St. 31 MMu mn i	anttft niim
Ir.M*. IzrtemS pondeljek. vsalUrednfRvo: ulica sv DIJANA
As'Skcga «. 20, I. nad«tropfe«^pMC - pošiljajo aredoUtvu.
pf*r« se ne sprejemajo. folcopl* ^ \ie vrst- a — Odgovoi •
Prof. P. Peric. — LestMk tiskara« Edinost. £ tiskarne BdltiosL n --..m
tvate tt mesec L 7.-, S mertce L' ma pol leti L 32.— la celo leto L M.—
Za Inozemstvo mesečno 5 lir fttk — telefon uredniitrt ta uprave 9L
Prvi oSfni zbor u polit, društva „Edinost"
dna 2. svečana 1375.
To poročilo pišeano po «Kroniki podi-iične^a društva EdirnosU, debelem zvezku, ki ohsega zapisnike in poročila <o društvenih in odborovih sejah in zborovanjih in o vseh važnih društvenilj in političnih dogodkih od prvega, posvetovanja za ustanovitev društva do leia 1902. Prva poročila je napisal pok. Ivan Dolinar.
V uvodu piše kronika:
<Diie 2. februarja je bil za politično društvo f,Edinofct" v resnici slaven dan. 2e ob 3. uri (zbor je bil sklican za 3. uro oop.) zbirali so se okoličani in meščani po vasi; ob treh se je začela polniti dvorana v stari šoli pri Sv. Ivanu, katera se je za ta dan v najem vzela. Z »dkna vihrala je mikavno Slovenska trobojnica. Dvoraua je bila nenavadno lepo okinčana ter z vsemi potrebnimi rečmi za glavni zbor preskrbljena, lepi oder z ličnimi plahtami pogrnjen... na straneh s4ovei 'j grbi z društvenim grbom eto. Za komisarja je fungiral nadkomisar g. Vidic, počastili so s svojim pohodom gg. dr. iT»izjak, dr, Kafka, sosurednik pri ,,Triesterci", in \iitez Wittman svetovalec pomorske vlade.*
fca ^njizr - Juf
Trstu, v Četrtek 5. februarja 192S.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik L
cDINOST
številke v Trsta ta okolid po 90 cmL — Of Issl se rafun»Jo r (72 mm.) — Oglasi trgovcev te obrt sikov mm po 40 cent poalaafc* te vebUa p« L 1.—. ogteat feaanrife zavodov ps L 3 ~ DUM s|M po 30 oesL beseda, aajataaj pa L 1 — Oglasi, naročata« in rtklamad)« m potiljajo iafcI|ačao Mprav* Cddaostl, v Trsta, ulic« sv. Tuačm* Aslikega fitav. 30, L itetnris — Tek*« »adatffra ta ■»car* 11-47.
reformo vodilnega resda, a katero bi bal* olooAica oropana avojega zastopstva. Izreka nado, eda bodo nasprotniki svojo krivico spoznali m, videč našo sloščiao, nam dovicdili naše pravice. Če bomo zadovoljni, postanemo še večji prijatelji z mestom in pokorni sinovi naših mestnih očetov*. Dolinar je na to govoril o gospodarskih razmerah. Zahteva več šol da se naši ljudje bolje izobrazijo in s tem postanejo boJg spoUobni za gospodarstvo in zaslužek. Seveda zahteva šole v materinem, slovenskem jeziku, ker v tujem jeziku poduk nima uspeha. Obljublja, d* bo društvo skrbelo za gospodarstvo in omiko*, ker je to važno za napredek naroda.
Svetoivanski kaplan Križman je v svojem navdušenem govoru pozivaj na dela in slogo po zgledu in naukin našega prvega pesnika Valentina Vodnika.
Slednjič se je vršila volitev odbora. Izvoljeni so bili za podpredsednika Štefan Narf-Všek, za tajnica Antom Trobec in Ivan Dolinar, za odbornike Ivan Sancin, Skedenj, Ivan Purič, Rocol, Grijane Ivan, Bsr-kotvlje, Urbančič Miha, Bazovica, in Ivan Naibergoj, Protsek, za namestnike pa Lo-vrcnc in Andrej Sancin. Davorin Krpan, Žuljem, Gusttinčič, Mart-lame Andrej, Ra-žem Andrej, Sosič Ivan Marija in Ukmar Silvester.
Občni zbor je bM zaključen pozno v noči.
Seja senata
V šestih letih Italijani ?
NADALJEVANJE RAZPRAVE O GENTILEJEVI REFORMI — SEN. TOLOMEI PROROKUJE NARODNO SMRT TUJERODCEM
RIM, 4. Podpredsednik Mariotti je I cPonavljam ta!* Sen. ViteHi: Dovolite g.	.
otvoril sejo senata ob 15. uri Po odobritvi Gentile, da stopim na univerzo, kljub te-1upornikov Abd E1 Krima. Ko prečita Uo-zapisnika o včerajšnji seji je senat nada- mu, da nimam fašiOovske duše. — Pntr-.riot progla^ k± priporoča francoskim vo-
Seja ministrskega sveta RIM, 4. Ob 10. uri se je sestal ministrski svet. Razpravljal je o običajnih upravnih zatdevah. Jutri ob 10, uri se zopet sestane ministrski svet.
Umetnik — dobrotnik RIM, 4. Ministrski predsednik je sprejel v palači Chigi sivvnega ameriškega umetnika Johna Edmonda rry Iryalar. ki je izročil ministrskemu predsedniku 125 tisoč lir za vojne sirote.
Sefa francoske zbornice
r
Komunistični poslanec Doriot priporoča francoskim vojakom v Maroku, da dezertiralo
PARIZ, 4. Seja poslanske zbornice se je pričela cab 10.05. Zbornica je raspravljala o rezervatirfh členih vojnega proračuna. Komunistični poslanec Doriot je kritiziral francosko kolonizacijo v Maroku ter poveličuje poveljnika maroških
Ijeval z razpravo o proračunu naučnega jevanje). ministrstva.
Sen. Ricci Corrado je govoril o važnosti vzdrževanja umetnin z oziram na gospo-Ob 3.30 se je zborovanje začelo. Na ederjdarske koristi. Generalni ravnatelj zavoda
Sen. Sanareli je ob zaključku! jakom v Maroku, da naj dezertiralo iz
Kellho tulili delavcev Je maslenih v Belgiji ?
BRUSELJ, 4. Uradna statistika pravi, da je zaposlenih v Belgiji približno 20 tisoči tujfh delavcev in sicer 15.600 v rudnikih, 4.300 pa v raznih delavnicah. Po narodnosti se delijo v Italijane, katerih je 5430, v Alžirce in Marokance, katerih je 3600, Francozom je 2100, Poljakov 2750, Nizozemcev 1200, Jugo^lovenov 400, Če-boslovakov 400, Rusov 130, Spancev 110, Nemcev 10, Luksemburžanov 100 in Angležev 63. Razun teh je zaposlenih v Belgiji tudi nekaj Abesincev, Švicarjev, Turkov ki Senegalcev.
Smrt baronice Vetsere
DUNAJ, 4. Kakor poročajo listi, je vče-ra-j v Badrm pri Dunaju urnria baronica Marija Vetsera, mati barosiese Vetsere, ki je'V zvezi s tragično, smrtjo avsirijskega prestolonaslednika Rudolfa,
Sodnijsko postopanje proti Castiglioniju ustavljeno
DUNAJ, 3. Po nalogu državnega pravd-ništva je bila ustavljena sodnijska pre-iskarva proti KamiJu Caistiglioniju, ker se je izkazalo, da je bil denarni zavod <rAll-
.	,, i	„_ ..	. . . - ,	je govoril o šokkih razmerah v Zgornjem
je -stopil predsednik ustanovnega odbora | ♦ Banea d Itaha* mu je izjavil, da pustijo, poa<jižIzrazi je svoje zadoščenje nad Nadlišek z dr. Bizjakom, komisarjem Vi-j tujci v Italiji okedi 2 milijardi lir na	šakko pc/litiko iiiiuisUov Gentileja m Ca-
dicem, zapinikarjem DoJinarjem. zača'snirni drugt menijo, da znaša ta srvota celo 2 ^^ ^ Zgorelem Poadižju. Upa, da bo pr. l	i-	—1 " milijardi m pol. Ako prištejemo Se pol ^^te,. Fedele šel po tej poti dalje; kajti
milijarde, ki joi potrosijo tujci za nakup delo prejšn^fa ministrov je poJagosna ures-umelnin, pridemo d« 3 milijard. Tuj« pri- „i^^valo načrt ministrskega predsednika kajajo v Italijo predvsem, da ei ogledajo -m ^ stremelo za na-eiintm raznarodo-
tajnikom Trobcem in „čaistnim gostom vitezom WittTnćcnom. Nato pred-^ednik — kakr*r pravi kronika — pozvončka in ti-heta nastane v dvorani, katera je več ko 200 rctdolju^ov obsegla. Njegov nagovor je bil ta-le:
«E>ragi rodaljt'bje! Iskreno in z veselim srcem pozdrajvljam vse naše brate Slovane iz okolice in Trst.-.: Danes smo se prvikrat ^ešli, odkir nam je namestništvo z dekretom 30. nov. 1874 pravila potrdilo«. Darscs 9e je obilno število bratov in vrlih Slovanov zbralo tudi iz daljnih krajev. Treba je povedati, zakaj skujemo to politično društvo. Političnemu društvu je pmi in najvažnejši namen, da se vse slovensko ljudstvo zloži, da zahteva soglasno ustavne pravice, da iste varuje, da stri narodno in gospodarsko zavest, da brani vse narodne in druge pravice. Dalje ima društvo podpirati in pospeševati materijalno in duševno korist sploh slovenskega ijudslva v državnih, občinskih, cerkvenih in državnih zadevah. Će do sed-j mej Slovenci v okolici in v Trstu ni bHo» praive sloge, da bi se ojstro branili pred silnem pritiskom in zaničevanjem našega naroda, bodi na tl za-naprej politično društvo skala, na katero postavimo trdno hrambo. Se nekaj dragi bratje, na krmcu gofvora, ker danes čas ne prepusti obširno govoriti, prosim vse ude pol. društva, kaite.i so uže vpisani in tiste, ki se vpisati hočejo, da mu tudi zvesti ostanejo. Naj ne bode na drevasu piškave-ga sada, ki prezgodaj pade na tla, terr»več vsi icistanimo zvesti do konca svojega življenja! Da ne bo .'o nekateri surovi Slovenci rekli, da bode pol. dru-štvo nehalo, kakotr to čitalnice nehale, zavrnimo take tepce, prazne glave, Id saami sebe v blato mečejo. Akioi bi bile čitalnice v redu vodje ne, bi še sedaj stale trdno. Politično društvo ima praivi namen za boljšo prihoinjost okolice in 'Sploh vseh Slovanotv in od njegovega dela se mora pričakovati dobrega sadu. (Gromovita pohvala.)*>
Sledilo je poročilo tajnika Trobca. Poro-čail je o pripravah za ustanovitev društva, o tisku pravil, o ivpi.9o<vanju članov (do clbčnega zbora 120), o dohotikrh (35 gold., in stroških (39 gold. 13 kr.) in pozi/al k složnemu delu. Naznanil je predloge ustanovnega odbora za definitivni odbor, ki so bili:
1.	za zgradbo lastne hiše, ki -se je imela nazivati cNar^dnr dam»;
2.	za odstranitev okrajnih načelnikov (oapi distrettuali) in vzpostavitev od ljudstva izbranih županov.
Dcjvršr! je svoje poročilo s pozivom, da naij vsi sledijo pozivom društvenega odbora m se pridno udeležujejo vseh društvenih prireditev; «Hvaležna nam bo za to naša majka Slava. Živela okolica, živeli okoličanih Tudi Trobec je žel gromovit aplavz.
* Na to je nastopil vitez Wittman in ko »se je oprostil, da ne zna slovenski in prosil dovoljenja, da govori italijanski, je pozdravil novo društvo in mu želel obilo 'uspeha v opravičeni brambi narodnih pravic, za katere se mora vsakdo potegovati z vsemi svojimi močmi. Vzkliknil je med drugim: «Nesrečen tisti, ki ne čuti za svoj narod!» (Kronika prinaša njegov govor v italijanskem jeziku.) Končal je s slovenskim vzklikom: Naprej! kar mu je pridobilo «gro-movrti aplavz*.
t0 Jf- ^ Bkjak soglasno z vzldi-kom izviofljen za društvenega predsednika. Prevzel je takoj predsedovanje in v lepem govoru se je zahvalil na časti, ki mu je ■bila podeljena. Obljubil je, da posveti društvu vse svoje sile, «da na postavni podla-, gi društveni namen doseže, da bo varoval
z
umetnine. Radi tega je dolžnost države,' vznjem drugorodcev, ampak za a^imiia-da skrbi za vzdrževanje spomenikov,,	__ kakor je rekel ministrski
umetniških palač, miuzejev itd. Od 1. 1875. predsednik — dovršila svojo asimilacijo dalje so se vzdrževali muzeji z dohodki, ^ y teku malo let bo ta tako napredo-
ki jih "je prinašala vstopnina. Med vq'no pa je država zasegla te dohodke in nakazala malo vsoto za ivadrževanje muzejev. Tako nadaljuje vlada tudi danes. V po-
vala, da se bo prebivalstvo popolnoma sprijaznilo z tkra-ienkn dejstvom, ko se bo Nemčija zopet postavila na noge. Nemci so dorbro rajjwsndf, kaj pomeni faši-
slovneen letu 1923.—1924. so znašali do-	od 12. mnroa 1923. Tu ni-
hodki muzejev 6 milijonov lir; proračim	ne gre ^ kako	stalni
pa izkazuje za vzdrževanje muzejev le 1,773.700 lir. Vlada bi morala pustiti muzejem vse dohodke.
Sen. Samarelli je pobijal Gentilejevo
obstoj nemštva, anapak za ukrep v svrho aOTnilacije novega ozemlja in zboljšanja gospodarskega poioea^ft. Dežela, ki šteje 90 odstotkov) kme4«u<v in lei se da torej
šolsko reformo. Ita&m ni potrebovala tako|lahko vlatdatii ^ biia nekdažj prepuščena rad skalne reforme; treba je bilo le spra- j	me^^evrlnib nemških izo-
viti »v sklad posamezne šolske zakone, i ^afe^ev; sedaj pa doraščajo nove gene-Sicer pa kljub termi Gentilejeva retorma j raci^ v t^^ ^^^anju, da pripada ni origmairta. Oentile je posnel veisko Po^^^ ^	Italiji. (Splošno odo-
stvari iz Casatijevega šolskega zakona, ki bravanje). Šole morajo nuditi pouk v ita-ga je cAo poslabšal. Vzel ye vseučiliščem •	^ Wstvo je razumelo, da mu
avtonomijo; profesorji si ne morejo večj ^ d^^e^ ^^ ^^ kor »ti •sanu »zbrati rektorja, ampak imenuje ga j	vUda ^ uJbr^a na šol^em polju
vlada.
Na univerzah bi bila treba osnovati univerzitetno policijo, da ne pride več do incidentov, ki so se odigrali pred kratkem.
Naučni minister Fedele: Vsem rektorjem som dal nalojg, da vdušijo nerede, naj jih povzroči kdorsibodi.
Sen. Sanarelli opiše dogodke ob priliki otvoritve univerze v Firenzah.
On. Fedele: Prisostvoval sera sam otvoritvi, ni točno, kar trdi govtornik.
Sen. Sanatrelli: Poročam to, kar sem čital v listih.
Predsednik: Ne prinašajte sem tega, kar poročajo časopisi. On. Fedele: V dvorani je bil isamo en izzivalec.
Sen. SanareJli: Jaz se sklicujem le na pisanje listov!
