kemika Hubmanna, referenta „Lysofonnwerke* na Dunaju, XX., Petraschgasse 4.
Stran  10.
SLO VENSK I   NAROD.
235 štev.
BlSZiirl     V IhUIImma111 Krasne novosti Jesenskih oblek In površnikov
a                          *           •*           av                        Za naročita po meri največja izbira ta- ln inozemskega blaga.
Mesini    trg    Sti   19.    ---    Stari   trg   SX.   8«       Brez konkurence.        Najnižje cene.       Solidna posftrežba.
^__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________^^__________________________________________________                                                                                             ■ —.......________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________  .       ._____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
Sprejme se         3685
boliišli *trsžai
Kdor zna oemšlci, ima prednost Plača no dogovoru. — Ponudbe pod: „takoj" na upravništvo »51. Naroda«.
Ali ste   oženjeni?
Potem zahtevajte sove ■ »zorce 3 za 1 K, fi za li K 80 h, 12 za K 3 40 I llustrovan cenovnik z I zdravntškimi nasveti I gratis in franko (zarrto 130 h)          L Šlager,
i k'giealćna mana-\ faktura, Dne at I-, -   Wleslngerstr. 8 T.
M          •    • •    1        £1         f     •!         ?a i>rodnTanie sirkovih   metla   tftČO
urniniiKud nnTnii/n *™ **•"***** - •*•
Pl IIUIl II tnr     llllllllllr     ^ranj-ko tvormes  nttf irstp   - Po-I I UllLIjJIlU    IJUlUlIlU     uđbe pod „Sohe ProTistoa 1S67"
na anonćno ekspedicijo   Eduard   Braun,   Dunaj   l.y   Rottnturmstrasse  9.
::;Sr« U IRAfDIHSKE TOPLICE .—•>I
W    Nov, zdravili&ki hotet z električno razsvetljavo.    fX       I
Starosl*Tn«   ndiokdvn«   ftvepleMB   tOBlioe plus 58« C pn-    i
■.■oroči'ivo   ; r »•                                                                      j
proti&o, revmi, iscliias I. t. d.        |
Električ. masaža, tažoe. e^Iik«vokisHn$ke in solnćne kopeli.
▼•• Urtm ni 191 \mwmt.                                             Mo4«r«ti k«m!ort    ]
start totstlt              Pr«kraBu •kolica.             Votaika gmđtm.
TvpUffcl  islisjusli  *r. J. iAekcrt.                   Prospekti ■*»*•«$.    i
«.n.nnum ™*.»if»r.   Ceno   poste5jno   perje!
I ker s vcjfi, dobre^a, puijenega 2 K. baf'ieea 2*40 K; pnma polbt^e^a 2"8H K; belc^a 4 K; beJ-e« ^uhaate^a 5*10 K; k£ T^'e^.n^j*' snefncfeH^ca, raliene«rt, 6*4" K * K. ■<<? puha. sivega6 K, 7 K, oe-lecn, finoga 10K: pa>fne;*i rrjni puh 12 K. Narfćili *4 i kr Ha»r^; tranko.
-----    43{VlV^!'8i«C pi'M-TlJIS    dre^a,   bele*a    a«    mmeneea
nankin^a, Dernrca ISO crn dolea- 120 crn Široka, z dveina ifT'av^ica^a, 90 cm dl«j, 60 cm š'r, r-olnirna ? noTitn. sivim, prav atanov:tnino puh^atim periena 16 K: napo* -ub :0 K: fuh *4 K: poiaT«nr rerni« 10 K, VI K. *4 ?•:. 16 K. zfflaviice 3 K, 3*50. 4 K. Pernica, 200 cir dolga, 14C cm šiF. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zgiav-nica, <X) cm dolg« 70 cm š^r. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica \z močnega, črtastega gradla, 180 cm do!ga, 116 cm šir. 12 K 90. 14 K S0 Raspo4Uia se rx> oovzetju, od 12 t\ naprc franko. Lahko »e trans- ia^"r.a n -,cnfra*a:o^c *c mf denar — Nata čni cenernikt'  {rratis >n franko.       S Ber»i#ch, Dcienioe ii. 767, Češko.
^Ko I___ie Hiti ozdranilini,
In se hoćete temeljito in za gotovo iznebiti tisočkratnih bolezenskih prilazni ž:v5ne slabosti žiwčn**ga gl^vobala in bo« "ezni v ':^ht" pomanjkanja spanja, pcrabljivostii razdrsžlJ8wosfi,    oneniogl^sti,    trez^ri^nosti    do
živSjenja,   tesnobe   v   prsih,
-------■----**=-  jmi--       '   ■ ■ .     iz nervoznoiti naftalin si*č-
sf        nih, že!odčnih drevesnih ter /^         bolezns  na jeirih in ni ehu r-
^^           beiosti    in   ženskih    živčnrh
bolezni  ter  ki*onih napadov, ———      ako se  hočeie   temeljito  re-ttiti  revmaitičnih. *?f~otinskih "^        in   nevnaSgiČnih   težkoč,   tuđi
^        ischiasa,   ako   ^e   hoćete umakniti
><£>            posiedioam kapa  in jih izboljšati,
C5        izkratk^ zopet dobiti potrebno
~£»^       veselje do življenja, obrnite se
huj           zaupno   na  zdole1  ozračeni  zdravniški
£*[           zavod in zahtevajte, sklicev^je se
*■»>          na naš list, ilustrovano knjigo „Raz-
prava    o    modsrni    elektro--3       terapiji1   in  „Zriravniska po-
&X)                                  ro6elafiC
^       gratis   in   franko.
I    Posebna  izdaja  za  ženske  in moške.
3716
EH-ViTiLIIIER IDHiKI H.
i
Bnđapečt? VI, Anđrassy-ut 27, Mezzanin 173.
Ni več beganja
hodilceu clsurei „OllcriiHi"
ker 50 s SĐđbo upravnpgg sođfffa na Dunaju Gđ S. marta 1912 m \đm Mm.
^crejema zavarovanja ćlovaškega živ-                                                                 jaj^   1^^^. ^^F   i    ?   ^%. %^                                                 Zavaruje  ooslopja tn premičnine proti
ljenja po  najtaznovrstnejših kombina-                                                        '^                                                         **                                                                   požarnim  škodam po najnižjih cenah.
cijah   pod   tako   ugodnimi   pogoji,   ko   •-.   -   .-.     vzajemno    zavarovalna    banka    v    Prag i.      .-.    -    .*.   Škode cenjuje   tako) in najkulantneje.
nobena dru^a zavarovalnica.          mezrwni fondl U 53.758.285-24. -   tapiačane  oaikoo-ino  io   Ua^Hall!o  K 115.333.533-31.    Uživa   najboljši sloves, koder posluje.
Slasti  )e   ugodno   zavarovanje   na    Po velikosti druSa ™|cmna zavarovalflica naSe države z vseskozi slovansko-narodno upravo.    Dovoijuje i2 čis"^rdobička lzdatno
doživetie   in   smrt  z  manjšajočimi   se                         -—-————      Vmm   pojasnila   daješ       ———-^-^—————                  podporo  v   narodne   in občnokoristne
101         *»■■""-_____________wr generalno nrtmtn f UnUliani ^SeriSSf.^ž i Gosioski ulici stav. 12. -•■                       namen*
Vsako nedeljo se dobijo v Laverci  3712
::   riževe in jetrne   ::
klobase.
Za trjime.
Lepe, za trgovino primerne
prostore
da takoj v nafem
šoii svet pn». Barbari v U.
3654                                Načelnik:
Anton Rakni.
Svoji!) 8 atrok
ki izgledajo zdravi in cvetoče, sem vzgopla z Ubaida pl. Trnkoczvia. ]e-karnarja v Ljubljani, Hladnim feafem. Tega dejstva mi ne ovrže nihče. Na stotine mater mi je hvaležnih, ker fo sledHe mojemu zgledu, ki sloni na ftttrinaisttetBl txknsnfL Sladni ča i kot živilo za otroke ki se mu rrimeša •:ekr»iiko mteka, sladkorja, ie varsfro doimcen, Či^ar raba iih dela od-porne ter otrotke bolexnt skoro iz-ključuje ter učinkute brezhibno, prvo-vrstno. Drugić ■ Medtem ko vsa druga otroška hranila stanejo 1 do I kroni, in se že v nekaj dneh porabijo, stane sladni čaj, zavitek s U kg samo 60 vlnerjay in se z njim dojenec lahko hrani 20 do 30 dni. Zoperni, drapi aparat S#xhlet odpade' Zadostuie na-vadna sesalna steklenica Sladili ća!T pripravtjen po dr. pl. Trnk6czyjuf je brezdvomno na toriSČu prehranitve otrok in narodnogospodarske varčlji-vosti rridobitev prve vrste. Kri, moč, zdrnvje, mirne ž»vce, mirno spanie. •VjO'o pnhranka na denarju, najboljši zaitrk, dosežejo, dobe tuđi odrasli, ki namesto neredtlne, razburljive kave, čaia, pijo sladni čaj, znamka 7>Sladin« Posebno priporočljivo za bolnlke m alabotn«.                 3721
Dobiva se v lekarnah, drogerijah, tud, pri trgovcih. Sladnega čaia, znamka Sladin, pripravijenega po dr. pl. Trn-koczyju, ni zamenjavati s s'adno kavo. Tvor i§ka zaloga pri lekarnarju »1. Trak6czyjii v Ljnbljaii, Kranjsko. Po ro5ti najmani b zavitkov franko 4 krone, poStni zavoj za S kg s 15 zavirki vsebine 10 kron franko z obratno pošto. Ker je večkrat mnogo pcvrraSevanja po njem, se blago od-po§ije najpozneie v 2 do 2 dneh Nn Dumju v lekarnah Trnkdczy. V. Scbon-bronoerstrasse 109; IH.. Radetzkyplttz '; VIII., Josefstidterstrasse 25; v Gradca: Sackstnsse 4.
