Političen list za slovenski narod.
Po pošti prcjeman volja: Za celo loto prodplaSan 1» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za eo mesoe 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemau velja: Za celo loto 12 gld., za pel leta 0 gld., za četrt leta 8 gld., za on moseo 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedioija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in volja tristopna potit-vrsta: 8 kr., čo so tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo.
Vrcdništvo jo v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedolje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. »O.
V Ljubljani, v soboto 9. aprila 1887.
Leti lili
"V"
noe.
„To je dan, ki ga je Gospod narodil, radujmo in veselimo se ga." Velika noč, praznik Kristusovega Vstajenja od smrti, kolikega pomena je to za krščansko srce! Vse se ga veseli, staro in mlado, bogato in revno; da, vsa priroda ga pričakuje in se za ta dan praznično obleče. „Aleluja, Zveličar je vstal iz groba", to pojejo po cerkvi svečeniki Gospodovi in verni jim odgovarjajo; Zveličar je od smrti vstal, nam ozuanujejo zvouovi iz visokih lin.
„Vesele praznike" želi prijatelj prijatelju, znanec znancu, ter obdarujejo se s pisankami; na praznike prihajajo otroci iz vseh krajev k svojim starišem. Veselje nam oziianuje vsa priroda, ki se zbuja iz zimskega spanja, veselje nam ozuanujejo krilati pevci, ki so po zimi molčali.
„Oj Velika noč, koliko pomena imaš za vernega kristjana!" „Vstal je, kakor je rekel", tako poje cerkev uotri do praznika Vnebohoda. „Vstal je, kakor je rekel", Pilatovi farizejski čuvaji mu niso mogli vbrauiti, marveč so vsi od straha na tla popadali, potem pa bile žive priče vstajenja.
Koliko nauka tukaj za veruega kristjana, ki zdihuje in žaluje, dočim se hudobija košati; koliko tolažbe, ko vidimo, da se laž iu krivica šopiri, pravica pa zatira; ko vidimo, da se sv. cerkev na zemlji preganja, a pekel ponosuo glavo povzdiguje.
V dnu srca je vsak človek veren; naj tudi, dokler je zdrav in se mu dobro godi, za vero malo porajta, naj tudi zgubi v nevarnostih življenja vero in zaupanje v Boga. Cerkveni prazniki večkrat izbude iskro vere, ki pod pepelom šo tli. Gotovo ni ga praznika, da bi toliko razveselil krščanski svet, kakor so ravno cerkveni prazniki, in med njimi pa najprvi in poglavitni praznik vsega krščanstva, vesela „Velika noč".
Trpljenje neha, preneha vsaj za čas velikih praznikov. Ubogi trpin čuti, da je še za kaj druzega na svetu, kakor za delo, trud in težave; imenitni gospodje, ki si s težkimi skrbmi belijo glave, dobo o praznikih čas, da mislijo na kaj druzega, kakor na dolžnosti in skrbi vladanja.
Tudi politika praznuje velikonočne praznike.
Od težavnega dela odpočijejo se ljudski zastopniki pri svojih domačih. Političua vprašanja vtihnejo za nekaj časa, in čakajo dneva, kedaj se bodo rešila. Evropa že nekaj časa ni imela vojska, a je nekaj, kar je huje kot vojska.
Na dnu dandanašnjih razmer nekaj vre; gorje nam, ako se za časa ne pogasi ter se ogenj ue odvodi tje, kjer ne škoduje, marveč dobrotljivo ogreva. Ako bukno ta ogenj, bode prekucnil vlado, pokončal vso sedanjo kulturo, in enaki, če ne še hujši, časi bodo nastopili v Evropi, kakor so bili ob času pre-selovanja narodov.
Število anarhistov je sicer še majhno, a silno predrzno, nož, bodalo in dinamit, strahovanje in žuganje, vse jim služi, ne vstrašijo so nobenega še tako pogubljivega sredstva. Da, nevarnost, ki žuga od to strani, je veča kakor vse drugo, kar svet sedaj vznemirja, dasiravno ne manjka še drugih nerešenih vprašanj.
Zato povzdiguje vzvišeni poglavar svete cerkve v Vatikanu svoj glas; svari in opominja narode, naj se povrnejo k živemu studencu prave vere, naj zapuste vodnjake, ki vode ne drže, naj se podvržejo oblastim, kakor je to Božja volja.
Zato častitljivi starček nagovarja kneze, naj se spravijo z cerkvijo, naj bode mir in prijaznost med duhovsko in deželsko oblastjo, da bodcte mogli združeni v bran postaviti so sovražnikom prestola in altarja; da bodo časi, ko so zatare sovražnik, mirni in varni.
Vstajenje praznuje sveta cerkev; vstaja in k novemu življenju zbuja so narava; ubogo človeško srce pozabi za nekaj časa britkosti in težavo. Zveličar jo moral trpeti, da je tako prišel do veličastva, trpi tudi sveta cerkev, a vendar po vsem trpljenji vedno častitljivo zopet vstaja, isto tako se bode tudi naša žalost v veselje spremenila, ako bomo tukaj z Zveličarjem trpeli.
Ni ga druzega rešenja, kakor v križu Zveličar-jevem. Po dolgoletnem spanji zbuja se tudi mati „Slovenija", gleda okoli sebe in šteje svoje sinovo. Neprijatelji njeni so jo že med mrtve šteli, a ni šo umrla, zbuja se, vstaja, ter opazuje verno sinove svoje.
Kaj pa delajo njo sinovi? Mnogi so zaspani
in vnemami, drugi pa nepremišljeni in nespametni. S tem, da posnemajo liberalne šego drugih narodov, zgubljajo iz vida svoj pravi namen in zgrešijo pot, ki pelje k stanovitni in vztrajni sreči. „Tam iščite pomoči, kjer se dil najti, držite so trdno in stanovitno vero svojih očetov in življenja po veri". Tako kliče „Slovenija" svojim sinovom o njenem prebujenji, vzlasti sedaj o veselih Velikonočnih praznikih. Le v križu Zveličarjevem je rešenjo posameznemu, je re-šeuje narodom!
