IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVIL-KA LIR !5. JUGL. 10, DIN. 5. CELOLETNA NAROČNINA LIR 65o, šestmesečna lir 350. - uredništvo in uprava: TRST, UL. MONTECCHI 6-11 - TELEF. 95-919 - DOPI-SI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRANA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO -OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIMETER LIR. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABB. POSTALE Obnovljena izdaja leto 1. štev. 31. DELO GLANIjLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA TRST, SOBOTA, 25. JUNIJA 1949 ŽALUJOČI DRUŽINI VLADIMIRJA NAZORJA Z A 6 R E B Pripravljalni odbor za zaščito Ljudske prosvete in gledališče «Ljudski oder» v Trstu izražata najglobje sožalje ob priliki nenadomestljive izgube Vašega velikega pokojnika in največjega pesnika bratskega hrvatskega naroda. Pripravljalni odbor - Ljudski oder ZMAGA bratstva Sijajna zmaga, ki sta jo dosegli "■omunistična partija in Slovansko-1 Pijanska antifašistična unija \ n°deliskih volitvah, je najboliši od-“ v°r podeželska prebivalstva na vso razbernelo gonjo klevet pro-n.nafemu gibanju. To je glas zaupa-J ’ so ga dali kmetje in delavci, venci in Italijani dosledni lasni Cena 15 lir - 10 jugolir - 5 din lističi Obeni Politični smeri antiimperia-nc ironie pod vodstvom KP. eni pa so volivni izidi najboljša J,otrditev slovansko-italijanske-bratstva, ki je bil in ostane te. J16*! vse nadaljnje borbe proti inv c*ializmu ter šovinistični reakciji nas Slovence ima ta zmaga ka ??av P°scben pomen. Saj je do-Zala io. kar smo vedno trdili: da 6 ogromna večina Slovencev na i rani antifašističnega pokrtea, da . ostala zvesta tradicijam n. o. b. ? pr°gramu Osvobodilne fronte ter °vansko italijanskemu bratstvu. S tem je tudi dane) v številkah 0 azano, da je Osvobodilna fronta ,. stavni del SIAU, edina re-cev 0a predstvanica tržaških Sloven-, fiesta in podeželja. Konec je k.? rerske» vloge Agneletta in Ba-hoi’ 1(1 sta v svojih bolnih sanjah eia sesti Slovencem za vrat ter "nopoiizirati «zaščito» naših °onih interesov. n Slovenci smo tako v mestu kot 0? deželi dali jasen in dokončen govor: Dovolj je bilo šovinizma n lrilPerialističnih provokacij! Svoje t)r!°dne’ Politične in gospodarske BoaViCe si bomo priborili le ob pod-italijanskih demokratičnih stvl'ŽiC in v duhu iskrenega brat-med obema narodoma. svIaiPerfalisti so s porazom obeh Vf,°i'h agentur med tržaškimi Slo-jj, 11 zadobili nad vse težak udarec, ^■•»es ne bodo mogli več mešetariti B u svojimi hlapci za naše narodne 'Vice ter nam milostno naklonjati r°btlne kot so to delali doslej. ^ tem dejstvom naj se sprijazni-hf,tUdi naši okupatorji, ki so doslej «Izvali svoje uslužng hlapčiče, Sardiste in nekatere tržaške sa-VprŠŠ'anCe’ kot «Prestavnike» Slo- «loveCiVOmna ie hila našp obsodba g enskega šovinizma, ki so ga v sr h tuie okuDacljc z vsemi im StVi skušali vzbuditi med nami ^Peiiali3ti in njihovi agenti. Za-tial I6 Doraz Aeneletta in Babiča lasriejša obsodba anglo-ameri-Aohf9 ‘mPeriaIizma in njegovega voj b «kaškega delovanja na Svo-5tp 6rn baškem ozemlju. Slovenci ti k Se V nedeli° iasno izrekli pro-akršnemu koli poskusu revizije tta[°Vne. Pogodbe z Italijo,' pa iejnl Pride od treh zunanjih go. , °v velesil, imperialističnih alj Tl°V ,Pe Gasperija ali Tita ad p , njihovih kreatur v Trstu biča." "■ iftV*’ «'asovi, ki sta jih dobili KP ves,. AbJ, so bili oddani v polni za-injj. ’ da le tako branimo določbe nvnc Pogodbe. Kajti naš pro- PRVI KONKRETNI REZULTAT V POVOJNIH LET IH Rešitev avstrijskega vprašanja korak naprej k pomirjenju v svetu Titovci in reakcionarji na isti liniji v gonji proti ZSSR zaradi rešitve karaš kega vprašanja - Resnica o Koroški - Kako je Bebler mešetaril v Londonu Kakor j^ bilo prišakovati, je z.a-kljušek pariške konference štirih zunanjih ministrov izzval morje ko mentarjev. Mednarodni tisk sc skoraj izključno bavi s tem vprašanjem. Reakcionarno časopisje je ostalo «razočarano», ker je v začet ku pogajanj napovedovalo «polom» konference in je tudi v tem smislu usmerilo svojo linijo. Toda nenadoma je bilo slišati, da je svet zunanjih ministrov prišel do nekaterih zaključkov, ki odpirajo vrata nadaljnemu razpravljanju o nemškem vprašanju in da je bilo odpravljeno berlinsko vojno žarišče. Poleg tega pa so se zunanji ministri sporazumeli glede avstrijske mirovne pogodbe. Dopisnik «Pravde» v Parizu, Cujkov, piše, da so sklepi sveta zunanjih ministrov zmaga miroljubne politike ZSSR in da so znak mednarodnega po-mirjenia. Kar pa je izzvalo največ komentarjev in pravo sršenovo brenčanje, je vprašanje avstrijske ml- skočili prot SZ in njeni politiki Titovi priskledniki in člani njegove moriine skupine, ki je Že postala prava predstraža v protisovjetskih klevetah, napadih in blatenju. Značilno je le, da reakcionarno časopisje podpira titovski tisk v svoji gonji proti SZ ob priliki sklenitve sporazuma o avstrijski mirovni pogodbi. Vsi listi reakcl nar-nega in Šovinističnega kova poudarjajo v svojih naslovih in člankih, da te «Sovjetska zveza prodala koroške Slovence za 150 milijonov dolarjev», kar podtikujejo Titovi pristaši v Jugoslaviji in v inozemstvu Resnica o vprašanju koroških Slo-venvec pa je drugačna. Sovjetska zveza je v štirih letih Po vojni vedno podpirala upravičene zahteve Jugoslavije glede zahtev po slovenski Koroški, ki je toliko trpela pod nacistično okupacijo in še prej pod Avstrijo. Prav tako je ZSSR podpirala te zahteve tudi v rovne pogodbe. Predvsem so na-1 začetku t. 1. na sejah namestnikov zunanjih ministrov v Londonu, Isto. časno pa se Jc dogajalo, da so se jugoslovanski predstavniki in predvsem pa jugoslovanski namestnik zunanjega ministra, Bebler zahrbtno pogajali s predstavniki zahodnih držav, ne da bi o teh pogajanjih vedela Sovjetska zveza. Prišlo je tako do absurda. Sovjetska zveza je Še vedno vztrajala na svojem stališču o povratku Koroške Jugoslaviji, medtem ko je Bebler brez njene vednosti in dosledno s protisovjetskim stališčem beograjske vlade širokogrudno ponujval «kompromis». Na ta način je 24. februarja t. 1, Bebler pred namestniki zunanjih ministrov predlagal kompromis, iti je dejansko pomenil, da se Titova vlada odreka zahtevam po Koroški. Zahtevala je samo nekaj strateških popravkov oh jugoslovansko-avstri. ski meji, ki nimajo prav nič kaj o-tyaviti s težnjami koroškega ljudstva in ki so izključno vojaškega m «prestižnega» pomena. Da nas ne bodo napadli, da smo lažnivci, navajamo ostavke, ki se tega vprašanja tičejo in ki so bili 25. Težke IJršleeve obtožile proti bivšim prijateljem ------------------i----—- Zadeva poskusa ugrabitve postaja zamotana - Zakaj ni policija izdala obvestila pred volitvami? - Pismi Uršiča in zanikanje Černeta ver^ ie bil jasen: imenovanje gu-vs , ei ia, združitev obeh con, odhod list °kuPacijskih čet ter volitve v la aBV°da*° skupščino. Ni pomagajo abičeva kleveta, da prodajamo stantii ker je ob nedvoumnem Prav cu izzvenela v prazno. Se več. tazv . n kleveta je bila ona. ki je kot ri!nkala ^*tovo tržaško agenturo fro azbijalko protiimperialislične sjfrj e’ ki P°d frazo «primite tatu» ii^pj3 svoj lastni revizionizem ter &oni.rialiStieno Provokatorstvo. Ne Dovmn Babiču, da naš se daj ti it0, ‘ , ah zopet skuša prikaza-Trs, p°kret, ki je proti priključitvi Oj t a k Laliii. Našim ljudem tega Da rt,|3a. ker to že davno vedo. Pač 10 Potrebno Babiču, da vsaj raz° ko Prikritje katastrofalni po-AiotjSV,^e skrahlrane politike. Toda s Se,°a Se Babič, da je s tem opral gem e Pečat imperialističnega a-Vpiitv 10 kar smo trdili pred daj j an,i' Ponavljajo oni tudi sedo^" razvoi dogodkov bo naibolje je ij,.a* Pravilnost naše trditve, da tr*tšk°Va k*ika in z njo Babičeva diske 8 p°družnlca vdinjena ame-r>em imperializmu v čigar editili,.^ eresu Pristaja na reviziio ^Vobnrf0 Pogodbe in razkosanja. pro ne*H tržaškega ozemlja. agent,,.!6?1 skritim imperialističnim vodili 'V bomo slovenski demokrati kot j0 Prav tako neizprosno borbo iovjn|s, v°dimo proti Agnelettovim tiijem orn' ki svojega hlapčevanja io irnPerializmu niti ne skuša-Aain ;ati' ^el'ka volivna zmaga Prot( 'K pira nove možnosti borbe ^°livnVSern sov razni kom ljudstva. ^dprla"1 .^Prba je večini Slovencev V konit° ' Ptaša dolžnost pa je, da 6a i»u retn* borbi pravice delovne-riaiistj.stva razkrinkamo vse impe-slovens°i?6 agente. ki se skrivajo v tli.' ^ lil ilnltitinclrilo -vignih in italijanskih naciona-Ao b0). skupinah. Le s tako dosled-t’siankp " b°m° likvidirali poslednje Za vedn sov’nistične mirolnosti ter tiaIizmom‘Zpodnesti tla tll3ini impe' Poskus ugrabitve bivšega vidnega predstavnika Babičeve protisovjetske skupine, Uršiča Je ponovno postal aktualen. Vsa zadeva se je v zadnjih dneh razvila. Pred dnevi je policija Izdala obvestilo o prtlskavi, V poročilu Je pisano, da sta bila v zvezi z zadevo izprašana Sporer, voditelj Fronte za neodvisnost In Cerne (Černetič), upravnik listov «Corriere di Trieste», TrleUe-Sera» in «Trieste sport», na domu katerega je bil Uršič pred poskusom ugrabitve. Obvestilo policije pravi, da je Cerne zanikal dejstvo, da je bil Uršič pred poskusom ugrabitve pri njemu. Sporer pa Je dejal, da sta bila Uršič in on domenjena za sestanek v hiši Černeta. Sestanek naj bi bil ob "21.30. 