Leto XXV, Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 31. julija 1938. 31 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na skupni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din, i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 6 Din., viševsaka reč l;50Din. Duhovnik i naši izseljenci. Mladenec Benko, kak čtemo v denešnjoj številki Novin, gen- livo opisüje svojo radost, ka je potom Marijinoga Lista lehko opravo sveto spoved i ka je tüdi drüge pripelao k spovedi. Neiz- merno je srečen. V to srečo pa kaple tüdi Žuč. Vidi vnoge blo- diti i nega za nje rešitve indri, kak samo v gorečem dühovniki. Zato prosi dühovnika za Nem- čijo. Pripoznamo, da je prepo- treben, a prle, kak se pošle, se more najti sporazum z Nemčijov, ka de varno i mirno lejko opra- vlao to svojo zvišeno slüžbo med izseljenci. Gospod Camplin je v Fran- ciji tak misijonar, kak mrs. Kerec na Kitajskom. Razlika je samo ta, da mrs. Kerec pogane vodi h krščanstvi, g, Camplin pa svoj krščanski narod varje poganstva. Čteli smo njegovo pismo, ka če- ravno de vsako nedelo iskao gori naše razstepene ovce, edno leto vseh krajov obiskati nemore. Iz teh njegovih rečih, ki so pune goreče žele po rešenji düš, se jočič strga glasen i proseči krik: dühovniki Slov. krajine, pridite mi na pomoč, jaz sam ne zmo- rem vsega. Na Belji, v Bački, Baranji mamo stotine i stotine naših de- lavcov i delavk brez dühovne oskrbe. Na Čoki je samo malo- letnih deklin do petsto. Lejko bi ponovili tožbo sv. Düha, ki jo je zapisao Jeremiaš prorok: „Deca je prosila krüh i nikoga ne, ki bi njim ga lomo.ˮ Nikoga ne? Ve pa leto za letom pošila Slo- venska krajina veliko število no- vomešnikov tak sveckoga kak redovnoga stanü pred Boži oltar. To že leta dugo trpi. Dühovni- kov vsigdar več, prošenj po njih iz tüjine pa še več, čeravno je vnogi delavci ne marajo i sovra- žijo. Gda pride to dvoje vküp? Gda se najde rešitev za to pi- tanje? Te, gda de se gledalo samo za rešenje düš i na nikaj drügo i te, gda de na obe stra- nej plamtela goreča lübezen do Jezuša; te, gda bomo gledali v delavci, komi gleda laket iz raz- trgane srakice i koleno skoz hü- dih hlač, Kristušovoga lüblenca, svojega brata; te, gda bo dela- vec gledao v dühovniki lübečega namestnika Kristušovoga. Gda te düh pride med nas, te nas ne bo vlekla v kraj od dühovnika nikša mržnja, niti nikša prireditev od delavcove düše. Če je v dr- žavi — suprema lex salus rei- publicae — vseh zakonov zakon rešitev države, te je pri delavcaj v neskončnoj meri bole zakon vseh zakonov: rešitev njihovih düš. _________ (TSJ.) Zapisnik o razdelitvi 4 vagonov dodeljene brezplačne koruze za kraje priza- dete ob poplavi reke Mure. Z rešitvijo kralj. ban. uprave dravske banovine VI. No 24/8 od 17. 7.1938 je dodeljene srez. na- čelstvu v Lendavi 4 vagone ko- ruze za prehrano za brezplačno razdelitev poškodovancem po po- plavi reke Mure. Na predlog srez. načelstva v Lendavi, podpisani sreski po- možni odbor za poplavljence so- glasno odobril razdelitev 4 vago- nov koruze brezplačno med ob- čine prizadete po poplavi takole: Občini Beltinci 10.000 kg koruze) i va- „ Orešje 10.000,, gon „ Črensovci 8.000 „ ,, „ Gaberje 6.000 ,, ,, „ Odranci 4.000 ,, „ Lendava 2.000 ,, „ Dodeljene koruzo razdelijo občine le med kraje, kateri so bili poškodovani po poplavah reke Mure in to le tistim poško- dovancem, ki trpijo največje po- manjkanje in so nujno potrebni pomoči za prehrano. Za razde- litev koruze bo sresko načelstvo izdalo Občinam točna Podrob- nejša navodila, po katerih se bo razdelila dodeljena brezplačna koruza. Občinski razdeljevalni odbori morajo po stvarni potrebi odgovarjajoče razdeliti koruzo. Koruza se ima razdeliti takoj, ko se jo prejme in to po predhodni seji pomožnega občinskega razdelje- valnega odbora. Točno sestav- ljeni razdelili seznami, podpisani lastnoročno po vsakem prejem- niku koruze, se imajo po delitvi dostaviti srez. načelstvu v Lendavi. Lendava, dne 19. VII. 1938 Za sreski pomožni odbor: Ing. M. Peternel, s. r. Dr. F. Klar, s. r, Sreš. kmet referent nar. poslanec J. Klekl, s. r. J. Rijavec, s. r. član ban, sveta sreski podnačelnik J. Verbanjšek s, r. predsed. Rdečega kriza Razgled po katoličanskom sveti. Zastopniki Slovenske ka- katoličanske akcije pri sv. oči. Ljubljanski knezoškof, dr. Rožman Gregorij, je vodo 35 kotrig broječo odposlanstvo K. A. k svetomi oči. Sv. oča so pri- srčno pozdravili odposlanstvo z genlivimi rečmi.—Nagovor sv. očé na slovenske dijake Katoličanske akcije. (Objavla „Osservatore Ro- maneˮ). Sveti oča, obračajoč se k mladencom ljubljanske katoli- čanske akcije, je podčrtao, kak se ta mala sküpina sestavla iz dra- gocenih enot, zakaj teh 35 mla- dencov ne prišlo iz Rima ali iz kakšega bližnjega mesta, nego iz Ljubljane, v sprevodništvi svo- jega pastira, ki je naš dragi brat v škofovstvi i apoštolskom po- zvanji. — Tej mladenci, to mo- ramo povdariti, so dobri, so Od- lični mladi lüdje. Njihova nav- zočnost vnogo pove, kak tüdi vnogo pove navzočnost njüvoga škofa, ki je tak goreči za bla- ženost düš i za čast božo. Že to dosta pomeni, da je škof ravno nje zbrao za tovariše svoje ro- marske poti v Rim, da obišče grobe apoštolov i da izpove Kri- stušovomi namestniki, rimskomi škofi, vso svojo pobožnost, štere visiko vrednost sv. oča tak jako ceni. On je jako veseli, da njemi tej lübleni Sinovje dajo s svojov navzočnostjov priliko, da v njih pozdravi, blagoslovi i obine vse, vsakoga posameznika i vso vno- žino, ki posveča svoje mlade sile katoličanskoj akciji, i to v tis- toj Jugoslaviji, v tistoj Ljubljani i v tistoj domovini, kde je sve- tomi oči katoličanska akcija tak jako pri srci, kde je on s takšov gorečnostjov vsikdar želo, da jo vidi prav posebno cvesti. Zato ščemo i smo veseli, da tü prav posebno cvete, da prinese vse sadove, s šterimi jo obogatüje dobrota i milost boža povsedi tam,kde je katoličanska akcija tak dobro organizirana i vodena, kak to zna naš dragi škof Ijubljanski. Njegova svetost srčno žele, da bi se to, ka se dela v Ljubljani, Povsedi godilo v lepoj i velkoj Jugoslaviji. Ve je stvar sama na sebi tak jako lepa! Ve Katoličan- ska akcija pomeni katoličansko živlenje, ka bi pa bila akcija, če ne bi bilo živlenja? Katoličanska akcija mora biti katoličánsko živ- lenje i samo tisti, ki jo tak gleda, vidi vso važnost kat. akcije i vidi tüdi zakaj je sv. oči tak jako pri srci. Ona je pitanje živlenja, i zato razmimo posebno važnost, ki jo ma katoličanska akcija v velikoj državi, ki jo sv. oča tak jako lübi. — Sveti oča je pravo nadale: „Navzoči dobro znajo, da so v njihovoj domovini tüdi takši — i njihovo število ne malo — ki neso prijateli katoličanskoga živlenja i delüvanja, ki ga ne po- spešüjejo, ki ga morebiti niti ne želejo i ki zagvüšno nikaj ne včinijo, da bi ponüdili tisto po- šteno, pametno i blagodejno po- moč, ki bi jo morale nüditi po- svetne oblasti i vse vladavine. Zakaj bi se trbelo bojati katoli- čanskoga živlenja? Ve se ne trbe bojati od katoličanskoga živlenja kakših nevarnosti, pač pa od ko- munizma, od bolševizma i od nečesa, ka je mogoče šče hüše, v nikšem primeri pa ne od ka- toličanskoga živlenja. Dragim si- novom, ki so tü navzoči, i vsem, ki tak kak oni pripadajo katoli- čanskoj akciji i v njej sodelujejoˮ, pravi sv. oča: „Vidite, to je vaše veliko poslanstvo, ki je posebno važno v deželi, kak je vaša, kde ma katoličansko živlenje telko dobrih i vernih nasledüvalcov, kde pa tüdi zadeva na teliko te- žav. Velika čast i slava je, če što posveti svojo mladost i vso svojo bodočnostzmagoslavji Jezuša Kri- stuša i razširjanji