Aniilija peša.
Anglije nekdaj „svetla zvezda" obledava na političnem nebu. Po širni zemlji ima sicer Anglež svoja posestva, na najvažnejih postajah vihri! še angležka zastava, svet še vedno imeuuje Anglijo ^kraljico morja": toda poslopje mogočne države trohni, in pride čas, ko bode morala Anglija zbrati vse svoje moči, da reši svojo čast in obstanek. Že ko je Beaconsfield ob rusko-turški vojski Rusom zastavljal pot do Carigrada, spoznal je svet angležko onemoglost. Pač so velikanske angležke oklopnice stražile Dardanele, vendar bi bila že tedaj poginila evropska Turčija, ko ne bi bili Rusi zamudili ugodnega časa.
Gladstone je v Egiptu lo še pospešil propad angležke svetovne oblasti. Bliža se čas, in morda je že blizo, da bo morala Anglija žrtvovati svojo srčno kri, da se reši pogina. Rusija se leto za letom približuje po mirnem potu bogati Indiji. Vsak korak v Srednji Aziji, ki Rusijo vodi do angležkih mejil, strese Angliji stare kosti. Anglež se boji, a ne dostaje mu moči, da Rusu zakliče: Do tu in ne dalje! Rusija dobro pozna angležke razmere, zato le čaka, da ji jabelko zrelo pade v naročje. In domii? Irsko vprašanje trka na vrata, vedno glasneje in močneje. Vse izjemne postave proti Ircem morejo le začasno zajeziti valove rastoče nejevolje; ko pa hudournik pretrga jez, valovi poplavijo angležko ozemlje.
Mogočni Bismark sam spodbija angležko politiko, da si ne nakoplje ruskega sovraštva. Na
LISTEK.
Velikanoč.
Doživeli smo, hvala Bogu, vesele praznike občnega vzbujenja, občnega prerojenja. Zemlja oprostila se je po dolgi zimi vendar-Ie, če tudi pozno, sneženo-ledene odeje, ker ji od dne do duočvrsteje pribijajo solnčni žarki, če tudi bi tii pa tam, zlasti letošnjo zimo premotravajoč, človek mislil, da solnčni žarki nimajo nič več svoje nekdaiye moči. Ker se vse stara, ali se je morda res tudi soluce žo tako postaralo, da je jelo pešati?
Ne, solnce je še vodno tolikanj pri moči, da že še nekaj — kolikor že — svetov pregreva še tisoč in tisoč let, ali zemlja, ta je reva!
Kjer jo pogledaš, povsod vidiš že precej občutljivo malomarnost, skoraj bi rekli, otrpnjeuost za vso ljubeznivost vročega solnca. Čedalje bolje in čedalje rajše zavija se v ledeni svoj plašč, kteri je od stoletja do stoletja nekoliko večji. Kdo ve, če s &
premeteni Bismark ni morda zarad tega v Afriki ozrl po primernih naselbinah, kamor bi ob svojem času Nemce, kakor nekdaj Mozes Izraelce, peljal, kedar bi sedanja nemška zemlja zgubila že prav vsako občutljivost za vroče solnčno poljube, in bi se ledena planjava raztegnila od nemškega morja do Berolina in še čez, morda do Dunaja. Bismark in Andrassy sta bila politična prijatelja in kdo v6, če Bismark ni Andrassy-ju svetoval prav iz tega vzroka, kedar bi namreč v Avstriji nič več ue izdali solnčni žarki in bi Trst in Reka ua večne čase tako zametena ostala, kakor sta bila letos o sv. Jožefu, da naj se ozre bolj proti jugu za primerne kraje, kamor se bodo Avstrijci tedaj lahko selili, in Andrassy je šel in dejal: „Naj bo pa Bosna naša", kteri so tudi menda zato dali ime: uova Avstrija.
Motil bi se pa, kdor bi mislil, da sta bila lo železni kancler in Andrassy tako premeteua, da sta že sedaj za daljno bodočnost skrbela! O kaj še, takih tičev imajo tudi drugi narodi zadosti. Le poglejte jih Francoze, kako pribijajo v Aziji iu Afriki po toplejih krajih za ondašujimi domačini, da bi
jim pobrali kolikor toliko ozemlja in ga sebi za bodočnost pripravili.
In Lahi — po kaj druzega so pa šli na obali rudečega morja? Ali mislite, da na uro gledat? Ne, temveč tudi Lahi bi se radi že sedaj preskrbeli z varnim kotom v Masavi, kamor bi ob svojem času lahko brez skrbi zopet za nekaj tisoč let položili zmršono glavo k počitku, kedar bi bilo uamreč že v Siciliji in na Sardinskem premrzlo, ker niso peči vajeni, ktere se nam tako dobro prilegajo.
Kaj pa še lo z Rusi? Pri teh se je že Peter Veliki, takoj, ko je postavil temelj Petrogradu, prepričal, da ne bo mogoče ondi sodnjemu dnevu trobiti in se je zarad tega proti jugu obrnil, rekoč: „Tje doli moramo, kjer jo »zlati rog", naj velja kar hoče. Od ondot si bomo potem že šo naprej pomagali, kedar bo enkrat Neva loto in dan zmrznjena ostala." V tem smislu je napravil mož tudi svojo oporoko. Nekteri trdijo, da mu jo je narekovalo sovraštvo do Turkov in pa verski fanatizem. O ne, temveč skrb za Rušo, da jih v poznejih časih no bo zeblo, spodžigala ga je, da jo mož napravil svojo zgodovinsko-pomenljivo oporoko.