30 maja okoli 19. s Cernetom In da mu je pozabil povedati o domenjenem sestanku. Poleg tega policija pravi v svojem obvestilu, da je 30. maja okoli 21. šla skozi blok v Škofijah proti Trstu črna «Chevrolet» z evidenčno tablico «STT 2011» ter da se je vrnila v cono B okoli polnoči Istega dne. isti avtomobil so opazili malo po 21. uri 30. maja pri Orehu. Nosil je evidenčno tablico «TS 0824», t. j. Isto, ki so jo opazili na bežečem avtomobilu po izjalovitvi poskusa ugrabitve. Dne 7. junija pa se je ustavil na bloku v Škofijah kamionček «Chevrolet» z evidenčno tablico «STT 1154». Vozil ga Je nek Severin Erzetti (Her-zetič). ki so ga policisti spoznali kot šoferja črnega «Chevroleta». Ker je videl, da je osumljen, Je šofer zbežal skozi blok v cono B. Aretiran je bil Pa njegov sopotnik Drago Kerševan, ki pravi, da ne ve ničesar o Črnem avtomobilu. Za sedaj je v zaporu. Cerne trdi. da Uršiča ni bilo na njegovem domu. Poslal je celo vsem listom pismo, v katerem demantira Ur-šičeve trditve. Istočasno pa je Uršič poslal listu «Illavoratore» in v vednost tudi našemu listu, dve pismi. V prvem pravi, da se čuti dolžan razložiti vso zadevo, nrav posebno zaradi trmoglavega stališča comoda Černeta, ki skuša vso stvar zanlestl Uršič torej pravi: 1. da se je 30. maja ob 21.15. podal na Černetov dom; 2. da je Cerne prišel ob 21.30; 3. da sta v soreiemni sobi govorila o tržaških volitvah in o položaju «Corriere di Trieste»: 4. da Je odšel malo po 22: 5 da le prišla takoj po noskusu ugrabitve Černetova sestra s predlogom, da mu njen brat stavlja r.a razpolago avto za vrnitev domov In da je pri tem govorila zelo potihoma. Zato postavlja Uršič nekai vprašanj: a) zakaj toliko vztrajnosti, da bi dokazali, da ni bil na domu Černeta: b) zakaj so toliko vztrajali da b| se vrnil domov s Černetovim avtomobilom «nred-i prihodom policije: c) zakaj tako stališče iti zakaj je Černetova sestra povdarjala, da je avtomobil njenega brata «v pogonu»? Po tem nlsmu je gospod Cerne takoj objavil v «Corriere di Trieste» demanti. V vira la še vedno na stališču, da Uršiča ni bilo na njegovem stanovanju. Uršič na le ooslal drugo pismo, ki Je bilo pa verjetno pisano ored vsem tem, ki oa je zaradi svoje vsebine zelo značilno In zanimivo. Tudi to pismo bomo objavili v Izvlečku. V začetku svojega pisma pravi Uršič, da so ga večkrat v.prašall, če sumi, da je presenetila Černetov» lziava, v kateri zanika, da bi. bil Uršič pri njemu doma in v katerem izreka dvom, da bi ga bila hotela ugrabiti OZNA. Uršič vpraša Černeta, kako sumi ajl skuša ustvariti misel, da ve, da ga ni skušala OZNA ugrabiti. «Kako za vraga toliko reči, gospod Cerne?». Potem Pa Uršič pravi, da so vse Černetove Izjave kot za nalašč Insplrlrano ln kakor da bi jih bila sama OZNA InSpi-rirala. Zaradi tega postaja zelo značilna vztrajnost Černetove sestre na večer poskusa ugrabitve, ko je hotela, naj se Uršič poda z bratovim avtomobilom na dom. Zato Uršič ponovno vprašuje, zakaj je Černetova sestra toliko vztrajala, da bi Uršič odšel z bratovim avtomobilom pred prihodom policije. «Toda ne samo to — pravi Uršič v nadaljevanju svojega pisma. — Vaši manevri, gospod Cerne, razjasnujejo, da nameravate zbrisati sledove ugrabiteljev in sem zato prisiljen izraziti ob- tožbo napram Sporerju ln vam.» Pismo pravi, da Je Cerne ne samo^ vedel, da Je bil Uršič na njegovem domu, marveč da je okoli 21.30 telefoniral Sporerju, naj pride, ker da Je Uršič že prispel. Sporer pa je odgovoril, da ne more in Je nato določil sestanek za prihodnji dan ob 20.30 na ul. Kandler. «Ko sem odšel Iz vaše hiše — pravi Uršič — sem našel OZNO.» Zato obtožuje Sporerja, da ni bil tuj poskusu ugrabitve In da Cerne ni tuj poskusu, da bi izbrisal sledove za ugrabitelji. Ne bomo komentirali vsega tega, ker je že sama obtožba zelo konkretna ln zelo težka. Videli bomo, kako se bo stvar razvijala. Vsekakor pa bodo naši bralci sami razumeli, koliko protislovij je v izvajan Cerneja in Sporerja. februarja objavljeni v «Primorskem dnevniku»: «Izjavil je (Bebler op. ur.), da Je Jugoslavija pripravljena predlagati kompromisno rešitev. Zahteval }q nato za Koroško samovlado o od AVSTRIJSKO SUVERENOSTJO. Avtonomna pokrajina bi morala imeti torej lastno upravo, lastno varnostno službo, ki bi bili odvisni od pokrajinske vlade, s pokrajinsko zbornico in tudi z avtonomno sodno upravo. V prvi točki teh predlogov je reče.no: «Spremembra sedanje meje v korist Jugoslaviji na podlagi poravnalnih predlogov, ki naj se pozneje postavijo». Vsekakor je žq takrat Bebler v Imenu Titove vlade predlagal «prodajo» koroških Slovencev in se tega ni izmislila Sovjetska zveza, kakor skušajo natolcevati i reakcionarni i titovski krogi. Toda poleg tega in kar Je najbolj važno, si moramo biti na jasnem, da zasleduje sovjetska politika določen cilj: mir in pomirjenje v svetu. Da doseže mir ali vsaj pogoje za mir v svetu je Sovjetska zveza pristala na kompromisno rešitev tržaškega vprašanja, kar ni zadovoljilo ne Jugoslavije ne Italije tn niti najmanj ne tržaškega ljudstva. Toda kljub temu je bilo potrebno, da se tržaško vprašanje reši na ta način. • Sovjetska zveza je tudi pristala na kompromisno rešitev berlinske-1 ga, korejskega in še marsikaterega drugega vprašanja. Vse zaradi miru v svetu. Zato je tudi pristala na tako rešitev koroškega vprašanja, ki ne zadovoljuje načih slovenskih bratov v Avstriji ki pa ustvarja pogoje za pomirjenje v svetu. Na vsak način Pa je jasno, da hočejo Titovci, zastavonoše protlso-vjqtlzma v svetu, izkoristiti to priliko, da bi vsaj delno okrepili svoj majajoč^ se Položaj v nostranjosti države in da bi zaradi tega vzroka mogli jasno povedati, kaj so in-kaj hočejo. In prav ob tem vprašanju smo videli, da so oni največji imperialistični provokatorji y zgodovini razrednih bojev. Rešitgv avstrijskega in koroškega vprašanja je vsekakor zmaga pristašev miru v svetu in nov korak k zboljšanju odnosov med zapadem in vzhodom, kar je predpogoj za odpravo strahu pred novim svetovnim konfliktom. Vemo, da bodo naši bralci in vsi Slovenci z žalostjo sprejeli vest, da bo naš list zopet začel izhajati enkrat tedensko. Vemo tudi, da si naši ljudje vroče želijo, da bi njihovo in našč* «Delo» izhajalo vsak dan, da bi *a radi čitall vsak dan in da bi se veselili njegovega prihoda. Zal, to ni mogoče zaradi nepremostljivih tehničnih ovir, ker se je naše tiskarne, na lopovski način polastila klika izdajalcev, imperialističnih agentov in zakletih sovražnikov demokratičnega pokreta ter Sovjetske zveze. Zaradi njihovih groženj in podlega izsiljevanja bo mogel naš list do nadaljnjega le enkrat tedensko prinašati svoj glas resnice med naše ljudi. Slovenci, ki ljubijo, podpirajo in širijo svoj Hpt, bodo razumeli naš položaj. Razumeli bodo tudi, da smo se potrudili in se vsak dan trudimo, da bi odstranili vse ovire. Naj pa bo vsem Slovencem, demokratom, bralcem in prijateljem Jasno, da Je naših nepremostljivih tehničnih ovir kriva Babičeva tolpa. V času, ko moramo omejiti izhajanje «Dela», ko moramo prizadeti svojim Hudem to veliko žalost, se bosta preselila v tiskarno, ki bi morala biti ljudska, dva druga lista: «Corriere di Trieste in «Trieste Sera* Po drugi strani pa smo prepričani, da bomo postopoma odstranili tudi te ovire, kakor smo odstranili še mnogo hujših ovir. Takrat pa bo «Delo«, ki ima za seboj slavno borbeno zgodovino, izhajalo dnevno. Bodite prepričani, da bo tako! UREDNIŠKI KOLEKTIV Občinski svetovalci SIAU in Komunistične partije Ljudstvo je izbralo najboljše ljudi Objavljamo imena novoizvoljenih svetovalcev zn naslednje občine: Milje, Devin-Nabreirna, Zgonik in Repentabor. Za dolinsko občino nam še ni uspelo dobiti imen. Zato prosimo bralce oproščenja. Občinski svetovalci Komunistične partije za miljsko občino: Pacco Giordano, Micor Pietro, Prodan Carlo, Rumen Giuseppe, Argenti Ottavio, Postogna Giovanni, Fontano! Marija r. Vascon, San-lalesa Ricciotti, Stradi Egidio, Kolarič Ivan, Millo Gastone, Primožič (Primosi) Ivan, Cok (Zocchi) Teodor, Furlan Ana, Braini Renato, Berlocchi Raniero, Postogna poročena Zilli Natalia. Občinski svetovalci Slovansko-italijanske antifašistične unije za občino Devin . Nabrežina: Slavec Ado, Blason Mario, Ma-rizza Josip, Gratton Ferruccio, Leban Stefan, Rukin Ferdinand, Radovič Danilo. Občinski svetovalci Slovajisko-italijanske antifašistične unije za občino Zgonik: Cernjava Franc, Milič Anton, Furlan Ivan, Pegan Justo, Pirc A-lojzij, Kante Ivan, Grilanc Jože, Milič Herman. Občinski svetovalci Slovansko-italijanske antifašistične unije za občino Repentabor: Lazar Josip, Guštin Angel, Škabar Anton, Gulič Štefanija. * * * V svoji naslednji številki bomo objavili imena občinskih svetovalcev SIAU za Dolino. Vsem navedenim tovarišem želi« mo vse najboljše. Prepričani smo, d« bodo vestno izvrževali svojo dolžnost napram volivcem, ki so jim oddali svoj glas, da bi zmagali IpredstavnUci ljudstva. Prepričani smo tudi. da se bodo vedno in ob vsaki priliki, v hudih in lepih časih obrnili do našega ljudstva, da mu bedo razložili občinske potrebe in vse, kar je bilo ali ni bilo napravljenega njemu v korist. Z veseljem ugotavljamo, da bodo prvič v zgodovin^ sedelj t> miljski občin tudi Slovenci, ki bodo skupno s svojimi italijanskimi tovariši upravljajo svojo občino in branili tudi tam naše teptane narodnostne pravice. Dokončni rezultati občinskih volitev na Holandskem: Volivcev je bilo 3.248.817. Od teh jc Komunistična partija prejela 10,56% oddanih glasov, Socialisti 30,35; katoličani 26,45: krščanske stranke 20,95; in liberalci 9,44. V Amsterdamu so komunisti izvojevall veliko uveljavljenje. Prejeli so 25,7% vseh oddanih glasov. ODNONI MED CERKVIJO IN DRŽAVO svoji veri. Na Češkoslovaškem se vrše protestne manifestacije proti Boranovi politiki in proti stališču papeža do Katoliške akcije, ki zasleduje cilj vzpostavitve pra-I - - , vilnih odnosov med cerkvijo in praškega nadškota n era n a državo Predvsem pa deluje Kato Prntiljudskn tlclm/mijc ZAPISANA BO V ZGODOVINI DELAVSKEGA GIBANJA Junaška borba kmetijskih delavcev se je zaključila s porazom veleposestnikov Včeraj opolnoči se Je zaključilo stavkovno gibanje italijanskih poljedelskih delavcev, ki so že 3$ dni vztrajali na svojih zahtevah po izboljšanju gmotnega stanja. Stavkovno gibanje se je zaključilo s popolno zmago delavcev, ki so s svojo odločno borbo proti veleposestnikom, prisili Confido, t j. udruženje veleposestnikov, na sporazum. Predsednik Italijanske zveze dela. Dl Vittorio, Je dejal da je sporazum popolnoma zadovoljiv. Italijanski poljedelski delavci se že pet tednov borijo proti trmoglavemu stališču veleposestnikov, ki nočejo sprejeti njihovih upravičenih zahtev po povišanju družinskih doklad. po povišanju mezd in po uvedbi pogodbenega člena, po katerem ne smejo odpuščati delavcev brez upravičenega vzroka. Borba poljedelskih delavcev se je začela 18. maja. ko so bila prekinjena pogajanja med predstavniki Federterre (zveze kmetijskih delav cev) in Confide (zveze veleposestnikov). Od takrat se je borba poljedelskih delavcev stopnjevala? V teh 35 dneh je stopilo v stavko več milijonov prizadetih delavcev in je prišlo celo do kompaktne splošne stavke, ki je ustavila vsako delo na italijanskih poljih. V tem času so Scelbove policijske enote neštetokrat surovo in zverinsko napadle stavkujoče delavce in ščitile stavkokaze, ki so jih organizirali veleposestniki s pomočjo nacionalsocialistov - Saragatovcev. V teh surovih napadih je padlo več delavcev. Takoj v ztčetku gibanja je bila ubita v Emiliji poljedelska delavzku, ki se je udeležila neke manifestacije. 