St, 22 MMna pižžaaa t umiM Osera ctmati « a mW ehaja, UvzemSi pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulict rv. Frančiglct AsiSkega St 20. L nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Netrankirani pisma se ne sprejemajo, rokopl-l se ne vračajo. Izdajatelj in odgovora! urednik Šte fan Godln a. — Lastnik tiskarna Edinost. Tisk tiskarna Edinost Naročnina znaša za mesec L 7. —, 3 mesece L 19 50, pol leta L 32. —# In celo leto L 60.— Zi Inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredništva in uprava 5t 11-67. V Trstu, v Četrtek 26. januarja 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLVII Sramotna INOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo . širokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cer* osm talce, in zahvale, poslanice in vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm p« L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo LzkluČno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv t rančiŠka Asiškega Štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57 Ravno pred enim tednom smo pisali na tem mestu o častni nedelji goriških Slovencev. Danes, ko nam je znan potek občinskih volitev v Trstu in deloma po Istri, moramo pisati o sramotni nedelji. Pretekla nedelja je bila ena najsramotnejših,^ kar jih ima italijanska uprava v teh naših nesrečnih krajih na svoji črni vesti. Skandal je tako velik, da smrdi na stotine kilometrov daljave. Zdi se, da so dobili naši mogotci, ko so jih postavili na vodilna mesta v naših pokrajinah, ako ne ukaz, pa vsaj nujno priporočilo, naj skrbijo, da bodo s 6vojo >>upravo« delali državi čim več sramote. Ako pa bi bilo to preveč, tedaj nam preostaja le en zaključek, da so ti visoki gospodje prišli k nam že s prirojenim ali privzgojenim nagnenjem k škandalu, sramoti, hinavščini In nepoštenju. Da so por -Inoma nesposobni, revčki, ki ne znajo vladati, tega vendar ne moremo misliti, ko pač ni potrebna bogve kakšna učenost in bogve kakšna spretnost, da gre naprej voz, katerega konji so sami bolj pametni kot kočijaž. Treba mu je le mazila, ki se mu pravi dostojnost, pravičnost, poštenje. Tega pri naši upravi ni, ti pojmi so ji popolnoma neznani. Dejstvo, da je naša slavna in »liberalna« uprava dovolila, da je preteklo nedeljo vdrlo na naše julijsko o-zemlje 200 reških fašistov, je tako zgovorno, da bi bila odveč vsaka beseda z naše strani. Naj torej govorijo dejstva! Dejstvo je, da ne gre tu za par oseb, ki so se lahko pritihotapile črez mejo, ne da bi jih bila oblastva mogla zapaziti. Dejstvo je, da gre za gručo ljudi, ki ni bila nič manjša kot polnoštevilna vojaška četa v vojnem stanju. Dejstvo je — in to je najznačilnejše — da je policija reške države še vedno v italijanskih rokah in da je to »reško« varnostno oblastvo v tesnih stikih z varnostnim oblastvom Julijske Krajine. Ker se reška vlada ravno v zadnjih dnevih pogaja na levo in desno, da bi se že enkrat rešilo vprašanje uredbe reškega pristanišča, je nemogoče misliti, da bi bila Reka sama olajšala tej Četi prehod črez mejo. Vsa odgovornost pada torej izključno na italijansko varnostno oblastvo. Volitve v Kastvu, na Voloskem, v Ičičih in po drugih krajih naše Liburnije so postale tako več kot navadno politično nasilje, postale so pravi mednarodni škandal! Dostavimo še, da se je na Voloskem govorilo o tem nameravanem pohodu proti našim volilcem že pretekli petek in v soboto. Tako početje je navadno in podlo obmejno spletkarjenje. Ne dvomimo, da se bo gospod Mosconi v svojem intimno - zaupnem krogu ponašal z njim. Morda bo tudi dobil od svojega vrednega druga Bonomija zopet kakšno pohvalno pisemce. Za javnost bo že našel primerno »razlago«. Ako pa se najde v Rimu ali kjerkoli kak norec, ki bo veroval njegovi razlagi, da je oblastvo bilo presenečeno, da je storilo vse mogoče itd., ostane vprašanje, kako se bo dal ta škandal opravičiti pred logiko in zdravim razumom. Kako je bilo mogoče, da je četa oboroženih tujih državljanov, ki je vdrla na julijsko ozemlje, mogla razganjati volilce, metati bombe, raniti kakih dvajset mirnih in poštenih državljanov? Kako so mogli ii tujci pred očmi oblastev gospodariti na voliščih in nasilno spreminjati izide glasovanja? To so dejstva, ki neomajno potrjujejo in osvetljujeo škandalozno postopanje naše uprave povodom letošnjih občinskih volitev. Ta »uprava« se je izkazala za največjo sovražnico dobrega imena r.->?e dežele in cele države. /olilna nasilja so se vršila tudi drugod po Istri. Vršila so se tudi v tržaški okolici. Naši nasprotniki hočejo zmagati v znamenju nasilja. Ko bi jih ne poznali, bi jim pri- poročali, naj se malo potrkajo na svojo vest. Ker pa jih poznamo, rajši molčimo. Vemo namreč, da je posebno v srcih tistih laških strank, ki smatraj'o naš obstanek kot tak za izzivanje, že davno usehnila vsaka občutljivost te vrste. Verujemo pa, da ima tudi italijanski narod svojo »zaklenjeno kamrico«, kjer je zaprta njegova dobra stran. Enkrat se bo ta kamrica odprla in tedaj bodo nastopile tudi pri nas zdrave politične razmere. Do tedaj pa naj nikar ne mislijo, da nas bodo te gospodujoče stranke premamile s svojo hinavščino. Naj bodo obveščene, da se je mi popolnoma zavedajmo, kakor se zavedamo hinavščine uprave in njenega nazadnjaškega volilnega reda. Vi bi hoteli, da bi mi priznali, da v nedeljo ni bilo nasilja? In v Trstu še celo ne, pravite! Priznavamo, da so se volitve vršile popolnoma mirno v sekcijah, za katere se je vedelo, da bodo dale le po par slovenskih glasov. Tam pa, kjer se štejejo slovenski glasovi na stotine in tisoče, tam so bila nasilja, in ker so bila ravno tam, je jasno, da so bila pripravljena. Šviganje avtomobilov z oboroženimi gručami, pokanje revolverjev proti našim volilcem, napadi z boksom vpričo orožnikov, vse to naj bi bili le nedolžni incidenti! In to v deželi, kjer so ostala vsem v neizbrisnem spominu di-vjaštva, ki so se godila pred dobrim pol leta, požgane hiše naših kmetov uničene družine, pogorišča naših kulturnih ustanov? Mi bomo šli zagovornikom sedanje uprave in njenih škandalov na roko in jim bomo povedali tudi to, da so bila ta nasilja nad našim ljudstvom logična in neobhodna potreba. Občinski sleparji pri ljudskem »štetju« so se predvsem zavedali te potrebe. Kako bi se drugače rešilo v Barkovljah tistih 4000 Italijanov poleg 900 Slovencev in tisti tisoči Italijanov v gornji okolici. Izidi volitev morajo to potrditi! Kdo tc fž trdil, da niso bila nasilja neobhodno potrebna? Tisti bi bil slab italijanski patriot! Zaušnica, ki so jo vkljub vsemu dobili števni sleparji v Barkovljah, kjer je 900 Slovencev imelo večino nad 4000 Italijani, pa je tako mastna, da bi bilo povsem naravno, ko bi se bila Mosconi in Cavalie-ri takoj drugi dan ustrelila! Takšna je bila ta sramotna nedelja. V tej vesoljni sramoti se je naše ljudstvo častno držalo. Naši volilci v Trstu in po deželi so šli pogumno na volišče, da se po-služijo svoje državljanske pravice in da izpolnijo svojo narodno dolžnost. Njihova kri, ki je po krivdi zločinske roke in hinavske uprave poškropila istrska volišča, bo pričala za vselej, da so ti kraji naši. Nobena hinavščina, nikaka uradna in neuradna nasilja ne bodo mogla izbrisati vnebovpi-jočega glasu nedolžne krvi naših volilcev. Pustimo jih, naj se veselijo nad to sramoto, ako imajo dovolj poguma. Časi se spreminjajo, a pravica je ena in vedno ista. Za našo nespremenljivo pravico smo prelili svojo kri, za našo staro pravdo smo kljubovali »nedolžnim incidentom« v naši okolici. S svojo krvjo in s svojimi glasovnicami smo dokazali, da je Istra naša, da je naša tržaška okolica. Dejstvo, da smo kljub vsej sramoti dobili v Trstu 2600 glasov, torej le za */« manj kot lani, je za nas krepka spodbuda, da moramo neumorno nadaljevati borbo za pravice naše okolice, predvsem za njeno pravico do lastnega zastopstva v mestnem svetu. Tekla je naša kri in naši ranjenci ječijo v nezasluženih mukah. Naša čast in naše dostojanstvo pa sta ostali neomadeževani. V vesoljni uradni in neuradni sramoti je to edina svetla točka, zvezda vodnica, ki nas bo vodila v naših nadaljnih bojih za pravice našega naroda sirom naše Julijske Krajine« Jugoslavija Kraljica Marija o zaroki svoje hčerke BELGRAD, 25. Dopisnik « Politike* javlja iz Bukarešte: Že pri posetu v Sinaji sem prosil kraljico Marijo, da naj kot mati pove kaj o možitvi svoje hčere. Kraljica Marija mi je dala pismo, da ga objavim '")t *7~az njenih čustev napram svojemu V Carigrada, postal «neodvisen» in Angleži so dobili mednarodno potrdilo, da smejo razpolagati z Egiptom po svoji volii. Toda vojni dogodki in WiIsonove znamenite poslanice so navdale tudi egiptovske nacionalist« ? upanjem, da pride tudi Egipt do resnične samostojnosti. In ko je zborovala mirovna konferenca v Versaille-su, je podpredsednik narodne skupščine Zaglul paša organiziral ljudsko glasovanje v Egiptu za neodvisnost domovine. Bil je izvoljen za predsednika delegacije, ki naj bi šla pred konferenco in zahtevala izvedbo Wilsonovih točk tudi za Egipt. Toda delegacija ne le da ni dobila od angleških oblastev polnih listov, ampak je angleška cenzura zaplenila Zaglulova pisma, ki jih je pisal Wilsonu, Clemenceau-ju in drugim političnim osebnostim, ki so se udeleževali mirovnih pogajanj. To je bilo v !. 