Balkanu je Rusom prepustil proste roki5, s tom pa Anglijo potisnil v kot.
Gladstoue si je sieor kot minister že mnogo prizadeval, da bi si Rusija in Anglija mirno razdelile azijatsko pokrajine; tudi v Carigradu bi Anglija z Rusijo delila si plen. Toda Rusija ua vnanje ostane Augležem sovražna, dokler 110 doseže svojega namena uli ob Črnem ali Indijskem morji.
Tudi ruska zastava že vihril po širnih deželah: v Vzhodni, Srednji, Mali Aziji, na Balkanu najdeš ruske vojake, rusko ljudi. Svet sicer Rusiji no privošči tujega ozemlja, vendar si mano roke, kedar Rusija zastavi pot angležki politiki. Ko jo Rusija prodirala proti Mervu in Kabulu, kazali so nemški časnikarji veselo obraze, ne iz ljubezni do Rusijo, pač pa iz zavisti do Anglije. Angležka »kramarska" politika, angležka trgovina in kupčija vzbujajo pri narodih hladnokrvnost do angležkega naroda. Anglija se je od 1. 1802 malo vtikala v evropsko politične zadeve, ker ji ni kazalo dobička. Zadnja leta pa so Anglija bolj zanimiva za evropejske razmere, ker si hoče zagotoviti primeren del dedščine po umirajoči Turčiji. Zastonj se trudi, kdor hoče rešiti uganjke prihodnosti, vendar so drznemo trditi, da Anglija ne bo mnogo dobila po »bolnem" možu.
Ko bi Anglija kodaj iskala pomoči pri Nemčiji, zaničljivo bi ji odgovorila glasila vojaške države: „Zveza z Anglijo nima za nas nobene vrednosti; njena armada jo preslaba, po vsem svetu raztresena." Da res, v sedanjih razmerah, ko kontinentalne države vzdržujejo brezštevilne armado, bila bi angležka armada na suhem brez vsega pomena. Anglija ostane pomorska država vsled svoje naravne loge kot otok. Kavno pa, ker hoče ostati še svetovna oblast na morji, podala bi rada kteremukoli zanesljivemu in močnemu zavezniku v zvezo svoje roko. Sama je preslaba, da obvaruje oddaljeuo naselbine. Niti osamljeni Rusiji ne more in si ne upa zastaviti pota v Aziji in na Balkanu. Takoj po dogodku v Soliji je pisal »Standard": »V Srednji Aziji stojimo proti Kusom brez nemške in avstrijske pomoči, v Evropi pa naj Avstrija in Nemčija brez nas nasprotujete Rusiji. Sicer bi tudi mi v posebnih slučajih pomagali, vendar mi smo še le v drugi vrsti. Da Rusija ne pograbi Balkana, to je vprašanje obstanka in smrti za Avstrijo iu toraj tudi za Nemčijo; za nas ne".
Te besede značijo staro angležko politiko; vi »e tepite in bite z Rusom; kedar delite si plen, nas ne pozabite. Večkrat so že evropsko države pobirale kostanj iz žrjavice za Anglijo, a minuli so najbrž isti blaženi časi.
Lord Churchill jo v svojem govoru 3. okt. p. 1. potrdil to resnico, rekoč: Minuli so časi, ko je lord Palmerston svetu oznanjal prostost. Pristavil je pomenljive besede, da bo Anglija podpirala države, ki žele mir Evropi in narodom prostost, in upa, da bo angležka pomoč „brez orožja" odločila ugodno rešitev vzhodnega vprašanja. Celo Gladstone-jevo glasilo „Daily Nevvs" je pripomnilo: »Avstrija iu Anglija sto govorili, sedaj naj se odločijo v Berolinu".
Dii, Bismark se je odločil, a proti Angliji. Njegov odgovor je bil: »V Bolgariji nimamo nobenih koristi." In kaj sedaj? Preostala jo lo šo Avstrija, ki bi mogla in hotla na Balkanu varovati angležko koristi.
To se razvidi tudi iz govora ministra Salisbury-ja
9. nov. p. I. On no govori več o državah, marveč lo o Avstriji. Tii še išče pomoči proti Rusiji iu njeni prijateljici Nemčiji. Govoril je pomonljive besede: »V tej zadevi so avstrijske koristi najbolj v nevarnosti; kar Avstrija sklone, ima posebno veljavo pri britanski vladi. Avstrijska politika bo posebno vplivala na Angležko." Anglija bi bila gotovo žo poslala svoje parnike v Dardanele, ko bi so mogla zanašati v tem vprašanji na nemško-avstrijsko-laško zvezo. A Bismark hoče mir, da si ohrani rusko prijaznost.
Ko je prišla bolgarska deputacija v Beroliu, svetoval ji je Bismarkov sin in podvodja mini-sterstva vnanjih zadev: Pogodite so z Rusijo in storite, kar ona želi. To je Salisbury dobro opazil in zato hotel Avstrijo zavaliti kot nasip pred Carigrad. Anglija je ostala brez zaveznika in prijatolja ter morala spoznati, da njena svetovna slava iu moč propada in peša.
Car Nikolaj je rekel angležkemu zastopniku glede Balkana: „.Jaz in Anglija, Anglija iu jaz, na druge so ne oziram." Nikolajev potomec na ruskem prestolu pa more reči: „Jaz in Nemčija, Nemčija in jaz 1"
Avstrijski državniki pa naj skrbč, da ne pridejo v zdgato, marveč pomagajo častno rešiti zamotano vprašanje, ki odločuje avstrijsko prihodnost.
H-t-b-r.
Politični pregled.
V L j u b lj an i, 0. aprila. Notraiije dežele.
Pred nedavnim časom so časniki pisali, da odstopi vojni minister grof Bilaudt. Njegova de-misija ni bila vsprejeta. Odlikovani so bili sekcijska načelnika P. M. L. vitez Merkl in Lambert, štabni zdravnik dr. Podrazky in G. M. vitez Hold, ker so za služno delovali pri organizaciji črne vojske.
