nwiiHiu ptocuno v gotovim.
Leto LXXIL, št. l$2a
LJubljana, sobota 8. Julija 1939
Cena Din L—
Izhaia vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inserati do 80 potit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji  Din   12.—.  za   inozemstvo  Din 25.—     //     Rokopisi  se  ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTYO
LJUBLJANA, KnafTieva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24 31-25 in 31-26.
Podružnice: MARIBOR, Grajski tra it. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 // CEUE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1. telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ  GRADEC, Slomškov trg 5    //    Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351.
V znaku prehodnega popuščanja:
Po skrajni napetosti popolno zatišje
Mednarodna napetost se ]e na mah polegla — V Pariza in Londonu domnevajo, da pred koncem avgusta ni pričakovati nikakih razburljivih dogodkov — Priprave za končno odločitev pa se na obeh straneh z vso vnemo nadaljujejo
Pariz. 8. julija i. Hitler je včeraj odpotoval iz Berlina v Berchtesgaden, predsednik poljske republike Moscicki pa v svojo poletno rezidenco v Spalo. Tudi angleški ministri razen lorda Halifaxa so zapustili prestolnico in odšli na tedenski oddih Na podlagi tega sodijo v pariških diplomatskih krogih, da je napetost začasno popustila. Vodilne osebe v Nemčiji so prišle do prepričanja, da v sedanjem položaju ne kaže ničesar tvegati, ker so bile besede lorda Halifaxa. ministrskega predsednika Daladierja in predsednika Mosci-ckega dovolj jasne in odločne.
Po mnenju pariških vojaških in političnih krogov Nemci;a v juliju in verjetno
tudi še v avgustu ne bo pod vzela nobene akcije, ker mora na vsak način prej spraviti žetev pod strelo. Pomisliti je namreč treba, da so prav žitorodne pokrajine v Vzhodni Prusiji in na Pomorjanskem. ki pa bi bile v primeru vojne uničene. Za žetev potrebuje Nemčija okrog 250000 delovnih moči. Prejšnja leta je bilo običajno zaposlenih pri žetvi okrog 250.000 Poljakov. Letos jih seveda ni Zato so Nemci mobilizirali za žetev dijake in ženske iz vseh krajev Nemčije, najeli pa tudi delavce iz Češke in Moravske, Madžarske in Jugoslavije. Na vsak način je po mnenju pariških krogov za prihodnje tedne pričakovati popoln mir in zatišje.
Vojaške priprave se nadaljujejo
Povsod h&čejo biti pripravljeni za vsak primer, ki bi utegnil nastopiti
London, S. julija, br. Kljub relativnemu zatišju, ki je zavladalo po napetosti zadnjih dni. kažejo poročila, ki prihajajo v London, da se na vseh straneh z vso vnemo nadaljujejo vojaške priprave. Tako poročajo, da Nemčija z vso naglico utrjuje mejo proti Poljski, kjer so zgradili že močno utrjen pas. Ta pas se razteza tudi na slovaško ozemlje. Pozornost je zbudilo v zvezi s tem pisanje »Danziger Vorposte-na*. ki je ostro napadel slovaško vlado, češ. da ovira nemške obrambo in pozablja, da je pod nemškim protektoratom. Češka vlada je dobila nalog, da mora takoj popraviti vse strategično važne ceste, zlasti one. ki vodijo proti slovaški in poljski meji. Te ceste morajo biti do konca avgusta v brezhibnem stanju.
Prav tako je tudi na poljski strani vojaške priprave za obrambo državne meje mrzlično nadaljujejo. Povsod grade utrjene postojanke in zaklonišča ter velika skladišča za živila in druge vojne potrebščine. Angleški, francoski in poljsk: serie-raini štabi so v stalnem stiku.
London, 8. julija. AA. Londonski diplomatski urednik poroča, da vlada v javnosti veliko zanimanje za načrt sporazuma o sodelovanju med angleškim in francoskim vojnim letalstvom. Tozadevna pogajanja so že znatno napredovala Omenjeni sporazum bo največjega pomena posebno zaradi tega, ker bo letalstvo obeh drža\* lahko letelo nad neznanim ozemljem ter bodo letalci lahko snemali topografske slike. Angleška letala se bodo praktično vadila leteti brez spuščanja iz Anglije do posameznih krajev južne in jugovzhodne Fran cije. Sporazum predvideva najožje sodelovanje, tako da bodo eni lahko izkoristili skušnje, ki jih imajo drugi.
Stockholm, 8. julija. AA. DNB: Mornariško ministrstvo je naročilo 5 podmornic od teh 3 velike. Skupni stroški za te podmornice bodo znašali 12 milijonov švedskih kron. Ta vsota bo razdeljena na 4 proračunska leta. Razen tega je vlada odobrila kredit v znesku 1.6 miiiicnov kron za ojačanje pomorske artiljerije.
Poljska v stavu oboroženega premirja
Zaenkrat ne bo glede Gdanska ničesar pod vzela, ostane pa budno na straži svojih pravic
Pariz, 8. juli:a. br. Pariški in londonski politični krogi naravnost občudujejo poljsko hladnokrvnost. Izkazalo se je, da poljska vlada trenutno ne namerava intervenirati pri gdanskem senatu zaradi tamkajšnjih vojaških priprav. Razvoj narodnostnih problemov v Gdansku varšavske vlade več ali manj ne zanima, kolikor seveda ne prizadene poljske manjšine. Kar Poljsko zanima, so gdanska luka. Visla, in prosta pot skozi Gdansk na morje. Poljska vlada nikakor noče bistvenih stvari podrediti manj važnim.
Poljska vlada je pripravila za vsak primer do zadnje podrobnosti vse potrebno, da bi intervenirala v trenutku, ko bi spoznala, da bi mogla kaka neposredna akcija v resnici ogražati prosti dohod do morja. Dotlej pa bo Poljska ostala v stavu oboroženega premirja. Izvedla bo svoje vojaške ukrepe. Čim bo razvoj v Gdansku prekoračil meje, ki jih je poljska vlada že določila. Poljska vlada pa bo najprej izvedla gospodarske ukrepe v škodo Gdanska ter računa pri izvajanju take politike na angleško in francosko podporo.
Z vso odločnostjo so bile danes v Londonu demantirane vesti, da bi se bila poljska vlada šele na pritisk Francije in Anglije odločila za tako zadržanje. Angleška vlada, pravi komunike »Forreign Offica«, je Poljski le ponovno zagotovila, da bo striktno izpolnila svoje obveznosti tudi glede Gdanska, in bo odločitev o tem. kdaj so poljski interesi ogroženi, v vsakem primeru pripustila Poljski.
Chamberlainova izjava
London, 8. julija, br. Agencija Reuter je snoči objavila vest, da bi bil moral ministrski predsednik Cha.~vberlain včeraj popoldne v spodnji zbornici podati novo izjavo o stališču Anglije glede Gdanska, a mu to zaradi parlamentarnega poslovnega reda ni bilo mogoče. To izjavo bo podal prihodnji teden. Zvečer je odpotova v Birmingham, kjer bo ostal do ponedeljka Danes bo imel tam ob priliki otvoritve novega letališča pomemben političen govor.