On. Fedele: Ponavljam, da je to, kar je bilo pisano, napačno; bil sem sam navzo-čen in imam vso pravico, da se mi verjame.
Sen. Sanarelli: Tam in v Rimu je prišlo do pretepov.
On. Fedele: Bila sta dva ranjena, v Rimu pa ni prišlo do pretepov.
Sen. Sanaretli: Univerze bi morale biti nedotakljivi azili. Duhove dijaštva so zekt razburile besede *sen. Gentileja, da morajo stopiti profesorji z vso fašistovsko dušo v avle, da jo vlijejo dijakom. (Sen. Gentile:
radikalnio mer, ki se zamore zdeti nasilna le z ozirom na napadce v. preteklosti Šol i položaj je bil tako neznosen, da je zahteval pouk nujne preuredbe. Že tekom enega leta so dosegle ljudske šole najboljše uspehe in v Šestih letih postanejo ▼si otroci ItaKjanL Kar se tiče srednješolske vzgoje, bi bilo želeti, da bi bil srednješolski pouk bolj praktično usmerjen. Priporoča, da se uporabljajo napram drugorodcem v Zgornjem Poadižju isti ukrepi, ki so se storik za Slovane z uvedbo študijskih štipendij na pazinakem zavodu. Prosvetna ministrstvo nag podpira v največji meri ustanove, kojih namen je, da širijo višjo izobrazbo. Vlada mora podpirati tridentinsiko Ijudsbvo, ki vrši veliko zgodovinsko misijo s tem, da asimilira v najkrajšem času obmejno ozemlje in zanese italijanstvo do Brennerja. Izvajanjem so sledili dolgi aplavzi in čestitke. Seja se prekine ob 17.15 in se zopet nadaljuje ob 17.30.
Sen. Vitelis je sicer priznal Gentile iti,
bune. Poslanec Mor ina ud opravičuje daijšem govoru fra-nocsska politiko, ter svetuje vladi, da okrepi v največji meri kolonizacijsko delo. Priporoča, da sprejme miroljubne ponudbe Abd El Krima. Ako bi slednji skušal motiti francoske interese v Mairoku, je vlada dolžna, da. postopa prodi njemu najstrožje. Ob 12.5 se seja zaključi. Proračunska debata se nadaljuje jutri.
Francoski tisk in včerajšnje glasovanje zbornice — Značilno tolmačenje lista «Figaro»
PARIZ, 4. Z ozirom na včerajšnje glasovanje zbornice za ukinitev francoskega poslaništva pri Vatikanu piše «Echo d« Pariš* sledeče: Sprejmemo sklep zbornice, kakfcršen je in se ne čudim;*. Značilno je, da so odobravali ustanovitev posebnega zastopstva pri Valikanu za al-zaško-lotarinške zadeve ravno oni, ki so glafacjvali v zbornici za ukinitev pravega francoskega poslaništva pri Vatikanu in da so oni, ki so gla.sovaV; za nadaljnje vzdrževanje francoskega poslaništva pri Vatikanu, odklanjali ustanovitev alza&ko-lotarinškega zastopstva. «Figano» pravi: Ker Alzacija in Lotaringija nista avtonomni, bo načelnik alzaško-lotarlnške misije v Rimu obenem zastopal tudi Francijo. Potemtakem niso ukinjeni odnosa ji med Francijo in Vatikanom. Medtem pa bo sv. stolica še nadalje ivtcdrževala v Parizu svojega apostolskega nuncija, čigar dostojanstvo in naloge ne bodo nikakor zmanjšane. _
Izgon ekomskega patrijarha
Zahteva grških generalov PARIZ, 4. Listi poročajo iz Aten: Vojni nrintsrt-er general Kondvlis je izjavil na serji ministrskega »veta, da bo podal ostavko, ako ne bo zahtevala grška vlada od Turčije, da se izgnani patrijarh Konstantin zapet ustoliči v Carigradu. Grčija ne sme sprejeti nobenega drugega zadoščenja in mora biti pripravljena tudi na vojno, ako bi .bila pettrebna v svrho uresničenja stavljene zahteve.
Tarčiia odklanja razsodišče
t zadevi patrijarhorega izona
PARIZ, 4. Zastopnik angorske vlade je objavil danes francoski vladi, da Turčija odklanja razsodišče v zadevi patrijarhovega iz-
. * v V .u
r	___,__________ .
da je dober filoznl; a ker je preverk	gona iz Carigrada. Izgon patrijarha Lz Cari
filozof, je bfl slab upravitelj, minister. Vse	grada — js poudaril turški poslanik — je
r	■ <1 _____•_____1___ n____1__________.1__]:__!-.,._
reforme so bile prenaglo izvedene. Program za srednje šole je veliko preobširen.
Seja je končala ob 18.45. Prihodnja seja se bo vršila jutri o!> 15. uri.
narodnost in da hočemo v miru živeti onimi, s katerimi smo po legi in naravi združeni*.
Oglasil se je zapet za besedo Trobec, da govori svoj okoristni govor za tržaško okolico*. Govor je hmma na slogo, poziv na združitev vseh sol, pn«sla<va narodne mosii in razlaga prognaana političnega dru-
Volilna taktika oMe v Jugoslaviji
Opozicija pripravlja abstinenco?
BEOGRAD, 4. Danes je dospel semkaj g. Ljuba Davidovič ter sa se čez dan vršile konference med zastopniki opozicije, ki se nahajajo v Beogradu.
Kakor je vlada obveščena, je bil glavni predlog, kako organizirati pri volitvah politiko abstinence. Glede alternative ali abstinenca že sedaj pri volitvah ali šele pozneje v Narodni skupščini, se voditelji otpozicije še niso zedinili. Oni čaka<jo, <ia izvedo, kaj 'se bo zgodilo z Radičevimi skrinjicami Za slučaj, da bodo odstranjene, so radi<čevci absolutno za to, da se slovesno proklamira volilna abstinenca celokupne opozicije. Z njimi se strinja tudi g. Darvidovič. SLS zastopa mnenje, da naj radičevci v tem slučaju glasujejo za daivttdovičevce, v Sloveniji pa za SLS. Radičevci so to zahteva odklonili, češ da so Radićeve množice protiklerikalne in protisrbiijanske in da bi bil tak sklep neizvedljiv. Kar se tiče volilne abstinence, se zdi, da sa isklenlii šefi opozicije neke vrste vzajemno podpora Sklepi se drže strogo tajno. _
Dolgovi Italije napram Zedfejeniai dria Pisno senatorja Bovaha.
PARIZ, 4. Agencija Havas dobiva iz Wa-
_	^ - -. _ . « . ---sh ing t ona: Načelnik komisije za zunanje ca-
stva. Posebno s« oznm na te<tai pretečo deve seoatar Bovah ie naslovil na Ujoika dr-
žavnega zaklada Melloaa pismo, v katerem ga prosi, da mu sporoči, če^je Italija že formulirala načrt za plačevanje dolga 2 milijard dolarjev, ki jih mora odšteti Zedinjsnim državam,	_
VpnMe Podonavske federacije
in ataliiče ČehodoTmške.
PRAGA. 4. Z ozirom na diskusijo o ustanovitvi Podonavake federacije pravi «Prager Pr£sse», da eksistirajo na bivšem avstrijskem ozemlju politično in gospodarsko neodvisne države. S temi mora računati vsak realen politik. Brezplodno je sanjati o ustanovitvi Podonavske federacije, kajti stvoritev takega političnega organizma bi imela za posledico iste konflikte, ki jih je provajala bivša habsburška monarhija. Razlika bi bila le sledeča: Medtem ko so v bivši monarhiji izvajali absolutno gospostvo Nemci in Ogri. bi imeli v Podonavski federaciji nadrladje Slovani. Tega pa Cehoslovalka nikakor ne želi. Sicer se dobro zaveda interesov, ki so skupni državam srednje Evrope; zato pa ti oče pospeševati potrebno solidarnost z gospodarskimi in političnimi pogodbami. S to realnostjo bi morale računati tudi druge države, Cci želijo mir. In v tem slučaju bi se morale končno odpovedati slehernim načrtom, ki merijo na ustanovitev Podonavske federacije.
le naravna posledica točnega izvrševanja lau-saimeske mirovne pogodbe. Mi nimamo nika-kega namena ovirati jd^rova-nje patrijarhata in nočemo izlivati Grčije. Torej s pravnega stališča ns obstoji nikak spor med Turčijo in Grčijo in radi tega je sleherno razsodišče v zadevi patrijarhovega izgona nepotrebno.
Grške grožnje Turčiji.
PARIZ, 4. «Petit Parisien» pravi: Tekom
gagovora z Larochejem je poudarjal Gevad
ey, da je Grčija ona, ki grozi radi patrijarhovega izgona z vojno. Saj se govori v Grčiji ravnokar prav mnogo o mobilizaciji- Grški ministrski predsednik se je že ponovno posve-toval z vojnim ministrom radi patrijarhovega izgona in grški tisk navdušuje svoje čitalci za oborožen napad na turško republiko. Kakor v Angori, tako vlada po vsej Turčiji po-polen mir radi patrijarhovega izgona.
Fraocoaki poslanik v Angori,
PAKIZ, 4. «Fig&ro» piše, da odide v kratkem v Angoro kot zast3pnik Francije pri turški vladi Franklin Bouillon.
Izjave turškega ministra o patrijarhovem izgonu
ANGORA, 4 Glede izgona ekumen-skega patrijarha je izjavil zunanji minister Kurari Kaj a Bey dopisniku lista «Haki-miet Mille», da je bil patrijarh Konstantin podvržen izmenjavi. Sicer pa je bil Konstantin imenovan za patrijarha, ko je bil že podvržen izmenjavi. Zadeva bi bila rešena že v početku, ako bi bil imenovan za patrijarha kak turški podanik, ki ne bi prihajali v poštev za izmenjarvto. In tako imenovanje more rešiti vprašanje tudi dane«. Treba je le malo dobre volje. Turška republika ne more nikakor dovoljevati, da bi *9e kaka tuja velesila posluževala kateretsibadi religije na turšktfi tleh kot političnega orodja.
Zvišanje davkov na opojne pijače v ZSSR
LONDON, 3. Ko je prišla v Rusiji sovjetska vlada, na krmilo, je svečano prepovedala sleherno izdelovanj« žganja. Ta prepoved je ostala v veljavi do konca januarja. Sedaj pa se je sovjetska vlada odločila za ukrep, ki je v polnem nasprotju z njenim dosedanjim zadržanjem napram alkoholnemu vprašanju. Dovoliia je namreč zop;t izdelovanje vodke ter uvedia monopol na žgfnje. Ta korak opravičuje sovjetska vlada s trditvijo, da ne more najti robenega drugega sredstva za poravnavo davčnega deficita Tudi na druge opojne pijače, kakor na pivo in vino, ki ga sedaj prodajajo v Rusiji zasebni trgo.vci, je naložila sovjetska vlada visoke davke.
VELIK POŽAR NA KAVKAZU 25 caeb zgorelo, 15 raajenih.
PARIZ, 4. Listu ^Daily Express» poročajo ia. Moskve, da je v mestu Baku izbruhnil velik požar, ki je zahtsval 25 človeških žrtev. Nadalje je bilo pri tej nezgodi 15 oseb težko poškodovanih. Ogenj je že dosegel petroleisxa skiad-ršča. Številni rešilni oddelki so prispeli na lic3 mesta, a tfažerijp ki traja že dva dni, je bilo otežkočeno radi močnega vetra. Podrobnejša poročila o požaru niso šo prispele.
Palme v snegu PARIZ, 4. Iz Bagdada prihajajo poročila, da je nastopila v Arabiji in Mezopotamiji zelo huda zima. Arabska puščava je pokrita z debelo snežno plastjo. Pod težo snega se Lomijo palme. Ker prebivalstvo ni dosedaj še poznalo tako hudega mraza in se ne zna pred njim zavarovati, so zmrznile števflne osebe.
Vsled nenadnih zaprek je moralo telefonsko poročilo iz Jugoslavije izostati.
Se nekoliko bistrenja
Začinmo zopet s sedanjo jezikovno praikso na državnih oblastvih.
Naš človek, ki pozna edino-le svoj materin jezik, je dobil od sodnije kak odlok v svoji pravdni stvari ali povabilo na kako razpravo v uradu, ali na licu mesta. Ker ne ve, čenvi m kam ga kličejo, mora letati okoli, in izgubljati čas, trositi denar, da najde koga, ki naij mu istvar raztolmači v njegovem jeziku. Končno najde zaželjene-ga — tolmača! Ravnici pa to napravo tolmačev — bodi v uradu, bodi izven urada — octklanjaimo mi dosledno, ker jo sraa-tra/mo iz tehtnih razlogov — na podlagi »Visakdajijih izkustev — kot stalno in neprestano veliko nevarnost za življenske interese našega ljudstva. Kajti: kje je jamstvo, da je tak tolmač res točno prevedel izpo?-vedi našega ljudstva v uradu ali da je tolmač izven urada točno raztolmačil vsebino spisa, došlega od oblastva?! Če pravimo ctočno», ne mislimo samo po besedi, ampak tudi po tv®em smisiu. Kje je tu gotovost, da je tolmač podal točno vse tanjščine ljudskega govora, ki so često največje važnosti za pravo in pravilno razumevanje vse izpovedi. In če je prevod netočen, če je izpoved naravnost izkrivljena ali po besedilu, ali po smislu? Ali ni *vt takem slučaju nevarncist, da bo sklep ali razsodba oblasti krivična za stranko v rije veliko materijalno Škodio. In tako dopisovanje v jeziku, ki ga stranka ne razume, oziroma tako netočno prevajanje, ko gre za življenske interese, ali materijalne, ali moralne — taka nesrečna praksa naj bi, vprašamo, odgovarjala praktičnim potrebam našega ljudstva?!
Ravno radi resničnih praktičnih po«treb ljudstva odklanjamo mi dosledno in odločno tako dopisovanje in tako prevajanje. Zahtevamo, naj se tudi pri nas uveljavi moderno načelo neposrednosti v občevanja med uradi in prebivalstvom, kakor ga zahtevajo vsi sodobni modri pravoslovci, ker vidijo v tolmačih in prevajalcih največjo nevarnost za pravilno in koristno poslovanje javnih uradov in posebej še za zanesljivost pravosodstva.
Zgodilo pa se je tc dni, da je tudi tržaški. cPiccolo* odklanjal sistem tolmačev in prevajal c o v;. Seveda to iz drugačnih razio-
ijpv in namenov, nego so odločilni za nas. IMenil je nekako: kain bi prišli, če bi morala uprava vzdrževati celo vojsko tolmačev in pre-rajalcev?! Zaio da je neogibno 4>otreima eaiojezićnost v uradnem posk*va-iiju. je potrebno, da je edino italijanski jezik uradni jezilk! Zato naj tudi stavazssko ljudstvo v tem jeziku — pismeno in ustme-no — občuje z uradi* Na isti predpostavi — odklanjanju tolmačev in prevajalcev izpovedi slovanskih strank — zahteva italijanski !*>t ravno nasprotno cd tega, kar zahtevamo mi! Izključenje jezika prebivalstva iz pismenega in iwtmenega uradnega poslovanja more Hcrteti le človek, ki nima ne smis&a za naloge uprave napram ljudstvu, ne srca za resnične koristi tega poslednjega.