Pri pravosodnem ministru, baronu Pražaku, je bila te dni deputacija gornje-štajarskih obrtnikov, ter ga prosila, da bi odpravil delo po kaznilnicah. Minister je obljubil, kolikor mogoče storiti, ter je pristavil, da bo vlada poslala ekspedicijo v deželo ob Kongu, kamor bo Avstrija pošiljala velike hudodelce.
Od finančnega ministerstva jo skupina Roth-schildova prevzela za 20 milijonov 5 odstotno avstrijske papirne rento po 9(3.
V mestu Sniatynu v Galiciji je ogenj pokončal predmestje; škoda je velika.
Znano je že davno, da so Madjari dobri gospodarji. Davki so vedno večji, in z davkom raste tudi primaujkljej. Nenasitljivo jo žrelo državnega moloha, brez dna je ogerska državna vreča. Finančni ministri onkraj Litave belijo si vedno glave, da denarja dobe za dobre obresti pri bogatih Židih. To dni pa so gospodje izumili nov pripomoček, s kterim nameravajo pomagati prazni blagajnici. Državni davčni nadzornik je zvišal davke trgovcem i drugim in sicer na poseben način, kakor piše »Pest. Lloyd". Nek trgo.vec je plačeval do sedaj 800 gld. davkov, v prihodnje 2000 gld. Agent, ki je plačeval pred leti 100 gld., plačevati bo moral 250 gld. Kavarnar, ki jo plačeval davka 120 gld., plačeval ga bo 211 gld. itd. Budapeštanski trgovci so se že pritožili pri ministru Tiszi, ki vodi fiuance. A ta jih je potolažil, da bo že bolje. A same tolažbe ne rede človeka.
Priobčili smo že, da „Nem#ct" prosi previdne češke državnike, naj se upirajo češkim agitacijam
proti uvožnji ogerskih pridelkov. »Wr. Tagblatt" že toži, da jo dualizem v nevarnosti. Tudi stara„ Rresse" se je pridružila »Nomzetu" ter češkim državnikom priporoča znano načelo: »princiipiis obsta". To načelo uaj »Presse" priporoča Madjarom.
Ogerska kvot na deputacija je za prihodnje obravnavo, ki se prično 14. t. m. na Dunaji, izvolila pododsek. Izvoljeni so: Josip Szliivy (predsednik), Maks Falk (poročevalec), Anton L u kaos, Koloman S/.oll, Aleksander Hogedrls iu Ferdinand lIon'uiszky. Ako bo Honlnszky zadržan, nadome-stoval ga bo Evgen Gadi. Avstrijska deputacija bo imela 18. ali 14. t. m. sejo, da tudi izvoli pododsek za ustmeuo dogovore ua Dunaji. — Deputa-ciji bote zborovali lo nekaj dni. Ogri upajo, da ustmene obravnave no bodo brez vspeha. Ako bi se pa to lo zgodilo, izročila bo ogerska deputacija -vso zadevo ogerski zbornici, iu vlada bo morala skrbeti, da naznani nov predlog v tem vprašanji. Ako se na nobon način deputaciji no sporazumete, odločiti bo morala krona.
Telovadno društvo »Sokol" v Pragi praznovalo bo zadnje dni junija slovesno petindvajsetletnico svojega obstanka. Kakor pri nas. tako se je »Sokol" tudi pri Cehih skoraj najbolj priljubil izmed vseh domačih, narodnih društev. Pražki »Sokol" je znan tudi izvan češke zemlje. K tej slovesnosti bodo poslali »Sokoli" iz vseh slovanskih dežel svoje depu-tacije v zlato Prago, celo iz daljne Amerike bodo poslali ondi živeči Cehi svoje zastopnike.
Vaai&Ktje države.
Listi so poročali, da jo 31. marca potekla tro-carska zveza. A potekla jo že tedaj, ko države niso bilo voč edino v bistvenih vprašanjih. Pogodba sploh ui bila pismena.
Ruski finančni minister Vyšnegradskij je državnemu sovetu predložil načrt, po kterem bi znašala uvožnina za jeden pud hmelja 10 in hmelnega ekstrakta 30 rubljev v zlatu. — Car je podelil tajniku slov. blagotvor. društva v Petrogradu Vladi-mirjev red tretje vrsto. — Vrhovni prokurator sv. sinode Pobodonošcev je caru izročil poročilo o stanji razkolno cerkve. Med drugim pravi, da Avstrija v svojih deželah le dopusti razkolno cerkev. Kdor hoče prestopiti k ruski cerkvi, ima v Avstriji mnogo ovir. Posebno v Galiciji se širi katoliška propaganda. — G. Pobčdonošcov naj le skrbi za svoje verne, kajti njegovo poročilo diši po »tobaku".
Med Rusijo in auglezko Indijo leži Afganistan kot mejna država. T11 se bo najbrž enkrat odločevala osoda Indije". »Emir je sicer prijazen Angliji, ali mogočen rod »Ghilzais" se jo vzdignil, ter zašel pot, ki pelje iz Kabula v Kandahar. Že pred leti je ta rod potolkel angležki oddelek armade, ki jo emirju hitel na pomoč. Pripravlja se tukaj odločilen boj, in Rusija bo morala zbrati svoje moči. Vsled tega jo zadnji čas nekako popustljiva v bolgarskem vprašanji.
Iz Belega Grada poročajo br/.ojavke, da bodo jutri, 10. t. 111., prebivalci Rudniškega okraja postavili v Takovi spomenik knezu Milošu Obreno-viču v spomin na ustajo v Takovi in osvobojeuje srbskega naroda 1. 1815.