njegovoga krale- stva v svojoj lastnoj domovini. Ve- lika čast i zasluga, ar bodo mla- denci, ki na te način gučijo za Kri- stušovo čast, svojoj domovini, kel- ko je v njihovih močeh, prinesli najvekšo blaženost i najvekši bla- goslov, najmre blaženost, da narod žive Kristušovo živlenje i živlenje Cerkve i bo tak deležen blagoslova, ki ga je Kristuš nameno vsem tistim, ki verjejo v njega i izpunjavlejo njegove postave i so verni nje- govomi božemi kralestvi. — Sv. oča je zaklüčo s tem svoj govor, blagoslavlajoč mladence, škofa, dühovnike, vse krščanske drüži- ne i vso njihovo veliko državo. Proslava 2. obletnice na- rodnoga krščanskoga odpora v Španiji. V Francovoj Španiji so zahvalno božo slüžbo oprav- lali, ka njim dober Bog dao vekši deo Španije osloboditi kru- toga boljševizma. Poleg cerkvenih slovesnosti so se vršile tüdi narod- ne. General Franco je pri toj priliki podpisao zakon, šteri nüdi podpo- ro siromaškim delavcom i kme- tom,ki majo vekše število dece. 70 letnica dr. Ušeničnika. Te dni je dopuno svoje 70 leto veliki slovenski vučenjak dr. Aleš Ušeničnik. Njegovo delovanje, pisanje na socialnom poli s Kri- stušovim dühom je svetoznano. I vendar je ponizen, skromen dühovnik s Kristušovim Srcom. Bog ga naj žive do skrajnih mej človečega živlenja. Polska. Z dovoljenjom sv. Stolice 1.1920. nastavlena katoli- čanska univerza v Lublini je dobila zdaj v senati i parlamenti pravo polskih akademskih šol.— Kardi- nal Hlond, primas Polske, je jasno povadao pri priliki, kda se je telo sv. Bobola Andreja v domovino spravilo, da je po zgledi toga svet- nika Polakov sveta dužnost, damo- lijo i delajo za zjedinjenje pravo- slavnih s kat cerkvijov. Kak Moskva pomaga ko- munističnoj propagandi. Pred nedavnim je list komunistične stranke v Belgiji „Glas narodaˮ vsaki den proso pomoč od svo- jih čitatelov i to hitro pomoč v zneski 100.000 frankov, ar ovak ne bi mogeo duže izhajati. Na konci februara pa je list prehe- njao prositi penezno pomoč, celo povekšao svoje posamezne iz- vode, nabavo nove i sprejeti so bili trije novi tajniki. Jasno je, kak beli den, odket je prišla pomoč. — Moskva najmre ma poseben urad, ki potom svojih agentov, ki se nahajajo po vsem sveti, deli pomoč komunističnim organizacijam. Ta penezna pomoč se pa zmenša, kak hitro komu- nistična stranka nema uspehov. Tüdi z belgijskimi komunisti Moskva ne bila zadovolna! zmen- šala penezno podporo, „Glas na- rodaˮ pa je namesto dnevno začno izhajati tjedensko. Kda je pa po volitvaj prišlo 9 komuni- stičnih poslancov v belgijsko skupščino, je Moskva dala po- vekšati prvešnjo 2 miljonsko pod- poro frankov na 3 miljonsko, je „Glas narodaˮ začno izhajati v povekšanoj izdaji. — Jasen do- kaz, kak Moskva podpira svoje. Kak bo 11. septembra v Črensovcih. Javno se zahvalimo Bogi za dobrote, da smo v lastnoj narodnoj državi, gde slobodno govorimo brez ovir svoj mate- rinski jezik ne samo pri peči doma, nego pri vsej uradaj; da smo v teh 20 letaj, kak smo v svojoj državi, dobili več pomoči v Slov. krajino, kak prle v sto- tinaj let; da smo prišli do krüha ne samo za edno leto, nego na vnoga leta po agrarnoj zemli; da smo prišli do svojih hiš po ko- lonijaj i da smo milijoine prišpa- rali pri odküpi agrarne zemle po prizadevanje agrarne zadruge i naših Novin; da smo se vrnili srečno iz bojne i lejko mirno vredili svoje ognjišče; da smo skoz 25 let meli vodnika s Kri- stušovim dühom, ki nas je vodo po pravoj poti i te vodnik so bile naše Novine; da smo v si- romaštvi dobili zaposlitev doma i v tüjini, pa z zaslüženimi pe- neze rešili prepasti naše domove; da smo meli i mamo priliko za včenje i napredek na verskom, prosvetnom, socialnom poti; da se naša mladine več šolala v teh letaj i dosegla več lepih slüžb, kak prle v stotinaj letaj. Za te i vse drüge neštete dobrote se bomo dobrimi Bogi zahvalili i oblübili vernost: Njemi, da ostanemo do- bri krščeniki; domovini, da os- tanemo verni državlani; narodi, da ostanemo verni Slovenci; Slo- venskoj krajini, da ostanemo nje- ni verni Sinovje i verne hčeri. V te namen se nas zbere nešteto jezer 11. septembra v Črensov- cih. Molimo i pripravimo se, da te svoj namen dosegnemo vsi. Seja širšega pripravlalnoga ali delavnoga odbora za pro- slavo 20 letnice oslobodjenja Slov. krajine. Vršila se je v nedelo 24. julija v Črensovcih pred 70 zbra- nimi narodnjaki iz oba sreza. Na- vzočiva sta bila oba našiva po- slanca gg. Benko i dr. Klar, ban. svetnik g. Bajlec, nadzornik g. Mikuž, starešine gas. župe len- davskoga i sobočkoga sreza, za- stopnik gostilničarske zadruge g. Horvat Matjaš, dühovščina, vu- čitelstvo, predsedniki občin, od- borniki, zastopstvo prosvetnih drüštev i fantovskih odsekov i drügi naši možje i dečki. Prišli so celo od sv. Jürja na sestanek. Sejo je odpro urednik Novin, Zapisnik je vodo g. Glavač dija- kom V svojem govori je urednik Novin pozdravo vse navzoče i razložo, zakaj se vrši proslava i zakaj v Črensovcih. Vrši se, ar stopimo v 20. leto z augustom 13. v Črensovcih pa ar se je tü začela i tüdi dokončala borba za naše oslobojenje. Pred 10 letami smo šli tüdi v Soboto i Lendavo, da pobijemo laži, ka ta mesta neso narodnozavedna i državot- vorno, pa to smo dokazali. Dnes toga ne trbe, sobota nikaj ne menje narodnozavedna kak Lju- bljana i Lendava nikaj menje kak Maribor. V Črensovcih se vrši na spomin zgodovine. Zatem se je sprejeo bogati spored za našo proslavo, ki se bo vršila 11. sept. tak lepo, kak dozdaj ešče nikdar ne. Shranite pšenične vlati. Vsi vdeleženci narodno- ga tabora v Črensovcih, ki se bo vršo 11. septembra, naj si poskrbijo po edno pšenično vlat. Ta vlat bo naš znak. Vlat ovijemo z državnim tra- kom i si jo opičimo na srce. Gda je pšenična vlat zorela, je zorela pred 20 leti naša sloboščina i ž njov tüdi do- zorela. Lübezen do rodne grü- de, iz štere je zrasla pšenič- na vlat, nam občuva slobod- no Jugoslavijo i v njej zado- volno Slovensko krajino. — Pšenična vlat nam bodi znak. 2 N O V I N E 31. julija 1938. Nedela po risalaj osma. Evangelij (Sv. Lukača 17). Tisti čas pravo je Jezuš vučenikom svojim priliko eto: bio je niki bogat človik, ki je meo oskrbnika, i te je bio obto- ženi njemi, kako da bi razsipavao bla- go njegovo. I zvao ga je, i pravo je njemi: ka to čüjem od tebe? daj ra- čun od oskrbnine tvoje, ar že ne bodeš več mogo oskrblavati. Velo je oskrbnik sam vu sebi: ka bom činio, da Gospod moj vkraj jemle od mene oskrbnino? Kopati ne morem, kodivati me je sram. Znam ka včinim, da, gda bom vö vrženi z oskrbništva, vzemejo me vu hiže svoje. Prizvavši zato vse dužnike Gospoda svojega velo je Prvo- mi: keliko si dužen Gospodi mojemi? on je pa pravo: sto tün olija. I veli njemi: vzemi tvoj dužni list, i doli sedi hitro, i piši petdeset. Potom veli drü- gomi: ti pa keliko si dužen? on je pa pravo: sto keblov pšenice. Veli njemi: vzemi tvoj list, i piši osemdeset. I po- hvalo je Gospod krivice oskrbnika, ka je spametne včino, .ar so Sinovje eto- ga sveta spametnejši od sinov svetlosti vu svojem .narodi. I jas velim vam; včinite si priatele z nepravičnoga mam- mona, da kda pomenkate, primejo vas vu vekivečna prebivališča. * Vsaki človek je oskrbnik božih darov, štere njemi je Bog dao z rende ne pa tak, kak bi njegovi bili. Dobro pravi sv. Pa- vel: „Kaj maš, ka ne bi bio pri- jeo? Če si pa prejeo, ka se hva- liš, kak da bi ne bio prejeo?