169. številka. Ljubljana, v četrtek 26. julija. XXVII. leto, 1894. Jahaj« vsak dan ■¥©#©!■, iaimfti nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman sa avatrd-ogerske deZele aa vae leto 1& gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ia jeden aseeeo 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ia vse leto 13 gld., sa Četrt leta 3 gld. 30 kr., ta jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za o■ na ni 1 a plafinje se od cetiristopne petit-vrate po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni itvo je na Kongresnem trgu St. 12. Opravniitvn naj se blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne rt vari. Vabilo IX. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu v torek, đnć 7. avgusta 1894. leta. VSPORED: I. Sveta maša ob l/9ll. uri v frančiškanski cerkvi. II. Zborovanje ob Val2. uri v „Narodnem domu". 1) Prvomestnikov nagovor. 2 ) Tajnikovo poročilo. 3.) Blagajnikovo poročilo. 4 ) Nadzorništva poročilo. 5. ) Volitev jedne tretjine odbornikov. Po pravilih izstopijo nasled-ji udje družbi-nega vodstva: 1. Matej Močnik, 2. Ivan M u mik, 3. dr. JosipVo&nj»k,4. Andrej Zamej ic. 6. ) Volitev nadzorništva (5 članov). 7 ) Volitev razsodništva (5 članov). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, 24 julija 1894. Prvomestoik: Podpredsednik: Tomo Zupan. Luka Sveteo. Ljubljanske nemške šole. L Pred nami se gomilijo lično natisuena letna poročila raznih lmdskih Sol v naši kronovini, veseli dokazi, da bo narodna omika čedalje bolj razširja. Ta poročila podajajo obilo zanimivega statistiškega gradiva in morda bomo o njih še obširneje govorili, danes pa se hočemo omejiti na nemške ljudske Bole v Ljubljani. Tu imamo celo vrsto učnih zavodov, na katerih je učni jezik nemščina. Ako bi ti zavodi služili samo nemškemu prebivalstvu v našem mestu, ako bi jih obiskovali samo nemški otroci, želeli bi jim najboljšega uspevanja. A ti zavodi ne služijo samo nemškemu prebivalstvu, v njih se nabaja nebroj slovenskih otrok in zato je naša dolžnost, da jih skrbno opazujemo. Vseh šoloobveznih otrok je v Ljubljani 4302. Od teh jib hodi v liudske šole s slovenskim učnim jezikom 2418, v šole e semško-slovenskim učnim jezikom 446 v razne nemške šole pa 931, ostali ob* iskujejo srednje ali strokovne Pole. Število nemške šole obiskujočih otrok je v razmerji s številom nemškega prebivalstva ogromno. Kdor bi iz tega sklepal na narodnostne razmere v našem mestu, bi mogel misliti, da je skoro polovica Ljubljanskega prebivalstva nomške narodnosti. Naši nasprotniki skušajo tudi res te Številke izkoristiti v svoj namen in trobijo po svetu, da je v Ljubljani dosti več Nemcev, kakor se navadno trdi. Statistika govori seveda povBem drugače in dokazuje, da je dobra polovica nemške ljudske šole obiskujočih otrok slovenske narodnosti. O vseh šolsh — žali bog — nimamo natančnih podatkov, kar ps jih imamo, te naj navedemo. Na štirirazredst šulvereinski deški ljudski šoli je bilo v mmolem šolskem letu 210 učencev, mej temi 39 Slovencev. Na petrazredni mestni nemški dekliški šoli je bilo 401 učenka, po narodnosti 204 Nemke in 179 Slovenk. V prvem razredu je bilo 25 Nemk in 45 Slovenk. Kako pa je bilo razmerje na Štirirazredni mestni nemški deški IjudBki šoli, o tem ne vemo nič natančnega. Uradna .Laibacher Zeitung" je b cer navedla natančno, koliko otrok je bilo v vsakem razredu — vseh vkupe je bilo 214 učencev — ni pa črhnila besedice o narodnostnem razmerju na tej šoli. Ni dvoma, da bo je to nalašč zamolčalo. Tudi običajnega letnega poročila ni izdalo vodstvo te šole. Kar stori zadnja vaška šola v kakih Rovtib, tega ni storilo vodstvo nemške ljudske šole v Ljubljani. In zakaj ne? Odgovor na to ni težak. Glasom posebnega ukaza dež. šolskega sveta je namreč v statistični pregled vsake ljudske šole po- staviti tudi številke o narodnosti šolarjev. Tega pa vodstvo nemške mestne deške ljudBke šole ni hotelo Btoriti, ker je botelo prikriti resnico o narodnostnih razmerah na tej šoli. Bog ne zadeni, da bi avet poznal imena to šolo obiskujočih otrok, da bi izvedel, da sta dobri dve tretjini šolarjev slovenske narodnosti. To, jedino to je povod, da mestna nemška deška ljudska šola ni obelodanila letnega poročila. Da bi bila to storila na svojo pest, ne da bi bil v to privolil pristojni faktor, tega Živ krst ne veruje. Na podlagi zanesljivih informacij zamoremo trditi, da je na tej šoli vsaj 150 učencev slovenske narodnosti. V rečenih treh šolah je torej mej 825 otroci 368 slovenske narodnosti. Ostali, nemške Šole obiskujoči otrcci zahajajo v razne privatne šole. S temi se tu ne bomo bavili. Ozirati se hočemo le na mestni nemški ljudski šoli, na katerih je mej 615 otroci 329, torej dobra polovica, slovenske narodnosti. Politični razgled Notranje dežele. V Ljubljani, 26. julija. Celjske paralelke. Sedaj se je lotil vprašaaja o Celjskih para-lelkah tudi drug koalicijski list, .Neuea Wieoer Tagblatt". Z ginljivimi besedami prosi in roti klub konservativcev, da odneha od te zahteve, naj se odreče solidarnosti s slovenskimi koaliraoci glede te zabteve. Kažoč na koalicijo, ki je vzlic obilim slabostim