21. junija je sin e»ii-lijanskega veleposestnika ustrelil drugega delavca, ki se je udeležil protestne demonstracije. Prav tako je bil ubit delavec v okolici Bologne. Umoril ga je zloglasni fašist, ki se je že v prvih letih po drugi svetovni vojni odlikoval v pohodih preti delavstvu. V tem mesecu sq se vršila večkrat pogajanja med predstavniki sindikatov in delodajalcev, toda Stavkovno gibanje je trajalo 35 dni - Pomoč tržaških delavcev svojim italijanskim tovarišem vedno je prišlo do prekinitve pogajanj zaradi neuklonljivega stališča predstavnikov veleposestnikov, ki nočejo slišati o kakih poviških. Zaradi trdoglavega stališča veleposestnikov pa je nastala nevarnost, da bo pridelek uničen. CGIL se je obrnila do predsednika italijanske zbornice, Gronchija, da bi skupno 3 predsednikom senata, posredoval v tem sporu. Toda tudi s posredovanjem parlamenta se niso veleposestniki zadovoljili. Vsekakor pa se odločna borba poljedelskih delavcev nadaljuje, ha-radi delavske odločnosti so se neka. teri veleposestniki ustrašili. Začeli so pogajanja v posaznih provincah Italije, ne da b; o tem obvestili svojega združenja. Menijo, da se bo fronta delodajalcev in veleposestnikov strla pod pritiskom stavkovnega gibanja. Tudi Enotni sindikati so izdali poziv tržaškemu delavstvu. naj podpre borbo junaških italijanskih poljedelskih delavcev. Tržaški delavski razred se je z navdušenjem odzval pozivu svoje razredne organizacije. Te dni so začeli po vseh tovarnah, podjetjih, ustanovah, uradih nabirati denarne prispevke za italijanske delavce. Tržaški pristaniški delavci, dosledni svojemu razrednemu čutu in internacionali-sUčry zavesti so nabrali preko 300 tisoč lir za svoje kmečke tovariše v Italiji. Reakcionarno časopisje v svetu je zopet planilo na senzacijo. Pred meseci se je bavilo z vprašanjem škofa-tihotapca Mindszentija, sedaj pa je začelo objavljati vesti o sporu med praškim škofom Beranom in češkoslovaško vlado. Revolverski tisk prikazuje ta spor kot versko preganjanje, da bi podkrepilo svojo protikomunistično propagando ki je prav v poslednjem času d°biia hud udarec z miroljubno politiko Sovjetske zveze. V resnici pa se na Češkem dogaja to, kar se dogaja povsod, kjer je na oblasti ljudstvo in kjer so protiljudski krogi zgubili vsako upanje na zopetno vzpostavitev svoje diktature Češkoslovaški reakcionarni krogi so od februarja lani do danes poskusili na vse načine, da bi ovirali ljudsko oblast, da bi sabotirali graditev socializma, da bi ustvarili pogoje za državni prevrat in za uničenje vseh ljudskih pridobitev. Vsi njihovi poskusi so se ob obločnosti češkoslovaškega ljudstva in njegove vlade izjalovili. Reakcija je popolnoma poražena in je prav zaradi tega začela uporabljati skrajne metode. V svoji borbi proti ljudski oblasti so po načrtu zloglasnega nju-jorškega kardinala Spelmana začeli terati v boj proti državi višje cerkvene kroge, ki gledajo z veliko jezo, da se ogromna večina češkoslovaških vernikov zbira okoli oblasti, ne da bi poslušala pozive na upor. Tako se je v poslednjem času ustanovila s podporo jn pri-strankom tisočev jn tisočev katoliških duhovnikov organizacija «Katoliške akcije», ki ima nalogo, da vzpostavi popolnoma predrugačene odnose med Cerkvijo in državo. Vse to je seved a trn v očesu reakcionarnim krogom C SR in zaradi tega višjim verskim oblastem, ki se zbirajo okoli praškega škofa Berana. Škof Beran je v tem poslednjem času začel agitirati prot; «Katoliški akciji», proti ljudski oblasti, proti vzpostavitvi drugih, boljših in pravičnejših odnosov med cerkvijo in državo. Začel hovniški pristaši skušajo izvesti njegove direktive s pridigami v cerkvah, itd, Jasno je, da je češkoslovaška vlada posegla v te povsem proti-državne in protiljudske klice na upor in je prepovedala črtanje pastirskega pisma, ki ga je nadkšof naslovil ljudem. Istočasno pa je v spor posegel tudi Vatikan, ki je vedno pripravljen izrabiti in celo organizirati take protiljudske izpade svojih najboljših agentov. Papež je zagrozil vsem članom Katoliške akcije in predvsem pa duhovnikom, ki so ostali zvesti svojim krščanskim načelom da jih bo izločil iz katoliške cerkve. Vse to je izvalo veliko ogorčenje med češkoslovaškim ljudstvom in predvsem pa med katoliškimi verniki, ki ljubijo svojo domovino, svojo oblast, in se nočejo odreči liska akcija, bi prepričala duhovnike o potrebi, da se cerkev ne vmešuje v posvetne zadeve. V Rimu je imel te dni katoliški duhovnik in minister za skrbstvo v češkoslovaški republiki, msg. Plojhar tiskovno konferenco, kjer je obrazložil vso zadevo in funkcije Katoliške akcije, ki je ljudski polyet. Tudi ministrski predsednik CSR, Zapotocki je te dni ostro napadel višje cerkvene kroge, ki se zoperstavljajo volji nižjega duhovništva in vernikov, ki zahtevajo sporazum med cerkvijo in državo. Zapotocki je obtožil Berana, da ščuva proti državi in predvsem pa je obtožil Vatikan, ki izvaja moralni pritisk ter verski terorizem nad člani Katoliške akcije. Dejal je tudi, da vlada ne bo dopuščala takega stanja. Mnogo ljudi, vernikov jn tudi časopisov zahteva, da se postavi nadškofa Berana pred odgovornostjo. NA MADŽARSKEM SO IZKLJUČILI IZDAJALCA IN PROVOKATORJA Pred časom je madžarska Komunistična partija izključila iz svojih vrst bivšega zunanjega ministra Rajka in druge njegove somišljenike. Bivši zunanji minister Rajka je skušal ustvariti v madžarski komunistični partiji in v madžarski vladi nacionalistično in trockistično opozicijo, ki je bila usmerjena proti sedanji internacionalistični politiki. Rajk je bil takoj razkrinkan kot agent imperializma, nacionalist in trockist, ki je imel v načrtu borbo proti Sovjetski zvezi in drugim državam ljudske demokracije. Dokazano je bilo, da je Rajk deloval za neko imperialistično deželo. Izključitev Izdajalca Rajka iz madžarske vlade in iz KPM je izzvala po svetu mnogo komentarjev. Reakcionarni tisk ga je začel je pozivati verr. - na odkrito I braniti, kakor brani Tita in njego-neubogljivost in njego- ’ zvesti du- I vo tolpo izd\»leev. Na isto linijo Ob 1, obletnici resolucije IU fluiremo zaključiti, da 30 njene obtožbe postale jasne vsakomur, ki gleda s svojimi očmi in misli s svojo glavo. Ce je bilo v začetku kakšna njena točka meglena ali nerazumljiva, danes ne more biti več, ker so to meglenost ali nerazumljivost odpravili voditelji Titove skupine s svojo politiko, svojimi govori in svojim pisanjem. Pred enim letom so jugoslovanski voditelji kričali na vse vetrove, da uiso nikoli vodili protisovjetske politike, danes pa odkrito kričijo, da je 'SZ «degenerirala» itd. Pravili so, da v jugoslovanski partiji »i terorizma, a že vsak slepec vidi, da se odpravljajo stari in preizkušeni partijci na njihova mesta postavljajo Ijdi, ki so vdinjani in predani njihovi politiki. Ce se drzneš kritizirati njihovo početje, se pred teboj odpirajo vrata ječe ali pa te UDB likvidira, kakor je likvidirala ljudskega junaka Arso Jovanoviča in mnogo drugih, katerih imena so nam še vedno neznana. Pravili smo jim, da vodijo nese- Pot, ki s o jo prehodili cialistično politiko na vasi in so se zagrabili za srce in zatrjevali, da je to kleveta. Danes- vidimo, da ti ljudje ne napovedujejo boja proti kulaškim elementom in da vodijo avanturistično politiko pri usta navijanju kmečkih zadrug, kar odvrača revne i n srednje kmete od socializm« in jih celo prisili iskati druge izhode. Obtoženi so bili nacionalizma in so vedno zatrjevali, da je to največja «kleveta». Vsak lahko razume, da se za poveliča-Vanjem zaslug KPJ, ki jih ni nihče zanikal, skriva najogabnejši nacionalizem in najpodlejši poskus blatenja ter podcenjevanju vloge komunističnega pokreta v svetu. Vse, kar je navajala resolucija IU, je bilo v tem letu velikih dogodkov potrjeno. V svoji protiljudski, protikomunistični in protisovjetski politiki so jugoslovanski voditelj dokazali resničnost in ute- meljenost obtožb resolucije in so celo prekosili vsako pričakovanje. V tem letu so se razkrinkali kot agenti imperializma, kar ni vsebovala resolucija IU, so postali največji sovražniki komunističnega pokreta in Sovjetske sveže, kar si pred enim letom ni nihče mislil. V poslednjem času je postalo jasno, da hoče Titova klika ustvariti neko mednarodno in povezano opozicijsko silo proti Sovjetski zvezi in državam ljudske demokracije, proti komunističnemu pokretu. Sami jugoslovanski voditelji so vse to povedali. Nedvoumno so postavili tudi vprašanje sodstva» Enotne socialistične fronte. Njihovi ne-preneivni enoletni protisovjetski izpadi so imeli namen, da prikažejo Sovjetsko zvezo in njeno slavno Boljševiško partijo kot nekaj nazadnjaškega, da bj pozneje pred vsem svetom izjavili, da je KPJ «nosilka marksizma-leninizma», da je Tito «voditelj» mednarodnega demokratičnega pokreta. Sedaj je že vsem jasno, da je Wall Street tisti, ki vodi politiko Titove klike in da so imperialistične tajne obveščevalne službe, tiste, ki so dobile v visokih osebnostih Titove klike svoje najboljše agente. Jasno je, da predstavlja Titova klika za imperialiste poslednji «a tous» v svojih poskusih za zaviranje nevzdržnega napredovanja demokratičnih sil v svet i in od zgodovine že določene propasti kapitalističnega sistema. Tito je torej v teku enega leta pokazal svoj pravi obraz imperialističnega provokatorja. Zato je Tito največji sovražnik Sovjetske zveze in demokratičnega pokreta v kopici imperialističnih agentov. Da je Titova klika, skupina protisovjetskih p ovokaterjev, nam je bilo dokazano tudi v govorih Kardelja i.t Pijada v Podgorici (Titogradu), kjer sta obtožila Sovjetsko zvezo da se vmešava v notranje zadeve druge države in Ca provocira izpade proti Jugoslavijt. Kar- "(Nadaljevanje na 2, strani) so se