ˮ Šteri i kakši so dari boži, v oskrbo nam dani? Najprle so naravni dari: živlenje, nemrtelna düša, obdar- jena z razumom, spominom i z volov, telo z raznovrstnomi zmož- nostmi i močmi, z natenčnimi čüti, s potrebnimi kotrigami. Zvün toga mamo od Boga danoga več ali menje premoženja. Tüdi čas je dragoceni dar. Nad vsemi temi so pa nad- naravni dari ali dari milosti:, da smo odrešeni, da se nam v sv. krsti i v drügih svestvaj nakla- da milost odrešenja. Nadale za- kadi sv. Cerkvi: Najsv. daritev sv. meše, boža reč, sv. odpüstki, zaslüženja i priprošnje svetnikov. Če pa smo samo oskrbniki tak naravnih i nadnaravnih da- rov, raznovrstnoga premoženja, telovnoga i dühovnoga, moramo z vsem gospodariti, kak nam to predpišüje Bog, ne pa kak bi rada naša slepa strast, zapeliva slast. Ne! Kak moramo z vsem gospodariti, nam je Bog na Splo- šno oznanio v deseterih zapove- daj. Posebi nam pa ešče spo- roča svojo volo po sv. evange- liji i po dužnostih našega stališa. Vse moramo obračati v božo čast, bližnjemi v pomoč i sebi v časni pa večni hasek. Što dela inači, te je slab oskrbnik v bo- žih očeh. Pri računi ednok z naj- višjim Gospodom se bo prestra- šo. Tam več pomoči ne bo. Hižnik v denešnjem evang. je popunoma pozabo, da ma gospodara nad sebov, ali pa je mislo, da ne bo terjao računa od njega. Zato ga je kak strela z nebes zadeo njegov glas: Daj odgovor od svojega oskrbništva! Račun, odgovor bomo da- vali. Gda, komi, od česa, kak? Ne vemo gda, zato bodimo zmerom pripravleni. To pa dobro Znamo, da ga bomo davali Bogi, najvišnjemi Gospodi, ki nam je dao razne dare. Od česa bo da- ni račun? Od toga, če smo zg- rabili bože dare, če smo zamü- dili dobra dela, če se najmre nesmo potrüdili z izročenimi dari Boga bole častiti, bližnjemi več hasniti sebi več zaslüženja za nebesa nabrati. Kak se bo da- vao odgovor? Popunoma po pravici. Kaj olepšavati ali izgo- varjati te ne bo mogoče, kak to tü na zemli radi delamo za svoja grešna djanja. Velki potres na Grčkom. V provinci Aten so 20. julija čütili močen potres, ki je porüšo več vesi. 50 lüdi je najšlo smrt pod podrtinami, dosta jih je ranjeníh. Moj odgovor g. Benku. Na moj odgovor v Novinah z dne 26. junija t.1. radi prisvo- jevanja izključnih zaslug okrog okrožnega sodišča v M. Soboti, je dal g. Benko svoj odgovor v Murski krajini z dne 10. jul. 1938. Hvaležen sem mu za to po- jasnilo v toliko, ker je g. Benko sedaj vendar odkrito in javno priznal, da v času odkar je on poslanec ni pridobil za naš okraj od strani države prav ničesar. Sprašuje me pa v tem svo- jem odgovoru, naj povem,če sem jaz izpeljal elektrifikacijo soboške občine, ali pa jaz preskrbel, da so v letu 1925 dobili Soboški po- plavljenci 500.000 Din podpore. Odkrito priznam, da pri teh po- slih res nimam nobenih zaslug, ker sem takrat še na univerzi študiral. Odkrito pa naj prizna tudi g. Benko, da tudi on nima pri tem prav nobenih zaslug. Elektrifikacijo soboške občine je začel in skoraj do konca izvedel še pok. dr. Šömen. G. Benko je prišel popolnoma slučajno zra- ven šele prav proti koncu in ima pri tem kvečjemu toliko zaslug, da je imela soboška občina v vsej državi najdražjo elektriko, dokler ji ni znižal cene sedanji občinski odbor, v katerem sedim slučajno tudi jaz. Glede podpore poplavljencem v Soboti pa tudi kar odkrito povejmo, da je to izposloval dr. Korošec, ki je bil takrat slučajno na vladi in če ta- krat njega ne bi bilo, tudi goto- vo podpora ne bi prišla v Soboto. Tako bi lahko po vrsti od- govarjal za vse pridobitve, ki jih g. Benko omenja v svojem od- govoru. Sicer je toliko previden, da nikjer ne trdi, da so to ravno njegove zasluge, ki jih omenja, računa pa, da bodo ljudje le mi- slili, da je vse tisto, kár ni moja zasluga, prav gotovo njegova za- sluga. Zato pa našteva vse, kar se je od mojega rojstva naprej napravilo v našem okraju v nadi, da se bo morda le kdo kje na- šel, ki bo celo zadevo teko ra- zumel, kakor, da je vse njegova zasluga. G. Benko me tudi vpraša, če je moja zasluga, da je skozi leta vladal med našim prebival- stvom lep mir in stoga. To je povsem nepravilno vprašanje ! G. Benko se naj rajši vpraša, kdo je začel v našem okraju rušiti mir in slogo? G. Benku tudi ni po volji moja pot v Budimpešto. Gotovo sodi po sebi, če misli, da sem šel tja radi nekih zabav. Povem samo, da nisem prav nič popi- hal v Budimpešto radi poplave, kakor on to omenja. Res je pa, da sem slučajno jaz mnogo prej prehodil vse poplavljene kraje, ko on, slučajno tudi ta podpora prej prišla ko tista, ki jo je on zaprosil in katere še danes od nikoder ni. Šele potem sem od- šel v Budimpešto. Ko me gosp. Benko sprašuje tudi naj povem, koliko sem dal lastnega denarja za poplavljene, povem, da samo skromnih 300 Din. Mislim, da je za moje premoženjske razmere to dovolj, več pač zaenkrat ni- sem mogel dati. Če bi pa imel jaz radi poplave toliko dobička, kakor ga ima g. Benko samo pri nakupu živine v teh krajih, bi dal najmanj petkrat toliko, koli- kor je dal on iz svojega. Rad bi pa imel nekaj toč- nejših pojasnil v pogledu najraz- ličnejših namigavanj g. Benka v njegovem odgovoru v Murski krajini. Tako bi rad znal, kdo se je v imenu stranke protivil, da bi prišlo okrožno sodišče v Mursko Soboto, kje in na kakih sestan- kih se je to vršilo, in katera stranka je to bila. Jaz dobro vem, da JRZ to ni bila, ker sem okrajni predsednik jaz in bi moral za kaj takega vedeti. Mogoče je bila to JNS? To bo potem bolje znal g. Benko kot njen okrajni predsed- nik. Čital sem namreč, da je on iz JRZ izstopil. Da bi pa gosp. Benko odložil svoje funkcije v JNS, tega pa še nisem nikjer niti slišal niti čital. In rodi ljudskih govoric sa- mo nisem jaz še nikjer trdil, da je g. Benko res kupoval knjižice. Ravno tako bi rad vedel, kdo je kupoval knjižice Kmečke posojilnice za 50—60°/o vredno- sti. Jaz vem, da jaz niti ene knji- žice tega zavoda nisem kupil, niti ne kdo izmed članov načel- stva ali nadzorstva. Pač pa sem slišal, da so ljudje te knjižice nosili g. Benku, češ, da jih on kupuje. Isto je radi hrane v bolnici Moja žena je namreč bila usluž- uradnica in je v upraviteljevi od- sotnosti nadomestovala tudi u- pravitelja. V smislu zakonitih predpisov pritiče takim uradni- kom tudi pravica do hrane v bol- nici, tako rečimo, kakor pritiče poslancu poleg njegove redne plače tudi pravica do brezplačne vožnje v prvem razredu po celi državi. Razlika je samo v tem, da se mora hrana v bolnici po- sebej plačati, če jo kdo hoče imeti, poslanska vožnja je pa brezplačna. To je pravica, ki se je človek lahko posluži, ali pa tudi ne. Moja žena se svoje pra- vice do hrane v bolnici ni po- slüžila skoraj nič, ker je tekom devetih let, kolikor je bila v slu- žbi, prejemala hrano samo nekaj mesecev. Je pa vso to hrano to- čno do zadnje pare plačala in ni tedaj prav nikogar niti za las prikrajšala. Nasprotno, bolnica je v tem času dobivala vso po- vrtnino iz našega vrta, in to brez- plačno, tako, da je bolnica imela od tega še precejšnjo koristi. Zato bi prav rad vedel, kdo je bil tisti, ki si je dal nositi iz bolnice šestčlansko družino, pla- čal pa samo za dve osebi. G. bena v bolnici kot ekonomska Benko namreč tako nekako na- miguje, kakor, da bi bil to jaz, odnosno moja žena, četudi šest- članske drüžine jaz dosedaj še imel nisem. G. Benku povem, da imam jaz v tem pogledu tako čiste ro- ke, da lahko vedno in ob vsaki priliki Stopim z njimi na svetlo. Tudi moji ženi, ki je bila kot uradnica vedno skoz in skoz od- lično ocenjena in je ob vsaki reviziji prejela za svojo vestnost v službi še posebno pohvalo, ne more g. Benko niti pičice nepo- štenosti očitati. Sicer sva se z ženo tudi zavedala, da na naju vsi še prav posebej pazijo, zato sva vedno, kakor tudi sedaj, pa- zno gledala na to, da bo vse naji- no početje takšno, da nama nihče ne bo mogel niti