vender dokazala svojo življensko silo, pravi: ali naj ta koalicija po kratkem obstanku pride zopet v nevarnost, ne radi principijelnih nasprotstev, nego zaradi majhnega detaila? Slovence bi bilo opomniti, da so zadnjih petnajst let primeroma jako mnogo doBegli, in sicer tako v narodnostnem, kakor v politiškem oziru izključno na troške Nemcev. Ako bi se dali Slovenci prisiliti k nepremišljeni, prenagljeni akciji, potem bi gotovo ne bili Nemci tisti, katere bi zadela odgovurnoBt za tako ravnanje in ki bi imeli nositi njega posledice. — Če so Celjske paralelke nevažen detail, zakaj pa se jim Nemci tako silovito zoperstavljajo? Prav hvaležni bi tudi bili rečeoemu listu, če bi nam imenoval tisto, kar LISTEK. VVolfov slovensko-nemški slovar. Jedno najznamenitejših del slovenskega knjižtva leži pred nami dodelano do svoje srediue, prv* polovica Wolfovega slov.-nemšk. slovarja, obsezajoča 883 + XVI. str. drobnega tiska. To spomeniško delo pa m samo epohalno znamenje književne, ampak ob jednem prosvetne in naravstvene delavnosti slo venskega naroda. V njem se zrcali z jedne strani eminentna moč znanstvenega teženja in nastojanja slovenskega uma, z drugd psk visoka naravstvena č lost slovenskega duha, kateremu sa je nasproti največjim zunanjim zaprekam, zatiranju in najneugodnejšim okolnostim posrečilo ustvariti knjigo, v kateri se BredotoČijo Človeška zamiselnost, marljivost, vztrajnost, volja, požrtvovalnost in sijajna veledušnost. Ime ustanovitelja temu delu, knezoškofa Wolfa, katerega duševna plemenitost jedina je omogočila to delo, osthne slavno, Častno in za vse veke z zlatimi pismeukami zabeležeuo v knjigo slovenske poveBtnice, katera sicer skromna, a zato k sreči neomadežena niti z jedno kapljo tuje krvi, temveč popisana s trpljenjem in znojem je napolnjena najčiščih Činov, činov prosvete in delavnosti. Ali baš zato sme Slovenec podičiti se z njo ter crpiti iz nje najlepšo nado za bodočnost; kajti kar si possmnik ali pa narod pridobi s trudom in čisto dlanjo, to mu tudi ostane, to mu po naravatvenih zakonih tudi obrodi s sadom in blagoslovom. V potrjenje rečenega oglejmo si način, kako je ta naš v pravem pomenu vsenarodni slovar nastal. Prva njegova podlaga je narodna književnost slovenska. V to podlago spadajo slovenski rokopisi predknjiževne dobe (do I. 1550): razne molitvice, izpovedi, sodiščne in druge prisege, pravila bratovščin, gospodarstvene ustanove ter slučajni slovenski zapiski. Druga podlaga temu slovarju so obilni in prevažni izdelki prve književne dobe: knjige lutriške. Tretja podlaga so mu velika raznovrstna zbirka ka-toliško-cerkvene književnosti, katera se je povzdignila na razvalinah lutriške pismenosti. Za njimi prihajajo viši, umetni izdelki Vodnikove in Prešernove dobe, a naj veča in najširša podlaga slovarju so proizvodi zaprešernove dobe, trajajoče do danes, množne in obaezajoče isdelkov najraznejših vrst domače književnosti : pesniške, lepoznanske, znanstvene in praktične, katere Blednje najbolj predstavlja časopisje slovensko. To so glavni književni viri, porabljeni v tem slovarju. Ali najimenitnejši izvir gradivu za t& slovar je narodni jezik, kateri živi po slovenskih dolih in holmib, po naših hribih in ravninah. Stoprav sedaj previđamo, kako bogata izrazov in izrekov je naša priprosta narodna govorica, koje samo nevedneži in bedaki proglasujejo za siromašno. Pritnerjaje bogati zaklad neposredno iz naroda crpljenih besed z onim, katerega se poslužuje naša navadna književnost, voaL pritrdi, da je prvi zaklad večji od slednjega, t. j. da ima naš prosti narod več besed v porabi nego naša književnost. Z objavo slovarskih, deloma ogromnih besednih zbirk se je naši književnosti otvoril nov razgled v bodočnost in ponudila se jej je nova velika sprava izrazov, katere snu o treba izbirati in praktično porabiti. Pa še jedno, kar ni manjšega pomena, dokazuje ta slovar uprav sijajno. Reci se namreč sme, da od Arveža do Kopra in od Celovca doli do Karlovca Živi jeden ter isti narod, govoreč jedno ter isto narečje .kaikavsko", imenu-joče se s historičnim narodnim imenom „slovensko". Ne Bamo od Mure do Soče in od beneških hribov do ogerskih planjav smo jeden ter isti narod v etnografskem pomenu te besede, ampak tudi, da so takozvani „Kajkavci" (katerim „kaj" rabi za „Bto") jedaa nepretrgana nerodna celota. Najjasneje to istino dokazujejo slovarji Habdeličev, Jambrešićev, Belo- so v zadnjih petnajstih letih dosegli. — „Deutsche Zeitung", ki je postala glasilo nemških nacijonalcev, pravi glede Celjskih paralelk, da se bodo prav gotovo osnovale, ce se jim ne bo v koaliciji drug nihie upiral, kakor levičarji. Shod mladoceike stranke. IUdikalno-sapredni del mladočeške stranke ni zadovoljen s programom, kateri se je določil na shodu mladočeškib državnih ia deželnih poslancev. Glasom poročila staročeških listov je ta del aačel na deželi veliko agitacijo, da se na shod zaupnih mož mladočeške stranke pošlje čim več pristašev radikaluo-napredne frakcije. Na nekem shodu v Belcu pri Kraljevem Oradci se je sklenilo prositi vodstvo mladočeške stranke, naj na shod povabi tudi radikalne-naprednjake. Taki