Pri taki praksi pa ne trpijo le koristi ljudstva, marveč tudi nekaj drugega, velikega in neogibnega: zdravo in koristno razmerje med javno upravo} in prebivalstvom. Z izključitvijo našega jezika iz uradnega poslovanja se je podala državna uprava na zgrešeno pol! To tem bolj, ker ga ni 'V, resnici nobenega veljavnega razloga za tako zgrešeno in krivično prakso. Vprašamo samo: kaka nevarnost bi grozila državi, oziroma kako škodo bi imeli naši sodeželani Haitjanške narodnosti, če bi uradi občevali z našim človekosn, če bi ga za'siHšavaH in mu dopisovali v njegovem jeziku — v jeziku torej, ki ga edinega razume?! Nebesi interes, ne upravni ne italijanski ne bi bil prizadet pa tem! Edino eno bi bi-o prizadeto: razpaljeni nAcijon«-Jisiičisi pohlep po raznarodovanju našega ljudstva! S tem bi bilo terej odpravljeno jprav tisto, kar je v neizmerna škodo za korist? slovanskega prebivalstva in javne uprave in za ra^nerj-a rrreu to poslednjo 'tsrfuviob upravo!
Tako dobro m zdravo razmerje pa one-naegoćuje sedanji -sistem tudi s tem, da ubira zgrešeni poti tudi v drugih pogledih, na pr. z vsem s»vojšni pc«stopanjem napram političnemu, socijalne mu ia kulturnemu življenju našega Ljudstva, napram vsem našim organizacijam in njih zakonitemu uveljavljanju. Tudi v vsaki prireditvi ne-
DNEVNE VESTI
Politični pregled
— Anglija. Angleika rvlada ae ni še izjavila o svojem stališču *Iede medzavez-niških <ioIgov. Stališče Anglije je zelo
r ooozic^onalnem ^ST6^ ^ Aker ?f.
takšne t i tako1 - , sv°7 napram Amenju konaoh-- * ' J*	oirala že pred dvema letana m ga redno
odplačuje. Najslavnejše vprašanje za Anglijo je torej, kakšne kompenzacije ia v
Trst, 4. februarja 1925. — Italije. Razmere v bloku vendar niso več čvrste, kakor so bile pred znanioi proglasom popolanske stranke. Dasi je izdal
odbor opozicijonaJnih strank cmo izjavo, r * i ti —T7VT T—*VT.---^Z *
katero- smo omenili v zadnjem pregledu in a V? a !
ki nravi. da,	~—__lir	1 D1 ^unemca popust)/a glede dolgov na-
radi 'iaka t,l*sn« ali duševne hibt nesposoben pa so bile tako težk,. da je gospa Sfcrohmeie,
ze naslednjega jutra umrla In so jo v nedeljo ob iepi udeležbi sočutnega občinstva
t« nL-nh/»A rx___T-
ki pravi, da ostane opozic^omalni blok zložen tudi v bodoče, se vznemirjenje vendar ni poleglo. Posebno ao razburjen* republikanci in maksamalisti To je povsem razumljivo*, saj bi bili ti dve stran!« izključeni od eventualne udeležbe na vladi v slučaju, da bi se opoziciji posrečilo strmoglavili Mnswoiinija in dobiti oblast v svoje roke. V postev bi prišle le tiste stranke, ki priznavajo nedotakljivost sedanje italijanske ustave. Ne republikanci ne nLakssmalisti pa ne stojijo na tem stališču.
Včeraj s« je vršila »v Rimu nova seja odbora opozicijonalnih strank, na ka*eri pa ni prišlo do nikakih sklepov. Do odločitev prkle šele tedaj, ko zavzamejo stališče napram sedanji krizi vodstva posa.
popustila glede dolgo»v» pram drugim državam.
—	Nemčija. Odgovor nemškega ksroce-larja Lutherja na nedavni govttr francoskega ministrskega pre<£sednika v parlamentu je izzval nove polemike med francoskimi m nemškimi listi. Obenem pa so utrdile Lutherjeve izjave nezaupanje zaveznikov napram Nemčiji Položaj v pruskem deželnem zboru ni še razčiščen. Predvidevajo se razpustitev tega zbora in nove deželne volitve.
—	Avstrija se nahaja v težkih budžet-nih težloačah. Dne 7. t. m. se sestane finančni odbor Društva narodov v Ženevi, kjer bo poročal komisar Društva narodov na Dunaju o finančni politiki av&trijeke
lade. Ker je nastal med komisarjem dr.
meznih prizatietih strank, predvsem l ^®mermannoni in avstrijsko v Lado pre-votfetvo maksimaJistov, ki se sestane jutri cei kud ^P01" » ie predvidevati, da se bo v četrtek v Milana. Kakor se zdi, se na- mofala Avstrija braniti proti njegovim cfc-gflbljejica makisimaltsti k stališču, da mora tožoam- pošlje tudi avstrijska vlada v Že-straaka izstopiti iz c^ozicijonalniiga blcka nevo številno odposlanstvo.
T-zgcn pravoslavnega patrijarha iz Carigrada je povzročil zelo nevarno napetost posebno med Grško in Turčijo. Velesile so poslale turški vladi protest, toda tur-
se zcfjet približati komunistom, medtem ko priporočajo republikanci nekak «minimalen programna pod J agi katerega bi mcgJi nadalje Otsiaai na Aventinu. Vprašanje, ćdi je treba smatrati krizo
za delo.
Ko bo izvedeno zavarovani« kmetov, se potem zakon o socijalnem zavarovanju raztegne t udi na samostojne obrtnike.
ffsnSisie timranjsklk §s]tsais
Tržaški župan j« sklical sestanek zastopnikov z v sze hišnih posestnikov in zveze najemnikov, na katterem s« je razpravljalo o vprašanju zvišanja stanarin. Po daljši razpravi, med katero je obrazložila ena in druga stran svoje »tališče, to pristali zastopniki zveze hišnih posestnikov na to, da se najemnine m bodo zvišale onim najemnikom, ki imajo le skromne dohodke. Tako bodo zastopniki zveze hišnih posestnikov vsaj priporo-čaii članom omenjene zveze. Ali bodo ti poslednji to priporočilo tudi uvaže v aH, to je seveda drugo vprašanje, glede katerega si bomo na jaraem šele pozneji. Vsekakor bi bilo vprašanje stanarin na med obema prizadetima zvezama dogovorjeni način kolikor toliko ublaženo — vsaj za letos.
Iz srodi Pel. dr. jeuikT v Trsta
Tržaški odbor:
1.	Franc Rapotec, Trst: izdelan je načrt za penzijo.
2.	L, Sardoč, Slivje-Sežaaa: Vprašanje Vaše p«nzyt >e prejudicirano. Ponoven pretres prošnje onemogočen.
3.	T. Josip, Sv. Peter na Krasa: Penzija likvidirana, poslana že zakladni delegaciji v Pulo.
4.	M. ŽM Bazovica 163: Penzcja priznana. 900 Hr letno od 1. okt. 1921 do 30. jun. 1923 in 729 lir od 1. julija 1923 dalje. — 2e pri Kr. zakladni deiegac ji v Trstu.
5.	X- Blažič pok. Jceipu: Za Vas ni nikake
grožnje. Nahaja se v Rimu samo prošnja na ime lažič Rudolfa živ. Franca.
6.	A. R. Karite 38. Penz^a likvidirana. Vpo-
in okolice pokopali.
iz Ptuja
za vas
ita-Ejađieke opoiiciie kot političen uapehjf?3^ patrijarh med tiste Grke, ki se po
ška vlada vztraja na svosjem »tališču, da slan seznam Kr. delegacij; v Trstu. L 900.— od
fašizma, ni taico> eno&lajvno, kakor bi izgledalo na prvi pogled. Zelo »verjetno je namreč, da bi se želele ustavoveme stranke v opoziciji same oc&jrižati revolu-cijcnarnrh elementov, in to ne samo zato, da bi ovrgle očm^k, če« da tv:c;rijo opozicijo na «r£pu}bi£kan£&i podlag^.«, temveč v pnvi vnsti z namenom, da bi napravile
politične narave vidi ta sistem ne vemo! novo politično potezo proii fašizmu s tem.
kake nevarnosti za državo in sovraštvo proti italijanstvu. Prepovedujejo se tudi najnedolžnejše prireditve iz povsem ni-čevih razlogov, ki pa so v resnici le prazne pretveze, ali pa se preprečajo v zadnjem hipu z — nasiljem, oziroma z izzivanjem kakih osebnih incidembcjv* ki s-e potem označujejo kot protidržavne demonstracije in sovraštvo proti Italijanom. Klasičen primer takih metod imajio čitatelji \ današnjem dopisu iz Vipave. Tam je k atensko izobraževalno društvo priredilo z oblastvenim dovođenjem dramatično predstavo «Revček Andre^ček»; povsem nedolžno preds-tavo torej, <vt kateri ne more liiti strah — lei ima rad velike oči tudi v Italiji — videti kaj nezakonitega ali nevarnega. Po dramatični pred'stavi pa je ta^ mošnje gasilno, torej nepolitično in emv-nentfio dobrodelno društvo, priredilo plesno za>bavo — tudi z oblastvenim dovoljenjem! Ta drugi del prireditve pa se je mogel le začeti, ne pa nadaljevati, ker so se izvestni elementi vrinili v dvorano in izzivali prepire, ki so dali oreržnikom povod, da so z grožnjami razgnali občinstvo. Kako se je vse to odigravalo, morejo čitatelji pcisneti iz gori omenjenega dopisa! V kakem razpoloženju in s kakimi čustvi so se razhajali ljudje, tega menda ni treba še le pripovedovati. Posebno pa tisti, ki so prišli cd daleč, da bi se malo poveselili v tem predpustnem času. Z ogorčenimi be-bedami so izražali svoja čustva, razjarjeni in užaljeni, škripajoč in tu pa tam tudi s kletvijo.
Ali je tako postopanje potrebno, da niti ne vprašujemo, ali je koristna? Ali služi velikemu cilju — od vseh zaželjenega po-mirjenja dahov?! Mesto da bi sistem navajal svoje ljudi, da bi dobrohotno prihajali na take prireditve in porabljali priliko za prijateljske stike z našim ljudstvom, preprečajo nedolžne prireditve z izzivanjem prepirov in nasilnimi nastopi. In to le po <viotji peščice izvestnih nečistih in sebičnih elementov, ki jim je vse na tem, da ne pride do mirnih razmer, ker so nasprot-stva njih življenjski element.
To bi bil le en drastičen primer — a kofiko jih -je širom Julijske Krajine! — ki kaže, kako zgrešene poti ubira sedaj državni upravni sistem! Kaj koristijo vse lepo in sladke besede o potrebi mirnega sožitja, ko pa sistem s svojo vsakdanjo prakso, brez vsake potrebe ali opravičenosti, in le v avoji slepoti zagraja poti dd tega cilja?! Kakor je sistem ubral zgrešena pot z izključitvijo našega jezika iz šol in uradov, ni nič manje zgrešeno vse postopanje napram socijalnomu in kulturnemu življenju in snovanju našega zavednega in naprednega ljudiiva, o katerem priznava celo bivši vrhni politični upravitelj, senator Mosconi, da je tv njem narodni čut globoko ukoreninjen, torej neiztrebljiv, da ga treba torej spoštovati! Ali pa si je moino misliti kaj bolj žaljivega in razburljivega za to globoka čustvo, zato pa tudi pogubnega, nego so nasilja proti vsakemu svobodnemu sccijalnemu in kulturnemu dihu?!
Sedanji sistem je na zgrešenih poteh in vsakdo, ki prihaja z njim v dotiko, vprašuje s strahom in žalostjo: ali bo kedaj konec temu žaljenju in zlostavljanju, ker ob takih razmerah kakor so sedaj, da ne more priti do mirnega in varnega življenja, do katerega ima vsak državi'an "ravico v državi, posebno pa v taki, ki hoče biti liberalna ia pravna!
Tudi mi vprašamo: kdaj bo konec tem žalostnim in pogubnim razmeram?! AH še ne morejo priti merodajni činitelji do spoznanja, da ubirajo zgrešene poti napram našemu ljudstvu in da je že skrajni čas, da krenejo z zgrešenih na prave poti, ki morejo dovesti do pomirjenja duhov v naši deželi? 1
da pomirijo; v)se tiste kroge, ki podpirajo sedanji režim le še iz strahu, da bi po padcu fašistov ske vlade zavladala zopet skrajni elementi; Sicer pa meri glavna ost fašistov Sike borbe sedaj v drugo smer, namreč proti udruženju it al. bojevnikov. Kampanja fašiste✓ss-kih Kstov proti temu udruienju je povzročila v raznih sekcijah razkol med pristaši vlade in pristaši sedanjega vodstva udruženja, ki izvaja skJepe zadnjega občnega zbora udruženja, kateri se je vršil lansko poletje v As&isL V pondei-jek se je sestalo v Rimu osrednje vodstvo udruženja. Sklenjeno je bilo, da se bo vr«;l letošnji občni zbor 15., 16. in 17. februarja v Viareggio, kjer tudi pade odločite«v. o nadaljnjih smernicah bojevniške organizacije.
Iz fašistov ske stranke so izstopili te dni štirje pcslanci, in sicer nekdanji železniški komisar Torre, Boido, Rebora in Gemelli. Posebno senzacijo je vzbudil izstop poslanca Torre, nekdanjega člana MussoHnijeve vlade. Po p»ročilj4i, ki so jih objaviH njemu prrjazni fašist o v&ki Hsti («La Voce Fa-scista — Alessandraa»), se da sklepati, da je padel v nemilost pri Mussoliniju in pri vcctetvu lasistovske stranke, tako da mu ni preestajalo drugega, nego da izs.t;rpi iz stranke in poskusi svojo srečo z disidentizmom.
Dan sklicanja/ poslanske zbornice ni še določen. Po nekaterih vesteh se zopet se-•stane koncem februarja, po drugih pa šele v drugi polovici marca.
— Slovanske države. — Jugoslavijo loči pred odločilnim volilnim spopadom le še par dni. Volilna borba je zeLoi ljuta. Na nedeljskem shodu SLS v Ljubljani je prišlo do spopadov med pristaši te stranke in Orjunaši. Shcd se je moraJ prekiniti. V borbi si stojita nasproti dva tabora: na-*rxini blok. na eni in opozicija favtonomisii-federalisti itd.) na drugi strani Narodni blok stoji na stališču nedctakijivosti vir dovdanske ustave, medtem ko gre nasprotni «blok» ivi borbo za revizijo ustave smislu avtonomije, oziroma federacije. Izgon pravoslavnega patrijarha iz Carr-
lausarmeski mirovni pogodbi morajo iz menjati za grške državljane muslimanske vere. Turčija je tudi odklonila razsodišče v tej stvari.
— Španija. V Maroku je nastal zaadnje dni velik preobrat na škodo Špancem. Zadnji njihtav za/veznik Raisuli je bil premagan xn se je končno pridružil Abd £1 Krimu, poglavarju plemen, ki se že leta junaški borijo proti Spancem in za neodvisnost. Predvidevajo se novi hudi boji.
Tržofki mestni svet
Pred kratkim smo poročali na tem mestu o krizi, ki je zavladala v tržaškem občinskem odboru zaradi odstopa dveh odbornikov. Ta kriza se nahaja sedaj — kakor izgleda — pred svojo rešitvijo, zakaj na dnevnem redu seje občinskega sveta, ki je sklicana za danes 06 19.30, je tudi točka glede imenovanja c&veh risovih občinskih odbornikov.
Med drugimi točkami dnevnega reda TMtj omenimo kot najvažnejše sledeče: potrditev sklepa občinskega odbora glede odobritrve šolske uredbe v tržaški občini, sklepanje o raznih spomenicah, ki so jih predložila učiteljska društva glede nove šolske uredbe; raztejgnitev električne mreže na Bark ovije, Grijan, Opčine, Pncsek, Kcntovel in Sv. Križ; naprava v evnenje-nih krajih električne razsvetljave namesto dosedanje; gradba novega voden oda pri Sv. M. Mag. in v Rojanai; pretres, in odobritev občinskega proračuna za L 1925.
