PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
O'
s
o
S
o
-i
£
S
!
§
s
i
%
-n r r m C 3> 2? O
r_
rn
I
r_
V-i
i^:
Z
Ci
’ 559 nije)
I
>723
-.1
0
vO
C'
1
* —
o
Medtem ko danes pričakujejo obisk predsednika republike Cossige
Srd prebivalstva iz Valtelline ob zadnjih protislovnih ukrepih
Odgovornim očitajo pretiran alarmizem ob prejšnji nedopustni brezbrižnosti
BORMIO Potrpljenje prizadetega prebivalstva v Valtellini se izteka, prejšnjo noč so se ljudje v Cepina prvič uprli sklepom civilne zaščite, ki po vsem sodeč prihajajo iz Rima in ne s terena. Prejšnjo noč je županu občine Valdisotto šele ob 21. uri prispel ukaz, naj odredi evakuacijo prebivalstva Brena, Cepine, Tola, San Rocca, Zole in Piazze, ki se nahajajo nad naravnim jezom, ki ga je povzročil plaz v dolini Pola. Karabinjerji so ljudi prebujali iz sna in jih pozivali, naj zapustijo svoje domove. Zupan je delno spremenil ukaz prefekta in omilil odredbo o evakuaciji z zahtevo, da je treba beguncem predhodno zagotoviti streho nad glavo. Napetost je dosegla že tako raven, da je neki občinski odbornik odstopil in izjavil, da ga bodo varnostne sile z doma spravile le s silo. Njegovi odločitvi so se pridružili še drugi, da se je moral včeraj prefekt iz Sondria Giuseppe Piccolo podati v Cepino in zastaviti ves svoj ugled, da je pomiril razjarjene ljudi.
Položaj je vsekakor protisloven. Ukaz o evakuaciji je prispel iz Rima v Sondrio šele predvčerajšnjim pozno popoldne, ko sta televizija in radio že zjutraj navajala, da bo treba prebivalstvo izseliti, ker bi nov plaz ob robu
starega zdrknil v novonastalo jezero in povzročil rušilni val.
Ljudi ta izredna skrb odgovornih za civilno zaščito po vsem sodeč ni pomirila, saj jim ni nihče navedel točnih znanstvenih podatkov, ki bi opravičevali tak drastičen ukrep. Še več, večina je imela občutek, da jim vso zadevo namenoma prikrivajo, kot da bi šlo za neko vojaško tajnost. Da pa bi bila mera polna, domači geologi niso ob robu starega plazu opazili tistih znamenj, ki so bili prisotni pred katastrofalnim plazom v SanfAntoniu Morig-noneju. Ob tem ni torej povsem neupravičen očitek prebivalstva, da skušajo oblasti sedaj s pretiranim alarmiz-mom nadoknaditi brezbrižnost in pravo slepost ob opozorilnih znamenjih, da bo Valtellino prizadela katastrofa. Nekateri so šli celo tako daleč, da so sklep o evakuaciji ocenili kot poskus zapolnitve praznih hotelov v Bormiu.
Danes bo na prizadeto območje prispel predsednik republike Cossiga, ki bo moral bržkone prebrati tudi peticijo prebivalstva, v kateri z zagrenjenostjo navajajo, da ni bil do sedaj sprejet noben konkreten poseg za odstranitev nevarnosti v občini Valdisotto.
Sev
■o
s
O
o
nai skorajšnji sporazum
ŽENEVA — Sovjetski zunanji minister Eduard Ševardnadze je včeraj v Ženevi izjavil, da sta Moskva in Was-hington tik pred sporazumom o raketah srednjega in taktičnega dometa. Šef sovjetske diplomacije je priznal, da obstajajo še težave, ki pa naj bi bile z lahkoto premostljive. Po njegovih trditvah so obenem že skoraj sestavili »zgodovinsko« konvencijo o prepovedi kemičnega orožja.
Ševardnadze bo danes spregovoril na multilateralni konferenci OZN o razorožitvi. Bržkone bo izkoristil današnjo 42. obletnico eksplozije jedrske bombe nad Hirošimo, da bo še bolj poudaril nujnost uspešnih razorožitve-nih naporov.
Ševardnadze je tudi navedel, da se bo sestal z ameriško in sovjetsko delegacijo, ki vodita razorožitvena pogajanja v Ženevi. V bistvu je potrdil, da bi lahko njegova prisotnost v Ženevi služila za odstranitev še zadnjih »ovir« na poti sklenitve sporazuma med obema velesilama.
Sovjetski zunanji minister ni navedel, katere so te ovire. Po mnenju opazovalcev niso bistvene važnosti, da bi jih z lahkoto premostili in s tem omogočili vrh med Reaganom in Gorbačovom, na katerem bi podpisali sporazum o odstranitvi vseh raket srednjega dometa. Bržkone bodo v prihodnjih dneh premostili tudi zaplet v zvezi z zahodnonemškimi pershingi.
Na obrazih teh zakoncev iz Cepine se jasno odraža ogorčenje in srd (AP)
V senatu odobrili zakon o referendumih
Gorici je prejel zaupnico tudi v poslanski zbornici
RIM — Prva Goriova vlada je sinoči dobila zaupnico tudi v poslanski zbornici. Zanjo je glasovalo 371 poslancev, proti pa 237. Sedaj pa je vprašanje, koliko časa se bo Goria lahko obdržal na oblasti. Perspektive niso najboljše. To je priznal sam predsednik vlade, ko je v svoji repliki v poslanski zbornici skušal dokazati, da je njegova vlada nastala ne kot izraz neke večine, temveč kot pristanek na neki program. Kakorkoli že obstaja široka večina, ki to vlado podpira in to je glavno, je menil predsednik Goria, ki je tudi apeliral na opozicijo, da bi skupaj z večino postavili temelje za boljšo državo. Komaj zatem naj bi se večina in opozicija spopadli glede vprašanja, kdo naj državo upravlja.
Vendar pa predsednik vlade ni mogel zamolčati dejstva, da je njegova vlada nastala tudi z nalogo, da bi preverila ali je možno oblikovati trdnejše politično zavezništvo. V isti sapi pa je Goria zanikal, da bi šlo za začasno vlado, češ da ima zelo zahteven program.
Razprava v poslanski zbornici je pokazala, da obstajajo v vrstah vladnih strank močna nasprotovanja, kar v praksi onemogoča, da bi določili rok trajanja Goriove vlade. Nasprotovanja obstajajo tudi znotraj posameznih strank, ki vlado podpirajo. Tako je Forlani včeraj v poslanski zbornici v pogovoru s tajnikom PSI Craxijem dejal, da bi ob 150-letnici rojstva pesnika Leopardija lahko spremenili naslov njegove poezije »Zatišje po neurju« (La guiete dopo la tempesta) v »Zatišje pred neurjem«.
Tudi utemeljitve, ki sta jih KD in PSI dali v glasovalnih izjavah, so dokaz nasprotovanj med strankama. Namestnik tajnika PSI Martelli je obtožil krščansko demokracijo, da ne zamudi nobene priložnosti, da bi zmanjšala pomen Goriove vlade. To pa zato, pravi Martelli, ker ta vlada ni odraz organske večine, v kateri bi KD lahko imela prevladujočo vlogo.
Povsem negativno mnenje so izrazili komunisti. Ni mogoče zanikati, je dejal načelnik skupine KPI Zanghe-ri, da gre za šibko in prehodno vlado, ki ji manjka osnovni pogoj, se pravi trdna večina. Same stranke, ki jo podpirajo, iščejo neko novo prostost in nova zavezništva, kar vse prispeva k nestabilnosti nove vlade. V tem smislu komunisti ponujajo socialistom sodelovanje, da bi dosegli nekatere reforme.
Spregovoril je tudi listar Camber, ki je bil izvoljen v vrstah PSI, in očital Gorii, da v svojih izvajanjih ni omenil hude gospodarske krize, ki pesti tržaško pokrajino,kljub vsemu pa je dodal, da bo glasoval za vlado.
Naj omenimo še, da so v senatu včeraj odobrili vladni zakonski osnutek, ki omogoča izvedbo petih referendumov o pravosodju in jedrski energiji že jeseni. Danes bodo o tem zakonskem osnutku govorili v poslanski zbornici. Gre tudi zabeležiti, da je bil socialistični senator Arduino Agnelli izvoljen za tajnika senatne komisije za šolstvo.
G. R.
Košarka: na mladinskem SP
Jugoslavija svetovni prvak Italija tretja
Priprave v polnem teku
Novosti pri Jadranovi postavi
Iranski pomorski manevri brez incidentov
ABU DABI Tudi včerajšnji drugi dan iranskih pomorskih manevrov v Omanskem morju, Hormuškem prelivu in v iranskih ozemeljskih vodah Zaliva, mnogi viri sicer trdijo, da so Iranci prešli to črto, je minil brez incidentov. Iranci niso pokazali nič bistveno novega, poleg kitajskih raket imenovanih »sviloprejka«, imajo namreč na razpolago le, sicer izredno učinkovite, turistične gliserje švedske proizvodnje, ki so kot nalašč za hitre in predrzne akcije samomorilskih skupin. Včeraj je medtem iranska tiskovna agencija Irna sporočila, da so splavili prvo podmornico, zaenkrat pa se ;še ni nobenih bolj točnih podatkov.
Pentagon je včeraj sporočil, da so z veliki transportnimi letali odposlali v ameriško oporišče na otoku Diego Garcia več . hitrih izvidniških čolnov, ki naj bi bili protiutež iranskim gliserjem.
Sirsko-iransko prijateljstvo se te dni še utrjuje, v Teheran je namreč dospel sirski zunanji minister Faruk al Šara, ki je iranskemu predsedniku Hamane-iju prinesel posebno Asadovo poslanico. Ne gre pa izključiti možnosti, da bo sirska diplomacija poskusila ohladiti ozračje, saj je Hafes el Asad osebni prijatelj saudskega kralja Fahda in bi tako lahko pozitivno vplival na sa-udsko-iranske odnose.
Močno je včeraj odjeknil intervju predsednika iranskega parlamenta Rafsandžanija, ki sodi med najvplivnejše iranske politike. Rafsandžani je med vrsticami potrdil nesoglasja v vrstah iranskih političnih veljakov glede nadaljnje strategije v zalivskem spopadu. Predsednik parlamenta je tudi dejal, da ima Iran manj možnosti zmage v dolgoročni in izčrpajoči vojni.
Na sliki (Telefoto AP): francoska letalonosilka Clemenceau se bliža Zalivu
Dogajanja v Zalivu imajo neposreden učinek na svetovno gospodarstvo
Cena nafte počasi, a vztrajno narašča Delnice so na svetovnih borzah cenejše
Žrtve iz Meke pripeljali v Iran
RIM — Vsi vemo, da je Zaliv za ves Zahod strateško izredno pomembno območje in to zaradi tega, ker iz tega področja prihaja večji del našega petroleja. Odvisnost od bližnjevzhodne-ga in iranskega petroleja se je sicer v letih zmanjšala, kljub temu pa bi zahodna gospodarstva težko prestala daljše obdobje pomanjkanja surovine iz tega območja, od koder prihaja 50 odstotkov nafte, ki jo »pokuri« zahodna Evropa. Zahod in Japonska sta to dosegla na dva načina: neposredno po tako imenovanih »naftnih šokih« sta investirala ogromno finančnih sredstev za ustvarjanje proizvodnih sredstev, ki ne bi bila neobhodno vezana na nafto ali bi je manj porabili, ob začetku zalivskega spopada pa sta pričeli nabavljati »črno zlato« iz drugih s petrolejem bogatih območij.
Nič čudnega torej, če je cena nafte v teh zadnjih tednih, ko je napetost na zalivski šahovnici še posebno visoka, bliskovito narastla. V Londonu so pred dvema dnevoma prodajali nafto vrste Brent po 21 dolarjev za sodček, to pa je bila najvišja cena v zadnjem letu pa pol. V ZDA je sicer cena nafte nekoliko poskočila, tudi zaradi tega, ker je nihče ne mara pro-
dajati in raje čaka na morebitne poviške. Do sunkovitega porasta nafte pa bo lahko prišlo, kot zagotavljajo izvedenci, že v naslednjih dneh, odvisno pač od dogajanja v Zalivu.
Tudi tokrat se je ponovil stari kliše: porastu cene nafte je nemudoma sledil porastek cene dragocenih kovin. Zlato, najbolj priljubljena kovina v nemirnih in nejasnih gospodarskih obdobjih, so včeraj prodajali po 479 dolarjev za unčo, kar je za las stran od njegove rekordne vrednosti. V tem slogu je tudi dolar v zadnjih dneh dražji, čeprav ni bilo včeraj bistvenega premika navzgor; v Italiji je včeraj dolar veljal 1360 lir, kar pa je letošnja najvišja kotacija.
Izredno učinkovit termometer gospodarskih in političnih razmer v svetu so borze. Povsod, v Tokiu, Parizu, Londonu, New Yorku in Rimu so vrednosti delnic v zadnjih dneh kar precej padle.
V tem okviru lahko povsem razumemo izjavo podpredsednika vlade Giuliana Amata, ki je pred televizijskimi zasloni dejal, da si Zahod, in predvsem Italija, res ne morejo privoščiti, da bi gledali na dogajanja v Zalivu, kot na nekaj kar se jih ne tiče.
Hude posledice slabega vremena v Sloveniji
LJUBLJANA — Iz mnogih krajev Slovenije so včeraj poročali o hudih poplavah. Nevihte, ki so se razbesnele zlasti v okolici Celja, na Kozjanskem, na Konjiškem, so povzročile naraščanje voda in poplavljenih je bilo veliko hiš, precejšnjo škodo pa so utrpele tudi nekatere tovarne. Neurje je povzročilo tudi nered v prometu zaradi delno poplavljenih cest, podvozov ali zdrsov zemlje. Avtokamp Atomske Toplice pri Podčetrtku so morali evakuirati, saj je bilo ogroženih približno 160 počitniških prikolic. Goste so preselili v zasebne sobe in hotele. Voda je zalila stroje tovarne Al-pos v Šentjurju in žago ter iurnir-nico lesnega podjetja Bohor. V Rogatcu je voda zalila obrat Gorenja, v Rogaški Slatini pa skladišče steklarne Boris Kidrič. V šmarski občini je bilo pod vodo približno 130 hektarov kmetijskih površin. Veliko škodo imajo tudi tovarne v Žalcu, Polzeli, štorski železarni ter v skladiščih kmetijskih kombinatov. Gasilci so povsod hitro in učinkovito posredovali, vendar bo posledice neurja težko odpraviti brez močnih finančnih injekcij, (dd)
TEHERAN — Včeraj dopoldne je s posebnim letalom prispelo na teheransko letališče Mehrabad 58 trupel in 41 ranjenih iranskih vernikov med petkovimi hudimi spopadi v Meki, naj svetejšem islamskem mestu.
Letalo je na letališču pričakal iranski premier Mir Hose-in Musavi, ki je ob tem obtožil saudske oblasti, da je zaradi zamude, s katero so izročili ranjene, eden izmed njih med potjo umrl.
Ob koncu včerajšnjega sestanka iranske vlade se je Musavi ponovno vrnil na dogajanja v Meki rekoč, da je razvidno, kako so saudski varnostniki grobo napadli iranske vernike. Predsednik vlade je pri tem tudi potrdil prve izjave iranskih politikov, ko so dejali, da je »bil genocid načrtovan in pripravljen v vseh podrobnostih«. Musavi je tudi obtožil saudsko vlado, pri tem se je verjetno nanašal na odklon sprejetja posebnih iranskih zastopnikov v Meki le dan po hudih nemirih, da zavira reden potek preiskave, ki bi morala ugotoviti krivdo za hude incidente.
Izjavam domače vlade je včeraj sledila uradno stališče inštituta za sodno medicino iz Teherana, ki je temeljilo na pregledu številnih trupel in ranjenih vernikov v Meki. V poročilu so zapisali, da je »na truplih in na telesih ranjenih vernikov več očitnih znakov strelnega orožja«. To nasprotuje izjavam saudske vlade, ki je vselej trdila, da niso varnostniki v Meki v petek uporabili strelnega orožja.
Na sliki (Telefoto AP): krste iranskih vernikov v Teheranu
V zameno za zmanjšanje raketnih sistemov scud-B na Vzhodu
ZRN bi se baje odpovedala svojim pershingom
BONN — V zahodnonemškem glavnem mestu so uradno resda zanikali vesti, ki jih je v ponedeljek objavil v zunanji politiki praviloma dobro obveščeni Generalanzeiger in po katerih naj bi se bonska vlada z Moskvo pogajala o tem, da bi se v zameno za odstranitev sovjetskih raket krajšega dometa odrekla svojim zastarelim pershingom A 1. Vendar pa so dejansko zanikali samo tisti del vesti, ki je govoril o pogajanjih med Bonnom in Moskvo, tako da razprav o tej ponudbi še vedno ni konec.
Gre za 72 raket Pershing A 1, ki jih je od ZDA kupila zahodnonemška vojska, ki pa imajo dve napaki: so namreč zastarele, mimo tega pa zahodnonemška vojska zanje nima ustreznih jedrskih nabojev, ki so slej ko prej
v ameriških skladiščih na ozemlju ZRN in lahko z njimi razpolaga le predsednik ZDA. Gre za rakete, na katere se nanaša sporazum o odstranitvi raket srednjega dometa iz Evrope,o čemer se pogajajo Američani in Sovjeti v Ženevi. Pri tem pa Bonn sodi, da je treba zahodnonemške pershinge A 1 obravnavati kot »sisteme tretjih držav«, na katere se ženevska sovjetsko-ameriška pogajanja ne morejo nanašati. Moskovski pogajalci so že pred časom zahtevali tudi odstranitev teh raket, ki jih obravnavajo kot ameriške in ne kot »nacionalne« zahodnonemške.
Po vojaški plati je učinek teh raket kve-čejmu negativen - v kritičnem trenutku bi bila izstrelišča zanje na prednostni listi na-
sprotnikovega udara. Pač pa utegnejo biti koristne (če odštejemo veselje zahodnonemških generalov, ki bi radi ohranili svoje raketno orožje) vsaj po dveh plateh: dokler se jih ima, lahko ZRN izvaja večji pritisk na zaveznike, ko gre za vprašanja »skupne obrambne politike«: mimo tega pa so rakete pershing A 1 koristne tudi kot diplomatsko manjalno sredstvo.
Prav v tej vlogi jih je v ponedeljek obravnaval tudi Generalanzeiger, ko je — sklicujoč se na svoje »informacije« — sporočil, da bi se bil Bonn priprvljen pogajati o odstranitvi zastarelih pershingov, če bi bila sovjetska stran pripravljena »ustrezno zmanjšati« število sistemov scud-B, ki jih ima nameščene v vzhodnoevropskih državah.
Na Haitiju vsak dan bolj napeto
PORT AU PRINCE — V zadnjih mesecih beležijo na Haitiju, ki je najrevnejša država na zahodu, nezadržen porast nasilja. Celo ko so februarja 1983 ukinili tridesetletno diktaturo Duvalierov ni prišlo do tako hudih izgredov. Ko je Baby Doc 7.februarja 1986 zbežal s pomočjo ameriških vojakov, so za las preprečili državljansko vojno, ki pa se zdi sedaj neizbežna. V sedanjem kaotičnem stanju je težko razločiti moč političnih, socialnih in religioznih komponent, osebnih interesov in maščevanj,oportunizma ter protiameriških razpoloženj. Vojska ob izgredih, ki so jih povzročile številne in v zadnjih časih vedno bolj pogoste stavke, in ob manifestacijah proti vmešavanju ZDA, strelja na množico, kot v dobi Baby Docove diktature. Zemljiški veleposestniki so oborožili osebno stražo, da bi branila posestva pred pritiski kmetov, ki zahtevajo korenito agrarno reformo. Pri tem je v nekem kraju severozahodno od glavnega mesta v spopadih padlo od 200 do 300 ljudi.- '
V	zadnjih dneh je prišlo do drugih dveh pomenljivih dogodkov, ki naznanjajo nov val nasilja. Prvi je bil v vasi Gebau južno od Port au Princa, kjer je voditelj narodne ljudske stranke Bernard Sanarico na čelu oborožene skupine ranil v spopadu nekaj vojakov in nato zasedel bolniški center. Do drugega pa je prišlo pred cerkvijo v Par-que, kjer so ubili ustanovitelja demokratičnega gibanja za osvoboditev Haitija Luisa Eugena Athisa. Nasprotniki so ga označevali kot komunista in hujskača kmečkih zahtev.
Načelnik začasnega državnega odbora, general Henri Namphy, ki si je pridobil oblast 7. februarja 1986, ne more več nadzirati tega nejasnega in nevarnega stanja z mirnimi ukrepi. V celoti lahko računa na podporo ameriške vlade, ki mu je že maja meseca poslala nekaj vojaških izvedencev, da bi preustrojili njegovo sedemtisočgla-vo vojsko in jo pripravili za uspešno kljubovanje proti razjarjenim množicam. Na mednarodni ravni je zaradi tega izgubil že precej verodostojnosti.
V	sedemnajstih mesecih po odpravi diktature je pripravil novo državno ustavo in razpisal za november prve svobodne predsedniške volitve. Do takrat so še trije meseci, kar je po najbolj razširjenem mnenju preveč.
AVGUST 87
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dltalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Nudijo letne bruto obresti v višini 10,50%, ki se izplačujejo v dveh enakih šestmesečnih obrokih.
•	Nudeni letni donos je v skladu s tekočimi obveznicami na tržišču.
•	Nove triletne zadolžnice se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
Emisijska cena
V podpis od 3. do 7. avgusta
Rok	Efektivni letni donos
bruto	neto
3 leta 11,20% 10,48%
BTP
Stranke o političnem položaju v F-JK
KD: Nadaljnje odločitve volivcem
VIDEM — Ob zaključku delovanja deželnega sveta F-JK se je sestala svetovalska skupina KD in proučila opravljeno delo ter nadaljnje perspektive. Skupina je izrazila zadovoljstvo glede odobritve važnih zakonskih ukrepov, obenem pa je poudarila, da bo treba v nadaljevanju mandatne dobe čimprej odobriti še druge važne ukrepe, ki so jih pristojne komisije že sprejele.
Velika pozornost je bila seveda posvečena političnemu položaju, oziroma »zdravstvenemu« stanju šeststrankarske koalicije, ki upravlja deželo. V tem okviru je bilo v ospredju vprašanje političnih odnosov med strankami, posebno med KD in PSI. »Socialistom ne odrekamo — je bilo rečeno -da bi bili nekakšno "sonce" deželne politike in zavedamo se, da so volilni rezultati dali določen doprinos v tej smeri. Mnenja smo, da je morda novi položaj manj jasen od prejšnjega, vendar pa v takem stanju ne manjkajo pozitivni aspekti. Socialistom svetujemo, naj poverijo rešitev vprašanja vodenja deželne uprave samim volivcem in naj se zavzamejo za pozitivni zaključek pete zakonodajne dobe«.
Na sestanku so demokristjanski svetovalci tudi sklenili, da se bodo ponovno sestali 1. septembra.
PSI: Stabilnost do leta 88
VIDEM — Po mnenju socialistične stranke se je tudi v naši deželi zaključilo obdobje šeststrankarske koalicije, zaprte same vase; PSI tudi meni, da »strateška vizija sedanje večine« sploh nima več nobene osnove. Tako se je izrazil deželni tajnik stranke Ferruccio Saro. Po njegovem mnenju se krajevni politični položaj postopoma spreminja, posebno v luči nedavnih volitev. Obenem je podčrtal, da imajo sedaj laične in socialistične sile — ker so dosegle enako težo kot KD — glavno odgovornost za pospešitev procesa modernizacije dežele v spoštovanju njenih tradicij in specifičnosti.
Socialisti so tudi sklenili — je še dodal Saro — da bodo'zagotovili stabilnost deželnega odbora do zaključka zakonodajne dobe (prihodnje leto) in ne bodo zasledovali oblastvenih pozicij. Poleg tega izražajo željo po širokem soočanju med vsemi političnimi silami glede zakonskih pobud Dežele. Zainteresirani so tudi — vedno po besedah deželnega tajnika PSI — za kompetitivne odnose med političnimi silami, da bi lahko zagotovili hitre in nove odgovore na potrebe razvoja deželne družbe.
V	izjavah drugih vidnih predstavnikov PSI pa ne manjkajo polemike do KD.
KPI: Odpira se nova faza
TRST — V politično razpravo, ki se odvija na deželni ravni pred poletnimi počitnicami je posegel tudi tajnik Komunistične partije v Furlaniji-Julijski krajini Roberto Viezzi.
V	izjavi tisku je dejal, da je razprava v deželnem svetu F-JK o tako imenovanem načrtu za gorate predele in o zakonskem osnutku za uničevanje odpadkov pokazala, da se na Deželi odpira nova politična faza. To so potrdila glasovanja o posameznih amandmajih, kot glasovalne izjave načelnikov svetovalskih skupin.
Viezzi predvsem ugotavlja, da kompaktne in politično verodostojne deželne večine ni več. Obdobje tako imenovanega petstrankarskega zavezništva se je torej zaključilo. KPI je mnenja, da je tak razvoj dogodkov pozitiven.
Obenem druga najmočnejša stranka v deželi smatra za pozitivna tista stališča, ki jih je zavzela socialistična stranka, po kateri morajo odnosi med političnimi silami sloneti na programskem soočanju in opustiti logiko pre-judicialnih zavezništev. Viezzi je še dodal, da ta programska soočanja lahko privedejo do novih konvergenc, ki bi v daljši perspektivi lahko privedla do globokih sprememb v deželni politični panorami.