1919. spomladi Posledica tega so bile krvave demostracije v Kairu, ki so se po deportaciji Zaglula paše in njegovih pristašev na Malto, razširile tudi na deželo. Felahi so razdirali železniško cesto in telegrafske in telefonske naprave. Proglašeno je bilo vojno stanje in Angleži so s silo udušili to vstajo. Položaj je postal nevaren. Široki revni sloji so se zdaj udeležili narodnostnega gibanja. Nacionalisti so imeli zaslombo v najširših ubožnih kmetskih in delavskih slojih. To gibanje nizkih slojev je sicer bolj gospodarskega in boljše-viškega značaja, toda egiptovska nacionalistična stranka je kajpak izrabila ta položaj sebi v prid. Vsled tega je angleška vlada poslala Lorda Milnerja v Egipt, da prouči razmere, toda pri njegovem prihodu so zopet izbruhnili veliki nemiri topot posebno hudi v Aleksandriji. Najlepše pa je bilo to, da se Lord Milner ni mogel z nikomer pogajati, ker nihče ni prišel k njemu. Egipčani so složno bojkotirali tega novega angleškega posredovalca. In od tedaj se dežela ni umirila več. Končno se je začela angleška vlada pogajati z Adly pašo, ki je ministrski predsednik. Adly paša in drugi člani egiptovskega odposlanstva so se v Londonu pogajali z reakcionarnim in miiitaristično navdahnjenim Lordom Curzonom. Toda ta pogajanja niso dovedla do nikakega uspeha, zakaj Angleži vstrajajo pri zahtevi, da sme imeti Anglija poljubno število svojega vojaštva kjerkoli v Egiptu. To se je zgodilo zadnje dni v decembru lanskega leta. Sedaj je angleška vlada uradno povabila Zaglula pašo, ki je mimogrede omenjeno hud politični nasprotnik Adly paše, naj sprejme on pogajanja angleško vlado. Toda Zaglul paša se je postavil odločno na stran Adly paše ter izdal proglas na narod, v katerem ga poziva na vztrajanje v boju proti tujcem. Objavljene so bile tri uradne note o poteku pogajanj: Curzonov načrt, odgovor Adly paše a nato «pojasnilo » angleškega poveljnika v Egiptu maršala Allembya, v katerem pravi, da je Egipt neobhodno potreben angleški državi in zato je potrebno, da sme Anglija porazmestiti svoje čete v poljubnem številu kjerkoli in na ne-dogleden čas. Dalje našteva zasluge angleške okupacije za povzdigo Egipta in končno grozi z oboroženo silo onim, ki se ne bodo pokorili angleškim oblastvom. To «pojasnilo® je izzvalo silno nevoljo. Adly paša je podal ostavko ministrskega kabi-nota, ki ni dobilo naslednika, ker nihče si ne upa sprejeti vladno odgovornost proti ljudski volji. Vojaške oblasti so zaukazale Zaglulu paši, da mora zapustiti Kairo in se ne sme več baviti s politiko, on pa je odgovoril, da se uda le sili. Nato je prišlo vojaštvo in odpeljali so ga z drugimi njegovimi tovariši na otok Cey!on. Zaglulova aretacija je izzvala težke nemire, ki so zahtevali velikih človeških žrtev z obeh strani. Nemiri so se razširili po vsej deželi in le s težavo se drže angleške čete na sovražnih tleh. Osebnost Za-glule paše pa je v očeh egiptovskih narodnjakov uzor nesebičnega rodoljuba, ker je znal zatajiti osebno mržnjo proti svojemu nasprotniku in odbiti materialne ugodnosti v najvišjem interesu ogrožene domovine. In kadarkoli se v narodu pojavijo taki visoko misleči požrtvovalni rodoljubi, tedaj stopa boj za neodvisnost v odločilno fazo. Egiptovsko vprašanje ostaja odprto, do trajnega miru ne more priti, dokler ne dobi Egipt to, kar so morali Angleži dati Irski. Ljudsko gibanje v Indiji proti Angležem fe v marsičem podoben egiptovskemu. V enem prihodnjih člankov se bomo seznanili z vzroki in z oblikami indijske borbe proti angleškemu gospodstvu. Iz zadnjih tosov Avstrije Henrik Lammasch je bil jurist evropskega slovesa, vseučiliščni profesor, član avstrijske gosposke zbornice, član mednarodnega razsodišča v Haagu in drugih mednarodnih uprizoritev; poa konec svojega življenja pa — sadnji avstrijski ministrski predsednik. Človek torej, ki se je visoko dvigal nad povprečnost v svetu u-čeniakov in diplomatov. Foleg dolgih vrst čestilcev in slaviteljev je imel Lammasch proti sebi celo vojsko zagrizenih sovražnikov. Pa ne kot učenjak, ampak kot politik. Vse, kar se je bivši Avstriji zbiralo okolo zastave nemške prenapetosti in zagrizenosti, je ljuto sovražilo Lammasch a. Zakaj? Zato, ker je drugače sodil o zgodovinski nalogi in o življenskih pogojih te države, nego pa nemški srditeži, njegovi soplemenjaki. Nujno jim je govoril na srce, da Avstrija ni in ne more nikdar postati nemška država, da je marveč država narodnosti, da torej državna politika, ki tem narodom ne priznava pravice do primernega deleža in vpliva na upravo, izpodkopuje temelje države! Govoril jim je, da je misel na trajno ohranitev nemškega nadvladja v državi, ki po veliki večini ni nemška — blazna. V letu 1917. ga je cesar Franc Jožef pozval, naj sestavi novo vlado in naj pri-oravija — mir! Na cesarskem dvom so začeli menda misliti, da se bliža zaton. In spomnili so se Lammascha. Ta pa je odklonil, sklicujoč se na svojo starost in slabo zdravje. Usoda Avstrije je bila zapečatena. Na jesen L 1918., v skrajni sili torej, v času, ko se je monarhija že majala v vseh svojih temeljih, je Lammasch prevzel vlado. Sestavil je program, ki bi — po njegovem mnenju — še mogel rešiti monarhijo. V tem programu so bile glavne točke^ priznajo naj se narodne države in ustanovijo naj se narodne vlade; na mirovni konferenci naj bodo te države samostojno zastopane; narodne vlade naj tvorijo izvrše-valni odbor, ki naj mirno prevede osrednjo upravo v upravo narodnih držav, ki naj skrbi za mir in red v prehodni dobi, ki naj pripravlja mirovno konferenco in ki naj izposluje premirje, Lammasch je računal, da se na podlagi takega programa da doseči razpoloženje za mir in medsebojni sporazum. Računal je, da se narodi avstrijski zavedo svoje zgodovinske in gospodarske skupnosti in da bo ta zavest tvorila podlago za novo Avstrijo! Bilo je že prepozno. Neizmerna tragika je ravno v tem, da je možu, ki bi bil s svojo politično dalekovidnostjo in pravim poznavanjem sestave in naloge Avstrije morda še mogel rešiti državo, ostala le naloga, da ji je priredil — pogreb. Da pa ta pogreb ni bil časten, to ni bila njegova krivda. Preveč so drugi grešili, da bi bil mogel Lammasch odvrniti zasluženo kazen sramotne pogube. Svojedobno je neki nemški po«lanec (ki pa se mu imena ne spominjamo več) in, seveda, srdit političen sovražnik Lam-•naseha, zaklicai v parlamentu: Ali bomo v Avstriji gospodovali mi Nemci, ali pa je ne bo! Taka je bila politična duševnost avstrijskih Nemcev. Uresničilo se je na strašen način. Pa ne zato, ker so minuli časi, ko so mogli Nemci gospodovati v državi, marveč zato, ker niso poslušali modrega svojega soplemenjaka. Sedaj pa je izšla znamenita knjiga, ki jo je izdala hči Lammascheva s pomočjo nekaterih njegovih prijateljev. Knjiga vsebuje razne zapiske pokojnega miroljuba in slo večega učitelja prava. Prinaša razna dejstva o poizkusih Lammascha, da bi se monarhija nemške uniforme preosnovala v narodnostno državo. Knjiga govori tudi o načrtih pokojnega prestolonaslednika Frana Ferdinanda. Prinaša torej zgodovinsko znamenita razkritja, ki so važna in zanimiva tem bolj, ker so zajeta iz najboljšega in najzanesljivejšega vira: iz zapuščine Lammascheve, moža, ki je bil s prestolonaslednikom v tesnih osebnih stikih kot njegov svetovalec v državno-pravnih stvareh. Od spomladi 1910. je bil Lammasch svetovalec prestolonaslednika Franca Ferdinanda v državnopravnih stvareh. Franc Ferdinand se je že tedaj z vnemo pripravljal za slučaj smrti cesarja Franca Josipa. Zaupniki njegovi so bili tedaj med drugimi poznejši minister za vnanje stvari, grof Otokar Czernin, ki se je s soprogo Frana Ferdinanda tikal, finančni minister Spitz-muller in načelnik generalnega štaba Conrad von Hotzendorf. Nadvojvoda je bil .hud sovražnik Madžarov in je nasprotoval njihovemu postopanju proti drugim narodom v monarhiji. Zato ni priznaval nagodbe iz leta 1867 in ni hotel priseči na ogrsko ustavo. Ker pa zahteva ogrski ustavni zakon kronanje novega kralja v teku 6 mesecev po smrti prejšnjega kralja in s tem tudi položitev prisege, je trebalo ali odložiti prisego, ali pa izsiliti izpremembo ustave. Nadvojvoda se je odločil za to poslednje. Kronanje njegovo kot cesarja Avstrije naj bi se izvršilo kar najslovesneje, kot kralja Ogrske pa veliko enostavneje. Potem naj bi sledilo istotako tudi kronanje na Češkem. Na ta način je hotel Fran Ferdinand skrčiti pomembnost ogrskega kronanja. Lammasch je opozarjal na protislovje med avstrijsko in ogrsko ustavo. Obe zahtevati Dalmacijo za svofo državo. Zato naj izjavi cesar-kralj, da ne more položiti dveh priseg, ki nasprotujeta druga drugi, radi česar te mora to protislovje najprej odstraniti. To naj bi se ugotovilo v pro- v silila sploina, enaka in tajna vofilna pravica. Temu pa je nasprotoval grof Czernin, opozarjajoč na nevarnosti socialne demokracije, prostozidarstva, radikalnih Slovanov in iredenUstičnih Romunov, Nadvojvoda pa je zahteval brezpogojno, naj se vzpostavi osrednji parlament za Avstrijo in Ogrsko! Tu je videl Lammasch podlago za reformo s priključenjem Bosne in Hercegovine k državi. Da se doseže osvoboditev ogrskih Slovanov, je nasvetoval, naj se ti dve deželi povečata z deli Ogrske in Avstrije, a delegacije na) se uredijo triali-stično, da postanejo osrednji zakonodajni zbor. Svaril je toplo pred mislijo, da bi se nemški jezik uvedel za vse skirnne naprave — tudi za carinarske urade in železnice — kakor je hotel to nadvojvoda Fran Ferdinand. Lammasch je priporočal pošteno izvedbo narodnostnega zakona, ki naj bi se eventuelno izpopolnil. Za nadvojvodinjo Hohenberg — soprogo Frana Ferdinanda — je priporočal naslov «soproga cesarja in kralja* in naziv »kraljeva visokost*. Fran Ferdinand pa je želel naslov « velika kneginja*, »velika vojvodinja», ali »cesarska visokost». Kar se tiče nasledstva, je hotel položiti prisego odreke za svoje otroke m je bil v tem spo-razumljen s Karlom. Nekoč pa je izjavil Lammaschu v veliko začudenje tega poslednjega: «Saj je možen tudi slučaj, da moja žena umrje pred mano in da se poročim v drugič z ženo, ki mi bo enako-rodna. Potem bi bili otroci iz tega zakona sposobni za nasledstvo.