Tržaški tr$09Cl nezadovoljni s faSlstonklmi sindikati
1. - 10. 1921 do 30.-6. 1923 in L 1029.— od 1.-7. 1923 daij«.
7.	Marija Dradcr vd. Štelia. Trst, Sccrcola 696: Za Vas j« izdelan načrt za penzijo.
8.	194: Rešitev Vaše prošnje je nepovoljna, ker prejudicirana.
9.	M. Y. vi ML Diva£a 9.: Za Vas je izdelan načrt za penzijo.
10.	K. D. pok. J. Biitoi 8. Kakor pod št. 9.
11.	Katarina Trampe ž vd. Spacal, Trst: Kakor pod št. 9.
Goriški odbor:
12.	Josip L. Opatjeseio 38, (Gorica): Vaša invalidnost ne spada v nobeno od zakona predpisano kategorijo. Tudi ni mogoč ponoven pretres Vaše prošnje, ker ni to v zakonu predvideno.
13.	L. Avg. pok. VaL, Preserje 13; Ne izhaja iz nobenega registra, da bi Vi bil vložil kako prošnjo. — St* mogoče ponesrečenec? Pišite nam, kam ste prošnjo vložil in kje in zakaj ste postal invalid.
14.	Oblak M. pok, Luka, Cerfeao 182: Provizorna penzija. L 2160.— letno od 3.-5. 24 do 2.-5. 27 in z dodatkom L 540.— letno za zdravljenje za isto dobo.
15.	M. P. vd. žožič, Nova vas, 30, Miren: Za Vas ie izdelan podelitveni načrt peovizoene pčnzije, dokler ne dobi pristojen urad v Riniu maisrkajoč'h dokumentov.
16.	F. C. Ponikve 55: Vo^ni odškodninski urad je po informacijah že izdelal za Vas podelitveni načrt 23. januarja t. 1.
18.	A. B. Boste 17 (Pomjan): Vaša prošnja ^e v pregledu. Požurili smo rešitev.
Istrski odbor:
19.	P. A. pok. Antona, Bergnt: Penziia dovoljena glasom odloka 3422 od 28.-1. 1924 L 2000.— letno od 1. - 10. 921 - 30. - 6. 923 in L. 1836.— od 1.-7. 23 dalje.
20.	Feliks R Troške, Bo čaj (Pomjan): Izdela © je načrt za podelitev penzije Mariji Raž-man in Feliks« R.	Tajništvo.
Dreitvaso vesti
—	Zvezi« pevski zbor. Pri vaji dne 24 i. m. bodo zadržani pevci v Trstu dve noči. Tisti, ki pridejo na pustni torek in nimajo prenočišča, naj to takoj javijo na naslov: L Ker-koč — Roasetti 79 L-
—	Slov. a kad. ler. društvo «Ba|ka^>. Dane«
cb 8.30 scstan*k v navadnih prostorih. Predava g. dr. Iv. Mar. Čok o 'Mednarodnem položaju pred vojno«.
—	«Zora» - Trst. V soboto zvečer se vtši, kakorže javljeno, velik zabavni večer v dvorani Modugno, uh Chiorza 7, pod okriljem društva «Zora». V>čer obeta nuditi vsakemu sijajno razpoloženje ter biti vreden velike** zanimanja, ki vlada splošno že sedaj, posebno še ker isti v>čer ne bo drugih slovenskih prireditev te vrst^.
Vstop bo dovoljen lc proti strogo osebnim vabilom, ki so se že razposlala. V izjemnih slučajih se bo onim, ki vabila pomotoma niso dobili, izdalo to pri blagajni. Za čla&e društva velja društvena izkaznica kot vabilo. Dostojne maske so tudi dobrodošle. Začetek ob 21. uri.
—	Športno Udruženje sklicuje za danes od-borovo sejo. Radi nujnosti dnevnega reda na« nikdo ne manjka.
•— Kolaši, danes ob 20. pevska vaja. - Tajnik,
—	Društvo «Jcdra3» vabi vse člane na skupno sevo, ki se bo vršila v torek, 10. t. nu ob 8.30 v društvenih prostorih — Odbor.
—	Odbor S. 1. K. (Športne-izobraževalni krožek) sklicuj« za jutri, 6. t. m., ob 20.30 iz-rcdjii sestaneK. Ker je ta sestanek velike važnosti, ne naproša članstvo, da se ga -udeleži točno in polnoštevilno.
—	M. D. fZarja», Rojan. Naznanjamo, da j« četa M. D. ^Žparta», Skedenj že prejela svoj krst cb priliki prijateljske tekme z našo I. četo ,ki je izpadla 3 : 1 v pr^d nam in ki se je vršila 4. januarja t. t. na igrišču pri Briščikib.
—	Šentjakobska <^Sta!trica» v Trstu priredi v nedeljo ob 8. uri zvečer pod vodstvom go^p. A. Pertota veliko mlacinsko zabavo, ki k-trajala do 12. ure. Dostojnim maskam bo vstop dovoijen.
—	btLuJ*. - Trst priredi v soboto od 20. naprej v dvorani DKD pri Sv. Jckobu družabno zabavo. Cisti dobiček j<£ namenjen nogometašem za nabavo opreme. Adoptacija kofr pri zad&ji slavnostni prireditvi. Dostoiaiim maskam je vstop dovoljen. —■ Kdor ni dobQ vabila, naj se zglasi v gostilni DKD. kjer tfa lahko dvigne.
POŽRTVOVALNA SRCA
11 Mercantile», nov Ust, ki je za- ?a	"fgjK Pri ?y. Jakoba se je
be 1 r>tv><* ki-a+kim izbaiati v Tr*tu kot nabralo: Vas Orehek: krompirja 1073 kg; repe, čel pred kratlcm izhajat* v irstu kot korenja in koiebrabe 222 kg; fižola M ktf;
teAuk in zastopa trgovske interese, ob-	L 14 _ Vas Grobišče: krompirja 657 kg;
javlja v avjcfi Številki od februarja, uvod-	repe ^ dr. 125 kg; fižola 24 kg; jabolk iO i^.
nik, v katerem se bavT z naraščajočo	Rakitnik: krompirja 360 kg; repe 51 k;?,
dTagmjo. Vsled dTagimje ž;rv»I — pravi «11 j lir 54, siibega mesa 2 kg, iižola 19 kg zelja 4 kg.
«Mercantile» — naraščajo tudi delavske	Žeje: krompirja 460 kg, repe in dr. 290 kg.
plače, ker zah-tevajo deJavci povišanje	fižola 37 kg, lir 10. — Koče: krompirja 523 kg,
svojih prejemkov, in sicer potom istih fa-	3? '«»la	^ ^ kg. — :Selce:
' A ' .	««,...	m It___- L<C Innli Ol r^f I. v 777S 7<>lii3
šrstovskjh eandmatoiv, ki bi jim morale biti znane gfcspodareike potrebe ItaKje. Ti
sindikati da kažejo, da se hcćejo poJtize-vajti istih metod, ki so jih rabili njihovi — rdeči predniki In res ogrožajo mir <Je-žele vsako toliko časa grožnje s stavkami.
Tako sodi gladila trfaiških trtforvcev se-
_^ ^	_	da^ o fašistcvskrh sicdkalib. Mi seveda
gra£. je'povzročil tudi v Jugoslaviji med'ne bomo branili teh sindikatov, pač pa je
'krompirja 695 kg, fšžola 24 kg, lir 73.25, zelja 5 kg. — Slavina: krompirja 366 kg, repe in dr. 56 kg, fiiola 24 kg, lir 6, zelja 4 kg. — Matenjavas: krompirja 452 kg, rep^ in dr. 130 kg, fižola 17 kg, lir 40. — Poleg tega se je nabralo v gostilni Durjava v RaJkitnixu, 14. t. m. lir 65. — Skupna: krompirja 4588 kg, repe in dr 910 kg, fižola 197 kg, zelja 26 kg, jabolk 10 kg, suhega mesa 2 kg, gotovine L 253.35. — Posnemajte tndi drugi!
pravoslavnim prebivalstvom silno ogor čenje. Beograjski listi zahtevajo cdločen nastop proti Turški. — Na Čehoslovaškem je v osrpredja vprašanje pobijanja draginje, posebno pa draginje moke in kruha. Ker je Čehoslovaska navezana na uvoz, se čutijo posledice ameriških špekulacij z žitean tudi v tej državi. Pogajanja med Čehoslovaško in Poljsko glede ureditve
treba podčrtati tu dejstvo, da so imeli laški tržaški kapitalisti nekdaij popolnoma drugačno mnenje o njih. Bili so navdušeni zanje, ker so si obetali od njih, da bodo delavce «cEscxplmiraK», tako da ne bodo ti poslednji roesKlH na — draginjo. Pritoževanje v «Mercantđe» radi grozečih stavk je torej v tem ozira zelo značilno. Seveda pa so se tržaški kapitalisti motili in z nji-
vprašanja medsebojne pravne pomoči so mi se je motil twfi fašizem, ako jim je kaj se prekinila "s tein, da se bodo nadaljevala j takega obljubljaL Dejstvo, da morajo pre-
pozneje »v Varšavi. — V Rusiji se nadaljuje borba skrajnežev proti «trockizmn>. Na mesto Trockega je bil imenovan nedavne Frunze, toda tudi on je bil odstavljen in sedaj zavzema mesto vojnega ministra Zinovjev-AjpfeJbaum. Zadnji dogodki v Rusiji dokazujejo, cja ima komunistična internacijonala sovjetsko vlado popolnoma pod svojim ^ipKvom, in to kljub
nasprotnim zagotovilom. Do kdaj bodo da- Znano je> 9pada Cehoslovaška, kar se lili usodo velikemu rurfcemu narodu tiče socijalnega skrbstva, med najnaprednejše krivonosi Čifnti a la Apfelbaum in. dr.?; države v Evropi in na celim svetu. Cehoslo-
jemki vseh crnih proizvajalcev, ki so navezani na določene plače, odgovarjati cenam življenjskih potrebščin, je postalo naraven in neodklonljiv gospodarski in socrjalen zakon. Ako se krši, mora priti do izbruhov in niti žeiezna fašistovska disciplina jih ne more preprečiti!
Socijalno zaviirranje na Cekoslivaikm
— Francija. 'Francoska zbornica je sprejela zakon o odpravi poslaništva pri papežu, toda oibonem je sklenila, da se ustanovi posebno poslaništvo za Alzacijo in Lotarinško. Povodom glasovanja o tej poslednji točki je bila Herriotova vlada v resni nevarnosti, ker so socijalisti odločno nasprotovali temu predlogu. Končno pa je bil predlog sprejet- Tudi na Francoskem se pripravlja refonma volilnega reda. Herriotcva vlada je za enoimenski volilni okraj, medtem ko so socijalist! odločni pristaši proporcionalnega sistema, Vsled tega je prišla Herriotorva «**čioa v položaj krize.
vaški parlament je že sprejel zakon o zavarovanj« oseb, ki si služijo svoj vsaidanji krt*h kot nameičenoi, ki torej ne proizvajajo samostalno. Sedaj pa se d*la na tem, da se uvede zavarovanje za starost tudi vseh onih oseb, ki rmajo svoje lastno gospodarstvo. To so večinoma kmetje. Po statističnih podatkih, ki so bili zbrani, bi obsegalo to zavarovance 1,146.000 samostojnih gospodarjev in 591.000 družic s lih članov, ki d dajo v družini. Skupaj torej 1,737.000 oseb. Ker spada večina takih samostojnih gospodarjev h kmetskemu stanu, je razumljivo, da se posebno kmetje zanimajo za novi zakon. Zavarovanja kodo deležni vsi kmetje, ki so prekoračili 60. leto svoje starosti Na velikost posestva se ne bo oziralo, lavabdsko pomoč bo dobival vsak kmet, ki ie
—	Polom »Banke Adrijatike». V torek se je VT&il na iokajčmjem trgovinskem sodišču prvi sestanek upnikov falirane Banke Adrija-tike. Za konktirznega upravitelja je bil potrjen odv. Besedetti, a za zastopnike upnikov so bili določeni odv. Pmcherle, odv. Smerchi-alch, odv. Abram, odv. Volk, odv. Rismondo, odv. Hocberth, dr. Ivančič, ravnatelj -Ba-nca Commerciale Trieetina» AHirevich in računovodja Mizzoni. Trgovec Feiner, ki je bil pred kratkim aretiran, ie bil izpuščen na začasno svobodo.
—	Ruska konznUt v Trstu. Te dni je priče! poslovati v Trstu ruski konzciat, ki ima začasno svoj »edež v hetelu -Milano« ul. S. Spiridione it. 2. Stranke sprfiema dnevno od 10. do 13. ure. Za konzula je imenovan g. dr. A. Goklberg.
—	Odličen ameriški go«t ▼ Zagrebu. V Zagreb je prošlo nedeljo iz Beograda prispčl ameriški učenjak C. B. Hutechisoo, profesor poljedelske fakultete kalifornijske univerze. Hu-techison \t prestopil v službo instituta *In-ternational Education Board». Prišel je v Jugoslavijo, da se. upozna z jugoslov. strokovnjaki, da prouči jtigosl. kulturne institucije m da poroča o tem svojetn zavodu, ki namerava svojo delavnost razširita tudi na našo državo.
—	Strašaa nesreča pri Ptuja. Gospa Neti Stro^imeier, soproga vrvarja rn hišnega posestnika g. Strohmeierja v Ptuju, je imela v bližini mesta svoj vinograd. Tu si je napravila v hiši samostrel&o napravo proti vlomilcem, ki 10 v ptujski okolici, posebno po hišah v vinogradih, zelo agilni. Ko pa je bila zadnjič v vinogradu, je pozabila pripravo zavarovati proti sebi. Ko je prišla v četrtek zopet v vinograd in brez vsake zle slutnje odprla vrata, sa i« priprava sprožila in gospa Strohmeier-jeva je dobila težke poškodbe. Nesrcčnica je priklicala na pomoč sosede, ki so jo prenesli v hišo. Kmalu so prišli iz mesta zdravniki, ki so sudili poškodovani prvo pomoč. Poškodbe polju
ŠPORTNO UDRUŽENJE
K. razpravi, ki se je v zadnjt n času rar.vila v »Edinosti« radi delovanja b. U.t si dovo-: Ijujem podati nekaj svojih izkust2v, ki sem jih pridobil v opazovanju naš«ga športnega gi-baaia, jn to od prvega začetca do danes.
Vsled nenavadnega in močnega razvn » sporta v našem mestu, mislim italijanskega. ? je oprijelo nekaj naših mladih, idealnih > naloge organizirati športne klube tu<J: s ovensko mladino. Vodila jih \e pri tem za* da izvršujejo važno narodno delo. Vsa javnost je z veseljem pozdravila to delo. srečilo se jim je ustanoviti nekaj novih sp~ n;h klubov m pa tudi organizirati Športno udruženje.
Vendar so se že na občn-m zboru opazile precejšnje pomanjkljivosti v organizaciji o7.. še bolj pri volitvi odbornikov v S. U.
Dobili smo tako odbor S. U., ki je br! stavljen večinoma iz oseb, ki niso sprejele' izvolitve. Tistih par gospodov, ki je ostalo v odboru, pa i« mimo pričakovalo boljših časov. Pod temi pogoji je bilo popolnoma izključeno, da bi S. U. res nekaj napravilo, da bi organi-, ziralo že dekijoče športne iVlnbe, izvedlo tehnično ureditev, skrbelo za sodnike itd.
Ko sem na deželi vprašal predsednika nekega kluba, če so vpisani pri S. U., sem dobil od-govor, da to ni potrebno, iker S. U. sploh ne delile. Imel je prav, ker odgovarja to resničnemu stanju.