Bolgarija jo vendar srečno prestala vihar, ki je pretil pogubiti mlado državico. Siril so je namreč glas po svetu, da hočejo Bolgari princa Aleksandra proglasiti kraljem. S tom bi bili ravnali proti Berolinski pogodbi, in zmešnjava bi bila šo večja. Je li narod res tako vnet za svojega junaka, ali le plačani agonijo dražijo narod, o tem nimamo zanesljivih poročil. K sreči je, kakor poročajo listi, Aleksander sam naznanil bolgarskim agentom, da ne prevzame nikako izvolitve. — Kakor že znano, naročil jo bil turški sultan 21. pr. 111. ruskemu veleposlaniku Nelidovu, naj Rusija imenuje pripravnega kandidata za Bolgarijo.v Mod tem pa jo turški zastopnik v Petrogradu, Šakir paša, naznanil Turčiji,
(Dalje v prilogi.)
Nagon, proti jugu umikati so pred soverno-ledeno skorjo, nahajamo tudi v rastlinstvu. Vinsko trto n. pr. poglejmo. Prod nekako 400 leti zorelo je vino, kakor kroniki trdijo, šo prav čvrsto okoli Grat-\veina na Štajarskem in še nekaj višjo proti severu. Kje pa je danes že vinska trta? Poslednja tla, kjer se še v večjem številu kot v vinogradu zasajena nahaja, so pri Gradcu okoli Eggenberga, kjer pa ta-košno vino dozori, da bi so človek skoraj rajši, no vem česa, tvegal, kakor pa bi ga pil. Le še nekaj tisočletij in tudi okoli Maribora, Ptuja, Ljutomera, Radgone, Bizeljskega in drugih vinskih krajev ne bo nič voč čuti vednili jadikovanj o trtni uši, kajti zmanjkalo ji bo živoža, čo ga ji vinorejci žo poprej ne vzamejo z amerikausko trto.
Kakor zemlja, prav tako ohlajajo se pa tudi ljudje in njih mišljenje. Kri in strast, nokdaj kakor ogenj in sapa, ohladila sta se žo skoraj do zmrzline, zgubivši vso živahno barvo. Vroča ljubezen sprevrgla se je že samo v naklonjonost; iz požrtvovalnega prijateljstva nastalo je prijazno tovarištvo; pravičnost zapletla se jo v kljukasto in zavite paragrafe, kjer se tudi poštenost lovi. Možko junaštvo
Berdavsovo in Martin - Krpanovo je zginilo; mesto njega imaš pravcato svinčeno točo, s ktero se današnji junaški svet od daleč obsipa. Nekdanja možka beseda umaknila so je vljudnim pa gladkim izgovorom; idealnega mišljenja in toplega občutja no najdeš več v veliki druhali, ko bi ti tudi sam Dijogen posodil svojo svetiluico; prehladilo se je na prepihu današnjega hladnega javnega mnenja in ne upa si več na dan. Vse, vso se jo ohladilo, grozno prehladilo in to tako polagoma, da sami ne vemo kdaj.
Povsod občutimo zimo, ledeno zimo v človeški družbi, naj se obrnemo kamorkoli hočemo. Ohlajena je zemlja, ohlajeni smo mi in ohlajeno je vse, kar je z nami in z zemljo v zvezi.
Ni toraj čuda, da dobro de človeku, če se more navžiti nekoliko toplejšega pomladanskega zraka po tolikanj dolgi in mrzli zimi. Bog daj, da bi se tudi kmalo iz človeških src umaknila inrzla zima medBobojnega nasprotja v enem in tistem narodu blagodejnim žarkom bratske ljubezni in požrtvovalnega sočutja! Bog nam daj kmalo Veliko noč v taboru slovenskem, potem nam ue bo treba gledati
po novem svetu, kamor bi se umikali iz severa bližej in bližej pritiskajočemu mrazu.
0 Bolgarski.
(Daljo.)
9. Gibanje v Makedoniji 1874.
Doslej jo edinost naprodovala posebno v okolici odrinski. Od leta 1874 so je to obrnilo; pokaže se Makedonija, okolica Solunska. Sicer je že lota 1880 katoliška cerkev dobila tii nokoliko vasi. Gibanje so je takrat začelo v Jeyidjo-Vardarju, kjer se je Grški škof spri s čorbadžiji (juharji, juhojedci), t. j. ime-nitnišimi vaščani. Ko so prebivalci slišali o bolgarsko-katoliškem škofu v Carigradu, so menili, da bodo prepir najlažej končali, čo njoga prosijo sprejema v pravo corkov. Prošnja se jim usliši, pošlje so jim duhovnik. Zdaj so stopili pa Grki na noge. Podku-pivši gosposko, jamejo Bolgare preganjati. Vsi katoličani, kolikor so jih mogli dobiti, so bili brez usmiljenja pometimi v ječo, iz ktoro so le prišli, čo
(Presvitli cesar) podaril je 500 golil, občini v Desklah ™ cerkvene poprave. — Njegova ces. Visokost cesarjevič Rudolf, ki biva že dalje časa s cesarjevičiujo Štefanijo v Opatiji, bavil so je od 2. do 9. t. m. na Dunaji, — Gosp. baron Pretiš s soprogo bil je 3. t. m. v Opatiji, da so je poklonil nadvojvodinji Štefaniji, ki ga je na to povabila k obedu.
(Z naglo smrtjo) umrla jo 301etna samica, gostaška hči Marija Gregi vArzlinu blizo Celja dne 4. t. m. Dan poprej prišla jo zvečer od šnopsa pijana domu. Drugo jutro zvrnila se je mrtva, ko jo zajuterk pripravljala.
(Otrok je zgorel) rudarskima delavcema Cožut v Trbovljah dne 1. t."m. Ko sta odšla namreč omenjenega dne popoludne mož in žena na delo, sta pustila 51etno hčerko Jerico spečo samo doma. Ko so mati čez eno uro povrne, našla je otroka tako opečenega, da je revšo še tisti večer umrlo. Prej ko ne, jo dekletce, zbudivži se, splezalo na ognjiščo v sobi stoječo, kjer se mu je obleka vžgala.