sklepi so se storili tudi na treh drugih shodih. Ta agitacija radikalne frakcije je menda povod, da trde nekateri staročeški listi, da sploh ne pride do shoda zaupnih mož mladočeške stranke. Javni napisi v Biali. V gališkem mestecu Biali ima ondotna nemško-ži.lovska Btranka krmilo v rokah. Okraj je povsem poljsk, dobra polovica mestnega prebivalstva je poljske narodoosti, vender pa se trudi vladajoča klika z VBemi silami, da ohrani mostu nemško lice. Gališki deželni odbor je lani zahteval, naj mu občina dopisuje v poljskem jeziku. Občina se je tej zahtevi uprla in vlada je posredovala na korist Nemcem. Na Koroškem je hitro prisilila občine, da morajo deželnemu odboru nemški dopisovati. Sedaj je v H ali prišlo na razpravo vprašanje o javnih napisih. Okrajni zastop v Biali je poljsk in je zahteval, naj se napravijo dvojezični javni napisi. Mestna občina je to odklonila, sklicuje se na razsodbo upravnega sodišča glede Ljubljanskih javnih napisov. Uredba uradniških plač Ministerijalna komisija, kateri se je ] osveto-vati o uredbi uradniških plač, vzela je za podlago svojemu posvetovanju dotična predloga barona Ose dika in posl. dra. Promb 'rja. Ctedik prt ilaga, naj se plača po trijenijih povišuje tako, da bi uradniki XI. činovnega razreda imeli plače 600, 700 in 800 gld., uradniki X čin. razreda 900 in 1000 gld. Uradnik zadnjih dveh činovnih razrc lov dobil bi torej po dvanajstletnem službovanju 1000 gl od prejšnjih svojih t'rjatev gotovo nekoliko odnehala. Ministri sodijo, da b) mogoče doc Oi prest»p prestolonaslednika k pravoslavni cerkvi in računajo zlasti na pomoč Ko-buržanove oproge, jako pametne in izobražene dame. Za sedaj neče vlada porazumljenja z Rusijo postaviti na prvo mesto v svojem progi amu, ampak stori to šele potem, ko bo dežela očiščena Stambulovstva. Obsedno stanje v Siciliji. Guverner Sicilije, general Mora, ki se je mudil ve": tednov v R mu, se je sedaj vrnil v Sicilijo. To se zmatra 7\ dokaz, da je vprašanje gleda razveljavljeni« obsednega stinja na Siciliji rečeno ugodno. Najnovejša poročila javljajo, da izide že tekom prihodnjega tedna dotični dekret, amnestija pa se izda šele na jesen. Dopisi. Z Kolnik«»ga, 18. julija [Izv. dop.] (Volilni shod v Bolcu.) Vtem dopisu se bom bavil jedino le s Soškim kuratom Karlom Perinčičem, ki je tudi čitateljem „Slov. Naroda1* že iz I. 1888. znana oseba. Takrat je t \ gospod bil še le v semenišči, a že t krat se je laeal z nekaterimi Vašimi dopisniki iz Kobarida, ki niso botsli verovati v njegovo modrost in proBvitljenost, s katero je hot-)l osrečevati na levo in desno. Ko je prišel za kapelana v Bile, imel je takoj z bivšim dekanom, pre^aBlužnim mirne. Ivanom Kumarjem oduren nastop, da mu je ti pokazal vrata. V svoji službi kot kapelan hotel je vso modre t v verskih in cerkvenih rečeh le on imeti, vsi drugi niso znali nič; zato si je kmalu odbil od s-l j vse duhovne Bobrate v okraju. Ker je hotel dalje v društvih le on in jedini on nekaj veljati in znati, obrnili so mu hrbet tudi tržani in ostal je — sam. Žs kot kapelan je pa naredil kratek in jasen račun, kako pride v nekaterih letih do dekanske rasti. Brez šale, resnico govorim! Račun je tak-le: Jedno leto kaplan v Bolcu, 1 — 1 Vi leti vikar v Trenti, 2 — 3 leta kurat v Soči — in potem, no potem bom takoj kompetiral za dekana v Bole Ni hudnika, da ne dobim, zakaj pa imam v Goriškem semenišču mej vsemi duhovniki morebiti jedini .freien Tisch uud freies Biti"?! — Mož se ni motil v teh računih; kakor je naprej povedal, tako se je zgodilo — tako moč imajo njegove službe za — goBpode v Goriškem semenišči. V zahvalo pa mora tako pleeati, kakor godejo v Hemenišču, a to dela z največjo gorečnostjo. L 1891. je kot tajnik v Trenti v pismih pod uradno firmo agitoval za Tonklija in 8 tem prihranil poštne znamke. Na katoliškem shodu se je odlikoval s tem, da je prinesel prvi pozdrav iz zapuščene Trente, kjer nihče Se pojma ni imel o tistem shodu. -■ Najbolje se je pa odlikoval pri polaganju računov v Trenti in Soči, katerih do danes še ni vkljub mnogemu drezanju. Na vse tri nove zvonove v Soči, za katere je darovat g. Jon ko 1000 gld., je namazal svoje ime namesto Jonkovega. Ic Bolske čitalnica so ga odpravili, jednako ravno 8 dnij pred shodom iz po* družnice sv. Cirila in Metoda, ker je vselej nastal pravi pravcati ravs in kava, ako j« došel op poleg, tako je divjal proti društvom in raznim častitim osebam. — Toliko za uvod, da bo »sak čitatelj poblize poznal tega vrlega učenca sna no sGoriške lole. Če tudi \6, da je revček čisto osamljen v vsem okraju, da je celo v Soči povsem sam, dasi so tamkaj doslej vsi duhovniki izvrstno izhajali, vender je prišel tudi na shod, kakor se je videlo, pripravljen in odločen, da ostane zvest svoji navadi in da tudi tu uzroči škandal. To se mu je posrečilo, kakor se lahko posreči vsakomur, ali dosegla bi ga bila tudi kmalu nemajhna čast, da bi ga bili volila vrgli iz dvorane, ne ve se ali čez balkon doli na trg ali pa po stopnicah doli v vežo, kjer bi si lahko ohladil prevročo kri. — To se je zgodilo tako-le: Ko je končal posl. dr. A. Gregorčič poročati, oglasil se je