pičice očitati. G. Benko morda misli, da nam je ostalo prikrito to, kako je on pošiljal svoje ljudi špijo- nirat mojo ženo v službi, ko meni ni mogel do živega. Najrazličnejši ljudje so po Benkovem naročite stalno pazili mojo ženo, ali hodi točno v službo in iz službe in ali se ne bi našla morda pri njej kje kaka nerednost, za katero bi g. Benko lahko zgrabil, ko že meni ni mogel ničesar storiti. Če bi se samo najmanjša malenkost našla, bi g. Benko že takrat spra- vil vse naprej, ko je bila moja žena še v službi. G, Benku povem samo še to, da si jaz svojega dosedan- jega premoženja nisem spravil, niti skušal spraviti, niti z golju- fijami, niti s tatvinami, niti s švercanjem, ampak samo s pošte- nim delom. Ne obdolžujem njega pa tudi nikogar, da bi si kdo drugi spravil svoje premoženje nepoš- tenim potom. Zato tudi lahko vedno in povsod in ob vsaki priliki z vedrim obrazom Stopim pred javnost. Franc Bajlec. Pripomba Urednika. Podpisan urednik sem opro- so oba našiva ugledniva javniva delavca, ki oba mata lepe zas- luge za naš kraj, naj se ednok pomirita. G. Bajlec nam je dao izjavo, da s tem zaklüčüje svoje odgovore, štere je mogo objaviti zavolo obrambe svojega poštenja proti napadom, istotak nam je g. Benko dao izjavo, da ne bo več odgovarjao na napade, štere je mislo, ka so izvirali od g. Baj- leca. Mi se veselimo, da je ne- sporazumlenji konec i prosimo oba gospoda, naj s sküpnimi moč- mi delata za blaženost našega lüdstva, ki je vsestransko potreb- no vnoge pomoči. Klekl Jožef, urednik Novin. Slovenski krščanski delavec. Delavske organizacije. Dostakrat se zgodi, ka bi bilo delavstvo pripravleno se organizirati, liki ma bojazen i strah. Te strah je na ednoj strani pred delodajalcom, na drügoj strani pa večkrat tüdi bojazen pred oblastjov. Ka je potrebno k tomi pove- dati? Po zako- ni o zaščiti de- lavcov ma de- lavstvo pravi- co snovati svo- ja drüštva(or- ganizacije), v šterih delajo za svoje gos- podarske, kul- turne i moral- na koristi. Ni- šče jim nesmi toga braniti. . Tüdi deloda- jalec ne. Istina je to, ka de- lodajalec ne vidi rad, ka bi se njegovo de- lavstvo orga- niziralo. Po- sebno kapita- lističnomi de- lodajalci je delavska organiza- cija odvišna. On bi najraj vido, ka ne bi bilo nikoga, ki bi se potegüvao za delavca i ki bi nastopo, če se delavci godi kri- vica. Pošteni delodajalec pa ne- mre biti bogzna kak nasproten poštenoj delavskoj organizaciji. Poštenomi delodajalci je poštena organizacija lehko tüdi v korist i pomoč. Tam, kde se organiza- ciji ne potrebno potegüvati za delavske pravice, ar jih deloda- jalec ne krati, tam se delavska organizacija posveti kulturnomi deli i vzgoji svojih članov. Kul- turni i izobraženi delavci so pa tüdi za podjetnika več vredni. Liki strah pred delodajalcom ne bi smeo nikdar biti vzrok, ka se ne bi osnovala poštena de- lavska organizacija. Če si delavci sami ne vejo pomagati i ne vejo, kak bi se ustanovite organizacija, ar se bojijo pred delodajalcom, naj pišejo na pošteno delavsko centralo, ki bo znate tak vrediti, ka se delavstvi ne bo potrebno bojati. Takša poštena delavska centrala je Zveza Zdrüženih de- lavcov v Ljubljani, Čopova ulica 1 (Delavska zbornica). Na te na- slov sporočite svoje žele i opi- šite, kakše so razmere v vašem podjetji. Dobite odgovor pojas- nilo i tüdi pomoč — i to tak, ka nede nišče nikaj trpo. Drüga je pa bojazen pred oblastjov. Delavstvo večkrat znot- no misli, ka je delavci prepove- dano se potegüvati za svoje pra- vice i ka se ne sme organizirati. Kak smo že povedali, je po za- koni dovoljeno se v te namene delavstvi organizirati, ka si sami pomagajo i se vzgajajo. Potreb- no je samo vložiti na oblast pra- vila i včlaniti vse, kak za drüge organizacije. Takše delavsko drü- štvo oblast sama potrdi i dovoli. Zgodi se pa večkrat, ka hodijo okoli delavstva različni korteši, šteri nagovarjajo delavstvo v ne- dovoljena drüžtva, ki so tajna i i ki majo namen delavstvo samo šuntati. Takša tajna drüštva kak pa oblast preganja, kak vsakšo tajno drüštvo. Takša, drüžtva so pa delavstvi itak samo kvarna. Zato naj delavstvo samo odkloni takše korteše i jih nažene kak delavske sovražnike. Takši kor- tešje delavstvo samo puntajo, kda jih pa oblast zasledi, pa zbežijo i delavstvo püstijo samo. Zato naj delavstvo, prle kak se zavü- pa kakšemi tüjemi človeki, koga opita, što je to i kakše namene té ma. Najbole bo, če ga pitate za ime i nato pismeno opitate Zve- zo Zdrüženih delavcov v Ljub- ljani, ka vam je včiniti. Zveza Zdrüženih delavcov ali kratko ZZD vam da vsa potrebna po- jasnila. DELAVSKE novice. Dve novivi delavskivi or- ganizaciji Zveze Zdrüženih de- lavcev (ZZD) sta se ustanovili. Edna v Zabukovci v Savinjskoj dolini pri Celji, drüga v Bohinj- skoj Srednjoj vasi na Kranjskom. Organizirane delavstvo se bo po- tegüvalo za delavske pravice i si pomagalo do bolših plač. Nove ceste v Sloveniji. Slove- nija dobi od gradbenoga ministrstva 40 milijonov dinarov za graditev cest Z graditvijov cest se bo znova zmenšala nezaposelnost v Sloveniji. Boljševiški raj v Rusiji. Mos- kovska (boljševiška) „Pravdaˮ pito, ka v varaši Tombovi nemajo vžigalic. V celom varaši ne dobi niti edne škatlice. Na vse zahteve se boljševiški komisa- riat v Moskvi ne oglasi i ne da odgo- vora i ne vžigalic. Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani: Dr. Stojadinovič i dr. Korošec pred slovenskimi deklami. 31. julija 1938. NOVINE 3 Glasi iz Slovenske krajine. Romanje k Mariji Bist- ričkoj bo v pondelek 1. augusta z Črensovec ob 4 vöri zajtra. Ki zamüdi, romare lejko dojde v Štrigovi, kama se popaščijo za- volo poslüšanja svete meše. Na podporo naših listov je darüvala Hozjan Marija, Fran- cija iz M. Polane 21.50 din, Ba- lažek Martin iz Polane v Franciji 18 din, Benko Štefan, Domajinci, z Nemčije, 5 din, Jeneš Marija iz Francije 3 franke. Bog povrni 1 Nova meša v Soboti. V Soboti so sporedoma bile tri nove sv. meše. Zadnjo je slüžo dnes tjeden č. g. Lajnšček Ludvik. Pri oltari ga je vodo domači g. žup- nik Vojkovič, predgao njemi je pa domačin g. Rajner Janoš, ka- plan v Rogatci. Več gospodov dühovnikov z obe dekaniji z gg. dekanoma i bogoslovci je poča- stio dom novomešnika v Raki- čani. Ceremonar je bio g. Ko- lenko Ivan, bogoslovec. Občni zbor sreske JRZ. v lendavskom srezi se je vršo 24. julija v Lendavi. Stari Odbor je zvoljen z nova z predsedni- kom dr. Klar Francom, nar. po- slancom na čeli. Prí toj priliki so se navzoči člani navdüšeno odločili za sodelüvanje pri pro- slavi 20 letnici osloboditve Slov. krajine, ki se vrši 11. sept. v Črensovcih. Grad. Ob priliki pokopa g. Šaruga Fridrika, notara v pokoji pri Gradi, je gospod Jezovšek, javni notar v Soboti, namesto venca na grob pokojnoga darü- vao za siromaško deco 100 din. G. notari Jezovšeki se najtopleje zahvalüjemo za dobroto, štero je izkazao našoj siromaškoj deci. - Preds. občine: Bačič Franc. Na misijon g. Kereca je darüvao Benko Štefan, Domajinci, z Nemčije 28 Din. Poslano na Rakovnik; Začnemo s pripravami za zi- davo prve hiže za sirote Slovenske krajine, to je Doma sv. Frančiška v Črensovcih. Podpisani Odbor za Zi- danje Doma sv. Frančiška v Črensov- cih še je odločo v smisli seje, obdrža- no 22. julija tekočega leta, da letos začnje s pripravami za Postavitev doma sv. Frančiška. Prvo začnemo voziti ki- žlek i pesik. Plačilo, štero óblüblamo, je bože smilenje z intereši vred. Te intereš, kak je Jezuš pravo, je nej štri- han, nego navrnan korčič. Za to na- vrhano t j. obilno bože smilenje prosi odbor vsa smilena srca, ki majo občen, naj pripelajo par vozičkov, bar