Zakaj je prišlo do zastoja pri pogajanjih v Moskvi
Rusija zahteva za jamstvo Švici in Nizozemski vojaški pakt s Turčijo in Poljsko
Limdon, 8. julija, e. Angleška vlada je Poslala svojemu veleposlaniku v Moskvi nove instrukcije za pogajanja z Molotovim. -.Si ™coska vlada je poslala nova navodila. Dasi angleška in francoska navodila niso dobesedno enaka, so vendar rezultat skupnega posvetovanja Londona in Pariza. Vse verzije, ki se širijo v javnosti o vsebini novih instrukciji, na pristojnem mestu v Londonu označujejo kot samovoljne. Službeni krogi tudi odklanjajo vse komentarje m vesti iz Pariza da predstavlja zadnji poskus angleške in francoske vlade za dosego sporazuma z Rusijo
London, 8. julija, br. Optimizem, ki je vladal še v začetku tega tedna glede pogajanj z Moskvo, se vedno bolj umika rahlemu pesimizmu, dasiravno so londonski krodi slej ko prej prepričani, da bodo moskovska pogajanja končala z uspehom. Sedaj gre le za to, ali bo sklenjen pakt na najširši osnovi, ali pa bo ostalo pri prvotni zamisli enostavne vojaške obrambne zveze med Anglijo, Francijo in Rusijo. Kar se tiče najnovejših pomislekov, ki
zadnji noti, gre v glavnem za prevzem jamstva za Švico in Nizozemsko. Ugovor Moskve, da s tema dvema državama nima diplomatskih odnošajev, je bolj formalnega značaja. Stvarno Rusija dvomi, da bi imela v jamstvu glede baltskih držav dovoljno kompenzacijo za jamstva, ki bi jih morala prevzeti za države, ki so že upoštevane v okviru britanskega garancijskega bloka. Rusija zahteva za tako jamstvo nove kompenzacije. Rusija ne mara razširiti svojih obveznosti v zapadni Evropi brez proporcionalnega povečanja svoje lastne varnosti v vzhodni Evropi. Za prevzem jamstva za Švico in Nizozemsko za- : hteva Rusija, da za jamči ta za njeno var- • nost tudi Poljska in Turčija. Z drugimi » besedami, Rusija želi, da enako kakor je sama dolžna braniti tj dve državi tudi one same v enaki meri prevzamejo obveznost, da bodo v primeru kakega napada aktivno branile Sovjetsko Rusijo. Molotcv zahteva, da skleneta v to svrho Poljska in Turčija vojaško zvezo z Rusijo. fe!e nato
nar se uee najnovejših pomislekov, ki j bi Busija pristala na jamstva za Švico In Ju   je   izrazila moskovska vlada v svoji 1 Nizozemsko.
Na drugI strani se je postavila sovjetska vlada na stališče, da mora biti sama popolnoma zavarovana napram državam* ki so v njenem neposrednem interesnem področju, zlasti v pogledu baltskih držav, če hočeta Pariz in London, da Rusija brani tndi tako oddaljene države kakor sta Švica in Nizozemska. Kompenzacije pa, ki jih zahteva Molotov na Baltiku za nove angažmane na zapadu, bi po mnenju nekaterih angleških krogov dejansko pomenile, da se prizna Rusiji protektorat nad
baltskimi državami ob podpori Anglije in Francije.
Pariz, 8. julija, i. Včeraj popoldne so se v francoskem poslaništvu v Moskvi sestali francoski poslanik Naggiar, angleški poslanik Seeds in delegat angleške vlade Strang. Proučevali so zadnje odgovore angleške in francoske vlade sovjetski vladi. Sodijo, da bodo diplomatski predstavniki Anglije in Francije še danes stopili v stik z Molotovim,
Odgovor Rutminije revizionistom
Svoje bomo branili z vsemi sredstvi
Bukarešta, 8. julija, e. Vsi listi objavljajo danes poročila iz Berlina poudarjajoč izjavo, ki jo je dal Ribbentrop glede re-vizijonističnih zahtev Bolgarije. Javno mnenje je zelo razburjeno zaradi teh vesti. List »L' Indipendance Roumaine« je objavil snoči članek, v katerem pravi:
Spet so se pojavile revizionistične zahteve. Rumunsko javno mnenje pa je mirno. To ni nič, da se proti nam javljajo neupravičene težnje, ali trdno verujemo v našo pravico, smo odločeni zavrniti vsak poskus kršitve nedotakljivosti našega ozemlja. 2e tolikokrat je bilo poudarjeno stališče Rumunije v pogledu revizije Izjave kralja, predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra Gafenca so bile
dovolj jasne. Rumunija, ki se odločno zavzema za mir in nima proti nikomur nobenih zahtev, bo znala zavrniti vse zahteve in pobude, ki prihajajo od zunaj. Spričo kategoričnih izjav, ki so jih dali kralj in vodje rumunskega naroda, je rumunsko javno mnenje popolnoma mirno. Vemo, da nič ne more zlomiti volje naroda, ki se zaveda, da je njegov obstoj odvisen od njega samega. Zato računamo na svoja obrambna sredstva prepričani, da bomo premagali vse skušnjave
V političnih in diplomatskih krogih je ta članek, ki ga smatrajo za rumunski službeni odgovor na Ribbentropove izjave in zdravice v Berlinu, vzbudil veliko pozornost.
Razpust Vincencijeve družbe
v Avstriji
Zopet napeti odnošaji med cerkvijo in državo Demcnstracije proti kardinalu innitzerju
Dunaj, 8. julija, br. V Avstriji je zavladala v zadnjem Času zopet velika napetost med narodno socialističnimi in cerkvenimi krogi. Narodni socialisti očitajo zlasti katoliški duhovščini, da skrivaj še vedno rovari proti novemu režimu ter da hujska zlasti podeželsko ljudstvo. Glavna ost očitkov je naperjena zlasti proti dunajskemu kardinalu dr. Innitzerju, dasiravno se je ta vrhovni predstavnik katoliške cerkve v Avstriji nrvi uklonil in toplo pozdravil prevzem oblasti s strani hit-lerjevcev. Prve dni tega tedna je bil kardinal Innitzer na birmovanju po Gornji Avstriji. Povsod pa so ga sprejeli h;tler-jevci s protesti in so priredili proti nje-
J mu burne demonstracije, tako da je moral naposled birmovanje prekiniti in se je zopet vrnil na Dunaj. V neki vasi so ga celo dejansko napadli.
Veliko pozornost je zbudil v javnosti odlok, s katerim so na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem razpuščene vse organizacije Vincencijeve družbe. To je ena najbogatejših družb, ki je imela v teh pokrajinah 74 podružnic. Vse premoženje v vrednosti več milijonov mark je bilo zaplenjeno in izročeno narodno socialističnim dobrodelnim ustanovam. Napovedujejo pa še nadaljne zaplembe cerkvenega premoženja v znak represalij proti cerkvenim krogom, ki rujejo proti režimu.
Poglavje o špijonih
Berlin, 8. julija, i. Nemška vlada je danes pozvala angleško vlado naj pokliče svojega generalnega konzula Kevnarda na Dunaju, češ da je zapleten v vohunsko afero. Kevnard je že zapustil Dunaj.