Perinčič za besedo. Prve besede so bile že drsna in zlobna provokacija. Dejal je gorjansko zasurove-lim, zbadljivim, izzivajočim glasom. „Oglasi! sem se za besedo —*• in dobil sem jo — — pa kako!" (Vrišč po dvorani: No, kako!) Ko je preblagorodni gospod dr. vitez Tonkli (Tiho, tiho) skliceval volilne shoJe, imel je hvalevredno navado, da je dal izbrati predsednika in zapisnikarja, ne pa kakor danes — — —". Ni mogel dalje; po dvorani je nastal velikansk šum. Volilci so glasno pro-tjstovali in klicali: To ni res, to je laž, laž!" Perinčič hoče govoriti, ljudstvo ne pusti; na to začenja se prepirati s posamičnimi volilci, ti zopet re-agujejo — nastane cel škandal. Predsednik miri, zastonj. Na to vzame predsednik PerinČiču besedo. — On: „Zakaj?" — Preda : „Zato ker ne govorite o stvareh, ampak kritikujete formalnosti, ki so povsem zakonite in jib tu varuje gospod vladni komisar." On še ni zadovoljen in kriči, naj vladni komisar govori (Smeh po dvorani.) Vladni komisar ga zavrne, da on nima besede, naj Be usede. Perinčič na to zatuli kakor besen: „Saj se poznamo! Živio fabrika goriškega javnega mnenja." — Po dvorani velikanski smeh in ironično ploskanje. Ko so volilci od vaeh stranij izražali svoje mnenj**, godel je Perinčič, kakor polh na ženit vi: „Pa bom še govoril, ako dobim besedo. Bomo videli, sli dobim besedo." In dobil jo je zopet — za drugo impertinenco. Ves bolški okraj ima jednega samega veleposestnika, vender je grof Alfred Coronini prišel tudi v BjIc. Kar je govoril dr. A. Gregorčič, je govoril tudi zanj. — Ali glejte tega drznega — ne vem, kaj bi mu rekel — on se obrne z zlobnim obrazom in strupenim ogovorom do visokorodnega grofa A. Coroninija, češ, kaj bo gc-voiil dr. Gregorčič zanj, sam naj po\e kako je zastopal koristi — svojih volilcev. Na to infimnost drznega možicelja je nastal velikansk vrišč po dvorani: „Protestujeino, to je nesramno, to je inf tmno, ven ž njim, ven z nemirnežem!" — kričalo je razburjeno ljudstvo. Predsednik miri, kolikor more. Potolažijo se. — Perinčič nadaljuje in začne zba-dati poslanca, češ, naj povosta svoj program 'Klici: Kolikokrat naj še to atoritu!), naj povesta, kako ho obnašata nasproti novi šolski postavi (Klici: Saj je niste prebrali!), v kakih odnošajih je dr. G. s „Sočo" (Z vahen smeh), kam so izginile cestno do-klade — in polno drugih rečij. Govoril je: „Mi bi radi vedeli . . .", a klici so ga zavrnili: „Kdo so tisti mi, eaj ste eam!" — Zopet mu shod ni pustil dalje govoriti, kajti ne le PeiiučiČevo govorjenje, ampak že surovi način in glas je tako razburil vae navzoče, da so nekat jri že drli proti njemu. Zmefl njava. — Oglesi 8J g. Jonko, ki hoče Perinčiča zavrniti. Perinčič zarujove: .Nisem ftj končal!" — Jonko: „Kdo bo poslušal vaše — kvante!" Velikansk smeh po dvorani, ploskanje in Živio klici. Kaj bom opisoval; v takem t jdu je šlo še nekaj časa naprej — Perinčič sam nesproti celemu shodu. Bati se je bilo vrak hip, da volilci prestopijo meje dopustnosti in da se zgodi nekaj, česar ni doživel pri nas še noben volilec, toliko manj duhovnik. Kaj je ostajalo druzega, nego — zaključiti shod. To je zahteval tudi vladni komisar. Ko je predsednik zaključeval shod, povzdigali bo volilci, duhovniki in drugi odličnjaki roke in prosili: „Ne zaključiti, ne zaključiti!" Imeli so na redu še razne resolucije. — Ali shod je bil sklenjen. — Ljudje* razkačeni planejo nad Perinčiča, kriče: „Ljulka, ljulka." — Oa je bil seveda žaljen in je kričal: „Tu me žalijo, jaz hočem besedo v obrambo!" — Klic: .Da, da z Vami bi imel rad prav .fajn" besedo!" Mej tem nekaj oseb dere k Perinčiču s klici: »Ven ž njim, ven ž njim!" Nevarnost je bila tu največje, da Be zgodi kaj hudega, a tu priskoči vladni komisar g. Cuvvar, ki Perinčiča mej velikim nemirom in sumom ekapedira iz dvorane. Tudi ž njim se je začel prepirati, dokler ni komisar porabil svoje uradne oblasti in dejal: .Ukazujem v imenu postave, da se takoj odstranite iz dvorane." Župan s Srpenice je stopil pred poslance, prosil jib, naj si nikar ne jemljo k srcu, kar se je zgodilo, kajti nesrečni človek je sam v vsem okraju, a Se on je tujec in ne BolČan, zagotavljal ju, da volilci vsega okraja so složni in jedini za njima in to jedinost naj shod dokaže z navdušenimi „Živio!" — In trikrat je zagrmelo kakor iz jednega grla po dvorani ! In ko so končali, zaklical je vikarij č. g. Ku-riučič: „lu še jedenkrat živio." Ia zopet je grmelo! Tako preBrčne ovacije ni videti tako kmalu. Vse je drlo k poslancema, da jima stisne roko. Po celem Bolcu se je kakor blisk raznesla novica o novem junaštvu PerinČ Cevem. Staro in mlado, žene in možje, vse je govorilo le o PerinčiČu. Slaven mož, kaj ne? On pa je sedel do 9. ure doli v nekem kotu. Koliko jih je moral slišati. Ljudje, ki ho hodili mimo, so se zaničljivo ozirali v njega in zabavljali na načine, da jih tu ne smem omenjati. V isti 8obi so Be pozneje zbrali pevci, duhovniki — a nihče ga ni pogledal, ostal je pri mizi sam, dasi ljudje niso imeli kam sesti. Značilno, kaj nt? Zaslužena kazen, samo škoda, da ne bj nič pomagala. Perinčič misli, da si 8 tem služi dekansko mesto uprav v