postavili tudi Titovci, ki so začeli v svojih listih poudarjati, da je bil Rajk «pravi revolucionar» in da se mu je zgodila «krivica». Značilno je, da sta se titovska in reakcionarna propaganda tudi to-•krat začeli posluževati istih protikomunističnih in protisovjetskih krilatic, kar je razumljivo, če pomislimo da vodita isto politiko pod drugimi besedami. Vsekakor pa nam izključitev Rajka dokazuje da skušajo imperialisti ustvariti po vseh državah ljudske demokracije neko notranjo opozicijo v Komunističnih partijah, da bi pridobili pozicije, ki so jih v štirih letih po vojni izgubili z razkrinkanjem svojih odkrito reakcionarnih agentov. Zadeva Rajka nam tudi v veliki meri pojasnuje stališče Tita in njegove vojaške ter policijske diktatorske skupine. V vsaki stvari je tudi Tito posredno ali neposredno vmešan Vsak udarec, ki ga dobivajo nacionalistične in trockistične sile v državah ljudske demokracije je istočasno udarec Titovi tolpi, ki je skušala in še vedno skuša ustvariti v mednarodnem delavskem in demokratičnem pokretu opozicijo proti Sovjetski zvezi, t. j. proti socialističnim silam. Tudi primeri Kostova na Bolgarskem. Koči Džr-d,e’a v Albaniii ;n sedaj Rajka na Madžarskem so nam v dokaz, da bo Titova razbtjaška politika v prid imperializmu propadla prav tako kakor je propadel pred drugo svetovno vojno poskus Trockega. Buharina, itd Sedai nam ie tudi iasno. zakal ie lani ameriška vlada stavila na razpolago z.a «boj prot1 itorti'in'zmu v vzhodnih deželah« več «rilnard dolarjev. S temi milijardami so podkupili nekatere vidne funkcionarje v demokratičnem pokretu. da bi ponovno prišli na oblast v deže-•ah ljudske demokracije stari reakcionarni krogi, vdinjani imperializmu. Vsi ti poskusi pa bodo propadli, kakor so propadli Kostov. Džodže in Rajk. Propadli bodo, kakor bosta. propadla Tito In njegova protisovjetska tolpa. MU Ni POMAGAL. — Francu Jožefu je slutil, ki ga ie bil zadovoljen. Mussoliniju je služil in se je pohvalno držal. Aireyu je služil in vse je bilo «dobro». Tik pred padcem pa je služil tudi jezuitskemu listu «Giornale di Trieste». ki izrabila vsako priliko Za protikomunistično propagando. Sedaj pa je šel v pokoj. Tolažil se bo. da si ca je zaslužil in da je opravil «tu svoje». Kljub temu pa mu bodo ostala grenka usta. Jokal se bo, k e» mu ni uspelo zadržati majajočega se stolčka, čeprav je poklical na Pomoč svoje italijanske somišljenike. Ti njegovi italijanski somišljeniki, katerih glasilo ie «Gioì-naie di Trieste», pa mu niso pomagali, marveč škodovali. Tako je končal svojo župansko kariero «Stari zajec». Vse je šlo rakom žvižgat. Dejal je, da bo «Komin-jormu razil betico» in ga je pa Kominform naučil kozjih molitvic. Pohvalil se je, kako je ulit za župansko mesto in zgoniški občani mu niso verjeli (nehvaležneži, kaj?). Sedaj je najboljše, da se loti pijače. Pravijo, da se v vinu naide uteho. Vsaj to mu privoščimo. «DEMOKRACIJA« SE JE VSTELA. — Posebna izdaja — prav, za prav ni nič posebnega njihova izdaja, ker so taki izdajalci 2e od zdavnaj poznani, v naših krajih — je vriskala od veselja. Napovedovala zlom «fratelančne spake» in se je izkazalo, da je ta «fratelančna spaka» kaj hudo oplazila te slovenske odpadnike. Toda najbolj čudno se nam zdi da je «Demokracija» podpirala «neodvisno» listo v Dolini. Zakaj čudno? Čudno zaradi tega, ker je že vrabcem na vsaki dolinski strehi znano, da je dolinska «neodvisna» lista odvisna od italijanskih šovinistov, ki se po Ustih bahajo, da so velo v popolnoma slovenski občini dobili glasove. Draga okoli «Demokracije», kje je vaša toliko opevana obramba «slovenstva»- Zakaj podpirate liste, ki so izraz italijanskega šovinizma? Ali je to ukaz od zgoraj? Ali pa je to vaša naravna obleka? No, kako boste opravičili to svoje stališče pred volivci? Za nas vse to m čudno. Mi smo vedeli, kaj ste vi. Zal nam je samo to, da je nekaj Slovencev nasedlo vaši volivm provo kaciji. Polagoma pa se bodo tudi oni zavedli. KAKO SO OBVEŠČENI Ali: Kako pitajo jugoslovansko javnost, da bi blatili Komunistične partije V. svetu. «Ljudska pravica» ni veki list, marveč pamflet. To kar si ne upa objavljati «Primor-ski dnevnik», ki je V svoji podlosti, kolikor toliko še vedno nekam sramežljiv si upa objavljati «Liud-ska pravica». Najbrže so se v uredništvu tega protikomunističnega lista našli ljudje, ki si mislijo: «Jugoslovani so vsi bedaki, pitamo jih lahko z vsakim govnom, ki ga telasti najpodlejši reakcionarni list». In zato dajmo ga! Ali veste torej, kaj piše to papirnato govno? «Da je bila borba za priključitev Trsta Italiji največja odlika». Kdo je to rekel? Ali ste naivni, dragi bralci. Vidali, da, Vidali je izrekel te besede, ki so kakor nalašč skovane za «Ljudsko pravico». Ne bomo omenjali drugih bedarij, ki jih je objavilo trobilo ljubljanskih protisovjetskih krogov, ker jih je toliko, da bi se vsak Tržačan zgrozil celo Babičevec. Mi vprašamo gospode okoli «Ljudske pravice», naj nam prinesejo dokaze, da je te besede izrekel tov, Vidali Si mislite, kakšen naslov, bi imel Primorski dnevnik, če bi bile te besede resnične? Najmanj na 36 stolpcev Zakaj torej ■ni tega objavil «Primorski dnevnik»? Zakaj vprašamo i ljudi «okoli» ljubljanskega pamfleta. S tem svojim tiskanim govnom dokazujete, da smatrate vse Jugoslovane navadne ignorante in idiote, ki mislijo samo s Titovo glavo kakor so pred vojno natolcevali, da so Nemci in Italijani mislili s fuehrerjevn in du-cejevo glavo. Mi vemo, kdo pošilja vse te «vesti» v Ljubljano poznano tudi človeka, ki prireja te «vesti» za ljubljansko javnost. Naj si oba zapomnila, da sta za nas navadni politični vlačugi. IN ZOPET FABIANI Pred tedni smo klicali na odgovor urednike «Primorskega», naj nam dokažejo, da je firenški komunistični župan izrekel besede «ker bo zmaga vidalijevcev pospešila povrnitev Trsta Italiji». V svojem odgovoru so uredniki «Primorskega» dokazali, da so brez časti, ker so morali priznati, da napisali laž. Isto laž je napisala «Ljudska pravica». Zahtevamo da nam ta ljubljanski pamflet vse to dokaže, ker ga bomo drugače smatrali kot glasilo političnih prostitutk. Videli bomo če bodo ti ljudje ki imajo toliko poguma v blatenju, komunističnega pokreta v svetu, imeli vsaj toliko sramu da nam bedo odgovorili na naše vprašanje. Vemo pa, da bo do vsa stvar zelo težavna za te ljudi brez časti, za te imperialistične agente, za te zaklete sovražnike Sovjetske zveze. Kako naj nam pač odgovorijo, ko ne sme jugoslovanska javnost zvedeti. da je večina tržaških Slovencev na strani Sovjetske zveze in demokratičnega pokreta in da ie temeljito brcnila tržaške agente Titove bande? BABIČEV BES Babičevci so besni, da Je joj. «Zmaga» na volitvah jim je dokazala, da predstavljajo v Trstu ničvredno skupinico političnih broodo-lontcev, ki se jih vsak pošten člo-vek izogiba. Zato pa krožijo po mestu in podeželju, da bi dvignili vrednost svojih delnic. Pravijo, da e to njihov trenutni neuspeh da se bo še vse popravilo in da je „stalo «jedro», ki bo «v kratkem» pritegnilo demokratične množice. To «jedro» plačanih aktivistov in poklicnih provokatorjev, na j bi bil torej «magnet». Vsekakor . so to prazni izgovori, ki ne morejo spremeniti dejstva in ki ne morejo zaustaviti razkroja. ES POVZELI AGITACIJO UPOKOJENCEV Odgovorne oblasti molčijo Okrajna zborovanja upokojencev - Postavljeni sa okrajni zaupniki - jJrodstavniki tržaških upokojencev se bodo kot opazovalci udeležiti kongresa CGIL v Rimu Odbor zveze upokojence Enot- nečloveškemu položaju, v katerem n ih sindikatov, je na seji. ki je bila preteklo soboto sklenil, da povzame in obenem zaostri sindikalno agitacijo vseh upokojencev. Do tega sklepa je prišlo zaradi popolne brezbrižnosti Vojaške uprave in ostalih upravnih organov, ki niso do danes izvedli skrbstvenih predlogov, ki so jih še pred meseci postavili Enotni sindikati V i........ . Ni glasoval ker je volivna komisija v Nabrežini ugotovila, da je... umrli predlogih je med drugim vključena postavka glede finančnega prispevanja od strani oblasti za povišanje pokojnin do vsote 10.000 lir mesečno. Na sedežu Enotnih sindikatov se stalno prijavljajo za vpis zborovanja upokojencev. Kot zaključek pa sg ho vršilo splošno zborovanje, ki bo obenem najvidnejša protestna manifestacija proti se, po krivdi odgovornih organov, upokojenci še vedno nahajajo. Na seji 3e bi10 nadalje sklenjeno, da pošlje Zveza upokojencev dva delegata na kongres upokojencev CGIL, ki bo 5 julija v Rimu. * * » Na sedežu Enotnih sindikatov se stalno prijavljajo za vpis vedno novj člani. Upokojenci, ki se niso še vpisali naj se čimprej prijavijo v. ulici Imbriani 5-1. (soba 4) od 8.30. do 12.30. in od 15.30. do 19. ure dnevno. * * * Za neslednje okraje poslujejo okrajni sindikalni zaupniki, do katerih se lahko obrnejo vs[ upokojenci. ki se niso še včlanili v E-notng sindikate. Za Sv. Ivan pri Mafiji Sauli -PD «Škamperle». Za Skedenj, pri Francu Sila, Skedenj 118, in pri Antonu Vouk,, ul. Panebianco 256. Za Sv. Jakob, pri Karlu Parola, ul. Orlandini 44, in pri Mariji Francesconi, Campo S. Giacomo 2. Za Greto in Rojan pri Francu Devetak, ul. Cisternone 8U (Grfcta) _________________________________I Vabimo vse one, ki jim Je bila odvzeta volivna pravica zaradi svojčas storjenih navadnih ali političnih prestopkov, da se javijo pri Osrednji votivni komisiji v Domu pristaniških delavcev IIL nadstr., zaradi važnih sporočil. PROSLAVA ŠTIRIDESETIH ŽRTEV V RIŽARNI ZGODOVINSKI DNEVI RESEN OPOMIN sovražnikom človeštva 12-letni Cebukc Milko Iz Opčin, marljivi raznašalec «DELA». Razprodala po 40 izvodov našega lista Dne 22. junija -1944 je nacistična zvgr ponovno zadivjala nad tržaškimi antifašisti. Ta dan so zavratno umorili 20 Slovenk iz Trsta in tu- ! okolice ter 20 Italijanov. Njihova trupla so zažgali v zloglasni Rižarni pri Sv. Soboti. V sredo so se, kakor vsako leto, j demokrati poklonili spominu 40 žrtev nacifašlzmu. Proslavo so sporazumno organizirali AS1ZZ, Zveza bivših političnih preganjancev i in Tržaški odbor partizanov miru. Žalni sprevod v katerem so nosili številne vence je krnil v večernih urah iz Garibaldijevega trga do Rižarne. Na kraju kjer je na tisoče antifašistov izgubilo življenje, je