Med nedelovanjem S. U. pa so tem bolj živo delovali posa^e.mi 'klubi. Na igrišču S. K. «Vala-> se vrši ikoro vsako nedeljo pri»a-teljska tekma. Pa tud? drugi klubi ne počivajo. Pri vseh tekmah po opažati pomanjkanje smotrene organiz i; . Vprašanje sodniiov je še vedno odprto, '/.a lvdu se je dragocen čas. ko bi lahko prece, nusib lantov posečalo tečaj za sodnike, ki ^a je organizirala F. 1. C. L. Danes nimamo niti enega pravega sodnika. Je pa brez ugovora naloga S. U., da skrbi za rešitev tega vprašanja. Na naših trek igriščih nimamo nrti enega športnega komisarja, <.i bi -nadzoroval vse tekme. Je tudi dolžnost S. U., da ga imenuje.
To so tehnična vprašanja. Razvila pa sc je pri naših tekmah žalostna m za nas sramotna razvada. Na tekmah med slovenskimi klubi ni čuti slovenske besede. Naš jezik, ta dragoce* dar, ki so nam ga zapustili naši očeti«, materi mora biti nam vsem v pono*: in čast, je izginil pri naših klubih. Ni li bolj«e, da izg nejo tudi klubi, če imajo tudi oni služiti potu^ču-vanju? To velja, žalibog, za vse klube enako. Igralec, ki se sramuje našega materinega jezika. ne sme imeti mesta med nami. Sodnži mora brezpogojno iiključrti igralca, ki ne govori slovensko. Tudi v naših športnih klubih naj vlada narodni duh, drugače «aj se razpustijo! Izjemo imajo hazenaške družine — vsa čast jimf
Vsled nedelovanja S. U. pa smo opazili še drug pojav. S. A. «Adria» organizira aa lastno roko te ime za pokal, darilo g- A. Po-.ha^ — Hvalevredna je sicer ta ideja, vsa č?st g. Po v-ha, ki bo s tem darilom gotovo zelo pospeši-1 razvoj našega sporta, vendar smatram za potrebno pripomniti, da bi moralo S. D. «Adri-ia» predati organizacijo tekem S. U. Gosp. Podbršček, ki ie predsednik *Adrije» in obenem predsednik S. U. bo gotovo znal voditi te*me potom S. U. v isti meri kot potom «A-drije».
S. U. pa je gotovo v prvi vrsti poklicano da organizira tekme, imenuje sodnike, določa dneve in igrišča itd. "Adrija-> je sama pr»več zainteresirana na zmagi, da bi zamogla izvesti nepristransko orgamizacijo, ki je tu potrebna. Smatral sem za potrebno omeniti tudi to, ker sera s tem pov >dal naziranje «mogih naših delujočih sportniiov.
V članku «Resaki na ijubo* omenja podpisani g. Podbršček, da je današnji odbor S. U. mološtevilen in radi tega ne more izvesti vse organizacije, ki je potrebna.
Imel sem priliko videti poslovanje mnogih klubov, videl sem povsod nove mla^e in starejše Ijvdi, ki so začeli delovati na športnem
Skliče naj se torej izvanredni občtti zbor in • Bratomcirilec je bil are tiren kmalu po straš-^ritegne naj se v odbor nove moči. Skrajni nem dogodku. Brez vsakega ugovarjanja je *as je že za to. Treba je popraviti, kar <*e je ! sledil orožnikom, ki so ga odvedli na orcžaiško
/l."\ n om O0 T 1 *V| II rt 1 trt l\j	a m n *>#v «t aX	——___ll „ ±1 1 _	1_ _ _	_ 1 ^__€ _ i__i ___*___l!*__T 1 J
to zgodilo.
Vsako nadalnje odlašanje zamore le Škodovati športnemu gibanju. Želel bi, da S. U, ne vzame to kot kak napad, ker ni moj namen napadati. Škodljivo pa bi bilo čc bi mogoče eni osebi aH drugi na ljubo zakrivali pravo stanje, v katerim se nahajamo.
Med našimi športniki je najti mnogo navdušenih in idealnih ljudi. Te je treba na vsak način pritegniti k skupnemu delu. Upoštevati bo treba tudi organizacijo hazenašic in tudrt njim dati možnost do sodelovanja.
To pa ji mogoče le potom občnega zbora, kateri fco gotovo odpravil vse nedostatnosti in dal novih moči in novega poleta našemu sportu. In to je gotovo naš skupni cilj.
Športnik.
iz tržaškega živlfenla
Se o krvavi tragediji v Rfcroacjih,
malopridnež, in zato ga je ubil. Pripomnil >e dalje, da je oče pri vsej zadevi popolnoma nedolžen, kar s s je tudi izkazalo za resnično. Nesrečni starec je v svojem obupu sam prevzel nase odgovornost za zločin, misleč da bo s tem rešil sina, ki ima ženo in dva otroka.
Včeraj popoldne se je vršil pogreb žrtve žalostnega dogodka. Druga žrtev, ivan Zu-lian, pa sedaj sedi v mračni c ž lici v zaporu v ulici Coroneo.
Ric-
manjci so še pod utisom groznega dogodka, ki sc ej odigral pretekli pondeljek v hiši posestnika Žuljana. Najstarejši vaški očaki ne pomnijo tako krutega zločina. Kakor smo o-
— Poskusen aamo-mor menjalnčarja. Včeraj
popoldne okoli 18. ure je bil zdravnik rešilne postaje telefoničnim potom poklican v ulico Giulia št. 6, kjer »e je v stanovanju zasebnice Gizele Quallich zastrupil nek: mož. Prisedši na označeno mesto, je zdravnik našel tam 40-letnega menjalničarja Gustava Levi, sta-nujočega v ulici Settefontane št. 8; mož je izpil
precejšnjo 'količino solitrove kisline. Zdravnik mu je izpral želodec, nato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je smrtno nevarno.
Quallicheva, ki je sorodnrca Levija, je pove-
. -	,	---- dala, da je prišel Levi k nji obiskat strica, ki
menih v včerajšnjem poročilu, je dala povod jc nevarno bolan. Podal se je v sobo k bol-Kanovemu zločinu nesrečna dedečina. Pohlep niku ter se nekaj časa pogovarjal z njim. Nato po zemlji je stisnil Ivanu Zulianu v roko bra- je nenadoma izvlekel iz žepa steklenico, jo »omorno sekiro. Mislil je, da ima kot najsta- | nastavil k ustom ter naglo izpraenil. Qualliche-jrejsi sin iz-iijučno pravico do očetove zem- | va ni znala povedati, kaj je neki privedbo
Levija do obupnega koraka, /di se pa, da so temu vzrok slabe finančne razmere. Levi je lastnik menjalnice v ulici Arsenale, blizu gle-
Hc, kajti le on ji je ostal zvest 4er jo od mladih «og obdeloval v potu svojega obraba, dočim ei jc brat Josip poiskal ugodnejšega življenja v aieshr. Zanj jc bila zemlja vse. zato je imiev-■o. da je smatral za krivično, da si brat lasti pravico do nje. Njegova nevolja je prikepeia do vrhunca pretekli sebote, ko je Josip izročil očetu od svojega zaslužka 25 .lir, češ, da
fcirdi on pomaga v hiši čeprav ne aemlie. Ivan je primerjal viednost
obdeluje tega ne-
dališča Verdi.
— Zlikovcem vse prav pride. Včeraj v prvih jutranjih urah je neki nočni čuvaj srečal na trgu Garibaldi dva sumljiva mladeniča, izmed katerih je eden nosil pod pazduho debel omot. Na vprašanj« čuvajevo, kam ste na-
snatnega zneska z vrednostjo vsakdanjega tru-	z omotom, sta se neznanca kratko-
- "	malo »pustila v beg. Čuvaj j* pa tistega, ki je
nosil omot, dohitel ter ga predal dvem orožnikom. Omot je vseboval kovinaste tab1ice s hišnimi števiLcami, ki so bile očividno ukradene pri vrat h raznih hiš. Aretiranec, ki se je izkazal za 20-letnega Marijana Pobega, sta-nujočega v Rocolu - Molino a vento št. 118, so odvedli v zapor.
— Aretacija zlikovca. Predvčerajšnjim so policijski agenti aretirali 23-Ietnega Pavla Geccunzio, brez stalnega bivališča, k^r je pred kratkim vlomil v neko stanovanje v ulrci IH Armata ter ukradel za «4000 lir raznega perila in drugih predmetov.
dapolnega dela rn kri mu je zavrela. V jezi je zaničljivo očital bratu svoje mnenje. Kakor •e je že ponovno ob takih prilikah zgodilo, ee je iudi to pot vnel hud prepir, tekom katerega je Josip odločno zahteval, naj mu odštejejo njegov delež d abo šel za vedno. Ves raz-paljen od jeze je nato vrgel denar, ki ga je ho-iel izročiti očetu, v ogenj. Najbrž se je tedaj r Ivanovi razpaljsni duši porodil strašni naklep, ki ga jc izvrši! v pondeljek zvečer. Zdi sc, da je k temu pripomogla tudi okolščina, •;« se je Josip nameraval v kratkem poročiti. V slučaju bi mu moral Ivan odstopiti eno iaratd dveh očetovih hiš.

oris
tanSžlaa mara izsinltl z
nagrjbnrii spomsnlnou
Goriški magistrat je razposlal kamnoseškim tvrdkam naslednjo okrožnico:
Dajem na znanje višje imenovanim tvrdkain, da je ta občinski odbor, nameravajoč urediti vprašanje nagro^rili napisov na pokopališča, sklenil v svoji seji cd 18. decembra 1924. naši ednje:
1)	Vsi napisi na pokopališču bodo morali biti sestavljeni v italijanskem ali latinskem jeziku,
2)	Dovoljeno je, da se uporabijo grški in kebrejski citati.
3)	Tekom leta 1925. se bodo morali popraviti »apisi, ^i ne odgovarjajo predstojećim predpisom.
4)	Napise bo moral predhodno odobriti magistrat in to neglede na odobritev s tehnične strani, ki jo bo izdal stavbni urad za spomenike in druge trajne zgradbe.
Za župana
avv, Verzignassi.
Za danes priebčujemo le golo okrožnico brez vsake pripombe; k stvari se še povrnemo.
— Očetovske skrbi Vidina za goriško siroto.
V ravnokar minulem tednu je imela kraljeva komisija za izredno upravo furlanske pokrajine sejo, na kateri je bilo sklenjeno nakazati odboru za postavitev spomenika padlim Gori-eanom podporo v znesku 30.000 lir. Komisija utemeljuje nakazilo te podpore z daljšo motivacijo, v kate~: -- :----	i......
z njim neposredno — brez
je sodnik občeval tolmača.
Pravica, ki se deli) ljudstvu v njemu nerazumljivem jeziku in od sodnikov, ki ne razumejo njegovega jezika, postane lahko baš radi tega in tudi pri najboljši volji sodnikov prav labxo očitna krivica. To ni samo naše mnenje, ampak je tudi mnenje poštenega in vesinega italijanskega sodnika, ki je tako dosleden, da prosi radi tega spoznanja za svoje premeščenje v italijanske kraje.
Razen g. BreKcha je bil imenovan za «ca-' valiere ufiiciale* tudi predstojnik goriške pre-ture sodni svetnik dr. Anton Vidoz, kateremu izražamo tem potom naše čestitke.
—	Protestna resolucija goriških bojevnikov
proti centralnemu vodstvu. Organizacija goriških bojevnikov je sprejela resolucijo, v kateri protestira proti centralnemu vodsivu, ki da hoče to v bistvu nepolitično organizacijo za vleči v politične vrtince. Kakor znano, vlada po celi Italiji v organizaciji bivših bojevnikov spor med prijatelji in nasprotniki fašizma. Goriška organizacija se je s svojo resolucijo postavila na fašizmu prijateljsko stališče.
—	Iz Vipave. V vipavski dolini živimo trajno v žalostnih in razburljivih razmerah. Zasledovani smo neprenehoma, posebno pa tisti, ki se kakorsibodi uvePav&aio v šaVnem žavlien«W
raje plesati z nepoznanimi vojaki. Pa ae morda samo z italijanskim, ampak sploh. Tako je bilo tudi v prejšnjih časih napram avstrijskim vojakom. Fašiati pa so kričali, da je to znak ao-vraštva proti Italiji in Italijanom. Očividno eo hoteli izzvati prepire, da posežejo vmes organi javne varnosti. In maršalo jim je ustregel. Prepovedal je nadaljevanje zabave in orožniki so izgnali občinstvo iz dvorane. Tako je dobila od oblasti dovoljena prireditev sv<^ hitri, nasilni in za občinstvo žaljivi zaključek.
Odhajajoče občinstvo je bilo skrajno razburjeno in je z ogorčenimi izrazi dajalo duška svojemu globokemu oziovoljenju. Ljudje so sc povpraševali, kaj so neki zagrešili, da se tako postopa ž njimi? Radi bi živeli v dobrih razmerah toliko z zastopniki oblasti kolikor tudi z maloštevilnimi pripadniki druge narodnosti. Ali. kako naj živiš v božjem miru s sosedom, če pa ta tega nikakor noče in te žali in zlostavlja ob vsaki priliki; in ti podtika sovražne namene, ki so ti tuji?f
Ne, gospoda, s takim postopanjem ne pripravljate medsebojnega nriru! Uverjeni boaite, da ste s svojim gori opisanim nastopom le škodoval: dobri stvari, ker ne bližate ljudstva k sebi, marveč ga odganjate od sebef Saj se je ravno zadnje čase odvrnilo od takih razgra-jefcev par zelo uglednih oseb iz vašega tabora! Pristudil© se jim jef Dokler boste nastavljali ušesa znanemu klofutarju in pa znanim cgSkrhnjenim elementom, se bo le krčilo itak neznatno število vaših pristašev. Uvažujte raje nasvete pametnih in Se dobroželečih ljudi: spo-štejte naše ljudstvo in njegov narodni čut! Ne žalite in ne ozlovoljajt» ga brez vsake potrebe in vsakega veljavnega razloga! Spoznajte že enkrat svoj položaj med našim ljudstvom in temu rpozn?nitr primerno uravnavajte svoje postopanje. Bo tako bolje za prebivalstvo in — za vas! Če pa mislite, da je bolje drugače — potem pa: le naprej, dokler j? še vetra kaj!
— Izjalovljen «rižot». 50-1 etni Josip Konič si je hotel o ravnokar minulih praznikih privoščiti malo «rižota», ker jesti vsak dan «mi-neštro», to todi ne gre in se tega vsakdo naveliča. Da uresniči to srečno misel, se je Konič podal v kokošnjak Josipa Terčiča iz ŠteveT-jana in 6i je tam izbiral najmastnejše pitke. Ko se je že odločil za najmestnejšo, ga je presenetil občinski čuvaj Pianišček tei ga izročil orožnikom. Možakar je vseeno prišel na svoj račun, kajti, zabeljen ali nezabeljen, rižot pa vendarle bo.
12 TOLMINA
Prireditev slovenskega učftel^šoa.
V sredo, dne 28. januarja zvečer je priredilo slovensko učiteljišče v Tolminu veselico v vojaškem domu v vojašnicah tolminskega vojaštva. Dijaki in dijakinje višjih treh letnikov so odpeli dva meš&na zbora in sicer «Brindisi» in «Ave Maria» kompoziciji učitelja glasbe g. Zambutija; nato je zaigralo nekaj dijakov na gosli dva komada, tudi kompoziciji omenjenega učitelja glasbe, ter en kos iz Pucinijeve opere -Bohemea. Nato sta jedili
občinstvo, ki je bilo mešano, se ne more za-j Ice. Ti so izprevideli, da j; vendar Japonska do vol ji ti samo z eno vrstnim aamoitalijanskim i preslaba, da bi si smela privoščiti iuksus imeti
programom, saj namen prireditve same je bil, po neiem skromnem mnenju, razen tega, da se pokaže ljudstvo, kaj zmorejo dijaki in njihovi voditelji, tudi ia, da zadovoljijo tudi sluaalce in zadoste njihovim željam. Mislimo, da je treba ta dva momenta pri vsaki prireditvi upoštevati, ker ,je sicer vse prizadevanje na šepavih nogah.