KOPER: »sprehod« s patrolnim čolnom mejne milice
»Sam ne morem nazaj, pomagajte, prosim«
Kdo so najbolj nedisciplinirani kopalci? - Panika na morju največja nevarnost
KOPER — »M 55«, novi patrolni čoln postaje mejne milice iz Kopra je minuli ponedeljek mirno rezal brazde po morju od Kopra do Ankarana, naprej proti Lazaretu... Rihard Trebše, Boris Grgič in Zvezdan Božič so bili na običajnem poletnem delavniku, sedem, osem, če je treba tudi več ur na morju. Nadzor meje, kontrola vse gostejšega prometa po morju, kopalci, deskarji, jadralci, ribiči in še mnogi, ki se znajdejo na morju so tisti, ki jih morajo spremljati, opazovati, opozarjati. Dela je vsak dan dovolj. Tudi v ponedeljek dopoldan, ko je kazalo, da bo to »miren« dan, brez kakršnekoli intervencije, so miličniki imeli dovolj dela. Za morje je to značilno. Misliš, da ne bo nič, da ne bo presenečenja in ko te misli »izrečeš« — presenečenje.
Že na samem začetku vožnje me je Zvezdan opozoril: »Predrzni, preveč junaški kopalci dobesedno iščejo nesrečo. V temno modrem morju je črno glavo težko opaziti...« in poleti, ko je promet po dokaj široki cesti vse gostejši, je nevarnost velika. Zanimivo: največ kopalcev, ki se podajo predaleč na odprto morje, prihaja iz organiziranih kopališč, plaž, kjer je z bojami označena meja do kod smejo. Kopalci s t.i. divjih plaž teh pa je na slovenski obali kar precej, saj se morje od Lazareta do izliva Dragonje poleti spremeni v eno samo veliko kopališče — se ne podajajo preveč ven. Morda jih je malo strah. Kdo ve? Prvega, ki ga ni bilo strah smo srečali pred kopališčem pod Belvederjem pri Izoli Res, težko ga je opaziti, vidiš ga le, če si posebej pozoren. Črno-lasca so miličniki vprašali le, če je toplo morje... pa je hitro razumel, da je bolj toplo ob obali. Drugače je bilo z deskarjema pred Fieso: eden v morju, drugi na deski. Ni šlo in ni šlo. »Učiš prijatelja?« Vprašamo tistega v vodi. Ne, oba se učiva, odgovori iskreno. Oba skupaj nista znala nazaj, veter ju je nosil samo ven. Tako kot tisti v Izoli, ki je priznal, da ne zna jadrati, bosta tudi onadva morala z jadrom v morju in na deski plavati proti obali.
Prišli smo do piranske Punte. Tu je morje najgloblje, raj za potapljače. Na površju ni nobenega oranžnega balona z zastavico. »Verjetno je kdo pod vodo,« pravi Zvezdan. Toda potapljači se ne označujejo. Na nek način je to nevarno, sicer pa potapljačem in poznavalcem razmer povsem razumljivo. Dejstvo je namreč, da balon, s katerim se označijo potapljači, pogosto povzroča več težav kot koristi. Velika množica sodobnih morjeplovcev premalo pozna predpise, ali pa jih po predispozitivih hitro pozabijo in balon, ki
označuje potapljača je bolj vaba kot opozorilo. Skorajda vsak pelje »nanj«, da bi videl kaj je z žogo. Letos je nekega potapljača v Izoli, ki se je označil z balonom, nekaj začelo cukati, nekdo ga je z dna vlekel gor, in ko je potapljač prišel na površje, vidi lastnika jahte, kako z nožem skuša odrezati le »lepo žogo«.
Bernardin: mirno je še, gliserjev, ki se pogosto vozijo preblizu obale še ni. Portorož je najbolj zavarovan in tistih, ki kršijo »meje« je malo. Tudi zato, ker se na teh plažah koplje največ tujcev, ki ne sodijo med tiste, ki tvegajo in se dokazujejo z maratoni od Portoroža do Kanegre in nazaj. Tudi s takimi so se že srečali miličniki na morju in jim (izčrpanim) pomagali. Tako kot Slavoncu B. V., ki ga je pred Punto zaneslo z blazino malo preveč na odprto morje, kjer je čakal. Nič ni klical na pomoč, le čakal je. Ko smo se mu približali, smo vprašali: »Kaj tako daleč od obale?« »Ne morem nazaj, pomagajte,« so bile njegove besede. Malce izčrpan je že bil, preplašen tudi. Ko smo ga pred obalo »spustili« nazaj v morje se je zahvaljeval: »Zdaj bom pa pazil. Nič več tako daleč.« Bržčas res. Kajti morjege muhasto in tudi, ko je najlepše za kopanje, včasih ni prijetno. Še huje je, pravijo člani patrole, ko se vreme naglo spreminja. Ničkolikokrat pritečejo na postajo milice starši, sorodniki: »Moj je zunaj. Nevihta bo. Pomagajte.« Teh nevarnosti je zlasti na pomlad in jesen veliko. Najbolj se jim izpostavljajo deskarji in tisti z malimi čolni. Mnogi mislijo, da ne bo nič, da bodo zmogli, a se motijo. Morje je treba poznati in spoštovati, sicer se ples na njem lahko tragično konča. Precej deskarjev so rešili miličniki iz Kopra, na pomoč so šli tudi tistim nedeljskim izletnikom v majhnih čolnih, ki upajo, da ne bo nič, pa jih potem vreme preseneti. Stari ribiči zbežijo v »kraj« pravi čas, drugi ne. Preveč korajže na morju škodi. In pogosto se zgodi, da se tisti, ki jih preseneti močan veter, neurje v majhnih čolnih rešujejo z vesli. S tem si delajo samo škodo. Izgubljajo moči v prazno. Najbolj varno je v takem primeru zasidrati se in seveda klicati na pomoč plovila (večja) v bližini. Miličniki v patrulji tako tudi svetujejo, saj vsi kot izkušeni pomorci dobro poznajo morje, muhavosti morja, ki krepko kaznuje vsakršno izzivanje.
DUŠAN GRČA
Letos gostejši promet po morju
PIRAN Tukajšnje pristanišče je med drugim znano tudi po tem, da je eden od najbolj prometnih mejnih prehodov na slovenskem morju. V prvih sedmih mesecih so v Piranu registrirali kar 6340 prihodov in odhodov plovil, 715 več kot lani. Promet je torej za 12,7 odstotka večji kot lani, najgostejši pa je seveda v mesecih od maja do septembra, ko dnevno v Piranu pristane od 50 do 70 plovil, ob koncu tedna pa, ko je promet najgostejši, registrirajo tudi od 150 do 200 prihodov oziroma odhodov ladij. (D.G.)
Sel
Končno boljša cesta med Sežano in N. Gorico
SEŽANA — Sežanski cestni skupnosti je končno uspelo urediti vse potrebno, predvsem pa zagotoviti manjkajoči denar, za obnovo najbolj poškodovanih in obremenjenih cestnih odsekov na njihovem območju.
Tako so pred kratkim končali z obnovo dveh cest proti meji, in sicer Brestovica - Klariči ter Gorjansko - mejni blok. Te dni pa polagajo asfalt na 3,5 kilometra ceste med Skopim in Štanjelom, ki je glavna povezava Obale z Novo Gorico. Zanjo je grozilo, da jo bodo zaradi nevarnih poškodb na zahtevo republiškega inšpektorja zaprli. Nenehno pa so se pritoževali tudi avtobusni prevozniki, saj jim je slabo vozišče precej povečevalo prevozne stroške na tem Prometnem odseku.
Poleg omenjenih republiških prometnic bodo letos v Sežani ob velikih prispevkih in prostovoljnem delu prebivalcev na novo uredili tudi precej lokalnih cest. Med njimi velja omeniti 6-kilometrski odsek od Kazelj do Ponikve, 2,2 kilometra ceste od Sela do Stomaž, že napovedano modernizacijo povezave Tublje - Slope in druge. Povsod bodo ob asfaltiranju ceste po možnosti razširili in uredili ovinke oziroma vzpone. (J. O.)
Močna neurja po F-JK
VIDEM — Vso deželo Furlanijo-Julijsko krajino je včeraj zajel val slabega vremena. Nebo je bilo oblačno po vsej deželi in občasno je z nevihtami močno deževalo. Padavine, ki jih je spremljal močan veter s severovzhoda, so v gričevnatih predelih Furlanije povzročile manjše poplave. Iz goratih predelov pa poročajo o močnem naraščanju vode v rekah in potokih. Hladen val je botroval tudi občutnemu znižanju temperature, ki je včeraj ob 17. uri v Trstu znašala 17 stopinj, v Vidmu 16 in v Trbižu 12 stopinj Celzija. Veter je v Vidmu in okolici povzročil nekaj škode, ruval drevje in podrl nekaj drogov električne napeljave.
Podobno škodo so beležili v številnih občinah videmske pokrajine, kot tudi v mestu samem, zaradi katere so bili ponekod manjši zastoji na cestah. Na področju jezera Cavazzo se je sprožil zemeljski plaz. Medtem je na Tržaškem predvsem ponoči pihala močna burja. Kot kaže se bo hladni val v naših krajih še nadaljeval, vremenska napoved nam v prihodnjih dneh obeta le postopno izboljšanje. Še naprej bo prevladovalo oblačno in vetrovno vreme. Ohladitve, ki smo jim priča, napovedujejo, da je najhujši val vročega poletja verjetno že mimo. Val slabega vremena zaenkrat še ni zaustavil turističnega navala v F-JK.
ijeiirct °aprma
APREDAMEIMTI
... dajte nam prostor
in načrtovali bomo stanovanje
Enostavne rešitve za vaše probleme z omaro
Omare na splošno in še posebej garderobne omare je bilo od nekdaj najtežje učinkovito vključiti v stanovanjsko opremo. Prednosti, ki jo nudi njihova notranjost, ne ustreza kakovost zunanjega videza.
Vse omare, pa naj bodo velike, visoke, široke, globoke, take. z dolgočasnimi stranicami in ki so nam v napoto, imajo standardne mere. Zato se včasih zgodi, da se moramo obrniti na mizarja, če hočemo imeti omaro, ki odstopa od standardnih mer.
Toda s pojavom na tržišču podjetja »Lema« in njegovim »L 16« so se stvari spremenile. Projekt »L 16 omare«, ki ga je načrtoval Tito Agnoli (program omar po meri), bo povzročil velike spremembe na tem področju. S pomočjo tega projekta imamo danes lahko »idealne omare« in to ne samo glede na višino, širino in globino, temveč lahko dobimo omare, ki imajo zunanje površine iz naravnih materialov, so lakirane ali prevlečene z blagom. Za notranjo strukturo omare lahko izbiramo med celo serijo pripomočkov, glede zunanjosti pa je na razpolago 13 različnih vrst vrat z normalnim ali drsnim načinom odpiranja. Omare so tudi na razpolago v različnih višinah.
Gre torej za pomembno novost, ki lahko postavi na glavo tradicionalni koncept omare nečesa statičnega in nepremakljivega in jo spremeni v nekaj dinamičnega in skrajno prilagodljivega. Ta predlog nudi »Selva Arredamenti« iz Tržiča (Ul. Valentinis 18 — tel.: 0481/72395) specialist za omare.
VEDNO JE PRAVI ČAS, DA OPREMITE VAŠE STANOVANJE!
Na razpolago smo vam tudi meseca avgusta
oprema za
urade
skupnosti
>$et
VQk
FORNITURE
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395
DANIELLE STEEL	34.
»Nič lažjega.« Skočil je iz kadi, jo dvignil v naročje in jo popolnoma mokro ponovno položil na belo lisičje pregrinjalo. Nato je pokleknil k njenim nogam in dvignil k njej vdano obožujoči pogled. »Bi se prosim poročila z menoj, ljubezen moja?«
Hudomušno se mu je nasmehnila, srečna in obenem prestrašena nad svojim početjem. Vedela je, da nima več izbire. Ne samo zato, ker je spala z njim. To je bilo tisto, kar si je bila želela, to je bila »druga pot«... dobro življenje... zakon in otroci z njim... ob njem je čutila dovolj pogumno za kaj takega. Zanjo je to pomenilo, da bo morala pustiti vse drugo, vendar ji je bilo vseeno. »Da.« Besedico je samo zašepetala in še preden bi si lahko premislila, je silovito pritisnil svoje ustnice na njene. Ko sta se ločila, da bi prišla do sape, sta se oba smejala od vzhičenosti in razburjenja.
»Misliš resno, Faye?« Moral se je prepričati... moral... preden naj bi popolnoma ponorel in ji podaril ves svet.
»Da... da... da... da... da!«
»Ljubim te, o, bog, kako te ljubim!« Silovito jo je stisnil k sebi, ona pa se je smejala v njegovem objemu. Tako srečna ni bila še nikoli. Nenadoma jo je režeč se pogledal; njegovi svetli lasje so bili skuštrani, njegove modre oči pa so bile kot dva najčistejša safira. »Nekaj mi povej: moraš res povedati otrokom, kaj si imela na sebi, ko sem te zasnubil? Če misliš, da moraš, si v kaši, gospa Thayer.«
»Ojej... na to pa nisem pomislila.« Zasmejala se mu je, on pa jo je objel in trenutek kasneje je bil znova ob njej na postelji. Precej ur je minilo, preden sta spet prišla do kopalne kadi, tako da sta morala doliti tople vode. Ura je bila skoraj štiri zjutraj in Faye je vedela, da pred odhodom na delo ne bo več spala. Namesto tega sta debelo uro sedela v kadi in se pogovarjala o svojih načrtih, svojem življenju, o skupni skrivnosti in o tem, kdaj naj bi jo objavila. Hihitala sta se ob misli, kako pretreseni bodo vsi ne nad tem, da se bosta poročila, temveč zato, ker se bo odpovedala karieri. Ob teh besedah je Faye vztrepetala, čeprav bolj od razburjenja kot iz strahu. Globoko v sebi je skrivaj spoznala, da je o tem že veliko premišljevala. Ves čas je vedela, kaj Ward hoče od nje in koliko ji želi dati. Ničesar ni obžalovala in slutila je, da ji ne bo nikoli žal. Čemu pa se bo pravzaprav odpovedala? Karieri, v kateri je sicer uživala, pa je v njej že dosegla vrhunec? Pridobila si je oskarja in precejšnje odobravanje, posnela je ducat zanimivih filmov. Prišel je čas, ko bo treba oditi. Čakalo jo je drugačno življenje. Življenje, ki si ga je želela bolj kot snemanje filmov. Naslonija se je nazaj na kad, se nasmehnila svojemu bodočemu soprogu in občutila nekaj, česar ni še nikoli.
Samozavest, pomirjenost, prepričanje, da je izbrala pravo pot.
»Si prepričana, da ti ne bo žal?« Zdel se ji je nekoliko zaskrbljen, vendar predvsem srečen. Še istega popoldneva je hotel začeti iskati hišo, a ga je opomnila, da mora delati še najmanj mesec dni.
»Nikoli mi ne bo niti trenutek žal.« V to je bila prepričana.
»Kdaj pa misliš, da boste končali ta film?«
»Rekla bi, da bo do prvega decembra, če ne bo Saint George predtem preveč pokvaril vse zadeve.«
»Potem se bova poročila petnajstega decembra. Kam naj greva na poročno potovanje? V Mehiko? Na Havaje? V Evropo? Kam bi rada šla?« Obraz ji je zasijal in njeno srce je prekipelo od ljubezni.
»Le kako me je doletela tolikšna sreča, da sem te našla?« Nikoli v življenju še ni bila tako srečna kot zdaj z njim.
»Ne, jaz sem srečnež.«
Poljubila sta se in nerada zlezla iz kadi; malo kasneje se je Faye splazila v pritličje, kjer je za oba skuhala kavo. Medtem ko jo je nesla v gornje nadstropje, se je spomnila, da mora pustiti skodelici v salonu. Ko jo je Ward z duesen-bergom peljal na snemanje, sta oba skoraj vpila od veselja, a čakalo ju je tudi veliko dela... veliko prihodnjega zadovoljstva... in neznansko veliko načrtov za prihodnost.
Knjiga bo v kratkem izšla
pri Založništvu tržaškega tiska
Na Repentabru že v teku priprave na tradicionalno Kraško ohcet
V teh dneh so na Repentabru v polnem teku priprave na letošnjo 13. Kraško ohcet, ki se bo odvijala od 26. do 30. avgusta, ko se bosta vzela Anamarija Baša in Pavel Purič.
Dekleta so začela izdelovati papirnato cvetje, ki bo krasilo mogočne slavoloke na Colu in v Repnu. Možje se bodo takoj po velikem šmarnu odpravili v borov gozd nad Rep-nom, kjer bodo posekali nekaj borov in brinja za slavoloke. Poleg običajnih slavolokov na Colu, na repenskem trgu in pred Kraško hišo, bodo letos na ženinovo izrecno željo repenski fantje postavili tudi slavolok pred njegovo domačijo v Repnu št. 13. Repentabrske žene bodo pričele z delom teden dni pred ohcetjo, ko bo vsaka po svoji moči pripravila »presenc«, »fanclje«, »štravbe« in potico za svate Kraške ohceti.
Nevesta in ženin tudi ne stojita križem rok, saj imajo pri Puričevih, »Muhčevih«, še ta teden odprto osmico, kjer pridno pomagata tako Pavel kot Anamarija. Prihodnji teden pa se bosta ves čas pripravljala na ohcet. Anamarija je zelo navdušena, saj je doslej bila že več let na ohceti svatinja, letos pa bo končno na Kraški ohceti sama nevesta. Pavel je v noši pel in vriskal že pri vseh dosedanjih ohcetih, tako je neizmerno vesel, da bo trinajsta Kraška
ohcet »njegova«, in prepričan je, da mu bo številka 13 tokrat prinesla srečo.
Po dolgem in težavnem iskanju so prireditelji vendarle našli tudi vola za prevoz bale s Cola v Repen, in sicer v Svetem pri Komnu.
Zadruga Naš Kras je letos razpisala nagradni natečaj Cvetje v domači hiši. Namen natečaja je, da se v času Kraške ohceti ovrednoti podoba vasi in hiš s cvetjem na oknih, balkonih, dvoriščih in drugih krajih, kjer ga bodo lahko občudovali obiskovalci Kraške ohceti. Zadruga bo za najlepše in najbogatejše cvetlične kompozicije podelila tri denarne nagrade. Natečaj bo veljaven, če se bo prijavilo vsaj petnajst hišnih lastnikov.
V kraškem tednu bo v Repnu več dobro založenih osmič, ki jih bodo odprli člani KD Kraški dom, člani repentabrske župnijske skupnosti, člani ŠD Breg in še nekateri zasebniki. Neposredno pred Kraško ohcetjo bodo tudi repentabrske gostilne nudile pristno kraške jedi kot joto, »žvacet«, klobase in zelje, pečen krompir in kuhane štruklje.
SSO: Zakon za kulturo ne na škodo globalnega
Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je na svoji zadnji seji razpravljal o vrsti organizacijskih vprašanj, glavno pozornost pa je posvetil negativnim pojavom, ki so v zvezi s stanjem slovenske manjšine v Italiji. To je posledica junijskih parlamentarnih volitev, ne toliko rezultatov, kolikor volilne kampanje, v kateri je večina strank skušala pridobivati glasove pretežno z argumenti proti globalni zaščiti slovenske manjšine in proti dvojezičnosti. Ta »strašila« so sprožila tradicionalno protislovensko nastrojenost, ki je stranke niso znale brzdati in so jo celo izkoriščale. SSO obžaluje, da se je to zgodilo, ker to onemogoča vsak korak naprej, posebno pa je zaskrbljen nad težnjo, ki prihaja do izraza v italijanskih političnih krogih ob meji, kar dejansko pomeni odlaganje zaščitnega zakona za nedoločen čas. Argumentiranje je za Slovence žaljivo in nanj ne smemo pristati, temveč moramo vztrajno iskati vse možne poti, da dosežemo pravice, ki jih ustava
jamči, in mednarodno sprejete obveznosti. Nekatere stranke bi se zaščitnemu zakonu rade izognile z nekakšno postopnostjo ali z zakonom za kulturo, ki naj bi omogočil izkoriščanje s finančnim zakonom že predvidenih sredsteV za manjšino. Svet slovenskih organizacij ne nasprotuje takim sklepom, ker pač omogočajo izkoriščanje sredstev, ki bi jih drugače izgubilk toda to nikakor ne sme iti na škodo globalnega zakona. SSO se zavzema tudi za pravično delitev obstoječih sredstev, da bo lahko od tega delnega zakona imela korist celotna slovenska manjšina. Ta zakon za kulturo, ki se pripravlja, ne sme služiti samo za mašilo kontingentnih potreb nekaterih ustanov. Zato je Svet slovenskih organizacij sklenil informirati ostale politične sile in izvoljene predstavnike o teh stališčih in zahtevah. V preteklih dneh se je delegacija SSO že sestala z goriškim senatorjem Battellom in mu prikazala stanje ter izmenjala stališča o slovenski problematiki.
Zaključna slovesnost na šolski ladji Palinuro
Dijaki zavoda Združenega sveta končali seminar na Malti
ki naj bi jih kmetje obvezno vodili
Na šolski ladji italijanske mornarice Palinuro se je na Malti slovesno zaključil tritedenski seminar zavodov Združenega sveta, ki ga je v največji meri organiziral devinski Jadranski zavod in ki so se ga udeležili študenti, ki so končali dveletje v Devinu, tisti iz Zavoda Atlantic ter študentje z Malte ip iz drugih sredozemskih držav.
Pobudo sta finansirali malteška vlada in Ustanova za mednarodne študije, ki jo vodi prof. Salvino Busuttil, kaže pa na konkreten interes Malte za morebitno ustanovitev zavodov Združenega sveta na otoku.
Seminar, ki ga je vodil rektor devinskega zavoda David B. Sutcliffe, je obsegal didaktični del, tri ure dnevno so bile posvečene intenzivni dejavnosti socialne službe v malteških zavodih, popoldnevi pa so bili namenjeni ekologiji, s čiščenjem in pregledovanjem plaž, s potapljanjem v poučne namene
in s predavanji o problemih Sredozemskega morja.
Na zaključni slovesnosti na krovu ladje Palinuro je malteški minister za šolstvo Bonnici udeležencem podelil diplome za udeležbo na seminarju, predsednik devinskega zavoda Belci in rektor Sutcliffe pa sta imela številne pogovore s predstavniki šolstva na otoku, iz katerih je izšla precej zanesljiva perspektiva za to, da ta prvi poskusni seminar postane stalna letna tradicija. Izoblikovala se je tudi možnost dveh stalnih študijskih štipendij, ki bi ju s prihodnjim šolskim letom vlada stalno podeljevala malteškim študentom devinskega zavoda Združenega sveta. Sogovorniki so govorili še o možnosti, da bi skupina mladih z Malte jeseni obiskala Devin in od blizu spoznala njegov zavod ter deželo Furlanijo-Julijsko krajino.
Po vsej državi in torej tudi na Tržaškem bodo kmetje morali od 1. novembra dalje voditi »kmetijske knjižice« (»guaderni di campagna«), v katere bodo beležili, kako uporabljajo protiparazitarna in druga zdravilna sredstva na svojih posestvih. Tako je odredil minister za zdravstvo. Proti nekaterim aspektom tega ukrepa so ostro nastopile kmetijske sindikalne organizacije, med temi Confcoltivatori in ri nas Kmečka zveza. A preden obrazložimo njihove kriti-e, naj na kratko pojasnimo, kaj določajo ministrski predpisi.
Uvedbo »kmetijskih knjižic« je odredil minister za zdravstvo Donat Cattin z okrožnico štev. 12 z dne 17. marca 1987. Kot se pogosto dogaja, so ta pomembni ukrep sprejeli v sili: z njim je minister nekako hotel reagirati na zastrupitve talnih -voda z atrazinom in na podobne primere, ki so vzbudili velik odmev v javnosti. V okrožnici ni bil naveden datum, s katerim naj bi kmetje začeli voditi knjižice, sicer pa je bilo izrecno rečeno, da je njihova uvedba priporočljiva, ne pa obvezna. A minister se je potem premislil, in ne enkrat. Dne 3. aprila je izdal odredbo štev. 137, s katero je določil, da je vodenje knjižic obvezno od 1. julija dalje, z odlokom štev. 217 z dne 30. maja pa je rok odložil na 1. november, a ohranil je obveznost uvedbe.
Po navedenih treh ukrepih pa je še vedno bilo nejasno, kakšne naj bodo »kmetijske knjižice«, oziroma kdo in kako jih mora voditi. Zato je minister za zdravstvo 20. julija izdal
še en odlok, ki ga je Uradni list objavil 31. julija. V njem so podrobno določene značilnosti, ki jih morajo knjižice imeti (priloženi so vzorci). Rečeno je, da jih morajo voditi lastniki kmetij ali njihovi namestniki. V razpredelnicah je treba navesti sedež posestva, količino in naziv uporabljenega protiparazitarnega sredstva, datum uporabe, kultura, s katero je bilo sredstvo uporabljeno itd. Knjižice morajo predhodno vidimirati in registrirati krajevne zdravstvene enote. Poleg knjižice odlok določa, da morajo kmetovalci voditi tudi sezname o nabavi protiparazitarnih in drugih zdravilnih sredstev.
Kmetovalci in njihove stanovske organizacije so vse te dokaj zmedene ministrske ukrepe sprejeli s precejšnjo nejevoljo in kritikami. Res je, da je treba uporabljanje protiparazitarnih in drugih zdravilnih sredstev v kmetijstvu na novo premisliti. Kmetje to priznavajo in poudarjajo, da so sami za to dvakrat zainteresirani, enkrat kot uporabniki teh sredstev in enkrat kot navadni potrošniki. A v ministrskih ukrepih vidijo tudi nevarnost kriminalizacije svoje kategorije, saj ukrepi ničesar ne predvidevajo glede proizvodnje in prodaje navedenih sredstev. Posebno Confcoltivatori in pri nas Kmečka zveza pa nasprotujeta tudi temu, da bi vodenje »kmetijskih knjižic«, ki bi za kmetovalce predstavljalo dokajšnje breme, bilo od vsega začetka obvezno in ne priporočljivo.