(Defravdacija pri poŠti.) 12. marca je Pietro Pessatore v Pineroli, ki ima v zakupu mlin in druga posestva nadvojvode Fr. Ferdinanda d' Este, izročil 77.000 lir dr. Frideriku W i p p e r n, vrhovnemu oskrbniku posestev v Modeni, da jih odpošlje na Dunaj. Pismo jo oddal dr. Wippern v Pizi na pošto. V Pontablu na avstrijski moji so dotični list tehtali; bil je težak 270 gramov. Ko pa prejemnik uprava premožeuja nadvojvode odpre list, najde v njem časnikarsk papir. Pečati so bili celi, iu teža ravno ista. Med Dunajem, Pontabloin in Pizo so so menjavalo vedne brzojavke, da pridejo goljufu na sli1 d. Po večdnevnih preiskavah so se prepričali, da 8e defravdacija ni zgodila na poštnih postajah. Z Dunaja se je nalašč peljal v Pizo načelnik policije, vladni svetnik Breitenfeld, da z laškimi oblastvi najde tatu. Najbolj sta sumljiva dr. Fr. \Vipperu in Sebastiano Guidotti, oba uradnika na posestvih nadvojvode v Italiji. Priprli so ju, ker sta ravno ta dva izročila pismo — gotovo brez denarja — pošti v Pizi.
Umrli no:
V bolnišnici:
C. aprila. Luka Maček, goslač, 74 let, Marasmus.
Tuj ci.
7. aprila.
Pri JUaliiu: Alojzij Dangl, igraloc, z Dunaja. — Fr. Wcinlich, tovarnar, z Dunaja. — Teis, Friedrich in Kribok, trgovci, z Dunaja. — Dr. Karol Stoinor, zasobnik s soprogo, iz Progo. — Karol Kehberg, trgovec, iz Budapešta. — 11. Bertliold, trgovoo, iz Češkega. — J. Oborgfiill, c. k. profesor, iz Kočevja. — Pavlina Bežan, urednikova soproga, iz Kočevja.
—	Scliamperini, potovalec, iz Milana.
Pri Slonu: Horm. Botschen, potovalec, iz Češkega. — Ernest Ziomann, uradnik, iz Marhofa. — Hochsinger in Sclnvab, potovalen, z Dunaja. — Karol Hartmann, trgovoo, iz Gradca.
—	F. \Voinliandel, trgovoc, iz Gornje Ktajarskoga. — Jožef Lorbor in J. FrUhauf, tovarnarska ravnatelja, iz Koroškega.
—	Dr. Janez Fischer, zasebnik s soprogo, iz Mokronoga — Franc Gross, uč.telj, s sinom, iz Tcrbovclj. — Gaudia, borštnar, iz Ponikvo. — Globotschnigg, posostnik, s soprogo, iz Kranja.
—	Besso in Valenzini, zasebnika, iz Trsta.
Pri Bavarskem dvoru: Fran« /alliardi, potovalec, x Dunaja. — Potritsch in Kristian, kupčovalca, iz Koroškoga.
—	Jožef Zottič, kupčovaloc, iz Štajarskega.
Pri Južnem kolodvoru: D. Roubitsohok, potovalec, iz Prago. — Jurij Korschbaumer, šolski vodja, iz Št. Štefana.
—	Vinconcij Spirok, o. k. oskrbnik, iz rdrijo. — M. Koecan, easebnica, iz Idrije. — Karol Žitnik, posestnik, iz Borovnico.
VremeiiMko »porodilo.
g Čas Stanje J ^ --- Veter Vromo i
irakomern toplomora
opazovanja T mra p0Fc.lxUu	K g
r?7u. sjut. 72Ti9 -fTO si. svzh. oblačno 8. 2. u. pop. 724 5!) +'2 4 sr. vzli. „ 0 00 9. u. zvoč. 726 45 -j-10 4 sr. vzli.
Čez dan oblačno in votrno. Srodnja tomporatura 9 9° 0., za 1'0° nad normalom. i---'--
I>uiiH]Mkn horzn.
(Telegrafično poričilo.)
9. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	80	gl. 80	kr.
Rrot.orn* „ 5% „ 100 „ (s 16% davka)	81	..	80	„
A% avatr. zlata renta, da\ka prosta	112	90	„
Papirna renta, davka prost«	97	.	05	„
Akcije avatr.-ogerako banke	877	,	—	„
Kreditne akcije ...	282	„	—	„
London.......127	„	itO	„
Srebro.......—	„ —	„
Francoski napoleond......10	„	07	„
Cos. cekini.......5	„	99	„
Nemške marke......62	„	50	„
A Kdor-koli postavlja ali zida kakošno po- Q A slopje in potrebuje žele/ju, obrne naj se na X
x Franc-a Terček-a, Q
X trgovca z žele/Jeni na Valvazorjcvem X X trgu št. 5, v hiši c. k. okniJnojja gla- V x	varstva.	O
V	Tu se dobe po nizkih conali v obilnem V U izboru:	Q Q Vezi za zidovje. opore (traverze) in stare Q A železniške sine za oboke. Portland in Roman Q A cement, stokador in alabaster gips, štorje X X za štokadoranje. asfalt za tlak, sklejni papir X
V	(Dachpappe). štedilna ognjišča (šparherdi) V in posamezni deli za zidanje istih: okovi Q
Q za okna in vrata in druge pri stavbah po- A A trebno stvari.	f\
A Za obilna naročila se vljudno priporoča rS O (i)	gori podpisani. O
#	Išče se v irostilnlčnlli kuhinjskih opravilih C 3 lu v pospravljanji sob izurjena	ž
C bolj priletna ženska i
K /. dobrimi spričevali. Služba se odda začasno za pol J
#	leta, ako bi so pa ista v vsestransko ssadovoljnost izvr- % s Sevala, postala bi trajna. — Več o tem pove vrodništvo J
Poštne zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob ti zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora jo za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Veliki h Lašiu vsak dan ob 1 ,j7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob ',,5 popoludne poloti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob »/»5 popoludne poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob '/,5 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
Priliod v Ljubljano.