In končno še ena slaba stran teh voditeljev, ki t-udi zasluži najstrožje kritike. Po končanem sporedu prireditve so namreč zvabili vzgojitelji dijake in dijakinje k plesu, ki se je vršil v dvorani vojašnice. Po našem mnenju bi si namreč vzgojitelji nikakor ne smeli prisvajati pravice, vabiti te mlade šolarčke brez vedenja starišev k plesu, ki je trajal do pozne jutranje ure in katerega glavni udcfcženci niso bili dijaki. Obsodbe je vredno to početje, ki nikakor v/igojno ne vpliva na te mlade dijake. Ples je bil popolnoma neumesten koncem prireditve, ki naij bi imela vsaj načeloma resen namen. Če so pa mislifli vzgojitelji di:aštva nekako poplačati njihov trud pri koncertu, naj bi to napravili na kak drug primernejši način.
Celotna prireditev torej, od katere so bile slovenske točke izključene in ki se je na tako malo resen in vzgojen način zaključila, nikakor ne služi v čast zavodu, ki se imenuje slovensko učiteljišče.
Vesti iz Istre
•— Iz Kozine. V nedeljo, 8. t. m., točno ob 3. pop. priredi društvo »Venec® predpusino veselico. Na sporedu je poleg pevskih točk raznih sodelujočih društev tudi igra dvode-janka. Med posameznimi odmori igra zbor tamburašev, K obilni udeležbi vjudno vabi
Odbor.
ŠKODLJIVCI GRAHA
Grah napadajo razni škodljivci, ki ga zavirajo v rasli ali mu drugače škodujejo. Kot prvi „škodljivec se pekaže spomladi grahov rilčkar. To je žuželka, ki skrivaj objeda grahove liste, tako da izgledajo, kakor da bi bili zobčasti. Grahov rilčkar je majhen hrošček, s sivimi in rižastimi krili. Črez dan se sli riva v zemlji, ponoči pa objeda liste. Najboljše sredstvo proti njemu je, ako grahu močno gnojimo, da liit ro odraste. Drugega izdatnega sredstva proti temu škodljivcu ni.
Drugi znani grahov zajedalec je grahar ali grahov ktrkec. Ta hrošček prileze spomladi iz zrnja, v katerem je bil zabuban. Grahar ali kukec Seže jajčeca na cvetje m na mlado zrnje in raste ž njim. Zrnje izgloda, le kal ostane navadno nedotaknjena Pri graharju je škodljiva njegova ličinka, ki kvari zrnje tako, da ni za uživanje. Graharja pokonču-jemo s tem, da napadeno grehovo zrnje se-
____grejemo v vodi na 20—30 stop. Celzija. Ko
dve italijanski deklamaciji in en solospev. Med izženemo hrošča iz graha, ga moramo pokon-temi točkami koncerta so vprizorili dijaki tudi čati.
rusko tragedijo «Votkovi». Prireditev je zaklju čil ples.
če bi hoteli kritizirati vss, bi zabredli predaleč, zato se hočemo omejiti fe na najvažnej-še- Predvsem je prireditev sama bila dostopna le ožjim povabljencem, katere se domače ljudstvo ni moglo vdeležiti, bodisi ker se je prireditev vršila v vojašnicah, kakor tudi iz razloga, Lier so bili samo nekateri tako srečni, da so bili povabljeni. Prireditev bi morala biti dostopna tudi širšim drogom, da bi lahko vsi videli uspehe m zmožnosti učiteljskega naraščaja oziroma svojih otrok.
Kolikor se izvajanja samega tiče, je bil program precej dovršeno podan, vsaj večjih po-manjkljajev in napak ni bilo opaziti. Vijol n«dke točke, razen «Boheme», so bile preveč enostavne. Vsakdo je pričakoval od učiteSjiščnikov zadnjih tečajev, d^ bi kaj več in kaj boljšega nudili, ker take komade lahko vsak začetnik na v:;olino igra br»z posebnega truda in znanja.
Pri ženskih tcČikah ie bila pa že razpostavi pevcev taka, da ni bilo pričakovati nič posebnega. Ženske (ka>-ih 50) so bile na o.lru medtem ko so moški, postavFjeni v vrsto drug za drugim po dva in dva, tvorili stranski
;av^ajo w favnem živjjenyu> ____„__I__________
Vsi so na indeksu kot prevratniki, rovarji pro- krili odra na tleh pred zagrinjalom. Dirigent ti državi in sovražniki Italijanov. Čim se se-,]«* stal za klavirjem,* tako, da so ga videle sa-staneta dva taka prijatelja ali znanca — pa ' mo prva vreta žensk in izmed moških samo tudi Je v gostilni na prijateHski razgovor — že prvi štirje. Sicer pa p«
so jnna za petami organi javne varnosti, češ: v
aieri se izraža o Gorici kot o baklii	r.	« i oi c; j »
Halijanstva, ki je znala v dolgotrajni borbi v a-	^Sfala?l ^^	ne
rovati nedotaknjeno italijansko tradicijo, kulturo, jezik in narodno zavest, in ki je ostala navzlic vsem preganjanjem vedno vneta za aajvišje ideale domovine. Ker bo spomenik padlim Goričanom obenem pričal tudi o tem hvalevrednem obnašanju Gorice in ker si pokrajinska uprava šteje v dolžnost potom prispevka za zgradbo spomenika izraziti bratskemu mestu hvaležnost cele Furlanijc, zato daruje za spomenik višjeomenjeni znesek.
Razen tega je komisija sklenila nakazati goriški državni knjižnici podporo v znesku 1500 lir za nakup pravniških in gospodarsko-znanstvenih knjig, katere naj se izročijo deželni knjižnici, ki je priključena k državni.
Poleg tega je komisija razpravljala o usta-novitvi zavoda za umobolne v Gorici ter je sklenila, da sc po izrečenem soglasju goriškega mesta pristopi k ustanovitvi konzorcija med pokrajino, goriškim mesto in goriško bolniško blagamo za zgradbo in vzdrževanje bolnice m k njej priključenega oddeFza za umobolne. Nadalje je komisija razpravljala 0 zadevah redne uprave, ki se tičejo pokrajine, norišnice, sirotišnice in goriškega hipotečn^ga zavoda.
Še do nedavna so Videmci vpili nad Gorico: križajte jof», po Časopisju in v Rimu so jo črnili Jiot zalego avstrijakantstva, še pred par dnevi so jo slikali v <Gazzetta di Venezia» kot za življenje nesposobno, od Avstrije v protiutež Vidmu umetno ustvarjeno mesto, danes pa ji kličejo «hosana» tebi, baklja itali-*ansiya in ji kar sipljejo darove iz prej tako skopih žepov, to vse pa radi tega, ker je izstradana goriška mučenica pokazala, da ima še zobe.
Odlikovanje. Končno je vendarle prišJo «no lezko pričakovano odlikovanje. Gospod dr Otelio Brelich j« postal ecavaliere ufft-
eiale*.
Odlikovan je bil menda tudi radi tega, ker je izgnal iz tribunala in sodnij na Goriškem slovenski jezik. Zategadelj pa m0ra slovensko ljudstvo, ki išče na sodn jah pravice, nositi svoj s potom in krvjo težko prisluženi denar k odvetnikom in drugim posredovalcem med njim in sodnijo, to pa radi tega, ker ne razume jezika za vse enake pravice, oziroma, ker ne razumfc za vse enaka pravica njegovega jezika In ker stanejo sedaj pravde v jeziku pravice •aše ljudstvo najmanj dvakrat, trikrat in tudi »tiri-, petkrat več, nego so ga stale prej, ko
morejo očitati nič konkretnega, ali — na indeksu sta in zalo jima ni dovoljena niti najele-mentarnejša osebna svoboda. Tu m tam «e vršijo hi«ne preiskave, seveda vedno z negativ-mm uspehom. Izvaja se tudi tu pa tam areta-crra. Taka preiskava se Je vršila te dni na stanovanjih učiteljev Frana in Ivana Mercina, ki so ju tu — kakor znano vrgli iz službe in sta si morala v tujini poiskati košček kruha in ki sta se te dni vrnila od tam, da uredita končno svoje stvari. Pregoreči organi javne varnosti, oa ju zasledujejo, češ: Bog vedi, s kakimi hudobnimi nameni sta se povrnila?! Ivana Mercina so celo aretirali zaradi ene lovske puške, ki so io našli pri ar.em, ki pa je bifia prijavljena oblasti po predpisu. Gnali so ga v Vipavo, črez par ur pa so zopet izpustili na svobodo aiega m — puško! Najboljši dokaz, da je bila areta-pija neopravičena!!
Naše prireditve se skoro nikoli ae morejo izvršiti mirno in nemoteno. Tudi take ne, ki'jih je poklicana oblast dovolila. Nič nam ne koristi tako dovoljenje, ko ga pa morejo svobodno križati izvestnl elementi. Nekaj takega, žalostnega in zelo značilnega smo doživeli na dan Svečnice. Katoliško izobraževalno društvo je z dovoljenjem oblasti — uprizorilo igro Kevčck Andrejček». Ta predstava se je sreč-no dovršila. Toda že med predstavo smo rfu-'V'' ; . Sk Proti,	delu prireditve —
* aVl	gasilnega društva -
neka, pnpravlja. Med predstavo so se začeli
SV Sivilu. Da ne £ihajaj da bi poslušal, igro, je bilo izkitjučenr ke^ bi n:c razumeli. Spraviti so J___A
bi nič razumeli. Spraviti so jih morali torej tlaka) z drugim namenom. Kmalu po začetku plesa smo imeli že gotovost, da je res temu tako. Vipavski fasisb — ki jih je komaj za eno pest — so zahtevah, na* godba zasvira Giovi-nezzo. Ustreženo jim je btlo. Ni koristilo. Vnovič so zahtevaMi «Gk>vinezzo» godba se je protivila, češ, da .je najeta za ples. Na to so zahtevali — kraljevo koračnico. Temu smo se uprli z opravičenim naglašanjem, da bi bilo sviranje krajeve kimne ob taki priliki nedopustno, ker bi bilo profanacija ali vsaj grda zloraba v grde namene. Razvilo se >e hudo prerekanje. Fašisti so kričali, da je to protidemonstradja proti kralju in državi. Že tedaj je nastal precejSen vrvež. Potem so fašisti izrabili neki drugi dogodek za krik in prepir. Neko fekle at hotelo plesati z vojakom. To a> bilo eterr nič posebnega. Saj 1« znamo, da kmečka dekleta ae ma-
pa podajanje pevskih točk ni bilo slabo, to pa radi tega, ker so bile pesmice take, da zopet niso zahtevale posebnih naporov. Naravnost presenetila pa je občinstvo dijakinja g.čna Ažmanova, ki je a svojim srebr-nočistim sopranom zapela dva solospeva. Žela je pohvalo, kakor si jo je zaslužka. Le malo razburjenosti je bilo čutt v njenem glasu, kar | pa ni motilo ušesa,-
Najlepši del sporeda, razen omenjenega solospeva, pa j« bila enodejanska tragedija «Volkovi». Že vsebina sama je jakp pretresljiva in tragična, ki gane vsakogar. Dijaki so se potrudili in napeli vse svoje zmožnosti. Vživeli so se precej dobro v svoje vloge. Le tu pa tam je bilo opaziti kak majhen nedo-statek, zlasti v spreminjanju luči, kar pa ni kvarilo celokupne slike. Omembe in hvale vredni so zlasti g. Krašna v glavni v«ogi očeta, ki je igro tudi režiral, g.čna Ažmanova v vlogi matere in g. Bizjak v vlogi oderuha.
Z veseljem pozdravljamo ta pokret dijaatva na dramatičnem polju, Ie premalokrat se pokažejo v javnosti. Ker jim je dana sposobnost in možnost, bi bilo vroče žefleti, da bi priredili vsai vsake dva, tri mesece kako igro. S tem ne bi gojili samo svoje srčne in um-stvene kulture, ampak bi nudili tudi širši javnosti umetniškega užitka in izpopolnjevali praznoto, ki zija na polju dramatike. Tako bi se sami vzgojevaH in si razširjali obzorje, ter bi obenem vzgojno vplivali na ljudstvo.
Kakor je razvidno iz programa samega, je bilo izmed šest koncertnih točk nič manj kot pet točk kompozicij učitelja glasbe, vsled česar bi se ta prireditev brez drugega lahko imenovala «Zambutijev produkcijski večer», ne pa prireditev slovenskega učiteljišča. Učiteljišče bi se moralo pokazati z drugimi koncertnimi točkami od bolj priznan;h avtorjev, saj imaio Italijani in mi Slovani jako bogato glasbeno litara*uxo!
Listne uši se neznansko hitro množijo po vršičevju. Te se pokažejo najrajše junija in julija na doraslem grahu. Te pokončujejo ponekod s škropljenjem z razredčenim antipara-sitom.
Potem imamo še grahovo veščo in grahovo sovko ali tnetttf ja, ki zaleže meseca maja gole gosenice, ki jih vidimo pri grahu in včasih tudi pri zelju. Take gosenice je treba obirati. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA v TRSTU ulica Raffineria št. 7 ima v zalogi: Semena: cvetoči karfijol, snežna kepa, špi-načo, redkvico rdečo okroglo, rdečo podol-gasto in bek) dcfgo, zgodnji nizki grah, seme salatine, slate, radiča, čebulček, solatno peso, krmsko peso, korenje ter druga vrtna in cvetlična semena.
Trave: laško ljulko, francosko pahovko, mačji rep in travniško bilnico.
Detelje: ickarnatno domačo in lucerno. Umetna gncjtla: »superSosFat, kalijevo sol, amonijev sulfat in čilski soliter.
BSsulin, zdravilo za na spolovilih obolelo govejo ž'vino.
Zamask* za steklenice, vehe za sode, šure za cepljen:e trt in razno kmetijsko orodje. Vsa semena so preizkušena in zajamčena.
dva tako močna sovražnika ob Tihem Oceanu, kakor sta Rusija in Zedinjcne države. Na eao tronto je vsekakor kazalo skkniti mir.
Ze naprej so bili Japonci izpraznili Amur-sko Primorje, toda obdržali so severni del Sa-ha/i"^ Po pogodbi od 20. januarja pa izpraznijo okupirano ozemlje na tem otoku do inaja t. 1.
Sahalin je bil za Rusijo bolj struiegičce važnosti kakor drugo. Dolg je približno 950 km (nekavmanj kakor Italija od reke Po dalje). Poraščen je z iglovatim pa tudi listnastim drevjem in je posebno na iugu zelo rodoviten. Naj-večo ceno pa ima za Japonce, ker se nahajajo na njem neizčrpni petrolejski vrelci in premog. Južni del, ki ga imajo Japonci v oblasti od 1. 1905 (Pcdtsmoutski mir), je bolj obljuden in urejen, severni del pa je večidel zapuščen. Otok leži nasproti severnega dela Amurskega primorja in tvori s celino morsko ožino, ki se imenuje Taturska draga. Petdeseti vzporednik, *i gre skozi Prago k Lvov, seče otok črez polovico, in tvori mejo med severnim in južnim delom.
Svoj čas je Rusija dala neki amerikanski družbi ^fSinclaire) dovoljenje za izrabljanje podzemeljskih zakladov in spravila tako Japonce v neprijeten položaj. Ker pa so se Amcrikanci zamerili sovjetski vladi, je Rusija odtegnila omenjeni družbi koncesije na otoku Sahalinnu ter jih zdaj predala Japonskv Severni del Sa-halina je skrajno zapuščen m neizčrpan del zemlje. Sicer pa so si Rusi pridržali pravico do 50% vseh produktov.