V zvezi s tem piše »Der deutsche Dienst«, da angleška vlada pošilja svoje tajne agente in vohune, da oprezujejo, prisluškujejo in poročajo Na drugi strani pa je bilo v zadnjih dneh izgnanih iz Anglije mnogo Nemcev, katerim niso mogli ničesar očitati, le to, da so odkrito priznavali svojo pripadnost k svetovnemu narednoso cialističnemu nazoru. V vsakem Nemcu vidijo Angleži vehuna in ogroževalca varnosti imperija. Medtem pa je Nemčija na-spiotno ugotovila, da je Anglija na široko raztegnila svoje vohunske mreže. Povsod, v konzularni službi, v raznih pisarnah in drugod so nastavljeni uradL^ki Secret Ser-vicea (tajne službe) in Inteiligence Servi-cea. Ti tajni agenti in kozularni vohuni so povsod nr preži in to stanje postaja trajno neznosno.
Francoski zračni orjak
f9Nai nacionalizem pozna samo eno ideologijo!"
Organizacija jugoslovenskih profesorjev je imela te dni svoj letni kongres v Sarajevu. K a kongresu je imel zanimivo predavanje dr Stjepan Tomić, profesor prve deške gimnazije v Sarajevu, o propagandi na srednjih šolah v zvezi z nacionalno vzgojo. Dr Tomić je najprej razpravljal o teoriji gospodarskega, življenjskega in ti' sočletnega prostora. Nato je obširno govoril o ustvarjajočem nacionalizmu, ki more edini privesti mladino, sedaj tu\ajočo po krivih potih, nazaj na pravo pot. Svoja iz\\t janja, ki so jih kongresisti poslušali z napeto pozornostjo in jih opetovano nagradili z viharnim odobravanjem, je prof. dr. Tomić zaključil:
»Proti vsem razornim silvm — in naj prihajajo te s srbske, hrvatske ali slovenske strani — ki moralno zastrupljajo naš narod, je treba zgraditi dve jekleni trdnjavi: zavest o nevarnosti m ustvarjajoči nacionalizem naše omladine. Mi profesorji se danes obračamo k celokupnemu našemu narodu, predvsem pa k naši dragi mladini, naj pojmi in razume ono edino resnico našega časa, resnico, pred katero vse drugo mora pasti v prah. Naša nacija ima danes samo enega edinega sovražnika, a to je vsak tisti, ki jo hoče oropati svobode, samo enega edinega prijatelja, a to je vsak tisti, ki ji hoče pomagati, da brani svojo svobodo. Naš nacionalizem pozna danes samo eno edino ideologijo, a to je obramba naše države, en edini defetizem, to je slabljenje te obrambe naše države«
Revija
„Rom-Berlin-ToUio"
Ta revija je jela izhajati v Berlinu pod uredništvom dr. Pavla Schmidta in pokroviteljstvom ministra zunanjih del von Rih-bentropa. Doslej sta izšli dve številki. V prvi številki je napisal uvodnik kancelar Hitler, v drugi pa Benito Mussolini. Revija je tiskana v treh jezikih — v nemškem* italijanskem in japonskem. Je bogato ilustrirana in propagira politične, gospodarske in kulturne ideje osi Rim—Berlin—Tokio. Za drugo Številko je napisal članek o poslanstvu mladih narodov nemški minister zunanjih del Ribbentrop. Takoj za tem člankom je objavljen drugi, ki jc posvečen Jugoslaviji. V tem članku je napisano med drugim: »Jugoslavijo štejejo med mlade napredne narode na Balkanu, ki so tVO je poslanstvo popolnoma spoznali v tem delu Evrope. Stališče Jugoslavije jasno kaže, da se ne namerava ptidružiti umetno ustvarjenim sistemom, ki nimajo ničesar skupnega z miroljubnimi narodi. Jugoslavija se hoče docela posvetiti svoji obnovi in delu za svojo bodočnost. Stala bo daleč od vseh zastarelih institucij, kakor je na primer Društvo narodov, ki hoče očuvati že zdavna preživeli status quo in ki služi samo nasilnim namenom zapadnih demokratskih držav. V nasprotju z drugimi državami na jugovzhodu Evrope je Jugoslavija na ta način dokazala, da se noče navduševati za cilje, ki so docela nasprotni interesom tega dela Evrope, še manj pa se dati zapeljati h korakom, ki so v nasprot-■ ju z zgodovino in z geopolitičnimi dejsM.tr — Ta članek je, kakor vse kaže, napisat urednik dr. Paul Schmidt.
Pritožba dr. Hache
London, 8. julija, i. «Daily Express« poroča, da je predsednik češko-moravskega protektorata dr. Hacha prosil za avdien-co pri Hitlerju. Dr. Hacha se bo v smislu sklepa češke vlade pritožil zaradi deportacije 8000 Cehov iz sudetskih krajev, zaradi zaplembe 800 milijonov Kč, premoženja čeških narodnih organizacij, zaradi deportacije čeških delavcev v Nemčijo in zaradi odloka, da se mora češka deca v manjših vaseh in trgih učiti tud,* nemščine.
Bordeaux, 8. julija. AA. (Havas). V Bor-deauxu gradijo velik prekooceanski mono-plan. Dolg bo 43 m in visok 10 m. Širina kril bo znašala 57 m. To letalo bo zamenjalo leta 1940 letala »Croix de Sud«, »Lieutenant du Vaisseau Pans« ter »Ville Saint Pierre«. To bo najluksuznejše letalo, kar jih je bilo do zdaj zgrajenih. Vsak potnik bo imel svoj oddelek s kabino za toaleto. Mesta bo za 40 potnikov in 8 članov posadke. Letalo bo lahko neslo 3 tone tovora. Pot od Biscarosa do New Yorka bo preletelo v 16 urah s povprečno hitrostjo 350 km na uro.
Ustreljena na begu
Varšava, 8. julija. Blizu poljske meje so našli mrtvo ugledno Čehinjo dr Cehovo, ki je bila velika prijateljica rodbine dr. Beneša. Ustrelili so jo nemški obmejni organi, ker je hotela prekoračiti mejo in pobegniti na Poljsko.
čangkajšek zahteva sankcije proti Japonski
Cungking. 8. julija. AA. Reuter: Čangkajšek je v svojem govoru, ki ga je prenašal radio, pozval Zedinjene države in druge velesile, naj izpolnijo svoje pogodbene obveznosti ter izvajajo gospodarske sankcij* proti Japonski.
Italijanski pomorski manevri pri Siciliji
Rim, 8. julija, i. Italijanska vojna mornarica bo v juliju priredila velike manevre med Italijo, Sicilijo in severno afriško obalo. Poleg velikega števila podmornic bo na manevrih sodelovalo tudi okrog 60 drugih vojnih enot ter več sto letal. Manevri bodo trajali 48 ur. Brodovje bo razdeljeno na dve skupini, ki bosta v sicilijanski ožini skušali prebiti »sovražno linijo«.
Sorzna poročila.