* Zadnji cilji nadvojvode niso razvidni iz Lammaschevih zapiskov. Jasno pa izhaja iz njih, da se je imel po izpremembi na prestolu popolnoma razviti avstro-ogrski problem, a to bolj v smeri centralistične, nego fevdalistične nove uredbe, kakor jo je hotel Lammasch. Profesor Josip Redlich, zadnji cesarski finančni minister Avstrije, poroča, da je bila temeljna ideja Lammascha naslednja: resno itj se poizkuša popolna preobrazba države v zvezo narodov na podlagi popolne enakopravnosti svobodno združenih narodov. Dne 3. februarja 1918 je imel Lammasch kot odposlanec cesarja Karla v neki vili blizu Berna (v Švici} tajen sestanek z nekim prijateljem Wilsona, amerikanskim profesorjem Herronom, kjer sta razpravljala o možnostih miru. Lammasch je menil, naj bi se avstroogrska monarhija iz-premenila v «Zedinjene države avstrijske«. Herron poroča: «Kar se tiče Avstrije, je hotel Lammasch, naj bi se s cesarskim dekretom proglasilo, da naj vsaka narodnost tvori avtonomno enoto v mejah države. Vsi Jugsloveni v državi, izvzemši Hrvatsko, bi se združili v eno edinstveno državo. Istotako bi Češka tvorila svojo državo. Morda tudi Slavonija in vsi Poljaki države. Madžari naj bi tvorili svojo lastno državo, toda brez drugih narodnosti. Italijani naj bi tvorili avtonomno pokrajino, Trst pa naj bi postal mednarodno pristanišče. Avstrija bi bila seveda glavna država te konfederacije. Glede Trentina je menil Lammasch, da se ga Avstrija ne more odreči To je bil drugi načrt Lammascha. Tretjega j« izdelal za Časa, ko je bil ministrski predsednik in ko je Avstrija že dejanski razpadla. Ta njegov program smo že o-značili tu gori. Navedli smo glavne točke Lamaschevega programa. Avstriji je bilo u sojeno, da se je pogubila vsled nesposobnosti, kratkovidnosti in zakrknjenosti svojih državnikov in svojega cesarskega dvora. Lammascha pa bo zgodovina štela med tiste redke Nemce, ki so prav razumeli avstrijski problem, čeprav se je tudi on v marsičem motil glede načina nje pre-uredbe. ^lepoMMin MRSRB-sMeststo! mm v Sorici glasu po smrti cesarja Franca Josipa In naj bi bilo začetek uresničenja načrtov Franca Ferdinanda. Na Ogrskem naj bi se uvedla, oziroma GORICA, 25. (Izvirno poročilo »Edinosti«*) L sekcija: Gruppo d'Azione 176 (83 slovenskih), it. blok 144, komunisti 67, republikanci 58, socialisti 28. — IL sekcija: Gruppo d'Azione 139 (16 slovenskih), it. blok 94, kom. 100, republikanci 59, socialisti 28. — IO. sekcija; Gruppo d'Azione 149 (83 slovenskih), it. blok 92, kom. 45, soc. 12. — IV, sekcija: Gruppo d'Azione 137 (108 slovenskih), it. blok 50, kom. 49, rep. 67, soc. 18. — V- sekcija: Gruppo d'Azione 140 (43 slovenskih), It. blok 67, kom. 95, rep. 68, soc. 25. — VL s^cija: Gruppo d'Azione 184 (81 slovenskih), it. blok 118, kom. 53, rep. 56, soc. 24. — VIL sekcija: Gruppo d'Azione 144 (32 slovenskih), it. blok 170, kom. 16, rep. 47, soc. 9. — VIH. sekcija: Gruppo d'Azione 141 (16 slovenskih), it. blok 190, kom. 51, rep. 79, soc. 34. — DL sekdja: Gruppo d'Azione 135 (37 slovenskih), it. blok 80, kom. 69, rep. 66, soc. 34. — X. sekcija: Gruppo d'Azione 250 (194 slovenskih), it. blok 99, kom. 44, rep. 41, soc. 23. Skupaj Gruppo d'Azione 1595 (713 slovenskih), it blok 1091, kom. 591, rep. 571 in soc. 226. Udeležba je dosegla 65$. Pripomniti je treba, da je precejšnje Število Slovencev volilo z glasovnico »Gruppo d'Azione«, ki ni vsebovala dr. Podgomika. Ti glasovi se niso mogli šteti kot slovenski, dasi so jih oddali slovenski volilci. Zgodilo se je to vsled pomote. Med komunisti je najmanj polovica Slovencev. Tukajšnje časopisje se obširno peca z izidom občinskih volitev. Glasilo italijanske vladne stranke »La Voće deU'isoazo« hudo napada »Gruppo d'Azione«. Očita mu, da se je dal volili od Slovencev in da je s tem oskrunil italijanske tradicije mesta. V zaključku svojih izvajanj pravi »La Voce«, da je 22. januar 1922. dan, ko se je Gorica prvič pokrila s sramoto. »L'Azione«, glasilo furlanskega Gruppo d'Azione z zadoščenjem ugotavlja zmago Gruppa d'Azione ter izvaja med drugim tako-le: »Dočim Trst Se vedno stoka pod moro fašizma in nima moči, da bi se uprl proti novim in starim kamoram, temveč se zadovoljuje s tem, da protestira z abstinenco večine svojih volilcev, — je našla Gorica, mesto starejših Izkušenj in večje pokrajinske samozavesti — svofo pot ter se je uveljavila s skupino d'Azio*ie. Vse mlado se danes raduje nad domačo zmago, ki je v resnici zmaga avtohtonega prebivalstva nad vsemi tendencami, ki so tuje njenim tradicijam.«. glasovnico. Nas volilec je rekel, da jo je sam napisal. Tedaj pa je zahtevaj, od njega naj pred njim napiše par imen, da bo videl, ali je res, kar pravi. Naš volilec je napisal in pisava je bila ista. Kljub temu je maršal našega volilca dvakrat udaril po obrazu in mu je zagrozil, da ne sme 8 dni priti v Sv. Vičenat. Nekega drugega našega volilca so kandidirali tudi Italijani. Zato so zahtevali od njega, naj gre agitirat med naše volilee za blokovo listo. Ker tega ni hotel storiti, je moral ves dan ostati na volišču, da bi mu ne bilo mogoče agitirati za hrvatsko stranko. Kljub vsemu bomo imeli v občinskem zastopu 15 naših mož. V Sv. Vičentu ni moglo glasovati 150 naših volilcev. M v Iskri „Volitve Nasilja ta volilne sleparije Sv. Vicenat. Pri nas sta bih dve sekciji in dve frakciji. Ena sekcija je bila v Sv. Vičentu, druga pa v Stokovcih. V Stokov* cih so bili vpisani 404 volilci Njim je bilo odmerjeno 6 zastopnikov, dočim je volila frakcija, ki Ima le 390 voKlcev, celih 14 zastopnikov. Naši ljudje so imeli v Sv. Vičentu glasovnice z vsemi 14 kandidati. Vsi naši volilci so hoteli glasovati, toda jih niso pustili na votitte. Rekli so jim, da smejo na volišče le, ako bodo glasovali za »blok«. Neki na* volilec je šel tedaj k volilnemu komisarju in ga je vprašal, ali sme voliti, kogar hoCe. Volilni komisar mu je odgovoril, da lahko glasuje, toda člana komisije Černejka in Manzon sta rekla tedaj, da sme glasovati samo za tiste, ki mu jih ona povesta. Dotični volilec je vendar del v žaro našo glasovnico. Komisija pa jo je takoj spoznala. En (lan komisije je vzel glasovnico iz Sare, vrnil je dotič&emu našemu volilcu in mu je rekel, naj gre domov. Ko je prttel ta voHtec s volišča, je stopil k nfemu orožniški maršal. Zahteval je od njega, naj mu pove, kdo mu je dal Sodna socialistov o nedeljskih volitvah Proti načinu, kakor so se vršile volitve v Trstu, objavlja socialistični »Lavoratorc« svoj »protest«, katerega utemeljuje z ugotovitvami, ki so v glavnem v skladu z našimi. Pričakoval je tak izid in navaja razloge za to. Stranka se nahaja hipno v hudi krizi in delvske mase so v popolni desorijen-taciji. Niso se mogle dostavljati volileem glasovnice, niso se mogli prirejati shodi ne razglašati manifesti. Ob razmerah, kakor vladajo sedaj v našem mestu, se niso mogle uveljavljati politične struje. Nacionalistični blok je moral zmagati. Tako je hotela vlada. Dejstvo, da je dobil blok le okoli 11.000 glasov od 56.000 vpisanih volilcev, se zdi ^Lavoratoru« veliko bolj značilno, nego pa kaka zmaga komunistov. Nobena stranka ni imela sredstev, ni mogla razvijati take propagande, ni mogla potom volilnih komisij ovirati drugih strank in jim preprečati uspeh — kakor je mogel to blok. Temu je bil na razpolago državni stroj in deležen je bil moralne in finančne podpore gospodujočih razredov. Delati je mogel, kar je hotel in je delal na trgih in po ulicah. Razun tega je imel na razpolago štiri jutranje in tri večerne dnevnike. Prihajati bi mu bila morala tudi v prilog patriotična omama in narodno navdušenje. Njegov volilni boj je bil naperjen pretveznim zanikov^lcera domovine v imenu Italije. Ali, to pot niso nič koristile injekcije patriotičnega morfija. Zgodilo se je to pot prvikrat, da Trst ni hitel na volišče! 