ot- Okrajna zborovanja upokojencev Sobota, 25 junija ob 19. uri Skedeni. v Ljudskem domu. Ponedeljek, 27. junija ob 19. uri za center, v K.K. «Tomažiču, ul. Leo 7. Torek, 28. junija ob 19. uri za center, v K.K. «Oliva», ul. Trento 2. Petek, 1. julija ob 19. uri Sv. Jakob, v K.K. «Rinaldi», ul. Montecchi št. 6. Tajnik ES zveze upokojencev dr. žbogar-Brocchi bo podal izčrpno poročilo o položaju upokojencev in predlogih za skrbstvo, ki so bili predloženi tukajšnjim oblastem. Priroča se vsem upokojencem da se udeležijo zborovanja in obenem obvestijo še druge. V zadnji številki smo pisali o nečloveških metodah, ki se jih je pretekli mesec poslužiia policija na račun tov. Strajna iz Doline, danes — na žalost opisujemo nov nezaslišan in krivičen postopek «najboljše na svetu»... s 40 letnim tov. Gallo Francescom stanujočim v ulici Corridoni. Tov. Gallo se je dne 10. t.m. slučajno nahajal v ulici Barriera, kjer je naletel na večjo skupino ljudi. Približal se ji je in zagledal dva civilista, ki sta peljala nepoznanega človeka, ki je bil ranjen v oko. Civilista sta ranjenca spravila na policijski avto, nakar je eden izmed njiju stopil k tov. Gallu ter mu dejal, da je agent civilne policije ter da mora z njim. Tako so tudi njega potegnili na policijski avto, ki je takoj nato krenit proti glavni bolnici. Tu so ranjenca pustili, Galla pa so peljali na policijsko postajo v ulici Caprin. Na policijski postaji so ga takoj vprašali, zakaj je nagovoril neke mladince naj pretepejo' nekatere člane MSI. Gallo je začudeno odgovoril, da mu sploh ni znano ničesar. V tem hipu se je eden izmed številnih policistov obrnil k ostalim ter jim dejal: «Predstavljam vam tovariša». Nato pa se je začelo zasliševanje na način, ki je v marsičem podoben zasliševanju tov. Strajna. Začeli so ga klofutati in ne- Mačkovelj in Prebenega prišli, da oddajo svoj S1AU Za slovenske otroke nimajo dvorane Običaj je, da se vsako šolsko leto zaključi s slovesno mašo in šolsko prireditvijo pri kateri nastopajo šolarji sami. Tudi letos se je šolsko leto zaključilo na isti način, toda ne za vse šolarje enako.. Šolske oblasti so ponovno dokazale svojo šovinistično pristranost. Učenci in učenke slovenske šole v ulici Scuole Nuovq (Sv. Jakob) nis0 inceli za svojo prireditev na razpolago za to primerne dvorane, marveč so jih, dobesedno povedano, natrpali v ozko in temno dvorišče šolskega poslopja. Na tem dvorišču je bilo potisnjenih par sto o-trok. Lahko si predstavljamo, kako je uspela šolska predstava, kljub temu. da so se slovenski učenci vestno in z navdušenjem pripravljali za zaključni nastop. Starci pa so morali stati na hodniku od kjer pa se skoro ni videlo prireditve. Ob takem, za slovenske otroke poniževalnem prizoru, se ie prisotnim materam stisnilo srce od žalosti. Od leta do let? -e vedno v večji meri zapostavljalo slovenski otroci. D očim so imeli lahsko leto prireditev v telovadnici v ulici della Valle, so jih letos strpali na dvorišče. Pri tem pa vprašamo učiteljstvo, ki je na tej šoli nameščeno, zakaj ie dopustilo, da se z našimi otroci tako poniževalno postopa? Sicer ni čuda. Belogardistični učitelji, ki nimajo s slovenskim narodom nič skupnega, so pač, kot zvesti hlapci imperializma, na taka ponižanja molčati. Vse tp v znaku... zapadne demokracije! IZ LOGA : Podle metode Naša vasica Log pri Ricmanjih, je mirna in se le redko kdaj sliši kaj o nas, še manj pa se mi sami oglašamo, saj se naše življenje razvija v vsakdanjem delu in si torej želimo mir in medsebojno pomoč v potrebi. Upravne volitve so pa tudi v to malo vasico prinesle živahnosti, ugibanja in pogovorov. Vendar je ostalo vse mirno, saj vendar poznamo svojo pravo pot, ki smo se ie v nedeljo tudi krepko držali. So pa volitve nekaterim le zmešale glave in bi radi zasejali v našo skromno vasico prepir, razkol in končno sovraštvo: Tega pa mi nočemo, ampak bomo vsak tak poskus že kali zatrli. Tov. Senica Apolonija mati v borbi padlega partizana, skrbi za svojega vnuka, siroto brez očeta in matere. Šestletni otrok je sedaj v koloniji v Portorožu. Pa ti pride tik pred dnevom volitev k tov. Senici gospa Pregare Ivana z zahtevo, da mora tov. Senica glasovati za babi-čevsko zvezdo, sicer ji bo odvzeta že itak malenkostna podpora po sinu, ki je svoje mlado življenje žrtvoval za nas vseh. Vrhutega pa je objestna gospa zagrozila, da bo bedni otrok izključen iz mladinskega degna, V Postopka site Babičeve izzivalke ne bomo kritizirali, to prepustimo čitateljem. Njej sami želimo pa ja -ut uti Jim ep ‘i;epar.od ouabC ut ous trigantom med nami ni mesta. Torej: ali se naj spravi izzivati, kamorkoli ali pa naj spoštuje sovaščino. VAŠČANI KAJ BO REKEL ŠEF CIVILNE POLICIJE? D0 KRVI SO GA PRETEPLI kateri so mu celo pljuvali v obraz. Nato so ga odpeljali v neko sobo. Ko je vstopil v sobo je dobil od nekega agenta dve tako močni klofuti, da se je zgrudil na tla in sledile so Se brce. Takoj za tem je stopilo v isto sobico še več agentov, ki so naravpost tekmovali med seboj s pretepanjem ubogega tovariša. Ko so čez nekaj časa prenehali s pretepanjem — in se je njihovo zasliševanje končalo — je eden izmed agentov zgrabil krvavečega tov. Galla za ovratnik ter ga vlekel protj celici. Ostali agenti so se zvrstili v kordon in ponovno tepli ubogega Galla s pestmi, tako da mu je močno tekla kri iz nosa in ust. Med tem mu je eden izmed policistov zadal s pestjo tak udarec, da ga je ranil. Na rani je razvidno, da je ranil s prstanom, ki Pa je moral biti zelo velik. Na vhodu v celico mu je spremljajoči policist zadal še eno močno brco, ostali pa so pljuvali na nesrečneža. Ponoči je neki inšpektor stopil v celico, in videč vsega okrvavljenega, je ukazal policistu, naj prinese vode ter ga umije. Ukazal je oprati tudi okrvavljèn robček. Kmalu zatehn so tov. Galla prepeljali v bolnico zaradi ran, ki jih je zado-bil pri «zasliševanju». Naslednje jutro pa so ga prepeljali v Jezuitske zapore. Po štirih dneh so ga postavili pred Zaradi filma "Ninočka" prejeli 4 mesece pogojne kazni Včeraj se je vršila pred tržaškim mišljenju demokratov. Zaradi tega sodiščem so£na razprava proti tov. - *- J " v~ ----------11 Pertot Francu, Rudoltu Grgiču in tov.Cj Veri žužek iz Nabrežine ki so bili obdolženi, da so podpisali grozilno pismo naslovljeno na Josipa Terčona, lastnika kino-dvorn-ne v Nabrežini. Dogodek, ki je dal povod za sodni postopek proti navedenim tovarišem pa se je dejansko vršil takole: Dne 2. februarja so omenjeni tovariši v svojstvu predstavnikov nabrežinskih demokratičnih organizacij naslovili na Terčona dopis, v katerem so mu sporočili, naj se ne predvaja v Nabrežini zloglasni protisovjetski film «Ninočka», ker je vsebina istega odkrito protiljud- ska m protisovjetskega značaja ter hi to izzvalo pri prebivalstvu splošni odpor in ogorčenje. V tem smislu sta se tov. Pertot in gospod Terčon naknadno tudi sporazumela in je slednji pristal na to, da se film ne bo predvajal. To so obtoženi tovariši tudi povedali na sodni razpravi. Obrazložili so obenem smisel besedila o katerem govori obtožnica češ, da «so hoteli zabraniti predstavo». To 'ni bila ni-kaka grožnja marveč dejstvo, da bi tovariši prepričali prebivalstvo, naj se ne udeleži predstave. To je tudi tav- Rert°t že Obrazložil g. Terčonu v Pteku skupnega razgovora. Na razpravi je nastopil kot priča Terčon, ki je povedal o razgovoru s tov. Pertotom kateremu je priznal da je film nasproten se je obvezal, da se bo pogovoril z drugimi osebami v smislu, da se film ne bo predvajal. Javni tožilec je zahteval za vse tri tovariše zaporno kazen 4. mesecev. Branilec odv. Zennaro je poudaril, da se je Terčon sam prepričal . o utemeljenosti, da se film ne bi predvajal. Obtožilne besede pa nimajo nikakega smisla, ker že je prišlo do medsebojnega sporazuma. Vsled tega naj se bo obtoženci oprostijo. Kljub temu pa je sodišče obsodilo omenjene tri tovariše na 4 mesece pogojne zaporne kazni, ki se jim ne vpi$e v kazenski list. Predsednik Falchi, javni tožilec Rosano, sodni zapisnikar Neri. Branil je odv. G. Zennaro. Tra proces je imet edini (n docela očividni politični namen, da ponovno postavi pred sodišče naše aktiviste, posebno sedaj !:o je bila zmaga demokratičnih sil na volitvah docela neizpodbitna. Mednarodni mladinski tabor Mednarodna zveza demokratične mladine organizira III mednarodni mladinski tabor, ki se Do vršil od 27. junija do 2. oktobra na Piani della Madonnina-Cogoleto (Genova). aborenje po razdeljeno na tedenske izmene. Z v pisovanja in pojasnila pri vodstvu ZAM, trg Ponterosso 6, II. zavezniško sodišče pod obtožbo, da je pretepel nekega člana MSI. To sodišče Pa je odredilo, da ga bo sodilo navadno sodišče, nakar je bil zvečer izpuščen na začasno svobodo. Pred odhodom iz policijske postaje v ulici Caprin je moral pod pritiskom groženj podpisati neki zapisniki, ne da bi vedel kaj je bilo na njem napisano. Tov. Gallo je pokazal tudi okrvavljeno srajco, katere sliko je objavil tudi list «11 Lavoratore». Primer tov. Gaila kakor tudi tov. Strajna nam zadostuje, da si ustvarimo jasno sliko o načinu postopka nekaterih «čuvarjev javnega reda». Pred nekaj dnevi je Sel tov. Gallo v glavno bolnico radi zdravljenja noge — kar je posledica tipičnega «zasliševanja» — in zahteval tudi zdravniško potrdilo. V bolnici ga je sprejel neki dr. Parlato, ki pa mu je bilo vse drugo mar, le to ne, česar ga je prosil tov. Gallo. Dični gospod dr. Parlato ga je nagovoril rekoč: «A, tl sl komunist, infojbator D’Artenc!» In — ker mu to še ni bilo dovolj — je kar iskal žaljive besede, da čimbolj očrni Galla pred prisotnimi uslužbenci bolnice... Se zdaleka pa se ni zmenil za to, kar bi morala biti njemu — in vsem zdravnikom — poglavitna naloga, namreč, da bi v svoji samaritanski in službeni posel ne vmešaval špeku-lar.tske politike. Iz njegovega obnašanja bi sledilo, da je zelo podoben onim zdravnikom, ki so ob prihodu fašizma odrekali yfakO|,zdravniško pomoč antifašistom. Tov, Gallo pa je ob tej priliki počepnil v uho... dr. Parlata nekaj. Rekel mu je. da je v Italiji 8 milijonov ljudi, ki so lani volili za Garibaldijev znak, in ti so vsi sovražniki zdravnikov, znanih zaradi svojih dejanj že izza časa fašizma In tudi onih, ki se prav lepo... obnašajo v letu 1949. voril proslavo' tov. Postogna, ki je v uvodnih besedah počastil spomin 4Q antifašističnih mučenikov. Sledili so tov. Marina in tov. dr. Zbogar-Brucchi, ki je zastopal Tržaški odbor partizanov miru. Kot zadnji jc proslavi! spomin antifašističnih žrtev tov. Gasparini, Povdaril je, da bi se morali tega dne spominjati vsi, ne glede na politično pripadnost. Dejstvo pa je, da ga večina časopisov sploh ne omenja. Nešteto ie bilo izdajalcev, ki so sodelovali z nacisti in fašisti ter ovajali antifašiste. Prav ti ljudje se danes prosto sprehajajo po mestu, dočim se še vedno vlači po zaporih dosledni; borce proti fašizmu. Z c sam spomin na brezštevilna grozodepstva bj moral zadostovati, da bi se končalo s podžiga-'njem novega sovraštva napram gotovim slojem. Ob zaključku je tov. Gasparini povodaril,. da so njegove besede miroljubne toda ostre Za one, ki š.e vedno kričijo in podžigajo novo svetovno klanje. Govorom je prisotna množica sledila z ganotjem. Marsikatero oko se je zasolzilo, marsikatero lice se je orosilo od solza žena, mater in svojcev onih, ki so v Rižarni darovali svoja življenja za srečnejšo bodočnost vsega človeštva. Te solze naj služijo v oponlm vsem tistim, ki si še danes želijo nove vojne, novih žrtev in prelivanja krvi. ZA POKRET »Demokratične solidarnosti" Za pokret demokratične solidarnosti so prispevali: Zok Oreste lir 300, Sosič Ferd. 150, Marson Mario 200, Na-brgoi Emilio 150, Sosič Mario 150, Da-nev Karlo 150. 