Za resničnost gori povedanepa jamči tu navedenih petero tvrdk Trnkoczvjev, ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb in na stotine zahvalnih pišem mater, med temi takih mater, ki so pred rabo siadnega čaja obupavale, ker so druga živila odrekala.
Fri ofečiai BIcđ Je razpisana za stalno
1    vl          1 v#       I                   I       •
z letno plaćo 800 K in 200 K od ogledovania mesa s prostim stanovanjem in
službeno obleko.                                                3711
Občfntiki ured r*a. ^BlecJtJi
Cisti   samo   s   čistilnim   ekstraktom
--------------------------------------------------avw
________I
I Najboljše kovinsko čistilo na svetu.
*      __________________________________________________________________________________________________________________________________________i
A VUI 697/11 9.         ^~"V -*         -tf    •                                           3727
Prostovoljna  javna prodaja.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. VIII. bode na predlog upra-vičencev po dne 3. juni ja 1911 zamrli Mariii Rcžanc prodajala v zapuščino spadajoče zemljišče vlož. štev. 452 davčne občine Rudnik, obstoječe iz parcele štev.  167/7 hiša v Rudniku štev. 40 z vrtom vred (parcela štev. 223/2).
Kot izklicna cena se določa 700 K.
Dražba se vrii dne 24. oktobra 19L2 cli 9. dopoldne na lim mesta v RudniHu štev. 40.
Ponudki pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
Zavarovamm upnikom ostanejo njihove pravice aedotaknjene.
Predlagatelj  ima  pravico dražbo tekom  8 dni   odobriti ali  ne.
Pogojt se vpogledajo lahko pred dražbo pri podpisani sodniji, soba št 33.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII.,
dne 3.  oktobra   1912.
msteđz polnilni svinčnik K120.
Razkoina oprema v prekrasnih toarvah K 1*80
s čistosrebrnimi ali doublezlatimi obročki K 2*40.
Mosierjev   č/^rA^fr^  držalo  n. d. patent.
S palcem pritisneš na gumb A In pero   pade ven. — Cena:   12 in 16 vln. 3732   Dobiva se v vseh boljših trgovinah s pisalnimi potrebičinanti. Edm.  Motter A Co.,  d. d.v   Berlin-NeukSIln   In  Zagreb.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
CutraU u tauJL — lktaurijtu im. - 2» utrtim.    Ilj!l linji tlf-SV. P«|H tBtl (I iii JtaMlIi UtEif).                      ItUtiki kapital in reserre 52,000.000 kroa.
Preskrbovantt vseh   bankovnih   transakcij,   n. pi.:   Prevzemanjf d^aanUk vtef   na   hramlne                               Najkulantnejde izvrSevanje bornih naroćil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — lzpla
I     knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno ujrodnim obrc-                čevanjc   kuponov in izfrtbanje vrednostnih papirjev.  — Kupovanje in  prodajanje deviz, valut in tujih
I     štovanjem   __  Denar se lahko dviga v^tk dan brez odpovfdi.  —  Kupovanje in prodajanje  iiodaortalli                novcev.   —  Najemodaja varnih  predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa-
mmplr\mr  strogo v okviru   uradnih kurznih poročii.   —   Shranjevanje  in  upravljanje  (depoti) vrednostnih                P*nev, l'stin,  dragotin  itd.  pod  iastnim   zaklepom  stranke.   — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih
!     capirjev in posojlla nanje.                                                                                                                                        papirjev  — Promese za vsa žrebanja. lmpUčll« 1b ■■kaill« v AmdiikO tu li Amerike.               1660
_^—^___^__ ——   Uttm«na   I«   plemena   pojasnila   in   naevotl   o   veeh   v   hmmbmm  stroko   epadajoolb  transakeijah   vsekdar   brezplaćno.   ——--———^^^^———
235 Štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 11.
Zahvala.
Odlični in sijajni uspeh IL cvet-flčoega dneva v Ljubljani dne 14. In 15. septembra 1912, ki Izkazuie 6606 kroa 01 vin. člstega dohodka v naše narodne namene, nam nalaga prijetno dolžnost, s hvaležnim srcem izraziti vsem blagosrčaim sodelovalcem, Se posebe pa slavnemu občinstvu Ijub-lianskemu bi častništvu tukajšnje sarnizije ter sploh vsem, kl so pripomogli na katerikoli način do tako nepričakovano lepega konca naše prireditve, iskreno in vdano zahvalo.
Najprej bodi dovoljeno izreci • ašo zahvalo slavni »Narodni čital-nici« v Ljubljani, ki je rade volje prepustila pripravljalnemu odboru za II. ljubljanski cvetlični dan v Ljubljani svoje prostore in slavni »Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico«, ki je zelo nesebično bila na pomoč odboru in brezplačno posodila nabiral-nike pri cvetličnem dnevu.
Zelo važna opora nam je bilo slovensko napredno Časopisje in zato prosimo slavna uredništva *Sloven-skega Naroda«, »Dneva«, »Edinosti« !n »Soče«, sprejeti našo ponovno zahvalo.
Zahvaljujemo se dalje vrtnarski tvrdki VVider v Seleaburgovi ulici, ki je izborno upravljala centralno cvet-lično zalogo in gosp. kontrolori« Fmanuelu Josinu, ki je z neutrudno požrtvovalnostjo pomagal odboru pri štetiti in izmenjavi denarja.
Naj se dalje še posebe zahvalimo gospe Krč - Gasperlinovi, gdč. Tinci Mikuževi, gosp. podpolkovni-ku Josipu Milavcu, slav. upravništvu »Slovenskega Naroda« in ostalim go-spem načelnicam cvetličnih okrožij, ki so se potrudile z denarnimi zbir-kami povećati dohodke II. cvetličnega dneva v Ljubljani. Z zahvalo na-vajamo še enkrat vsa Imena đaro-valcev. v kolikor so nam znana, pa naj so prispevali vodstvu, različnim gospem načelnicam, potom ^>Sloven-skega Naroda«, ali na kak drug na. čin. Iskrena zahvala tedaj Iovskemu društvu »Sava«, g. Setini, slavni kmetski posojilnici, tvrdki Ed. Kav-čič. g. Avg. Jenku, ge. Franji Cir-nian, gdčni. Miči Hafner iz Senožeč, ge. Sevčikovi, narodnim Cerkniča-nom, g. primariju dr. J. Jenku, gdčni. učiteljici Mari Tavčarjevi, učitelju g. Petrovcu, tvrdki Anton Sare, g. Fr. Majaronu iz Borovnice, si. Koiin-ski tovarni, g. sodniku F. Verhuncu, g. c. in kr. stotniku J. Verkavrhu, g. visjemu okrajnemu živinozdravniku F, Dularju, g. prof. Rajku Perušku, 'i. c. kr. notarju Bakovniku iz Metlike, neimenovanemu rodoljubu, tam-buraškemu veselemu stolu v kavarni *Leon«, omizju pri 2efi v Ilirski Bistrici, neimenovanemu za znesek mesto vstopnine pri nogometni tek-mi, ge. notar Gogalovi, ge. M. Magdi-čevit ge. kustos Pintarjevi, tvrdki I. Bonač, tvrdki F. Kollmann, tvrdki Vidmar, tvrdki M. Tičar, gdčni. P. Blumaverjevi, g. trgovcu I. Jeršetu, tovarnarju g. A. Hauptmannu, g. dr. J. Demšarju. g. trgovcu I. Zargiju, g. trgovcu I. Kostevcu, g. trgovcu A. Preskarju, gospej A. Wanek, g. A. Kumšetu, g. san. svetniku dr. Otmar Krajcu, ge. A. Baltičevi, ge. A. Sirukljevi, ge. J. Oblakovi, g. vele-tržeu F. Urbancu, g. trgovcu K. Seu-nigu, ge. R. Rohrmanu, g. L. Schwentnerju, g. A. Agnoli, ge. Karli Poženelovi, g. odvetniku dr. Oblaku, %. mag. uradniku Janku Kesslerju,. g. drž. svetniku Fr. Bož. Štiftarju, g. odvetniku dr. J. Tominšku, g. trgovcu A. Verbiču, ge. F. Pagon iz Godo-viča, ge. Katinki Šterk in vsem Neimenovanim.
Največjo zahvalo smo dolžni ča-stitim damam načelnicam cvetličnih okrožij, katerih imena smo priobčili že o priliki cvetličnega dneva v »Slo-venskem Narodu«. Te dame nikakor nišo prevzele s tem samo častna me-sta, ampak odgovorinosti polno in skrajno trudapolno delo, katerega le-pi uspeh tuđi y necentralno ležečih tikrožjih govori prejasno o vzornem clelovanju gospe načelnic. Vsa čast pa tuđi rodoljubnim gospodičnam, ki se nišo ustrašile napornosti prodajama in nepoplačljivega truda in so ostale do konca neumorne in navdu-šene v delu za dobro in plemenito narodno stvar. Reci se srne tedaj, da se s sodelovanjem pri cvetličnem dnevu vseprej prisluži častni naslov narodne gospodične, kakor pa z obi-skovanjem vseh brezštevilnih veselic in prodajanjem po pavilijonih.
Imena sodelujočih gospodičen ^mo prosili ge. načelnice sporočiti nam na posebnih formularjih. Takih : oročil nismo dobili iz štirih cvetlič-';ih okrožij, namreč: Mestni dom, <!olnje poljansko predmestje, Glavna Pošta in Rožnik.