Kakor rečeno, je bila rešitev tega vprašanja za Rusijo bolj principielno vprašanje. Z žilavo vztrajnostjo so sovjetski državniki priborili tndi ta kos zemlje svoji ogromni državi ter tako zaključili revolucionarni pohod na vzhodu.
Kitajska, Japonska in Rusija tvorijo na vzhodu močan jez proti imperijalizmu zapadnih veJesi!. Zdaj je Rusija rešena glavnih skrbi na daljnem vzhodu in to se že čuti v Kvrop*. Besarabsko vprašame postaja akutno. Gotovo je, da se ne bodo Rusi nikoli odrekli B-esa-rabije, katero je Rumunijo na podoben način odvzela Rusiji kakor Japonci Sahalin. In japonski vzi?!ed more tvoriti za Pn^unijo nevaren prejudic. Če se Japonci umikajo s severnega Sahalina, kaj naj napravijo Romuni?
Posledice nove pogodbe z Japonsko se bodo utegnile k=ij kmalu pokazati tudi na gospodarskem polju. Japonska je industrijska, a tudi nekateri meni agrarni izdelki se morejo izvažati v Rusijo, Rusija pa more zalagati Japonsko z lesom, žitom in drugim. Edina zapreka je za sedaj velika razdalja. Toda z zbohjšanjetn prometnih sredstev ne bo ta razdaja tako ob-čur z Tudi je verjetno, da bodo Rusd vzpostavili nove prometne poti z daljnim vzhodom. Vsekakor se Fusija polagoma emancipira od Evrope in se more v doglednem č-su stopiti z ostalimi azratskimi narodi v posebno gospodarsko politično enoto. Tedaj bi imeli razdelitev sveta v tri ekonomsko-politične enote: Evropo z Afriko, Ameriko in Azijo.
Hov oelihon v osemlru
Ruska miniran politika na Uzhodu
Zveza sovjetskih republik je 20. januarja t. 1. podpisala nekako «jnirovno pogodbo*- z Japonsko. S tem aktom je Rusija skoraj popolnoma uredila svoje odnošaje z rumenim plemenom Mongolcev v vzhodni Aziji,
Ta pogodba je posebno važna, ker ima Rusija zdaj proste roke na vzhodu in zamorejo n*eni državniki posvetiti več pažnie zapadu.
Najnovejša pogodba sovjetske Rusije z Japonsko je zaključek ruske vzhodne politike. Tako) spočetka je sovjetska Rusija znala pridobiti azijske narode zase. Sovjetski državniki so se javno odpovedali vsem imperialističnim težnjam caristične Rusije ter tudi v praksi dokazali, da se njih politika napram azijatskim sosedom bistveno razlikuje od politike carskega režima. Perzija, Afganistan, Kitajska, vse te dežele so z Rusijo v zelo prijateljskih odnošajih. Razume se, da je bil smoter zunanje politike sovjetske Zveze pritegniti v omenjeni krog prijateljskih sosedov še Japonsko. —
Seveda je bila stvar z Japonsko nekoliko težja. Najprej je treba omeniti, da so skušali Japonci ob zlomu caristične Rusije izrabiti položaj sebi v prilog in šli so na roparski pohod. Polastili so se severnega dela otoka Sahalina
in zasedli Amursko Primorje ~ z Vladivosto-kom. To so tem laže napravili, ker so jih deloma pozvali in prosili pomoči protirevolucio-narji, ki so se bolj bali sovjetske revolucije, kakor pa japonske okupacije.
Toda če je boljševiviška vlada ubrala drugo
folitiko napram svojim sosedom, ni bila nika-or soglasna z razkosanjem ozemlja bivše caristične Rusije. Zatorej se je moskovska vlada postavila na principielno stališče, da mora japonska izprazniti ozemlja, ki jih jc zasedla ob zlomu carizma.
Sicer pa so naleteli Japonci na odpor že tedaj, ko se je ustanovila takozvana «Republika Daljnega Vzhoda*, ki ni bila* boljševiška. Vendar pa bo se pogajanja zavlačevala, ker niso Japonci kazali prave volje do miru, zakaj še vedno so upali, da bodo mogli obdržati svoj plen na daljnem vzhodu.
Kmalu pa je tudi omenjena »Republika Daljnega Vzhoda» stopila- v Zvezo sovjetskih republik in Moskva je mogla sedaj govoriti v imenu cele Rusije z vso ogromno Sibirijo vred. Sedaj Sedaj so postali Japonci že bolj dostopni za ruske zahteve. Egoistična politika Zedinjenih držav je močno vplivala na japonsko javno mnenj«, ki se je začelo orientirati napram Rusiji.
_»-i-___ __j.	j—----— - ■■■ iuo TudS -v vladnih japonskih krogih je imela
uzaijeae, ponižan« m »operstavbne. pa tudi Ruaom prijazna struja svoje odlične aastopni-
Neka žalostna krivica pa prepreda vso to prireditev. Namreč to, da je, kakor je razvidno iz programa, bila naša slov. pesem popolnoma -kWena od te prireditve fcazen e^S
** ** ne,kaico Po božji milosti vtihotapila v program koncerta, nismo slišali ene slove**« besede. Vsaj eno ali dve slo-venski pesmici bi morali zapeti, da bi bilo
koncert slovio učiteljišče. Pa ie radi dej.Ua, da «o izvajalci kompozicij g. Zambutija slovenske aarodnosti bi moral on vključiti v »ored ka.«o slovensko p**m. da bi s« vsaj dijaki aami M 4utiH takS
V letu 1919 je vseučiliški profesor Mi-chclson iz Chicaga napravil mnotfo šuma v znanstvenih krofih po svetu, kajti v tistem letu se mu je posrečilo odkriti nervo metodo merjenja zvezd. Za to svoje sijapio odkritje je bil pozneje nagrajen z Nobelovo nagrade.
Za priprostega človeka je vora^anic, čc so zvezd« res svetovi, vedno zanimivo. In dejstvo je, da so: in da nisso — ta poslednja trditev velja vsaj .v takem smislu, v kakršnem mi razumemo pojem «svet». Ohlajeni svetovi, torej prilično taki kot naša zemlja, niso vse zvezde, ki jih vidimo, nego samo planeti in teh ne vidimo niti en ducat. V'se oistaJe zvezde && pa solnca, prav taka solnca, kot je naše, razlika je le velikosti — no, znabiti je še kakšnn drugačna razlika med njimi, pa za nas je le manjšega pomena. Planeti, ki jih vidinuct, sestavljajo le nekako «častno stražoa našemu solncu; naša zemlja -sama spada med nje. Tudi druga solnca nnajci take «častne straže», a nam so radi prevelike oddaljenosti nevidne. Planetov našega solnca je osem, če prištejemo, kar je umevno, tircH našo zemljo. Merkur, Mars in Venera so manjši od zemlje; Uran, Neptun, Saturn in Jupiter sc» pa večji od nje. Lune ne prištevamo k planetom, ker je le nekak privesek naše zemlje. Tudi drugi planeti imajo svoje lune. Vse ostale srvetle pikice, ki jih vidimo v jasni noči na nebu, "so pa solnca, ki so nepojmljivo oddaljena od nas. Tem so včasih pravili «zvezde nepremičnice».
Nam najbližji taka nepremičmea se imenuje «AJpha Centauri,toda ta njena bližina postane nekako čudna za naše pojme, če pomislimo, da bi enlektrični tok pcio-val po žici od tam štiri leta in štiri mesece, predno bi dospel do nas. In električni tok ni nikak polž, ampak prepotuje 300X00 kilometrov daljave vsake sekundo. Tisti ki hoče torej izračunati, kediko kilometrov je od nas do zvezde Alpha Centauri, naj najprej sesteje sekunde štirih let in štirih mesecev ter naj dobljeno štavilo pomnoži s tristo tisoč. In ta zvezda je, kakor sem rekel, nam najbližja. Jasno je torej, da znanstveniki ne morejo rabiti navadnih dolgostnih mer, ko gre za izračunanje tako neskončnih daljav, ker bi številke postale tako dolge, da bi jih nibče nc mogel preči tati. Namesto dcrfgostnih mer so vzeli v rabo -svetlobno leto», to jc, tisto daljavo, ki jo napravi svetloba v enem letu časa in svetloba potuje z isto hitrostjo kot elektrika, namreč 300.000 km na sekundo. Po tem načinu merjeno pravimo tccej, da je AJpha Centauri oddaljena od nas štiri in eno tretjino svetlobnega leta.
Tam daleč v neskončnem vsemiru plava skupina solne, ki nosi skupno ime Orion. Eno od teh solne je na zvezdoslovnih črte-žih označeno z imenom Betelguese. Od nas je oddaljewo 150 svetlobnih let. Ta daljava je pa tako neprimerno velika, da vsled nje niso mojfli znanstveniki nikakor izračunati, cako velika je ta zvezda pravzaprav. Šele pr-afesorju Michelsonu «e je posrečilo, da je zmerll tega velikana. Po njegovem merjenju jc Betelgeuse 40.000 000 krat večja od našega solnca. Z drugimi besedami, 350 takih solne, kot je naše, bi bito treba postaviti v vrsto, da bi dosegli premer (debelino) te orjaške zvezde.
Ka žalost so pa naši miotžgani ali naši vadbo spada oglaševanje in reklama v pojni lako neusmiljeno mikro-skopični, da njihotv delokrog, kakor tudi zadeve glede
&t takih premerov ali velikosti nikakor ne ino: moo predstavljati; naša domišljija kar parle v bre/.upen nič. Potrebni so zato drugačni pritneri.
prevažanja in pravniške stvari
Tekom zadnjih petih let so se razvila centralizirana udruženja, katerih namen je kombinirati delovanje lokalnih zadrug in
Kos železa ali svinca sili karkoli telita j ednot. Sedaj imamo okoli 50 organizacij na naši zemlji na primer en kilogram zato,! te vrste, raztegajočih se po <vsej deželi, ke
dal kamenje in Zobec Ivan po 2 liri; Danica Mare, Sedmak Alojz, Zahar Marij, Petaros Alojz, Zahar Rok, Primožič Lovrenc, Dolenc
Ivan, Nenčov Anion, Pet aro«, Zobec Peter
Anton Petaros, Helca o 1 liro vkup no 123.—
stvar na njej tehtala dvakrat več; če bi pa nasprotno bila zemlja za polovico*manjša, bi vsaka stvar tehtala polovico manj. Na
Antonija, Furlan Cecilija, Žerja^ Štefan, Zobec
p
za <* Šolsko dru£tvo.» Srčna hvala vsem.
Ker v Sđpuljah pri Tomaju na dan našega patrona Sv. Antona ne plečeuio in ne podpira-em© v prid «£olskega društva» iberna Franc-a L 53.20 in sicer berna Franc, Turk Anton, ZabriČ Fran, šorn Franc, Kariž Ivan, Fabjan Peter, Gorjup Josip vsak po 5 lir; Gomizel Henrik L 2. Raubar Rudolf in Škabar Ivan iz Vrhovelj vsak po L 2.50, Ivan in Anton Gustin iz Sv. Križa po L 1, Vitez Franc, Zabrič Josip, Pepca Sonc, Počkar Albin, Vitez Edvard, Macaroi Franc iz Šepulj Jazbec Rudolf, Šperne Josif> iz Tomaja in Čkabar Anton S. M. M. Trst vsak po 1 liro N. N. 0 20.
Nadalie ie p&cIsko društvo prejelo od £ 2i-ben\a Frana Se 105 lir im sicsr: nabrano v gostilni pri «Ukmarju» v Dutovljah: Maks Ukmar, Avber L 2; Ker Fran Ukmar ni imel časa plesati L 10, Stanko Marc, Planina L 10, Družina Stare, ker ne plefie L 10.—, 2ivic, Trst L 2; Kapitan L 5, Tresette Škof L 2; Švagelj iker ni kupil vola L 5, Čsfuta Ucman Tomaj, Jenička mi je na poti L 10; ker imam imendan
, . i i• ___i_ xi x	x. t ^	«Oskar» L 2; v spomin pok. Brundala Franceta
. i	,	.z ^ bl	sf. nV|T? ć^Jez Te organiza- L 5< kcr ^ dobfj dekl^ ^	L
cAIo», nato pa pustili siusalkci na n*zi in cije, od katerih mnoge obstojajo ze dvajset [5, Petelin Ivan Zgonik L 2; Tau-čer mehanik
odšli obedovat 1 1!' ' *"4 Tjr 1	— J----A—	«--■••■ • * - • — -- - - - —
čez dob
ko k uie u m seie teaaj di aospei njegov m uuiu-cncksu »vrne so Dne v stanu pre odgovor. Navzlic temu, da potuje elektrika magati gospodars-ke krize, ki se od čatsa s hitrostjo 300.000 km na sekundo«, bi potrebovala 84 minut in pol, predno bi obletela to zvezdo.
Vlak, ki bi vozil s hitrostjo 95 km ua uro, bi ootreboval okoli 17 dni, da bi ob-
v®o državo, ki trgujejo z drugimi pridelki.
Poljedelski departement svnari farmarje, da naj pri ustanovitvi zadrug uvažujejo, podlagi lega bi človek, ki tebta na zemlji j da-H je nameravana zadruga gospodarsko 72 kg, tehtal na luni, ki je mnogo manjša! potrebna, ia da se pri tem poslužujejo na-od zemlje, pičlih 12 kg. Toda na jfodncu, ki svetov kompetentnih strokovnjakov o zaje mnogo večje, bi pa tehtal že 1990 kg družnem trženju. Na tisoče je jako> uape-torej skoro dvnjset kvintalov. Če bi pa lih zadrug za razpečavanje poljedelskih isti človek stopil na zvezdo Betelgeuse, bi pridelkov, ali zabeležiti je tudi mnogo tehtal tam celih 11.962 kvintalov! Seveda neuspehov v slučajih, ko ni bila zadruga bi to veljalo samo v slučaju, če bi gostota ustanovLjema na zdravi gospodarski pod-rečene zvezde bila taka kot je gostota naše Jagi. Bolje je začeti takoj prav, kot biti zemlje, kar pa ni.	kasneje prisiljeni v reorganizacijo ali v
Če bi živeli na zvezdi Betelgeuse in bi | bankrot, imeli prijatelja, ki bi stanoval ravno na • Poljedelski departement, ki je prou.ee-nasprotni strani oble, pa bi ga hoteli por j val več kot 10.000 sedaj obstoječih zadrug, k'icati na telefon, kako bi se godiica? Ko bi! poudarja dejstvo, da uspeh v zadružništvu bili telclonično zvezani z njim. bi rekli se ne more doseči čez noč. Te organiza-
Mali oglasi
DEKLE z dežele, vešče vseh hišnih del, ršče služb« pri slovenski družini, Mohorčič, Vaiie di Rozzoi 719.	180
35-LETNA gospodična, neomadeževane preteklosti, inteligentna, z Ijudskošolsko izobrazbo, s 60.000 lir prihranka, se želi seznaniti s primernim gospodom v svrho že-• "rij*znc ponudbe pod »Vzorna gospodinja » na upravništvo.	181
KOTEL, cevast, 5 m površine, razgret 9 7 atmosserami, parni kotli na največji pritisk Po 5HP. Cena L 9.000. Mlekarna Papa-riano pri Pierisu v Furlan i1)i.	182
PLUTEC (šur) in žico z« trte, okoličanske šape, klajno apno, semena, čebuljček, peso itd. na drobno in debelo dobavlja Kmetijsko trgovsko društvo, Trst, Via Rattineria 4, te-lef. 36-75.	124
3AB1CA; avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago- Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	64
2 Zlato, srebro, krone, 2 S platin, zobovja r* g
g	kupuje	%
I Zlatemu albert povns
S Trst, Via Ma zln! 4« % #iP%#%e91I
Vprašajte povsod
anala
Crtsmanddi
iši in kmilm 1111

FOTOGRAFSKEGA
«Helios» v Idriji.
vajinca sprejme
atelje 177
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Lju-
do časa pojavlja^?.