32.000 Tržačanov, ki so dobili legitimacije, se si zanimalo za volilni boj, dočim jih je bito pri zadnjih volitvah v maju le 13.000 takih. V maju je od 44.000 vpisanih volilcev glasovalo 31.000. Sedaj pa od 56.000 le okoli 26.000. To je nedvomen znak apatije, nezaupanja in obsodbe splošne smeri, ki ji je izloženo mestof Obsodba metod, ki jih uveljavlja vlada potom nacionalističnih strank) To je pljuska v lice ne toliko nacionalistični stran! , kolikor senatorju Mosceniju, glavnemu u-stvaritelju atmosfere pristranosti, zanikr-nosti in kamore, ki pritiska s svinčeno težo na usodo mesta. Med volilno kampanjo se je govorilo o fatalizmu in potrtosti, ki še dušita meščanstvo. Ni ga pa moglo biti hujšega znaka fatalizma in potrtosti, nego smo ga videli minulo nedeljo ob priliki voliln. boja. Trst ne samo da se ni zavedal volilnega boja, ampak je pokazal, da je vprašanje hujše in pomembnejše, nego kakršensibodi izid volitev. Zavedal se je, da vprašanje ni na voliščih, marveč izven njih. In uprl se je in povzdignil je svoj tihi protest, ki pa ni samo čin upora, ampak tudi streznenja. »Lavoratore« meni, da je odgovor, ki ga je dal Trst pri teh občinskih volitvah, znak zdravilnega vzdramljenja in obnavljanja. Tam gori visoko bi morali razumeti, kakor buje oddiha, da se mora rešiti iz zaprek,; da potrebuje dela in proizvajanja. Trat se zaveda, da je njegovo življenje v pristanišču! S svojimi zapuščenimi pomoli, s svojimi velikanskimi, a praznimi skladišči, s svojo zadavljeno industrijo in trgovino Trst — ni nič! V nedeljo je imelo vse prebivalstvo, buržoazija in proletariat na jeziku dve besedi: občina in beda, s katerima je označilo svojo sodbo o pomembnosti občinskega volilnega boja. Tudi prletarijat — in to še bolj, nego buržoazija — trpi na zlu sedanjega položaja. Doslej se je na vseh občinskih in dr-žavnozborskih volitvah boril kompaktne, to pot pa ni pripisoval volitvam nobene važnosti. Delavci so utrujeni in razočarani vsled splošnega položaja. Ni se hotel spustiti v ta volilni boj. Tu se bavi socialistični ^Lavoratore« z borbami med socialisti in komunisti, ki odrinjajo delavstvo od njegovih lastnih utrdeb in njegovega lastnega boja. Obsoja spore med proletarijatom. Pravi pa, da za socialiste ni nikakega razloga, da bi ofcu-pavali nad svojo bodočnostjo. Treba je pa, da se povojna psihologična atmosfera raz-zgubi. Za socialistične ideje in metode sc mora proletarijat bolj politično pripraviti, mora priti do točnejšega razumevanja in bolj realistične volje. Treba je, da se atmosfera izčisti in da ozračje ne bo tako okuženo. Volilne zmage imajo le relativno pomembnost. Na deželi, kjer je več bistre-sti, so socialisti dosegli nekoliko lepih zmag. Socialistični »Lavoratore* zaključuje: Današnje zlo se mora jutri izpremeniti r. boljše. Vztrajajmo trdno v svojih sindikatih, naših zadrugah, naših odborih, v svoji i kulturnih krožkih. Začnimo zopet z ljubeznijo svojo vsakdanjo propagando, pc-drobno, vedro in tolažilno. Vzpodbujajmo slabiče podžigajmo mlačneže. Moramo odstraniti za vedno izredstvo, kritikarstvo in tisto nezadovoljstvo, ki muči in brez potrebe ubija energije! Nikdo naj ne ostaja cb strani! Najmlajši in najmočnejši naj stoje v prvih vrstah. Pri vsaki akciji moramo biti združeni, krepke jše volje, bolj složni! Bodoči dnevi naj pokažejo, da so naše ideje dobre in da je socializem neporušen. # • * Nismo posneli teh izvajanj v social. ,La-voratoru« toliko zato, da bi pokazali, kako sodijo druge stranke o volitvah in njih izidu. Naglasiti smo hoteli marveč, da so ravno socialisti sklenili z nacionalisti v Italiji tisti znani pakt. Tudi na sedanjih naših volitvah so nacionalisti protežirali sočni -> proti komunistom. Dejstvo je, da je rr > nacionalistov glasovalo za dva odlična socialistična kandidata: Puecherja in Visinti-nija. Z ozirom na to dejstvo je sodba ; La-voratora« tem pomembnejša za nas. Pritrjamo pa »Lavoralorovi« sodbi o nedeljskih volitvah, o sredstvih, ki se jih jc posluževala zveza italijanskih nacionaV-stičnih strank, o razpoloženju velikega dela prebivalstva, o žalostnem položaji! Trsta! Posebno pa pritrjamo mnenju, da tega položaja ne morejo ozdraviti nobene volitve, marveč smotrena in vztrajna vzgoja prebivalstva k pravilnemu razumevanju in politični zrelosti. Treba pouka, treba vztrajnega zložnega dela na polju kulture in gospodarstva. Naglašamo pa, da smo mi vse to, kar priporoča socialistični »Lavoratore« na koncu Članka, govorili našim ljudem že davno poprej. Za nas velja to v podvojeni meri. V vsestranskem delu je naša rešitev! I.c tako delo nam more pripraviti tudi uspehov na voliščih, ko se razmere predrugačijo in sc; odprejo oči tudi v drugorodnern taboru. Kar pa se tiče nedeljskih volitev, moramo naglasiti značilno dejstvo, da smo tam, kjer ni bilo prehudega nasilja, tudi v nedeljo dosegli nekoliko lepih uspehov. V Sv. Križu n. pr. smo na volitvah meseca maja, ko je bilo nasilje tam najstrašnejše, dobili le 8 glasov. To pot pa 158, čeprav so fašisti odganjali volilce z volišča. Veliko je škodovalo nam dejstvo, da so bila nasilja iz meseca maja našemu ljudstvu še v pre-živem spominu. To je delovalo na mnoge volilce, da so ostali doma, ker niso hoteli izpostavljali nevarnosti svojega zdravja in življenja. Še prestrašeni ljudje se niso dali potolažiti nikakor. II | vesti DANES dne 26. t. m. ob 3. uri popol. se vrši v vreanistve&ih prostorih «Edinosti» seja •Odseka pcL društva «Ediacst» za Trst iu okolic o«. Vabljeni so vsi člani krajevnih odborov ia zaupniki. ♦ ♦ ♦ Pozivamo vse volilce, kater. se je dogodila pri sedanjih volitvah kaka krivica, da sc nemudoma zgtesć v uradu ^Političnega društva «Edincst» v Trstu, ulica Sv. Frančiška štev. 29, L d. IZIDI VOLITEV V TRSTU. Glavna volilna komisije tudi včeraf že ni bila končala štetje glasov. VsIeU tega bodo uradne številke znartc s"'- tekom današnjega dne. Spričo tega seno l ..Ji pregledao tabelo s končnoveljavnirri podatki ocTežiti za jutrišnjo številko. Kaj italijanski listi niso ne videli ne slišaliH Z ozirom na naša poročila o dogodkih povodom občinskih volitev po okolici trdi *Picco-lov>, da ni bilo nikakih nasilstev, ampak sam« — burja, «Nazicme» pa, da rje poročevalec r>: čul nikakih strelov. Bo pač tako, da je bil si-r *Piccotov» poročevalec slep na obe očesi, pc.oČevalec «Nazione^ pa gluh na obe ušesi. Burja je bila, pa sta se reveža nahladila. Vzda jima je vid in shih. Videla in slišala nista, kar so videle, siišale in občutile na lastni koži stotine očividcev. Pa mi bi vprašali «Piccolo» i:i • Naziones: mari ni poleg strelov in burje še vse polno drugih sredstr - v !je na volilcu in mahinacif, s katerimi s«, more kratiti volilen volilna pravica, oziroma ovirati ga pri izvrševanju fe pravic«? Taka-le sredstva bi bila: nasilno odvzemanje volilnih legitimacij, trganje glasovnic, vsiljevanje drugih, grožnje ia dragi zastrahovalni načini, volilne komisije, ki nočejo priznati volilcu istovetnosti, čeprav ga razumejo v nižjih plasteh: da Trst potre- poznajo drugi volilci in često tudi kak član V Trstu, dne 26. januarja 1921. »EDINOST« Stran ITT. komisije, in čeprav ima kako listino v rokah, ki brezdvomno dokazuje istovetnost volile«, itd. itd. Takih slučajev je bilo vse polno na raznih sekcijah. V Voloskem-Opatiji se je dogodil kričeči slučaj da niso priznali istovs/no-Sti celo državnemu poslancu Stangerju, ki je gotovo splošno poznana oseba. Pa to le mimogrede. Poročevalci *Piccola» in . ko bi stopil malo pogledat, kako se vrše volitve? Sel je, a po peti se je domislil, da voHIec sme stopiti samo na ono volišče, kjer je zapisam Ustavil se je. in burja mu je prinesla misel; Norec ima povsod pristop. In šel je v eno sekcijo. Tam je vprašal, ali lahko voH, a poslali so ga, ker ni imel glasovati v oni sekciji- Stopil je v drugo sckcijo. Tu pa čudež! Skoraj, skoraj bi ga ne izpustili več. Hoteli so na vsak način, naj glasuje. No posrečilo se mu je se izviti. Šel je pa v neko sekcijo, ki se je nahajala v slovenskem delu mesta. Predstavil se je komisiji, a v slovenskem jeziku. Možu so dali takoj na razpolago tolmača ter mu potom tega izjavili, da lahko glasuje tudi v njih sekciji, čeravno ni tam vpisan, samo naj da njim iegilimacijo in naj malo počaka. No, kar na mah, je starček znal italijanski in povedal dotičnomu gospodu, kar mu je šlo. Seveda je bil potem starček, ko jih je povlekel pošteno in s svojo bistroumnostjo marsikaj spravil na dan, ščavo z vsemi pridevki. ^ He, gospoda^ kakšna je la pravljica o volitvah?!! ♦Popclu di Trlcste» na uho. ^Popolo di Trieste* beleži vest, da se je dr. Wilian nedavno mudil v Belgrad*, kjer da se je zavzel za to, da bi z obeh strani delovali za pomirje-nje med obema plemenoma na jx>dlagi spoštovanja narodnih manjšin v obeh državah. — ♦Popolo® pripominja: »Bomo videli, ko se dr. Wilfan povrne! Tedaj bome mogli reči, ali se je povrnil iz Belgrada, ali iz Damaska ?» — *PopoIo» se moti, če misli, da bi se dr. Wilfan mogel povrniti kot nekak «izpreobrnjenec.» WiHan je pošten mož in lojalen politik. Če je v Belgradu govoril za pomirjenje in za medsebojno spoštovanje, je ostal Ie dosleden in zvest — prejšnjemu \Vilfanu. Wilfanu se ne treba nič *izpreobraČati». On pozna bolje latinsko kulturo, nego marsikateri nacijonali-slični kričač in se klanja pred njo. Wilfan spoštuje italijanski narod in želi živeti v miru 5njim. Pred vsem pa predobro vidi potrebo mirnega sožitja in sodelovanja na korist obeh plemen. Tak je bil vedno: je bil, je sedaj in bo v bodoče. Na to stran more biti «Popolo» povsem pomirjen in naj le deluje na to, da bo v njegovem taboru čim več — italijanskih Wil-fanov. Strašno pa bi se motil «Popok>*, če bi si domneval, da bi se mogel Wiifan spreobrniti* po njegovih — * Popola^ — željah, da bi mogel namreč kedaj odnehati od borbe za pravice našega naroda na tem ozemlja. Z volišča v Sv. Križu smo dobili še sledeče podrobnosti. Vse dopoldne so fašisti lovili naše ljudi po cestah, jih terorizirali, jim trgali glasovnice. Gospoda župnika so ozmerjali z najhujšimi psovkami S Prošeka so pripeljali svoje pripadnike na tovornem avtomobilu v Sv. Križ na volišče. (Opozarjamo, da je vsako prevažanje ljudi na tovornem avtomobilu od c-blasti strogo prepovedano. Na kamjonu sme sedeti le šofer in en delavec. Seveda zanje ta naredba ne velja.) — Ljudje so se seveda začudeno s pogledavali. Vsak voiitec, ki je glasoval za fašiste je dobil v gostilni Tence po pol litra vina. Med najlepše prizore vsega dne spada gotovo sledeči. Neki mladič je psoval domačinko, ki je stala pred hišo z otrokom v naročju. Ona mu je dala brco-. Ko jo je tud k on brcnil, je posadila otroka na tla in mladiča pošteno — namlatila! In ne vemo, kako bi bila stvar končala, da niso fantiča branile druge ženske. Nadebudni mladenič je vsled tega poslal zelo pohleven in se je umaknil v ozadje. Terorizem je trajal do poldne. Opoldne ye pa prišel neki gospod fz mesta in jim «neka.j Cvedal». Nato so se pobrali, oziroma poskrili", volitev se je vršila nemoteno dalje. Nekateri očividci trde, da so ti «agiUtorja» pripeljali zjutraj dva zaboja, ki «o jih shranili pri Tencetu. Kaj je bilo notri? Vrlo Križanko postavljamo v vzgled vsemu našemu ženslvu, ki naj se vedno in povsod dostojno postavi v bran ko gre za njeno žensko čast, ali za čast naroda, še posebno pa jo postavljamo v vzgled nekaterim našim fantom in možem! Nočemo Ščuvati na nasilje, toda v premnogih slučajih se nesramne! lahko odvrne že s samo odločno besedo! Zaamenja časa. Goriški »II Popolo Fri-ulano« priznava, da je bil dogovor med »Gruppo di Azione Friulano« in Slovenci odločilnega pomena, ker je pripomogel rečenemu Gruppo do zmage. Ugotavlja, da so Slovenci pripravljeni za defanjs&o in lojalno sodelovanje za vzpostavo mesta, da pa italijanstvu ne grozi nobena nevarnost s le strani. »11 Popolo Friulano« pravi sicer, da je Grupo »izločil* Slovence in da jih je »absorbiral«. No, to je zapisal — bi menili mi — le tako radi znane potrebe trenotka. Če s kom sklepam dogovor, ga ne izločujem. To poslednje bi nasprotovalo pojmu dogovora. Sicer pa je »Popolo« povedal le rcsnico, ko trdi, da mi Slovenci ne ogrožamo in nočemo ogrožati italijan-slva, da mu radi priznavamo vse pravice, da želimo v miru živeti z Italijani in lojalno delovati ž njimi za skupni blagor. In da nam to odkrito priznava italijanski list — je tudi znamenje časov, ki se pripravljajo. Ali ne, velecenjeni gospod »Piccolo«? Gospodinjski koledar je izšel. Urejen je na način, kakor jc bil urejen gospodinjski koledar Stokove založbe ter ga je uredila tudi takrat ttaša znana pisateljica Utva. Koledar bo gotovo dobrodošel vsaki slovenski gospodinji, Ver vsebuje obilo lepih člankov iz peresa na-?ih najboljših strokovnjakov, razventega ina I mnogo strani za gospodinjske zapiske. Gobovi smo, da bo vsaka gospodinja rada naročila Gospodinjski koledar, ie radi tega, ker te Osti dobiček namenjen v prid naši deci. Gospodinjski koledar stane 5 Kr in se naroča pri "Edinosti^, Naročite takoj, ker zaloga ai velika. Iz tržaškega življenja Tatvina v trgovini gospu Preloga v ulici del-ristria. V neči od nedelje na pondeljek so podrli doslej neznani tatovi okoli dva metra visok zid, — ki loči dvorišče hiše št. 75 v »lici deiristria od majhnega holmca, ki leži v ulici Cristoforo Cancellieri, — in na ta način prišli na omenjeno dvorište. Od tu so se podali skozi post xnski vhcd v čevtjarnico Edgarda Rea. Razume se, da so prej vlomili vrata, ki vodijo v Reovo čevijarnico. Toda njih namen je bil, da bi prišli v trgovino z jestvinami, ki je last g, Josipa Preloga- Tega načrta so se tudi držali. Najprvo so prevrtali zid, ki loči čevijarnico cd omenjene trgovine, nato so morali prežagati močno mrežo, ki je bila pritrjena ob zid, in odmakniti več zabojev z milom. Ko so vse to napravili, so imeli prosto pot v trgovino. V trgovini so ai izmučeni tatovi potolažili želodec s sardinami v olju, suho grlo so si pa zmočili p tremi steklenicami vina. Ko so se pošteno napasli, so pa začeli odnašati blago iz trgovine naslednje blago: 5 vreč sladkorja v Gospod Prelog je ugotovil, da je zmanjkalo iz trgovine naslednjega blago: 5 vreč sladkorja v prahu, zaboj sladkorja v kockah, ena vreča surove kave, 12 kg pržene kave, 18 kg sira, 30 kg čokolade in 30 kg popra. Škoda, ki so jo povzročili tatovi, znaša 5400 lir. Čevljarju Reu so odnesli isti tatovi za 400 lir usnja in čevljev. Tatovi so odnašali ukradeno blago po ulici Cristoforo Cancellieri. To se da sklepati radi tega, ker je bilo razstreseno po omenjeni ulici mnogo popra. Prvi, ki je zapazil tatvino v trgovini gosp. Preloga, je bil uslužbenec g. Rudoi/ Petelin. Člaai Braicove roparske družbe so priznnH, da so se udeležili roparskega napada v vodstvu tramvajev. Zločinci, ki so se udeležili roparskega umora v menjalnici Bolaffio v ulici Dante Alighieri, so tudi izpovedali da so se udeležili roparskega napada v vodstvu mestnih tramvajev, ki se je odigral, kakor znano, dne 7. decembra I. k okoli polnoči. Tudi pri tem roparskem napadu ima svoje prste vines Ivan Braico, katerega marljivo zasleduje policija, a do sedaj, ko pišemo te vrstice, brez uspeha. Načrt za izvršitev roparskega napada v vodstvu mestnih tramvajev je bil bliskoma skovan- Dne 7. decembra L 1. proti večeru so se nahtjali Ivan Braico, Marijan Rasem, Gherdol in Ivan Palin v kavarni «Sport» pri ljudskem vrtu. Bilo je okoli 11.30. Tedaj je stavil Braico navzočim tovaršem predlog, da bi bilo umestno ko bi izvršili roparski napad v vodstvu mestnih tramvajev. Navzoči so bili zadovoljni s tem predlogom, ker so dobro vedeli, da niso Braicovl načrti prezuspešni. Kmalu potem je razdelil Braico vloge in roparji, ki so se oborožili s samokresi in vzeli s seboj krinke, so odkorakali po ulici Giulia naravnost v vodstvo tramvajev. Ko so bili tam, je zavpfl Braico: * Ostanite na mestu!* Palin Je ukradel 3038 lir, GfcerdoJ in Rasem sta pa stražila navzoče tramvaj'ske uslužbence. Po izvršenem roparskem napadu so se podali roparji v stanovanje tramvajskega uslužbenca Rossa na Vrdeli, — ki je že v roki pravice, ker je sokrivec roparskega umora v Bolaffijevi menjalnici. — Tu so si razdelili plen. Roparji so prespali noč v stanovanja omenjenega tramvaj, skega uslužbenca. Drugo jutro jim je prinesel Ros liste, kjer se je pisalo o roparskem napadu, in tolovaji so se smejali, da se jim je posrečilo izvršiti roparski napad. Kakor znano, so vsi omenjeni roparji — razen Braica — v rokah pravice in prebivalstvo mesta Trsta je hvaležno policiji, da je prijela predrzne zločince, ki so bili nevarni za življenje in imetje. Vesti z Goriškega Volitve v Kojskcm. Občina Kojsko je bila vsled svoje velikosti razdeljena v dve sekciji, v katerih sta delovali dve volint komisiji, L sekciji Ko jako gre res vsa čast, ker je vodila vse tozadevne spise — v italijanskem jeziku. Vprašamo še, ali smo slovenski ali laški Brici 7 II. sekcija, katera je imela sedež v Kozani, je uradovala slovenski in vsi njeni spisi so spisani samo v slovenkem jeziku. Zakaj ni bilo tako tudi v I. sekciji? Tako se vprašujejo volilci in davkoplačevalci, a odgovora ni. Ajba. Pri občinskih volitvah v občini Ajba je dobila vseh 15 starešin narodna stranka. Iz Scžaae. Dragi čitatelj! Gotovo se še dobro spominjaš «Društva — dramatičnih dile-tantov v Sežani», katero je zlasti v zadnjih predvojnih letih z velikim moraličnem uspehom delovalo na dramatičnem polju in sicer nc samo v Sežani, ampak tudi v drugih vaseh — sežanskega okraja. L radostnim srcem sporočam danes ožji in širši javnosti, zlasti pa ljubiteljem in prijateljem * Drame », da se je posrečilo v zadnjem času nekaterim nekdanjim najboljšim dramatikom s pomočjo mlajših igralk in igralcev to društvo zopet obnoviti. Prepričan sem, da bo to obnovljeno dramatično društvo nudilo ne samo Sežani, ampak tud5 širši okolici s svojimi prireditvami le dobro in najboljšo duševno hrano ter s tem zadostilo Željam in pričakovanju občinstva. Kot prorok temu so brezdvomno nekdanji na^iolpi igralci iz predvojne dobe, kateri so nam opetovano proizvajali z veliko dovršenostjo in preciznostjo skoraj najboljša takratna dramatična dela, kakor na primer Vrnitev Sina, Domena itd. Z veseljem moram priznati, da se to obnovljeno društvo prav pridno vadi in pripravlja za prireditev prve drame po imenu «Krivopriaei- aik». Čislano občinstvo in zlasti pa ljubitelja in prijatelje «Drame» že danes prav posebno opozarjam in vabim, na to prvo društveno prireditev, ki se bo vršila, kakor se čuje, v najkrajšem času. Dan in ura- prireditve se občinstvu pravočasno naznani v «Edinosti^. — Opazovalec. Tz Nabrežine, Dramatični odsek «Javne ljudske knjižnice v Nabrežini > priredi v nedeljo dne 29. t, in. v dvorani gosp. Grudna