V kolikor smo tedaj obveščeni, >o sodelovale pri II. ljubljanskem vetličnem dnevu sledeče gospodične: a) Sappho Wikert — Jelka Ber- I ; utović — Minka Debeljak — Amali-ia Šešek — Mira Rozman — Elsa ^ernatović — Zora Janša — Marija nilec — Milka Urabič — g. in gdčne. Valentić — Fini Tomazin, Zora Bako vnik — Eavlica Jordan.                  i
b)  Nikica Pogačnik — Vera Ku-kla — Anica Carman — Zora Gaert-ner — Ljudmila Jesenko   —   Pavla Jerman — Marija Urabić   —   Vida Vrtovec.
c)   Vida Košiček — Mirni    An-zelc — Milči Kraškovic — Anica Pi-chler — Miči Dequal — Jožica Jam-nik — Milka Peterlin — Fini Zalaz-nik — Slavka Škerlj — Vika Malič
—  Miči Kern — Stanislava Golob — Mimica Zajc.
d)  Vida Soklič — Elza Zanet — Majdika Turk.
e)  Marija Felicijan — I. Hahn —• Luiza Kokalj — Slava Koch — Danica X. — Danica Mally — Vera Mallv
—  Anica Murgelj — Anda pl. Leman
—  Angelica Presker — Mirni Rohr-mann — Vera in Tončka Vičič.
f)  Iva Varšek — Marga in Mag-da Ločnik — Mira in Berta Kocjan-čič — Fanika Kune — Milka Mlakar
—   Marija  in  Sabina  Praprotnik  — Ana Lozej — Erna Šibenik.
g)  Olga Cerne — Vladko in Tekla Sega — Julka Zgonc — Hermina Černe — Nilka in Jelica Potočnik — Ica Šega in Iva VVider.
h) Juda Ružičkova — Angela Turk — Marija Petrič — Andulka in Vlasta Mis — Božena Hilbert — Danica, Vera in Mira Rohrmann — Milka Andkrvic — Julka Gril.
i) Ela Lavrenčak — Ivanka BaJ-želj — Malči Dežman — Berta Lavrenčak — Gusti Bajželj — Cirila Jesenko.
k) Ljudmila Svetličić — Olga in Hilda Lorber — Lina Cvetić — Anica Petrovec — Iva Lenček — Marija Vidmar — Anica Sever — Ivanka Rome — Ljudmila Kune.
1) Marijana Heren — Iva X. — Fani Sever — Vincencija Kunaver — Olga in Anica Urek — Marijana Kos-mac — Marija Pirh — Marija Ra-sehke — Anica Novak.
m) Vera Pogačnik — Mara Jer-šek — Mara Malić — Ivanka Hrast
—  Anica Tičar — Ema Baraga   — Stana Zore — Minka in Marta Te-kavčič.
n) Pipa Tavčar — Miči Kveder
—  Stana Strlekar — Angela Bocon
—  Anica Zabukovec — Jelka Naglas
—   Miči  Kune —  Ivanka  Rome  — Brigita Baloh — Ivanka    Florjančič
—   Špelca  Bretel — Pavla    Zabukovec.
o) Marija Pfeifer — Mara in Slavka Koritzkv — Lina in Marija Marčan — Anica Munda — Eia Nitsch — Erna Rožič.
p) Vida Kosak — Anica Peter-nel — Marija Marn — Marija Kle-menc — Josipina Jeraj — Ljubica Kozina — Fani in Pepca Predalič — Hedvika in Henrijeta Švigelj — Pavla Jeraj — Ivanka Riolint — Angela Peček — Nada Nedelko — Minka Perko — Franja Likozar — Franja Peterlin.
r) Dragica Likozar ^ Mic: Jarmila in Pavla Jeruc — Miči Crno-logar.
s) Zora Hudovernik — Milka Sa-dar — Stefanija Skrhinšek — Otilija Bračko — Vanda Pogačar — Magda Josin — Mira Pintar — Danica Ko-blar — Milka Florjančić — Marta Koželj — Olga Ribnikar — Sipka Čuden — Vera Cerar-Danilova.
Kot svojo važno dolžnost pa smatramo tuđi zahvalo vsem onim rodoljubnim Slovenkam po vscj naši domovini, ki so nam poslale toliko in tako lepega cvetja,da nam ni bilo treba kupiti nobene cvetke za cvetlični dan, ampak smo dobili vse kot rodo-ljuben dar blagih src naših plemenitih Slovenk. Ker pa nišo vse poslale cvetk direktno centralni cvetlični zalogi, ampak tuđi neposredno raznim gospem in načelnicam cvetličnih okrozji,smo v neprijetnem položaju izreci tukai imenoma zahvalo samo tištim, ki so poslale cvetke centralni cvetlični zalogi in onim, za katerih imena smo potom. ge. načelnic izve-deli. Samo ob sebi umevno se zahvaljujemo vsem blagosrčnim daroval-kam. V sledečem pa objavljamo, žal nepopolno imensko listo darovalk in darovalcev cvetlic: gdčna. Marija VVessner, Ljubljana — Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v No-vem mestu — ga. Marija in gdčna. Pija Bayr, Ljubljana — ga. Cecilija Kavčnik, Ljubljana — gdčna. Jelica Gartner, Planina — gdčna. Leopol-dina Bergant, Ljubljana — gdčna, Marija Werli, Cerknica — ga. Pavla dr. Murnikova, Ljubljana — gdčna. Pepina Kiissel, Radeče pri Zidanem mostu — gdčna. Angela Soršakova, Sp. ŠiŠka — ga. Mila Martinak. Bled
—  ga. Minka dr. Pirčeva, Ljubljana
—  ga. Pepica Adamič, Domžale —-ga.  Francka  Peterman,  Dob — ga. Ivanka Leskovic, Ljubljana — Ciril-Metodova podružnica v Št. Janžu — ga. Ivanka Poklukar. Sv. Jakob ob Savi — ga. Franja Seršen, Skaručna
—  ga. Jerica 2ebret Skaručna — ga. Helena Suyer-Petričič, Ljubljana — ga. Anica dr. Krautova, Kamnik — ga. Lojzika Tratnik, Ljubljana — ga. Kristina Grebene,    Velike Lašče   — ga.  Evgenija Popovič,  Ljubljana — ga. Franja Lukan, Ljubljana   —   g. Janko Zirovnik, Borovnica — gdčna. Anica Goli, Smarieta — tvrdka Se-
dej-Strnad, Ljubljana — gdčna. Erna in Bojana Rozmanova, Ljubljana — gdčna. Mila Filičeva, Ljubljana — Ženska Ciril-Metodova podružnica v Rušah — gdčna. Ida, Stana in OIči Peče, Stari trg pri Rakeku — Julči Prijatelj in Miči Majcen, Št. Janž — »Sokol« v Mrastniku ob Savi — g. Ivan Pecikar, blagajnik Ciril-Meto-dove podružnice v Devinu — X. Y. iz Razdrtega — gdčna. Marica Godina, Skedenj pri Trstu — gdčna. Angelica Volovec, Št. Jernej — gdčna. Gizela 2en, Soteska pri Straži — gdčna. Minka Kosmelj, Zelezniki — g. Janko Florjančič, Bled — g. Je-roša, Bled — gdčna. Heda Orehkova-Lederer, Moravče — g. Fran Steidl, Dunaj, VI. — gdčna. Avrelija Tom-šič, Vrhnika — gdčna. Rozina Kante, Sežana — ga. Marija Klauta, Planina
—  gdčna. Marija M., Rečička vas ob Paki, gdčna. Minka Medenova, Be-gunje pri Cerknici — rođoljubkinja iz Toplic (Dolenjsko)    —    St.  Pehani, Žužemberk    —    g. Anton Valenčič, Narin  pri Sv. Petru    na    Krasu — gdčna. Olga Dominco, Cezsoča    pri Bovcu   —   gdčna. Marija Stergulc, Begunje pri Cerknici — Ciril-Metodova podružnica v Kobaridu — ga. Ana dr. Rakuževa, Šmarje pri Jel-šah — gdčna. Tonica Kračman, Li-tija — g. Josip Urek za boroveljskega »Sokola« — ga. Lujiza Hafner, Zelez-niki — ga. Matilda Demšar, Želez-niki — ga. Aniea Naglić, Ljubljana — ga.    Marija    Verbič,    Ljubljana    — gdčna. Jula    Pavlič,    Lukovica    pri Domžalah — g. Fran Hmelj, Radeče pri Zidanem mostu — ga. Ana Zorko, St.    lij   —   ga.    Karolina   Robavs, Šmartno    pri Litiji — g. Ivo Reich, Dol pri Ljubljani — g. Fran    Stirn, Št. Janž — ga. Minka Kolb, Mokro-nog — gdčna. Elza pl. Lukanc, 2e-rovnica — gdčna.  Milka In  Micika Oblak, Selca pri Škofji Loki — gosp. Mihajlo Osolin, Št. Vid pri Lukovici
—  ga. Lina Globočnik, Zelezniki — ga. Antonija    Kalan,    2irovnica   — gdčna. Miči Cernilec, Kranjska gora
—  ga. Marija Skale, Bled — ga. Matilda dr. Cešarkova,    Mokronog   — gdčna. Toni Rekar, Begunje pri Le-seah — gdčna. Nada Krajnik, Kozje, Štajersko — gdčna. Ela Kosi, Sredi-šče — ga. Jakobina dr. Žitkova, Nove  mesto    —    ga. Alojzija Hodnik, Ilirska  Bistrica — ga.  Anka Starkl, Sevnica — gdčna. Pavla Stare, Velike Lašče    —    gdčna. Roza Kreše, Male Lašče — gdčna. Minka in Albina Jeglič, Dovje — g. Anton Le-nassi. Planina    —    gdčna.  Antonija Lovko,   Begunje  pri   Cerknici  —  iz Ljutomera —  ga. Tati  Recelj,    Št. Jernej — gdčna. Bertica Miillerjeva, Zagorje ob Savi — gdčna. Anica Ce-puder, Ljubljana — ga.  Minka  Slo-kar,  Domžale — ga.  Marica    Bre-skvar, Ljubljana — ga. Miči Flerin, Domžale — ga.    Margareta   Lokar, Hrušica — ga. Višnikarjeva,    Ljubljana — g. Bogomir Mesojedec — ga. Jožica ing. Stembovova, Ljubljana — g. Župan,   DoLsko — gdčna. Tončka Kadivčeva, Ljubljana — gdčna. Dežman, Ljubljana — ga. dr. Zupančeva, Ljubljana — gdčna. Zupančič, Ljubljana — ga. Spenko, Dol pri Ljubljani — gdčna. Minka Koman, Ljubljana