DAROVI
moži, Pošteno jim plačal, da jih lice srbi g. Gerbec L 5, Škoda da se je to zgod&o L 2;
Nabrano v gostilni pri g. c.Matildi»: Ludvik Mahorčič, Sežana L 10.—- Leop. Bizjak Sežana, L 5, Turk Jožes Godnje t 5. Ker Alfonzu ško-
bezniva oskrba. C»ne zmerne, jamčena. Govori slovensko, nina 10, II.
Tajnost za-Via Madon-179
ALOJZIJ POVH
urar In zlatar
Piczzf! Garibnldi 2,1, n. Tel. 3-23
Lastna tovarna In delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne pr;d-
l
d uje Du lovska petfla L 1, Sv. Blaž odpusti Av-berskemu županu X, 1 vktspno Lit 158.20.
Na nabiralno polo gosp. Andreja Co's. iz Lo-, r . i t i . . .	ii n3cr?a se ic nabralo za našo deco: Lavrenčič
vozil našo zemljo. Isti vlak^k, U z fenakc i Ji L MarCok 2 L, A. Cok 2 L, Stanko Čok Rodi tem potom izrečena iskrena hvala vsem hitrost,o vozil b« drdral 1/92 let, predno 3 L, Irma Cok 3 Josip Strž nar 2 L, Josip Lcnj<mim darovalcev ^bito požrtvovalnemu bi ob vozil zvezdo Betelgeuse.	15 t m Ž J iT 1 h An<i™> ^ , nabiralcu. Povrni Bog stotero!
52 630.000.000.00o. Takega števila si pa ne 25 njoretuo predstavljati.. Pa poskusite ga pre-. Dr^ulotii
iteti. j>rijetno «e boste zabavali! Ako bo- 2 L C o«.	ullA ^ , ^ iuiu.eji ^^ ^
sU šteli po noči in po dnevu brez odmora,! Marija CoU 2* L,"PoT"n Ua a T ]L ^Vc* Č<S	T1rebšcWiV,^la'K/sak P° 5 ;
b -ste prišli do kanca po preteku — enega 2 L, Anica Cok 2 L, N. N. 5 L. Silvestrov večer H Bergmc 4.80, Iv m Kat. Tre^e vsak po
nalijona leti F. AL Me prinesel pri Cokovih v isU natren L 3.35. i 3 ^	A«t Tr'ebi"
—----T ha	j- c » u 1	rnaz Žagar, Mirni Žagar po 2 liri Ant. irebse,
DerhL lr-nt t /Cna	Ant. Trebše h*t. 848 Hrovat Alojz, HrovaUn
j Denar hrani blagajmčarka lo^ersk^ podruz- FraaC| ^e^^ Andrej, Ciculini Fran. An-
; drej Kritin, Brez imena, vsak po 1 liro; Lul'n
o ----i—>-----------• * • • um- 1 " , . 1 . , . „v Ivan in Eliza Berfiin po 50 atot. in Anton Mi-
v Združenih državah sega, nazaj do Ci- ^nc. so bdi polom nab.rateih pol nabram se llhen 20 stot .' vkm>no 95 Ur.
vilne vojne. Prva zadružniška rirarna je nabrala	C. K-^nP^So' L^ončina 5 Zj I VSe» cen^i^darova.ceo,, kot požrtvo
D11 a ust anjofvl j ena leta lkbi nn prva organi- odv	Mašera
20 L, dr. Tonkli 20 L, Ang.
zacija sadjerejcev m zelenjavarjev je bila Ravnik 30 L, dr. J. Bačar 25 L, zobozd. Adolf ustanovljena leta 1878. Leta 1887 sta za- Koli 25 L, dr. Orel 25 L, Jos. Potlgornik —
PoljeđeSsKa zadruje g imerlKl
Zgo;doiv£na poljedelskega zadru^arstva v1 ^ božičnico «SploS. slov. žen. društva
čeli delovati d?ve organizaciji žitorejcev in Central 25 L, zobozd. N«tzbandt 25 L, nečit
leta 1S90 je sledila organizacija živino- Ijjivo 10 L, N. N. 10 L, skupaj 250 L. Nabiralna
rcjcev. Gibanje je le poča-si napredoveJo P°-a st- 52< nabrala ga. Medveščekova: družina
čez do4^o dobo let, med tem ko so ti m Medveščekova 100 L, August Ravnik, gen.
drugi začetniki praktično udejstvovaii z"tcp" zavarovalnice .Union, v poravnavo te>„--	. -	' , .,	zadeve z g. nadučlt^^)em Kavsom iz Avdov-
cvojc teorije. Druga udruženja so bila u- g64ne 33 Miha Košir nabral za dobitek ge.
str novi jena, načela zdravega zadruzn^tva Medveščekove na Silvestrovo v Trg. domu so se v izkušnji izkazala in leta 1900 je L 34.85, Carmen Znideršič 50 L, skupaj po vsej deželi obstojalo mnogo tiacač po- L 217.85. Nabir. pola št. 48, nabrala ga. Lu-Mcdelskih organizacij.	, kažričeva: Narodna tiskarna 50 L, Kar. Draščik
Gibanje se je jako raz>vflo tekom na- L< Ant. Breščak 50 L, Brata Abuja 50__L, daljnih dvajsetih let. Okoli leta
1QOq i* Brumat 2 L, Reščič 10 L, Saksida 10 L, Ka-
. j , j. 't	^	menšek 10 L, Mara Štrekelj 10 L, Koren 25 L,
buo iistarvovl>eniih jakoJ mnogo žitnih or	-	-	-
...	. .	. Ant. Orzan 50 L, profesor Ivančič 10 L, dr.
gamzaci} m vsako, leto se je čim večje And. Pavlica 20 L, Kozman 10 L, Suligoj »tvTvnlo pridelovalcev žita organiziralo v Jakob 20 L, Brajša 10 L, Levpušček 10 L, mdruge v s\Tho razpečavanja svojih pri- skupaj 397 L ter Nar. knjigarna razne pisar-
dcikov. Živinorej&ke zadruge so se tudi nišk« potrebščine.
pomnoževale tekom nadaljnih 15 let, do- | Namesto cvetja na grob naši marljivi in ne-kler ni gibanje doseglo svoj vrhunec leta pozabili Viktorii Guštin iz Padrič darovali po-1920. Irmed onih zadrug, ki pošiljajo svoja grebci zbrani pri c=2upanu» Lir 35.— za «Šol. poročila poljedelskemu departementu, več	t o. . * - r	* i i
od 800 njih je bilo ustanovljeno leta 1919^ J G; Kral> Jos,P' Shv>e darujc L 10~ aŠo1s?k' leta 1920 ie brlo irstanovljenih	drustvu*-
vodna obstoječih zadrug in 776
*etfr l92!/	Rojančani L 92.— za ^Šolsko društvo« n si">r
V letih 1921—23. so bile organizirane so darovali: Gosp. Bizjak J. Lit 50.— «Klobuk» vso državo obsegajoče zadruge pridelo- L 10.— B. J. Ferhiga R., N. N., Škalašantar,
973 še
zadruć ^	praznovanja 50-letnice obstoja po-
® litičnega društva ^Edinost* se je zbralo med
valcev bombaža in tobaka.
Babuder Štef. vsak po 5 lir; De Mozzini L 4,
v Ito^v^^^^^ro^r	.M dru5tva_ .Edinost
tiso»č, v katere je včlanjenih okoli 2 mili-$ona farmerjev. Letnca utrženje znaša čez 2500 milijonov dolarjev, 75 odstotkov vseh zadrug se nahaja v dvana?storici severnih centralnih drža»vt, kjer se prideluje največ pšenice in koruze. Šest odstotkov organizacij je v pacifičnih državah.
Pv? podatkih poljedelskega departe-menta se je število zadrug povečalo od leta 1915 za 200 odsto. Članstvo se je pomnožilo za 300 odsto in posli so se povečali za 200 odsto.
Krajevne organizacijo so bile prve v razvoju zadružništva in so še vedno najbolj številne. Njih člani ss farmerji dotičnoga knaija in njihova svrha je opravljati posle, ki se najlažje opravljajo blizu kraja samega, kjer se prideluje. V prvi vrsti je svrha teh lokalnih zadrug kupovati pridelke in pripravljati jili za trg.
Mnogo izmed teh lokalnih zadrug je organiziranih v zveze ali ednote. Sedaj obstoja
Te ednote določajo skupna načela glede standardizacije produktov in trženja. Na-
se je zbralo med zavednjaši v gostilni Ćernigoj v Rojanu L 32.— za «Šolsko društvo« in sicer so darovali: Kariž F., N. N., Dragotin, Markon A., Rijavec F. vsak po 5 lir; Emilijo K, N. N., Taučer R. vsak po 2 liri Batista L 1.— vkupno 32 Lir. Ker je prišla naša mati daruje g. KariŽ F. še 3 lire za maičke otr. vrtca pri Sv. Jakobu. Srčna hvala.
Mala Ivanka Ovidoni nabrala v veseli družbi pri Sv. Ivanu L 14.— za podružnico «SoL društva* pri Sv. Jakobu.
Ob priliki poravnave računa daroval g. Ri-barič Anton trgovec z ogljem L 20.—- «Solske-mu društvu*.
V Borštu in Zabrcžcu so darovali potom g.
Petaros Joslp-a Lit 123.— za <Našo deco* in sicer so darovali kakor sledi: Hreščak Marija, Pčtaros Antonija in Kosmač Ivan po 10 Ur; Košetan Rok, Petaros Tereza, A. Stegu, Cvejnk, Andrej Zerjal, Nabiralec vsak po 5 Lir, a gg. Miloš, Marc in Petaros Alojz sta pri- j
stopila kot redna člana «š. D.> in vplačala; Vipavsko, istrski refošk iu kraški teran.
cen;enim valnim nabiralkam iskrena hvala.
Po končanih pogrebnih obredih sta nabrala v počastitev spomina blagopokoinega Ivan a Štefančič gg. Andrej in Stacžslav Gregorič med pogrebci in pokojnikovimi prijatelji L 70 za »Šolsko društvo« in sicer je daroval cerkveni pevski zbor L 20, Gašpar Sancin L 5, a ostalo omizje L 45; vkupno 70 Lir. Darovalcem in gg. nabiralcema iskrena hvala, pokojniku blag spomin.
Spominjajte
ob vsaki »Dijaške
priliki Natica
(uradnico) s prakso, veščega strojepisja, s popolnim znanjem sJovenskega In itaii-jaan'-akega jezika v goivoru in pisali, išče županstvo Rihetnberk. Početna plača L 450.— m stanovanje. Služba začasno proviztoma, postane stalna. Nastop takoj, j Prošnje na kolekovani podi od 2 lir našlo- f viti do 8. februarja na županstvo Ri-(159)	hemberk-
7r*t, Via Cesars isii št. ii» nadstj*., vraža 13
Sprejemajo se pošiljat ve
Cene na trgu Cavotir
dne 4. t. m.
(Oddaja na debelo) Česen 900-1000, pomaranče 70-130, kislo zel;e 130-165, karfijol 80-170, ikapus 80-120, čebula 110-180, fige (suhe) 220, solata 50-400, limone (100 kom.) 6.70, jabolka 90-230, krompir 60-82, hruške 90-280, paradižniki 280, radič 170-350, radič (rdeč) 230-300, repa 30, špinača 100-260 ,grab 450.
Borzna poroflla,
DEVTZfl Amsterdam od - do f)80 —; Belgija od 123 50 do 126.— ; Pariš 129 /5 do H0.25] Ix5n^oa od 115— do 115.75 ; JTe\v Yr>rk od 24 -do 24 10 ; Španija od 337,— do 342.--; Švica ođ 463.— do 46B — ; Atene t-d 40,— do 43 —; Berlin od 565 — do 575.— ; Bnkardšt od 12.25 do 12.75 ; Prami od 70 25 do 71.— : Ogrraka od 0.M33J do 0 0339 ; Dnnaj od «.0335 do 0.0345 ; Zagreb od 38 70 do 39 —.
VALUTA ; Avstrijske krone od 0 03H3 do 0 034"; dinarji od S« 60 do 38.90 ; dolarji od 23.95 do 24.05; novci po 20 frankov od 02,— do 93— fuut šfc^r-Ung od 114.<i£ do 115.15.
Benečijske obveznica 81.50.
MMm slovanski imm mi
In firaniliti
ustanovljena leta 1392
izvršuje vsako elektrotehnično delo.
Na željo proračuni.
regialrovana zadruga z omejeni n potoUvo.n
uradujc v svoji lastni iiiŠI ulica Torrebianca štev. 19, I. n.
Via Hazzlni 3.
Telefon 6-16
3SI0SIU,
Imajo najboljši uspeti
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, v!o«e na tekoči račun in v!o;s za čekovni promet, ter jih obrestuje
BO 4°(o
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Orodne ure za strznfc o3 3 Jo 13
Ob nedeljah In praznikih je urad zdpr. Št. telef. 25-37.	13
vsak po 5 Lir; Švara Darko L 4, Marc Draga,
Družina Danica, Kosmač Anton. Petaros Ivan in Petaros P. vsak po 3 lire; Bažec Anton,
ok~oli 50~ ta4cih**centraJnlh ednot! ^ ^l.tf^ SteC'p
taros Stan., Petaros Slava, J. Zahar, J. Glavina, Žerial Anton, Kosmač Ivan, Ker sem pro-
Na
debelo in za družine Via Cunicoll 8, na drobno in za družine Via Giialianl 32 Telefon 27-66. Priporoča se lastnik (74	PR. iTRANCAR.
I
LJANSKA KREDITNA BANKA
Predno kaj nakupite, obiščite
Veliko skladišie pohištva

tvrdka
ALESSANDRO LEVI Ml
Via Rettorl St. 1 — Via Ma'canlon St 7-13
Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki Izberi.
Claviiica In rezerve Disarjer 60.000,300'-
Telefon : 5—18, 22—96
SL
] PODRUŽNICA V TRSTU [
CENTRALA V LJUBLJANI
3
fiiaviia ti ram iaaricv U.8UJ89
Telefon: 5— IS, 22—9®
Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4% % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre-| stuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle.
Podružnice:
GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor
BnipriKMnelžii zvezn z Jagoslnolio
Blagajna je odprta od 91/,—121/, in od 141/,—16 41
Podružnice:
Metković, Novi Sad, Ptuj,
::::.•:: Sarajevo, Split :::::::
Prodaja samo na debei®
Kuhinjska posoda iz emajlirane^a železa, lesene pipe, s plutcem čes c-ga izvora, Mi svatUjk, Jedilnega orodja, ŠKAFOV,
prve vrste ir. po zmernih cenah, decimalnih mer za tekočine, strgulj, sisli-nov xa kavo, kotlov, ponev, ščipalk za perilo, likaSnikov in vseh
drugih hišnih potrebščin iz železa, cinka in pokositrenega železa. I61
FRATELLI LEDERER
TRST, V^a G- Galatti 14 nasproti glavne požte, TRST
TISKARNA .EDINOST' v TRSTU
Flzvriu}« vso tiskarska dela v najmodernelem stilu kakor^ I tudi v večbarvnem tisku, Razpolaga z najmodernejimi stroii. | j ftrkami, Lynotype, stereotypljo ter rotacijskim strolem. :
j Vsa naročila se izvršujejo točno in po zmojv»ih_cenah. : .....................................

tMH»»l»M»»>t«»Mt
Ulica S. Francesco d'Assisi 20