dva, če več ne morejo, pesika i toliko kižleka v Črensovce na njivo Doma sv. Fran- čiška. Za drügo vožnjo: rušt, cigeo, Vapno, cement, železje i. t. d. se bomo obrnoli na smilena srca v poznoj jeseni i k leti v ranom sprotoletji. Zdaj ste že poželi, Vnogi zmlatiti, hajdino pose- jali, nikšega silnoga dela nemate, zato se obračamo na vas z milov prošnjov v imeni siromakov. Naš odbor vam bo dostavo potrebne cedale i to za vsaki voz dve, edno date ta tam, kde si pe- sik ali kamen nakopate, drűgo pa tam, kde pesik ali kamen dol sköpate, na njivi Doma sv. Frančiška v roke dolo- čenom! odborniki. Molitve siromakov, ki najdejo streho i Skromno preživla- nje v Domi sv. Frančiška, sv. meše, ki se bodo v kapeli toga doma za darov- nike slüžile, bodo prosile bože plačilo na vse, ki bodo siromakom iz lübezni pomagali. Ki pa nemate prilike za vo- žnjo, mate pa občen, Odprite na ste- žaj svoje smileno srce i Pomagajte po vašij močej z drügimi dari postaviti prvo hišo siromakov v Slov. krajini. Vsem darovnikom pa naj bo v srce vklesane, ka so že stoletja potrdila kak neovrglivo istino: Ki Siromaki dar pokloni, Na najvekši intereš ga Bogi posodi. V smilenom Srci Jezušovom vas Po- zdravla i prosi pomoči za siromake - Odbor. Puconci. 25 letnico svoje- ga dühovniškoga pozvanja ob- haja v Puconcih vlč. g. Luthar Adam, evangeličanski pastor. Čestitamo. Misli na novo mešo v Polani i dar za novomešnika. Balažek Štefan i žena Marija, iz M. Polane, zdaj v Franciji, pri- srčno pozdravlala svojega düš- noga pastera g. Rantaša Antona i novomešnika g. Ritlop Boles- lava. Neizmerno se veselita, ka mala polanska fara ma tüdi no- vomešnika. Radiva bi bila na- vzočiva i sprejela novomešniški blagoslov, a siromaštvo jiva je pregnale v tüjino. Iz svojega si- romaštva pošilata novomešniki 50 dinarski dar potom uredništva Novin i prosita g. novomešnika, da se jiva Spomené pri prvoj sv. meši. — Penez je naše uredni- štvo izročilo polanskomi g. dü- hovnik! Rantaši za novomešnika. Novine so narasle meseca julija za 61 komadov, odpadnolo 17 komadov, čisti narastek 44 komadov. Od sto na dva do tri mesecá naročenih je odpad- nolo 57 komadov, čisti pri- rastek 43 komadi. Iz srca se zah- valimo častivrednima slugama Antoni Martini Slomšek! i Frideriki Baragi za pomoč. Prosimo jiva, naj napunita s svojim dühom slovenski narod, njego- ve liste i je razširita. Sv, Ciril i Metod naj njima sprosita čast oltara, bodi naša stanovito molitev. Ižakovci. 17. julija smo meli proščenje z obilnim številom na- roda iz sosedni vesi. Meli smo tisti den tri blagoslovitve. Najprvo nas je blagoslovo Kristuš Krao vza- četki prve sv. meše z lepim de- ždžom, po meši je Sledila bla- goslovitev novoga križa, pred ve- černicov pa blagoslovitev plavoga cintora. Vse je šlo v lepom redi, v procesije smo se zbrali, v šte- roj korakala tüdi gasilska četa. Zahvalimo se našim č. g. kapla- nom, g. Cigleri i g. Štukovniki, da sta se oba dva vdeležila pro- cesije. Posebno se zahvalimo na lepoj predgi od sv. Križa, zahva- limk se tüdi odbornikom, šteri so po mirnoj voli dali milodare. Posebno so se g. predgar zah- valili izseljencom vu Franciji i Nemčiji, šteri so dali milodare- na novi kriš. Predragi Izseljenci, to bo vaš najlepši špomin, vsi vaši zaslüžki hitro minejo, te križ pa bo stao duga leta. O sv. Križ naj vam bo nebeski klüč od ve- komaj do vekomaj. Hotiza. Nabiranje za našo pred- ganico, štero kanijo postaviti naši, po sveti razmetani izseljenci, jako lepo napredüje. To je znak, da je vera v naših lüdeh tak močno vezalje, da je nega sile na sveti, ki bi to raztrgala, kak bi to nešterni radi raztrosili v svet. Imena tistih, ki so v zadnjem časi po- slali i tak dobrinesli svoje dare, so: po 100 Din: Balažič Marija, Tibaut Štefan i žena, Zver Katica, Lackovič Štefan, vsi iz Francije; Kolman Matjaš 50 fr, Pücko Štefan 50 Din iz Nemčiie. — Omeniti trbe tüdi na tom mesti, da so naše reči pred par meseci, ki so bile namenjene našim Amerikancom, najšle dobro mesto i lepi odziv. Poslali so nam 1325 Din. Te peneze je nabrala Marija Biličič. Ona ma največ zaslüge pri tom deli i se njoj Župni urad na tom mesti toplo zahvalüje za ves trűd, ki ga je mogla pri tom prestati. Naj njoj dobri Bog, ki vidi vsakši skriti dar, bo obilen plačnik. Darüvali so sle- deči v Clevelandi v dolaraj: Biličič Pavel i žena 5, Lebar Štefan i žena 3, Ftičar Štefan i žena 3, Hozjan Martin 1 žena 2, Markolija Štefan i žena 2, Kramar Roza 1, Ftičar Štefan 1, Žižek Verona 0*50, Lebar Ivan i žena 0*50, vsi iz Hotize; Lutar Ivan i žena 1, Čeh Franc i žena 1, Lutar Barbara 1, iz Nedelice ; Tkalec Jožef i žena 1, Zad- ravec Franc i žena 1, Žižek Ivan i žena 1, Zadravec Štefan i žena 1, Rožman Franc i žena 1, Golinar Franc i žena 1, Krampač Matija 1, vsi iz Turnišča; Prša Štefan 0.50, Zver Štefan 0.50, Prša Ana 0.50, Kovačič Valant 0.50, Jagérič Ivan 0.50, Smolko Jurij 0'50, Düh Jožef 0*50, Smej Marija 0'50, Hodnik Ivan i žena 0*50, vsi iz Trnja. V zadnjem časi sta šče poslala iz Amerike Vinčec Ana 2 dol, Horvat Mihael 100 Din iz Hotize. Vsem našim darovnikom prisrčen iis- kren Bog plati.-Joško Berden, kaplan Hotiza. Beltinci. Za tombolo Kat. prosvetnoga drüžtva so darüvali sledeči beltinski trgovci: Fister, razno obleko i peneze, Brumen, 70 din, razne žage, sekire i mo- tike, Osterc, 100 din, Klepec Jo- ško 50 din. Ostali do objavleni sledkar. ' Lepa kniga za čtenje. Priporočamo lepo pripovest Al- berta Bessieres-a: .Püščava bo cvetela." Dobi se v Misijonskoj tiskarni Groblje p. Domžale. Okrožni telovadni nastop bo naša mladina pokazala avg. 21. v Soboti, 4. sept. v Bogojini i 11. sept. v Črensovcih. Tombola bode dnes zad- večera po večernici pred Cerkvov v Beltinci. To je Zadnja tombola v toj sezoni, zato tüdi Zadnja prilika, ka za 2 din. dobiš bi- ciklin, prašiča, celo obleko, vöro, vreče mele, motike, lopate, žage i ešče nad 500 drügi dobitkov velke vrednosti. Zato Jožek, Šte- vek, Ančika, Bara, mlado i staro, vsi dnes zadvečera v Beltince na tombolo! Redke so prilike za srečo, ne zamüdite je ! Prvi slo- venski pesnik je že davno spe- vao, ka: sréča te išče, pamet ti je dana, najdeš jo, či si nej za- spani. Zato naj niti eden nede dnes zaspati, ka ležej najde srečo! Žižki. Na kapelo sv. Floriana so nam v Din. darüvali sledeči: N. N. Črensovci, 50, Tonaj Helena, Žižki, za za 1 kep sv. Drüžine 40, Prša Jožef, Žižki, 1 kep: Srce Marijino 38, Haklin Izidor, Žižki, 1 kep: Srce Jezušovo38, Grüškovnjak Martin, davčni ur. Lenda- va, 50, Gasilska četa, Črensovci, 50, Nemec Ivan, Žižki, 3, Žalig Ivan, Žižki, 4, Klepec Karol, trg. Črenšovci, SO, Ci- gan Matjaš, Žižki, 4, Plej Ignac, Čren- sovci, iz Francije 50, Virag Ivan, Žižki, iz Francije 34, Žižek Katá, Žižki, 1 kep: Angel ,čuvar 40, N. N. Črensovci, 22, Zver Joško, taj. pos., Trnje, kotlič za vodo 18, Kmečka posojünica, Lendava, JO, Virag Marta, Žižki, iz Francije, 30. — V Franciji pa sta ob priliki sv. spo- vedi nabrala Horvat Matjaš iz Žižkov i Hozjan Ignacij iz Trnja 108 fr., v di- naraj smo dobili 147 Din. Darüvali so v fr. sledeči: Horvat Matjaš i žena, Žižki, 20, Hozjan Ignac i žena, Trnje, 10, Legen Martin i žena, Trnje, 4, Ču- rič Kazimir i žena, Črensovci, 10, Go- dina Gustl i žena, Žižki 4, Horvat Jo- žef, Trnje, 5, Horvat Ivan, Trnje, 2, Horvat Štefan, Trnje, 2, Horvat Ivan (Copotov), Trnje 5, Sarjaš Štefan, Trnje, 5, Kolenko Vinci, Trnje, 8, Režonja Marija, Črensovci, 5, Ritlop Terezija, Črensovci, 5, Koter Ana, Odranci, 5, Német Marija, Kruplivnik, 2, Berki Jo- žef, Dugaves 2,Tropčevič Barica, Go- rica, 2, Kranjc Lujz, Tešanovci, 10, Vladimir