Ob robu razmišljanja o pomenu knjig v dobi informatike
Kje si lahko izposodimo dobro knjigo
V današnji dobi kompjuterjev in različnih obveščevalnih sredstev se vztrajno širi mnenje, da branje počasi izgublja svojo zanimivost, ni več tako priljubljeno in razširjeno kot včasih. Oboževalci elektronskih računalnikov so celo mnenja, da bodo prihodnje stoletje knjige in knjižnice izginile, ker jih bo nadomestil vsemogoči kompjuter. Namesto knjižnic bomo po naših domovih imeli kompjutrov ekran in, namesto da bi vzeli v roke knjigo ali katerokoli strokovno revijo, bomo kar pritisnili na gumbek in dobili ustrezno informacijo. Ne bo nam treba zamujatipredragocenega časa z iskanjem, listanjem in branjem. Ali se bo res tako enostavno končalo obdobje tiskane besede?
Težko nam je verjeti v tako pretresljiv konec knjig, knjigarn in knjižnic, kot ga je napovedal že Orwell v svojem delu 1984. Dobra knjiga nosi v sebi dragocen zaklad in predstavlja enkratno bogastvo tiskane besede. »Knjiga je orožje, vzemi jo v roke!« je trdil nemški dramaturg Brecht. Zato bi morali vsi veliko bolj brati, posebno v poletnih mesecih, ko imamo večinoma več časa na razpolago. Predvsem otroci in mladina bi morali v poletnih počitnicah posvetiti prosti čas branju. Večkrat bi morali izklju-
čiti televizijo in elektronske igre ter seči po dobri knjigi. Avtor knjige bi jih popeljal v svet domišljije, posredoval bi jim svoje izkušnje in dogodivščine, mladi bralci pa bi izvedeli marsikaj novega in zanimivega ter si s tem nedvomno obogatili besedni zaklad. V šoli bi se to gotovo poznalo pri učnem uspehu, tudi odraslim je včasih veliko bolj prijetno sedeti oziroma ležati na udobnem kavču pred televizijskim zaslonom, ki nam posreduje vse mogoče informacije in večkrat prave neumnosti, ne da bi od nas zahteval večji možganski napor.
V Trstu imamo vse polno knjigarn pa tudi vrsto knjižnic, kjer lahko kupimo knjige ali pa si jih lahko izposodimo. Nekatere knjižnice so v avgustu zaprte, druge pa redno poslujejo po običajnem urniku.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu bo zaprta do 16. t. m., nato pa bodo knjige in čitalnica na razpolago od 8. do 16. ure. Upajmo, da bodo jeseni upravitelji upoštevali predlog skupine sedemintridesetih študentov in drugih obiskovalcev, ki so februarja letos prosili, da bi urnik knjižnice podaljšali do 20. ure.
Openska knjižnica Finko Tomažič in tovariši
bo v avgustu zaprta, septembra pa bo odprta ob ponedeljkih in petkih od 16. do 18.30.
V Trstu in okolici tako ne moremo dobiti knjig na posodo do polovice avgusta. Če pa bi si v tem času kdo želel izposoditi knjigo v slovenskem ali pa tudi v tujem jeziku, lahko stopi v Kosovelovo knjižnico v Sežani, ki sposoja knjige vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
Knjižnica »Biblioteca civica« na. trgu Hortis je v avgustu zaprta, medtem ko bo v septembru poslovala po običajnem urniku od 8.30 do 13.30 in od
15.30	do 20. ure, ob sobotah od 8.30 do 13.30.
Glavno univerzitetno knjižnico bodo ponovno odprli po velikem šmarnu vsak dan od 8.30 do IS.ure in od 14. do 22.30.
Knjižnice »Biblioteche Statali del Popolo« v
ulicah Teatra Romano, Rosario in na trgu Valmaura poslujejo ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od
15.30	do 19.45, ob četrtkih in sobotah od 9. do 13. ure.
Če se bo komu res zahotelo brati, mu v omenjenih knjižnicah res ne bi smelo zmanjkati čtiva. Treba je le nekaj dobre volje: večkrat izključite televizijo in gotovo boste ob branju preživeli marsikatero prijetno in poučno urico.
Škof Bellomi končal obisk v Avstraliji
Tržaški škof Bellomi je včeraj končal enomesečni obisk pri tržaških izseljencih v Avstraliji. V tem času je obiskal skupnosti izseljencev v Melbournu, v Adelai-deju in v Sidneyu. Na obisku ga je spremljal župnik svetišča na Vejni Fragiacomo.
Poleg izvršitve strogo cerkvenih obveznosti je Bellomi obiskal nekatere italijanske kulturne inštitucije; Med temi je treba omeniti predvsem otvoritev razstave o Trstu, ki so jo predsinočnjim odprli v Italijanskem kulturnem inštitutu v Sidneyu. Gre za fotografsko razstavo z naslovom »Trst, preteklost in sedanjost«, ki sta jo organizirali Združenje tržaških izseljencev in Zveza kronistov Julijske krajine. Bellomi je obiskal tudi številne dobrodelne ustanove in skrbstvene zavode, predvsem tiste, ki pobliže zanimajo tržaške izseljence.
Pogovor s predsednico tržaškega odseka Združenja slepcev
Oblasti so vse premalo pozorne na številna vprašanja slepih
Ste že kdaj med sprehodom po mestu srečali slepega človeka in se vprašali, kaj pomeni zanj gibanje po mestnih ulicah, ki je za vas tako preprosta zadeva? Če si takega vprašanja niste postavili, se nikar ne bojte,'da ste nadpovprečno nedovzetni za probleme ljudi, ki so bili v življenju deležni manj sreče kot vi. Iskreno povedano se vsi, sebe seveda ne uvrščam med izjeme, radovedno ozremo, kvečjemu izrečemo kako nepotrebno pripombo in se nato odpravimo dalje, le redkokdaj pa takemu človeku v stiski kakorkoli priskočimo na pomoč.
Da bi nekoliko pobliže spoznal to problematiko, sem se srečal z Ado Mario de Crignis, predsednico tržaškega odseka Italijanskega združenja slepcev, ki mi je povedala marsikaj zanimivega glede delovanja Združenja in glede težav, s katerimi se slepci spopadajo vsak dan, in ki bi jih z nekaterimi preprostimi posegi ustrezni organi odpravili kar mimogrede.
Najprej je treba poudariti, da skrbi Združenje v samem Trstu za skoraj 700 članov, kar je že samo po sebi zgovoren podatek o obširnosti problema, ki ga imamo običajno kvečjemu za marginalnega. Teh 700 slepih ljudi se vsak dan sooča s problemi, ki jih mi sploh ne upoštevamo, saj so nam popolnoma tuji: prepolni pločniki, ki bi morali biti na razpolago pešcem, so navadno neprehodni zaradi parkiranih avtomobilov. Prizadetim bi bili v veliko pomoč akustični semaforji, da o . sredstvih javnega prevoza, katerih številke so za slepega človeka seveda nerazpoznavne, sploh ne govorimo. Združenje je med drugim tudi predlagalo Občini, naj namesti table, ki označujejo
imena ulic, nižje in naj jih pripravi na tak način, da jih bodo lahko tudi slepi z dotikom prebrali. Med srečanjem z odbornikom Rossijem so prosili za določene posege, ki bi jim omogočali spoznavanje kulture: Združenje je prosilo, da bi imele umetnine podnapise v reliefu, opisane pa naj bi bile na magnetofonskem traku, kar bi slepim omogočalo, da si ustvarijo idejo o delu, ki ga imajo pred sabo. Prav tako so vprašali za napise v reliefu v Ljudskem vrtu.
Najhujše težave pa nastopijo, ko morajo slepi obiskovati šolo ali iskati zaposlitev. Slepe otroke so sicer sprejeli v javne šole, niso pa poskrbeli za specializirano osebje, brez katerega povzroči taka vključitev več težav kot pa koristi. Med drugim so po vsej Italiji organizirali popoldanske tečaje, kjer prizadete otroke učijo gibanja po mestu, tega pa v Trstu seveda ni na razpolago. Kar se pa dela tiče, delodajalci skrajne neradi sprejemajo v službo prizadete ljudi, če ni glede tega kakega posebnega zakona. Naj še poudari-
mo, da v Italiji ne sprejemajo na odgovornejša delavna mesta v javno upravo slepih ljudi.
Združenje posveča veliko pozornosti tudi predčasnemu odkrivanju vzrokov sleposti in se je zato odločilo za sodelovanje z Občino in s Pokrajino, da bi tiskali brošure, ki naj bi jih potem delili po šolah, tovarnah in podjetjih. Žalostno je, da prav Krajevna zdravstvena enota ni pristala na sodelovanje in da je tako onemogočila splošno uvedbo tako imenovanega sereeninga, ki bi omogočal odkritje-očesnih poškodb, ko bi bile te še odpravljive. Nasploh pa, mimo običajnih obljub, Dežela, Pokrajina in Občina bolj malo naredijo. Dežela sicer denarno podpira Združenje in omogoča brezplačno vožnjo za slepe in njihove spremljevalce na vseh sredstvih javnega prevoza v deželi, zdaj pa čakajo prav na njeno dovoljenje za izgraditev doma ostarelih za slepe, za katerega jim je Pokrajina obljubila zemljišče na področju bivše umobolnice.
Italijansko združenje slepcev skuša svojim članom pomagati na najrazličnejše načine, čeprav ga pogojuje pomanjkanje denarnih sredstev. Najprej se bori za vključitev prizadetih na delovna mesta. Ker velika večina slepih (okrog 70 odstotkov) zgubi zaradi bolezni vid po 60. letu starosti, organizira tečaje za pisavo braille za ostarele. Svojim članom nudi okulista, kije na razpolago dvakrat tedensko. Vprašanje prevoza na preglede so rešili z uvedbo kombija, ki ga je podarila Tržaška hranilnica. V organizaciji delujeta tako športni kot kulturni odsek, ki skrbi za priredbo koncertov in predstav, saj si Združenje tudi tako pomaga iz denarne stiske. Kulturni odsek razpolaga tudi s knjižnico, ki jo zalaga državni center za prepisovanje v pisavo braille (60.000 knjig). Združenje prireja tudi izlete; teh se ne udeležujejo samo prizadeti, ker odgovorni menijo, da je kontakt s tako imenovanimi normalnimi ljudmi bistvene važnosti.
6. maja je Združenje organiziralo manifestacijo, naslovljeno "Bela palica in pes vodič". Srečali so predstavnike Občine in Pokrajine in zahtevali, da se ljudi obvesti o potrebah prizadetih. Delili so brošure, ki so nakazale, kako naj se obnašamo, ko želimo pomagati slepemu v stiski in sploh prosili za razumevanje. Pred nekaj dnevi smo izvedeli, kakšne rezultate so dosegli s svojimi prizadevanji: skupina neznancev je v Trstu hodila od stanovanja do stanovanja in pobirala denarne prispevke za Združenje. Zanimivo pa je, da odgovorni o kaki nabiralni akciji niso ničesar vedeli...
ANDREJ ŠIK
Montedison - Total: o Aquili še nobene gotove vesti
Bodočnost žaveljske rafinerije Aquile je, kot kaže, pred odločilnim obratom. Danes naj bi namreč dosedanja lastnica, francoska multinacionalka Total in italijanska družba Selm - Montedison podpisali pogodbo o prodaji črpalk na vsedržavnem ozemlju in rafinerije. Montedison bi tako zagotovila dobavo goriva in bencina deželam severne Italije, ni pa še znano, kakšna usoda bo doletela osebje, bodisi 2.566 črpalk Total, bodisi žaveljskega obrata. Vesti, ki so se zlasti ze v preteklih tednih vztrajno širile, pa ostajajo tudi tokrat brez uradnega potrdila ali preklica.
Tajništva sindikalnih organizacij, ki so se sestala že včeraj popoldne, so izdala tiskovno sporočilo, v katerem izražajo zaprepadenost nad tako vztrajnim sirjenjem vesti, tudi z ozirom na dejstvo, da jih tako na deželni, kot na državni ravni nihče od pristojnih ne jemlje za suho zlato. Nenazadnje pa se sindikat ne more sprijazniti t. dejstvom, da se mora o bodočnosti žaveljske rafinerije seznanjati preko vsedržavnega tiska, ne pa neposredno pri krajevnih upravah. Zato je tudi zahteval, da se čimprej, po možnosti že danes, sestanejo tržaška in milj-ska občinska uprava, Dežela in Pokrajina, da končno razčistijo dejansko stanje pogajanj za odkup rafinerije.
Po drugi strani pa tudi vesti, ki smo jin dobili iz Rima, niso nič kaj spodbudne. Tržaškim parlamentarcem, ki so se včeraj popoldne sestali z ministrom za industrijo Battaglio, ni uspelo dobiti prepričljivih informacij. Minister je le zagotovil, da bo pozorno sledil probelmu. Tiskovne agencije pa ob vsem tem poročajo, na podlagi "dobrih informativnih virov" iz francoskih gospodarskih krogov, da so okviri pogajanj med Totalom in Montedisonom že strogo začrtani in da se bodo takorekoč vsak čas udejanili. Dejstvo pa je, da iz zadnjih vesti ni mogoče niti sklepati, kako se bodo odvijala, oziroma, kako so končala pogajanja z družbo Petraco, ki je bila se zadnji najverjetneši kupec žaveljske rafinerije. Prav tako ni še dano vedeti, kako se bo na vse omenjene vesti odzvala deželna finančna družba Friulia.
(mi)
Hladna zvačna fronta je naše kraje samo oplazila
Ujma tudi tokrat povzročila precej škode
Slabo vreme je »povleklo« jopice in plašče iz omare
Po torkovi soparici, ki jo je rahla sapica le za silo omilila, se je v nočnih urah nad mestom in okolico razbesnela nevihta, ki je kot vselej povzročila precej škode in še več preglavic, zlasti gasilski službi in mestnim redarjem. Temperatura je v nekaj urah krepko padla, tako da so ponekod zjutraj namerili le 10 do 13 stopinj, v mestu pa še opoldan komaj 15C. Padcu temperature je v največji meri botrovala burja, ki je v Trstu pihala s 65 km na uro. Drugod po deželi je bilo še hladneje, v gorah nad 1.800 metri pa je celo snežilo. »Nič nenavadnega!« trdijo vremenoslovci, resnici na ljubo pa je sneg v avgustu že sam po sebi senzacija.
Tržaški gasilci so v zgodnjih jutranjih urah vse do poldneva posegli približno 50-krat. V glavnem so morali odstraniti zlomljena drevesa, omet, oknice, dimnike in televizijske antene, ki so se ponekod zrušile na parkirane avtomobile. V nekaj nočnih urah je padlo več kot 25 mm dežja, potoki deževnice pa so na nekaterih kritičnih točkah nasičili kanalizacijo, tako da je, na primer na cesti za Boljunec pri Domju, odnesla pokrove in preplavila cestišče. Mestni redarji so morali zjutraj med drugim poseči na Korzu, kjer so odstranili reklamne panoje, ki jih je burja nevarno premetavala in ogrožala sicer redke pešce,
na Goldonijevem trgu pa so za nekaj ur zagradili pločnik pred stavbo, ki so jo v preteklih tednih začeli popravljati. Zidarski oder se je namreč sunkovito majal in se samo po srečnem naključju ni zrušil.
Slabo vreme pa je včeraj zjutraj pripomoglo, da so se ljudje odpravili na delo z avtomobili raje kot z avtobusi, zato je bil mestni promet, v primerjavi z mrtvilom prejšnjih dni, karseda živahen. Kljub temu ni bilo večjih zastojev, razen seveda na nekaterih križiščih, kjer pa je izsiljevanje prednosti tako rekoč na dnevnem redu. Če ne drugače pa je Trst vsaj ob podobnih priložnostih priljubljena izletniška točka turistov, ki sicer bivajo v drugih letoviščarskih krajih dežele. Včerajšnje slabo vreme je namreč izkoristilo kar lepo število tujcev, ki so si ogledali tukajšnje znamenitosti. Okrog dvanajste ure se je izza oblakov pokazalo sicer bledo sonce, sprehod po mestu pa ni bil kljub temu ničkaj prijeten, saj je burja ves dan zavijala v pravem zimskem tonu. Vremenske napovedi pa so bile že včeraj optimistične: proti večeru se je nebo razjasnilo, prihodnje dni bo nekoliko hladneje, nakar nas bodo poletne temperature ponovno prisilile, da se nam bo skominalo po osvežujočem dežju.
Domnevni požigalec POT še vedno trdi, da je politični jetnik
Preložili sojenje Deganuttiju
Odlok šolskega skrbnika
21. septembra začetek šolskega leta
Tržaški šolski skrbnik Ottaviano Čorbi je s svojim odlokom določil, da se bo šolsko leto 1987-88 za šole vseh vrst in stopenj v deželi Furlani-ji-Julijski krajini začelo 21. septembra. Isti odlok določa tudi proste dneve in sicer 7. decembra 1987 in dan zaščitnika (v tržaški občini je to 3. november, sv. Just); božične počitnice bodo od 23. decembra 1987 do 5. januarja 1988, velikonočne počitnice pa od 30. marca do 5. aprila 1988. Poleg tega lahko področni oziroma zavodni sveti določijo — razen v zadnjem mesecu pouka — največ 6 prostih dni za kulturne in rekreativne dejavnosti ali za študijske izlete, pod pogojem da gre za pobude, ki so jih zborni organi načrtovali za vse razrede in so o njih pravočasno obvestili šolsko skrbništvo.
Proces, na katerem naj bi včeraj zjutraj po hitrem postopku sodili domnevnemu atentatorju POT, se je »zaključil« v nekaj minutah. Odložitev procesa je zahteval Deganuttijev branilec Euro Buzzi, ki ga je imenovalo sodišče. Kot je znano, je obtoženec že dan po aretaciji imenoval za svojega odvetnika penalista Daria Lunderja, saj ga je ta že večkrat zagovarjal pred sodnikom. Ker pa Deganuttijevega odvetnika trenutno ni v Trstu, je sodnik Brenči na zahtevo advokata Buzzija odredil preložitev procesa na sredo, 12. avgusta.
Gerardo Deganutti se bo moral trenutno zagovarjati le pred obtožbo prepovedane posesti orožja, saj predvideva zakon v tem primeru obsodbo po hitrem postopku. Ko so karabinjerji vdrli v stanovanje požigalca POT, so našli poleg številnih dokumentov, ki pričajo o njegovi kriminalni dejavnos-
ti in o bodočih »načrtih«, tudi staro pištolo berretta kalibra 7.65 s tremi naboji ter žepni nož z dolgim rezilom. S pištolo je obtoženec pred kratkim streljal v vhodna vrata organizacij ACLI in CGIL.
Osumljenec bo kasneje ponovno stopil na zatožno klop, tokrat pod obtožbo namernega požiga vhodnih vrat agencije Lloyd italico na Korzu 37. Do tedaj bodo verjetno preiskovalci — Operativni center tržaških karabinjerjev — zbrali dokaze, da je Deganutti avtor neštetih požigov, nad katerimi si je prevzela odgovornost samozvana »apolitična« organizacija POT. Karabinjerji še vedno sumijo, da obtoženec ni delal sam. Pri proučevanju njegove dokumentacije so našli telefonske številke in naslove bodočih žrtev, pomembnih tržaških osebnosti na političnem in gospodarskem področju. De-
ganuttijeva pisma in zapiski pa niti z besedo ne izdajajo morebitnih pajdašev.
Električar padel z lestve in se lažje poškodoval
Včeraj popoldne se je na delu ponesrečil 17-letni električar Claudio Bellato, doma iz Benetk. V srednji šoli »Stuparich« je mladenič popravljal električno napeljavo. Ko je splezal na vrh dva metra visoke lestve, prislonjene k zidu, je nenadoma izgubil ravnotežje in omahnil na tla.
Rešilec Rdečega križa je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico na Katina-ri. Zdravniki so ugotovili, da si je Bellato izpahnil desno zapestje in stopalo na levi nogi. Ker poškodbe niso bile hude, so mladeniča že včeraj odpustili domov. Predvidoma bo okreval v tridesetih dneh.
Jutri v Centru za teoretsko fiziko
»Newtonov dan« v Miraraaru
Pred 300 leti, točneje aprila 1687, je znameniti angleški fizik Isaak Newton predstavil londonski Royal Society in nato dal tiskati svoje temeljno delo, se pravi »Philosophie naturalis principia mathematica«. Knjiga je postala vogelni kamen moderne fizike, izredno pa je vplivala na razvoj celotne novodobne znanosti, a tudi filozofije in sploh evropske misli.
Mednarodni center za teoretsko fiziko v Miramaru namerava to pomembno obletnico primerno proslaviti. Jutri bo priredil »Nevrtonov dan«, to je enodnevno študijsko srečanje, na katerem bodo učenjaki svetovnega slovesa spregovorili o Newtonovem delu z znanstvenega, zgodovinskega in filozofskega vidika. Med drugimi bodo govorili ravnatelj Centra nobelovec Abdus Salam, kozmolog Dennis Sciama iz miramarske Mednarodne šole za visoke študije, jedrski fizik Rudolf Peierls in direktor prestižnega angleškega znanstvenega tednika »Nature« John Maddox. Srečanje bo potekalo v konferenčni dvorani od 9. ure dalje.
Ob tej priložnosti bodo v Miramaru podelili tudi dve priznanji. Pakistanski matematik Abdullah Sadig bo prejel nagrado, ki jo Mednarodni center za teoretsko fiziko vsako leto podeljuje zaslužnemu znanstveniku iz Tretjega sveta. Nagrada je letos poimenovana po uglednem sovjetskem fiziku Nikolaju Bogoljubovu, ki jo bo tudi osebno izročil. Drugo priznanje bo prejel vladni komisar Furlanije-Julijske krajine Eustachio De Felice zaradi podpore, ki jo je izkazal Centru.
Jutri odprtje razstave v Palači Costanzi
Vrsta prireditev ob 50-letnici tržaške Letoviščarske ustanove
»Petdeset let v službi turistične promocije: od asistencialističnega turizma k sodobnemu podjetništvu«. To je geslo, s katerim bo predsednik Letoviščarske ustanove Barison jutri odprl razstavo o petdesetlenici njenega delovanja in ustanovitve, ki sega v daljnje leto 1937.
Razstavo so pripravili v občinski galeriji v Palači Costanzi, odprli pa jo bodo ob 18.30 v navzočnosti številnih predstavnikov oblasti. »Na pragu devetdesetih let,« pravi Barison »je potrebno več usklajevanja med javnim in zasebnim, če hočemo pripravljeni dočakati odločilni preobrat, ki stoji pred turističnim sektorjem.« Letoviščarska ustanova je pripravljena odigrati svojo vlogo in potrditi zavzetost, s katero od zmeraj spremlja tržaške probleme. V tem obdobju je še posebno aktivna, saj je pripravila vrsto razstav, prireditev in glasbenih nastopov. »Petdeset let za spoznavanje in obisk Trsta« hoče biti torej vezaj med preteklostjo in prihodnostjo. V dvorani Palače Costanzi bodo obiskovalci — ob priložnosti te "zlate poroke s Trstom" — lahko spoznali najpomembnejše trenutke in dogodke v odnosu med Letoviščarske ustanovo in mestom. Gradivo v pretežni meri sestavljajo ilustrativni fotograski dokumenti, razdeljeni po desetletjih, ki bodo okarakterizirana z najznačilnejšimi toni kronike. Družba Informatica Friuli-Ve-nezia Giulia pa bo med drugim dala na razpolago kompjuter, ki bo ilustriral krajinski prerez naše pokrajine.
50-letnica Avtonomne turistične in letoviščarske ustanove za Trst in njegovo riviero je skratka tudi priložnost za razmislek o tem, kako razvijati turizem v Trstu. Mnogo je namreč še neuresničenih možnosti, ki bi Trst lahko končno privedle do toliko zaželjenega turističnega razvoja; toda za dosego tega cilja se bodo do največje možne mere morale vpreči vse razpoložljive sile.
V Lazaretu so karabinjerji aretirali dva ribiča »na črno«
Iz gojišča pri Tankem rtiču sta odnesla 40 kg klapavic
Karabinjerji miljskega oddelka so v torek zgodaj zjutraj aretirali 30-letnega Claudija Debernardija, ki stanuje v Ulici Monte S. Giovanni 36, in 32-letnega Renza Zusicha iz Ulice Flavia 82 in ju pod obtožbo tatvine odpeljali na zaslišanje. Možaka sta namreč v gojišču 45-letnega Tržačana Pierpaola Slavicha v Lazaretu »nalovila« štirideset kilogramov klapavic. Sreča pa jima ni bila naklonjena. Že pri Tankem rtiču, prav blizu kraja tatvine so ju opazili karabinjerji, ko sta v vrečah prenašala težak tovor. Ukradeno blago sta hotela naložiti na svoja avtomobila in ga odpeljati domov, saj je očitno, da sta želela s školjkami popestriti svoj jedilnik.
Poletne noči so nadvse priljubljene ribičem, ki brez dovoljenja ribarijo v zalivu. Zaradi tega so karabinjerji poostrili nadzorstvo. Na svojem torkovem nočnem obhodu so tako zasačili Zusicha in Debernardija ter ju aretirali. Vrednost štiridesetih kilogramov klapavic, ki sta jih ribiča »na črno« ukradla iz Slavichevega gojišča, znaša okrog 200 tisoč lir.
Zaradi tatvine je včeraj pretura oba ribiča obsodila na dva meseca zapora in na dvesto tisoč lir globe. Obenem bosta morala plačati tudi stroške procesa. Kazen je mila, saj Zusich in Debernardi doslej še nista zagrešila nobenega kaznivega dejanja. Obsojenca kazni ne bosta presedela v ječi; pretura se je namreč izrekla za pogojno kazen.