26. 6. 7868 se je rodil M. Andersen Nexoe znameniti sodobni danski pisatelj. Svojo mladost je preživel v skromnih razmerah ter se je * veliko vztrajnostjo dokopal do izo-brazbe ter v kratkem izpričal sv0* jo pisateljsko nadarjenost. Zaslovel je z velikim romanom iz proletarskega sveta «Pelle zavojevalec». V tem romanu je opisal Pot delavskega otroka preko rokodelca in delavca v Kopenhagcnu do voditelja v proletarski borbi. Andersen spada med najvidnejše prest" stavnike današnje proletarske u-metnosti. 26. 6. 1919 je bil sklenjen Versajski dogovor, ki je bil podpisan dva dni kasneje. 26. 6. 1941 so se vršili masovni poky ljl Srbov v Južni Hercegovini. 27. 6. 1945 je dobil Josip VisarionoviC Stalin najvišji vojaški naslov generalissima Sovjetske zveze. 28. 6. 1914 je Gavrilo Princip izv# v Sarajevu atentat na avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda- 29. 6. 1586 je umrl v pregnanstvu ? Nemčiji prvi slovenski pisateU Primož Trubar. 29. 6. 1791 se je rodil italijanski PcS* nik Giacomo Leopardi. (( (R A 1> I O Tj) Ne moremo obljaviti tedenske** programa postaje Trst II, ker 5č gospodje, ki so tem nameščeni, n‘s° smatrali za potrebno, da nam P*0, gram dostavijo, čeprav smo ji*1 v tem tednu že večkrat naprosili- Čitateljem «Dela» prepušča"1” vsak komentar o odnosih upr*'4 radia Trst II.'do našega lista. IZLET ZAM V VIDEM V nedeljo 26. junija sc vrši v Vidmu pokrajinski shod mladine, organi*' ran v znak protesta proti odloku Scel" be, ki je prepovedal Italijanski ml*' dinski zvezi (Alleanza giovanile d'Italia) zborovanje 100.000 mladincev Rimu. Ob tej priliki organizira ZAM I***1 v Videm, kjer se bo udeležila man1' festacije. Vpisovanja se sprejem*)0 pri vseh sektorskih odborih. Zbirališče udeležencev ob 6.30 8,1 zjutraj pred Glavno postajo. Na volivnem sedežu v Sesljanu VAŽNOST SPORAZUMA MED ES IN CGIL SKUPNA BO BORBA PROll SKUPNEMU SOVRAŽNIKI) V teh štirih povojnih letih je tržaško delovno ljudstvo, večinoma včlanjeno v Enotnih sindikatih. vodilo težko junaško borbo proti silam razreda izkoriščevalcev. Zalibog pa ni bil položaj delovnih slojev nikdar preveč ugoden. Delovnemu ljudstvu so se zoperstavljale v tem razdobju vse organizacije delodajalcev, upravne oblasti. Vojaška uprava, policija, to je vse nazadnjaške in delavstvu sovražne sile, katerim sg je pridružila šq tukajšnja Delavska zbornica. Potom številnih borb, ki so jih tržaške delovne množice vodile z veliko požrtvovalnostjo so dokazale visoko razredno zavest in odločno voljo napredka, pridobile so si vsestransko priznanje Mednarodne sindikalne zveze (n pohvalo delavcev drugih držav. Vendar pa ge je več važnih borb tržaškega prò-1 bodisi za Enotne sindikate kak^ lolnriata 7,n m p vdrt a in nnondhetlZi tudi 7a CCrIT... n V n bi ostali Še ^ . V članku pod naslovom: «Pomoč EPP in obnova italijanske industrije» smo v zadnji številki obdelali one ugotovitve Ul. kongresa za zunanjo trgovino ItaVje, ki se nanašajo na proizvajalni proces italijanske industrije. Vsaj tako zanimive pa so kongresne razprave, ki nam odkrivajo vplive ERP.a na italijansko zunanjo trgovino, s katero se bomo seznanili danes. V svojem otvoritvenem referatu je Togni, predsednik zavoda za zunanjo trgovino, govoril o vplivih ERP-a na italijansko zunanjo trgovino. Potrdil je, da je ERP izzval znaten in umeten premik tradicionalne usmerjenosti trgovinske izmenjave in v l. 1948. pomembno skrčenje uvoza surovin in virov energije. Izvoz je sicer po svojem obsegu narastel, a se po vrednosti znižal za 15 odstotkov. Zaradi-umetnih pogojev, ki bodo prej ali slej izginili, se je zmanjšala tudi izmenjava z gospodarstvi, ki se z italijanskim dopolnjujejo. Na povečanje kupne moči notranjega trga ni misliti. Zaradi tega je izredno važno vprašanje zunanjih tržišč, ki jih je treba po mnenju p. Tognia iskati v vzhodni Ev-rogi, Bližnjem in Srednjem Vzhodu, pa tudi v Afriki. Vendar se pri tem boji represalij s strani ECA (Uprave za gospodarsko sodelova- Ovire naravnega razvoja italijanske zunanje trgovine nje), nadzorstvenega organa ERP načrta. Poziva namreč merodajne, da naj bi nabavice, izvršene v drža. vah, ki ne sodelujejo pri ERP-u, ne povzročile znižanje količin, ki jih je odobrila, nakazala ECA. Prof. Da Maria meni, da je potrebno razpravljati predvsem o učinkih sedanje obnove italijanske zunanje trgovine in kako se ta obnova lahki izvede v okviru ERP-a. Opozarja na začasni značaj pomo, či po ERP-u in se hkrati sprašuje kakšen bo položaj nacionalnih gospodarstev po l. 1952, ko bo pomoč prenehala. Ugotavlja, da je bila trgovinska bilanca za I. 1948 pasivna za 250 miliard lir. Sledi analiza sestave uvoza in izvoza, ki ju primerja z l. 1947, in preide končno na obravnavanje ukrepov, ki jih je treba pripraviti za konec ERP-a. Po njegovem mnenju je treba: 1. del evropskega uvoza iz dolarskega področja nadomestiti z uvozom iz Vzhodne Europe; 2. obnoviti nemško proizvodnjo; 3. obnovili evrop- sko industrijsko opremo; 4. za prva leta po ERP-u uvesti regini gospodarske strogosti, ker bodo evropski viri preslabi, da b; lahko krili potrebe. Tudi prof. Lenti je prepričan, da je ERP spremenil geografsko strukturo italijanskega prometa s tujino. Prof. Di Fenizio pa je obravnaval argentinsko . italijanske trgovske odnose in smatra: 1. da je Argentina odlično tržišče za italijansko kovinsko industrijo in 2. da ni mogoče odložiti tega vprašanja do I. 1952, ker b; do takrat lahko zavzele argentinsko tržišče druge industrije, zlasti angleška in nemška. Prof. Di Eenizio pač slabo pozna položaj, sicer ne bi mogel polagati tolikšne važnosti, da najde Italija v Argentini tržišče. Dovolj bo, če opozori, mo na zaostritev borbe med ZDA in Veliko Britanijo za tržišča, v zadnjem času posebno za argentin. ski trg. Se pred podpisom petletnega trgovinskega dogovora med Britanijo in Argentino, je vlada ZDA poslala proteste pogodbenicama in čuje se, da bodo ZDA znižale «pomoč», če bo sporazum res sklenjen. Prof. Lenti je v svojem poročilu omenil, da sta trgovinska in splošna politika v Italiji intimno povezani Njegova opomba se verjetno nanaša na odnose vlade do želja poslov, nih, trgovskih krogov, ki jim politični diktati ovirajo, kvarijo posle, Slično tendenco lahko zasledimo v zaključni liberalistični resoluciji, ki odgovarja željam izvoznikov. Resolucija namreč priporoča med drugim tudi, da naj prevzame zavod za zunanjo trgovino zopet svoje prvotne informativne naloge. Iz njegovega delokroga naj se izločijo vsa direktna vmešavanja na operativnem polju; ravno tako naj se izloči vmdfavanje državnih in poldržavnih ustanov. Potrebe po tržiščih so pač tudi za ameriško industrijo izredne važnosti, sedanja ameriška ERP «pomoč» pa predstavlja izredno občutljiv vzvod za izvajanje gospodarskega pritiska v rokah Amerike. Zaradi tega je razumljivo, da takšna «pomoč» ne more voditi nikamor drugam kakor v gospodarsko odvisnost in v dobo gospodarske strogosti, ki jih kongres za zunanjo trgovino v Milanu napoveduje po I. 1952, ko preneha Marshallov piar. letariata za mezdna in pogodbena izboljšanja končalo s kompromisom ali celo neuspehom. V teku tega razdobja se je jasno pokazala prava vloga razbijaškega sindikata, ki se baha kot sestavni del Italijanske konfederacije dela, dočim je v resnici nedvomna opora kapitalistov in igra vlogo razdvojevanja kompaktnosti delavcev tega ozemlja Tukajšnja Delavska zbornica je vedno nastopala na delavskem poljudvoumni vlogi. Najboljši dokartemu so bančna nakazila katerih slike je prinesel «Lavoratore». Ta nakazila je prejemala Delavska zbornica od italijanskega ministra policije- zloglasnega Scel-be. Izkušnje štirih let sindikalne borbe so pokazale, de se tržaški proletariat nikakor rie more boriti osamljen proti vsem tem združenim silam. Zveza delodajalcev se ie na vse zahteve delavcev vedno izgovarjala, češ da ne more sama odločati in poudarjala svojo po*-vezanost z drugimi organizacijami delodajalcev v Italiji. Od svoje strani pa so se tržaški delavci fave dali. da se ne morejo več boriti osamljeni, marveč da jim je potrebna delavska opora izven tržaškega ozemlja. Zaradi gotove politike Vojaške uprave, je gospodarstvo tega ozemlja tesno povezano z ono italijanske republike. V Trstu postojajo za delavstvo isti problemi, ki postajajo za italijanske delavce v I-taliji. Isti cilji združujejo na eni strani delodajalce, na drugi pa delovne sile obeh držav. Tržaški delodajalci so vedno vzdrževali vezi z istovetnimi organizacijami v Italiji. od katerih so tudi prejemali vsakovrstne podpore in opore. De lavska organizacija pa je te vezi pretrgala in ostala osamljena. Vsled tega je tržSško delovno ljudstvo prešlo na slabše pozicije sindikalne borbe, kar je v škodo dejanskih borbenih možnosti. Zaradi tega je nastala nujno potreba, da se sindikalne akcije E-notnih sindikatov in Itlaijanske zveze dela (CGIL) koordinirajo. Obe sindikalni organizaciji imata namreč .pred seboj istega sovražnika in iste probleme, ki jih je treba rešiti. Usodna napaka bi bila, tudi za CGIL, ako bi ostali še dalje ločeni v borbi proti istel"j sovražniku ki je od svoje str® tesno povezan po svojih izkoris valnih interesih. Iz teh razlogov ^ Enotni sindikati predlagali CU sklenitev medsebojnega Pa"j| Dne 4. junija je bil ta pakt 1 podpisan. . bjl Medsebojni sporazum, k; _)c y dne 4. junija soglasno podpisan^ Rimu, daje ES vse možnosti, , bodo vodili tržaško delovno B stvo v borbi proti delodajalcel'č. ne več osamljeno in prepuščeno dino svojim močem, temveč P° :(a. to z vso silo od strani velike ^ lijanske sindikalne organizacije, združuje milijone delavcev Pot, ki 80 io (Nadaljevanje s orehodili 1. strd delj in Pijadc, ta dva onusna. gabna in podla Titova podreP q sta v svojih govorih dovoli ) ^ povedala, da se bo Titova y poslužiia vsakršnega sredstvi , svod borbi proti Sovietrki ~ in državam ljudske demokrat■ Jas o sta povedala, da Titova m t več imeti nič skupneO' nože demokratičnim mednarodnim krstom. « Toda kar je najbolj v^"' Odgovoru Kardelja ji podlo lažnivo v „ „ vek, v katerem skuša ~~ ^fl^0,nz6' bi po enem letu ljudje vre P ^ bili — natolcevati, da ju9ns^l,:Cfi ski voditelji niso hi' pove ^ na sejo IU v Bukarešto. 