—   gdčna.  Filipina  Tratnik    —    ga. Fritsch,  Ljubljana    —    ga.   MalČika Magdić, Ljubljana    —    gdčna. Olga Ribnikarjeva, Ljubljana — g. Supan, Moste — ga. Skok, Domžale — ga. Kobalova, Ljubljana — ga. Miči Dra-žilova, Ljubljana — gdčna. Manfreda Gorjanc, Ljubljana   —   ga. Frohlich, Ljubljana — g. notar Orožen, Kamnik — ga. Vida Finkova, Ljubljana — g. Fettich-Franckheimova. Ljubljana ga.  Rak.    Ljubljana — gdčna. Vera Sever, Ljubljana    —    g.  V.  Hejnic, Ljubljana — gdčna. Ivanka    Jeglič, Selo pri 2irovnici — ga. Marija Ce-rar, Ljubljana — ga. Josipina Jahn, Ljubljana   —   ga. Josipina   Cuden, Ljubljana — ga. Ivana Bajec, Ljubljana — ga. dr. Oražnova, Ljubljana — gospe Smole, Cižmar, Počko, Abul-ner, Puli, Šić, Kunaver,   Babnik    in Štuhlej iz Ljubljane — gdčna. Kunaver,  Urek, Heren,    Pirh,    Reschke, Novak, Sever in Košem iz Ljubljane
— ga. dr. Trillerjeva, Ljubljana — ga. dr. Repičeva, Št. Vid-Zatična — ga. M. Gostiša, Trst — ga. M. Mohorko, Zidan most — ga. I. Velkavrh, Ljubljana — ga. Roza Rohrmann,   Ljubljana — ga. Miči Koch, Ljubljana — g. I. Račič, Ljubljana — gdčna. Ivanka Mikuž, Ljubljana    —    g. Mihael Ćernagoj, Karolinška zemlja    —   g. Pfibil, Ljubljana — g. Mihael Ažman, Ljubljana — g. I. Felicijan, Ljubljana
—  g. I. Kobal, Ljubljana — g. Kna-flič — ga. Irma pl. Ballogh, Ljubljana — gdčna. A. Petrovec, Domžale
—  gdčna. P. Blumaver, Ljubljana — ga. Freyer, Ljubljana — ga. Terdina, Ljubljana — gdčna. Cerar, Ljubljana
—  ga. Ana Podkrajšek, Ljubljana — ga. Korenčan, Ljubljana — ga. Ber-natović   —    Mikšić,   Ljubljana   — gdčna. Jordan Pavlica, Ljubljana — ga. Milkovič Katarina, Moste — ga. Zirkelbach, Ljubljana — ga. Kenda, Ljubljana   —   g. Andrej Senekovič, Ljubljana   —   ga. Josipina Romold, Mokronog   —   ga. Amalija    Baloh, Ljubljana   —-   ga* Evgenija Hribar,
Ljubljana — gdčni. Anka in Minka Mayer, grad Lože — gdčna. Vida | Košiček, Ljubljana — gdčna. Rozika Pichler, Ljubljana — gdčna. Slavka Škrlj, Ljubljana — gdčna. Jožica Jamnik, Ljubljana — ga. Pibernik, Ljubljana — ga. Franzl, Ljubljana — ga. Fr. Mole, Ljubljana — gg. župnika Vrhovnik in Skrjanc, Ljubljana — ga. Trstenjakova, Ljubljana — ga. Kosmačeva, Ljubljana — ga. dr. Maverjeva, Logatec — ga. notar Go-galova, Ljubljana — ga. Marija Nitsch, Ljubljana — gdčna. Anica Munda, Ljubljana — gdčni. Lina in Marija Marčan, Ljubljana — g. Leon Knafelc — gdčna. Milka Klančič, Podgora pri Gorici — gdčna. Milka Flerjančič, Ljubljana — ga. Gasper-lin-Krčeva, Ljubljana — ga. Mally-jeva, Ljubljana — g. Boris Cerne, Gorje pri Bledu — g. dr. Josip Stare, Ljubljana — ga. Marija Vidmar, Ljubljana — g. F. Kollman, Ljubljana
—  gdčna. Mehlč, Ljubljana — gdčna. Suzana Petrovčič,    Ljubljana — ga. Vika Zupančič, Ljubljana — ga. Anka dr. Toplakova,   Ljubljana — gdčna. Marija Starč, Ljubljana — ga. Berta dr. Kuharjeva,   Trebnje,   in   gdčna. Mira Hoffmann, Tacen.
Omeniti moramo dalje, da je vsaka načelnica cvetličnega okrožja prispevala več sto cvetk in da smo dobili v razprodajo finih bonbonov od ge. Fine dr. Geigerjeve, Ljubljana
—  ge. Bernatović-IVlikšič, Ljubljana
—  gdčne. M. Debeljak, Ljubljana — gdčne. Mira Rozman,   Ljubljana   — gdčne. Pavlica Jordan, Ljubljana — gdčne. Zora JanŠa, Ljubljana — ge. Verbajsova, Ljubljana — ge. Evgenija Popovič, Ljubljana — ge. Stupica, Ljubljana   —   g. Ivan Jelačin, Ljubljana — g. Jean Schrev, Ljubljana — g. N. Schumi, Ljubljana — gdčne. Tilka Debevc, Ljubljana   — gdčne. Bojana Rozman, Ljubljana — gdčne.  Mila  Filic, Ljubljana — ge. Fritsch,    Ljubljana — ge. Leskovic, Ljubljana — ge. dr. Pirčeva, Ljubljana — in g. Milko Naglić, Ljubljana.
Končno naj bodo zahvaljeni vsi oni gg. kavarnarji, restavraterii, ozi-roma one gospe načelnice, ki so dale prostore, oziroma stanovanja na raz-polago za okrožne cvetlične zaloge.
Za ljubeznjivo prepustitev velike dvorane »Narodnega doma« za ples na čast sodeJovalkam pri cvetličnem dnevu pa se zahvaljujemo gospodu upravitelju proiesorju in dež. poslancu Josipu Reisnerju.
Naj bi bila zavest, da se je trudil za res dobro stvar, vsakemu sode-lovalcu pri II. liubljanskem cvetličnem dnevu še posebna zahvala.
Odbor za II. cvetlični dan v Ljubljani.
Henneberg- svila
samo direktno! — crna, bela in barvana, od 1 K 35 vin. meter naprej za bluze in obleke. Franko in ie ocarinjeno se posije na dom. Bogata izbira vzorcev se posije s prvo pošto.                1    164
Tovama za svilo HSOlfL Ziritii.
SUKflA
I   in   modno   blago »a gospode   in   gospe   oripo-:   ro^r» irvozna hiSa   ::   ■■■■■■■■%■■
PROKOP SRORSOVSXY in SIS i L Cl U L
▼ Humpplcu na Ćeikem   f  I    I   I li  I
I Vmorci nazabtovo fran- |iL 1 111 M ko. Z«lo nnerne oene.
I Na telio da tuka} tsgo- . toviti obleke na gosp. I
MOJA STARA
izkušnja ie in ostane, da za pregnanje peg  ter   za   pridobitev   in  ohranitev
ne ne, mehke polti ni boljšega mila nego svetovnoznano  lUlfsko ml©ćno
milo i koniidkom, znamka konjiček tvrdke Bergniann & Co., DeCin n. L — Komad po 80 vinarjevse dobiva po lekarnah, drogerijah, parfumerijah in vseh enakih trgovinah. — Istotako se Bergmanova lilijska krema „Maneia" čudovito obnaša za pridobitev nežnih, mehkih damskih rok. V pušicah po :    :    70 vin.   se dobiva povsod.     :     :
>\polfo

Vrnitev o9 vojakov.
»Ako Vam pišem, tedaj je zaradi mojega sina, ki vrnivši se od vojakov, kašlja, Vsako jutro kašlja uro dolgo; meče iz sebe žolč in sline, ki se Ie teko ločijo. Po zaj-trku ga zapusti kašelj. Poleg tega je zdrav ter ima dober tek. Njegovi starši nišo ni-koli kašljali; t svoji družini nima nobene-ga, ki bi bil bo an na prsih. Ker imamo neko prijateljico, ki je ozdravela po vašem katranu, Vas prosim, da bi mi poslali ste-klenico istega zđravila. Ana Bohme, Berlin, Schonhauser-Allee 14 I. a.
Lekarnar dobivši to pismo dne 10. septembra 1097., je takoj odposlal zaželjeno stekleničico. Nekaj tednov pozneje je pisala gospa Bohme v novič: »21. novembra 1896. Gospod Guyot! Kakor je moj sin za-vzel zdravilo, ki ste mu ga poslali, je neaal
Bohme.
dajati od sebe sline in žol6, in ni kašlja! skoro nič več. Moči je zopet dobil in ko je še nekaj Časa rabil ono zdravilo, je bil po-polnoma ozdravljen. Najsrčnejša hvala. Vse sTOJe življenje Vam bodem hvaležna, in bala sem se že za njegovo življenje, kl mu je potrebno za njegov vsakdanji kruh. Jaz Vam radovoljno dovolim moje pismo razglasiti, in ne morem zadostno pri-poročiti tega zdravila vsem, ki trpe na plučih in na prsih. — Ana Bohme.«
V  izogib tej  strahoviti bolezni ni moči dosti priporočati,  da pazimo na  kašelj  ali katar ali  pa  ćelo  vnetje    sopil ter  da  to zlo   uničujemo   takoj   spočetka,     da   se   ne izeini   iz   tega  hujsa   bolezen.
Od sredstev proti obolelostim sopil spada med najstarejša in najpreizkuse-nejša katran in iz njega priđobljene snovi. Njih bakterije uničujoči zdravilni učinek pri kaplju, bronhialnem katarju, je že zdavnaj znan. Zator^ je bil to velik napredek, ko se je pred 30 leti posrećilo g. H. G u y o t u , slavnemu lekarnarju v Parizu, iznajti postopanje, kako se kotran v vodi topi.