Izvedenec KZE Gino Gabucci o objektu na Pantelejmunu
»Gorje, če upepeljevalnik odpove! Za Trst bi bilo to katastrofalno«
»Tržaški upepeljevalnik? Bolje je, da deluje, pa čeprav slabo, kot pa da sploh ne bi deloval!« Tega mnenja je dr. Gino Gabucci, odgovorni koordinator večconskega prezidija za preventivo pri tržaški Krajevni zdravstveni enoti, ki periodično opravlja izvide o onesnaževanju področja v bližini upepeljevalnika.
»Nobena novost ni, da je objekt na Pantelejmunu že dokaj zastarel,« je začel razlagati svojo uvodno trditev dr. Gabucci. »Zato so okvare pogoste. Kljub okvaram in drugim težavam, pa struktura obratuje in vsakodnevno uničuje na tone mestnih odpadkov. Predstavljajte si sedaj, kaj bi se zgodilo, če bi dokončno odpovedal. Trst nima drugih podobnih objektov. Odpadkov zato ne bi mogli uničiti; iz dneva v dan bi se kopičili, najprej v zabojih smetarske službe, nato na ulicah in cestah ob njih. V nekaj dneh bi paralizirali mesto, kot se je to — seveda v mnogo milejši obliki — že zgodilo pred meseci ob stavki smetarjev in pozimi ob poledici in slabem vremenu. Če upepeljevalnik odpove, bo to za Trst pravcata katastrofa,« je bil mnenja ravnatelj bivšega laboratorija v Ul. Lamarmora.
Večconski prezidij za preventivo ni edini organ, ki periodično nadzoruje, da delo v upepeljevalniku odgovarja varnostnim predpisom. Podobne nadzore opravljata tudi služba za medicino dela in oddelek za javno higieno pri KZE. »Mi opravljamo preglede zraka v bližini upepeljevalnika, in sicer v škednju in pri Sv. Soboti,« je obrazložil dr. Gabucci. »V bistvu analiziramo zrak, ki ga vdihujejo prebivalci teh predelov, ne opravljamo pa analize dima, ki uhaja iz dimnika upepeljevalnika. Za take analize, ki bi jih morali opravljati v samem dimniku, bi morali razpolagati z izokinetično sondo za merjenje prašnosti dima. Te naprave nimamo! Zanjo smo zaprosili najprej Pokrajino, nato pa tudi KZE, že pred več leti. Ko smo predstavili prvo prošnjo, je stala približno 20 milijonov lir,
sedaj bi morali zanjo odšteti že 42 milijonov,« je potožil dr. Gabucci.
Po njegovem mnenju bi morala analize o morebitnem onesnaževanju posredovati družba SASPI, ki upravlja upepeljevalnik. Družba je naročila vrsto analiz; opravili so jih izvedenci z Univerze, a tudi Univerza naj bi bila po mnenju dr. Gabuccija »v krizi« kar se tiče analiz o onesnaževanju okolja.
Izvedenec KZE je nadalje poudaril, da bi morali v upepeljevalniku že zdavnaj dokončati vsa preurejevalna dela, da bi bilo tako zadoščeno varnostnim predpisom. V tej zvezi je izrecno omenil namestitev nove naprave za dodaten sežig snovi. S to napravo bi zmanjšali odstotek prašnih delcev v dimu, kar bi vsekakor omililo onesnaževanje tamkajšnjega okolja.
Zamuda pri preurejevalnih delih (doslej jih sploh še niso začeli!) ni
zgolj tržaški fenomen, pač pa vsedržavni. Po podatkih dr. Gabuccija naj bi se tudi druga italijanska mesta znašla pred podobnim problemom, in naj ga ne bi še rešila...
Prezidij za preventivo posveča vsekakor dokajšnjo pozornost onesnaževanju zraka. Prav sedaj so v teku dela za izpopolnitev naprav za analize zraka v Trstu. Z dosedanjimi analizami je prezidij že opozoril na nekatere primere onesnaževanja: tako je na primer pred meseci ugotovil prekomerno prisotnost žveplovega dioksida v zraku na območju Ul. Giardini (ob škedenski tovarni Terni). Z novimi napravami, ki jih bodo začeli v kratkem uporabljati, bodo lahko take analize še temeljitejše.
Popravek
V članku o oddaji »L' altra Trieste« Radia Opčine, ki ga je včeraj objavil PD na 6. strani, sta se vrinili dve napaki. Lastnik radijske postaje je openski gradbenik Zoran Malalan in ne Zoran Sosič, kot je pisalo. Poleg tega »L' altra Trieste« je edina in ne ena izmed rubrik, ki jih Radio Opčine oddaja v italijanščini, (mb)
Protestna akcija KPI v Sesljanu
Svetovalska skupina KPI v devin-sko-nabrežinskem občinskem svetu bo priredila v soboto, 8. avgusta, ob 11. uri na trgu v Sesljanu protestno manifestacijo zoper namestitev naprave za utekočinjeni plin v središču Sesljana. Po mnenju organizatorjev naj bi se z namestitvijo zastavilo resno vprašanje varnosti, naprava pa naj bi tudi skvarila videz tega turističnega predela.
KD Kraški dom izreka družini Ma-rucelli iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
Repentabrski občinski svet izreka Gabrijelu in Sonji iskreno sožalje ob izgubi očeta oziroma tasta.
pismo uredništvu	gledališča		koncerti		izleti
Človeška solidarnost in ljubezen do živali nista le prazni frazi
Spoštovano uredništvo,
Bobby in Lolly sta se vrnila domov in želim se toplo zahvaliti vsem anonimnim someščanom, ki so mi po telefonu posredovali dragocene indicije za njuno izsleditev. Posebno prisrčno zahvalo želim izraziti gospe Majdi ali Magdi, uslužbenki banke na Trgu Monte Re na Opčinah, ki je z veliko občutljivostjo uspela zadržati moji izgubljeni živali za čas, ki mi je bil potreben, da sem ju prišel iskat.
Zahvala gre tudi organizacijama ENPA in ASTAD, ki sta mi v treh dneh iskanja pomagali z dragocenimi nasveti in indikacijami.
Spoštljivo priznanje Primorskemu dnevniku, potom katerega je toliko zelo civilnih ljudi lahko še enkrat več pokazalo, da človeška solidarnost in ljubezen do živali nista retorična izraza, temveč konkretna resničnost naše skupnosti.
Sledi podpis
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
V nedeljo, 9. t. m., ob 18. uri, bo na sporedu četrta predstava operete CLI-VIA N. Dostala. Dirigent Guerrino Gruber, režiser Gino Landi. Nastopali bodo: Tiziana Sojat, Tiziana Caminiti, Carlo Bini, Elio Crovetto, Riccardo Peroni, Ugo Maria Morosi, Daniela Franchi, Gian-franco Saletta in Giuseppe Botta. Ponovitve bodo: 11., 13. in 14. avgusta. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
SKD Tabor —- Opčine - Prosvetni
dom v sredo, 12. t. m., ob 20.30 KATJA MILIČ - klavirski recital. Na sporedu: Scandatti, Mozart, Haydn, Tajčevič, Skr-jabin in Brahms.
šolske vesti
razstave
Šolsko skrbništvo sporoča, da bo 28. avgusta objavljen na oglasni deski prvi razpored pozivov prosilcev za poučevanje na drugostopenjskih in umetnostnih zavodih za šolsko leto 1987/88.
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava del profesorjev ŠOLE ZA GRAFIKO V BENETKAH.
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu bo odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka -17.00-20.00, v soboto in nedeljo - 11.00-
13.00	in 17.00-20.00.
SKD Tabor-Opčine-Prosvetni dom v
ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 odprtje razstave ŠPORT, DESIGN IN PROSTI ČAS. Oblikovalca Anka in Boris Selan. Režiser Jože Pogačnik bo predvajal svoj film o športu TRIKRAT NAŠI.
včeraj - danes
kino
razna obvestila
LETNI KINO — ARISTON - 21.30 Gosi e la vita, kom., ZDA 1986; r. Blake Ed-wardsi i. Jack Lemmon, Juhe Andrews, Sally Kellerman.
LETNI KINO — LJUDSKI VRT - 21.15 Rocky IV., dram.,ZDA 1985, 91'; r. Syl-vester Stallone, i. Sylvester Stallone, Dolph Lundgren.
EXCELSIOR II - zaprto za počitnice.
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 007 Ber-saglio mobile, akcij., VB 1985; r. John Glen; i. Roger Moore, Christopher Walken.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 La profes-soressa erotica, □ □
NAZIONALE II - 17.00, 22.15 The Hit-cher, krim., ZDA 1986; r. R. Harmon; i. R. Hauer, Th. Howell, J. J. Leigh, □
EDEN - 16.00, 22.00 Sexchool, porn. □□
PENICE - zaprto za počitnice.
NAZIONALE III - 17.00, 22.15 Telefono rosso, i. Ilona Staller, □ □
MIGNON - 17.00, 22.15 Stati di alluci-nazione, fant., VB 1980, 97'; r. Ken Rus-sel; i. William Hurt, Blair Brown.
EXCELSIOR I - zaprto za počitnice.
CAPITOL - Zaprto.
LUMIERE - zaprto za počitnice.
VITTORIO VENETO - zaprto za počitnice.
RADIO - 15.30, 21.30 A. A. A. - Donna tuttofare cercasi, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da bodo uradi zaprti od 3. do 24. avgusta.
Sklad M. Čuk obvešča, da bo vpisovanje za POLETNO SREDIŠČE NA OPČINAH potekalo samo v ponedeljek, 10. avgusta, na sedežu Sklada, Proseška ulica 133 (nasproti cerkve), od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ker bo zaradi novih zakonskih predpisov število otrok omejeno na 80, bomo pri vpisu upoštevali časovno zaporedje.
Sklad M. Čuk obvešča, da bo poletno središče v Prosvetnem domu na Opčinah začelo z dejavnostjo v ponedeljek, 17. 8. Prihod ob 8. uri, odhod ob 17. uri. Odprto bo vsak dan, razen sobote in nedelje, do 28. 8. 87. Cena 50.000 lir. Vpisovanje 10. 8. 87.
VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA sporočajo, da bodo uradi zaprti zaradi letnega počitka do 31. avgusta.
Na Festivalu Unita in Dela v Nabrežini dne 3. avgusta so bile izžrebane sledeče številke: 1. nagrada (5-dnevni izlet v Prago) št. 6305, 2. nagrada št. 2006, 3. nagrada št. 2256, 4. nagrada št. 4490, 5. nagrada št. 9322, 6. nagrada št. 52, 7. nagrada št. 2236, 8. nagrada št. 2263, 9. nagrada št. 8940 in 10. nagrada št. 734. Dobitnik 1. nagrade se mora javiti do 14. t. m. Informacije dobite na Patronatu INCA-CGL v Nabrežini - tel. 200036.
Danes, ČETRTEK, 6. avgusta
LJUBO
Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 20.28 - Dolžina dneva 14.40 - Luna vzide ob
18.44	in zatone ob 1.28.
Jutri, PETEK, 7. avgusta
GOJKO
PLIMOVANJE DANES: ob 2.38 najnižje - 52 cm, ob 9.37 najvišje 24 cm, ob 14.29 najnižje 3 cm, ob 20.08 najvišje 40 cm.
VREME .VČERAJ: temperatura zraka 15,7 stopinje, zračni tlak 1010,7 mb narašča, veter 40 km na uro severovzhodnik s sunki 65 km na uro, vlaga 65-odstotna, dežja je padlo 5,6 mm, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 24 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODIL SE JE: Leonardo Ventrice.
UMRLI SO: 26-letni Vilim Flego, 61-letni Giacomo Rigoni, 77-letna Anastasia Sabadella vd. Rubino, 74-letni Antonio Dapas, 87-letni Giuseppe di Nunzio, 80-letna Maria di Lazzaro, 64-letni Rodolfo Corbato, 88-letna Rosa Di Chito, 87-letni Arturo Bellian.
PRIMORSKI DNEVNIK
V SLOVENIJI, ISTRI IN KVARNERSKEM ZALIVU
LJUBLJANA: v vseh večjih kioskih
ob nedeljah: kioska na avtobusni postaji
kiosk na peronu železniške postaje
kiosk v Kliničnem centru
kiosk Borba na Titovi cesti
kiosk Emona na Titovi (nasproti hotela
Slon - samo ob nedeljah)
kiosk Figovec ali na Trdinovi cesti ali kiosk
nasproti hotela Lev (izmenično)
KRANJSKA GORA: kiosk Delo TTL Tobak Hotel Kompas
BOHINJSKA BISTRICA: kiosk TTG tudi ob nedeljah
BOHINJ - JEZERO: Turistično društvo - tudi ob nedeljah
Hotel Zlatorog - tudi ob nedeljah BLED: kiosk Casino
kiosk Delo - Avtobusna postaja Avtokamp Šobec
ROGAŠKA SLATINA: kiosk TTL hotel Donat -tudi ob nedeljah
kiosk Delo - Pernat Mašera - tudi ob nedeljah
BOVEC: kiosk TTL
kavarna na trgu (samo ob nedeljah) TOLMIN: kiosk Delo na avtobusni postaji kiosk TTL Leban Dragica bife Pirih (samo ob nedeljah)
KOBARID: kiosk TTL
gostilna Kotlar (samo ob nedeljah) DOBROVO: kiosk Delo SOLKAN: Market Primorje
bife Soča (samo ob nedeljah)
NOVA GORICA: vsi kioski
avtobusna postaja (ob nedeljah)
ŠEMPETER: kiosk TTL - Štrukelj kiosk TTL - Mavec kiosk Delo - Drnovšček Market Primorje VRTOJBA: Market Primorje MIREN: kiosk Delo RENČE: kiosk TTL BRANIK: Market Primorje
KOSTANJEVICA NA KRASU: Market Primorje ŠEMPAS: Market Primorje OZELJAN: Market Primorje AJDOVŠČINA: kiosk Delo - Fabčič - Zonta kiosk TTL (tudi ob nedeljah)
POSTOJNA: knjigarna Primorski tisk kavarna Jadran (samo ob nedeljah)
ILIRSKA BISTRICA: kiosk TTL na Gregorčičevi ul. kiosk TTL na Cankarjevi ul. kiosk TTL na avtobusni postaji knjigarna Primorski tisk - Trnovo (samo med tednom)
SEŽANA: kiosk TTL - Partizanska 33
Supermarket »Kras« (tudi ob nedeljah) bife Timav na avtobusni postaji (tudi ob nedeljah)
DUTOVLJE: Market Kras KOMEN: Market Preskrba GORJANSKO: Market Kras LOKEV: Market Preskrba (tudi ob nedeljah) DIVAČA: kiosk Delo KOZINA: blagovna hiša Timav (tudi ob nedeljah)
ŠKOFIJE: kiosk Barolin ANKARAN: kiosk Delo posl. št. 16 kiosk Tobak posl. št. 20 KOPER: vsi kioski Dela in Primorskega tiska ob nedeljah:
kiosk Delo na avtobusni postaji in kiosk Primorski tisk na Kidričevi ulici IZOLA: kiosk Delo št. 3 kiosk Primorski tisk kiosk Babič - Ul. 1. maja Samopostrežna restavracija Stavbenik -Cankarjev drevored 17 (samo ob nedeljah) PIRAN: knjigarna Primorski tisk kiosk Volčič - Tartinijev trg kiosk Cvetič - Tartinijev trg (tudi ob nedeljah)
PORTOROŽ: Primorski tisk - knjigarna (tudi ob nedeljah)
LUCIJA: kiosk Tobak V glavnih kioskih:
SAVUDRIJA
NOVI GRAD
UMAG
VRSAR
POREČ
ROVINJ
PULJ
LABIN
MALI LOŠINJ VELI LOŠINJ OPATIJA REKA
KRK: Krk, Baška, Punat, Omišalj, Njivice
RAB
PAG
SPDT prireja 8. in 9. avgusta dvodnevni avtomobilski izlet v gorsko skupino SCHOBER GRUPPE v bližini Lienza z vzponom na 3283 m visoki Petzeck; potrebni sta dobra kondicija in visokogorska oprema. Izlet vodi Lojze Abram; odhod v soboto, 8. avgusta, ob 7. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vpisovanje pri Vojku Slavcu na tel. št. 764832 ob delovnih urah.
Sindikat upokojencev CGIL - Opčine, Narodna ulica 69 - tel. 214222 organizira 2. in 3. septembra dvodnevni izlet v Bologno na vsedržavni Festival deli' Unita in v San Marino na praznik republike. Vpisovanje na sedežu v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure.
KD Rovte-Kolonkovec obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet 15. in 16. avgusta v Cerkno z ogledom bolnice Franje in okolice. Za informacije in vpis telefonirati na št. 827528 ob uri kosila.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja 20. avgusta t. 1. izlet v Raš-čico (Trubarjev dom)-— Kočevje (muzej -prvi zbor odposlancev NOB) — Vinico (Župančičev dom). Vpisovanje v torek, 11. t. m., od 10. do 11. ure na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
prispevki
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 3. avgusta, do sobote, 8. avgusta 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Namesto cvetja na grob preminulega Pepija Doljaka darujeta Romana in Egon
20.000	lir za balinarsko sekcijo Kraški dom.
Namesto cvetja na grob preminulega Pepija Doljaka darujeta Elda in Ninko
20.000	lir za balinarsko sekcijo Kraški dom.
Namesto cvetja na grobove Emila Guština, Dušana Grilanca in Pepija Doljaka daruje Vojko Škabar z družino
50.000	lir za balinarsko sekcijo Kraški dom.
V	spomin na Stano Škerlj daruje Anica Žerjal 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na sestro in teto Zofijo Sancin vd. Škerlj darujeta Milica in Dimitrij Sancin 20.0001ir za KD I. Grbec — Skedenj.
V	spomin na Rožo Počkar darujeta Miranda in Atilij Kralj 10.000 lir za KD 1. Grbec.
V	spomin na Rozalijo Škapin por. Počkar daruje Elda Vigini 20.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na Pepija Doljaka darujejo Anica, Jušto, Stanko, Srečko in Štefanija z družinami 90.000 lir za Balinarski odsek Kraški dom.
V	spomin na Pepija Doljaka daruje Stano Škabar (Repen 99) 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Repentabor.
Namesto cvetja na grob Pepija Doljaka daruje družina Lazar (Repen 87)
20.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Repentabor.
Namesto cvetja na grob Pepija Doljaka darujejo za popravilo zakristije na Re-pentabru: Bertolino (Repen 69) 25.000 lir, Škabar (Repen 104) 15.000 lir, Hrovatič (Col 40) 5.000 lir, Busceni (Col 53) 10.000 lir, Hmeljak (Repen 77) 10.000 lir, Škabar (Repen 4) 10.000 lir, Milič (Col 15) 10.000 lir, Guštin (Repen 141) 10.000 lir, Škabar (Repen 32) 10.000 lir ter Guštin (Col 12)
10.000	lir.
Namesto cvetja na grob Milka Guština darujeta Stanislav Škabar (Repen 99)
20.000	lir ter Hrovatič (Col 40) 5.000 lir za popravilo zakristije na Repentabru.
Namesto cvetja na grob Marije Grgič darujejo Forza-Kjuder (Repen 136) 15.000 lir, Busceni (Col 53) 10.000 lir ter Jožefa Russian (Repen 98) 15.000 lir za popravilo zakristije na Repentabru.
Ob smrti moža in očeta daruje družina Doljak 100.000 lir za repentabrsko cerkev, 50.000 lir za MPZ Zvonček in 50.000 li za ŽPZ Repentabor.
V	spomin na Josipa Doljaka, nepoza-nega Nevenkinega očeta, darujeta Boris in Marina Pertot 20.000 lir za Balinarsko sekcijo Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Pepija Doljaka daruje Boris Simoneta 20.000 lir za Balinarski odsek Kraški dom.
Namesto cvetja na grob pok. Mirota Košute daruje Dora Luxa iz Križa 50.000 lir za sekcijo KPI J. Verginella - Križ.
Namesto cvetja na grob Adele Metli-kovec daruje družina Dušana Grudna
50.000	lir za Balinarski odsek ŠD Sokol.
V	spomin na Rozalijo Počkar dajuje Marina Sulli 50.000 lir za Sklad M. Čuk,
25.000	lir za KD L Grbec in 25.000 lir za Dom J. Ukmarja.
Sekcija KPI J.Pertot-K.Starc Prosek - Kontovel
priredi Z, 8. in 9. avgusta na PROSEKU
PRAZNIK
KOMUNISTIČNEGA TISKA
s sledečim programom:
jutri, 7. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov
v soboto, 8. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov in ob 16. uri začetek tekmovanja v briškoli v nedeljo, 9. t. m., ob 10.uri odprtje kioskov, ob 18.30 koncert domače godbe, ob 20. uri bo član pokrajinskega vodstva partije pozdravil navzoče
Vsak dan od 20.30 dalje ples z Lojzetom Furlanom.
Delovali bodo dobro založeni kioski.
čestitke
Danes praznuje naša draga MARIJA ŠTRAJN 83. rojstni dan. Vse najboljše, posebno pa zdravja, ji želijo hčeri Meri in Nerina z družinama ter sestre in bratje z družinami.
razne prireditve
ŠD Zarja - Bazovica prireja v dneh 8.,
9.,	14., 15. in 16. avgusta tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vsak večer ples z ansamblom Bolero.
TPK Sirena vabi člane in prijatelje na tradicionalno KALAMARADO, ki bo v soboto, 8., in v nedeljo, 9. t. m. na društvenem sedežu na zasutem nabrežju v Miramarskem drevoredu. Oba večera igra ansambel Akordi. V nedeljo bo za zabavo poskrbel tudi Vikj Show.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom, od 10. do 16. t. m. TABOR 87. V ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 odprtje razstave ŠPORT, DESIGN IN PROSTI ČAS. Oblikovalca ANKA in BORIS SELAN. Prevajanje kratkega filma o športu režiserja JOŽETA POGAČNIKA "TRIKRAT NAŠI". Razstava izdelkov otroškega krožka lutkovne animacije. Sejem novih in rabljenih knjig. V sredo, 12. t. m„ ob
20.30	KATJA MILIČ - klavirski recital. V četrtek, 13. t. m., ob 20.30 BESEDA IN OPERETA - tekst in režija Drago Gorup. Izvaja seniorska dramska skupina SKD Tabor.V petek, 14. t. m„ ob 17. uri odprtje kioskov, od 20. ure dalje ples z ansamblom Feniks iz Ilirske Bistrice. V soboto, 15. t.m., ob 15. uri odprle kioskov, ob 18.30 nastop kotalkarjev SD POLET. Od 20. ure dalje ples z ansambom Taims. V nedeljo, 16. t.m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri koncert Godbenega društva iz Nabrežine, od 20. ure dalje ples z ansamblom Taims.
mali oglasi
OSMICO ima odprto Lupine v Praprotu. Toči sortirana vina.
OSMICO je v Zgoniku odprl Miro Žigon. Toči belo vino in teran.
PSIČKA bele barve in z dolgo dlako se je izgubila v Boljuncu. Najditelja naprošamo, naj telefonira na št. 228338.
PRODAM motor gilera RX arizona 125 s prtljažnikom, letnik 1985. Cena
2.400.000	lir, možnost dogovora. Tel. 227478.
PRODAM akacijeva in češnjeva drva. Tel. 0481/884161 ob večernih urah.
PRODAM kajak z veslom v dobrem stanju ter šotor za 5 oseb. Tel. 200236.
PRODAM vespo PK 125, novo. Tel. 229331.
PRODAM osebni računalnik amstrad-schneider 6128 z barvnim monitorjem in s floppy diskom in veliko programov ter atari 520 ST s floppy diskom in programi. Tel. 302748.
PODARIM malega psička. Tel. 228779.