I/. Novega
mesta vsak dan ob 2 popoludne. Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob (i. uri 20 min. popoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. liri 30 min. zjutraj. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne. I/. Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopolnilne.
< > j> o ni i n ~
vsem ]>. u. eitatoljnm conjenoga liBta. ir>00 popolnoma dovrSenlh In popolnih
oblek za gospode
•r. ii h p o in 1 u ti 1 » i» <» 1 o tj t*,
in sloor 1 elegantna, /ugotovljena suknja, J ele-ga n t ne, zgotovljene hlače in 1 eleganten zgotov-Ijen životu I k (gllet). Vso po spodnji podobi, v štirih vrstah, v vseli barvah, prodam po novrjetni ecni lo za dolavsko plačilo, kor iiočom popolnoma opustiti zalogo tovarno.
lo	II. vrsta:	III. vrsta:	,
Kina popolna	Kina popolna
žJ.7'25 "sr El-9'25
Pri naročbah zadostujo kot mora dolgost hlač, ši-rokost prs in dolgost rokavov, ter poljubim barva obleko. Vzorov no razpošiljamo, kor imamo lo zgotovljeue obleko. Naročeno obleko razpošiljamo proti poštnemu povzetju, naročila naj so pošiljajo na
Waarenhuus ,,/ur Monnrcliie"
Wien, III., Hintere Zollamtsstrasse 9. (1) |
I/ dr. Grcgorič-eve /apuščiiu' v ■"tuji prodajam
200 četrtinjakov
dobrega štirskega vina,
letine od 1869. naprej.	(5)
Naročila pri
Antonu Grcgorič-u v Ptuji.
ozdravila jo veliko množico osob hudih žolodčovih bolezni; med temi jo tudi žena, ki jo bolehala in hirala žo petnajst let na nepopisljivih mukah, ki so prihajalo iz želodca in obisti, brez vsako nade, da so še kodaj ozdravi.
Engeu SamliliielU, Mori, ua Tirolskem.
Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic po 1 gld. :{('» kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah po 1(1 k r. samo v Piccoli-jevi lekarni „pri angolju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Hizzioli-jevi lekarni v Novem mostu iu v mnogih lekarnah na Štajarskem, Koroškem, v Primorji, Tirolih, Trstu, lstriji in Dalmaciji.	(8)
8 Izvožno marčno pivo k
x	v stoklcuicali	(10)	Q
X	dobiva se v pivovarni Janeza Perlcsa v Ljubljani	q
q	v zabojih po 50 steklenic, steklenico z 5/10 L.	g
Q	TI H 50 „ „ „ 1D Ij.	X
Vsled mnogih vprašanj vljudno naznanjam, da bodem odprl svojo
Dober postranski zaslužek
od 100 do 300 gld. na mesec si lahko vsakdo broz kapitala in brez vsakoršne rizik« pridobi z razpečevanjem postavno dovoljenih srečk. Ponudbe v nemškem jeziku naj se pošiljajo na glavno menjiško družbo Adler & Comp. v Budapeštu.	(2)
Prosim čestite bralce, največjo pozornost na tu priobčeno naznanilo obračati.
nrluptničlm nkarnn S )Neiimta	u *
UUVUlIlluMJ Uluul IE U Q ■ r O moji poslednji navzočnosti v Lyonu imel sem
®	LL J nvilikn nrirlnliit i ui 7,n. 4i'i>iihin vni/nmi t n vji ril is:!.- n
v Ljubljani, Spitalske ulice št. 10
(stnrn kros^ii)
v torek po veliki noči dne 12. aprila t. i.
(2) Dr. Franjo Stor.
ek»ooo«khx3 Z Ernest Petrič, f
orgljarski mojster w sv. Petra nasip št. (»5,
se priporoča prečastitim g. župnikom, oziroma cerkvenim predstojništvom za zgradbo novih
f mr orgclj.
ter prevzame tudi vsako popravo starih; isto tako izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, o poroštvu nizke cene in poštene postrežbe.
Da omogočim vsakemu omisliti si, kar jo v vsaki sobi naj-praktičneje in najlepše, nastavil sein svojim divuuom za malo časa nizko ceno
25 «1(1.
Moji divani preoblečeni so z modernim "trpežnim blagom, ki ne izgubi barve. Za dobro delo se jamči. Divani imajo pod sedežem predalo, a na zahtevanje izdelujem jih tudi brez istega. Resnim kupcem na deželi pošljem, čo želijo, uzoreo blaga franko. Gornja nizka cena velja lo za malo času, torej prosim, se pravočasno oglašati z naročili, za kterih najboljšo izpeljavo se jamči.
Axxfoxx Obreza,
tapeclrar v Ljubljani, Ključarske ulice štev. 3.
Vsa v inojo stroko spadajoča dela, n. pr. salonske garnituro, žimnice, posteljne uloge itd., izdelujejo se po ceni, brzo in solidno. Poprave v mestu in na deželi prevzemam in izvršujem na občno zadovoljnost.	(11)
0 moji poslednji navzočnosti v Lyonu imel sem priliko, pridobiti si za tretjino znižano tovarniško cono velik dol suknenili in svilnatih izdelkov, kar mi omogoči, prodati 6 komadov naj IInoj ili
svilnatih žepnih rnbcev
lo g-ia. 1*0O.