veseloigro v treh dejanjih « Težke ribe*. Začetek točno ob 4. uri popoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Iz Crnič. «Osferia — Gostilna« ali pa zasmehovanje samega tebe. Ako po to ješ po cesti, ki te pelje iz Gorice proti Vipavi po nalili čistih slovenskih vaseh, vidiš pred vsako gostilno tablo z dvojezičnim napisom. Na prvem mestu se čita — Osteria. — Človek Di ari-slil da so rea tu v večini naseljeni Italijani In v manjšim pa Slovenci Gorje narodu, Id si sam dene zanko okoli vrelo? Kaj pomaga našim poslancem v Rimu, da se trudijo za naie stare pravice, ko pa jih sami žametujelno in zasmehujemo! Ne, tega ne biti! Proč s tem strahopetstvom, proč z italijanskimi napisi po naših slovenskih vaseh! V slovenski vasi slovenski napisi! To bodi naše geslo. Ako pa zahtevajo po sili italijanski napis, postavi ga vsaj na drugo mesto in ne ponižuj samega sebe! Zakaj nidar ne pričakujmo da nam bo pšenica dozorela, ako je ne bomo sami pose jaH. Ako ni boja, ni tudi zmage. Ako se pa sam podajaš, ne boš nikdar zmagaL Vesti iz Istre Iz Doline. Sijajna zmaga nar. stranke. Občinske volitve občine Dolina, ki je bila razdeljena v sekcije Dolina, BorŠt in Osp, so se vršile popolnoma mirno. Bilo pa je nekoliko nezadovojnežev, ki so iz osebnih ozirov črtali na glasovnicah in spravili nekatere v manjšinski listi, na prva mesta, tako da sta vasi Ric-manje in Mačkolje prikrajšani vsaka za enega odbornika. — Te osebnosti bi morale v teh tako resnih Časih izostati. Narodna stvar mora biti povsod na prvem mestu. Glasovalo je po vseh sekcijah nekaj nad polovico volilcev. — Strank ni bilo. Radi tega se je delila narodna stranka v listo manjšine. — izvoljeni so torej le narodni možje. Mlačnost nekaterih voiilcev, ki po gostilnah dokazujejo z govorancami, da so zavedni — a se niti v bližini volišč ne pokažejo, se ne da opravičiti. Na naslov oblastev pa moramo reči, da naf si dobro zapomnijo red, ld je vladal med našim zavednim ljudstvom. Naj jhn bo v dokaz, da znamo biti tudi mi dobri državljani —, ki pa menda smejo zahtevati kot taki tudi enake pravice, če ne napadalne, pa vsaj hranilne. — Tako si bo prihranila naf a država vzdrževanje nedolžnih žrtev po zaporih, dalje sodne stroške a druge stroške za napadalne ekspedicije. Končno moram omeniti hudomušnost nekega zavednega gostilničarja, ki je v podkrepljenje svoj« gostilniške zavednosti ter narodne mlačnosti oddal v žaro razglas pre-povedi točenja vina in žganja za čas volitev. Lep zgled drugim gostilničarjem! Izvoljeni so hiti sledeči domačini: Zobec Josip pok Ivana glasov 733, Kraljič Karol pok. Antona 641, Jercog Valentin od Ivana 637, Pangerc Josip pok. Josipa 733, Zahar Josip od Miha 600, Žerjaf Mirko od Antona 636, Pregarc Andrej od Jurfa 764, Pregarc Ivan gok. Josipa 634, Tul Ivan pok. Antona 637, tare Franc od Josipa 563, Purger Ivan pok. Josipa 602, Barut Ivan od Josipa 640. Slavec Peter pok. Petra 638, Božič Franc od Jurija 641, Pasarit Peter pok. Petra 641, Ota Josip pok. Ignacija 599, Kosmač Lovrenc pok. Josipa 144, Bandi Matija pok. Martina 142, Zobec Josip pok. Antona 164, Barut Josip pok, Jakoba 173. — Par sto glasov je bilo razpršenih. Iz Podgraj. Smrtna kosa. Umrla je 22. t m. na svojem domu v Podgrajah Milka Starman, soproga vrlega učitelja iz Orehka gosp. Frana Starmana. — Naj v miru počiva vrla žena in mati 4 nedoraslih otrok! «Vzajemno dmštvo za zavarovanje goveje živine» v Borštu naznanja, da bo imelo svoj redni občni zbor dne 29. januarje 1922 v prostorih gosp. Andreja Petaros v Borštu hšt, 106 ob 2. uri popoldne s tem dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Volitev cenilcev. 5. Razni predlogi. K polnoštevilni udeležbi vabi Ker društvo želi, da bi se razširilo tudi na drutfe vasi, so naprošene druge občine, naj pošljejo ta dan svoje zastopnike na občni zbor, da se bodo prepričali kako društvo lepo napreduje že 17 let. Združimo se torej, kajti to društvo je našim gospodarjem najbolj potrebno. — V slogi je moč! Odbor. Iz Borita. Pevsko in bralno društvo «Slovenec » v Borštu priredi v nedeljo dne 29. t. m. — takoj po prihodu tržaškega večernega vlaka (ob 17'45) — v prostorih v zadnjem času nekoliko zdaljšsne dvorane «na KržiŠČu» Št. 1, ljudsko veselico s sodelovanjem domače narodne godbe; ta sicer Še ne nosi značilnega priimka, a so jI nekateri hudomulneži svojčas pripneli nezasluženo diplomo «Fcvč». Program je zelo zanimiv in bo nudil vsem obilo užitka. 1. VOhar-Juvanec: «Na goro» meš. zb.; 2. Kotzebne-Benkovič: «Pot do srca», veseloigra v enem dej.; 3. Resman-E. Adamič: «Fantu meš. zb,; 4. S. Gregorčič: «Soči», deklamacija; 5. A. Nedved: «Vijolični vonj», meš. zb.; 6. Trifkovič: «Častttam», šaloigra v enem dejanju; 7. N. N.: Ostani mu zvesta*, alt solo s spremi je varnem harmonija; 8. Aleksandrov-E. Adamič: «retnajst let», meš. zbor; 9. A. Aškrc:* < Pesem štatcnberških krnelo vde. klamacija; 10. «Regiment po cesti gre», nar. napev; za moški zb., sopran in alt narm. Lav. Pahor; 11. srečkaale; 12. šaljiva pošta, prosta zabava, in ako pojde vse srečno in gladko: 13. P—P—p—ples. TreznomlsleČim, zavednim rojakom in bratom, ki so se tolikokrat odzvali našim vabilom, kličemo: «Ne odtegnite um tudi sedaj radodarnih rok.'a Bogati spored priča, da smo tudi mi za vse dobro poskrbeli. Da bi bila prireditev impozantna, toliko v moralnem kolikor v gmotnem osiru prosimo, da bi nam blagovolil kdo prispevati k programu s kakim daljšim govorom. Da se nai slov. živelj enkrat prebudi in da se to borno številce — na razne strani tavajoče — vendar enkrat strne v eno falango ter s tem dokaže resničnost pregovora: «Sloga jači», nam je treba ravno s strani naših razumnikov pomoči in vspodbuje. Naj bi ta veselica z ogromno udeležbo, ki je bo de- ležna, blagodejno delovala tudi na tiste mlačnega Id jim je narod deveta briga. Z ozirom na to, da jc naš društveni inventar še zelo skromen, smo navezani glede nabave potrebščin na pomoč požrtvovalnih rojakov. Zato se bodo preplačila hvaležno sprejemala. Slednjič pa opozarjamo brate, Živeče izven meta naše občine, ki bodo morda poselili v nedeljo našo vas, da pripnejo v shtčaja da pridejo v spremstvu psov le-tem zakonite znamke (Legithnationskapsel) okoli vratu. Znabiti namreč, da se bo kdo zanimal za identiteto uboge pare! Tedaj na svidenje v nedeljo — če mogoče brez psov — v Borštu! Odbor. Vesti Iz Notranjskega G oče. Občinske volitve v občini G oče pri Vipavi so izpadle z 125 glasov za narodno stranko drugih strank sploh ni bilo. Col nad Vipavo. Pri občinskih volitvah dne 15. L m. je bila izvoljena v tukajšnji občini samo narodna stranka. Sv. Križ na Vipavskem. Kakor po ceii Julijski Krajini tako so ee tudi tu v nedeljo vršile vofitve. Nastopili ste s svojimi kandidati narodna in komunistična stranka. Večino in manjšino je dobila narodna stranka. Komunistična stranka ie popolnoma propadla, njeni kandidati so dobili le po 6 glasov. Stari župan je dobil le 47 glasov od 500, Očitajo mu namreč, da je marsikaj pogrešil in da je dal svojega sina v — laški Dantejev zavod. Od novega zastopa pričakujemo večjo narodno odločnost Književnost m umetnost «Mladika». Zadnji dve številki (23—24) «Mladike» 1921 sta izšlL Prinaša to»Ie vsebino: I, Leposlovni članki* 1. D. Franc Detela: «Vampir® (Konec). 2. Narte Velikonja: «V Smrlingu» (Konec). 3. L. Koder: »Domače živali.« (Konec). — II. Pesem. Anton Vodnik: «Na večer včasih.» — III. Za naše malčke. Cika Jova Gradnik: «Po zimi«. — IV. Iz naše književnosti. Iz knjige »Indijske pripovedke.« Žolna in lev. — V. To in ono. 1. Književnost in umetnost: Bibliograf. Trije labodje. Kres. 2 Drobiž. Dva Gregorčičeva verza. 3. Narodno blago. Skrita ura 'ma priti. — Vl.Slika. Grad na Preznu« stane odslej 20 L. Uredništvo in uprava je v Gorici, ulica Car-ducci 4. Urejuje Franc Bevk. — Oprema «Mladike« v letu 1922 je čisto nova, umetniška. Nove platnice je narisal prof. Spacapan, notranje je list opremil pa znani ak. slikar A. A. Bucik. Glede opreme se bo mogel list meriti z vsako jugoslovensko revijo. Prva številka izide v kratkem in sicer na 52 straneh, poleg tega bo imela tudi glasbeno prilogo neke kompozicije Stanka Premrla. — Sveta dolžnost vseh je, da se na «Mladiko» naročimo in fo širimo povsod v slednjo slovensko vas. Zato na delo! — Mladikar. • • • Publikacije «Šolske matice«. Za !, 1921. izda «Š. M. te-leknjige: !, Dr, Ozwald: ^Pedagoški zbornik«. — 2. Dr. Pivko-Schaup: »Telovadba«, (2. snop,) — 3. Fink: ^Posebno ukoslovje v elementarnem razredu osnovnih šol«. — Naročnina znaša: 3 D. DAROVI Darovali za bozičnico otroškega vrtca pri Sv. Mar. Magdaleni: po L 2: Andlovec Lucija, Taučer, Feriuga Marija, Krževan Marija; po L 3: Babič Antonija; po L 4: Šoren; po L 5: Vott, Košuta, Kuret«, Mahne, Gašperšič Anton, Martinčič, Franc Kodrič, Kcnič Josipina; L 6: Marija Križman; po L 10: Zlobec, Simonič Kristjan, N. N. Alojz Kodrič, Gombač Ferdinand, Kari Trošt; L 15: Ant. Lovrenčič; L 20: Godina Jožef. Gombač Ferdinand 6 pak. biškotov, 6 pak. čokdade; Zavadlal I pak. biškotov; Raubar 4 pak. biškotov, 2 pak. čokok; Gombač Adolf 5 pak. biškotov, 5 pak. čokolade. — Vsem cenjenim darovalcem se zahvaljuje odbor podružnice. Gospodarstvo — Jngoslovenska trgovinska zbornica na Dnnaiii. Na Dunaju se pripravlja ustanovitev jugosiovenske trgovinske zbornice. Ta zbornica je izredne važnosti že iz razloga, ker stop Avstrija, kar se tiče izvoza iz Jugoslavije na prvem mestu. — Položni ▼ jugoslovanski iadustriji se je »boljšal. Vsled nizkega tečaja jugosiovenske valute se je jugoslovenski industriji lesa posrečilo, da je nekoliko oživila izvoz. Zlasti Italija kupuje precejšnje količine trdega lesa. Toda mehkega lesa iz Slovenije Jugoslavija za enkrat vsled nemške in avstrijske konkurence ne more oddati. — Znižanje transportnih tarif za Dunaj v Jugoslaviji. Na pobudo dalmatinskih poslancev pripravlja jugoslovensko ministrstvo prometa odredbo, po kateri se zniža transportni tarif za Dunaj za 50 odstotkov. Doslej je znašalo znižanje za Dunaj 25 odstotkov, kar pa še vedno ni varovalo pred italijansko konkurenco, — Uvoz in izvoe vrednostnih papirjev t Jugoslaviji. Na vprašanje je odgovorila zagrebška trgovinska zbornica, da je samo uvoz o-bligacij bivše a.