UNIVERZITETNI študent nudi lekcije iz fizike in matematike. Tel. 229347
V SAMATORCI pri Stankotu bo odprta do nedelje osmica . Vljudno vabljeni!
menjalnica
5. 8. 1987
Ameriški dolar............ 1348.—
Nemška marka ............. 721.—
Francoski frank............. 214,50
Holandski florint......... 640.—
Belgijski frank.............. 34,20
Funt šterling............. 2125.—
Irski šterling............ 1910.—
Danska krona.............. 186.—
Grška drahma ............. 9.—
Kanadski dolar ........... 990.—
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ........... 870.—
Avstrijski šiling............ 102,50
Norveška krona ............ 195/—
Švedska krona.............. 205.—
Portugalski eskudo............. 8,50
Španska peseta................. 9,50
Avstralski dolar .......... 900.—
Debeli dinar................... 1,60
Drobni dinar................... 1,60
Df*ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 67001 - 68881 DUI\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Lm/ietia
711131237135
TRST - Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedole) - Tel 794669
POPUSTI POPUSTI POPUSTI
NA VSEH ARTIKLIH:
obleke, krila, bluze, halje, nočne srajce
Obv. občini 13.7.87
utrinki iz preteklosti
boriš kurct
Narodni shod
sklad mitja čuk
jelka cvclbar
Delo sesljanskega središča
Iz Križa [Izv. dop.] Redkokedaj pride kaka novica iz naše lepe, a skoro pozabljene vasi v svet. Po tolikem času, Vam imam pa nekaj prav veselega poročati. V nedeljo je bilo v naši vasi posebno živahno. Prišli so namreč pevci iz Barkovelj in Proseka k nam. Ko so začeli prepevati mile slovenske pesni, zbrala se je okolo njih velika množica Križanov, ki redkokedaj slišijo lepo ubrano petje. Tu pri nas je slišati včasih italijansko tulenje in rjujovenje, a petja nikdar. Komaj so odpeli vrli pevci nekoliko zborov, vlije se dež in vse je moralo pod streho. No kmalo se je spreletelo, nebo se je vjasnilo in vsi pevci in drugi so prišli zopet na svoje mesto. Križanov se je sedaj še več zbralo okolo došlih gostov. Tu vstane predsednik »Adrije« iz Barkovelj ter nam začne z lepo besedo razlagati, kako težek je naš ribiški stan, kako trdo moramo delati in mnogokrat tvegati celo življenje, da si prislužimo skorjico kruha. A hoteli so nam to siromašno življenje še bolj otežiti in naložiti davek na ribji lov. To bi nas bilo popolnoma uničilo. Tega nas je obvaroval naš drž. poslanec gospod Ivan Nabergoj, on je na Dunaji za nas govoril, potegoval se je za naše pravice in bil je vslišan! Tu se je pokazalo, kako je bilo prav, da smo njega volili v državni zbor, ki je sam okoličan, naš človek, ki živi kakor mi živimo, dela kakor mi delamo zatorej tudi dobro pozna naše potrebe in zna naše pravice bolje braniti nego vsak mestni gospod. Taki mestni gospodje gledajo zmerom z visokega na nas, pitajo nas s »ščavi« in nas vedno zaničujejo, ko se pa približajo volitve začnejo se nam lizati in uklanjati, da bi nas ujeli na limanice in nas premamili, da izvolimo Laha za našega poslanca, mesto našega človeka. A naj delajo kar hočejo, naj nam obečejo tudi zlate gradove, mi ne smemo voliti Laha, ker on bi ne delal za nas, ampak proti nam. Mi volimo Slovenca, okoličana, našega vrlega g. Ivana Naber-
goja! Tako nekako je govoril g. predsednik »Adrije« in ko je prenehal zaorila je množica: »Živio Nabergoj!« Na to govorili še drugi gospodje. Povedali so Križanom, koliko so jim Lahi uže vzeli. Starejši se še dobro spominjajo časov, ko so si sami volili župane. Tačas je bil župan oni, katerega so vsi spoštovali in čislali. Dandanes je drugače, dandanes jim magistrat daje župana, naj jim je po volji ali ne, naj ga kdo spoštuje ali ne. In pripeti se, da je župan najbolj zaničevana oseba v vasi, a vendar tudi on gospodari in nadleguje in ovaja poštene vaščane ter jim dela kjer li more velike sitnosti. Tako ravna magistrat z nami, tako nam jemlje naše pravice. A mi moramo delati na to, da zlomimo njegovo moč. Glejmo naprej, da se itali-janstvo v okolici ne širi. Bodimo pridnji gospodarji, delajmo, ne prodajajmo zemljišč, ampak kupujmo jih če le moremo! Ostanimo sami gospodarji naše
zemlje in naj magistrat ustanovi še sto italijanskih razredov v Križi to Lahom ne bode vse nič pomagalo, Križ je in ostane slovenska vas, v katerej ne bode prostora za lačne polentarje z onkraj luže! Drag gospod je slikal krivice, ki se nam okoličanom gode od strani magistrata, ki nas povsod zatera ter rajše podpira Lahe, ki so prišli z lačne Italije k nam kruha služit in nam sedaj hočejo gospodarit. Govoril je o laškej šoli, katero je sklenil magistrat odpreti v Križi. Ako bi mi kaj prosili na magistratu, ki smo tukaj domačini, nas bi ne uslišal, za tujce pa, ki so prišli izpod laškega kralja k nam, za one stori vse, kar hočejo, njim iz našega denarja daje šole in drugo! To so res prave turške pravice.
Govornik priporoča starišem naj ne pošiljajo svojih otrok v laško šolo, ta naj bode za polentarje, mi dajajmo otroke v svoje slovenske šole. Slovenski otroci se v laških šolah samo kvarijo in čas zgubljajo. Tam se navadijo par besedic laški in užo mislijo, da so pravi Lahi. Svojih starišev ne pogledajo več ter je zmerjajo s »ščavi«. Takih primerov imamo v Trstu na sto in sto. Da še hujše 'zglede imanujem kako globoko lahko pade tak poitalijančen otrok. O tem nam priča Oberdank, ki je slovenske matere sin, a je vendar hotel bombe prinesti v Trst, da bi napadel samega cesarja. Varujmo torej svoj jezik, svoje otroke dajajmo samo v slovenske šole in italijanski razredi bodo ostali brez škode za nas. Po končanih govorih so pevci zapeli še »Hej Slovani« in cesarsko, ljudstvo je bilo kar navdušeno. Vse je spremljalo goste, ki so pevajoč »Banovce« odhajali iz vasi, kjer so se presrčno ločili od njih.
Mi Križani zavidamo Prosečane in Barkovljane, da imajo take pevce. Tudi pri nas bi lahko imeli morda še večji zbor, a tukaj ni človeka, ki bi poučeval petje. Nekateri gospodje, ki bi po svojem poklicu morali to opravljati, delajo na vse kriplje za »Pro patrio« in za »laško šolo«. Nadjajo se, da jim bode magistrat Bog ve kaj plačal. A Bog je pravičen, varujte se gospodje, da to grdo izdajstvo grdo ne maščuje nad Vami!
(Edinost št. 58, z dne 20. 7. 1889)
,,Edinost11
se prodaja razven že v znanih tabakar-nah tudi J. Kramar v Rojanu in Hrast, tobakarna Via Poste nuove (zraven prodajalnice Smolars).
Središče CEO - Centre educativo occupazio-nale oz. vzgojno-zaposlitveno središče je italijanska javnost v mestu poznala pred nami. Pred kratkim, v začetku letošnjega leta, pa je nabre-žinska občinska uprava odprla središče CEO za italijanske in slovenske otroke v prostorih nekdanjega Družbeno rekreativnega centra v Ses-Ijanu.
Središče sem obiskala v poletnih mesecih, saj so mi povedali, da je vedno odprto, le v avgustu je tri tedne predaha zaradi dopustov. Sredi poletne nevihte sta me v svetlih občinskih prostorih nekdanjega Družbeno rekreativnega središča sprejela koordinatorja - socialna delavka Nadja Apollonio in vzgojitelj Diego Dodini.
»Pravzaprav je vzgojitelj v našem okolju figura, ki je nastala na novo,« mi je v italijanščini povedal Diego, »kajti naziv označuje pri nas spremljevalca prizadetih, ki ima na tem področju že nekajletne izkušnje.«
Koliko pa je takega osebja z izkušnjami v tem središču?
»Poleg naju dveh,« je povedala Nadja, ki je hkrati občinska socialna delavka, »sta še dva italijanska in dva slovenska vzgojitelja.«
CEO je struktura, ki naj bi jo zagotovila Občina ob deželni finančni pomoči. Občina lahko to stori neposredno z operaterji, ki jih vzame v službo za določen čas, kakor se je to uresničilo v Sesljanu, ali pa poveri organizacijo in vodenje takega središča ustanovam ali zasebnikom, katerim nudi finančno pomoč, če zadostijo določenim pogojem. Z njimi torej sklene konvencijo ali skratka pogodbo.
»V nabrežinski občini se je pokazala potreba, da bi prizadetim otrokom, ki so dokončali srednjo šolo, zagotovili nekakšno 'odskočno desko" za naprej,« mi je razlagala Nadja, »problem je bil ta, da po srednji šoli niso imeli kam iti. Treba jih je bilo ali vpeljati v delo, ali jih skratka zaposli-ti...«
»Vendar ne na način parkiranja,« stopi v besedo Diego, »kajti tega je bilo včasih v starih strukturah, ki so bile pretežno zasebnega značaja, še preveč.«
Verjetno pa je vrsta posegov za prizadete tudi zakonsko urejena.
»Lansko leto so razne zakone združili v zakon št. 59, ki sicer, po našem mnenju, res predvideva splošne posege, ni pa dovolj specifičen in natančen.«
Koliko otrok trenutno obiskuje ta novoustanovljeni center?
»Trenutno so pri nas štirje otroci, dva sta Italijana in dva Slovenca, tako da vsakemu vzgojitelju pripada eden, bodoče delo in perspektive pa kažejo, da bo vsak naš vzgojitelj imel na skrbi več otrok.«
Odkod prihajajo ti otroci?
»Sedanji so z območja naše Občine, vendar predvidevamo tudi prihod otrok iz drugih Občin.«
»Predvsem iz majhnih, okoliških,« doda Diego, »ki same ne morejo zagotoviti take službe in se bodo zato raje naslonile na našo, že obstoječo, seveda z morebitnimi posebnimi pogodbami.«
Kaj pa iz tržaške občine?
»Posebej za slovenske otroke tam ni nič,« pravi Nadja. Diego pa povzame: »Težko je priti z veliko občino do takega dogovora, ki bi lahko zadovoljil vse.«
Nadja pa je mnenja, da bi bil dogovor z veliko občino koristen predvsem za vasi, kot so Prosek ali Križ, ki sicer spadata v tržaško občino, njihovo prebivalstvo pa teži zaradi naravnih okoliščin prej v Nabrežino in Sesljan kot v mesto.
Operaterji v vzgojno-zaposlitvenem središču, ki leži sredi naselja San Mauro, se pri svojem delu poslužujejo občinskega kombija. Zjutraj gre vozilo po otroke, ki obiskujejo središče. Približno ob pol devetih pridejo otroci na cilj.
»Tu preživijo čas do pol dveh popoldne, kar pomeni, da so še vedno lahko v stiku s svojo družino in da preživijo del dneva in noč doma pri starših.«
Kako pa je s kosilom?
»Pri nas dobijo ob pol desetih malico, kasneje pa še kosilo iz menze otroškega vrtca, ki je v isti stavbi. Poleti, ko ni pouka, pa dobivamo kosilo iz doma za ostarele, ki je v sosednji ulici.«
Sicer je res, da na oglasni deski ob vhodu visi na steni urnik dejavnosti, vendar so kriteriji za dejavnosti precej elastični, pravi Nadja. »Predvidena je telovadba v jutranjih urah, nato se odločijo sproti, kaj bodo delali tistega dne, tudi glede na vreme.«
»Veliko hodimo ven,« pove Diego, »kajti pomembno je, da ohranjamo in gojimo stik z okoljem. Nekateri, ko so prišli k nam, niso bili seznanjeni niti s praktičnimi opravili, kako delati z denarjem, kako stopiti na avtobus...«
Torej je bil marsikdo doma izoliran.
»Imeli smo primer fanta, ki je imel malo stikov z domom in okoljem, kajti živel je v zavodu in je prihajal domov le za krajše počitnice.«
Zunanje spodbude so nadvse pomembne.
»Nedvomno, kajti fant, ki ga imam v mislih, je popolnoma drugačen, odkar je doma in obiskuje naše središče,« je dodala Nadja.
V središče zahajajo različno prizadeti mladostniki. Za obravnavo vsakega od njih je potreben poseben program.
(Se nadaljuje)
Odborniki Sklada Mitja Čuk se iskreno zahvaljujejo članom TPK Sirena, Slovenski prosveti in KD Tabor za pomoč, ki so jo nudili pri organizaciji dvodnevne Veselice ob morju v Barkovljah.
današnji televizijski in radijski sporedi
RAM_______________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Indovina chi viene a me-renda (kom., It. 1969, r. Marcello Ciorciolini, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia, Mimmo Palma-ra)
15.35	Risanka: Marco
16.20	Risanka: Disneyev svet - Joker, 1'amico di Jim
17.20	Nanizanka: Racconti fantastici -Notte in časa Usher (1. del)
18.30	Portomatto (2. del)
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Prima che venga Linverno (dram., VB 1968, r. J. Lee Thompson, i. David Niven, Topol, Anna Karina)
22.15	Dnevnik
22.25	Glasbena oddaja: Shirley Verrett poje Georgea Gershwina (neposredni prenos iz Positana)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
^ RAI 2_________________________j
11.55	Risanka: Vakari
12.10	Nad.: Una storia viennese
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno,
vmes risanka Dick Tracy in nanizanka Blondie
16.40	Film: Aida (opera, It. 1953, r. elemente Fracassi, i. Sophia Loren)
18.15	Aktualnosti: Iz parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	TV film: In tempo per morire (dram., Fr.-It.-Švica 1985, r. Ge-rard Mordillat, i. Francois Duno-yer, Yves Robert).
21.55	Rubrika o modi
22.30	Dnevnik
22.45	Glas. oddaja: Madonna superstar
23.15	Dnevnik - kratke vesti
23.30	Film: Dove vai tutta nuda? (kom., It. 1969, r. Pasguale Festa Campanile, i. Maria Grazia Buc-cella, Thomas Millian)
rA rai 3	n
19.00	Dnevnik
19.20	Dnevnik - deželne vesti _
20.00	Izobraževalna oddaja: Živeti v glasbi - Glasba in prevzgoja (pripravila Maria Paola Turrini Grillo, r. Domenico Massimo Pu-pillo, 7. del)
20.30	Nanizanka: I professionals - II guarto uomo (r. Martin Campbell, i. Gordon Jackson, Martin Shaw, Lewis Collins)
21.30	Dnevnik - kratke vesti
21.45	Film: Incatenata (kom., ZDA 1934, r. Clarence Brovvn, i. Joan Crawford, Clark Gable, Otto Druger)
23.05	Dokumentarna oddaja: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde (pripravila GiannL Poli in Biancamaria Pontillo, r. Sandra Ouarra)
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.25	Deželne vesti
23.35	TV film: No future (It. 1980, r. Giancarlo Soldi, i. Alvin Pavan, Roberta Faita, Raffaello Costan-zo)
RTV Ljubljana______________
18.20	Poročila
18.25	Osnovna šola tenisa
18.35	Otroška oddaja: Mali ribiči
18.55	Folklorna oddaja: Pastirske igre iz Semiča (na osnovni šoli v Semiču v Beli krajini delujeta folklorna in tamburaška skupina, ki sta nam predstaviti splet iger in plesov, s kakršnimi so si belokranjski pastirji krajšali čas. Kot mentorici sta otrokom pomagali Marija Gregorič in Vlasta Sterk. Šolski pevski zbor nas je spomnil, da za veselimi uricami na zelenih travnikih pridejo tudo neprijazno mrzli dnevi in je zapel pesmici o medvedu inangini, ki ju je uglasbil Silvester Mihelčič.)
19.10	Risanka
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik in (20.00) tednik
21.05	Nanizanka: Maupassantove novele (4. del)
22.05	Dnevnik
22.20	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes nanizanka in Videostrani
TV Koper
17.00	Otroški program: risanke Don Chuck il castoro, Un cartone tira 1' altro
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Današnja Odprta meja bo v celoti posvečena Slovencem, ki živijo na Madžarskem, z reportažo, ki bo nosila naslov Slovenske knjige v Porabju. Prispevek je pripravila koprska redakcija OM.
19.30	Informativna oddaja: TVD Vse-danes
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: Maggiore Brady (vestern, r. George Sherman, i. Jeff
Chandler, Maureen CHara)
22.10	Informativna oddaja: TVD Vse-danes
22.25 Nadaljevanka: Piccolo mondo antico ( r. Salvatore Nocita, i. Laura Lattuada, Mario Cordova, Alida Valli, 3. del)
23.30	Rubrika z Barbaro Bouchet
jffl CANALE 5	___
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
10.00	Film: In piena luce (dram., ZDA 1971, r. Robert Day, i. Stella Stevens, Richard Boo-ne, Fred Beir)
11.30	Nanizanki: Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nad.: Colorado
14.30	Film: Humphrey Bo-gart - Un duro dal cuo-re tenero (biog., ZDA 1980, r. V. Sherman, i. Kevin CConnor)
16.30	Nanizanke: L’uomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar87
23.15	Nanizanki: Mc Gruder & Loud, 0.15 Sceriffo a New York
!	RETEOUATTRO ]
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere
12.00	Nanizanka: Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Cu-ore, Chappy, Rubik, Masters
14.30	Nanizanke: Detective per amore, 15.30 Mary Benjamin, 16.15 I gior-ni di Brian
17.00	Dokumentarec: Qua-derni della natura
17.30	Nanizanke: II Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York New York
20.30	Nadaljevanka: Lucky Luciano
21.30	Nanizanke: Nero Wol-fe, 22.30 Peyton Plače,
23.30	Mod Šguad, 0.30 Hec Ramsey
tj) ITALIA1
8.30 Nanizanka: La strana coppia
9.00 Film: Lady Barbara (kom., It. 1970, r. Mario Amendola, i. Renato dei Profeti, Paola Te-desco, Carlo Delle Piane)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 L'uomo da sei milioni di dollari
13.00	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
15.30	Nanizanka: Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Lotti, Bun Bun, Pol-lon, II piccolo principe
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Film:	Bravissimo
(kom., It. 1955, r. Luigi Filippo D'Amico, i. Alberto Sordi, Mario Riva, Patrizia Della Rovere)
22.20	Dokumentarec: Jonat-han
23.20	Nanizanke: Ai confini della realta, 23.50 Sa-murai, 1.15 Hardcastle and McCormick
BMSlj TELEPAPOVA
13.00	Risanki: lo sono Tep-pei, Conan
14.00	Nad.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford & Son, 19.30 Laredo
20.30	Film: II testimone deve tacere (dram., It. 1974, r. Giuseppe Ro-sati, i. Bekim G. Feh-miu, Rosanna Schiaffi-no)
22.20	Šport: Catch
23.20	Filmske novosti
23.25 Nanizanka: Alla ricer-
cadiunsogno 0.45 Film: II sapore della saggezza (dram., Av-stral. 1977, i. Susannah Fowle, Hilary Ryan)
^ TELEFRIULI___________
12.30	Nanizanki: George, 13.00 Bigfoot e il ra-gazzo selvaggio
13.30	Nad.: Marta
14.30	Nanizanka: I cercatori doro
15.00	Dražba: Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45 Nanizanka: Scacco matto
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nadaljevanka: Corona del diavolo
21.30	Dokumentarec: Africa 80
22.30	Dnevnik
23.30	Nadaljevanka: Le ali della colomba
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
3§r TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
Se povezuje s postajo Italia 1. Svoje oddaje je prekinila do 17.8.
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.10 Osebno; 8.35 Mozaik; 9.00 Otroški kotiček: Kekčeve zgodbe; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v KD v Trstu: mezzosopranistka Zlatomira Nikolova, basist Ivan Sancin, pianista Lovrenc Arnič in Aleksander Rojc; 11.20 Glasbeni mozaik; 12.00 Na obisku; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo; 15.00 Diskorama;
16.00	Poezija slovenskega^ zapada;
17.10	Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja: Primorski emigranti od Soče do Mlade Soče, pričevanja o ljudeh in društvih; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Dober dart z...,- 8.30 Koncert za mlade; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...;' 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi koncertant;
14.45	Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Milana Ferleža in Doča Žgur-ja; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Orkester RTV Ljubljana; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer;
21.45	Melodije; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Minuta za zdravje; 7.30 Poročila in pregled tiska;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Intervjuji, reportaže, zanimivosti; 15.30 Informativna oddaja: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja; 17.35 Aktualna tema; 18.00 Počitniški vrtiljak; 19.00 Zaključek sporedov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.40 Summers ago; 7.00 Za dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.35 Vstop prost; 11.00 Sprehod po starih uličicah; 11.15 Hit Nova Gorica; 11.30 Aktualno: Na prvi strani;
11.35	Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 12.06 Zdravniški nasveti;
14.35	Glasbeni mozaik; 14.45 Edig Gal-letti; 15.45 Počitnice po Jugoslaviji;
18.00	Pulj kliče Koper; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.30	Za vsakogar nekaj; 20.15 Kulturni program; podnevi in ponoči oddaje povezuje glasba.
Že precej občin na Goriškem je pobratenih
Števerjanska občina začela postopek za sklenitev pobratenja s Kojskim
Občina Števerjan bo začela uradni postopek za pobratenje s Krajevno skupnostjo Kojsko. Ustrezni sklep, je soglasno odobril občinski svet v Ste-verjanu na svoji zadnji seji pred nekaj dnevi.
Predlog za pobratenje s Kojskim je dal župan Ivan Humar v imenu občinske uprave, ki se je v tem smislu že pogovarjala s predstavniki sosednje krajevne skupnosti v Slovenskih br-dih. »Med obema krajema obstajajo že tesne prijateljske in druge vezi,« je v utemeljitvi predloga dejal župan, »ki segajo v zgodovino in so se utrdile v dogajanju iz polpreteklih zgodovinskih obdobij. Tesno sodelovanje se je nadaljevalo v vseh povojnih letih in je zajelo kulturna, športna, prosvetna ter druga društva in organizacije ter nasploh stike med prebivalstvom obeh sosednjih krajev.«
Župan je spomnil, da so se v zadnjih letih stiki še povečali. Navedel je vsakoletni pohod Števerjan-Gonjače, pri katerem sta aktivno soudeleženi obe skupnosti, pobratenje borčevskih organizacij iz Števerjana in Kojskega, skupne probleme obeh krajev in prisotnost dvolastnikov na eni in drugi strani meje ter, nenazadnje, tudi prijateljske odnose med upravitelji obeh krajev. Vsi ti razlogi so botrovali za-
misli o pobratenju, ki ga nameravajo uresničiti v čim krajšem času. Če ne bo zapletov v formalnem postopku, naj bi do podpisa skupne listine o pobratenju prišlo še v teku tega leta.
Občinski svet je soglasno pozdravil to zamisel. Predstavnik manjšine Hadrijan Corsi je pozitivno ocenil pobudo. »Nekaj pripomb bi imel glede na to,« je dejal, »da naj bi pobratenja bila predvsem priložnost za spoznavanje drugih, bolj oddaljenih krajev, medtem ko se med sosedi že dobro poznamo. Vsekakor pozdravljam predlog o tem pobratenju, ki seveda ne izključuje drugih in bi zato v prihodnje lahko pomislili na navezavo podobnih stikov še s kakim drugim krajem, na primer s kako bolj oddaljeno občino v Sloveniji-«.
Župan je na to pripomnil, da tudi pobratenje s Kojskim, preko že obstoječih bratskih vezi med to skupnostjo in Krajevno skupnostjo Draslovče v Savinjski dolini odpira možnost navezave novih stikov in poznanstev.
S sprejetim sklepom se bo torej števerjanska Občina, ki doslej še ni bila pobratena z drugimi kraji, pridružila številnim občinam na Goriškem, ki so že pred leti ali pa v zadnjem času navezale podobne stike s slovenskimi
obmejnimi krajevnimi skupnostmi. Vse te pobude gotovo na pomemben način prispevajo k podiranju miselnih in drugih pregrad in k utrjevanju prijateljstva med obmejnim prebivalstvom.
Zato, da bi čimprej uresničili sprejeto obvezo o pobratenju, so že na isti seji občinskega sveta izvolili štiričlansko pripravljalno komisijo. Ob županu Humarju bosta v komisiji predstavnika večine Silvan Pittoli in Alojz Jure-tič ter Ivan Vogrič kot zastopnik manjšine v občinskem svetu.
Natečaj za mesta v notranji upravi
Prefektura v Gorici obvešča, da je bil v uradnem listu objavljen razpis natečaja za 131 mest namestnika svetovalca v računovodstvu v notranji upravi. Lahko se prijavijo italijanski državljani z diplomo ekonomske fakultete ali druge enakovredne univerzitetne fakultete. Predvidena je starost med 18. in 35. letom. Vse podrobnejše informacije dobijo zainteresirani na tajništvu prefekture ob delavnikih med 10. in 12. uro.
Michele Martina predsednik konzorcija za univerzitetni študij
Zastopniki ustanov, ki so članice novoustanovljenega konzorcija za univerzitetne študije v Gorici, so se včeraj sestali na sedežu goriške pokrajinske uprave. Za predsednika konzorcija so izvolili senatorja Michela Martino, nekdanjega goriškega župana.
To je le prvi akt upravnega značaja tega konzorcija, ki si bo moral sedaj prizadevati, da se pobude tudi uresničijo. Kot znano je tržaška univerza že zaprosila pristojno ministrstvo, da odpre v Gorici dve posebni šoli oziroma fakulteti, prvo za diplomate, drugo pa za izvedence upravnih ved.
Možnost za odprtje teh dveh fakultet so finančno dali v paketu za Trst in Gorico. Na goriškem županstvu si prizadevajo, da bi fakultete dobile svoje mesto v stavbi nekdanjega semenišča v ulici Alviano, kjer so sedaj slovenske srednje šole, dokler ne bodo zgradili slovenski šolski center.
Odpira pa se tudi vprašanje, kje dobiti stanovanja za profesorje in študente. Sicer pa obstajajo še druge možnosti za odprtje višjih šol v Gorici, kot tudi za odprtje podobnih šol v Tržiču ali drugod na Goriškem.
Več prehodov meje v juliju
Kot je bilo pričakovati se je v juliju še povečal obseg prometa skozi mejne prehode na Goriškem. Pred mesecem dni smo poročali o rekordnem prome-
Prizadevanja obrtnikov in sindikatov
Konzorcij obrtnikov v Posočju za boljšo konkurenco s tujci
Predsednik Združenja obrtnikov v Gorici Luciano Sacchetti in predsednik obrtniškega konzorcija CAMM Enzo Comelli, skupaj z nekaterimi člani upravnega odbora Konzorcija, sta se v teh dneh sestala s sindikalnimi predstavniki CGIL, CISL in UIL. Tri sindikalne zveze so zastopali Pini, Colautti in De Vit.
Namen srečanja je bil prikazati sindikatom cilje združevanja obrtniških podjetij v Konzorcij in prizadevanja za njegovo krepitev ter razvoj. Delovanje v tej smeri je potrebno, sta poudarila predstavnika obrtnikov, še posebno v goriški gospodarski stvarnosti, kjer se opaža čedalje manjša prisotnost večjih zasebnih ali javnih podjetij.
Sindikati so pozitivno ocenili ta prizadevanja. Konzorcij lahko postane pomembna opora za tukajšnja podjetja, predvsem pa mora biti sogovornik krajevnih in drugih uprav, da se ne bo še naprej dogajalo, da si podjetja iz drugih krajev zagotavljajo vsa pomembnejša naročila za javna dela in druge posege. Ta nesprejemljiva praksa je doslej močno okrnila možnosti za pridobitev novih delovnih mest v tukajšnji stvarnosti.
Sindikalni predstavniki so ob zaključku srečanja še izrekli pričakovanje, da ne bi ostali pri tej prvi obliki soočanja, pač pa da bi v čim krajšem
času prišlo do razgovorov in sodelovanja, ki naj v obojestranskem interesu zajame vprašanja javnih del, proizvodne decentralizacije, predvsem pa perspektiv obrtništva in možnosti za povečanje zaposlovanja.