Tropcevič, Kobilja 2. — Vsem, ki ste nam priskočili na pomoč, kak Vam, dragi darovniki tű doma, tak tüdi Vam, dragi rojaki, ki ete!'lèH v tüjino, s trebühom za krühom i ste si od svo- jij vüst odtrgnoli, se iz srca zahvalü- jemo. Prosimo Boga, naj Vam stokrat poplača vaše dare, Šv. Floriana pa, naj Vas čuva zemelskoga i večnoga ognja. Bog plačaj. Nesreča i to dvojna. Na državnoj meji kre Dobrovnika je streljen z dozdáj še neznanih zrokov neki “graničar. Graničar- ska četa njemi včaši Šla na po- moč iz M. Središča. Na državnoj cesti poleg Ivankocovoga marofa se je motorna biciklin prevrgo, gran. kapitan, središke posadke komandir je ležej ranjeni, nared- nik pa je dobo močne poškodbe i je spravleni v čakovski) bolniš- nico. Šofer je ostao nepoško- düvan. Premeščeni gg. kaplani: G. Koren Ivan, kaplan v Dolnjoj Lendavi je premeščeni v Dob- rovnik, g. Sukič Ivan, kaplan iz Črensovec v Dol. Lendavo; g. Rous Matija, novomešnik iz Bel- tinec v Črensovce, g. Zelko Ivan, kaplan na dopüsti k Sv. Martini pri Vurbergi. Ka se godi po domovini ? Vtom v cerkev sv. Ja- koba pri Savi. 17. julija je bio iz cerkve sv. Jakoba pri Savi odnešeni ciborij i monštranca i to med 12 i 13 vörov opoldne. Lüdje so vidili te čas nekšega moškoga, ki je z aktovkov hodo okoli cerkve. Kda je g. župnik po litanijaj šteo izpostaviti Naj- svetejše, je vido, da menka velki ciborij i monštranca. V to cerkev je bilo vlomleno še pred par dnevi. Vlomilec je vse razmelo, odneso ne nikaj. G. župnik je zato vsaki večer odneso vekše vrednosti iz cerkve. A vlomilec je pri belom dnevi opravo svo- je delo. Železniška nesreča v Ča- kovci. 19. julija se je zgodila na čakovskoj postaji velka ne- sreča. Brzi vlak je na prehodi z vsov silov zavozo v Vprežena kola i voznika Novan Ivana iz Buzovec ščista razmesaro i k mesti bujo, njegovoga 11 letnoga sina pa močno poškodüvao. Zdravniki majo vüpanje, da deč- keca obdržijo pri živlenji. Strašen ogenj y Polanih poleg Križevec na Hrvatskom. KmetNemčič je strelao s starov puškov, štero je naprej nabijao 1 to z pamukom. Gda je strelo, je žaréči pamuk zleto na sosed- no hišo, štero je vužgao. Od te hiše so se vužigale drüge, ki stojijo tesno edna poleg drüge. Zato pa rešiti neso se mogle, čeravno je bilo poleg dosta špric- kanc. Gašenje je šlo Počasi tüdi zato, ar so stüdenci globoki i so vodo mogli gasilci od daleka v lagvaj voziti. Ponoči so varaž- dinski gasilci pogasili ogenj. Zgo- relo je 38 hiš. Zgorelo je vse zvün živine. Kvara je okoli mi- lijon dinarov. Proslava 20 letnice Ju- goslavije v Maribori. Vse, ki se bodo udeležili narodnoga ta- bora v Maribor j 14. avgusta, opo- zarjamo, da bodo vozili poleg rednih vlakov še posebni. Što se šče tabora udeležiti, naj se javi domačemi odbori, da se bo točno znalo, kelko jih stopi na .vlak na posameznih postajah. Poseben vlak bo vozo tüdi iz M. Sobote. Za tabor je dovo- ljena četrtinska vožnja na pod- lagi vabil, poslanih občinskim pripravlalnim . odborom. Vsaki vdeležence si mora küpiti tabor- sko knižico za 2 Din., taborski jubilejni znak za 2 Din., za sküp- no prenočišče na slami po šolaj 2 Din. Cena hrane bo posebi določena. Skupno potüvanje iz Fran- cije v Jugoslavijo. Ob priliki proslave 20 let- nice osloboditve Slov. krajine i 25 letnice Novin bo meseca septembra. Trajalo de z biva- njom v domovini vse vküp 3 tjed- ne. Pelamo se: Paris, Lyon, Mo- dan, Troin, Milano, Benetke, Trst; Rakek, Ljubljana, Zidani most, Pragersko, M. Sobota. Če se jih priglasi najmenje 10, imamo v Franciji 50% popusta, v Italiji 30% i v Jugoslaviji 50%, tak da bo za posamezne osebo koštala karta ta i nazaj okoli 750 (sedem- stopetdeset) frankov. Pri vekšem števili priglašencov bo sorazmer- no vekši popüst. Priglasijo se lejko tüdi tisti, ki zastalno idejo v Jugoslavijo, za te de popüst malo menši. Tak mi poročajo od „Putnika. Podrobnejša navodila v prišestnih številkaj. Ne čakajte pitajoči posebnih odgovorov, ka nemam časa, liki si bar zdaj za te mesece naročite „Novineˮ i zasledüjte tozadevna navodila. — Camplin, Paris XI. Bd. Voltaire 57. Dekliški tábor na Brezjah. Pri Mariji Pomagaj se je zbralo 12 jezero slovenski dek- lin, štere je g. dr. Korošec na- govoro i je proso, naj molijo za slovenski narod i državo. Velika Prancova zmaga. Na estramadurskom bojišči je Francova vojska osvojila 2780 kvadrat kilometrov broječo po- krajino s 23 mesti i vesnicami. Na jezere rdečih je zgrablenih. Sobočka bolnica je dobila kredit. Bani, g. dr. Natlačeni se je posrečilo dobiti na 6% obresti posojilo za povekšanje obstoječih bolnico Sloveniji i za novo bol- nico v Soboti, štera bo koštala 12 milijonov dinarov. Madjarski državniki v Sloveniji. Madjarski min. predsednik lmrédi i zvünešnji min. Kánya sta skoz Slovenije Potüvala iz Italije domo. Na Rakeki jiva je pozdravo i do Ljubljane sprevo- do ban dr. Natlačen. Naši sestanki v Franciji. 15. august Gravelle (Seine) 21. august Nangenville (prestáv- leno zavolo žetve I) 28. august Tigy (Loiret) Več krme! Letošnje povodni so vno- gom! poplavila telko travnikov, ka de njemi zmenkavala proti konci zime krma. Po nešterni krajaj si pomagajo na te način, ka sejajo krmo, štera zraste tak- rekoč v zimi. To je repica (rips). Seja se v tom časi. Či se seja za polaganje, se polüča po haj- dine malo bole redko kak repa; gda se hajdina pokosi, setev os- tane na njivi. Či je nej preveč zimski čas, že začne k Jožefo- vomi cvesti i je jako dobro po- laganje. Skoro trifrtale metra vi- sika rastlina se sprva more zo- sečkati pa mešati s slamenov sečkov, Čisto ne kaže včasi po- lagati, zato ka živino polka pa jo te nešče jesti. Kda se živali privadijo zelenoj krmi i postane repica bole trdna, se jo polaga celo. Do sredine aprila se jo že spolaga, tak, ka šče je čas v re- pično strnišče saditi krumple ali kukarco. Živina jo izredno rada je, se po njem zredi i krave iz- redno dojijo po njej. Či se seja v rdečo detelco, more biti malo bole oredka. Posebno važno je tüdi za rojare, zato ka izredno dobro i rano medi, tak, ka se roji rano pomorejo. V našem srezi jo sejajo nájveč v Dokle- žovji i majo jako dobre uspehe ž njov. Kak že povedano, je re- pica rastlina, ki je nej napoti ni- kšem! drügom! povi i lejko po- novno povemg, da zraste takre- koč v zimi. Semena ne trbe več kak repnoga, šče malo menje, zato ka püsti vrhe. Po Dokležovji se ga zadosta dobi, pa tüdi v oljarni Ribič v Cezanjovci bi se ga dobilo. Za kmetovalce jako priporočlivol Zadnji dnevi julija so jako ugoden čas za sejanje. Samo se polüča po njivi i zide. Velika letalska nesreča. V Bagoti glavnom mesti južnoamerikanske države Kolum- bije je pri vojaških paradaj na tla treščilo letati, štero je bujti 45 lüdi, 100 pa ranilo. Razstava slik v gimnáziji Murska Sobota. Sobočka gimnázija je skupaj z Obrtno nadaljevalno šolo dne 22. jun. do 5. julija priredila v gimnazijskem poslopju risarsko razstavo. Razstava je bila v dveh dvoranah. V prvi dvo- rani so razstavljali samo dijak!. Veči- noma so bile to kompozicije. Človeško oko se kar ustavi na čudoviti mešanici barv in omamentov. Kar ne- verjetne je, kako prekrasni ornamenti se dajo ustvariti iz običajni geomet- ričnih in rastlinskih oblik, Eno steno v tej sobi so krasni akvareli, ki prav nič ne zaostajajo za kompozicijami, temveč jih še prekašajo. Najlepša dela so tu nekatera tihožitja, ptice, posode i. t d. — V drugi dvorani so razsta- viti deloma še dijak!, ostalo pa vajenci. Dela poslednjih prijetno presenečijo. Človek kar ne bi verjel, da je tudi va- jenčeva roka zmožna ustvariti kaj ta- kega. Najlepše uspehe imajo vajenci zidarske, mizarske, kamnoseške in če- vljarsko stroke. Tu vidimo krasne in precizno izdelane stavbne načrte, last- ne konštrukcije mobilj, nagrobni spo- menikov i. t d. Škoda, da v listih ni bilo objavljeno, kedaj se bo vršila raz- stava, da bi se lahko še več ljudi ude- ležilo te nadvse uspele razstave. Šoli in mladini pa na uspeiju čestitamo. 