1 vrabec na strehi, ve, da so ronski voditelji z osornostjo 0 fCj povabilo na sestanek. To je ’ dokaz zločinstva Titove kliW’^j potvarja dejstva, da bi vsaj nUf. rešila iz orkana, ki jo bo v k kem uničil. . egt>,'inii «•Slovenska pisana beseda, ki jeni vrednosti p malone pol tisočletjem prvič Prosčena kanila na papir, živela . Pol stoletja, negovana, ljublje-a in oblikovana ud slovenskih sve-«ntkov-reiormatorjev, kasnje tri o let skopo životarila in umira-a/malo veščih rokah, a pred °letjem kakor prerojena 131-0038(0 aPela v Prešernovi gorenjščini, ,,e_ Potem kleno in jedrnato, kri-1 ?no oklesana oglasila v Levstiku, Orano govorila v Stritarju, mehko Pola v Gregorčiču, s silo brzdana v let' CU ter se v dvajsetem sto-JU v biblijski mavričnosti razzare a v Cankarjevih ritmih — ta be-‘Cca Sc je po Arnjem bogastvu, su-aktivnosti, dinamiki, točnosti in do-«nanosti ter tvornih možnostih ovzpela v svoj najvišji vrh v w'n>l Otona Zupančiča.» ako označuje Fran Albrecht Zupančičevo besedo ob njegovim pet-esetem rojstnem dnevu, leta 1928 to nadaljuje: «A to je samo vnanji, najvidnejši uJ5160’ samo simbol... Beseda je letniku oni skrivnostni medij, °2i katerega proseva vsa poetova tia°rna osebnost- idejna in čustve-’ ter lije žarke te osebnosti v pesmi, pa ne narod od danes, ampak narod bodočnosti — prihodnja stoletja naj nas sodijo! Sicer pa mislim, da me ljudstvo laže razume, kot se zdi!». In ljudstvo ga je razumelo, razumelo in občutilo je njegove pesmi, saj mu je bil «narod najvišja instanca pri sodbi o umetnostni vrednosti pesmi», a da je čutil z narodom, je priznal sam: Naj koderkoli hodil sem po sveti, kjer je srce človeško govorilo, lahko mi ga bilo je razumeti, z njim moje vriskalo je in tožilo. Tudi življenje je hotel okusiti do zadnje kaplice, ker Predaj se vetrom - naj gre kamor hoče! Naj srce se navriska in izjoče! S svojimi pesmimi je Zupančič prvič stopil pred javnost leta 1894, ko je priobčil v mladinskih listih Vrtec in Angeljček. Toda že istega leta se je oglasil tudi že v Domu in Svetu, pozneje v mladinskem listu Zvonček, a že leta 1899 je izdal svojo prvo zbirko pesmi .Čašo opoj-večni so oni verzi, kjer se izpoveduje plaha in dobra Zupančičeva duša» (Anton Slodnjak). «Najlepše pesmi v Čaši opojnosti pa so tiste, kjer zveni glas narodne pesmi, kjer se bočijo podobe domače zemlje...» (isti). Sledile so naslednje leto «Pisanice», o katerih pravi A. Slodnjak: «Zupančičeve Pisanice... niso pomembne samo kot prva slovenska estetska mladinska pesniška knjiga...» In res je Zupančič v svojih nosli», v kateri «pretresljivi in mladinskih pesmih nedosegljiv. Komu se ne širi srce ob onih divnih, otroško nedolžnih in otroško resnih verzih v «Cicibanu»? Tu najdeš ves otrokov razvoj od Cicibana dojenčka: Ciciban se cmeri za dve mili Jeri. Hitro, hitro meh za smeh, vleci ga po vseh koteh, meči ga ob tla, pod strop, In ob steno, hop, hop, hop! Pok! - se meh razpoči, smeh iz njega skoči, vse tja do Cicibana modrijana, ki posluša očetovo uro in mu oče pove: • Ciciban, veš, to so drobni kovački božji kovački, da kujejo čas. Ali pa njegovih «Sto ugank»! Saj ne moreš se odločiti, katera je bolj življenska, katera bolj otroška... Toda Oton Zupančič bi ne bil ihtSi/i umetnik, da ni živo občutil in izrazit vseh zgodovinskih dogodkov iw.-ws-ii--- _____ preko od- trattr.ìèn'eya i&:uga. če bi hoteli vsaj , večna življenja v sloven- i)ribližno označiti zgodovinsko do- narodni življanje slovenskega naroda za do- be Zupančiča, ki se odraža v njegovih pesmih. Kako silno je čutil pritisk nemškega gospodstva pred prvo svetovno vojno, nam pričajo njegove besede: O domovina, kdor te ljubi zdaj, ljubiti mora s črnim gnevom v duši. Težko vzdušje pred prvo svetovno vojno je občutil, zavedel se je velikih zgodovinskih trenutkov, ki jih bo skoro doživljala njegova domovina in se ji zaklel: Src milijon bom razvnel, uklonil jih tvoji oblasti, raznetil v dušah strasti bom plemenite, mlade, da radovoljno zaklade najdražje pred te polože. In res odsevajo njegove pesmi vsi veseli in žalostni dogodki, vsi sončni in temni dnevi, ki so zadevali jugoslovanske narode med vojno; trdo je občutil izgubo Koroške in Slovenskega Primorja, vse tesnobe in krivice in razočaranja, ki jih Je Jugoslavija Karadjordjevičev prizadela jugoslovanskim narodom. Ob najtežjih trenutkih se je zgro- zil tako, da mu je vzelo njegov pesniški glas in je utihnil, a «oživel je spet na predvečer velikih dogodkov. In spet je bila mladina njegov kažipot», pravi J. Vidmar. «... da je stopil v leto 1941 in v katastrofalne zgodovinske dogodke docela pripravljen in zrel. Ze v tem letu so proti zimi nastale njegove partizanske pesmi, med njimi «Pojte z menoj», ki so ostale do danes v vsej partizanski literaturi nedosežne po bojevitem duhu, po sili in po identičnosti poetovega srca S srcem partizanstva in osvobodilnega boja. Zupančič je bil od prvega dne posvečen v delo Osvobodilne fronte in je od prvega dne odločno in navdušeno pozdravljal boj na življenje in smrt, brez strahu ali skrbi, brez omahovanja, z neomajnostjo in strastjo človeka, ki pozna samo svojo in narodovo častno in moralno dolžnost». Leta 1945, kmalu po osvobojenju, je izdal svojo zbirko pesmi «Zimzelen pod snegom». Z zadnjo pesnitvijo v tej zbirki «Slovo» zagotavlja: Zdaj misli so lepo mi urejene čakajo vdano, da l njimi, kadar spet pokliče čas, tovariši, prizelene med vas. Kd. Z njegovim nepodkupnim glasom je govorilo rusko ljudstvo Ob 150-letnici rojstva Aleksandra S. Puškina Aleksander Sergej e vič Puškin * 6. junija 1799 t 10. februarja 1837 In z mojim nepodkupnim glasom je rusko ljudstvo govorilo ... Puškin Puškin, genialni ruski pesnik, je ustanovitelj nove ruske književnosti. tvorec sodobnega ruskega knji. ževnega jezika. Rodil, se je 6. junija 1799. v Moskvi. Niti mati, vnukinja abesinca Hanibala, ki je prišel za časa Petra Velikega na ruski dvor, še ma. nj pa oče, Sergej Lvovič, ki je pripadal staremu plemstvu, se nista brigala dovolj za vzgojo mladega, a silno nadarjenega Aleksandra. Prav zaradi tega pa se je še z večjo ljubeznijo oklenil svoje babice in pestunje, ki sta ga vodili s svojimi vedno lepimi pripovedkami in prav. Ijicami y čaroben svet ljudske do-mišlije, da je pozabljal vse okoli sebe. Svoji pestunji, ki ga je edina zvesto spremljala iz pregnanstva v pregnanstvo in mu bila «družica v: najtežjih dneh» in, kot jo je salti nežno imenoval «golobico moja stara», je postavil v nj»n.ii (pestunji) Tatjane v «Evgeniju Onjeginu» pozneje najlepši spomenik, s tem da je ovekovečil njeno nežno ljubezen v večno lepih stihih svojega velikega umotvora. 2e v hiši svojega očeta se je sez. r.anil z največjimi predstavniki ruske književnosti ter bil priča raz. govorom o evropskih dogodkih, o boju med literarnimi šolami. V bogati očetovj knjižnici si je nabral globoko znanje. Eri sveči je na skri- O njih, ki vedrijo v 7 rstu Kopičenje bogastev in vzdržujeta na oblasti, ki se izkoriščanje bližnjega jih je tako krčevito tiščijo 2U " naroda, oplojajoč jo, preoDra-neij- V0(*eč j° k globlji in popolilo! ^ove®ki zavesti. Njen globoki ranji pomen je med vsemi pi-til » sveta najintenzivneje občuje Flaubert; med Slovenci Zupan- fVoitm ?UPa,1ČiČ jC l,mrOMUJ.S. t»UIrn se davno premintifim prlja- iz state ljubljanske pufetat- lzrazit vseh zgodovinskih j*- Jos‘PU Murnu, Dragotinu ,*vojega naroda. Zašli bi L’ „lvanu Cankarju, étti*- gjStSkri stiri narodu! Skrjančki, polja, cvet, to bil je vaš poet... Je vzkliknil Zupančič ob grobu a .ran° umrlega prijatelja Murna, tudi 6 besede veljajo v polni meri za njega samega. ajrn° besedo Josipu Vidmarju, 0rl5»a-m kot Poznavalec Zupančiča življenje tega našega duhovne-88 Prvaka. .