Po tem postopanju napravljena koncentrirana kotranova raztoplina se dobiva po vseh lekarnah pod imenom »Gudron Guyot«. Ena ali dve kavni zlički na koza-rec vode ali na kaki drugi pijaci, ki jo običajno pijemo pri jedi zadošča, da lma-i mo  takoj  uspešen kotranov  preparat.
Te razredčene raztopline je treba redno in neprestano uživati pri vsRki jedi eden do tri kozarce. Zdravljenje stane to-rej  nekako  10  vinarjev  na  dan.
V  odstranitev  pomot  naj   se   natančno pazi   na   znamko.     Goudron-Guyotova   nosi ime   »Guyot«   natiskano  v  velikih   črkah  v vijoličasti,     zeleni  in  rđeči     barvi,     kakor naslov:   Maison Frere. 19, rup Jacob, Pariš.
Goudron-Guyot ima v litru 100 g naj-izvrstnejšega norreškega smrekovega ko-trana.
Oni, ki se ne morejo privaditi katra-novemu okusu, ga lahko nadomestijo s krogljicami Guyot, ki so narejene iz pra-vega norveškega katrana, in katere za-vzemajo 1—2 pred ali tuđi med jedjo, so lahko prebavljive, koristne želodcu in sta-< nejo Jako malo.
Barva pastil Guyot je bela, in vsaka je zavarovana s crno natiskanim podpisom »Guvot«.
Zaloga: Maison Frere, 19. rue Jacob,* Pariš,  in v vseh lekarnah.
Dobiva se v lekarnah! Gabr. Piccoli, Sušnik, U. pl. Trnkoczy, Ph. Mr. Jos. Cižmar in  pri  vseh  priznanih  lekarnah.
Ceno teško postelino perje
1 kg sivega očiščenega 2 K, boljše K 240, napolbelo K 3-60, belo K 480, prima mehke K 6'—, veleprima K 7"20. Naj-j boljše   vrste  snežno belo perje K 960.  —
Izdelaoe postelje %gglzs&£s&
nega posteljnega Inleta.  Prav   dobro  napol-( njeno!   Pernica  ali  blazina,   180  cm dolga, 1 116 cm široka K 10'—, K 12*—, K 15--- in K 18-—, 2 metra dolga, 140 cm široka K 13-_, k 15-—, K 18—, K 21-—. Zglavnik 80 cm dolg, 58  cm širok  K   3-—,   K   350 in  K  4-—,  90  cm  dolg,   70  cm   širok   K 4'50, K 550 in K 6'—. Nepovoljno se za-
menja ali denar  nazaj. — Natančni   ilustro-vani cenik gratis in franko.        2915
fiesedikt Sathsel, Labes II15, pri Pizsja sa Ceškcm.
Ljnbljana           I
KONGRESNI TRG ST. 7 I
<5                           1                           <3            ■
priporoča            I
ZERI A DELA
in pripadajočl materijal v naj- I ▼ećli iiberi. — Predttekarija. I Tambnriranfe.  Plisiranle  Ud.     B
■ Popolna zaloga ■ I
TELOVADSKIH OBLEK
I Maročila se Izvržcjejo točno. 1
Stran 12.
SLOVENSKI   NAROD.
23D stev.
LhANJAKNA nUbtK I UltHL SS ^tUt
Orožle
t   vseh vrst
ražpošiljam na deset dni na poskuSnjo in ogled. Enocevne lancastrce od 20 K naprej, dvocevne od 30 K naprej, Hammerloss od 70 K naprej, Floberti od 8 K naprej, samokresi od 5 K naprej, Flobertrevolver od 1 K naprej. — llustr. cenovnik gratis in franko. Trun Du*ek, tvornica orotim, OpoćKO *tev. 2145 na sUL dr. Ćeiko.            2492
znjamčen uspeh i
ali denar nazaj.            |
ZdravnUkl Izkaz    j
o izvrstnem učinku.         I
Bujne,    lepe I
prsi
dobite ob rabi med.        I
9r. $. Rixa kreme za prsi
oblastveno preisknno, cir. neškodljivo za   I
vsako starost, zanesljlr uspeh.   Rabi   I
se zunanje.   Poizkusna pusica K 3,  ve-   I
lika pusica,   zadostna   za   uspeh   K 8-- -   I
Razpošiijanje strogo diskretno.         3609   1
Kos flr. R. Rfx, !3&9ritorij, Binaj DL Berggasse 17 E   |
STOCK   " COGfifiC
IĐlilL
zrne   destilerije
m i stock
Barko vije
Sobiva se pvsož!
Gramofonske  p!@sče
HiV-RH i MM
z najnovejšimi slovenskimi posr.etki
so   izšle in   se dobe ▼
:: afeljeju za gramofone ::
ft. Mm Liiiiioi
Sođna   ulica   št. 5.
fliiRBa zaloga nfliEBi artamatn la eianeio!!«.
Cenj.gg.gostHnčarjem posojaje;n godbene tv toaiate brez vsakejja plaćila in đajen §e od nabranega denarja od-stntke. — Kdor rabi tedaj avtomat, oaj se zglasi — tad i pismeno Ako imate gramofon, pišite po seznam oaj-::    novejših plošć.    n
Revmatizem, protin,
nevralgije in ozebline
voCkrat provrročaj© mombm boletlnc. Za njih hitro pomirjenje ia potoJaienje, trn oplahnjenje Otekiin in obnovo premićnosti členkov ter odstra-njenre obtedcm mrgolenja   učinku je   |ihm nilji>o
-----------------------     rarsesljivo-----------------------
CDriTRHEUMAH lMM«aa iiiHMlit (mcoielo«aliel-    &a
pri rteranju, masiranju ter v obklaJkih, 1 lonček 1 K.
Ako poSljeteaaprej K l-hj dobit« llcraček \ e^ »          »          »       K 6*—     »        6 lonćkoT  I "H ?-
,        ,        »        K9--      »       1>       »       ]   i :
Izdelovanje in glavna zaloga v
B, Fragnerja lekarni,
c in kr. dvorni dobavitelji, Praja-IIL, fttr. 203.
Pazite na tme izctaka tn I zaloga v tzaccovaica,             | lekamah
V Linbliani: lekarne J01. Mmjr, dr. 0. Piccoli, lom. Citmaf.
V lastnem interesu zahtevajo gospodinje pri nakupu izrečno: pravi Franck  z kavnim  mlinčkom. Zelo se svetuje, da se takoj prepričamo, če li ponujeni nam zabojček ali    zavojček    tuđi    resnično    nosi ^ „kavni mlinček" kot jamstvo pristne " kakovosti.  —  Tovarna v Zagrebu.
Bruseii in Euencs AIres 3 grand pris.
I "^S^^l      ^f\-» P^/'^*8^^ W§     f^^S    Devin"Buck^u.     !
I      '^-j ^.*T*W      _     ^V^^^-*^i-/   T-.V"-              ^' I'TčK         %tŽQ£Ž*''                          Podružnica i                      !
I         *-"-S   Wl   v--^:1   "   V;            .-.-•■{**;? * '%"'"     Ouataj   ili, Asu Heum^rkt 21.
2053     rBpKll?iIklT. brez ventila.
Originalni  Wolfow gradheri  način       ....••    IO    ^009 PS.   |
Obratni stroji najvačje popolnosti žn  hranljivosii i
9V* za indusinijo in pol|ade!sfvo. "^§ I
V celera izdelanih nad 750.000 PS.  "^5.1
-/ - ■ •'■-■-- ■••■^»M«Sifflifl5R5^^
Giavno zastupstvo za  južns dežele:
V. JASiACH Isi DRUG, Trst.
Vpra^anja na Teodonja Korna, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdejujejo strelovodi, kleparska in krovska dela iz raJićnega bla^a
Gospodi nje!                          Pozor!!   \
Ne kupajte presnega trisla ali nadomestila žanje, dokler ntste poizktisile slovite snfošno znane svetovne znarake
„UNiKU!%"   ni rastlinska margarina.                         SAMO   BL AI MSCH EIN Q V
IIMIICIIKSCC se izdeluie   iz   najčistejše   po-                      li M I IC 13 M <*  ie    resnično   ^dino    in
IlUelilVUm     veje   obistne  to!šče   z   visoko                  jjvnii%um       prawo   nadomestilo   za          I
pasterizirano smetano,  ima torej   največjo  re-                  presno maslo, ki daleč prekapa vse dosSej hvalisano.          I
dilno vrednost in je resnično  zdrav.
"u"            B*™' '•;;,;;;;, od na            blaimscheina   „unikum"
ll^iiEf IIVIC !e  Rll °      cenejsi   od   na-                                                                  "                                   |
llV.iii^Vi^      za %j\w    o vadnega presnega                   je   varovano   s   stalno  državno   kontrolo   in je to          <
I          masla   in  zajamčeno   mnogo   izdatnejši   nego   to.                   razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodin ja!                                    \
I          •-:    Me dajte se torej bečati od drugih   oglasov in rabite za nadomestilo   presnega masla za    :-:         I
j     pečenje        raženje                                                  I
|                 samo                         kuhanje      maslen kruh      |
I    BLAIMSCHEINA nUNIKUMfil  MARGARINO    I
Dobiva se povsod. — PoizkuŠnje gratis in franko.
i   Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV.   |
,.^^___      .^^^^^^^^^^^b.     -^^^^^^ -i^^^k.    .^^m^^^^^^^^^    ^^_H^^_H^^^^_     ^^^^^^^—^^^^^    .^i^^HHHi^^   ^^^_|a^a^^^^^M_      ------    -■                                ——      .^^^Ma^H^M^^h.    .^^^i^H^^^^^^h.    ^^m^^mml^m^t^^    ^^^^^—^^^^^^    ^_^^^^^^^^^^^    .^^^a^Bi^^^^^^   ^^^^■■f^^^^^K   ^^^^^^^^^^^^^   ^^^^_j^|^^^^^^    _^^^^^^^^^^^^
na Đanajski cesti v Ljubljani pred
deiavskimi   hišami in  na Glincah takoj ob   mestni   meji   na   TrŽ&Ški   cesiif
vse   z   najlepšo   lego   so   po   izberi   za ------             primerne  cene =====
na pi*odajj.