Bolcu. — Zato bo se ta dan slišale po Bovcu šale, češ: „Bolčani, le varujmo gospoda dekana, sicer dobimo Perinčiča. Juj, ali bi Bole zaslovel — na kozlih, katere bi prekucaval." — Večerna zabava je bila veličastna, samu škoda, da je gostilničar priredil na svojo pest ples. Ta je mnogo pokvaril. — Drugo jutro so poslanci in drugi gostjo odšli mej živahnimi Živio-klici zbranih Bol-čanov. Ta dogodek naj si dobro zapišejo za uho nekateri krogi, ki menijo, da bo ljudstvo mirno gledalo njihove burke. Ta shod je dal .Slovenčevim" pisačem z Goriškega dovolj po nosu, da bodo odslej gotovo previdnejši v svojih spletkah, sicer se utegne še marsikomu pripetiti žalostna uloga — nesrečnega gospoda Korla iz Soče. Domače stvari. — (Iz Podgrada v Istri) nam je sinoči — žal, da že prepozno za včerajšnjo številko — došlo brzojavno sporočilo, da je Tržaško namest-ništvo razpustil) ondotni občinski zastop. Stvar ni prišla nepričakovano. — (.S lo ve nče v a" raca.) Uredništvo .Slovenca" je spustilo včeraj prav lepo časnikarsko raco Bo prepovedanem posebnem vlaku iz Celja v Postojioo," katera je veselo splavala. Kakor se nam poroča iz zanesljivega vira, me roda jnim krogom dozdaj ni ničesar znano o kaki taki prepovedi, ki bi bila tudi neutemeljena pri sedanjem ugodnem zdravstvenem stanji v naših krajih. — (Moška Št. Jak o bsk o- Trnovska podružnica sv. Cirila in Metoda) bode imela svoj občni zbor dne 30. t. m. ob 6 uri zvečer v prostorih katoliške družbe, Stari trg štev. 13 8 sledečim vzporedom: Nagovor prvomestnika. Poročilo zapisnikarja. Poročilo blagajnika. Volitev prvomestnika in njega namestnika. Volitev zapisnikarja in njega namestnika. Volitev blagajnika in njega namestnika. Volitev zastopnikov k veliki skupščini. Volitev dveh pregledovalcev računov. Posamezni nasveti. — (Duevni red občnemu zboru .Zaveze gasilnih društev kranjskih,") ki se bode vršil — kakor smo že javili, — dne 12. avgusta letos, ob 10 uri predpoludne v mestni dvorani je: 1.) Račuuako poročilo. 2 ) Poročilo blagajnikovo. 3.) Volitev odbora za 1. 1894/5. 4.) Posamezni nasveti. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poslala: G. Zon* K v e d e r v Retjah v Loškem potoku 4 O kron, nabrane povodom nove maše č. g. Frana Knavsa na Hribu. — Živela vrla nabiralka in rodoljubni darovalci in darovnike in njih nasledniki! — (Zgradba nove deželno-brambov-ske vojašnice v Ljubljani.) Dne' 28. t m. bode v tukajšnji deželno-brambovski vojašnici imela svoj prvi uradni dan mešana lokalna komisija za ustanovitev zgradbenega načrta za novo deželoo-brambovsko vojašnico v Ljubljani v smislu določb §. 5. izvršilnih naredb k zakonu z 1. 1879. o na-stanjevsnju vojakov. Vojaški člani te komisije so: Poveljnik 5 dež. brambovskega polka, kot zastopnik dež. brambovskega poveljništva in predsednik bram-bovakih članov komisije; poveljnika dež. brambov-skih batalijonov št. 24 in 25. in evidenčni in upravni častniki teh batalijonov, dalje san tarno dež. brani-bovško službo opravljajoči vojaški zdravnik; fctotoik ženijskega štaba g. Jož. Franc, kot tehničen svetnik, ekonomični poročevalec, dež. brarabovski višji intendant I razreda g. Km. Valduga. Dalje so v koursiji (lani, katere imenujejo deželua vlada, deželni odbor in mestni magistrat. — (Darilo.) Oibor „Zaveže gasilnih dru štev" podaril je v svoji zadnji seji 22. t. m. članu g. K. Achtschinu prstan z dijamantom v pri-zDanje njegovih zaslug za gasilstvo. — (Goldiuarski bankovci.) Dunajski uradni list z dne 24. t. m. je prijavil naredbo, s katero se devljejo iz prometa državni bankovci po 1 gld. Z včerajšnjim dnem je prenehalo izdavanje teh bau k (j v c 'v in jih državne blagajnice in uradi ne smejo več izdavati. V zasobnem prometu morajo se vzprejemati do 31. deembra 1895. 1., potem pa ne več. Državne blagajnice in uradi pa jih vzprejemajo še do 30. juniia 1896 1. kot plačilo, ali pa se zamenjavaj) proti srebru pri menjalnih blagajnicab. Od julija 1896. 1. do 31. decembra 1899. 1. bo bodo vzprejemali goldinarski bankovci samo še pri državnih menjalnih blagajnicab. in pri skupni centralni blagajnici na Dunaji. Pozneje se pa ti baukovci ne bodo nikjer več vzprejemali ali zameojavali. Goldi-narskih bankovcev je zdaj v prometu kakih 59 milijonov, izmej katerih jih je kake 3 milijone v državnih blagajnicah. — (Vročina.) Predvčerajšnjim in včeraj smo imeli najbolj vroča dneva letošnjega poletja, namreč 30 6° in 31 9« C. toplote. Tudi danes pripekalo je solnce prav pošteno in temperatura ni zaostala za omenjenima dnevoma. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 15. do 21. julija. Novorojencev je bilo 17 (=27 56°/09), umrlih 12 (=19 76°/oo)» meJ njimi so umrli za vra-tico 1, za jetiko 3, za vnetjem Bopilnib organov 1, za želodčnim katarom 2, vsled starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 2. Mej umrlimi so bili tujci 3 (= 20 %), iz zavodov 5 (=41 7 »/o)- Za iufek-cijoznimi boleznimi so oboleli za ošpicami 3, za škrlatico 1, za vratico 4 — (Šolska poročila.) Na čveterorazredni deški ljudski šoli v Škof) i Loki je bilo koutem minulega šoUkega leta 290 učencev. Tretji razred je imel dva oddelka. Poučevali so vodja g Pr. Pa »a, 1 katehet in 3 učitelji. Za višji razred vrlo sposobnih učencev je bilo 39, sposobnih 176, nesposobnih 61, njdzprašanih 14. Za preBtop v srednje Šole se je oglasilo 19 učencev. — Obrtno nadaljevalno šolo istotam je obiskovalo v pripravljalnem tečaju in v 2 razredih 69 učencev, mej letom izstopilo jih je 14. Učenci pripadali so 18 raznim obrtom. Za bližnji razred je bilo Bjiosobmh 33, nesposobnih 18, neizprašani 4. Poučevale so 4 učne moči. — Na c. kr. deški 1 udski šoli v Trstu je bilo 1118 učencev v 21 razredih, oz roma oddelkih. Italijanov je bilo 693, Slovencev 239 in 203 Nemci. — Meščanska šola v Cel j i je imela v 3 razredih 96 učencev. Slovencev je bilo 54, Nemcev 38 Poučevalo je z ravnateljem 7 učnih moči j. Slovenščina je bila samo za Slovence obvezni predmet, poučni jezik pa je navzlic večini slovenskih učencev — nemški. — (Iz Idrije) se nam piše: Dne 29. t. m. popoludne ob 5. uri priredita hI. Idrijska narodna Čitalnica in si. delalsko bralno društvo na vrtu župana gosp. Fran Didiča došlim gg. učiteljem in gospodičnam učiteljicam k okrajni učiteljski konferenci koncert, h kateremu bo vabijo vsi člani b1. Idrijske narodne čitalnice in si. delalskega bralnega društva. Pokažimo z mnogo udeležbo našim vrlim gostom, da spoštujemo in čislamo narodno učiteljstvo. — (Šolski vrtovi na Kranjskem). Šolskih vrtov imajo posamični okraji: Novomeški 27, Postojinski 26, Kočevski 22, okolica Ljubljanska 21, Kamniški 19, Logaški 18, Črnomaljski 16, Krški 15, Litijski 13, Kranjski 12, Radovljiški 5, mesto Ljubljansko 1. — (Za lovce.) Te dni je ustrelil atotnik gosp. C a n i č pri Repentabru v sežanskem okraju velicega rarjasca, ki se je že dlje Časa klatil v tamošnjih krajih. Ta divjačina je jako redka prikazen v teh krajih. — (Razveljavljena prepoved.) Da-ždna vlada je popolnoma razveljavila prepoved uvaže vanja prascev iz samoborskoga okraja v krški okraj, ker se je dognalo, da so v občini Podvrh pri Samoboru se pojavili le posamični slučaji kužue b itezni. — (§ 19. tisk. zak.) Sklicuje se na ta paragraf našega tiskovnega zakona, drzne se dandanes vsak očiten pritlikavec že tajiti resnico, če jo je natisnil kak list. Zadnjič nas je 8 takim popravkom počastil Celjske tiskarne lastnik Joh. lUkuš, dočim ga drugim listom ni poslal. Danes nam pošlje neki E H nterholzer iz Maribora tale popravek: „Na podlagi §. 19 tiskovnega zakona prosim, da sprejmete Bledeči popravek: Ni res, da bi „Štajerski kmet" kaznjenci za botra imel. Ni res, da bi bil kak kaznjenec ali kdo v kaznilnici nastavljeu le eno vrst co za naš list napisal. Ni res, da bi bil kaznjenec Fritz, ki je nam popolnoma neznan, v ta namen kako naročilo dobil. V Mariboru 25. julija 1894. E Hinterholzer, urednik „Stajerskega kmetu"." — Kar Bino o tej stvari pisali, je bilo posneto po listih, ki imajo priliko biti informovaui. V tistih listih še nismo čitali popravka, zato pa tudi ne verjamemo, da bi ta Hiuterh .»Izer nam pisal resnico, drugod pa pustil veljati neresnico. — (Savinjska podružnica .Slovenskega planinBkega društva") ima v nedeljo, dne 29 julija 1894 ob 4 uri popoludne v gostilni gosp. Alojz'ja Goričar-ja v Moz'rji svoj prvi občni zbor. Vzpored : 1. Pozdrav načelnika. 2. Prečkanje potrjenih društveuih pravil. 3. Poročilo o dosedanjem delovanji. 4 Poročilo blagajnika. 5. Črtice iz Savinskih planin, govori g Fr. Kocbek. 6. Volitev odbora. 7. Nasveti in predlogi. — (Tamburaški koncert v Brezica h ) na vrtu hotela Klembas se je obnesel prav Hijajno in je došlo toliko domačih in vnanjih rodoljubov, de skoro m bilo dobiti prostora. Tamburaši bo prav izborno udarali, domači pevci pa so združeni s pevci Kostanjeviške čitalnice pridali nekoliko krepkih zborov. Bil je prav vesel dan za Brežice in za došle goste. — (Prostovoljno gasilno društvo v Brežicah) le pred kratkim zaspalo. Tudi nemški komando ni društva rešil smrti. — (Davek nabicikle) namerava se uvesti na Štajerskem. Deželni odbor že menda pripravlja načrt zakona za oblačenje kolesarjev ter ga hoče predložiti v bodočem zasedanju deželnega zbora. — (Zdravstveno stanje.) V Gradcu se je pokazalo nekoliko slučajev Črevesnega legarja pri prvi kompaniji tamošnjega batalijona 27. peŠ|>olka, ki je nastanjen v takozvani „Dreihacken Kaeerne". Vojašnica se je izpraznila in se bodo vodnjaki bakte-rijolugično preiskali. — (Pri veselici .Tržaškega Sokola",) ki jo priredi v nedeljo dne 29. t. m na vrtu restavracije „Narodnega doma" pri Sv. Ivanu, sodelujejo Svetoivanski tamburaši, pevski zbor, orkester in Sokolovi telovadci. Vzpored je torej prav zanimiv in raznovrsten. Po končanem vzporedu bode prosta zabava s plesom. — (Na smrt obsojen) je bil v Oseku Filip Pajić, ki je dno 17. aprila ustrelil soprogo nadzornika biskup Strossmayerjevega zverinjaka gosp. Stjepana StroBsmaverja. Obtoženi je hotel najprej utopiti Stjepana StroBsmayerja samega, ki se je pa obranil napada. Potem pa je Pajić letel domu in ustrelil soprogo nadzornikovo. (Umorjene sin gosp. Josip Strunama}vr je tiskarski stavec v Ljubljani.) — (Razpisane službe.) Mesto glavnega učitelja na c kr. učiteljišču v Kopru s početkom šolskega leta 1894/5. Glavna učua predmeta sta matematika in lizika. Prošnje na naučno minister-stvo z dokazom sjioBobnosti za pouk v slovenskem in nemškem učnem jeziku do dno 15. avgusta okr. šolskemu svetu za Istro v Trstu. 