Nesreča pri Gradežu
Brezskrbni poletni večer v nočnem lokalu pri Gradežu se je za skupino prijateljev zaključil na dramatičen način. Eden od njih se zaradi prometne nesreče s pridržano prognozo zdravi v tržaški bolnišnici na Katinari.
Nesreča se je pripetila včeraj pozno ponoči, nekaj pred eno uro, na pokrajinski cesti Gradež-Tržič, blizu kam-pinga Punta Spin. 16-letni Luca Car-bone iz Gorice, ulica Torriani 25, je odhajal iz diskoteke Backgammon. Stopil je na cesto prav v trenutku, ko je privozil avto, ki ga je upravljal 24-letni Graziano Pizzin iz Gradeža, Riva Ugo Foscolo 30. Avto je zbil mladeniča in zavozil s ceste, pri čemer se je lažje poškodoval tudi voznik.
Zelo hude telesne poškodbe pa je dobil Carbone. Prepeljali so ga najprej v tržiško bolnišnico, nato pa na Kati-naro, kjer so ga sprejeli v oddelku za oživljanje. Zaradi poškodb na glavi so si zdravniki pridržali prognozo.
Geslo: Prijateljstvo je pot v mir
Pestro življenje v naravi na taboru skavtov v Žirovnici
Okoli osemdeset mladih iz Gorice se je udeležilo skavtskega tabora v dolini Žirovnice nad Idrijo. Kraj tabora in vreme sta bila letos izredno ugodna. Število članov se je v primerjavi z lanskim taborom nekoliko zvišalo. Vodstvu se je poznalo, da so se na tabor dobro pripravili, tako da so do konca izpeljali zastavljene cilje, kljub začetnim problemom in nesporazumom. Geslo tabora je bilo: Prijateljstvo je pot v mir.
Ob prihodu v tabor so postavili šotore, popoldne sta bili predavanji, zvečer pa svečana otvoritev. Dva dni so nato postavljali razne zgradbe, naslednji dan, bil je četrtek, so imeli celod- ' nevni izlet po dolini Žirovnice in so si ogledali tovarno obutve Alpina. V petek so imeli dan zbranosti ter spoznavanja okolice, v soboto so bile na programu orientacijska indruge igre, popoldne pa umivanja. Končno je bila tu nedelja, posvečena obiskom.
Dopoldne so imeli sveto mašo z obljubami, popoldne pa taborni ogenj, pri katerem so prikazali staršem vse mogoče skeče in zabavne igre. V naslednjih dneh so imeli še skavtsko olimpijado, tekmovanje v skavtskih spretnostih (signalizaciji, prvi pomoči, topografiji, reševanju in kurjenju), eno
noč so prespali v bivakih. Imeli so še razgovor po skupinah na temo Kje najdem srečo, na isto temo pa se je odvijala tudi lepo speljana sveta maša. Po dvodnevni igri v skalpiranju je v petek zvečer bila po tabornem ognju simbolična zahvala za prijateljstvo, ki so ga doživljali na taboru.
V nedeljo po sveti maši je bil krst za novinke in novince tabora ter kratka zaključna slovesnost (mnogo hip-hip-hurajev za vsemogoče stvari). Vsak večer so imeli taborne ognje na različne teme: večer festivala, večer mode, večer tabora...: imeli so pevske vaje, priprave na vsakodnevne programe, kratka predavanja. Zelo lepo so letos uspeli "hike" (dvodnevne ture) za vodnike in voditelje. Tudi kuhinja je bila izvrstna.
Tabor je nudil poleg skavtskega življenja tudi življenje v naravi, v tišini, v osebnem poglabljanju in razmišljanju. Čeprav so se občasno pojavljale težave in problemi, so jih pravočasno reševali, tako da so se veselo vrnili domov, trdno prepričani, da se bodo v te kraje še vračali.
Poročilo o taborenju skavtov, ki nam ga je poslal Delavni Medved, smo zaradi prostorskih vprašanj nekoliko skrajšali.
Sestanek SSk z županom
Preveriti dejanske potrebe pred gradnjo šolskega centra
Pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti za Goriško Marjan Terpin in pokrajinski odbornik dr. Mirko Špacapan sta se z goriškim županom Antoniom Scaranom pogovorila o raznih vprašanjih, ki - zanimajo slovensko manjšino. Kot izhaja iz tiskovnega poročila SSk je razvidno, da so govorili o slovenskem šolskem centru ter o pobudi Občinske konzulte za slovenska vprašanja za posvet o slovenski prisotnosti v Gorici.
O obeh zadevah smo v našem listu obširno že pisali; zaradi tega so naši bralci s tem podrobno seznanjeni. Župan je Terpinu in Špacapanu povedal, da bo dražba za slovenski šolski center 3. septembra. Govor je bil tudi o tem, da bi že v septembru moralo priti do sestanka med načrtovalci, gradbenim podjetjem in ravnatelji slovenskih šol, da se preverijo dejanske potrebe teh šol, tudi upoštevajoč predvidevanja o obiskovanju teh šol v prihodnjih letih. Zastopnika SSk sta županu povedala, da bo stranka s posebno pozornostjo sledila slednjemu vprašanju, ki je velike važnosti za uporabnost nove šolske zgradbe.
S tem v zvezi je bil govor tudi o ugovorih Deželnega centra za raziskavo rastlin, ki ima svoje laboratorije v nekaterih stavbah, ki jih bo treba podreti, da se zgradi slovenski šolski center. Zastopniki tega centra se upirajo zapustiti te stare stavbe.
Terpin in Špacapan pa sta se z županom pogovorila tudi o posvetu, ki ga namerava prirediti Občinska kon-zulta za slovenska vprašanja. »Take in podobne iniciative zaslužijo še posebno pozornost prav v času, ko so vidni
znaki nestrpnosti večinskega do manjšinskega naroda,« je rečeno v poročilu. Manifestacija, je še rečeno, bi morala imeti vso podporo Občinske ter Pokrajinske uprave. Kot je našim bralcem znano je Občinski odbor že pred tednom dni osvojil predlog Konzulte in zahteval finančno podporo Dežele.
V Gradežu aretirali 10 Senegalcev zaradi prodaje ponarejenih majic
Za tuje državljane, predvsem Maročane in pripadnike drugih afriških držav, ki v poletnih mesecih prodajajo po plažah raznovrstno blago, se pišejo težki časi. Protesti trgovcev so na ta pojav opozorili na vsedržavni ravni, prav v teh dneh pa je prišlo do aretacije večje skupine tudi na Goriškem.
V Gradežu so v torek orožniki areti-
Stanovanja v Pevmi kmalu vseljiva
V Pevmi so tik pred dograditvijo stanovanj, ki jih gradi Zadruga Ivan Cankar. Gre za dve vrstni stavbi ob glavni cesti, na nekdanjem Fogarjevem zemljišču, ki je kasneje bilo last zavoda ENTV. V teh dveh stavbah bo 24 stanovanj. Vsako bo razporejeno v treh nadstropjih. Da bi ovrednotil nekdanjo domačo briško arhitekturo je načrtovalec vdolž zidu na cesto postavili lesen »gank«. Stanovanjska zadruga Ivan Cankar bo v kratkem pričela uresničevati svoj drugi podvig, in sicer drugo vrsto hiš, ki jih bodo zgradili v neposredni bližini Drevoreda 20. septembra.
rali 10 Senegalcev in jih pospremili v goriški zapor v Ul. Barzellini. Vsi so mlajši, stari od 25 do 30 let. Do aretacije je prišlo na prijavo znane francoske firme Lacoste. Iz Pariza je vodstvo firme javilo, da se v Italiji prodajajo večje količine ponarejenih majic, ki so na moč podobne originalnim. To povzroča firmi seveda precejšnjo škodo.
Orožniki v Gradežu so izvedli preiskavo in brez težav prišli na sled deseterici, ki je turistom kar na plaži ponujala značilne majčke s krokodilom, ki označuje proizvode Lacoste, seveda po dokaj nižji ceni od originalnih. Ugotovili so, da imajo vsi Senegalci redno dovoljenje za bivanje v Italiji, niso pa imeli dovoljenja za prodajo blaga.
Zaradi tega so aretirane pospremili v goriški zapor, kjer bodo na razpolago sodnim organom. Preti jim prijava zaradi posesti ukradenega blaga ter prekupčevanja s ponarejenim blagom.
Neprevidno čez cesto
Nesreča z lažjimi posledicami se je pripetila včeraj po 12. uri na Korzu v Gorici, tik pred pokrajinsko palačo. 66-letna Anna Piemonti, ulica Ristori 31, je neprevidno prečkalacesto izven prehoda za pešce. Eden od avtomobilov, ki so vozili iz mestnega središča proti železniški postaji, se na spolzkem cestišču ni pravočasno ustavil in je sunil žensko na tla. Piemontijeva je zadobila zlom v rami in druge lažje poškodbe. Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice se bo zdravila 40 dni.
tu v juniju in o nasploh povečanem obsegu prometa v prvih šestih mesecih letos. Začetek turistične sezone je takrat povzpel število potnikov čez mejo na skoraj 900 tisoč. Julija pa je promet narasel še za kakih 25 tisoč enot, tako da so skupno v obeh smereh našteli nekaj čez 922 tisoč potnikov. Gre za nov rekord v prometu v zadnjih letih.
Za primerjavo naj povemo, da je bilo julija lani manj kot 736 tisoč prehodov, to je dobrih 20 odstotkov manj kot letos. Močno se je povečal mednarodni promet s potnimi listi, pa čeprav je bil mejni prehod pri Rdeči hiši letos zaradi obnove naprav na jugoslovanski strani zaprt do 20. julija. Kljub temu je na Goriškem šlo julija čez mejo s potnim listom 336 tisoč ljudi, od tega 194 tisoč italijanskih in 142 tisoč tujih državljanov. Junija je bilo skupno število potnikov s potnim listom nekaj manjše od 300 tisoč, julija lani pa je komaj presegalo 225 tisoč.
Da gre to potovanje pripisati predvsem turizmu, priča razlika med odhodi in prihodi italijanskih državljanov. Navadno sta številki precej uravnovešeni, tokrat pa je bilo odhodov 113 tisoč proti 81 tisoč s povratkom. Obratno razmerje je pričakovati avgusta, ko bo ob zaključku počitnic predvidoma večje število povratkov.
Manjša je razlika med odhodi in prihodi tujcev, čeprav tudi v tem primeru prevladujejo na Goriškem izhodi iz Italije (74 tisoč proti 68 tisoč prihodom). Očitno je šlo pri nas v zadnjem mesecu čez mejo več turistov proti Jugoslaviji, kot pa je bilo povratkov. Seveda pa ne smemo pozabiti, da so med tujci všteti tudi jugoslovanski državljani, ki potujejo k nam s potnim listom.
V maloobmejnem prometu so julija beležili manjši padec v primerjavi z junijem, še vedno pa so številke dokaj visoke. V obe smeri je namreč potovalo skoraj 586 tisoč upravičencev (junija 598 tisoč). Zmanjšanje gre pripisati predvsem manjšemu dotoku z jugoslovanske strani (21 tisoč manj kot junija), medtem ko je bilo prehodov italijanskih upravičencev 338 tisoč, 9 tisoč več kot mesec prej.
izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 8. in 9. avgusta izlet v Avstrijo z vzponom na Petzeck (Pot prijateljstva). Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti pri odborniku Ivu Berdonu. Društvo pripravlja nadalje, v dneh okrog velikega šmarna , vzpon na Jalovec. Informacije in prijave pri Branku Kuzminu tel. 882179.
Občina Doberdob priredi 7. in 8. septembra izlet za upokojence na Plitvička jezera in v Zadar. Cena izleta je 120 tisoč lir, od katerih bo Občina krila 40 tisoč. Celotno vplačilo ob vpisu na Občini. Kdor nima potnega lista, naj prinesej s seboj izkaznico in dodatnih 6.285 lir za skupni potni list. Vpisovanje na Občini do zasedbe prostorov ali najkasneje do četrtka, 13. t.m.
Društvo slovenskih upokojencev priredi v soboto, 15. t. m., izlet v Švatme pri Šentjakobu v Rožu na Koroškem za ogled predstave Miklova Zala na prostem. Odhod v popoldanskih urah, večer-, ja na Koroškem, povratek po večerni predstavi. Za izlet je na voljo le malo mest. Vpisujejo samo v ponedeljek, 10. t. m., od 10. do 12. ure na sedežu društva.
Društvo upokojencev priredi izlet tudi v nedeljo, 23. t. m„ in sicer v Karnijo in Rezijo z ogledom jezera Cavazzo, obiskom muzeja v Tolmeču, kosilom na Ra-venci, kjer bo tudi srečanje z rezijanskimi kulturnimi ustvarjalci. Vpisujejo 10. in 11. t. m. na sedežu (od 10. do 12. ure) in poverjeniki.
kino
Gorica
GRAJSKO DVORIŠČE (Pregled za nagrado Amidei) 21.00 »Storia damo-re«. Rež. Francesco Maselli.
VERDI Zaprto.
CORSO 18.00-22.00 »LJniziazione«. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Marina e il suo cinema«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Najkrajša pot na Ki-tajsko«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
San Giusto, Korzo Italia 244, tel. 84606.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU SanfAntonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Mario Hadlicka iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; ob 11. uri Giorgio Ceriani na glavnem pokopališču; ob 12. uri Agostina Zo-lia Camansig iz Trsta v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
Nova knjiga iz zbirke Studia Humanitatis
Raziskovanje grškega sveta
Zemeljsko ognjišče
IGOR ŠKAMPERLE
Nova knjiga iz zbirke Studia Humanitatis prinaša prestižno delo francoskega zgodovinarja Pierre Vidal-Nagu-etja - Črni lovec (Le Chasseur noir, Maspero 1981), s podnaslovom Miselne in družbene oblike v grškem svetu. Pri Uredniškem odboru zbirke, ki ga vodi dr. Braco Rotar, skušajo na ta način slovenskemu bralcu ponuditi poleg osnovnih tekstov širše družbenos-lovne misli tudi kvalitativni izbor sodobnega zgodovinopisja. Pierre Vidal-Naguet se namreč umešča v polje sodobnih avtorjev (Vernant, Levi-Strauss, Le Goff, Duby - zdaj že tudi v slovenskem prevodu), ki jih združuje soroden konceptualni pristop in so s svojimi deli v zgodovinske in humanistične vede vnesli teoretsko strogost ter veliko svežine obenem. V čem je novost sodobnega zgodovinopisja? Po krizi, ki jo je družboslovje utrpelo v 19. stoletju, in antične študije še posebej, saj jih je obvladovala ideološka blokada evolucionističnega modela in nereflektirane predpostavke človeške Psihe, kulture, humanosti, se je predvsem v zadnjih desetletjih na tem področju dogodil marsikateri premik. Ena izmed značilnosti sodobnih avtorjev je ta, da ob branju antičnih zgodovinarjev (Heredota, Tukidida idr.), ali običajnih ljudskih pripovedi, ne iščejo za temi pripovedmi resnično, pravo podobo, tisto še neizkrivljeno zgodovinsko resnico, ampak »verjamejo« v to, v kar so antična ljudstva verovala. Ali, drugače rečeno, ne iščejo resnice zdaj, za imaginirano podobo, temveč se z vso resnostjo lotevajo samega imaginarija.
Vidal-Naguet se tako v prvem poglavju, naslovljenem Prostor in čas, loteva analize žrtvovanja, strukture mentalitet v klasični Grčiji in pojmovanj časa ob branju Homerjeve Odiseje, oziroma, bolj dosledno rečeno, ob analizi sveta, ki ga je živel Odisej. Knjiga je sicer zbirka predelanih in dopolnjenih člankov, ki so izhajali v
zadnjih dveh desetletjih in sestavljajo homogeno celoto, a ne takšne, ki bi govorila o univerzalijah stare Grčije, marveč se srža problematike vselej loteva po stranskih poteh. Avtor skuša podati nekaj bistvenih značilnosti grške mestne državice - polis, a to stori tako, da analizira tisto, kar je iz te državice izključeno: ženska, sužnji, otroci. Ti namreč nimajo statusa državljana. V osrednjem delu knjige sledimo prigodam mitološke figure Črnega lovca, ki odgovarja prehodu mladeničev v odrasle vojščake. Ta prehod pa se izvrši v Atenah ozirgma Sparti na različen način, kar je posledica drugačne družbene konstitucije teh dveh državic. Avtor se seveda ni želel izogniti niti docela izrabljeni retoriki o »grškem čudežu« in rojstvu evropskega Uma. Naj tu le pripomnimo, da se v tej zvezi avtor sam poigrava s cinizmom, ko v križišču kriz IV. stoletja, kar je čas vrhunca filozofske misli (Platon - Aristotel), govori o kinikih in pristaših kinizma, ki so zagovarjali načelo »nazaj k naravi«, ali celo še bolj radikalno - nazaj v divjaštvo in namensko kršili temeljne družbene prepovedi, še posebej prehranjevalne in spolne.
Čeprav je knjiga Vidal-Naguetja kapitalno delo, ki »pomeni sintezo več kakor dvajsetletnega raziskovanja grškega sveta«, kot pravi Valentin Kalan
v spremni besedi, pa je zanjo značilen nekakšen »mejni« pristop. To je, nikakor ne želi povedati vsega. Če že obstoji kaka celovitost, potem jo skuša avtor ujeti preko fragmenta, preko njenega roba. To je navsezadnje razvidno že iz same sestave knjige, saj je delo sestavljeno iz člankov, kot tudi njene metodološke usmeritve, ki je strukturna analiza. Kajpak je odveč pripominjati, da se šele na tak način, z odpovedjo »veliki sintezi«, polje družboslovja problematizira, kar je edino lahko porok za njegovo produktivnost in konkretno delo v sedanjosti, Širina, ki jo taka zastavitev implicira, pa bo še najbolje razvidna, če navedemo krajši odstavek iz knjige: »sleherni zgodovinar ve, da resnice o zgodovini kakšne bretonske vasice ne bo nikoli našel v zgodovini bretonske vasi, pač pa, da mu različne meta zgodovine, ki se mu ponujajo, od prenovljenega marksizma do psihoanalize, od filozofije krivulje cen do filozofije univerzalne logike, nikoli več ne bodo dovolile, da bi se vrnil v to vas.«
Ob takšnem pristopu je raziskovalec prisiljen stalno slediti spremembam svojega predmeta, kot tudi lastnega mesta, ki ga znotraj družbene strukture zaseda. Knjigo sta prevedla Iztok Saksida in Peter Srakar, pri zbirki pa se že pripravlajajo izdaje novih del.
S pričujočim delom je Joe Tilson leta 1985 odnesel na ijubljanskem mednarodnem grafičnem bienalu veliko častno nagrado
revije - revije - revije - revije
Dialogi 5/6
Na uredniški pisalni mizi je že nekaj časa zadnja številka mariborskih Dialogov, revije za kulturo v vseh oblikah. Najbrž pa ne bo odveč, če tudi z nekajtedensko zamudo spregovorimo o vsebini te revije, ki je po vsemu sodeč »poletna« saj obsega dve številki.
Kot znano, mariborski »kulturni zvezek« izhaja dokaj neredno in v nejasnih časovnih terminih, čeprav je bila letos ta vrzel nekoliko zapolnjena. No, na prvi strani pričujoče dvojne številke je uvodnik Francija Zagoričnika »Replika na atei-
zem«. Avtor se v tem zapisu distancira tako od teizma kot od ateizma z argumentacijo, da je proti duhovnemu preštevanju... »Če pa zavračam ateizem in tudi teizem, to še zmeraj pomeni, da lahko upoštevam njuno prisotnost, ali pa sem nanjo tudi prisiljen, a ne brez aktivne ali pasivne resistence (nepokorščine in odpora)«.
V nadaljevanju revije je razdelek, posvečen literaturi. S svojimi prispevki se med drugimi oglašajo Cveto Preželj, Polona Pivec, Slavko Kvas, Damjan Jensterle in drugi, manj znani avtorji, ki jim Dialogi omogočajo, da se izpovedujejo. Nekaj
strani je posvečenih tudi poeziji v esperantu, ki jih spremlja esejček Vinka Ošlaka.
Nemara je med najbolj zanimivimi poglavji Dialogov razdelek »Razmišljanja«. Tu je dobiti več takih prispevkov, ki zadevajo etiko, estetiko in moralo, kar dokazujejo tudi eseji v tej številki. Najbrž bi lahko bila ta razmišljanja (Vekoslav Grmič, Igor Kramberger, Vladimir Gajšek itd.) tudi odskočna deska prihodnjim polemikam.
Revijo dialoge popestrujejo še ostale stalne rubrike in članki, tako da lahko rečemo, da gre za pestro vsebino, ki dopolnjuje obzorje slovenskega revialnega tiska.
Stari del Nabrežine
Epska saga o kuncih
DUŠAN JELINČIČ
Pred kratkim je pri ljubljanski Mladinski knjigi izšel roman angleškega madinskega pisatelja Richarda Adamsa z naslovom »Vodovnikova vesina«. Adams je pred štirinajstimi leti, ko je objavil to delo z originalnim naslovom »Wa-tership Down«, zaslovel po vsem svetu, Vodovnikovo vesi-no pa so literarni kritiki uvjstili med tri temeljna dela mladinske svetovne literature, poleg Carrollove Aliče v čudežni deželi in Tolkienovim Hobitom.
Ne vem, če sta taka vzporednost in primerjava opravičljiva, saj sta Lewis Carrol in pa avtor Gospodarja prstanov prešla v literarno zgodovino po zaslugi svojega ustvarjalnega zanosa in prodorne pripovedne sile, Adams pa predvsem po originalnosti svoje zamisli. Za kaj torej pravzaprav gre? To je epska saga o kuncih (!), ki iščejo svojo obljubljeno deželo. Nekakšno Sveto pismo kuncev, napisano po vseh pravilih svetopisemskega obravnavanja snovi. Obstaja pač bog, imenuje se Frith, obstaja njegov prerok na zemlji, to je zviti in med »ljudstvom« priljubljeni kunec El-Ahrairah, obstaja »narod«, ki mora (v tej pričujoči knjigi) zapustiti svoj rodni kraj in si poiskati obljubljeno deželo. Poleg tega lahko naštejemo še nekaj svetopisemskih scen, kot je npr. vesoljski potop in različne bitke za goli obstoj.
Torej Vodovnikova vesina je Sveto pismo kuncev. Popolnoma pravilno je, da slednje obstaja. Ce ga imamo ljudje, zakaj ga ne bi imeli kunci? Vendar pa je tu majhna razlika. VVatership Down je napisal človek. Zato je morda prav, da nekje iščemo parabolo, skriti pomen, nalašč zabrisan nauk. Verjamem, da slednji obstaja, saj je Vodovnikova vesina preveč vseobsegajoča, monumentalna stvaritev, da ne bi imela nauka za človeštvo.
Ker kunštvo tu predstavlja celo občestvo vseh ljudi. Končni nauk pa bi lahko iskali (in verjetno tudi našli) v tem opisovanju iskanja obljubljene dežele torej tudi našega povsem človeškega večnega iskanja. Atavični krik »kod plovemo?«, ali bolj enostavno »kdo smo?«, »kaj iščemo?«, »kam gremo?« se v Vodovnikovi vesini pokaže v kunčjem iskanju končega odgovora (da ne bi preveč prizadeli človekove arogance). Vsi iščemo svojo obljubljeno deželo, ko pa mislimo, da jo dobimo, vidimo, da je to bila le ena od
neštetih postaj na poti do končnega cilja (ki ga seveda ni -saj ne rabi, da spet citiram že tisočkrat obrabljeno frazo, da cilja ni, da je važna le pot - če je tako, da je Adamovo delo zadelo bistvo: opisalo je pot!). Vodilna misel pa je morda ta: sreča ni nikoli popolna, ko mislimo, da jo imamo, se nam dokončno izmuzne, ta igra pa se ponavlja v nedogled. Isto je obljubljena dežela, ki si jo moramo stalno na novo ustvarjati, da nam to daje smisel življenja, torej smisel Poti same.
Adamsov roman je stalno napet, kot kaka kriminalka, da ko ga vzameš v roke, ga ne izpustiš prav do konca. Kaj pa trditev, da je to tipična mladinska knjiga? Menim, da je to... tipična knjiga, primerna za vse. Pač zanimiva, osvajajoča, razmišljujoča z določenimi značilnostmi tako za mlade in najmlajše, kot tudi za odrasle. Za mlade je v njej očarljiv živalski svet (ki pa predstavlja človeštvo samo), izredno tekoče branje, za vedoželjno mladino pa primerno predvsem zaradi izredno bogatega besedišča. Za odrasle pa je primerna zaradi svoje izrazite simbolike. Avtor je v enem od neštetih intervjujev po prvi objavi tega kunčjega Svetega pisma dejal, da se je za opise živalskega življenja zgledoval predvsem po Kiplingu in njegovi »Knjigj o džungli«, za določene situacije po Orwellu in njegovi Živalski farmi, ki pa je značilno politično delo, za določene miselne prijeme pa celo po Proustu (!). Osebno menim, da je v Vodovnikovi vesini mnogo posrednega vpliva Fjodorja Dostojevskega, predvsem pri elegantnem bičanju človekove institucionalizirane arogance, splošne življenjske ignorance, neumnosti in netolerance.
Da je Adams žvečil mnogo Dostojevskega, priča' že dejstvo, da ga je uporabil tudi pri motih, ki jih je dal pred prav vsakim poglavjem. Prav pri teh motih se izkazuje izredna avtorjeva literarna razgledanost (in ne samo na področju mladinske literature), saj so tu prisotni klasiki kot Thomas Hardy, Gustave Flaubert, Dylan Thomas, pa tudi neznani trubadurji in celo citati mnogih balad, ki jih je ameriški filolog Francis James Child - staknil, med preprostim ljudstvom.