Več se   po'/.ve   nri   lastniku   Jos« Tribnč, na GSincah 37.           2416
———    (Kranjsko).                ■
Največja proizvajanja priznano nai boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov* ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode ne* kovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zasfopstva in zaloge:            34
V Lfitblfanl, Cerknici, Trnoven, Podgradn, Trstu. Piliu, Reki, Zadru, Splieru, Erc8gnoven2T Kotoru, Sv. Luč U ob Softi Bedaku, veiovcu* Inomostn,   Bolcanu   in   Trldentn
Đrzojavi:    Valjčni   mlin,   Kranj.
FRANC KOS
Izbijana,  Sodiza  ulica št* 3.
Speciieins me'^riiina
piefilna Industrija 9 m trgovina
za površne in spodfie iopice, moderne, te-. 'cvniks, nogavice, rc-temi posebne ch!e-!(B zoper trganje p!e-ilini materijal i. 1.1
na drobnoin debelo
Si valni  stroii  od 70 K naprej;
f^fT"    pletilns stnoj    *^^
patent »\Vederman« je eđina in naj-ucjlednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zago-tovljeno; ker se ne poslužujem a^entur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se   ceno   podpletujejo.          232
::   Podpirajte domačo industrijo.    :: V Amerike* in Kanado
pripravna,   cena   In   zanesljiva   vožnfa
CUNARD LIKE.
Ivernia  iz Trsta, dne 29. oktobra 1912, Carpathia   iz  Trsta, dne 12. novembra 1912. Laconia iz Trsta,  dne 2$. novembra 1912.
Iz Liverpoola:
Najhitrejši in najlepši parnik sveta, Lositania dne 26. oktobra, 14. decembra 1912.
Mauretania,   dne 16 novembra, 7. decembra 1912.
Pojasnila in vozne liste pri
Mr. Otok i LjQblj2ni SlomSkova Dika št. 2]
poleg cerkve Srca Jezusovega.
g^ Najfinejši IJJ
:iz žita, najboljša: kaHouost za žganje
se dobi  edino v množinah od 60 litrov  naprej  po nizki
:: tovarniški ceni pri tvrdki ::
"        1153
1    linNjaR poleg pivo?anie „DbIgđ".
235 štev.
SLOVENSKI   NAROD,
£fl?an io.
Zaloga pohiitva in tapetniškcga blaga
tjutljnu, JKarije Jertzije cesta IV 11, XoHzej.
Ili Igo, joitei tta!    ,,   M lift!
. fr<y>ra£ar.e£e uloge«
szncurUkCL
!      xxzniJ*JL xjcts£ary'       ^^^ailMli'lil
ćffiiimph taaariut %
\StecUlni&ODinpečix.*.o.zJUels %
Pozor!              Veliksaska zaloga! — Oglefte si!                  Berite
Alfonz r% Breznik
zapriseženi   strokovnjak   c.   kf-    dež.   sod.   in   učitelj   Glasbene   Matice.
»Zvezđa« nasproti    I luhliana       li rmrrrP^fli    trer    St     15    »^vezda«  nasproti : minske cerkve :   LJUDiJaila,   IVOllgrcMll    II g   5U  Ivi   : minske cerkve :
Za šolslio leto kupite na obrs'ne   od  10—15  E naprej
klav.r aii har- ^ < rvi*i sveto vnih tvćk   -     Bosendorfer,
; Czapka. Sielzhammer, rerre-kosijiv: klavirji^. E. Heitxmann
k (na-boli^t pian ni al1 amer. har-monii) BorAgel (od 90 K naprej). lOletsa ros:avnoveliavna ga-rarc'a ' Nafemnik kiaviria ro-stane lastnik istega dočim doseže naiemnira visino kupnine. — 0gla&eTanie ia popravlUi -----:        ročno in ceno'     __^=^
Violine, tamburice, strane in vse g\asb. orodje do tvomiških   cenah. — Solske mazl-
kalife   kor-iri.   v   zalogi f   —   Zahtevajte   Mjecl\alnl   cenovnik   naiboljših   harmonik.   —
wm~    Srarim pred nakupom event. falsifikatov   n   navidezno   cene^a  pofelna!    "^*
HaiTrtja ii Hj^RMa tafta ?a afstrijskea iip! — Prsnioa sestave aikstrov. tail zbirov i ti.
Slavnemu   občinstvu   v   mestu   in  r.a  deželi vljudno pnporočam največjo zalogo krasnih
iiipib mm iB trakov
z napisi.
Zunanja naročila se izvrsujejo hitro in točno
:: Cere brez  konkurenco- ::
V zaiogi je vedno do 500 kosov od 2    6OK komad, tako da si vsakdo lahko i*bere.
raIf^^   JT*       Ljubljana. ■    ■ljSfescM%JP   Mesini  trg 11-12.
Qb nede.jah se dobivaja  venci v isti  hiši v  I. nadstr.
Najnovejša isaajdbal
■J.|^^lHlJF BHI^%j£PS^W^
se zamore lahko in na^lo posrasiti "samo s
Smekaloviml brlzgalnlcaml
■ 40" delavske sile pomanjianim revnoteiem nove šestave, ki od desne in leve strani viećejo in mečejo vodo. - V vsakem položajo delujoče kretanje m icvc =                              brizgalnic nepotrebno.
Na Kraniskem so dosedaj naročila te vrste brizgalnic slcdrča gasilna društva Krtko itostan* evlc^ Bohto|»k« BI«Srlc«, MeillHa, Senćnr, Soro*k> B.1«
;    ■■[■       JAl       ^^ S nTE 9km BI M^ ■■■
v Zagrebu
skladfšCe  «seh   gasilnih   predmete.,   brizgalntoi
cewi, pason, sekiric, sekalk in gospodar.k.h »trp-
jer ter motornih mlinov.
Odplačevanje   na   obroke.
78              WW 129 odlikovanj! ~WC
Perje
za postelje in puh
priporota po ntjnižjih ttnah
EMIL   KRAJEC
preje F« Hiti Pred  Skofijo  štev. 2O.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Fr.P.Zajec
Ljubljana.   S'ari   trg   9.
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo
optični zavod
kakor vsakovrstna oćala ir ščip^inlUs, ioplomere irakomere, hygrome?re, dail-noglede v«eh vrst, kakor „Zeiss, Busch, QoenM itđ., ter vsc v to strofo snads-
jOte predmete. Vsa popravila Izvršufem
točno  in   solidno v svoji z električnim
obratom nrejesii delavnicl.
Zabtevafte cenik.   po&lfem   ga   sastonj.
parno barvarstvo
ter kemicno čišćenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
JOS. REiCH
PcliansKi nasip - Ozka ulica št. 4.
Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Ljubljana,
Donojsko cesta 13
Izborna zaloga
namiznih in oastropnih
svetilk
najnovejše vrste
99 niskih cenab
F.K.Kaii,PDta
Ljubljana, Selenbamova uiica št. 6
priporoča svojo bogato zalop runovrstnih
pušk in samokresov lmklli pttreKčin. Tirt dd ktles (bidfclef)
kakor tudl
netalii meil u nainizjiti ceiak.
Popravila pušk, samokresov ia biciklov
točno in solidno. Cenovnik sastooj  iB poštaine prosta
-r Tovarna olinatih to, ia in Mela ?
Brata
trkosllkaria. lahiraria. stavtana
Prodajalnica s
Miklošičeva   ulica   ŠU 6. nasproti hotela „Union".
lilju
ii polisima pttla;. *.
243
Delavrnica:
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
Združeni čevljarji |
^^VLS^S^^ ▼ Linbllaiii, Wolfova ulica št. 14
pnporočaio svoje boplo zalogo etovai za poletno sezijo.
Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev
lastnega in tujega tadelka.
Gumi za pete,  vrvice,  zap<&nkef  čistila itđ,
vedno v največji izben.
Speclalisti za prave gorske in lovslie čerlje.
Izdelufejo se po meri v lastni delav~ nici, spre;emajo se ludi popravila.
Postrežba  točna, cene sol'dne. — Zunanja
naročiin  rroti povzet;u. —- Zahtevajte cenike.
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.    ^7
ni        W            ym9                 ■                             o    V ytr m
za spolne In fedilne sobe,  salone ia  gosposke
sobe.   Preproge,   zastor}!,   modrocl  na vzinef
iimnatl modrocl, otroški vozički itd.
Hajcenejša iD najirejša vožnja v lwM \ parniki „Severonemškepa Lloyda"
W            34H
Bremna
*     i
NewYork j
s   cesarskimi   bnoparniki   „KAISER   WILHE1M",  „KBONPBINZ WHHELM", „KAISER VILHELM d. GBOSSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. m
Natančen   zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori  navedenega   A
1 oarobrodnega društva kakor tuđi listke za vse proge amenških Jeleznic dobite ^5
K                                            v L|ntolf«ni edino le pri                                                 wmm
EDIDOIUB, Kolodvorska ta l\n)] |
nasproti občeznani gostilni »pri starem TiSlerju".
Odhod iz Llubllane fe vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa M
■oiasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — m
Postrežba poitena, reelna in solidna.                     JJ
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Ularado Meksiko, Kalifornij O Arizou, UUh, Wioming, Ncvada, Orcgan in Washinrton nudi nas* 4ruštvo posebn© Nj ugodno in iz redno  ceno čez *«hre«t»aL.  Odhod na tej pro*a \z Bremna   q
enkrat mesečno.                                                 ^^
se dobivajo pa tuđi listki preko Baltimora in na vse ostal« dele sveta kakor H Braillijo. Kobo, Bacnos-Aircs, Colombo, Singipore ? AfitraHJtf Kd.
Stran 14.
SLOVENSKI   N4ROP.
235 štev.