-o. monarhije iz predvojne in vojne dobe ter izvoz predvojnih obligacij bivše monarhije in Srbije prepovedan. Angleško posojilo Jugoslaviji Jugoskrven-sko posojilo na Angleškem je blizu svojemu zaključku. Služiti ima v glavnem za nakup materiala, ki ga rabi država. Ni pa pričakovati posojlio sredstev v gotovini. Vseeno bo imelo posojilo ugodne posledice, ker bo država kot navečji kupovalec deviz za nekaj časa odstranjena od trga, kar bo izdatno olajšala položaj. Borzna ooroiila* Tešag* Trst, dne 25. januarja 1922. Jadranska banka 130 Cosultch ...•••»• 271 Ddlmatis Gcroiimicb 1450 Ltbera Trlestlna • • ••••••»•••*• 450 Lloyd •• 1310 Lussino 700 Martinolicli .«••»•#•••••*•••» 130 Oceania 230 Premnda ...........................ol-~> Tripcovich 2o-j Arr.pelea 600 Cement Dalmatia 330 Cement Spalato ...............258 Tuja valuta na tržaškem trgu: Trst, dne 25. januarja 1922. ogrske kroke ........... —. 3.1-> 3 25 avstrijsko-nemŠRc krone......—.30.--.35 češkoslovaške kroae ....... 44 25.— 45.— dinarji •• •,»•.«•■••■• 31.—.— 32.— lejl............... »6.25.— i 7.25 marke. ..*•••••••••» 10 8v — 11.85 dotami ..•«»«»**»*•• 22.65 — 22.85 francoski franki..................186.—.-186 50 Švicarski franki..................444.—.—448.— angleški funti papirnati...... A6.25— 96.75 angleški funti, zlati.......111.50.—113.50 napoleont ..•••..«•... —.— — To in orao Učinki protialkoholne prepovedi v A-meriki. Švicarski zdravnik popisuje v nekem švicarskem listu vtise s svojega potovanja po Ameriki z ozirom na splošno prepoved točenja in uživanja alkoholnih pijač. — Koj ko prispe parnik na svojem potu čez ocean v predluko njujorško, se zapre bar na krovu; odslej je prepovedano točiti na ladji opojne pijače, nahajamo sa že pod zakonom ameriške protialkoholne akcije. Prepoved se po celi Uniji zelo strogo izvaja; nikjer se ne sme opaziti niti naj-| manjši prestopek. Policija si mora dali mnogo posla, da vrši povsod natančno kontrolo, ki je otežena posebno po velikih mestih. Kjer se je obdržalo še kako gnezdo, ki skuša kljubovati zakonu, tam so ponavadi učinki še hujši, ker se prodajajo slabše kvalitete. Toda takih izjem ni već mnogo, kajti zakon je izvršil svoj učinek. Posebno je to opaziti ob velikih «prazni-kih>, ko se je po starih, krepko ukorenjc-nih navadah najmanj spodobilo, stopiti v čim ožje stike z alkoholom. Na Silvestrov večer je vladal povsod po ulicah popoln mir, nikjer veselo «razpoloženih» ponočnjakov, edinole godba in ples sta tuintam spominjala na slovesno noč. Prav ista slika tudi v delavskih mestnih delili. Popolno mirno je prešla pustno noč, celo v Ncw Orleansu, kjer je glasoviti karneval v A-meriki užival isti sloves kot oni v Nizzi v Evropi. Posebno važna je prepoved alkohola za zamorce. Znano je, da so ti k pijančevanju zelo nagnjeni, prav tako pa tudi, da je učinek alkohola nanje zelo mo» čan. Zato so bili med njimi ekscesi vsled alkohola posebno številni in zelo težki. Ravno ozir nanje je protialkoholni zakon v veliki meri pospešil. Velike bolnišnice po mestih izjavljajo, da še nikdar niso tako veliko število praznih postelj imele kot sedaj. V javnem življenju, posebno pa v industrijskih obratih število nezgod nazaduje, odkar je v veljavi prohibitivni zakon. V kaznilnicah se je istotako zmanjšalo število kaznjencev. Na drugi strani pa se opazuje, da je ljudstvo začelo močneje varčevati, posebno pa da skrbe nižje plasti prebivalstva več za čedno obleko In da hodijo n, pr. otroci lepše opravljeni v golo. — Vsa ta opazovanja bo morala seveda šele potrditi točna statistika, ki bo razpolagala z mnogoletnimi podatki, kajti prohibtivni zakon je v veljavi šele dobri dve leti. Prav tako bo glavni učinek pokazala šele mladina, ki bo vzrasla v novih razmerah. Za vse te podatke se bomo morali tudi mi prav živo zanimati, kajti vse naše dosedanje proti alkoholno gibanje ima absolutno nezadosten obseg in značaj. (« Jutro »). Naročaite in širite „EDINOST" PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteti Holandec Roman (50) «Ne bojim se ravno tega, da bi jo tvoja prisotnost nevarno vznemirda, kajti veselje red. kokedaj povzroča smrt. Toda le drugi vzroki so.» «In kateri pobožni ©če?» ^Filip, trinajst dni bo ie odkar je Amina nočno Medla in v tej zmedenosti pripovedovala povest, ki ne je napolnila z grozo. Najbrže jo je ta povest že dolgo časa mučila in ji kot skala težila srce io podaljšala bolezen. Filip Vanderbecken, spominjat se, da sem te nekoč prosil, da mi razodeni svs^o skrivnost — skrivnost, ki n ugonobila tvojo mater, ki bo morda ugonobila tvojo mlado- ženo, kajti zdi se mi, da je oaa o vsem poučena. Ali ae?» • Ona ve vse,» je Filip žalosteo prikimal. «In v bolesni fe tmik vse raiodeta. Upam, 4a je več povedala kot fe res. Toda o tem bova govorila po smeje —- oolsal prt ajef Filip. Vrnil se bom čez pol ure, kajti zdravnik mi' je dejal, da se bodo takrat pojavifi znaki, ki bodo odločili njeno smrt ali pa njeno nadaljne Življenje.* Filip je duhovniku še zašepetal, da je pripeljal s seboj gosta, patra Matthiasa in ga poprosil, naj mu razloži ves položaj in poskrbi, da bo dostojno sprejet Nato je pater Seysen zapustil Filipa^ ki je zastrl zavese in se vsedel na posteljo. Težko je priti v bolestnejši položaj, kakor je bil v njem Filip. Njegovo radostno upanje, da bo po tako dolgo trajajoči odsotnosti objel predmet svoje najsrčnejše ljubezni in neprestanih misli, je bilo zamračeno od bolesti, ko je videl njo ležati v bolniški postelji, vso izmučeno in spremenjeno od bolezni, nezavestno visečo med Življenjem in smrtjo, še slutečo ne, da se pri njej nahaja ljubljeni mož, tu čakajoč aa temno vladarico smrt, ki komaj čaka povelja, da bi vzela ubogo žrtev s seboj v svoje mračno kraljestvo. «Ah!» je pomislil Filip; «kdo bi mislil, aa se bova sešla v tako Žalostnem položaju, Amina! O, kako modro je govoril oče Matthias, ko mi je rekel, mu ae vriskam preveč v svoji veliki nadi, ki se lahko vsak hip spremeni v obup. Dobri, usmiljeni Bog — obvari jo — ali pa sem za vedno izgubljena Filip si je zakril obraz fn tiho moHL Nato se je sklonil nad Amino in jo poljubil na ustnice. Bile so vroča, toda vseeno nekoliko mokre in podobno je opazil Filip na čelu. Ko jo je prijel za roko, jc opazil, da je polna. Srbno jo je pokril in se spet vsedel, vdajajoč se upanju in strahu. Cez Četert ure je na svoje veselje opazil, da je Amina vsa potna. Dihala je lažje in nič več ni ležala mirno, temveč začela se je pregibuti. Filip je opazil, da se ne bi razgalila in prehladila, zato jo je vedno nanovo edel, dokler ni trdno zaspala. Kmalu nato sta spet vstopila pater Seysen in zdravnik, ki jima je Filip povedal stanje bolnice. Zdravnik jo jc pregledal, nato pa stopil k Filipu: «Zdaj sem zatrdno prepričan, da ostane vaša žena pri življenju, toda ne svetujem vam. da vas zagleda, ker bi ji iznenađenje utegnilo škodovati. Kakor dolgo mogoče, jo moramo pustiti spati. Će se spet zbudi, se n povrne zavest. Dobro bi bilo, da ostane poleg nje le gospod Seysen.® •Ali ne smem ostati tu vsaj toliko časa, dokler ona spi? Potem se bom neo*>ažcno odstranit« . . t , . «To nima pooiena; vrfmtega >e bolezen tudi nalezljiva in viste biH ž« itak predolgo v sobi. Pojdite doli, d* se preoblečete in sa bolnico pripravite ^rugo sobo, kamor naj se prenese, ko bo nek? liko boljša. Nato pa odprite ta okna na steMj, da se vse prezrači. Kaj naj pomaga rešiti no, ki M morala takoj nato stre. či zbolelemu možu?» Stran IV, »EDINOST« V Trstu, dne 26. januarja 192?, Hali oglasi §š računajo po 20 atotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 etotink beseda. — Najmanjša pristojbina L it—. Kdor išc^ slnibo. plač« polovično cena ŽIVINOREJCU nepokvarjene testenine, moka in fižol za krmo na prodaj v via Udine 10. 119 ŠIVALNI STROJ «SINGER» se pn obroke. Kupujejo se stari stroji. Spi se poprave. Coroneo 1, Della Vedova. na se jjroda "prejemajo 121 KUHAR, izvcžbaji slaščičar, govori nemško in italijansko, spremne mesto v restavraciji, hotelu ali menzi. Ponudbe pod cKuhar» na upravništvo. 133 LISICE, kune, dihurje, divje zajce kupujem ter krojim vsakovrstne kože. Via Vincenzo Scussa 7, vrata 7. 