2.500 din potrebüjete, da za- slüžite 1000 din mesečno doma. — „Anos“ Maribor, Orožnova 6. Po- st ranški zaslužek! 731, Prodam umetni mlin z lepim skupnim posestvom na Dravskem polju. Naslov v Novinah. Stavbeni les, žagan, suhi JOSIP MURSA na KRAPJI. za rušte, čakature i drugo prodajo 4 N O V I N E 31. julija 1938. Pisma naših z tüjine Benko Štefan, Jessen, Nem- čija. Velečastiti g. urednik! Do- volite mi, da se tüdi jaz ogla- sim i napišem par vrstic iz te dalne tüjine. Želem Vam zdravje, da bi še vnogo let živeli i pisali te liste, ki romajo deleč po sveti i nam prinašajo poleg drügoga tüdi božo reč, ki je najbole potreb- na v tom tüjem kraji. Jaz sam v mesti, zvanom jessen. V cerkev mam samo 5 minot, sv. meša je vsakih 14 dni samo ednok za- volo pomenkanja dühovnikov. Naša cerkvica je lepa, posveče- na sv. Dühi. Na velike svetke je vsa razsvetlena z električnimi svečami. Pozimi je v cerkvici toplo, v njej je najmre tüdi peč. Na steni je veliki napis — pe- sem, štero spevlejo na Risale: „Pridi, sv. Dühˮ Bio sam že tüdi pri sv. spovedi z Marijinim Listom. G. dühovnik so me po spovedi prosili, če lejko vzemejo Mar. List seov, ka do se sloven- ski včili, ka je tü okoli dosta Slovencov. Za 14 dni, kda je bila pali sv. meša, so mi ga dali na- zaj i z veseljom pravili, da je v sosednom mesti (Annaburg-i) bilo 10 Slovencov pri spovedi s tem Mar. Listom, i da so njim natiskali sv. spoved v slovensko- nemškom jeziki. — Za lepi vzgled so nam tej maloštevilni verniki, ki živejo razstepeni med drügo- verci (največ med luterani), pa lepo prihajajo k vsakoj sv. meši i tüdi k pogostomi sv. obhajili. Zdaj je pa cerkev vsikdar puna, ar je prišlo dosta Polakov i preci Avstrijcov. — Če pa pogledne- mo luteranske cerkvi, so skoro prazne, samo par stari lüdi je notri, mladina nede v cerkev. Ne briga se nišče več za cerkev, čeravno je samo 24 km od nas kraj, kde je pokopani ustanoviteo njuve vere, Martin Luther. Ošta- rije i plesišča pa so puna. Viditi je, kak da bi mogla luteranska vöra tü prepusti. Zato pa pro- sim, da molite za nas izseljence Vi preč. g. Klekl i vsi, ki ste doma, da ne spadnemo, nego da živemo s Kristušom i njegovov Materjov Marijov i da bomo zmožni, drügim davati lepi vzgled. — Zdaj Vam pa napišem, kak je pri nas doma. Jaz sam iz Do- majinec iz cankovske fare. Doma sta oča i mati. Dece nas je 11 živih i dvoje pokojno. Dosta nas je, zemle pa malo, zato pa jaz moram skrbeti za krüh v tüjini. Star sem 17 let. — Nešterni naši, posebno mladina, živejo v tüjim slabo živlenje. Zato Vas prosim vse starše, ki mate deco v tüjini, opominajte je i molite za nje, da ne zablodijo ,s prave poti ali pa, da se povrnejo, če so že zablo- dili. — Mi izseljenci v Nemčiji pa prosimo, ali ne bi bilo mo- goče, da bi tüdi mi dobili izse- ljenskoga dühovnika, kak ga majo naši bratje i sestre v Fran- ciji, ki bi delao za rešenje naših düš? Samo dühovnik! so zmo- žni nas obvarvati, da ne spad- nemo, i rešiti tiste, ki so že spadnoli. Ali ne so vredne te düše žrtev? Prosimo skorajšnje pomoči! — (Mislimo na to. Vred- nik.) — Veleč. g. urednik, šče ednok Vas prav lepo pozdravim, ravno tak uredništvo Novin i celo Slov. krajino. Živeo Kristuš Krao! Kavaš Martin, Ferme de Ia Motte. Hvalen bodi Jezuš Kristuš! Poštüvani g. urednik! Prav lepo Vas pozdravim i se Vam zahva- lim na rednom pošilanji Novin. Nas je tű 12 Slovencov, vsi Vas lepo pozdravlamo. Gomboc Ludvik, Oulchy. Pre- častiti g. urednik! Vimeni Presv. Srca Jezušovoga Vas pozdravlam i se Vam najlepše zahvalim na rednom pošilanji Novin. Nazna- nim Vam, da zapüščam Francijo i se vračam v domovino, kde sam tüdi nadale naročnik Novin. Po- zdravlam tüdi vse prijatele i pri- jatelice, ki ostanejo duže v Fran- ciji i njim želem, da bi se tüdi oni srečno vrnoli v Slov. krajino. Konkolič Jőíef, M. Dolenci, Horvat Štefan, Ivanci, MatušFranc, V. Dolenci, Svetec Karol, Budinci, Rosenhof, Nemčija. Velečastiti g. urednik! Že dugo nesmo se ogla- sili v Novinaj, štere vsako soboto z veseljem Pričaküjemo, da iz- vemo kaj novoga iz naše drage Slovenske krajine. Nam je pa tüdi dužnost, da tem potom pošilamo Prisrčne pozdrave, Vam, vele- častiti g. urednik i vsem naroč- nikom Novin. Posebno pozdrav- lamo preč. g. Horvat Franc-a, plebanoša v V. Dolenci, ino celo Dolensko i Bogojansko faro. Naše živlenje mamo Srednje dobro. Lüdje so prijazni, k meši idemo vsako nedelo, ar je farna cerkev čista blüzi. O kak lepo je bilo na Telovo, to nam ostane v več- nom spomini. Tiste krasote ne- mremo opisati. Na den 19. junija smo pa bili Povableni v Ludvigs- hafen v pokojnoga Hindenburga park. Tam je bila mednarodna veselica i igrá. Na odri je na- stopno z decov vred 300 oseb. Tam smo vidili prizore z Vogr- ske, Banadske, Romunske, Češke i Polske, teh krajov narodne nošnje, plese i dosta drüge za- bave. To mesto je od našega mesta 20 km, nego so z autom prišli po nas i popoldne ob 3. vöri nas je odpelao i so nas Nemci prijazno sprejeli, bilo nas je Jugoslovanov tam okoli 180, ki smo v tom pokrajini i so nam Nemci tüdi dobro podvorili, iz naše partije nas je bilo 10 oseb i smo dobili 20 litrov piva, ino večerjo i to vse brezplačno. Ob 12 vöri nas ja auto odpelao do- mo, okoli 1 vüre smo šli na po- čitek, da smo si nabrali nove moči za pondelek, da smo ob 6 vöri zajtra pali veselo korakati na vsakdanešnje delo. V Novinaj smo šteti, da naši ništerni bratje i sestre idejo iz Nemčije zavolo slaboga zaslüžka. Bogi hvala, mi se dozdaj v nikakšem pogledi nemremo potožiti. Ali nam jev misti naša prelüba mati domo- vina, Slovenska krajina, kajti stari pregovor pravi „povsod je dobro ali najbolše je domaˮ, zato nam bodi pozdravlena cela Slovenska krajina, ar vedno mi- slimo nate. Zbogom vsi prijatelje i znanci do veseloga svidenja. Nemremo več pisati, ar so trüdne naše roke od tüje zemle, štera nam izrablja naše moči. Bog Vas živi! Paučjč Jožef i žena Marica v Franciji. Prečastiti gospod! Prav lepo Vas pozdraviva i Vam želeva zdravje od Gospodnoga Boga i B. D. Marije. Pozdravlajo Vas tüdi ostati Slovenci, ki so tü v bližini. Sobočan Štefan, Ferme de Ia Madelelne. Prečastiti g. ured- nik, prav lepo Vas pozdravim i se Vam zahvalim ha rednom po- šilanji naših krščanskih listov. — Pozdravlam ženo, tetico i celo törjansko faro. Horvat Alojz, Plessls Trevl- se. Pozdravlam g. Urednika na- ših listov i vse, ki sé za nas trü- dijo. Zednim se njim lepo zah- valim na rednom pošilanji na- ših listov. Balažic Ana, La CheniUere. Prečastiti gospod uredniki V ime- ni Jezušovom i Marijinom se Vam etak oglasim: Hvalen bodi Jezuš Kristuš i Vam želem lübo zdravje od Boga, da bi ešče vnogo let vrejüvati i nám pošilati naše liste, šteri so nám na velko tolažbov toj žalostnoj tüjini. Veseli me, kda dobim Novine, ki mi na- znanijo, ka se godi doma. Jaz sem pri dobroj krščanskoj drü- žini, k meši lejko hodim i to mi je najvekše veselje. Pozdravlam törjansko faro i g. dekana, svoje starše, brata, sestro, celo nede- lsko ves i celo Slov. krajino. Fujs Rudolf i sestra Klara Iz Otovec, zdaj v Nemčiji. Častiti g. vredniki Z veselim srcom se obračamo na Vas i Vam poši- lamo pozdrave iz mrzle tüjine. Želemo Vam lübo zdravje i ve- selje od Boga i Marije. Naj Vas Bog obdrži ešče duga leta ži- voga i Zdravoga, da nas bodete podpirati