S- Vedno krasne novosti, dobro blago 5
U po ie nane _ajmi*]lk omak 4mMi%
v modni trgovini peter Sterk
Llnbllana, Stari trg it 18.
Specijalna trgovina naj moderne jših bi uz, jutranjih oblek, lm kako-vosti; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepić, dalje čepić za dame, deklice itd. ter velika izbira naj modernejše kožuhovine.           (ŠA/^^V
Edina zaloga
izii i Ali tevljev.
Avstr.-Ameriska zaloga čevljev
Ljubljana. Priiva ulica 11
Nliihael Kastner
Najcenefši8 nalmp za:
špeceri]sko blago, kutdnjsko ln iivlusko sol. Petrolej,   j I   tadi w originalnih pločevina&oh kangljah, obdavčeni in i   seobdavćeni bencln (za motcrje ln automobile). Gaso-I   Uo, iigrois (za razsvetljavo). Knrilno olje za Dieselove    j
notorfe. Vseta vrst strojna olja. Parafin, Vse miaeraiae    j I   vede in v»i proizvodi livirkov vedno iveil v zalogl.
I Ljubljana, Kongresni trg 10.
lvanJax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
::    pri poro ča   svojo   bogato zalogo    ::
veznih koles.
Šivahu stroji
za rodbino in obrt.            1
Brezplatni hm za lom i toli. I
) Pisaini M JOLEIf,
PletUni stro <
•seh veiikosti.             :  j
EL6KTMT6HNU[IIA DeLHlfKA DRUŽBA
PREJE
KOLBENIBE DR.
PRAGA-VYSOCANY
Dinamo »troji in električni motorfL :: Naprave za električno razsvetljavo In preva]an]e električne sile. u Električni obrat vseh vrst. u VentilatorJL n Tnr-bogeneratorjip električne ieleznice In lokomotive, terjavi In dTlgaia. s Obloč-nice In iarnice vieh vrit. s Vodne turbine vieb sestavov (Francis, Pelton). s Točna, cena In bitra popravila vseb električnib strojev drngik tvrdk. s Vm potrebe za instalirmnje. s   s   s   s   ::
Anton Mer
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri  se po  najnovejših  vzor-cih in najnižjih cenah tzvršujejo.
Pekarima,
slaščičarna
in kavama
Stari trg štev. 21.
Fsli&Be:
Olaviii trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
V . Caoez
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
polcg frbančeve mannf. trgovine priporoča
slamnike
iepice, razno moško cerilo, kravate, ovratnike itd. itd.
Blago  imam  solidno,   cene zmeme. Postrežem točno.
LHIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber           I
deznikov in •olnčnikov. I
Popravila se izvršujejo točno in solidno. I
v celju! Slovenska tvrtka. v cELi«!
tzdeluje velike moiloe tehtoice za tehtanje Živine io vozove vseli slstemov in velikotti.
-----------   Prevzame jih tuđi w prenovljenje.   ______—-
Startni in oraetsi kljufaraiiar   IVAN REBEK  Celje. Poljanska ulica it. U.
II Iilll  3dA) dvfvli vrlvOOilv
Ljubljana, Gradišće 7
oblasiv. konc. in^talatei* at a električne naprave, luči, prenos sifie; dalje hi&nih zvonit, telefonov itd. Streiovodne naprave! Poprava w široko spadajočih del. V zaloga bEago prve vrste, pro-1 računi na razpolago. Opremljen sem z najboljšimi in najno-vejšinti    preskuševatnimi    aparati.    —    Cene    in    delo    solidno!
B__ ____                                                                  _                                                                                                                                                                                                                                                                                   J

Ljiilana, Sv. Petia cesta 4.   *   Kraoj.   -   Rotsvje.   b   Hovo mesto.
IfaH in wmB pof 0 AlMiKO
z raodernimi velikirai brzoparniki iz--------------------------------------------------
Ljiiisiiaae ln Mmm ? Bew-YQrk
32                          je proga
Red Star Line deča zvezda
Na naših   pamikih   Finiand,   Eroonlan^ Vaderland. Zeeland, La^land in Samland,
ki oskrbujejo vsak leden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost izborna hrana, v,judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4in6oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ijubljane vsak crek popolSne
Naši parniki vozijo tuđi na mesec po večkra: čex  Kanado v  Severno   Ameriko in  je   t;
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi Vorlc
Pojasnila daje vladno potrjen   zastopnik______________________
Frai&c l?^ls^et_Wi iWT|ni»p
v Ljubljana,         _____«rrrRw*^""
Kolodvorska ulica 0^ stev. 26,
od južnega kolodvora na levo pred   znano   gostUno „pri   Staram   TiŠlerJu11
Štajerske {užine Utega jeki a
I Fale: Jadenburg (Štajersko)
Centrala: Đona] V!.. Wa]!gasse 39
Danner & €@. |
Izdeluje najboljša elektr. jekla za :: orodje, konstrukcijska jekla, ::
jekla za vrtanje kamenja! jeklo za sekire, nože in razlićno domače orodje, =   pile, kladva i. t. d.  ::
:;   najboljše kako vosti-   :;
Dopisufe: slovensko, hrvaiko, srbsbo, rusko, 8      franeosko, anslesko, italijansko itd.      :i
/Ivtomobilske vzmeti.
^vtomobilske vzmeti.
IAče se pri deta|lnih odjemalcih uvođen
zastopnik za Kranjsko in primorsko.
235 Stev.
SLOVENSKI   NAROD._____
Stran 15.
▼ Snima naum ^^
LAUR!i@ & KLEMENT
I           ^^                d. div v Mladi BoEeslavi     3703      ^^
/awtoaii©bili^w
I   ^r     .              Zastopnikai Nikodem 6 Wetxka — Gradec.              - ^H
Za izdelovalno ceno   ■
I proda jamo večjo kakovost preizku£e&3ga dobroga *eškega blaga n.pr.
1(5 rjuh izvrstne kakovosti 150 200...................    K16 —
16 rjuh izvrstne kakovosti 150 220   ...•........•••••••     m   1780
IcO m rumburške tkanine, močnejša vrsta      ..-•••••».•.•...     tl   11 —
[20 m Krejcarjeve tkanine, velefina, izvrstna kakovost.......   .....     n   18-—
20 m sifona, primissima, velcfin...................   .     M   16 —
\Z0 m krizeta beljenega, močna, dobra vrsta, 120 cm žir.   .    .    .   .    .......     „   26*—
nopolnoma platnena garnitura za 6 oscb 145 145, 65 65 cm.......   •   .     „     7*50
iTucat batistastih žepnih robcev..........•.......•..»     2*60
Tucat čisto platnenih finih z robom........••.....••          „     650
,3 pristao .na roko vezene damske srajce................     „   10*50
0 m najrazličnejših kolekcijskfh ostankov za perilo, bluze in obleke, vsc pristnih barv    „   18*—
\Z0 m velefinih.........................        »  24 —
>"eugajajoče brez ugovora spreim*»mo   nazaj.   V^orci   rasličnih   barhentov, flanel, [ r'atnioe, damasta, kanafasa, rjuh, itd. ter prekr.  ilustr. katalog   gratis in  franko.
JBratje Krejcar, tkalnica  za  opremno perilo.
1 =                         Dobruska,  Češko.      =====
3
(           Fripcrcčarao Specijalno            :
1 damsko in otrolko konfekcijo
[                            zelo solidne tvrdke
| IM. Kristofič-Bu£er>
j    Ljubljana,   Stari   trg   štev. 9. — Lasina   hiša.
I                          Velika izbira najmoderne]ših
I kostumov, oblek, jop, plaščev, kril in pelerin
v vsaki ve'ikosti in fazoni, tuđi po rsieri.
I   Blnze, noćne halje, prcDpasnike, perllo, mo3no in športno blago,
nanovo vpeljana kožuliO'T'ilia po uajnižjih cenali.
Otrošfee oblekce, plaščke, pelerince, čepiće in klobučke. i I Higieničao nerilo in drage potreMtine za oovorofeacke. | |   b** Pošilja na Zzbira iuda na deželo. "^&s   I
i_____________________________________________________________________________________________i
<Anton Sare
^erito, — 0preme za neaesfe. JĐomačt tzdelek. $>latno in pla~ fueno blago, švicarske oezeatne.
Sjabljana, šelenbargooa a/. §.
Preselitev gostima.
Slavnemu  občinstvu,   posebej  pa   cenjenim   dosedanjim gOStom  ?ljudno  naznanjava,  da  sva  svojo gostilno            3599
„Pod gabrom", Pred igriščem Stev. 1
mm- preselila *«■ pod sasiovoai
! „pod Rimsko lipo" Pred Igriščem st. Z.
|            Toč.la bodeva pristna  bizeljska in istrijanska   vina   ter
I    vedno sveže pivo. — Za dobro kuhinjo je poskrbljeno.
K obilnemu obisku prijazno vabiU
Ivan in Frančiska Ogorelc.
Aaročila 3a            N^
= vhitnice =
^la rodna   tiskarna Blarodaa knjigama
llajv'eiia za'nca !<5^adnJn to sajiinel^
otroških vozičkov
In navadae do nnjfinefse
M. Paklč
v Lj&ibljani.
Keifiartim narctuikom se pcLja i Dovztt|ern.