Curih, 8. julija. Beograd 10.—, Pariš 11.75, London 20.77, New Tork 443.625, Bruselj 75.40, Milan 23.84, Amsterdam 235.45, Berlin 178.—, Praga 15.125, Vi sava 83.50. Sofija 5.40, Bukarešta
„Slovenija i Slovenci"
Ugledna sarajevska revija »Pregled«, ki jo urejujeta dr. Jovan Kršić in Todor Kru-ševac, je junijsko in julijsko številko posvetila izključno Sloveniji in Slovencem. Hotela je Slovenijo in Slovence predstaviti srbski in hrvatski javnosti v njih pravi podobi, kakor so jo naslikali sami slovenski pisci. Da je ta slika uspela, dokazuje ta-le vsebina dvojnatega junij-julijskega zvezka: Dr. Anton Melik: Slovenija, Vitko Novak: Prekmurski Slovenci, dr. Lavo Čermelj: Slovenci i Hrvati pod Italijom, Filip U ratnik: Radništvo u Sloveniji, Dušan Kermauner: Radnički pokret u slove-načkom kulturnom životu, Ivan Bratkoc Slovenačko selo u krizi, dr. Fr. Kidrič: Prešeren kao iniciator nove slovenačke književnosti, Božidar Borko: Pogled u današnju slovenačku književnost, Bratko Kreft: Tradicija slovenačke dramatike, Jos. Ribičič: Slovenačka dečja književnost, F. Bez+-laj: Razvoj slavistike kod Slovenaca, Marijan Lipovšek: Savremena slovenačka muzika. Angela Vode: Slovenačka žena kao društveni radnik, Fran Albrecht: Le molk, Alojz Gradnik: Orel in smreka, Anton Vodnik: Skozi vrtove, Mile Klopčič: Tri otrokove želje. Tone Sehškar: Obup, Lojze Kraigher: Pakao-čistilište-raj, Anton Ingolič: Petrunova smrt, Ludvik Mrzel: Bog u Trbovljama, Ciril Kosmač: Kruh. Pregledi i beleike: Jovan Kršić: Ilirizam kod Slovenaca, Milan Rakočević: Slovenačka kulturne ustanove, Marijan Lipovšek: Pregled slovenačkog alpinizma, M. Rakočević: Izdavačka aktivnost u Sloveniji, Kj Organizacija slovenačkog sela. — Hronika. — U me t nič k i prilozi. — »Pregled« je tzvrhl nadvse koristno delo s to Sloveniji in Slovencem posvečeno številko, za kar mu bodi toplo priznanje in iskrena zahvala!
unerlrafte ▼ JBL Naroda4*:
Stran 2
»SLOVENSKI NARODc, sobota, 8. julija 1939.
S»«v. 152
Kaj je z avtomobilsko cesto
Maribor — Sv. Urban?
Kozjak bliže Mariboru z avtomobilsko cesto do Sv. Križa in Sv. Duha
Maribor, 7. julija Na  potu  na   Kozjak,   ki gre  preko  Sv. I Urbana, se odcepi od ceste na Grič steza, I
ki pelje preko malega potoka ob Perko- I vem posestvu in drugem potočku ter preseka velik ovinek ceste iz Kamnice v dolino Pesnice. Pot je zelo vijugasta in ne- i rodna, ob količkaj slabem vremenu pa tako slaba, da se večina pešcev raje izogne na Perkovo  posestvo.  Mostiček  v bližini pa je v stanju popolnega razpadanja, tako da sploh ni mogočo čez mostiček. V takem stanju, zlasti za zvečer in ponoći, ' pa je omenjena pot na več mestih naravnost zdravju :n življenju nevarna m ka- j kor nalašč, da. si kdo zlomi noge ali roke. Pa tudi temu se je čuditi, da ni bilo zaradi tiste razpadajoče  brvi večjih nesreč. Sedaj pa je spor zaradi tegat kdo j naj bi omogočal popravilo brvi, Četudi bi ; bili   prizadeti   posestniki   pripravljeni prispevati  primerne   zneske.    Sreski cestni odbor zatrjuje, da nima na razpolago potrebnih sredstev. In vendar gre tu preko ves tur..-t ioni promet k Sv. "Urbanu *n naprej  na  Kozjak.  To pot uporabljajo tudi vsi domačini z meje, ki imajo opravke v Mariboru.
Pojavlja se vprašanje, čigava Je prav za  prav  ta  tako  prometna  pot. Svojfifts
si jo je lastil bližji posestnik Perko. Ker gre res ob njegovem posestvu, jo je bo-tel pred leti sploh zapreti za javni promet. To pa je prizadete, predvsem občino Kamnica-Rošpoh tako vznemirilo, da je nastal dolgotrajen proces, katerega stroški so tako narasli, da je večina interesentov od pravde še pred zaključkom raje odstopila. Tisti pa, ki so do konca vztrajali, so tudi zmagali, ker se jim je posrečil dokaz, da je bila pot že v službi javnega, prometa in bi morala biti torej občinska pot. Samo s tem pa, kar je požrla pravda za to pot, bi lahko napravili iz te pešpoti lepo cesto, ki bi bila zelo dobrodošla kot začetek pred leti napovedane gradnje velike obmejne prometne in avtomobilske ceste Maribor—Sv. Urban, ki si jo zamišljajo kot prvi sektor velike transverzale preko vsega Kozjaka, ki naj bi omogočila tudi avtobusni promet do Sv. Kriza in pozneje do Sv. Duha na Ostrem vrhu. Za Sv. Križem pa naj bi se ta cesta zvezala z banovinsko obmejno   cesto  Bresternica—Sv.  Križ—Pesnica.,
ki je sedaj v dolžini 4 lan po 12 letih sre-I čno končana.
Odveč bi bilo opozarjati na 1 nacionalno goepodarski pomen te pomembne cestne zveze, ki bi primaknila nas danes žal Se precej osamljeni in odročni Kozjak v neposredno bližino našega Maribora 8 tem bi bilo silno olajšano nacionalno kulturno delo, brez prometnih motenj bi se lahko prelivalo gospodarstvo našega zelenega Kozjaka v Maribor.
Ker pa se obmejni Slovenci navzlic re-snobd časa raje pravdamo za takšne reči, kakor je kilometer dolga pešpot, je ostalo žal zaenkrat pri načrtu svoj čas s tolikim pompom napovedane avtomobilske ceste Maribor-Sv. Urban, številni pešci, ki hodijo po tej stezi, pa se še najprej hudujejo. Še bolj pa se huduje posestnik in graditelj dragocene ograje, ki pa samo vabi, da se pešci ob slabem vremenu zatekajo dalje za ograjo za njegovo posestvo, kakor pa da bi preko poti riskirali svoje ljubo zdravje in morebiti celo svoje — življenje.
Preljubi  sv.  Urban,  pridi nam na pomoč!
Napredek ©tJitaeJnsga gasilstva
Ob blagoslovitvi brizgalne in gasilskega prapora pri Sv* Martinu pri Vurbergn
Maribor, 7. julija Sv. Martin pri Vurbergu je doživel pomembno gasilsko slavje. Vrli gasilci pri Sv Martinu, ki jih vodi zaslužni predsednik g. Toplak, so si nabavili novo brizgalno, razen tega krasen gasilski prapor. Brizgama in prapor sta bila slovesno blagoslovljena.
Že na predvečer so prišli v romantični Sv. Martin ob vznožju vurberškega gradu priljubljeni in veselo razpoloženi ^sla-veki« iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah, Pridno in vneto so zaigrali in opozorili ljudstvo na veliki gasilski praznik. Naslednji dan ob 4. so že igrali obema ku-micama podoknico, potem pa budnico. Ob 8. je bil pri Gasilskem domu svečan sprejem gostov. Sledilo je zabijanje spominskih žebljičkov v novi prapor agilne šmai-tinske gasilske čete. V lepi povorki so krenili gasilci, predstavniki oblasti, občine in gasilstva ter številni občani skozi vas v cerkev. Po maši je bila v navzočnosti velike množice ljudi slavnostna blagoslovitev brizg-alne in prapora. Kumi C i sta bili županova soproga ga. Marija Partljičeva in trgovčeva soproga ga. Angela Kostajnžkova.