z Vašimi dobrimi krš- čanskimi tisti. Naznanjamo Vam, da nas je 24 iz Slovenske kra- jine pri ednom gospodi i nam je dobro. Lejko idemo vsako ne- delo k sv. meši, cerkev je od- daljena samo 1 km. Zdaj Vas pa, g. urednik, šče ednok lepo pozdravimo, kak i svoje do- mače, gračko faro i posebno celo otovsko ves. Odgovor „Glasu izseljencovˮ v Franciji od 2. junija 1.1. na notico: „Prekmurske Noviceˮ. Kdo gospodari v Delavskem domu v Murski Soboti? Res je, da je delavski dom v M. Soboti bil zgrajen z delav- skim denarjem, toda denar, če- prav je delavski, ni bil dan kot darilo, temveč kot posojilo, ki ga dolžnik v dogovorjenem roku mora vrniti upniku. Delavski dom je namera- vala zgraditi delavska zadruga, ki se imenuje: Zadruga „Delav- ski domˮ, r. z. z o. z. v M. So- boti. Ta se je v to svrho tudi ustanovila. Zbirala je pri delav- cih v inozemstvu in tuzemstvu prostovoljne prispevke za zgrad- bo doma, toda to ji je bilo za- branjeno in nadaljno tozadevno delovanje onemogočeno. Delavci so darovali vsega, komaj okrog 20 tisoč dinarjev. Na mojo pro- šnjo je pozneje banovina darü- vala še 50 tisoč dinarjev. Ves fond za stavbo doma je torej znašal okrog 70 tisoč dinarjev. Zadruga ni nehala z delom in je nameravano gradnjo doma ho- tela na vsak način izvesti. Ko je predložila načrte v odobritev merodajni oblasti, ji je prošnja z načrti bila zavrnjena iz razlo- ga, ker ni nudila dovolj jamstvá. Vsled tega, kakor tudi Vsled z zakonom uvedenega sistema, da delavske domove morajo graditi samo občine, je zadevo prevzela soboška mestna, občina, ki je pri osrednji upravi za posredov. dela v Beogradu najela 700 tisoč di- narjev brezobrestnega posojila, ker ta vsota ni zadostovala, je občina razen tega najela še 400 tisoč dinarjev 4% posojila pri Odseku za zaščito izseljencev v Beogradu. Skupaj je torej občina najela 1 milijon in 100 tisoč di- narjev posojila. Dom torej ni stal samo 300 tisoč, kakor trdi pisec, temveč 1 milj. in 200 tisoč di- narjev. To posojilo mora občina kot dolžnik vračati v 50 enakih poletnih anuitetah. Zato se je odločila, da zgradi dom toliko večji, da bo nekaj prostorov za- mogla oddati tudi v najem, do- hodke od najemnine pa upora- biti za odplačilo dolga. V na- sprotnem slučaju bi ta dolg težil ostale davkoplačevalce. Iz tega razloga so torej v delavskem domu dobiti prostore tudi drugi, t. j. Sresko načelstvo, občinska hránilnica in obč. elektr, podjetje. Ker borza dela in delavsko pre- nočišče Zaenkrat imata na raz- polago dovolj velike prostore, ni treba, da bi zase pridržale še več praznih prostorov, ki ne bi nosili nikomur nobenih haskov; zato je bolje, če so ti Prostori Oddam v najem in prinašajo ob- čini toliko dohodkov, da lahko odplačujejo dolg. V slučaju, če se kedaj pokaže potreba po pro- storih v domu v delavske svrhe, se bodo isti itak uporabiti samo za delavce. Stanovanje najemni- kov je v domu samo začasno. Tako določajo predpisi o daja- nju cenenih ali brezobrestnih po- sojil za zidanje delavskih domov. V delavskem domu so na- stanjeno sledeče ustanove: 1. Bor- za dela kot prvi upravičenec, ki ima dovolj velike in vsem po- trebam ustrezajoče prostore. 2. Delavsko prenočišče kot drugi upravičenec, ima dve veliki in 1 manjšo sobo opremljeno z vsem modernim komfortom z 45 pošte- nim. Spalnice so ločene za mo- ške in ženske posebej. Prenoč- nina znaša 4 din. 3. Delavska kuhinja, ki pa Vsled pomanjka- nja sredstev ni še dogotovljena. 4. Zadruga „Delavski domˮ, ki je najemnino vnaprej plačala v znesku 50 tisoč din. To vsoto je občina uporabila za zidavo do- ma. Zadruga ima pravico stano- vanja za dobo 25 let. Zadruga jo prevzela v oskrbo delavsko prenočišče in vrši to delo popol- noma brezplačno. Pozneje, ko se dogradi, bo prevzela v oskrbo tudi delavsko kuhinjo. Zadruga je razen tega na podlagi svojih pravil in na podlagi zakona o da- janju posojil za gradnjo delav- skih domov, dala prostor še trem različnim strokovnim delavskim organizacijam, katere poslujejo v njeni pisarni. Vsi delavci ob vsa- kem času imajo prost dostop v vse zgoraj naštete prostore. Vse zgoraj naštete ustanove so iz- ključno delavske in socijalnega značaja. V prenočišču se ob po- trebi in ko bo potreben denar na razpolago, lahko namesti tudi 100 postelj. Denar, ki so ga delavci potom svoje zadruge prostovoljno darovali ni uporabljen, temveč naložen v posojilnici. Zadruga je za dobivala le tistih 50 tisoč dinarjev, ki jih je od banske uprave prejela kot podporo. O vseh dohodkih in izdatkih se polaga račune pristojni revizijski oblasti in tudi delavcem na obč- nih zborih in raznih zborovanjih. Delavci vedo vse in ne dvomijo o pravilnosti, nepoklicani pa naj se v to nevmešavajo. Kdo gospodari v delavskem domu? Ne gospod Benko, ne g. Čeh, niti jaz. G Benko se v te stvari sploh nikdar ni vmešaval. G. Čeh je samo član nadzornega odbora borze dela in kot tak pride k sejam odbora, drugače pa nima v domu nobenih drugih opravkov. Jaz vršim le svojo slüžbeno dolžnost, in sicer pri borzi dela kot šef urada, pri de- lavskem prenočišču pa kot zad- rugin načelnik. O mojem delu in trplenju ter požrtvovalnosti tudi preko službene dolžnosti naj pa povedo delavci sami. Tisti, ki se tako pridno zavzemajo za naše siromašno delavstvo, naj raje od- krito povedo vzrok, ki jih vodi do teh plemenitih nagibov, da bo naša javnost vedela, kje in kakšna je resnica. Biti neodvisen, imeti mirno vest in čiste roke, to so lastno- sti, za katere se moramo najpreje zahvaliti Bogu Stvarniku, ki ne trpi krivice, ne suženjstva, ne nasilstva, temveč hoče pravico, ljubezen in tudi pokorščino. Sobota, dne 18. julija 1938. Kerec Franc, 1. r. Zdravstvo. Zdravilo, ki je iznajditeli pri- neslo plemiški naslov. Na žalost ešče dnesden trpijo velike pokrajine na zemli zavolo ma- larije. Vendar pa je bila v prvejšnjem časi malarija bole razširjena i zavolo nje so trpele države, za štere dnes lehko pravimo, da so oslobojene toga težkoga betega. Zato je na konci XVII, veka neki Robert Talbor mogeo v Angliji i Franciji doseči velke uspe- he s srečnim zdravlenjom s pomočjov svojega „arkanumaˮ. Angleški krao Karol lt, šteroga je zvračo od 4 dne- vne málanje, njemi je I, 1678. podaro naslov viteza. Kda je za nekaj časa Talbor prišeo v Francijo, je zbüdo tam velko zanimanje s tem, da je zvračo prestolonaslednika, sina Ludvlka XIV. i vnoge drüge visoke osebnosti, med drügimi vojvodo Burgonskoga i vojvodo Anžujskoga, grofa de Beri j a i gospo Kolinji. Lud- vik XIV, je določo, da se küpi od Tal- bora tajna njegovoga zdravila. Kralo- va nečakinja, Lujza Orleanska, Španska kralica, je imenüvala Talbora za svojega osebnoga zdravnika. Tal- borov „arkanumˮ je bio preparat iz skorje kininovoga dreva. Skorjo toga dreva so malo časa pred tem začnoli uvažati v Evropo, ali kak smo vidli, je naskori prišla do velke valave. Dnes- den se skorja kininovoga dreva ne nüca več proti malariji ali njeni glavni sestav, kinin, predstavla najbole gvüš- no sredstvo proti malariji. Odbor društva narodov za pobi- janje malarije priporoča dnevno 1—1,2 grama kinina za zdravlenje v časi 5-7 dni, kak zaščito pa dnevno 0,4 grama v časi cele sezone malarije. Naknadno zdravlenje se ne vrši, nego se vsaki ponovni slučaj zdravi na isti način. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok. Naši delavci repo okaplejo v Nemčiji. Ti so: Štev. 1. Matuš Franc, 2. Konkolič Jožef, 3. Svetec Karol, 4. Horvat Štefan, 5. Konkolič Kristina, 6. Žlebič Marija, 7. Gorza Marija, 8. Škafar Frančka, 9. Kardoš Vilma, 10. Matuš Ana, 11. Gašpar Gizela, 12. Kološa Ana, 13. Pondelek Treza, 14. Škafar Hedvika.