Kaj naj bi še dodali, pač namesto zaključka? To je vsekakor knjiga vredna branja, vendar naj jo v roke vzamejo vsi, ne samo mladi, saj se lahko čisto vsi od nje marsikaj naučimo. Žal mi je, da je nisem prebral prej...
III.
Kaj so si o gorah mislili naši predniki, stari Slovenci, ki so na svoji selitvi proti zahodu prišli najdalj od vseh Slovanov in naselili tudi odročne gorske doline, sicer ne vemo. Zelo verjetno so jih imeli za vzvišena in nepristopna bivališča bogov, pa tudi za varno zavetje in skrivališče v stiskah. Publicist in zgodovinar Rajko Ložar še leta 1936 govori o neki naši »narodno psihološki antipatiji proti divje romantični alpski prirodi«, toda ta antipatija je imela socialno, ne pa nacionalno osnovo. Kmečki človek, in to so bili Slovenci v svoji zgodovini, z visokimi gorami ni imel kaj početi. Njegov način življenja in ritem kmečkega dela mu tudi ni omogočal, da bi lahko razvil in si privoščil vsa tista
poetična čustva o naravi, ki so zrastla šele. v miru in udobju meščanske dobe.
Gotovo tudi slovenski človek ni bil slep za gore, toda v zavesti kmečkih ljudi je bila gora nekaj, kar je bilo popolnoma zunaj vsakdanjega življenja, kraj, kjer je bil človek bližje oblakom in nebu in kjer so se v meglah in viharjih sproščale nadnaravne sile. Že romarske poti in nekdanji sveti kraji po višavah so izraz želje po nečem vzvišenem in odmaknjenem od vsakdanjosti, nasploh pa je bila gora zatočišče pravljičnim bitjem, škratom, belim ženam, zlatorogu, divjim lovcem, vojaškim begunom in rokovnjačem. Ker so bile visoke gore tudi gospodarsko nezanimive, so pametno sklenili, da so ustvarjene za to, da jih gledamo od spodaj navzgor. Ta odnos, zrasel iz praktične kmečke miselnosti, se je ohranil pravzaprav do naših dni spremenil se je šele po drugi svetovni vojni, ko so se njegovi nosilci, kmetje, spremenili v polproletarce in meščane.
Seveda v našem razmišljanju o Slovencih in njihovih gorah lahko omenimo — že zaradi splošnega pregleda nad dogajanjem v Evropi — da se je sredi 14. stoletja pesnik Petrarka povzpel na neko goro iz čistega veselja nad razgledom. Toda njegovo veselje je bilo kratko, saj je bil še tako pod vplivom srednjeveške miselnosti, da se je brž pokesal svoje nečimrnosti. Odprl je knjižico, ki jo je imel s
seboj — bile so Izpovedi staroveškega misleca Avguština: »Ljudje hodijo naokrog, pa se čudijo visokim planinam, silnim valovom morja, širokemu toku rek, gibanju zvezd, a ne vidijo sebe...«
Opis Petrarkovega doživetja na vrhu gore je pretresljiv. Srednjeveški človek je s silo odvračal oči od narave in njenih lepot, ker se je vse to zdelo tedanji miselnosti pogrošno in nevarno. Zakaj naj bi se čudili zemeljskim stvarem, ko so vendar že poganski filozofi ugotovili, da ni nič tako čudežnega in nič večjega, kot je duša?
Pa vendar tudi na slovenskem podeželju, daleč od tedanjih svetovnih centrov umetnosti in kulture, se v temačni notranjosti skromnih podeželskih cerkvic pojavijo v 15. stoletju tudi prvi gorski pejsaži. Bolje rečeno, to so pravljični gorski vrhovi, naslikani kot ozadje svetniških legend in predvsem v drugi polovici 15. in v začetku 16. 'stoletja kot ozadje sprevoda svetih treh kraljev, ki je bil v vsej pisanosti figur in noš ter žanrskih prizorov slikan na severni steni teh malih gotskih stavb. Da ne bo pomote: te gore so slikali italijanski mojstri in po njih množica manjših posnemovalcev in rokodelcev tako, kot je svetoval Cennini okrog leta 1370: »Če hočeš doseči dober stil za ore in da bodo videti naravne, dobi nekaj velikih kamnov, i naj bodo hragavi in nič očiščeni, ter jih preriši po naravi, upodabljajoč luči in sence tako, kot zahteva tvoj sistem«.
(NADALJEVANJE SLEDI)
Na svetovnem mladinskem košarkarskem prvenstvu v Bormiu tudi v finalnih tekmah po napovedih
Jugoslaviji zlato, Italiji bron strokovnjaki enotnega mnenja
BORMIO Jugoslovanska selekcija je z zmago v finalu proti ZDA osvojila zlato kolajno na svetovnem košarkarskem prvenstvu mladincev in tako potrdila napovedi ljubiteljev in izvedencev ter nesporno dokazala, da se ji tudi v bodoče obetajo zlati časi.
V malem finalu so italijanski košarkarji suvereno premagali zahodno-nemško reprezentanco, presenečenje letošnjega SP, ki pa se je tokrat enakovredno kosala z »azzurrini« samo v uvodnem delu tekme.
»Mundialino« je tako mimo, nemara pa je v teh, za prebivalce Bormia in celotne Valtelline tragičnih dneh, res vnesel vsaj kanček sproščenosti in četudi zelo posredno, je delno razvedril tamkajšnji živelj.
Jugoslovanski košarkarji niso imeli lahkega posla z ameriškimi vrstniki. Slednji so vseskozi predvajali naravnost peklensko obrambo, s katero so nadoknadili 14 točk zaostanka v prvem polčasu in šli na odmor s tremi točkami prednosti. Američani so spet delovali vzgojno, v smislu, da je z ustrezno obrambo mogoče nadoknaditi marsikatero pomanjkljivost v napadu. Toda ravno tega didaktičnega sporočila nočejo sprejeti igralci v ostalih državah sveta.
Z obrambo pa so se izkazali tudi Pe-šičevi fantje, kar je dokaj atipično za
jugoslovansko moštvo. Ob tem so seveda delovali mnogo bolj uspešno v napadu in tudi po tej plati dokazali, da so za razred boljši od vseh ostalih udeležencev. Glavne zasluge za včerajšnjo zmago nosita Vlade Divac in Dino Radja, ki sta se uveljavila pod košema in vztrajno kljubovala fizični premoči in skočnosti ameriških košarkarjev. Na splošno pa so vsi tisti, ki so stopili na teren, zadovoljili s svojim deležem. Od Kukoča do Djordjeviča, od Iliča do Pavičeviča in Dobraša, vsi so s svojo darovitostjo prispevali k zmagi. Tonija Kukoča je zbor trenerjev proglasil za najboljšega igralca turnirja.
V malem finalu za 3. mesto med Italijo in ZRN pa je prišla do izraza izkušenost nosilcev igre v prvoligaških klubih, ki so tudi v tako pomembni tekmi bili najboljši. Spet je zablestel Ferdinande Gentile, ob njem pa Bru-samarello in Niccolai ter center Pessi-na. Omembe vreden je bil tudi nastop krilnega igralca Aldija.
Američani so v svojih vrstah predstavili nekaj nadpoprečnih igralcev: visokega Schintziusa (218 cm), skakalca Simmonsa, predvsem pa beka Thompsona. Pri Zahodnih Nemcih pa so izstopali Kleine-Brockhoff, Roedl in Boeder.
V finalu za peto mesto je Avstralija premagala Kanado s 74:68. Skratka, svetovno prvenstvo je uspelo, kljub začetnim negativnim premisam, dokajšnji odmev pa so mu namenila tudi sredstva javnega obveščanja.
VČERAJŠNJI IZIDI
Finale za 3. mesto: Italija - ZRN 77:66; za 1. mesto: Jugoslavija - ZDA 86:76.
KONČNA LESTVICA: 1. Jugoslavija; 2. ZDA; 3. Italija; 4. ZRN; 5. Avstralija; 6. Kanada; 7. SZ; 8. Portoriko; 9. Kitajska; 10 Brazilija; 11. Tajvan 12. Nigerija.
Italija - ZRN	77:66 (40:26)
ITALIJA: Brusamarello 7, Gentile 14, Pittis, Aldi 11, Rusconi 6, Niccolai 13, Ženo 2, Pessina 18, Ballestra, Tolot-ti 4, Savio 1, Palmieri 1.
SODNIKA: Grbac (Jug.) in Kotleba (ČSSR); PM 11:22; 3 TOČKE: Gentile 2, Brusamarello 1, Niccolai 1.
Jugoslavija - ZDA 86:76 (40:43)
JUGOSLAVIJA: Kalpič, Pavičevič 7, Ilič 14, Kukoč 9, Pecarski, Alibegovič, Djordjevič 11, Avdič, Divac 21, Dobraš 4, Radja 20, Koprivica.
SODNIKA: Zych (Pol.) in Douvis (Gr.); PM 16:25; 3 TOČKE: Kukoč 2, Ilič 2, Djordjevič 2.
BORMIO — Polfinalna in finalna srečanje SP si je ogledal tudi bivši Borov in Jadranov trener ter naš sodelavec Massimo Raseni, ki je od letos prevzel vodstvo mladinskih moštev piemontskega kluba Saluzzo Basket.
Po finalni tekmi je Raseni zbral izjave nekaterih prisotnih trenerjev.
Veselje jugoslovanskih košarkarjev je bilo po zmagoslavju nad ZDA nepopisno. Približal sem se jugoslovanskemu trenerju, Svetislavu Pešiču, in ga vprašal za oceno finalne tekme in celotnega prvenstva: »Jasno je, da sem v tem trenutku zelo zadovoljen, rad bi pa pohvalil organizatorja in čestital ameriškim košarkarjem za svojo upornost,« je uvodoma povedal Pešič, in pristavil: »Mislim, da je končna lestvica pravi odraz prvenstva. ZDA so bile močnejše od Italije, čeprav priznam, da Italija že dolgo ni imela tako dobre ekipe. V finalu smo zmagali predvsem po zaslugi boljšega skoka, četudi je imel Kukoč slab dan. Naš boljši skok (37:28) je bil torej odločilen. Priznam, da je ta rod naših košarkarjev izredno obetaven. Menim, da bo v olimpijski reprezentanci v Seulu kar 7 izmed teh sedanjih mladincev. Štiri izmed njih bi itak že sedaj lahko bili stalni člani v prvi peterki seniorske reprezentance. Tokrat smo bili res najboljši in to bi
ostali tudi v primeru poraza v finalu.«
Tudi selektor italijanske članske reprezentance Sandro Gamba je laskal jugoslovanskim košarkarjem: »Sedaj sem dejansko zaskrbljen. Po tem, kar sem videl, imam občutek, da bo Jugoslavija v bodočnosti monopolizirala celotno evropsko prizorišče. Odslej bom na strokovno izpopolnjevanje hodil onstran Jadrana in ne več v ZDA,« je verjetno nekoliko v šali pristavil in nadaljeval: »Prvo srečanje Jugoslavija - ZDA je bilo daleč najbolj kvalitetna tekma v tem prvenstvu. Italija pa je popolnoma zasluženo pristala na 3. mesto. Našim igralcem pa se pozna, da v klubskih moštvih niso nosilci igre, z razliko od Jugoslovanov.«
Podobnega mnenja je bil tudi ameriški selektor Larry Brown: »Vsa čast Jugoslovanom. Bili so boljši. Uspelo nam je zaustaviti Kukoča, zato pa sta nas pogubila Divac in Radja, ki sta zagospodarila pod košema. In tudi v obrambi bi moji fantje lahko igrali mnogo bolje.«
Naj ob koncu še navedem, da je publika, proti vsakemu pričakovanju, na finalu navijala za jugoslovanske košarkarje...
MASSIMO RASENI
Kolesarstvo: včeraj v Ljubljani
Predstavili SP na Koroškem
LJUBLJANA — Svetovno prvenstvo v kolesarstvu, ki bo na sporedu v začetku septembra v Beljaku, bo prav gotovo velika športna predstava, kateri bo sledilo res mnogo ljudi. To je bilo razvidno ob zaključku tiskovne konference, ki je bila včeraj v Ljubljani in na kateri so jugoslovanski javnosti predstavili to ŠP.
Skupno bo nastopilo okrog 1200 kolesarjev iz kakih 65 držav. Med prijavljenimi je tudi jugoslovanska amaterska reprezentanca, ki bo nastopila v ekipni konkurenci na 100 km in na dirki posameznikov. Zanimanja za SP v Beljaku je v Sloveniji ogromno, organizatorji pa so pripravili posebne »kolesarske turistične« karte. Po predvidevanjih si bo vsa tekmovanja prvenstva ogledalo kakih 10 tisoč ljubiteljev kolesarstva.
Prvenstvo se bo začelo 1. septembra, ko bo ekipna vožnja za ženske na 50 km, zaključilo pa se bo 6. 9., ko bodo profesionalni kolesarji prevozili 269 km dolgo progo v okolici Beljaka. Med drugimi pričakujejo nastop Američana Lemonda ter Irca Kellyja.
Šah: Ljubojevič brez možnosti
SIRAK — Na medeonskem turnirju za določitev izzivalcev svetovnega prvaka v šahu, si je včeraj Jugoslovan Ljubomir Ljubojevič z remijem proti Kubancu De la Villi zapravil še zadnjo možnost, da bi se prebil med osmerico izzivalcev. Za ostalimi nasprotniki Ljubojevič sedaj zaostaja za celi dve točki.
Košarka: Sabonis operiran
MOSKVA — Sovjetskega košarkarja Arvidasa Sabonisa več mesecev ne bo na igrišču. Po pisanju Pravde so ga namreč operirali na ahilovi tetivi. Časopis nič ne pove, kdaj so operacijo opravili, dodaja pa, da je Sabonis trenutno na okrevanju.
Tenis: poraz Connorsa
STRATTON MOUNTAIN (ZDA) -Že v prvem kolu mednarodnega teniškega tunirja za Grand prix je 23-letni Američan Greg Holmes (121. na lestvici ATP) s 7:5, 7:5 premagal rojaka Jim-mya Connorsa.
Nogomet: nadaljujejo se prijateljske tekme
Favoriti še daleč od optimalne forme
Italijanske nogometne ekipe prve in druge lige se pridno pripravljajo na bližnje prvenstvo. Tudi včeraj so odigrale vrsto prijateljskih tekem, čeprav nasprotniki seveda še zdaleč niso bili enakovredni. Tako je Juventus premagal svojo mladinsko vrsto z gladkim 5:0. Jan Rush je dal kar tri gole, ostala dva pa sta dosegla razmeroma malo znana Buso in Piano.
Prvoligaš Roma pa je premagal ekipo Lodigiani s 4:0. Tudi na tej tekmi se je izkazal novi »tuji nakup« Voeller, ki je dosegel dva zadetka. Ostala dva gola pa sta dala Di Carlo in Agostini.
Tudi državni prvak Napoli je včeraj igral svojo prvo prijateljsko tekmo. V Trentu je s 3:1 premagal domačine, ki nastopajo v C-l ligi. Strelci so bili Giordano, Bagni in seveda Maradona. Dobro je tudi igral novi Napolijev tujec Ca-reca, ki se je očitno ujel z novimi klubskimi tovariši. Avelli-no je pregazil ekipo Abbadia San Salvatore, ki nastopa v 2. AL. Izkazala se je vsa ekipa, tujec Schachner pa je zabil dva gola.
Seveda se tudi drugoligaši pripravljajo na bližnje prvenstvo. V prijateljski tekmi je Bologna premagala Čatanio z 1:0 z golom Salvadorija, Bari pa je nasul kar osem golov ekipi iz Borga Pace pri Pesaru.
Včeraj so tudi objavili spored za vso sezono italijanske državne reprezentance. Že 23. septembra bo igrala prijateljsko tekmo z Jugoslavijo. 17. oktobra bo na sporedu povratna kvalifikacijska tekma za evropski pokal s Švico, le mesec kasneje pa bo v Neaplju povratna tekma v isti konkurenci s Švedsko. Petega decembra bo Italija igrala proti Portugalski, spet za evropski pokal.

Vratar Rome Franco Tancredi med treningom
svetovno atletsko prvenstvo v rima 29* 8, - 6. 9.
Daley Thompson: nemško obleganje
o* H -
^Osto 6sC
Od 29. avgusta do 6. septembra bo v Rimu drugo svetovno atletsko prvenstvo. V že dobri žetvi rekordov se počasi izluščajo tudi abstraktne zgodbe, ki borbam za suhe številke dodajajo nekaj pestrosti tudi za manj zahtevnega poznavalca atletike.
V seriji prispevkov bomo skušali podati nekaj takih situacij.
Atletsko tekmovanje v deseteroboju utegne biti za nestrokovnjake tudi nezanimivo, velike prireditve zadnjih let pa so predvsem po zaslugi Britanca Thompsona in Nemca Hingsena privedle na površje tudi ta izbor panog.
Thompson je nesporen junak zadnjih let in prav ob priliki OI, SP in EP je redno nastopal na izredni tehnični ravni.
Kako bo letos v Rimu?
Tako za Thompsona kot za Hingsna leta tečejo in za Britanca je značilna velika štednja moči, ki jih troši res samo v tistih priložnostih, ko gre zares. Koliko bo letos veljal mogočni Daley, je težko reči, verjetno pa se za druge končno odpirajo konkretne možnosti uspeha. To verjetno ne velja za Hingsna, ki si je pred kratkim nalomil rebro in kake tri tedne ni mogel trenirati. Hingsen bo startal v Rimu na SP, glavni nemški adut pa naj bi bil Sigfried Wentz, »Siggi« za številne oboževalke njegove res rambovske postave.
VVentz je letos zbral največ na svetu: 8.645 točk. Res ima nekaj težav z mišicami in na nemškem državnem prvenstvu iz previdnosti ni startal, verjetno pa je on tisti, ki bo najresneje napadel Thompsona.
Manjši ali večji problemi z zdravjem najboljših bi sicer lahko tudi
ovrednotili drugo garnituro. V njej je zelo reden pri kakih 8.450 točkah Voss iz NDR. Vrednost ostalih je vsaj na papirju taka, da bi ne smeli poseči v borbo za prvo mesto. Omeniti gre Američana Brighta (8.340) in Francoza Mottija (8.327). Sovjeti svojega letos najboljšega Nazarova (8.322) niso prijavili za SP in bodo s Tarnoveckim (8.148) startali brez stvarnih možnosti za uspeh.
V svoji dolgi življenjski dobi je doživelo točkovanje rezultatov številne spremembe in prilagajanja razvoju atletike. Tako je na primer v letih '60 Tajvanec Kwang dosegel rekord le zaradi odličnega skoka s palico, ker tablica še ni upoštevala orodja iz steklenih vlaken. Zadnjo teh sprememb so uvedli z začetkom leta 1985 in z njo so primerno ovrednotilitek na 1500 m, ki je prej veljal le za nujno zlo vsakega deseteroboja, brez pravih koristi za končni seštevek.
Po starih tablicah je bil svetovni rekorder Hingsen (8.798 točk), Thom-
pson pa je na OI v Los Angelesu zbral le točko manj! Po novih tablicah je bil Hingsen zapisan z rezultatom 8.832 točk, Thompson pa z 8.846. Britanec se tega »birokratskega« rekorda ni posebno veselil. Mednarodni zvezi je predložil dokumentacijo fotofiniša teka na 1500 m iz OI v Los Angelesu s prošnjo, da bi dokument bolje proučili in čas popravili za eno desetinko sekunde, ki bi zadostovala za pravi rekord. Brezuspešna prošnja ga je pripravila, da je lani na EP v nemškem Stuttgartu le za las (8.811 točk) zgrešil nov svetovni rekord. Neuspeh so ob priliki lanskega EP pripisali mestoma zelo neugodnim vremenskim razmeram.
Thompson je znan tudi kot kritičen opazovalec okolja. V Los Angelesu se je preko priložnostnih napisov na maj-ci lotil ameriškega nacionalizma, lani pa si je bolj dobrohotno privoščil Nemcev, ki ga do zadnjega trenutka niso hoteli priznati za kralja.
Na sliki: Daley Thompson
BRUNO KRIŽMAN
Čeprav so prvenstveni boji še daleč
Slogaši že na pripravah
Čeprav smo šele dobro zakorakali v mesec avgust, so se za dober del športnikov in športnih delavcev ŠZ Sloga počitnice praktično že končale.
V soboto, nedeljo in ponedeljek so člani kar se da aktivno pomagali pri tradicionalnem poletnem društvenem športnem prazniku, v sredo pa so se prvi športniki s svojimi trenerji odpravili na skupne priprave. Poletne priprave so za to (in ne samo za to) naše športno društvo že dolgoletna tradicija in kot običajno so se tudi letos prvi podali na delo mlajši odbojkarji in odbojkarice, in sicer fantje druge ter dekleta tretje in četrte ekipe. Po nekajletnih pripravah ob morju so se pri Slogi letos odločili za hribe, izbrali pa so si Bovec. V tem lepem slovenskem turističnem središču, tik ob robu Triglavskega narodnega parka, torej na res čistem gorskem zraku, bodo mladi športniki ostali osem dni. Trenirali bodo, kot je na tovrstnih pripravah že običaj, dvakrat dnevno, vadili pa bodo v novi telovadnici, ki je nadvse funkcionalna in zelo prostorna. V glavnem
bodo pilili vse osnovne odbojkarske prvine in osebno tehniko, manjkalo ne bo seveda niti igre.
V okviru športnega združenja Sloga je odšlo na priprave tudi nekaj igralk najmlajše generacije odbojkaric ŠD Kontovel, to pa v duhu novega sodelovanja med našima dvema društvoma, o katerem bomo obširneje in z vsemi podrobnostmi še poročali. Vodja celotne odbojkarske odprave je prof. Ivan Peterlin, nekaj več kot 40 odbojkarkev in odbojkaric pa bodo trenirali še Tanja Conestabo, Mario Čač, Maksimiljan Gulič, Marko Kerpan in Branko Sain. Gre torej še za mlado, a že preizkušeno garnituro trenerjev, ki bodo seveda tudi v prihodnji sezoni stali ob strani tem svojim varovancem in jih spremljali skozi celo vrsto mladinskih prvenstev, ki jih čakajo.
Če bo slogašem v Bovcu tudi vreme naklonjeno, potem lahko že zdaj napovemo, da bodo te priprave prav gotovo uspešne. Telefonska številka udeležencev je v hotelu Alp 03865 - 86040.

šport m primorskem
Nogometaši se pripravljajo
V Ljubljani so izžrebali pare za tekmovanje v slovenski nogometni ligi. Kot je znano, letos v SNL tekmujejo tri primorska moštva: Koper, Izola in Vozila. Vse tri ekipe se na začetek prvenstva (23. avgusta) že pripravljajo. V program sodijo tudi številna prijateljska srečanja. Letošnja novost v primorskem nogometu je primorska nogometna liga, v kateri bo igralo 12 moštev (po 6 z Goriškega in s Koprskega).
Konec prejšnjega tedna je veliko pozornost vzbudila maratonska košarkarska tekma v Kopru med domačo ekipo in Novo Gorico. Po 24 urah so
zmagali Koprčani z rezultatom 2191:2025.
Zelo živahno je zadnje dni v Ajdovščini, kamor prihajajo na priprave številna rokometna moštva. Na Policah imajo namreč dobre možnosti za vadbo.
Primorski športniki so prisotni tudi na mednarodnih prizoriščih. Novogoričan Rafko Marinič in Koprčanka Leonida Smerdu sta udeleženca evropskega prvenstva v atletiki v Birminghamu, koprska veslača Matjaž Klančar in Boris Črnac pa svetovnega mladinskega prvenstva v Kolnu. (DK)
Po torkovem zboru že v polnem teku priprave Jadrana
Jadran - sproščen začetek za precej zahtevno sezono
Peter Brumen bo tudi letos na Jadra-novi klopi
V torek so se zbrali po več kot enomesečnem premoru. Poslušali so najprej besede predsednika Edija Krausa, nato pa še okvirni tehnični plan trenerja Petra Brumna. Jadranovi košarkarji se torej postopoma vračajo v žarišče pozornosti. V tem tednu se bodo v glavnem prilagajali na žogo in urili osnove individualne tehnike, s prihodnjim tednom pa bo začel ciklus pravega naprezanja, ki je konstanta vsakega uvoda v sezono v katerikoli športni panogi.
Jadranovci so na prvem sestanku, neposredno pred prvim lažjim treningom, izvedeli tudi za nekaj korenitih sprememb v zvezi s samo letošnjo moštveno sestavo.
Jadranovi košarkarji so se zbora udeležili v že zadovoljivem fizičnem stanju. To smo opažali, ko so za ogrevanje igrali med sabo nekaj minut, kar predpostavlja, da imajo za sabo že nekaj samostojne aktivnosti, to pa jih bo v dokajšnji meri razbremenilo v fazi nepriljubljene telesne priprave. Novosti v letošnji postavi
Na drugem mestu posebej poročamo o Lokarjevi defekciji. Poleg Marka Lokarja sta izostala Štefan Gulič in Valter Sosič, ki se bosta v kratkem zanesljivo pridružila ostalim.
Nova člana zamejskega izbranega moštva bosta letos Štefan Persi in Lo-ris Zobec. Persi je svojo dosedanjo košarkarsko pot prehodil v vrstah openskega Poleta. Visok je 182 cm, igra v
Med torkovim prvim treningom
vlogi beka in se odlikuje predvsem v protinapadu ter s spretnim prodiranjem v nasprotnikovo obrambo. Z Jadranom je že nastopal na nekaterih prijateljskih srečanjih in na turnirju Don Bosca, na katerem se je izkazal v finalni tekmi s Stefanelom. Loris Zobec pa je doslej igral v Borovi in v Bregovi članski postavi. Po mnenju mnogih domačih trenerjev je Zobec (198 cm), po fizičnih dispozicijah, eden večjih talentov slovenske zamejske košarke. Žal je z redno vadbo začel razmeroma pozno, letos pa je odločil, da se bo preizkusil pri Jadranu.