Po končani blagoslovitvi je spregovoril član župnega odbora g. J. Kostajnšek, ki je najprej pozdravil navzoče odlične zastopnike občine in gasilstva ter vse navzoče, nakar se je v imenu svetomartin-ske gasilske čete iskreno zahvalil vsem. ki so s svojim sodelovanjem pripomogli k temu. da lahko obhajajo svetomartinsKi
gasilci pomembno slavje, in ki so s tem izkazali gasilstvu svojo naklonjenost ter mu izrazili priznanje 2a nesebično delovanje v korist trpečemu bližnjemu.
Z ljubkim nastopom je pozdravila obe kumici lOletna učenka ter jima izročila krasna šopka svežih nageljnov. Z izbranimi besedami je pozdravila zatem 151et-na dijakinja zastopnika gasilske zajednice in zaslužnega starešino gasilske župe Maribor levi breg g. Srečka Krajnca, ki mu je izročila lep šopek svežih cvetlic. G. Srečko Krajne, agilni starešina obmejnih gasilcev, se je nato v prisrčnih besedah zahvalil za krasen sprejem ter izrekel sve tom a.rtiTLski gasilski Četi tople čestitke k pomembnemu slavju. Svoja izvajanja je
zaključil z vzklikom Nj. VeL kralju Petru II., nakar je vse navzoče občinstvo zaklicalo našemu mlademu vladarju trikratni »živijo«. Godba je zasvirala držav*-no himno. Udeleženci so se **pet uvrstili
v številno povorko, ki je šla do Gasilskega doma, kjer je bil pred starešino g. S. Krajncem ter drugimi zbranimi odličnik! svečan mimohod vsega zbranega gasilstva.
Lepo gasilsko slavje se je popoldne nadaljevalo pri Gasilskem domu, kjer se je razvila prijetna ter razgibana gasilska veselica, ki je izkazala v moralnem in gmotnem pogledu zelo lep uspeh. S ve toni ar t in s ko gasilsko slavje ni važno le v pogledu strokovno gasilskega napredka, ampak tudi v nacionalnem pogledu.
Mariborske spake v napisih
Ne dovolimo, da se mrcvari naš lepi jezik
Maribor. 7. julija
Nasa obmejna metropola, ki se vsestransko lepo razvija, ima seveda tudi
svoje sence. Opazil sem stvari, ki bi jin. sicer kazalo  napisati  v   »pouk  in svarilo
drugim«, pa ne morem priti na dan iz teh in drugih razlogov. Tem bolj pa uspevajo po mestu razne sustmene novice«.
Mojo pozornost zbujajo na primer v zadnjem času poleg drugih kočljivih in pikantnih zadevŽčm tudi razni napisi, ki so prave žlobudre in spake. Tako ima neki mesarski podjetnik vizitke, na katerih poudarja, da je pač mesar in prekanje-valec
O posebnem znanju pismene slovenščine priča tudi sledeči napis: »Izdelavam črevlje PO. MERI« (nikar izpustiti pike, ker ne gre za trenutno napako!).
Ko  sem  patroliral po  mestu  in okolici,
sem opazil še veKko sličnih gurostasnostl, ki bi jih lahko nabral v čeden Šopek. Tako sem bral oni dan na nekem lepaku opozorilo:  »Mladi  gospod se sprejema za
v posteljo...« Opazil sem pa tudd drugI napis: »Mlada vdova išče rjarizioriira državne struke. Stara 32, bodoči je lahko 76...<
Skoraj bi se človeku lahko zmešalo, kadar prebira po plotovih in ograjah takšne in podobne žlobudre ter spake-
Moje mnenje je, da bi po 20 letih Jugoslavije lahko že bilo konec takšnih napisov. Ne bi bil menda neumesten predlog, da se krivci taksnih neužitnih izdelkov s primerno globo kaznujejo in s tem navajajo k spoštovanju našega narodnega jezika, ki ga pač zlasti ob meji ni treba na takšen način mrcvariti in spakovati — Jurij Pika.
Naša severna meja se prebuja
V St. Ilju in okolici je gorelo nad 30 cirilmetodovUi
kresov
St. Dj, 7. julija J Prelep večer 4. julija. Krvavordeči mesec vzhaja. Ozračje mirno, nebo jasno. Šentilj _ čaru se zbirajo h kresovanju. Ob pol 21. so že zažareli prvi kresovi. Par minut zatem je zagorelo v šentiljski občini skoraj naenkrat več kakor 30 kresov. Vsak hribček je imel svoj rdeči jeziček. Ljudje* zlasti mladina so se zbirali. Veselili so se, keT so na tako lep in prisrčen način opravili svojo narodno dolžnost. Misli vseh so bile pri obeh bratih blagovestnikih, ki sta vži-gala luč vere v narodnem jeziku. S ponosom smo gledali kresove vzdolž meje. Ti kresovi so dokazovali, da živi ob meji trden rod, ki ljubi svojo zemljo in svojo posest. Prelep je bil pogled na Kozjak in Pohorje, ko je zagorel kres pri Urbanu in po vseh obmejnih obronkih. Od Marije Snežne ob Muri pa do Pohorja so plapolali kresovi. Ponekod so pokali tudi mali to piči in so spuščali v zrak rakete.
sentiljčani smo se uvrstili za domačo ae_ lavsko godbo, ki Je svi raj oč korakala po vasi in ki se je ustavila na sokolskem prostoru, kjer je igrala vesele komade. Mno-
žica ljudi se je zbrala tukaj, nakar je spregovoril zaslužni starosta Šentiljskega Sokola br. Ivan Roglič, ki je v klenih izvajanjih orisal pomen kresovanja ter očital delovanje obeh slovanskih blagovestnikov. V veselem, prijetnem razpoloženju ter ob sviranju godbe je hitro minil prelep večer, ki bo ostal vsem udeležencem v trajnem in lepem spominu. Predsednik šentiljske podružnice CMD šolski upravitelj g. Sar. doč pa se je v imenu podružnice in pripravljalnega odbora iskreno zahvalil vsem. ki so s svojo požrtvovalnostjo ter sodelovanjem pripomogli k lepemu uspehu kresovanja.
Pa tudi sicer si je nadel naS obmejni St. nj za to priliko svečano obleko. Šolsko poslopje je bilo lepo razsvetljeno in okrašeno s sliko sv. Cirila in Metoda. ze popoldne in proti večeru so posamezni razobesili zastave, zjutraj pa so bile vse hiše ob glavni cesti svečano in slavnostno okrašene. Vsepovsod je bilo pravo slavnostno razpoloženje, ki ga je povzdignilo tudi krasno vreme. Sentiljčani pa smo na svoje letošnje kros o van je lahko ponosni.
Težka prometna nesreča se je pripetila
včeraj popoldne na cesti med Limbušem in Lamico
lar je obležal nezavesten na motorju avtomobila. Dobil je hude poškodbe zlasti po glavi in po vsem telesu. Dvokolo je bilo popolnoma zmečkano. Smolarja so prepeljali v mariborsko bolnico in je njegovo stanje precej rasno.