I   krojač prve vrste
1            se nahaja sedai t lastoi hiši
Um lim mi i
konkurira ?. največiimi tvrdkami ^lede finega kroja in ele-
!<7antne izvrsitve.
i!! franc. mMM Mi : Zavod u mlKjs. :
PNajboljši kosmetiški predmeti i za olepšanje polti in telesa so:     9
1          J&         £i«2  mll~ ro 8C h' I
*i         Blf        Uđ " cream po :: I
^       iv        lift"   M«»lhDl   ?! 1
b       vi  ' Z     Vta c»4na voda po |
I«      i feg    -™-       1 K?       I
j*O       ff  ^^     zobni prašek po 60h| I
i G     2"*^   za chranitcv in rast Ias: I 1.2      S    @S    «1 #» lasne voda po I
e-^    m   wt  Q3       ih?       I
I ^S»     S    jJH^   ^mmmm lasna poniada I
r   W                                                                           9
I o    Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno 1 I ^          varovani, so napredaj lev         1
\Z Ullliii  iyill!aiil I**                                                1
k1   ) Ph. Mr. Josip Cižmar 1 |           v Ljubljani.          I
|       ;    Kupajte zaopno te rtomače izđelke!     1
Odlikovana
Prva kranfska
tmrna hlstfirjeu
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5   Recherjeva hiša
llf i 1HK
t -m
a>
o
s
m
o
TI <
cn
Q
SU
SL
■
r'riporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja
solidno   narejene    planin«,    klavirj«   in
harmonije tuđi samoigralnt
sa gotov doaar, aa delaa od-plačtla ali aaposodo.
Poprave in  uglaSevanja se izvršujejo  točno in računijo najceneje.
^afre«ta tvornica na avstrl|ać«ni fmgu
popolfloma zdravo, prg&rano, debelo ter suho in oEieno Maso,
kupnje v vsakl množini in ćele wagone
dostavljeno na kolodvor ali v 1. ljubljansko javno skladifte Ijubljana,
po solidnih dnevnih cenah, tvrdka                                 354?
li. i Ham na! A. \rnii pisama Manje Teraije l liipa.
Modni salon
Stuchly jVtaschkc
Priporoča cenjenim damam tu in na deželi svojo krasno :-:   zalogo zimskih klobukov za dame in deklice.    :-:
Popravila točao.                               Cene znano cizke.
WBmBSsam    ZaSni   kSobuki   većino  v   zalogi.    aaajBjBjaaajBj
NfffrM^a^t na   torišču »t^oi^o-<LI0 W '?-&^B B> ::   pisalne tehnike.   ::
■I    _j ■    _        £   pisalni   stroj   stev.  19  s  138
S^l H I if^ B^"  pismeni za pisanje snatematičcih p JP^ M ■ ^a^ ■        in   hemično    fizikalnih    formel.
I     3612
tnori<i!ni mnilol23 ^eometz>e> inženi|ie»
I   jpi!UQil!l   dlliUijI kem. tvornice, sole itđ.
lweii Jax Se sin
I  Ljubijaita9 Dunajska cesta ši. 17.
F. L Popper čevlji
"™             a gospode in gospe so nogam
najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti.    Naprodaj   samo   pri
JULIJI STOR, Ljubljana
'              Prešernova ulica št 5.
A      Goysserski  čevlji   za turiste, higfjenfčni A   čevlji za otroke in Lawn-tennis-čevlji.
_______                     eiTGlIl Židovska p|, ?.
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih                     58
pnšk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tuđi belgijskih, snlskih in čeških strogo
preizkušenih puik,   za katere   jamčim za dober   strel.   Posebno   pripo-ročam  lahkO   tTOCCVke   in puško BOCk   s Kruppovimi   cevmi za brez-
dimni  smodnik.  —  Priporočam  tuđi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
pp   po najnižjih cenah.   IH Popravila in naročbe se izvrtaleio točno in xanesll«vo.
Ccnovnlki nm zahlvvanje zastonj in postnine prosto.
Stran 16.
SLOVENSKI   NAROD.
235 štev.
9 ■"■■■■■■■■■■■■■■■■^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■^^■■■■■■■^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■"""""""^
JaM   vm ar m VBVVMai   ^'^vseh vrst sukna-  MnniiFflktiiNin trdnuinn
■ i    MA VER   platna ter manulaktur-    niMIHUrnO H^lIlO ■| ^^^PB ■bL^Vbbbb'bbbibbbbi   naaa   bbbbbbIbbbLbbbi                                                                         BV^   na debelo in drobno.    ~Wti
p          ■ ^a^aal aaa-Maaalaaalaaa.   ftaal   Baaaalaaalfal    ::        nega  blaga,        ::      Ljubljana, Stritarjeva ulica.
iKamnoseška obrt.
I                 Priporočam slavnemu občinstvu v Ljubljani
I                 in okolici  svojo veliko zalogo raznovrstnih         3605
nagrobnih spomenikov
enostavne do najfinejše izvršitve, dalje grobnih •kvlrjev, ploič in raznih drugih v kamnoseško obrt spadajočih predmetov Ker bon v%o ulogo nagrotonin spomenikOT rasprodala, fin oddajam xa lastno ceno. Obenem se pripoiočam preć. cerkv. predstojmštvom ter cenjenemu občinstvu za izvršitev ::::   vseh v to stroko spadajočih del    ::::
Vdova Čamerniky sedaj Brezovšek,
Ljubljana, Komenskega ulica 26.
____________________________________________________
:   Konfekcijska   trgovina   in   zavod za   j I          izdelovanje  oblek po  meni         j
I   A. KUNC   !
!             sssss:sss: Ljubljana ssssss:sss            j
;                 priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnlh
! jesenskih oblačil. !
I    Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene.    I
I                 ::::::::    Ilustrovani   ceniki   na   razpolago.   ssss:                 j
I A. Hauptmanna nasledniki A. ZANKL SINOVI
——  LJUBLJANA. _=
Tvornica kemičnih barv, lakov in jirnežev, priporoča:
i
Oljnate b ar ve
Suhe
barve
Emajlne barve
Fasadne barve
i
Vse vrste:       I
:j   firnežev,   i:
:j   čopičev,   i:
i:   lakov,   ::
Mavec
(Gips)
01 je za pode in stroje
niii
Marijin trg št. 1.
I                      Naslov  zadostuje:                  17t I
A. Zankl sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj!                             Ceniki zastonj!
1                                                                                                                               ___________                   j
Ljudevit Borovnik
puškar   v   Borovljah   (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča  v  izdelovanje   vsaJtovrstnih
►»■•k za lovce in strelce po najnoveiših sistem ih pod pop o Inim jamstvom Tud; pr«« 4*1«|« stare samokresnice, sprejema vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro vlvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuie-zalnici in od mene preizku&ene. — Iluetro-
31             vani oonlkl  xastonj.
Odlikovana z najvišjo odliko grand prix : na svetovni razstavi St. Loms 1904. :
/^y-v lm
\                                     v     *" w /
\ Po Glanzlnu je likanoX       I \     perilo najlepie.        \^/
V tablitah po 10 vin. se dobi povsođ.
Strogo solidna najstarsiša domaia ivrdka.
Juveli, zlatnina,
srebrnina ter razne ure.
Popravila in nova dela po nafniiii ceni.
Edina zaloga of
z znamko
. „TUP
Lud. Gerne,
iinvalir,  trgorec  z urami  ter zapri-seženi sodni cenilec. I Ljubljana, Wolfova ulica št.3.
Ceniki   zastoni  in   nostnine  prosti.
Ohranitev zdravegaj
želodca
mariti poplaviti,,i v <hr»nitT!, poapešeranju in uraTnaranja Ttr^bavljenj« ter odBtranitri zoprneaa tel«»nej?« »aprtja. Prei7.kUB no. ia izbrano Daj-1 oliših in najholi nćinkujooih zdraT-ilnih zeiiač skrhno pripr»Tli«no. tpk ibujajoče, prebavo po-■<pešnin<> in Toljno "-tirai^io'-r- Homif-p - ravilo. kl nnanfinl« ta odstrani« mana naaleđka ne-«n«rnottt,  ilabe dlete, prehlajcnocti In topr-
nega  toiesnetia Kapica,   p. pr. gorećioo,    nape-Diante,   pre.ilno   tvorltev kUline ter ki-Ćn« bo-lefttne,   Je   DB   ROSE   BALSAM 2A 2SLODEC lekarne B. Fragnar » Pragi.               ^=«*=-^
Su.M:i«t      V«'   dell   lavo      ^»^      .^v^
VarilO I         nineno.Uo    /š      \jš°
oblaatveno lavaroTano  I.^bjb5k^
varatveno nmnko-            V^^M"^^^
Glavna zaloga e lekarna    - ">?.*£*>
pk  B. FRAGNER,  m
^B                 l ia kr. dftmi dobaritelj                 mM
mm   tprl ernem orlu«. Praga   IA
[I      Mali strana 203.    Ogtl Nerudova olice.       II
LM        Baspoalltaale p« poifl vaak dan.        »jf
M      l eela  alakienlM 2 K,   I polovična      M
tffa     al«nl«nlca 1 K. Ako posljote f«> posti      4"A
■ A    napret   K f*SO.   'inbite 1   malo etekle     II WmM     nioo,   ako K  t*M   eno veliko stekle-     WWW WmM     aioo. i<i  K 4-7* <*▼• T«Hki »teklenici.     «■■ \mW     za K »— 4 v«Hke Bt«kl , ia  Ka-—     VJl \Uf      p» 14 »elikih »teklenio poitnine prostr      *MB Vm        na Tie postaje Avstro-ocr. monarhije         «■
■           V LjuUjmi: ttarea Jn. Mar. *■ Q- *a*> ^         H J^^           Cižmir. Zatomi » Igfcjmih totre-Ogrtfa.              ^^y
PATENTEI
vseh dežela izposluje inženir                                       20 I
HM. CjbtMSMjbHRKMA^LJK^  oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik  I na Dunaju VI., Nlariahllferstrasse št. 37.                       I
z)1 točni oalofi
SU. Seffej-Sfrnafi
£>atni AloSufo vcSno v &atoqu
Sic Sci nova   ulica.   —   oJalaća   mesinz   titaminicc.


na/vis/ecjaIzvora <s>-j<SB<SH<3>r<s>;
F. P. VID1C & KOMP., LJUBLJANA
::      tovarna zarecanih strešnikov      ::
ponudi vsako poljubno množino  pataat. dvoj0O  carezaal
strešnik zak r i vač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem MARZOLA". Bru odprtin navzgorl                      Streha popolnoma virna pred nevihtamil
IMisti^ uKMjtt ii lajtmlMit! krme strci) sedonJostL  @  ^L^^LT^