Največ pričakovanja pa vlada za prihod Fabia Banella, 200 cm visokega centra, člana tržiškega Solvaya (prej Italmonfalcone), ki je v minuli sezoni nosil dres videmskega Fantonija, v katerem pa ni dobil preveč priložnosti za igranje. Videmski klub bi Banella potrdil tudi letos, zaradi težav na delovnem mestu pa je igralec izrazil željo, da bi se vrnil v nižje kategorije, tako da bo letos ojačil Jadranov skok in igro pod košema.
»Novim« lahko prištejemo še Klavdija Starca, ki se je moštvu, po enoletni odsotnosti, končno le pridružil in bo lahko spet prevzel svojo vlogo graditelja igre.
Peter Žerjal »na Aventinu«
Najstarejši igralec Jadrana, playma-ker Peter Žerjal, se je na zbor predstavil »v civilu«, saj ni še gotov, ali bo nadaljeval z igranjem ali pa ne. Peter
Vzroki odsotnosti
Marko Lokar je letos imel svojo sezono. Bil je protagonist lanskega prvenstva, v katerem je resnično izstopal kot sončni žarek v megleni sivini in tudi med poletjem, ko se košarka in druge športne igre selijo z igrišč v kavarne in časopise, je bilo njegovo ime cesto v pogovorih izvedencev in ljubiteljev oranžne žoge, kot tudi na dnevnem in revi-alnem lokalnem tisku.
Lokar je že ob prihodu v Jadra-nove vrste govoril, da segajo njegove osebne košarkarske ambicije višje, kar je popolnoma razumljivo in utemeljeno. Fant je v igralskem smislu le pokazal nadpoprečno kakovost, tako da so že pozimi potekale razprave o njegovem potencialnem košarkarskem dometu. Na dlani je, da je sposoben za igranje na višjem nivoju, verjetno tudi v prvi ligi, saj je v tehničnem pogledu zelo popoln.
Ne razumemo pa, zakaj se ni udeležil zbora in prvega treninga s svojimi (bivšimi?) soigralci. Mar mu želja po prestopu v vrste Stefanela
prepoveduje, da bi do konca pogajanj med obema kluboma redno vadil pri Jadranu?
Menimo, da je za perspektivnega košarkarja, kakršen je Lokar, naravno, da se hoče preizkusiti na zahtevnejšem tekmovalnem rangu, hkrati pa ne odobravamo njegovega ravnanja in odnosa do svojega kluba in soigralcev.
(Cancia)
Loris Zobec, okrepitev pod košema
je izjavil, da je po tolikih letih igranja pač utrujen in da ne čuti več tiste volje do igre, ki je bila zanj značilna v vseh prejšnjih sezonah, tako da celo razmišlja o prenehanju z aktivnim igranjem. Dokončno se sicer še ni odločil, morebiti pa se bo v kratkem spet nalezel košarkarske mrzlice...
Skorajšnje obveznosti in spremenjen koncept
Že avgusta meseca čaka Brumnovo vrsto precej natrpan spored, da ne govorimo o septembru, ko bodo »plavi« zaposleni na kar štirih različnih frontah.
Zaradi težav posameznikov z vojaškimi oblastmi in s službenimi mesti, je dokončno odpadla možnost enotedenskih skupnih priprav v Sloveniji. Za nadomestilo bodo organizirali nekaj mikrociklusov, tako imenovanih »vikend priprav«, med katerimi bodo odigrali tudi trening tekme z moštvi iz tistih področij.
V prejšnjih številkah smo že najavili, da bo ognjeni krst jadranovcev že 21. t. m., ko se bodo v okviru turnirja Alpe Jadran pomerili z ljubljanskim Mineralom Slovanom. Odtlej bodo redno trenirali, nastopali na srečanjih Alpe Jadran, 12. in 13. septembra na turnirju Del Negro, ki ga prireja Ser-volana in ki se ga bodo udeležili še Stefanel, Ravenna in verjetno videmski Morena.
26. septembra pa bo startalo prvenstvo B-2 lige, ki letos predvideva ponovno uvedbo »playoff« končnice, saj so to zahtevala domala vsa udeležena društva. Lani je bila namreč liga, tudi zaradi pomanjkanja »playoff« precej manj zanimiva.
Peter Brumen je svojim varovancem povedal, da bodo letos nadaljevali z nadgradnjo taktičnih načel, po katerih so se ravnali v minuli sezoni, ob tem pa bodo nekoliko spremenili koncept igre, v smislu da bodo več vztrajali v formuli 4 + 1 (4 visoki igralci z enim bekom).
Letošnji cilj: uvrstitev v »pla-yoff«
Edi Kraus je med svojim nagovorom povedal igralcem, da glede na ponovno spremembo tekmovalnega sistema pričakuje uvrstitev v končnico lige.
Letos si torej lahko obetamo, da bo Jadran spet igral za vrh razpredelnice in menimo, da so fantje objektivno sposobni tega.
Doktor Danijel Žerjal bo v letošnji sezoni prevzel skrb za zdravstveno stanje Jadranovih košarkarjev. Mlademu zdravniku bosta po potrebi še pomagala dr. Egidij Martelanc in dr. Renato Štokelj, vsekakor pa bo odslej Žerjal nosilec uradnega naziva »društveni zdravnik«. Svojo pomoč pri sanaciji poškodb in v primeru posebne rehabilitacijske nege bo tudi letos nudil fizioterapevt dr. Igor Košuta.
IGOR CANCIANI
Najin prepir je bil vse hujši, grozila sva si že, da eden z drugim ne bova nikoli več plezala. Končala sva z jokom, takim, ki je iz naju preganjal za-dušujoči občutek strahovite napetosti, ki se je v preteklih dneh, ko je letelo kamenje okoli naju in so se vse bolj podirali upi o vrhu, nabrala v nas. Jokala pa sva tudi ob spoznanju, da bova zjutraj odšla pod tisto kamenje, ne zaradi sebe, ampak zaradi vseh tistih, za katere sva mislila, da se lahko potrdiva pred njimi le z vrhom.
Zjutraj sva odšla na pot sproščena, kot že dolgo ne. Tisti prepir in jok sta bila že kar čudežno zdravilna. Polna optimizma sva hodila proti skalam, najino prijateljstvo je bilo, vsaj tako se mi je zdelo, prvič zares iskreno. Opasti in seraki nad nama so bili povsem drugačni kot dan prej, nič več se ni zdelo, da bo vse skupaj zdaj, zdaj zgrmelo navzdol. Navdušenje je začelo kopneti takoj nad mestom, kjer sva z Matevžem obrnila. Trd, steklen led je bil poln najrazličnejših kamnov, jasnih znakov, da stena nad nama podnevi ne miruje. Kmalu mi je, zaradi mraza, odpovedal baterijski vložek čelne svetilke in v le medli lunini svetlobi sem .se, na konicah derez, pomikal navzgor. Potem je vsa ledena vesina, na kateri sem visel, grozljivo počila, kot bi se v njeni notranjosti nekaj ogromnega prelomilo. Le nekaj metrov višje sem se ob strašnem poku zdrznil še enkrat. Nazaj nisem mogel več, pohitel sem do prvih skal in pritrdil vrv. Beni je bil kmalu pri meni, že sem se odpravljal dalje, ko je počilo še enkrat - tokrat nad nama. Bliskovito sva se stisnila k steni in že se je usulo. Bil je pravi kamniti plaz, drobir in pesek sta naju krepko zasipala. Ena največjih skal je zadela Benijev nahrbtnik in ga raztrgala. Vsa zgrbljena sva stisnjena k steni čakala, ali bo priletela še kakšna. Potem je vse potihnilo in brez besed sva začela dobesedno bežati navzdol ob vrvi. Posvetovanje ni bilo potrebno; če se take stvari dogajajo že ponoči, v takem mrazu, je naravnost butasto še siliti naprej. Še v temi sva bila spet pri Trojki, za Machapuc-harejem je nežna rdečina oznanjala dan, ko sva začela sestop proti baznemu taboru. Bil je to že najin deveti dan na gori, zdelo se nama je dovolj.
Boginja žetve nas je tako, še zmeraj nasmejana, že drugič odvrgla k svojim nogam. Vendar pa je človeško upanje tudi bogovom nedostopno, ugasne ne tudi takrat, ko se zdi, da ni nikjer več poti, po kateri bi krenili. Tudi nam je ostalo in že isti dan, ko sva se z Benijem vračala v bazo, sva se začela poigravati z mislijo, da bi, če že nove smeri ne moremo spraviti skupaj, poizkusili v alpskem stilu ponoviti angleško smer. Le Andreju je bila ta najina misel takoj všeč, Čita, Igor in Matevž pa so pristali po nekaj dneh kolebanja. Spet smo se odpravili navzgor, pa morali še enkrat odnehati takoj nad taborom III. Andrej, ki je odšel iz tabora na ogled, je le za nekaj minut ušel plazu, ki je zdrvel po kuloarju, kjer naj bi potekal naš vzpon in za katerega smo že vnaprej vedeli, da bo, kar se objektivnih nevarnosti tiče, ključna točka te smeri.
Angleži so se mu izognili po snežnem razu na desni strani, vendar pa je bil ta zelo zahteven in preveč zamuden, da bi se ga lahko lotili na alpski način. Andrej je razmišljal le kako uro, potem pa je odločil, da odpravo, vsaj kar se tiče plezanja, dokončno zaključimo.
Nihče ni bil nad tem njegovim spo-
ročilom preveč razočaran. V mesecu dni nam je Anapurna pobrala preveč moči in volje, predolgo je ta dokončni umik visel v zraku, da bi se zdaj kdo razburjal nad njim. Zame je bil to prvi večji poraz v alpinizmu pa tudi v življenju nasploh. Bil je koristen vsaj toliko, da sem spoznal, kako ga ni treba jemati tragično, če sem zares poskusil vse, kar je v okvirih možnega in pametnega. Mislim celo, da smo te okvire nekajkrat že kar preveč prekoračili in imeli dosti sreče, da smo se na koncu zbrali v bazi vsi v enem kosu. Poleg tega pa mi je Anapurna dala tudi tisti čudoviti teden sneženja, ostali so prijatelji, s katerimi smo se tako lepo ujeli. Z Matevžem sva po tej odpravi, potem ko je Igor s plezanjem prenehal, Rado pa je bil več poškodovan, kot zdrav, zmeraj več plezala skupaj. Z Andrejem in Čito smo že v bazi začeli delati načrte za Kara-korum, kjer sta oba pred leti že bila in se želela tja, na vsak način, še vrniti. Tri leta kasneje smo načrt uresničili, le da Čite z nami takrat ni bilo; za zmeraj je ostal izgubljen v ledu prvega osemtisočaka na katerega je stopil - Valung Kanga. Le z Benijem in Lucianom se v gorah nisem več srečal. Kaže, da je neuspeh na Anapurni, imel za njuno nadaljnje plezanje dosti večji pomen, kot pri nas ostalih, in le poredkoma sem še slišal, da sta opravila kak pomembnejši vzpon.
Čakanje z zasneženi bazi. Se bo vreme končno uneslo?
Po Anapurni sem se začel psihično pripravljati za odhod v vojsko. Isto je čakalo tudi Matevža in Benija in skupaj smo si prizadevali, da bi nas sprejeli v alpski vod v Tolminu, kjer bi vsaj do neke mere ostali v stiku z gorami in plezanjem. Njima je uspelo, meni pa ne. Moral sem počakati in tako sem v zimi, ki mi je nepričakovano ostala na razpolago, odšel spoznavat še, tako opevano, ledno plezanje na Škotskem. Potem je bilo treba zares obleči uniformo. Leto dni sem preživel v Ljubljani ob le nekaj »ilegalnih« obiskih Julijcev in popolni odsotnosti vsakega treninga, leto dni ob človeški hinavščini in neumnosti. Cela vrsta dni je bila, ko sem vzdržal le tako, da sem spet vzel v roke Nejčevo pot ali Terrayeve Osvajalce nekoristnega sveta. Vse bolj sem spoznaval, da so gore in plezanje moje edino pravo življenje in prav tam sem se odločil, da pustim službo in jim, vsaj za nekaj let, posvetim prav vsak trenutek lastnih misli in dela.
Potem sem, nekega dne, spet stopil izza zidov, v življenje in pred mano je bila najpopolnejša vseh mojih odprav - Patagonija.
Manfred Kochnlechner
VEČSTOPENJSKO ZDRAVLJENJE S KISIKOM »Kisik je darovalec življenja«
OTTO VVARBURG (Nobelov nagrajenec)
Tako imenovano večstopenjsko zdravljenje s kisikom je razvil profesor Manfred von Ardenne v svojem, zdaj po njem imenovanem raziskovalnem inštitutu v Dresdenu. Izhodišče njegovega dela in razmišljanja je bila znana ugotovitev, da zasičenost krvi s kisikom s starostjo močno upade. To upadanje je doslej veljalo za neizogibno in za prav tako nespremenljivo kakor staranje samo. Profesor von Ardenne meni, da je za staranje človeka v prvi vrsti soodgovorna degeneracija pljuč. Ozko grlo pri nastajanju energije ni toliko pri dovajanju hrane kolikor v preskrbovanju organizma s kisikom. Dandanes ne more biti več sporno, da poslabšanje preskrbovanja s kisikom zanesljivo pospešuje staranje. Obrnjeno pa lahko sklepamo, da boljša preskrba s kisikom lahko ugodno vpliva na staranje. Pri Ardennejevi metodi zdravljenja je odločilno, da je učinek zdravljenja merljiv. Tako potrebnost terapije kakor njen uspeh je mogoče ugotavljati z merjenjem kisika v krvi. Zanimivo je, da se po izvedbi večstopenjskega zdravljenja s kisikom napetost kisika v določenih razmerah lahko ohrani dolga leta.
Osnovni pogoj za uspeh je sistematično stopenjsko zdravljenje, po katerem je tudi metoda zdravljenja dobila svoje ime večstopenjsko zdravljenje.
1.	stopnja: povečanje sposobnosti celice za sprejemanje kisika
2.	stopnja: povečanje koncentracije kisija v zraku, ki ga pacient diha
3.	stopnja: povečanje prekrvljenosti tkiva
Prva stopnja se začne z jemanjem zdravil, ki ugodno delujejo na izrabo kisika v tkivu. V ta namen vzame pacient pred vsakokratnim obravnavanjem s kisikom vitamin BI, vitamin C in magnezij ali kakšnega od ustreznih kombiniranih preparatov (na primer oxygenabund).
V drugi stopnji obogatimo s kisikom iz steklenice zrak, ki ga pacient diha. To povečano dovajanje kisika traja v celoti 40 do največ 60 ur, razdeljenih na 2 do 3 tedne. Z enostavno, tako imenovano nosno sondo za kisik je dovajanje kisika lahko. Pacient ga brez posebnih težav lahko vdihava tudi doma v naslonjaču ali med spanjem. Obvezna tretja stopnja obsega obvezne telesne obremenitve med posameznimi postopki (savna, gimnastika, plavanje, kolesni ergometer, potovanja, tek in drugo). S tem treniranjem krvnega obtoka dosežemo želeno povečano prekrvavitev celotnega organizma, odrediti pa ga mora zdravnik za vsako bolnikovo stanje posebej. Slika 11 prikazuje »normalno« opadanje kisikove krivulje z večajočo se starostjo in njeno zopetno rast, ki jo povzroči večstopenjsko zdravljenje s kisikom. Po profesorju von Ardenneju se v tej zopetni rasti pokaže povratek preskrbovanja s kisikom, kakršno je bilo v najboljših letih.
Ker gre pri tem za prvo regeneracijo (obnovo), se delovanje pri zdravih živih bitjih ohrani skozi daljše časovno obdobje. Delovanje se začne resneje zmanjševati šele takrat, ko začno prevladovati škodljivi vplivi, kot so pomanjkanje gibanja, civilizacijski strupi, našladila, infekcijske bolezni in drugo. Tudi tukaj velja, da se brez muje še čevelj ne obuje. Znova pridobljeno vitalnost je treba redno vzdrževati s telesu ustrezajočimi treningi. Zdravje ni nakupovanje čevljev in se ga brez resnega sodelovanja pacienta in njegove lastne pobude ne da doseči z niti ne vem kako presenetljivo cenjenimi čudežnimi kurami.
Večstopenjsko zdravljenje s kisikom zdravniki v splošnem predpisujejo pri vseh degenerativnih, kroničnih boleznih, kot regeneracijsko kuro pri starostnih težavah in seveda še posebej tudi kot profilaktično, vnaprejšnje varovanje in zdravljenje, ki zavira staranje. Po profesorju Ardenneju opazimo pri večstopenjskem zdravljenju s kisikom trajno terapevtično delovanje zoper arteriosklerozno in pa profilaktično, vnaprejšnje varovalno delovanje zoper srčni infarkt ali morda celo tudi zoper rak in s tem zoper najpogostejše dandanašnje vzroke smrti. To zdravljenje in obravnavanje obsega zelo univerzalno metodiko naravnega zdravljenja, ki se ji obetajo velike možnosti uporabe v preventivni medicini prihodnjega časa. Vsa navodila in pojasnila, ki zadevajo tehniko večstopenjskega zdravljenja s kisikom, daje firma Eumatron (Medizin-GmbH, Postfach 900 572, 8000 Miinchen 90).
Knjiga bo izšla jeseni
pri Založništvu tržaškega tiska
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
L.
in tiska W V
ZTT
Trat
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
6. avgusta 1987
Ob triumfalističnih izjavah Reaganove administracije
Revščina v ZDA je postala še bolj tragična kot doslej
WASHINGTON — »Nedvomno ni korak naprej na poti napredka podatek, da se je odstotek revežev v Združenih državah Amerike leta 1986 znižal s prejšnjih 14 na 13,6 odstotka.« To je v bistvu odločen in trd odgovor dobršnega dela ameriškega tiska na triumfalizem Reaganove administracije ob objavi »dosjeja revščine« prejšnji teden.
»Grozljivo je spoznanje,« komentira Newsday, »da ostajajo nekateri brezbrižni ob srhljivi stvarnosti 32 milijonov lačnih Američanov. Še bolj grozljiva je ugotovitev, da ob tem nekateri govorijo o gospodarski rasti in hvalijo družbene in politične strategije reaganizma. Nihče ne bi smel pozabiti,« poudarja dnevnik, »da je prav sedanja administracija kot nobena pred njo drastično klestila po vseh oblikah socialnega skrbstva.«
V preteklosti so se washingtonske administracije vedno potrudile, da so olajšale vsaj lakoto najrevnejših slojev z boni za nakup hrane in z brezplačnimi šolskimi menzami,
ki so otrokom najrevnejših slojev omogočile zdravo prehrano.
Statistični podatki o revščini glede na letne dohodke družin pa niso edini pokazatelj revščine. Še bolj verodostojen podatek o bogastvu in napredku neke družbe je indeks otroške umrljivosti. Če torej upoštevamo, da je povprečni letni dohodek na osebo v ZDA med najvišjimi na svetu, je dobesedno sramotno, da je v ZDA indeks otroške umrljivosti 11,2 promila, kar uvršča zahodno velesilo na 18. mesto v svetu.
Pri razčlenjevanju podatkov o 13,6 odstotka revežev pridemo do podatka, da je 22 odstotkov revežev otrok, od teh pa kar 45 odstotkov temnopoltih otrok. Za državo, ki jo Reaganova administracija svetu prikazuje kot Indijo Koromandijo in jo daje za zgled svobode in napredka, je dobesedno sramotno,' da lahko v povprečju le eden od petih otrok računa na boljšo bodočnost, vsi ostali pa so obsojeni na revščino.
Vietnamski begunci v Hongkongu

Približno 100 vietnamskih beguncev je priplulo s tremi majhnimi čolni v hongkonško pristanišče	(Telefoto AP)
Prigrizek v sveži vodi
Vročini se lahko kljubuje na razne načine. Zakonca Liguori sta se odločila, da bosta nekaj hrane zaužila kar v sveži vodi	(Telefoto AP)
Več žensk v državnih službah in na vodilnih funkcijah
RIM — V zadnjih letih se je znatno povišala prisotnost predstavnic nežnega spola, ki so zaposlene v državnih službah. Do teh zanimivih zaključkov je privedla raziskava, ki je podrobno analizirala pojav o zaposlitvi žensk v obdobju 1961-1986. Analize, ki so jih izvedli pod pokroviteljstvom ministrstva za zaklad, so zgovoren pokazatelj, da je vedno več žensk zaposlenih prav v kaki državni službi.
Če malo bolj natančno pregledamo rezultate raziskave, vidimo, kako se ženske v tem obdobju vedno bolj nagibajo k službam, v katerih so bile doslej zastopane v zelo nizkem številu in ne stremijo več samo k poučevanju, kjer so imele in imajo še vedno svoj fevd. Zanimive so predvsem ugotovitve, da je najbolj občuten vstop žensk na razna vodilna mesta prav v javnih upravah. Gole številke nam
kažejo, da je danes v javnih službah zaposlenih prav toliko moških kakor žensk, saj je, od skupno 1.800.000 zaposlenih v državnih službah, kar 930.000 predstavnic nežnega spola, medtem ko je bilo pred 25 leti to število znatno nižje. 89 odstotkov žensk, ki so v tem obdobju prvič stopile v službo, se je odločilo prav za kako državno službo. Kam vodi torej vse to? Morda grozijo moškemu hudi časi, tako da bo moral v kratkem mož zamenjati ženo v »tipičnih« gospodinjskih poslih? Če je morda ta hipoteza predrzna in neutemeljena^ je pa res, da je trend, ki ga je izsledila omenjena raziskava, resničen dokaz, da v zadnjih letih vedno večje število žensk rado aktivno poseže v javno življenje.
V severnem delu Gane odkrili ostanke starodavne kulture
AKRA — V Gani so po daljšem znanstvenem delu odkrili ostanke staroafriške kulture. Arheološke raziskave v severnem delu države so končno obrodile zaželene sadove. Na dan je namreč prišla starodavna kultura ljudstva Koma, ki je svoj čas cvetela v dolini med rekama Sisli in Kulpawn. To območje je široko približno 23 kvadratnih kilometrov in je na njem 27 naselbin, v katerih ljudje govorijo narečje konni.
Arheologi so najprej našli mnogo zelo prefinjeno izdelanih kipcev. Jezdeci na kipcih jahajo konje ali kamele in predstavljajo najpomembnejše družbene sloje tistega časa: kralje, plemiče, bogate trgovce itd. Ti kipci pa so tudi izreden zgodovinski dokaz. Pričajo namreč o dejstvu, da je nekoč potekala trgovska pot kar skozi saharsko puščavo. Za gansko ljudstvo je bila trgovska izmenjava pravi vir bogastva. Ljudstvo Koma je imelo trgovske stike predvsem z glavnim mestom Malija Menne in Kongaom, glavnim mestom askijskega cesarstva. Ti dve kulturi sta bili oddaljeni približno 400 oziroma 500 kilometrov od severne Gane.
V bivši nekropoli je prišlo na površje še mnogo drugih predmetov in raznih ostankov zgodovinskega pomena. Vse to je zgovoren dokaz, da je ljudstvo Koma doseglo visoko stopnjo kulture in napredka. Arheologi sedaj vztrajno iščejo
ostanke bivališč, ki bi morali potrditi teorijo o bogati kulturi ljudstva Koma.
S posebnimi tehničnimi pripomočki so ugotovili, da nekropola Koma sega približno v 15. ali 17. stoletje. Na podlagi mrliških oblačil skušajo arheologi tudi ugotoviti osnove običajev in mrliških verskih obredov.
Vsak grob je zgrajen na poseben način. Obdajajo ga kamni, ki so postavljeni v krog. Na sredi tega idealnega kroga leži grobnica, ki je ovenčena s školjkami in raznimi drugimi kovinskimi okraski. Mrliči so imeli pri sebi mnogo posod, v katerih je bila hrana, pijača in razni darovi. Pred grobom rajnega so svojci, preden so ga pokopali, vedno žrtvovali živali. Po navadi so darovali bogovom kozo, kravo ali ovna. Družina pa je h grobu postavila razne predmete za vsakdanjo rabo, npr. vaze, orodje, kipce s človeško in živalsko podobo itd.
Nad grob so po navadi nasuli visok kup zemlje, ki je bil širok od 4 do 30 metrov, v višino pa je segal od 50 centimetrov do treh metrov. Nato so premer grobnice obkrožili s kamni. Grobnice s podobno tehniko izdelave so našli tudi v Maliju, v Senegalu in v Gambiji. Vse skupaj pa sodijo v srednjeveško obdobje afriške kulture.
Tamilski gverilci vračajo orožje Konec je dolge državljanske vojne
COLOMBO — Vse kaže, da je štiriletne državljanske vojne v Šri Lanki vendarle konec. Odločilen korak za to sta prejšnji teden storila šrilanski predsednik Junius Dažajavardene in indijski prvi minister Radživ Gandhi, ki sta sklenila zgodovinski kompromisni sporazum. Srilanska vlada se je obvezala, da bodo Tamili živeli pod enim samim upravnim okrožjem, v katerem bodo imeli visoko stopnjo avtonomije, indijska vlada pa v zameno ne bo več finančno in vojaško podpirala tamilskih gverilcev.
Vendar so ostali mnogi, kljub soglasju državnih vodstev obeh držav, skeptični do možnosti dejanskega uveljavljanja sporazuma. Težko si je bilo zamisliti, da bodo tamilski »tigri« kar tako odložili orožje in sprejeli sporazum, ki ni ugodil vsem njihovim zahtevam — najpomembnejša je bila ustanovitev samostojne države — odpira pa jim izredno dobre možnosti razvoja.
Na sliki (Telefoto AP): mladi tamilski gverilci nosijo v posebne zbirne centre, ki jih nadzoruje indijska vojska, vso svoje orožje in municijo.