Maribor, 7. Julija Ka banovinski cesti med Limbušem in Laznico se je danes popoldne pripetila huda prometna nesreča In je pripisati le golemu naključju, da ni zahtevala človeškega življenja. Okoli 15. ure je namreč pri-vozU na omenjeni cesti s svojim osebnim avtomobilom proti Mariboru trgovec Ste.
fan Veber iz Zagreba. Na ovinku se mu je pripeljal nasproti na kolesu 301etni delavec Anton Smolar U Frama, Id je ianei poln nahrbtnik. Nesreča je hotela, da je Smolar za/vozil naravnost v avto, ki je Vo_ zil pravilno po desni strani ceste. Karambol je bil tako silovit, da je Smolar priletel v Sipe, ki jph je z glavo razbil, Smo.
Iz Ptnfa
— Ogenj je izbruhnil v četrtek ponoči na gospodarskem poslopju posestnika Vinka Ribiča v Krčevini pri Vurzbergu, ki je pogorelo do tal. Ogenj pa se je razširil tudi na hišo, ki jo je tudi uničil. Gospodarske poslopje je zgorelo z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem. Kako je ogenj nastal, se ne ve. škoda znaša okoli din 40.000.—, ki je deloma krita z zavarovalnino.
— S kolesa je padel. Pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. je padel s kolesa posestnikov sin Rudolf Markež. ki si je zlomil levo roko. Prepeljan je bil v bolnico.
— Tujski promet. V mesecu juniju je obiskalo Ptuj 240 tujcev, od teh 74 ino-zemcev ln sicer 50 iz Nemčije, 10 iz Madžarske, 8 iz Italije, 2 iz bivše CSR, 1 Iz Švice, ostali pa iz drugih držav. Nočnin je bilo 543.
— živinski sejem. Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih 82 volov, 328 krav, 14 bikov, 20 juncev, 79 telet, 145 koncev In 12 Žrebet. V celem je bilo prignanih 631 glav živine, prodanih pa je bilo 258 glav.
Cena volom je bila 3.75 do 4 25. krave 2 do 3.75, biki 3.25 do 3.60, junci 2.70 do 3.75, teleta 3.75 do 5.— din za kg žive teže. Konji so se prodajali po 700 do 5.000. žrebeta pa po 500 do 2.000 din za komad. — Na svinjski sejem pa je bilo pripeljanih 348 svinj, prodanih pa je bilo 90. Cena prolen-kom stari od 6 do 12 tednov je bila SO do 190 din za komad, debele svinje po 7 do 7.50 in plemene svinje pa po 6.75 do 7.25 din za kg žive teže.
— Tatvina koles. Trgovcu Tobijasu Mirku iz Pacinja, ki se je mudil v mestu po opravkih, je nekdo ukradel moško kolo znamke >Excelsior< z ev. številko 162668. Kolo je vredno din 1.000.
— Velika gasilska slavno«t bo v Ptuju 16. julija in sicer župni zlet. Na letnem telovadišču Sokola v Ljudskem vrtu se bo vršil javen nastop gasilcev. Priprave so že v polnem teku. Obeta se nam ena največjih prireditev, kar jin je bUo letos v Ptuju.
— Utonil Je. Pri Negovt Je v Scavnlcl utonil 11 letni učenec Anton Tkavc.
— Nov grob. Pri Mali Nedelji je umrla gospa Marija Ploj, soproga g. Antona Plo-ja, starešine finančnega oddelka v Ljutomeru in posestnika pri Mali Nedelji. Dobri ženi bodi lahka domača zemlja, soprogu in ostalim pa naše sožalje!
— Za mrtvega je proglašen. Okrožno sodišče v Murski Soboti je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Franc Zamke lz Radoslavcev, občine Male Nedelje.
— Dar za revno deco. Na mesto venca na prerani grob gospe Marije Ploj od Male Nedelje je daroval za revno šolsko deco malonedeljske ljudske Sole g. Ciril Senčar,
trgovec lz Ljutomera, 100 din, za kar se mu Šolsko upraviteljstvo prisrčno zahvaljuje.
— Neprevidnost. Otroci so v Stročji vasi vozili v samokolnlci delavčevega sina Kosterja Franca. Ker so bili neprevidni, se Jim je samokolnlca prevrnila z otrokom vred v jarek, da je prišel otrok pod njo. Pri tem je dobil hude poškodbe na glavi, da so ga morali spraviti v bolnico.
— S kolesa Je padel. Verbič Anton, posestnik, je padel s kolesa ter dobil lažje poškodbe, da Je moral v bolnico.
— Kaznovan radi pretepa na gostiji. Na neki gostiji, ki so jo imeli okoličani v Ljutomeru, so bih gostje zelo dobre volje. Na gostiji sta bila Se posebno zidane volje Ho-zjan Štefan In Zver Ladislav, ki sta se malo sporekla. Iz prepira se je razvil pretep. Ker same roke niso zadoščale, sta se začela z noži. Hozjan je zabodel Zvera v prsni koš in v nogo, Zver pa Hozjari v hrbet in čelo. Zverovo življenje je bilo v resni nevarnosti, le takojšnja zdravniška pomoč ga je rešila smrti. Po ozdravljenju sta se morala zagovarjati pred sodiščem,
ki je Hocjana obsodilo na 1 leto in 6 mesecev, Zvera pa na S mesece strogega zapora. Prestane bolečine in kazen bodo menda oba spametovale.
— Sokolski nastop v Verze Ju. Med naj-marljlvejša društva Murskega okrožja spada Sokolsko društvo v Verze jo, ki priredi svoj telovadni nastop v nedeljo, 9. Julija pred dvorano br. Hedzeta. Sosedna dru-štva in čete so vabljene! Zveze z vlaki so zelo ugodne.
— Izdelava novega katastra. Občini Raskrižje in Strigova sta pripojeni ljutomerskemu srezu, nimata pa urejenega katastra, Se izza dobe, ko sta biU priključeni Čakovcu. Neurejenost katastra se je močno občutila zlasti pri odmeri davka. Tako so znani primeri, da so imeli radi netočnega katastra mnogo premalo odmero davka razmeroma dobro stoječi posestnik^ na
drugI strani pa ni mogel dobiti od davčne uprave potrjenega uboznega izpričevala revež, ker je bil tam zabeležen, da poseduje več zemlje, kakor jo ima v resnici. To je prisililo občino Strigovo, da je dosegla pri banski upravi, da se izdela nov kataster. V ta namen je banaka uprava poslala 5 geo-metrov, ki sedaj merijo zemljišče občine Razkrižje in Stri g o ve. Že sedaj se vidi, da bo novi kataster v primeri s starim
popolnoma drugačen, kar potrjuje upravi-oanoat izdelave novega katastra teh dveh občin.
— Letošnje seno. Letošnje seno je povečini pospravljeno. Na splošno je pridelek zelo majhen, ker je mnogo sena neuporabljivoga radi poplave. Kakor vsako leto, tako tudi letos upa naš kmetovalec vsaj Še
na otavo. če ne bodo tudi tukaj računi prekrižani.
Mariborske in okoliške novice
— Strogi   ukrepi   mariborske policije.