1 1 l_----—- ' Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! Razne vesti. * (Petdesetletnica prvega bolgarskega časnik h.) Te dni se je praznovala v Sofiji slovesno petdesetletn ca prvega bolgarskega časopisa. Bivši minister Burenov, najstarejši bolgarski časnikar in govoril slavnostni govor. "(Premetena sleparija) prišla je te dni na dan. Ob svojem Času so porcčtli časopisi o drzni tatvini pri odvetniku Stepanu v Piseku. Tatovi t-o uloraili v hišo in odneBli 4O0O gld. Kuharico Stepanovo po našli ljudje brez zavesti in zvezano. Zdaj pa je obetala po več ur trajajočem zaslišanji kuharica, da je sama ukradla in skrila dotično vsoto, potem pa celo komedijo priredila tako, da bi odvrnila vsak sum od sebe. * (Vročina.) Poslednje dni je bila tudi v Italiji silna vročina. V Benetkah so imeli 31°, v Milanu 33°, v palermu 34°, v Florenci 35° in v Bnndisi 36° C toplote. * ( L u r 1 o š k a, afera,) o kateri se je ž-* itak govorilo jiremnogo, se je končala s tem, da je načelnik društva .D e Schockelfr*uode* odstopil od tožbe in to po razpravi, ki se je vršila pri okrajnem sodišči. * (I /. K a r v i n s k i h premogokopov) V rovu „Frančiška", kjer je delalo več delavcev, so Be pripetile nove eksplozije in ho morali vsi delavci ostaviti rov, ki se je zopet hermetično zaprl. Ogenj torej menda še /daj ni popolnoma ugasnil v nižjih delih ]am. Ponesrečil ni nikdo. * ( V r 1 a notarska komora.) Iz Szegedina se poroča, da je justičui minister odredil disciplinarno preiskavo proti vsem članom tamošnje notarske komore. * (Umor v sodni dvorani.) V Palermu vršila se j« pri tamošnjem prizivnem 8od>šču obravnava proti načelniku RHBilnega društva Giuseppe Anastasiju, ki je zapeljal ltiletno dekle. Prizivno sodišče je potrdilo prvotno obsodbo glaBečo se na 2l/a leta teške ječe. Ko seje razglasila sodba, skočil je Anastasij, ki je prišel v polni uniformi k obravnavi, proti dekletu in je mahnil večkrat s sabljo po glavi, da se je nesrečuica mrtva zgrudila. *(Dowe-jev neprestreljivi okle p.) Pri novih jioBkušujah na streljišfu Spandauske kominije za preskušajo pušk je mainr Brinckmann na 600 metrov daljave popolnoma piestrelil Dowe-jev oklep, ki je dozdaj velial kot neprtstreljiv. Dunaj 26. julija. Trgovinska bilanca avstrijska za prvo polletje 1894. je za 32 milijonov slabša, kakor bilanca za isto dobo lanskega leta. Uvoz se je pomnožil za 27 milijonov, izvoz se je zmanjšal za 5 milijonov. Zagreb 2<>. julija. Zasedanje hrv. sabora se je zaključilo. Rim 26. julija. Komisija generalov, sestavljena, da nasvetuje, kje bi bilo pri vojski kaj prihraniti, je dogotovila svoje delo. Nasvetuje prihrankov vsega vkupe okolu 6 milijonov lir. Posamni ministri so načelnikom uprave dotičnih resortov naročili, naj do meseca oktobra izdelajo predloge o reorganizaciji centralne uprave. Vlada upa, da bo pri centrali prihraniti 25 milijonov lir. Pariz 26. julija. Pri razpravi o zakonu zoper anarhiste e posl. Jaure predlagal, naj se poslanci, senatorji in ministri, ki se dajo podkupiti ali zagovarjajo ali se udeleže neho-netnih financijelnih kupčij, kaznujejo kakor anarhisti. J aure se je skliceval na panamsko afero in na bivšega ministra Itouvierja. Jour- dan je Rouvierja osebno razžalil, vsled česar ga je Rouvier pozval na dvoboj, toda stvar se je iz lepa poravnala. Jaurćtov predlog je zbornica zavrgla. Pariz 26. julija. Vlada je odposlala večje število policijskih agentov v London, ker je prišla na sled veliki zaroti, pripravljajoči nov atentat. Berolm 26. julija. Amerikanske zavarovalnice opuste svoja zastopstva na Pruskem, češ, da jim je vlada glede garancije naložila pretežke pogoje. Bivšega ruskega konzula v Kraljevcu, Noltona, je policija iztirala, baje ker si je z nekim ruskim admiralom ogledal vojni pristan Pillau. Tudi Noltonova žena se je iztirala. London 26. julija. Japansko brodovje je bombardiralo razna Korejska mesta. Boj v Soculu še ni dognan. Japonska vojska se približuje Kineski. Brodovja evropskih velesil se združijo, da varujejo promet v nekaterih pristanih. Narodno-gospodarske stvari. — Proti trtni uši. Hrvatskemu saboru rs je predložil uačrt zakona, ki določuje, kako priti v okom trtni uši in obnoviti opustošene vinograde po novih nasadih z ameriškimi trtami. Namen zakonu |e pospeševati, kolikor te mogoče, regeneracije vinogradov, ker je to jedino dozdaj poznato sredstvo proti veliki škodi, katero prouzročuje trtna uš — Vinske cene na Francoskem. Na južnem Fraucoskem ie padla cena navadnim vinom tako nizko, kakor nikdar poprej. Celo v Sciliji in v Apu-liji niso imela vina v najbolj neugodoih letih 1892 io 1893 tako nizkih cen, kakor zda; na Francoskem. V departementih Aude in Ht-rautt se prodaja bekto-liter po 10—7 frankov. V Narbonni je padla cena celo na 6 in 5*/a frankov, po kateri poslednji ceni se |e prodalo 3000 hektolitrov. Tujci: 2.