135 ŽENITNA PONUDBA. Mladenči, prijetne zunanjosti, želi znanja z devetnajst do petindvajset let staro gospodično, če mogoče šiviljo. Ponudbe s sliko pod «Sreča» na upravništvo. 136 PRIMORCI! Na poti skozi Jugoslavijo obiščite vinsko klet v Mariboru «pri Lojzetu Bra-tužu», Gosposka ulica 15. Postreženi boste tudi z izborno kuhinjo. 102 Dr. FERFOLJA in Dr. SEDMAK sprejemata svoje klijente sežanskega okraja vsako soboto pri gospodu Amfu v Sežani. 70 KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D Assisi št 34. III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 9 ZLATO ia frebrne "krone plačam vel kot drug1 kupci Albert Povh, yrar. Mazzini 46 {» bližini drvenega trga). 10 v Trstu registrovana zadr. s neomejenim jamstvom OHa Ner Utvf ia Motrinaiti.L flliresfflje navadne ferasilne vleie pa vloge, vezane na trimesečno odpoved po 57,7, ako znašajo 20-30.000 Lit po 6°/t ako znašajo 30-40.000 9 po 61/,*/, ako presegajo 40.000 w Trgovcem otvarja tekoče Čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom« Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev aH dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. Gospodarno Mano in konsnmno oraStvo v Bazovici — registrovana zadruga z omejenim poroštvom — vabi na redni obftii zbor ki se bo vršil v soboto, dne 4. svečana 1922 ob 5.30 pop. DNEVNI RED» 1. Pozdrav predsednika, 2. Poročilo tajnika. 3* Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorništva in odobrenje letnega računa. 5. Volitev načelništva In nadzorništva. 6. Slučajnosti. (70) ODBOR „VEDEŽ ii PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, uL XXX Ottobre 14. 15 STEKLENE SIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobne. Postrežba na dom. Cene zmerne, Piazza Oberdan Št, 3 (Holel Europa) telefon 44-23. 22 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 19 POZOR! Srebrne krone in zlato ;»o najvišjih cenah placjje edini groList Belleii Vita, Via Madonnina 10, I. 16 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—f umivalniki, nočne omarice, cbiffoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 BIOGLCBIN, najboljše krepilno sredstvo za slabokrvne ženske in otroke. Letošnje prvovrstno ribje olje se dobiva v lekarni v II. Bistrici. 28 (JBIRALEC in popravijalec gtasovtrjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo L V. nadstr. 17 HIŠO z gostilno, traliko in zemljiščem prodam po ugodni ceni. Ponudbe pod «Bodočnost 1922» na upravništvo ^Edinosti*. 42 BRINJE-ve jagode črne in rdeče v poljubnih množinah po ugodni ceni dobavlja I. Sandalj Lupoglava - Istra. 91 ŽABNICE, angleške ključavnice, ključi, pile, vijaki, mizarske klopi, šile, mizarske žage in cirkularne žage, amerikanske osti, žagice, žablji, itd. Zaloga železa, Via Fabio Filzi 17. 105 IŠĆEM trgovskega pomočnika mešane stroke za takojšen nastop službe. Ponudbe z navedbami dosedanjega službovanja na Alojz Gori up, Prošek. 1.14 NOVE POSTELJE za L 95—, vzmeti 55—, žimnice iz morske trave 45.—, iz volne 90—, nočne omarice, umivalniki, chiffoniers, omare, popolne sobe po izredno nizkih cenah. Fnderia 3. 116 KOVAŠKEGA POMOČNIKA zmožnega tudi podkovstva, starejšo moč, sprejme Vilhar, Sv. Peter na Krasu. 117 PIANINO v dobrem stanju kupi čitalnica v Sv. Petru na Krasu. 123 KMETIJSKO DRUŠTVO v Vipavi, r. z. z. o. z. išče zastopnike za razprodajo zadružnega vina v večjih prometnih krajih. Pogoj: pripravna ldet, eventuelno tudi koncesija za točenje na drobno. Reflektanti s primerno kavcijo imajo prednost. 124 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt. 120 POHIŠTVO za poročne sebe in lakirane kuhinje po zmernih cenah se prodajajo v ulici Chiozza 51, pritličje. 131 SPALNICA IZ TEŽKEGA LESA z vzmeti od 2000 lir dalje, kuhine z marmorji ali brez njih, stolice itd. Skladišče Via Udine 25. 122 ŽELIM znanja z boljšo premožno gospodično, ki bi odgovarjala karakternemu inieligentu, čedne postave in zunanjosti, v svrho poznejše ženitve. Stroga tajnost s častno besedo zajamčena. Dopisovati je na upravništvo, če upravništvo, če mogoče s sliko, pod cRes nosU. 118 FLUID ZA KONJE, redilni prah za živino, vsakovrstna zdravila za živinske bolezni. Zaloga v lekarni, II. Bistrica. 28 Inserlralte v .Cdinostl' za leto 1922. splošni žepni koledar za vse stanove z najzanimivejšo vsebino prinaša: «Pav-lihovo potovanje po svetu»» «Važne dogodke in letnice iz zgodovine Trsta in okolice», «Od-daljenost znanih domačih krajev v kilometrski daljavi* ter mnogo drugih podučnih in zabavnih zanimivsoti. Dobi se ga v Štokovi knjigarni in v vseh fivnih trgovinah po deželi Lično vezan stane 3.— elegantno v platno vezan pa L 4.—. Z «Vedežem» je izšel tudi njegov spremljevalec .HIŠNI PRIJATELJ* podučna in zabavna knjiga splošne vsebine, ki stane samo L 2.—. I KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« 1 Srebrne krone In zioto plačujem po naMli cenah ALOJZU POVH Trst Piazza Garffialdl št Z s (prej Barriera) detellna, travna, zelenladna, cvetljifna semena Ltd. prodaja Kmetijska zadrusa v Trstu Via Rafflnerla št. 7. 57 Urarna In zlatarna FRANCESCO BUDA Trat, Via ScaHaata S«. 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. IS Kupuj« srebrna krona. Pozor na naslov t Pozor na naslov! Srebrne krone kupujem In plačujem po cenah, ki jih drugi ne morejo plačati. (44 Via Pondares št 6, I. RENATO LEVI M1HZ1 fu Alessandro 36 Trst vin San Sebastlano 3, Trst Velika izbira pohištva, žimnic in vatirane odeje po zmernih cenah. ŠIRITE POSESTVO, 80 oralov gozda, travnikov, sadonosnlkov, njiv, lepife-poslopij in živine cena 150.000 iir, dalje posestva za različne cene, grajSčinska posestva, hotel, gostilna s pekarijo In sodavico. hiše, vile, trgovske hiše, prodaja pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 4S urdKa Race £ E§ Trst, Rloa Grumula št. 2. Velika zaloga istrskega belega in črnega vina, kakor tudi vermouta, maršale in tropinovke. Vina za tranzit nasproti trgovin? Hangar molo Venezia. 26 Telefon 24-95. Brzojav: Raceco Velika, dobro vpeljana trgovina z likerji, žganjem, špiritom itd., obstoječa mnogo let, se radi bolezni lastnika, takoj proda. — Potreben kapital lir 120.000. Ponudbe pod „55" na oglasni zavod 1. Sušnik, Maribor, Jugoslavija. (67 BBaBB9BHBB^L tttsrciii iliraiM M laiai Tržaško posojilnica In hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom, uradufe v svoji lastni hiSl ulica Torrebianca štev. 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje w po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, za-stave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Orodne on za stranke od 9 de IX Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št telef. 25-67. i za peči in štedilnike po L 32 q, prosto na dom, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q. Marsiljski streSnlkh opeka. Za velike množine cene po dogovoru. 0AN1ELE P1LLIN, Trst, Coroneo 25 Telefon 1306. Učliksnske cene plačam za KUNE in ZLATICE. Lisičje, dihurjeve, vidrine, jazbečeve in zajčeve KOŽE plačujem po najvišjih cenah. 27 D. WiNDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10, 11. nadstr- mm 11111 bi 11IIHHHII ■■—■ lil J giomo za malo časal j s V prodajalni g !I.nadig&cm so zopet Tovarniške zaloge: Trst: Žagar & Plesničar. — Gorica: Kuštrin & Mermolja. Pula: Anteo Pelaschiar. — Buzet: Mirko Čok. Opaiija-Matulje: Braća Ambrožič. Mavriclja Wackvitza nasledniki Trst, uiica Tsrrs Hlrnn 32. Telefon 23-83. Velika izbera majoličnili in železnih peči, železnih prenesljivih štedilnikov zramka „Triumph", popolnega železja za ognjišča, pečic za ognjišča, vratic iz litega železa, plošč iz litega tirolskega železa, ražnjev, cevi ti aparatov „Johonu za dimnike. (13) Zaloga rnajoličnlh plošč za prevlačenje. WfT PRI SV. JAKOBU Via Glusepp« Capariit 5 dobite v ČEVLJARNBCI FORCESSIN najtrpežnejše OBUVALO ZA MOŠKE, ŽENSKE !H DEČKE. Specijaliteta otroškega obuvala. Cene posebno zmerne. Postrežba točna. I I S Gorica, Piazza Vittoria 17 B — (prej Piazza Grande; Travnik) — II VELIKA PRODAJA manufakturnega blaga, perila, črta- _ — nega baržuna za moSke obleke, S blagaza ženske obleke,volnenih odej, SI « dežnikov itd. itd. 1 m Vse po najnižjih konkurenčnih cenah S' I Sjhio za malo dni Oglejte si nase blago in cene Ziistop-tvo za Julij>ko Krajino IrMnno N»rgeaitBiA — Trst Via ligo Pofonlo 3 ^_____ti* Glavna vzajemna zavarovalna družba proti požara In drugim nezgodam s sedežem v Milanu. Zastopnik družbe 29 „L'Urbaine" et „La Seine" v PARIZU. — Društveni kapital 10,000.000. — Zastopstva v Inliiji, IM, JM Tfansilvafli|L Glavno zastopstvo za Istro Trsi, Via San Nicolo Hov. izvršuje m listeHa m se nohojajo v M točno in solidno Sv. Frančiška flsiškosa i20 Delniška glasnica L 15,000.009 Rezerve L 5,100.000 Dunai, Opatija, TRST, Zadar. Afllirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Afiliranl zavod v New-Yorku: Frank Sakser Stade Bank. IzvrSuje vse bančne posle. IT PREJEMA VLOGE on hranilne knjižice in na tekoči račun ler jih obrestuje no 4%. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki Jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes) i Zavodov! uradi ▼ Trstu: Via Cassa di Rlsparmlo ifev. S — Via S. Nlcold stev. 9. Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.