Navzlic opozorilom predstojnistva mestne policije v Mariboru, naj ae kolesarji in av. tomob.listi strogo držijo cestno-policijskih odredb, se dan za dnem ponavljajo prometne nezgode, ki so posledica neupošte. vanja cestno-policijskih predpisov. Zaradi tega je pričela mariborska policija kolesarje, ki se pregrešijo proti odredbam, strogo kaznovati. V teku včerajšnjega dne je bilo ovadenih 32 kolesarjev, avtomo-bilistov in motociklistov, ki se niso držali cestno-policijskih predpisov. Vsi ovadeni so bili kaznovani z zneski od 50 do 300 din globe, v primeru neplaćanja globe pa z za. porom od 1 do 8 dni.
— Drobne vesti. S Črešnje je padla 55-letna posestnica Jela Kosar iz Sv. Jakoba v Slovenskih goricah in si pri tem zlomila levo ključnico. — Pri poljskem delu je po nesrečnem naključju udaril Ivan Žižek s krampom po levi nogi svojega 121etnega brata Franca zižka ter mu presekal prste na nogi. — 52!etna posestnica Cecilija Of ič iz Lipoglava je v vinogradu padla in si pri padcu zlomila levo ključnico. — Pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju je 341etni ključavničar državnih železnic Ivan Brač-ko s svojim motociklom padel tako nesrečno, da je obležal s hudimi poškodbami na glavi in rokah. — Hud pes je napadel 21etno mesarjevo hčerko iiredo I«astCcn*o iz Rac ter ji obgrizel roke in noge. — 29 letni tkalec Franc Ostre s PobreSja je na Pobreški cesti padel s kolesa in si zlomil levo ključnico. — Z vrelim kropom se je polila 71etna Stanislava Trlep s Pobrežja ter dobila opekline po vsem telesu. Vsi ponesrečenci in poškodovanci se zdravijo v mariborski bolnici. — Višjemu železniškemu kontrolorju Francu Stepaučiču iz Krčevine, dr. Ipavčeva 3. je doslej neznani zlikovec ukradel iz verande denarn.co. v kateri je bilo f>50 din gotovine - Šivilji Gizeli Janžekovičevi je izginilo izpred hiše v Gregorčičevi 10 d v okolo, ki ima evid. štev. 2—139007. — Železničariovemu sinu Rafaelu Peršenovniku lz Spodnjega Rad-vanja je izginil fantovski kroj. v katerem je bila tudi železniška legitimacija. — Notarju Ivanu Hanžiču iz Sv. l>enarta v Slov. gor. je neki fant ukradel iz kabine kopališča na Vel ki ves plavalni pritvor. Za tatove se ^.animajo oblastva.
— Hčere premikastile očeta. Na Hoč-kem Pohorju s svojo rodbino 5^ietni krneč, ki dninar Matija S., ki si je prizadeva! da hčerke, ki so stare 17 do 22 let. pa so se pričele v zadnjem času potepati s fanti. Očetu to ni bilo prav. Zaradi tega je oče večkTat hčerke pošteno oštel, zlasti kadar so prišle pozno ponoči domov. Toda vse to ni nič pomagalo. Hčerke so Šle svojo pot. Ko pa so priSJe včeraj pozno domov, jim je oče spet bral levite. Nastalo je prerekanje in so končno hčerke zgrabile za kole ter premikastile očeta, tako da so mu prizadejale težje poškodbe po vsem telesu. Razen tega so mu izbile več zob. Očeta SO morali odpremiti v mariborsko bolnico, hčerke pa so orožniki ovadili državnemu tožilstvu.
— Otrokova duhaprisotnost. V Vel. Li-poglavu pri Konjicah je v gospodarskem poslopju posestnika J. Pajman izbruhnil požar, ki je z bliskovito naglico zajel vse poslopje. Na podstrešju je spala v senu 9-letna domača hčerka Marija Pajman, ki se je prebudila šele takrat, ko je bilo poslopje že v ognju. Mala Pajmanova bi go_ tovo postala žrtev požara, ako ne bi imela prisotnosti duha. Skočila je skozi odprt ino
podstrešja 7 m globoko na prosto. Revi ca. je obležala z zlomljenimi rebri in notranjimi poškodbami, tako da so jo morali od-premitl v mariborsko bolnico. Domačinom
se  je  posrečilo,  da so ogenj lokalizirali, vendar pa ima posestnik Pajman okoli 10 i 1 škode.
— Preprečena tatvina v tekstilni tvornici Thoma & drug. V Thomovi tvornici na Pobrežju je bil zaposlen neki kleparski pomočnik, ki je popravljal žlebe in druge naprave. Proti večeru je odšel. Vratar pa je opazil, da nosi pomočnik neke pakete. Zaradi tega ga je ustavil. Izkazalo se je, da so v paketih kosi svile, ki jih je hotel hotel vtihotapiti iz tvornice. Pomočniku so seveda blago odvzeli in bo imel sedaj opravka s sodiščem.
— Posestno gibanje. Industrijec Josip Rosenberg je prodal industrijcu Janezu Vbndišu iz Ptiria mlin v Jeedarski ulici 13
za 1,287.000 din.
— Športne novice. V nedeljo 9. t. m. gostujejo juniorji ISSK Maribora v Ljubljani, kjer bodo odigrah prvenstveno tekmo proti SK Ljubljani V Mariboru bi morala biti v nedeljo revan žn a tekma med celjskim Olimpom in ISSK Mariborom. Tekma pa se ne bo vršila, ker je SK Olimp prepustil zmago brez borbe ISSK Mariboru ki bo v tekmovanju za pokal LNP nastopil proti zmagovalcu iz tekme SK Ljubljane : SK Mars v nedeljo dne 16. t. m. v Ljubljani. — Jutri v nedeljo 9. t. m. bo V posebni sobi Kino-kavarne redni letni občni zbor Okrožnega odbora LNP v Mariboru in sicer s pričetkom ob 10. dopoldne.
— Odprta noč ln dan so groba vrata. V
Verstovškovi ulici 38 na Pobrežju je umrla zasebni ca Ivanka Kolman stara 02 let. Na Aleksandrovi cesti 25 je preminila zaseb-nica Frančiška Bidovc, stara 53 let. V Trubarjevi uli d 4 je umrla zasebnica Barbara fia-imf, stara 67 let. V Gregorčičevi ulici 4 1e umrl upokojeni polkovnik Avgust Schmidt, star 75 let. Žalujočim naše globoko sožalje.
— Ve« ključev je bilo najdenih na Alek. san dro vi cesti na Pobrežju. Lastnik jih dobi pri pobreskLh orožnikih.
—801etnleo obhaja znana mariborska trgovka gospa Amalija Vertnik rodom iz Ormoža. Slavljenka poteka iz znane narodne Kandrtčeve rodbine na Lenti. Slavljenici žeHmo Se obilo sreče in zadovolj. stva tja do skrajnih meja človeškega življenja,
— Iz mestnega voj, orada. Razpisana sta natečaja za sprejem gojencev v inženjersko podoficirske šolo v šabcu in v artiljerijsko podoflcirsko solo v Ćupriji. Vsi pogoji za sprejem v aole so razvidni v pisarni mestnega vojaškega urada, soba. st. 4.
— Vsem rez. oficirjem v Mariboru, ki
posedujejo državno uniformo. Letošnji pregled uniform res. oficirjev bo dne 19. julija od 9. do U. ure x Ganabrinovi dvorani
v Mariboru. Vsi gg. rez. oficirji, ki poet* dujejo uniformo, dobljeno o i urzave preko udružonja rez. oficirjev, morajo v BJL ogib posledic prLnesti to uniformo na pregled. Opozarjamo, da posebna vabila rez. ofic. letos ne bodo poslana.