\ julija. Pri Klonu: St-bering, Bauer, PoUrek, Fiacher z Dunaja. — Glohocnik iz Velikih LaSc. — Hoftraann iz Ru-dotfovega, — Kotnik iz Vrhnike. — Schw*bl iz Brna. — Blau Is R.k'. — Santi, Lorenzutti, Persich iz Trsta. — Altmann, Steizer is Budimpešte. Pri IHralMtlt Rottinger, Pteifor, Maachuer z Dunaja. — Dr. Micula, Fesch iz Trst«. — B zjsk, Zambani, Pahor, Do>ida, VVentzel iz Gorice. — Atteneder is Maribora. — Onledsy \z Pariza. — Zobec iz Spleta. — Loob iz Prage. Pri bwv»rHk<'iii dvoru: Pirschitf iz Kočevja. — Vidmar iz Kočevja. Pri i u*. ii4> mi kolodvorut Koho, Karaaek z Dunaja. — Devetak iz Trsta. Pri M*M(rlj*k«-m ceHnrjii: Jrseniek it Trebnja. — Scheleanikar it Tržiča. t ni ril so v i., i ubijanj: 85, iulija: Helena Atzler, voj. rac. oficijala hči, 3 mesece, Križevniske ulice 6t. 9. V deželni bolnici-23. julija: Matija Žonta, gostač, M let. Meteorologično poročilo. J Caa opazovanja Stanje barometra v min. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 25. julija j 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737 2 m. 735 8 t.; 734 1 me. 20-2° C jsl. svz.l jasno 31 9° (J si. svzJ jasno 23 3* C jsl. zah.j jasno 0-00 Srednja temperatura 25Ta, za 6*5° nad normalom. XD-u.n.a.Jslc3L borza dne 2G julija t. t. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 40 kr. Skupni državni dolg v srebra .... 98 . 50 # Avstrijska zlata renta . ,..... 122 „ 10 „ Avstrijska kronska renta 4"„..... 97 n 85 , Ogeraka zlata renta 4°/0...... 121 . 55 , Ogerska krouska renta 4°/0..... 96 „ 05 m Avstro-ogerske bančne delnice .... 1015 „ — „ Kreditne delnice......... 362 . 25 „ London vista........... 124 „ 7<> „ NemSki drž. bankovci za 100 mark . . 61 » 20 , 20 mark............ 12 . 22 w 20 frankov........... 9 , 92'/, * Italijanski bankovci........ 44 , 25'/» „ C. kr. cekini.......... 5 . 90 m l>i;e 25. julija t. L 4";0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 149 gld. — kr. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . 197 , — , Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 127 „ 60 „. Zemlj. obč. avstr. 4V»°/0 »lati zaat liati . 123 „ — w Kreditne srečke po 100 gld...... 196 , 75 „ Ljubljanske srečke........ 24 B 50 „ Rudoltbve srečke po 10 gld...... 23 , 60 „ Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. . 161 , — n Tramway-dnist. velj. 170 gld. n. v. . . . 310 „ — „ Papirnati rub« l j......... 1 „ 331/* n Dobro oliranfen me tukof nujvenefe prodli. (605—1) Cesarja Jožefa trg štev. 2, II. nadstropje. cisto prešičevo mast kilo po 64 kr., razsekano zasoko kilo po 54 kr., domačo na pol suhe klobase po 9 kr. <8o6—i) pošilja proti postnemu povzetju Janko E. Sire v Kranju. Ces. kr. avstrijske ife iržavne železnice. P. r. It, 9860 z I. 1894. S 1. »vpuvtnm t 1. ustavi se mej Nt ražo in lliululfovlui promet mešanega vlaka št. 2451, kateri je do sedaj vsak dan iz Straž* ob 4 uri 3 min. ziutrr.j odbaci', ter isti od trga dne ua omenjeni progi ne bode več prometoval. Nasproti pak vozita od dne 1 avgusta t. I. na progi Rudolf o vo-Straža vlaka št. 2463 in 2464 z oHobnim prevažanjem VMnlt ilttu po nI. d->vm voznem redu: 1 M. 2464 1. 2. 3. Km Postaje M. 2463 1 1. 2. 3. i 826 — iz Itiidollovega v 1028 $46 9 v Nirnžo is 1008 V Beljaku, meseca julija 1894. (4—167) G. kr. železniško prometno ravnateljstvo. Tovarniška, z »logu P šivalnih strojev in » 1038 velocipedov 42 { 4 IVAN JAX \ ^ v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. I .'t ^ M M Ceniki zastonj in poštnine prosto. K- k Št. 14 952. ■■BSBSSnk V. 1/1894. C kr. /a m. del. okrajno KodiŠ^e v Ljubliani naznanja, da sta se za izvršitev z odlokom veleslavnega c kr. deželnega sodiSfa v Ljubljani z dre* 9. junija 1894, flt. 5244, dOVOl|60e javne dražbe v konkurmo gkUdo Joželta Trihiit- a iz <«liit< Bpadajoftib zeuiljidč vlož Št. 240 in 174 katn&tr. oi č. ViC: določna dva nareka, prvi na 2£. avgusta 1*94 drugi ua septembra 1*94 vsakokrat od 11. do 12. uro dojioludne pri tem sodifču (t prifitavkom, da se bodo zemliiftfa pri prvem naroku le za ali nad cenilno Vrednost po I :$.<»«»! 74> l*r., oziroma :i<>7 glil. :«» Kr., [)ri drugem pa tudi pod njo p; i 11 it i n' m . Družbene pogoje, renilni zaj>ifinik in izpisek iz zemljiških knjig moči je vpogleriati v uavadnih uradnih urah pri tem RodiŠču. Omenja se, da Hpada k jirvoimenovanemu zemlj š^u liisu st„ IW v katera stoji ob veliki ceBti iu pripravna za trgovi-io z in-ftanim blagom iti za gostilnico. K hiši spada veliko gospodarsko poslopje iu vrt. Vsa poslopja so v najboljšem sta\ bnem btanu. C. kr. za m. del. okrajno sodišče v Ljubljani lino 4. julija 1894. (7 8—2) Najboljšo se nalagajo glavnice če so kupujejo 4° o založnice galiskega zemljisko-kreditnega društva. Iste dortHflHJn dobička več ko 4 odstotke tur uživajo pravo pup il ar ne varnosti, se ne smejo obelačiti in niso fatiranju podvržene, se lahko vlože kot kavcija in kot vojaška ženltna kavcija; raiau tu^a je vsakih 100 gld. založnic zavarovanih po hi potekanji vrednosti 25it frid. 33 kr. Založnico se dobivajo po vsakokratnem dnuvnuiu kni/.n pri banka in menjalnica v Ljubljani. (6$B-n) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 111. Lantniua in tiek „Narodne Tmkarne".