Vsaki teh robcev je posebej obrobljen ter zravnan, ima vdelane krasne cvetlice in arabeske, kar stori, da ti robci lahko za ovratnike služijo. Polj linih svilnatih robcev niti misliti ni. Dvanajst takih robcev velja gld. 3.7.'), šest pa gld. 1.90. — Ker jo cona robcem kar le mogočo nizko nastavljena, je upanjo opravičeno, da jih hitro razprodam, ter vsled tega priporočam naj-nujnišo naročbo.
Prodajam tudi po najnižji ceni posebno fino popotne ogrinjnče iz volne, v velikosti 185 X 140,
komad po............gld. 2*85
jako line ogrinjnčc največe velikosti 200X145. komad
po..............gld. 1 •'.)."»
podlago z vdelanimi podobami za pisarne, prodajalnice itd. komad po..........gld. 1*40
Naročila na navedene izdelke izvršujem izključljivo le proti predplači ali potom poštnega povzetja pod naslovom
RUNDBAKIN,
II., Taborstrasse 28, Wien.	(4)
I*© /nižaiicj ceni.
Kmetom v pomoč.
Narodno - gospodarska razprava.
Spisal
IVAN BELEC,
župnik.
Cena knjigi j<> znižana od 25 kr. na
JiO lir., po pošti 5 kr. več; kdor jih vzame deset skupaj, dobi jednajsto brezplačno. — Knjiga obsega 9 pol v osmerki.
„Katoliška tiskarna"
v LJubljani
Valvasorjev trg štev. 5.
w
AZIENDA
M
))
avstro-ogerska družba za zavarovanje j avstro-ogerska družba za zavarovanje proti življenja in rent.	| elementarnim škodam in nezgodam.
liaviinteljMtvo:
na BBMJkllf T.f W i p jp I i n s e r si ras se Itevv 43'«,
Družba zjivui-njc
človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah;
Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem;
zavarovanje za doživetje, preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost;
Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantniini pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati.
a)	proti škodam, ktero napravijo požar ali strela, parno ali plinovo eksplozijo, ali se narode z gašenjem, podiranjem in izpraznenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah;
b)	proti škodam, ktere napravi ogenj ali strela ob žetvi in Košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogih;
c)	proti škodam, ki je napravi toča na poljskih pridelkih;
d)	proti nevarnostim prevažanja blagu po vodi in po suhem.
Zavarovanje proti telesnim nezgodam so še ni pričelo, a se bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar so prične.
/iiHtopNtvn <li-iižl>e.
V Budimpešti, VVionergasse 3 in SchilTgasso 2; v Gradci, Albrechtsgasse 3; v Inomostu, llahnstrasse, Hotel „Goldenes Sohiff" ; v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaclava trg 54; v Trstu, Via St. Nicolo 4, na Dunaji, I., llohenstaufengasso 10.
V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogorsko monarhije nahajajo so glavne in krajno agenturo, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene polo ter prospekte zastonj in vsprcjeinajo zavarovanja.
Ulavni /.astop v Ljubljani, Nlonorc ulice fttev. 52, pri
JOSIPU PRO&ENC-u.	(3)
Lekarna Trnkoczy,
zraven rotovža v Ljubljani
na v<>liU(>m mestnem trgu,
priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zalival o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnkoczyjevih firm so: Na Dunaji dve in ena kemična tovarna v Gradci (na Štajarskem) ena pa v Ljubljani. P. n. občinstvo so prosi, ako mu jo na tom ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani.
Marijaceljske kaplice za želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so noprckosljivo sredstvo zoper: man kanjo slasti pri jedi, slab želodec, unik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bilje srcu, znba-snnjc, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper '/.lato žilo. 1 Stcklonic-a velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gl.
Svarilo! Opozarjamo, da so tiste istiuite Marijaceljske. kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoczj-jn
zraven rotovža na volikem Mestnem trgu v Ljubljani.
MARIMELLER
_ TR0PFEN
NUR ECHT BEI
APOTHEKER T8HK0CZV LAIBACH 1 STliCK 20
Cvet zoper trganje (Gicht),
je odločno najboljše zdravilo zoper pror ti 11 ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnelc ude in kite itd., malo časa čo se rabi, pa mino popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj so samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 stoki. 50 kr., tucat 4 ti. 50 kr.
i)^"" Ce ni na steklcnici zravon stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga prccej nazaj vrniti.
isH žolni sirop kranjski,
za odrasle iu otroke, jo najboljši zoper kašelj, hri-pavost, vratobol, jetiko, prsne iu pljučne bolečine; 1 stoki. 56 kr., 1 tucat 5 II. Samo ta sirop za 5G kr. je pravi.
Kričistilne krogljice,
no smele bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vžo tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s U škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jedon zavoj.
Zdravila za živino.
Štupa za živino.
Ta prav dobra štupa pomaga najboljo pri vsoli boleznih krav, konj in prašičev.
Konje varuje ta štupa trganja po črovlh, bezgavk, vseli nalezljivih kužnih bo-Ie/.nij, kušlja, plačilih in vratnih bo-leznlj ter odpravlja vso gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Kravo dobe mnogo dobrega mleka.
Zuinotck z rabilnim navodoin vrod velja lo 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodoni samo 2 gld.
Cvet za konje.
Najboljšo mazilo za konje, pomaga pri pretčgu žil, otekanji kolen, kopitnih bolezni, otrp-nenjl v boku,v križi itd. otekanji nog, mehurjih na nogah, Izvlujeiiji, tlščiinjl od sedla in opruvc, pri Mišici itd. b kratka pri vseli vnunjlh boleznih in lilbnli. Steklenica z rabilnim navodom vrod stano lo 1 gl., 5 stekl. z rabil, navodom vred samo 4 gl.
Vsa ta našteta zdravila so samo prava dobijo
v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani
zraven rotovža
in so vsak dan s pošto razpošiljajo. (11)
—Tre' '	'
i™rt-