— Ijrfosnjn, rekrutadja miad«*nič^v za redno vojsko bo v -Mariboru v dneh 13.. 14. in 15. julija v Ganibrinovi dvorani od 7. zjutraj naprej. Vsi vojni obvezn.ki so dobili posebne pozive, s katerimi se morajo predstaviti rekrutni komisiji. Vsi rekrun se morajo točno ravnati po navodil:h ki so nat skana na pozivu, vsi oni, ki imajo pravico do skrajšanega roka, fcnmilsksga ali kake druge olajšave, morajo prm*-.^i s seboj odgovarjajoče listine. Vsi rek ruti morajo priti na nabor trezni in čisti in so javiti rekrutni kom siji na dan in ob un, kor imajo napisano na puzivu. Vse informacije o rekrutaciji pa. dob: j o interesenti v mestnem vojaškem uradu. Siomskov trg St. H. v sobi štev. 3.
— Sokolsko   dmMvo   Mirna   na Ool^O-
skena priredi v nedeljo 9. t. m. SVOJ Utoš-nji telovadni nastop. Mar.borčani in Celja, ni pohitimo v nedeljo v prijazno Mirno in podprimo agilne mirnske Sokole. Bvsflft z železnico  je  preko   Sevnice ugodna.
— Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Minarikova mestna lefcarns pri Orlu na Glavnem tr^n   n Remsova le kama   pri  sv.   Roku   na   vo^edu Aleksandrove in Meljske ceste,
— Šahovske novice. Stanje po 3 kolu šahovskega prvenstvenega tekmovanja za mesto Maribor je sledeče: Lukeš jun. I in pol. Gerželj, Miftura Lukeft sen., RejrorSck, dr. Krulc in Mohorčič po 2, VidoviČ m Bi bič 1 in pol, Ketift in IfOSSJi I (1) I
in CsrtStU! po 1 Knerhtl 1 (2>. Klari 1 , (2), feumenjak 0 (1)   Marv n 0.
— Trojčke je rodila posestnica Le bor jeva iz Podigraca pri Bvečini Trojčki, sinček in hčerki se odlično počutijo. prav tako mati. Zanimivo je, da je v Sveč ni par dni pred tem poro-lila krepka rt\ojeka posestnica Rožnikova.
— Smrt blaj;e ž«ie. Umrla je StsjEa g& apa Marija Cepičeva, stara 69 let i', plemenita  pokojnica je  bila  mod stebri predvojnega narodno zave i r astva v Mariboru.   Nikdar  ni   klonila,   zmcioni je neustrašno  Izpovedovala  svoje nacionalno prepr čanje.  Pokojni  Marija Otpfcčeva jc* bila tudi ag:ma in zaslužna n-.M.nica Ženskega društva v Maribr.ru. Vse svoje OdHč ne moči je posvetila napie !ku in razvoju organizacije mariborskega narodnega žen stva. Zadnja letn je živela pri sat*ji hčerki,   gledališki   Igralki   gospe   Slavi Gorin. škovi,  kjer objokujeta najbolj  njeno smrt vnuki Ronit in Mnjdiea   Marija čiepičeva pa je Imela tudi toplo, usmiljeno srce za
vse, ki so se zatekli k njej za pomoč. Pokopali jo bomo jutri v nedeljo ob pol S. popoldne na mestnem pokopališču na Po brežju. Ohranimo vrli, vzglo 'ni tem, materi in narodnjak in j i svetal spomin, žalujočim naSe iskreno SOAalja.
— Mariborski svinjski sejem. V petek 7. junija so pri^mah* okoliški kmetje na mariborski svinjski sejem 2.°>0 svinj. pro. dali pa so jih 113. Cene so bile: | do 6 tednov po 80 do 10O, 7 do 9 tednov po 110 do 120, 3 do 4 mesece po 180 do 240. 5 do 7 mesecev po 310 do 450. 8 do 10 mesecev po 470 do 515, 1 leto 710 do 920. Kg žive težo po 6 do 8, kg mrtve teže po 8 do 11.
— Pogorela je domačija posestnika Vin_ ka  Ribiča  v  Krčevini.  Škode je  okoli 35
tisoč d na rje v.
— Prvo letošnjo plavalno tekmo v Mariboru bodo imeli jutri ob 16. na Mariborskem otoku.
— Samomor   in   f in^inun   samomor. 30-
letni pastir Maks Zalokar iz čemeč pri Dravogradu se je obesil na voz Našli so ga mrtvega,. Fant je bil nekoliko slaboumen. — Na vrtu Birtičeve gostilne v Mariboru so našli kolo in suknjič s prazno denarnico ter s poslovilnim pismom, v katerem pravi neki mladenič, da gre v Dravo. Zdi se, da je bilo kolo ukradeno in da je mladenič najbrž samomor fingt-ral.
— Pogreb   pokojne   Marije fepičeve,
vdove po poštnem uradniku, bo jutri ob 14.30 in ne ob 15. kakor je bilo pomotoma javljeno v osmrtnici.
— Šahovske borbe. Pri snočnjem četrtem  kolu  ao  bili  cioseieni  na.3le<lnji   i > z.ul-
tati: Mohorčič t Lukez 1:0. Gerielj : VI-oiovie 1:0, MiSura : Maurin 1:0, Babic :
rvosan 1:0, dr. Kruljc : Crtalic 1:0, Kotiš : Gregroeetk re-rnis, partiji Sunusnjak : Efrl m Lukez sen. : Petek sta. bil: prekinjeni
Gasilski praznik v Mariboru
Maribor, 7. julija Pred dnevi se je vrSila na seji uprave gasilske župe Maribor levi breg intimna in prisrčna slovesnost. V Imenu članov župne uprave je namestnik fcupnega stare Sine g. Ernest Golob izročil z iskrenim nagovorom župnemu starešinu g. Srečku Kranjcu, na podlagi soglasnega sklepa letošnje glavne župne skupščine, pismeno zahvalo aa njegove velike zasluge v gasilstvu v splošnem, posebno pa za ustanovitev in organizacijo gasilske župe v srezu Maribor levi breg. G. Golob je Se posebno poudaril globine čustva g. Srečka Kranjca za gasilstvo, njegovo brezmejno požrtvovalnost in gmotne žrtve, ki jih stavlja alav-ljenec za napredek gasilstva.
Za gasilske zasluge je prejel mnoga odlikovanja tako od nadrejenih gasilskih
ustanov, kakor tudi kraljevo odlikovanje za državljanske zasluge.
Govornik se je v imenu župne uprave zahvalil slavljencu za storjeno delo ln mu razen pismene zahvale izročil tudi plaketo s lavorjevim vencem in vgr^ vi ranimi podpisi vseh članov župne uprave, nakar se je g. Srečko Kranjc vidno ganjen in ▼ presenečenju te počastitve, iskreno zahvalil za izkazano priznanje, poudaril pa je, da je bilo njegovo delo za gasilstvo v dno najtesnejše vezano na vse člane župne uprave, gasilskih čet in vse članstvo v župi, katerim se Ima zahvaliti za tako lep napredek gasilstva v gasilski župi na Skrajni severni meji.