^g°vo dolgo življenje je pre-ln skromno po zunanjih do- frosto roh|klh' Rojen leta 1878 Jr. ^venske zemlje, v L- ,V!nici. je dovršil ju Jub,5ani in univerzo na Duna-«vojtj študijskih pariz na južnem v belokranj gimnazijo bivanjem 11 ter na letih in med v Nemčji, v svojih poto-Vljer Evropi od Skandina-skn w Italije, se je seznanil z evrop Zlk ltei ^ttbljat ''e*® 1910 preblva stalno v •»estnt ’ >iih Po Evropi literaturo in z evropskimi je-» V zaposlen spočetka kot tUrjT‘5 arbivar, nato pa kot drama-■* * n upravnik Narodnega gle-v novi Jugoslaviji je bil *>lišča «ot *t'ano ( 1915). izbor dote-da B ,.'rk, razen otroških: «Mia-(lfl2g) a>’ (1920), «v zarje Vidove» iti «?;’ ' kev 8 I9V:. «Pojem, kar čutim, z ttjtm ,em ’*šel iz naroda, čutim v‘šja mil1 zanì- Narod je res naj-s anL'a Pi j sodbi o umetnost. le bij "j' posebno še pri Slovencih tak za svojega življenja kot Tvrdka Parisi «Baroni, baronice in barončki so se kretali po prostorni hiši, ne da bi me bili sploh opazili. Kmalu sem se naučil — enak senci med živimi telesi — nositi jim časopise, pošto, velike šope cvetic, zavoje in zavojčke,... zaustaviti se pred zasebno «hišo» gospodarjev, da se popravim da pogledam čevlje pretino vstopim v ono svetišče, kjer niso bile moje stopinje nikoli dovolj neslišne, da bi ne izdajale moje navzočnosti; da vstopim tja, kjer so v aureoli svojih - pozlačenih okvir, jev s haldnimi o črni’ zrli name baroni, cesarji in toliki drugi neznanci...». «Cas je mineval in privajenost ga blaži. Kaj kmalu se privadiš odpirati vrata gospodarjeve kočije in sključiti se v suženjskem poklonu, predpisanem vsem nameščencem.... življenje se je razvijalo v dvornem ozračju — ceremonialno in tlačeče birokratično — prav kakor pri Habsburžanih... uradniki so morali občevati z delavc, v skladiščih mrzlo, lakonično, če so si hoteli ohraniti pravico do nadalj-nega žizljenja v onem svetu, kjer se mora mož trde hrbtenice Sesto izprevrečj v brezvretenčarja...» Barone Parisi Taka so bila deset in desetletna opažanja dečka, ki je osivel v službi baronov Parisi. Neki drugi uradnik se je 12 let upiral ponižujoči servilnosti, dokler ni bil z zapostavljanjem v napredovanjih prisiljen kloniti. Ves ustroi življenja in dela je bil do potankosti najstrož. je usmerjen v popolno gospodarrje- vo korist; zato so sprejemali v službo najraje mald-če z nekolikimi razredi srednje šole; zato so morali uradniki izpolnjevati svoje snanje, a le v toliko, v kolikor je zahtevala potreba pravilnega in do-bičkanosneua razvoja dela; zato je moral uradnik tudi v svojem zasebnem življenju delati «čast» hiši baronov Parisi; zato je moral mladenič imeti dovoljenje gospo, darja, da je mogel združiti se v zakonu s svojo izvoljenko: zato... naštevati bi mogli še dolgo vrsto. Avstrijk ih cesarski družni Habsburžanov . nadvse zvesti baroni Parisi so ohranili svoje baronsko veličino tudi v drugi državi, pod drugo, kraljevo rodbino po prvi svetovni vojni. Svojo dotedanjo «zvestobo» do bivše Habsburške dinastije, so tedaj posvetili Savojski dinastiji, kakor se jo kmalu pozneje posvetili Mussoliniju... Kljub številnemu uradništvu je točno stanje tvrdke poznal izključno le gospodar sam; le on sam je prejemal točne preglede vseh poslov. Kakor vsi špekulanti, so tudi baroni Parisi delali izredne dobič- ke ob vojnih vihrah. Mussolinijeva imperialistična yojna v vzhodni Afriki je močno založila blagajne, nič nič manj tudi egiptovski bomba te. kom druge svetovne vojne. Toda močno je razburil, gospode barone novi veter, ki je zapihal po drugi svetovni vojni in preplašenost barona gospadarja . ki je v maju 1945 nikakor ni mogel skriti niti pred svojimi podrejene! — se je kaj malo ujemala z niihovo dotedanjo veličastnostjo. No, tudi topot se je sreča milostno nasmehnila modrokrvni gospo-di. Toda kukink«Muftì sonelriino. rali spretatati gosji oda barona, ko je pred časom kakor nekoč, z vso svojo veličino gospodarja in barona stopil v prostore svojega sedeža v Pragi, a ga je na stopnišču pred zbranim uredništvom sprejel po vseh pravilih vljudnosti star, zaslužen uslužbenec z besedami: «Pogrešil ste hišo, spoštovani gospod; gotovo ste progrešil, kajti tvrd. ka Parai smo mi... samo mi...» No, kljub «slabim časom» cenijo danes «hišo Parisi» na 27 milijard... Skrbeti, kaj bodo jutri stavili v lonec, jim torej še ni treba'.1 Krof Salvatore Sogni Bil je revež, gospod Salvatore Segre; z nekaj steklenicami kisa je hodil od hiše do hiše in služil borni vsakdanji kruhek. Imel je pa dober nos in veliko veselje do bogastva; tudi izbirčen v sredstvih za dosego toliko željenega udobja ni bil. No. rojenemu pod srečno avezdo. so mu dogodki v Afriki, Španiji in svetu sploh izdatno po- magali k uresmeenju njegovih želja. Grof seveda tedaj še ni bil; zveneči naslov mu je podaril šele leta 1924 Mussolini. Malo bolj nerodno je bilo nekaj let pozneje, ko je bil objavljen zakon o rasizmu, ker grof Segre ni arijec. No, šlo je pa le, čeprav je za kratko dobo zaigral vlogo antifašista. Danes, pri svojih osemdesetih letih sedi spoštovani grof Segre v kakih šestdesetih u-pravnih odborih raznih naših podjetjih, kakor Libera Triestina, Telve, Rus itd. Tudi je vpisan v marsikaterih zlatihi knjigah — zaradi svoje pomoči raznim dobrodelnim ustanovam, A za kulisami? Pogled tja nam omogočuje mož. ki je bil dolgo vrsto let dan za dnem ob Segreju kot njegov nameščenec. «Moj stari gospodar», — tako pripoveduje nameščenec,, «je bil v zahvalo za tvoje vnemo ki jo-je pokazal do fašizma že od njegovega prvega pečetka, razen za grofa imenovan tudi za senatorja Kraljevine. Čeprav je bil vnet fašist in nearijskega pokoljenja, ga je škof Santin močno cenil in mu je celo (»overil nalogo branilca vere s tem. da ga je imenoval za komornika bazilike sv. Justa». «Ko je Mussolini izdal rasistične zakone, je gospod grof zavrgel črno srajco in se prelevil y trobilo nekega antifašizma, čemur pa je bil vzrok le strah za bodočnost. Po prestanem strahu leta 1945 je bila po njegovi iniciativi ustanovljena «Voce libera», pri čemur sta mu bila v pomoč prof. Bettiol in nečak Brunner». Nadalje pripoveduje Segrejev u-službenec o visokih obiskih, dragar cenlh darovih bogatim znancem in celo njihovim otrokom, medtem ko je revežem komaj iztisnil kako lirico. Zase in ze svojo ženo razpolaga z vilo s tridesetimi sobami, s parki in tropo slug. Pri pojedinah ga obkrožajo velikosvetskc osebnosti, medtem ko sme njegova bivša stara sobarica v zahvalo za dolgoletno zvesto službo prihajati vsakodnevno z ločkom po ostanke njegove mize... Stopil je v in h kipci so ga povedli v dvorano, kjer je za trojim irnim pisalnikom sedel gospod baron. Na zidu se je v mraku blestela cesarska podob a, p kotu križani Bog Sin. Gospod baron je vso noč v gradu bedel in rumene cekine štel in njegova duša jc bila neznansko žalostna, zakaj njegova duša je bila vse dni in pse noči prav tako lačna zlata leakbr so bili kruha lačni otroci rudarjev v kolonijah. Segel je s težko roko, navrhal je vrekc cekinov in jo čez mizo ponudil Bogu. «Na», je rekel, «in pojdi ih pusti, da sam uredim svoje reči». Bog pa je samo rahlo odsunil ma- li. MRZEL, "Na, pojdi in pusti, da sam uredim svoje reči!, meči dar in žvenketaje so se rumenjaki razsuli po tleh. Tedaj se je razsrdil pospod baron, zakaj v svoji hiši ni bil vajen takšnih stvari, in pomignil je hlapcem. Pristopili so brez besede in Bogu zvezali roke. Potem je veliki hlapec stopil na prag in zaklical ljudem: «Cujte, možje kar vam naroča vai župnik in vodja: Pojdite domov, pojdite spat, da boste mógli jutri na delo. Pomenek z njegovo svetlostjo gospodom baronom bo dolg, zelo dolg, zakaj velik je Vflš In velik je njegov račun: Zato pa pojdite spat, jutri pojdite na šiht potem pa vam vse lahko razloči vaš vodja sam». Niso mogli rudarji verjeti, poznali so velikega hlapca, barona in grad- «Nikamor, možje», je zaklical nekdo. «Ne vidite mar, kaj imajo v nakani? Zajeli, vzeli so nam ga». In ko da je blisk udaril z jasnega neba, je tisti mah vso množico presunilo spoznanje. «Mar še ne veste, možje, kdo je bit?» je najprej zaklical nekdo. «Vzeli so nam Boga». In ko blazni so jeli klicati tisoči ljudi: «Da vzeli so nam Boga! Vrnite ■nam Boga! Nikamor ne gremo brez Boga». «Kaj blebečete, norci?» jih je zavrnil veliki hlapec. «Se mar ne zavedate greha da kolovodjo razglašate za svojega Boga? Ce je Bog - kdo mu bo mogel silo napraviti, kdo mu bo mogel zvezati roke? Stradež vam je izpit kri in razum, zato prepustite misel njegovi svetlosti gospodu baronu, let je velik, moder in dober gospod. Pojdite domov, pojdite spat, da boste mogli jutri na delo». Množica pa se ni ganila spred grada, iztUoč in tisoč ust je vrel en sam silen krik: «Vrnite nam Boga. Nikamor ne gremo brez Boga». Bil je strahotno veličasten prizor, kdor je videl in slišal to množico kako je sredi globoke noči, pred puškami in noži, ki so se bliskali do slemena gradu, klicala njega ki je prišel k ljudem na kratek obisk z nebes, icer sami niso vedeli do njega poti. «Vrnite nam Boga». «Vrnite nam Boga». Veliki hlapec je stopil v dvorano nazaj. Njegova svetlost gospod baron je dal znamenje Z roko, pred gradom so počili streli. Najprej v. nebo, kjer puška nikogar ne more zadeti, potem v ljudi. Pocedilp se je nekaj krvi, med gredami grajskega vrta je obležalo dvoje, troje življenj. Ko čreda ovac, ki se je tolpa volkov zapodila mednje, so se rudarji razbežali na vse strani. Po kolonijah je zajokalo tisoč žena in otrok, da je njih vik in krik segel do nebes, a še preden se je zdramil dan, je težka, pridu šena tišina objela revir. In skozi plaho tišino prvega jutra so baronovi hlapci odvedli gospoda Boga v neznano smer, da ni bilo več o njem ne pisma ne g lasu,‘Zn če bi danes še kdo povprašal starega rudarja, ki sedi na klopi pred hišo zvečer in žveči svoj to- ODLOMKI bak ati je Bog p Trbovljah ali ga ni, bi mu dejal: «O, bil je nekoč, vsi vemo, še pravljica piše o tem. Pa so ga hlapci njegove svetlosti gospoda barona na enem teh hribov, nad Klečco, na Spicbergu ali na Bukovi gori na skrivaj pribili na križ in zagrebli v temljo, da mu živa duša groba ne ve? * * » Črtico «Bog v Trbovljah» je L. Mrzel objavil v -istoimni knjigi leta 1947, torej v dobi, ko je vsako razpravljanje o socialnem stanju tedanje Jugoslavije pomenilo zasledovanje, zapor, izgnanstvo. Isti L. Mrzel je bil začetkom tega leta v «Ljudsko demokratični» Jugoslaviji tudi vržen v ječo, ker je ostal zvest svojim starim načelom, Komunistični partiji in Sovjetski zvezi. vai kot osemletni otrok požiral Vol-tairjeja, Homerjevo «Iliado» in «O. disejo». La Funta ina in Molièra ter ruske pisatelje od Lomonosova do Karamzina. V liceju v Carskem se. lu, kjer se je vzgajal skupno s sinovi višjega ruskega plemstva, so mu nadeli ime «Francoz» prav zaradi njegovega odličnega poznanja francoskega slovstva. Genij in rodoljub Vsi, vzgojitelji in dijaki, so z občudovanjem opazovali velik razvoj, genialnost in neizmerno znanje mladega Puškina. Sledil je z velikim zanimanjem predavanjem svo. jih profesorjev, ki so bili po večini znanstveniki in dobri poznavalci družbeno-političnih ved. Med njimi je bil tudi brat znanega ljudskega tribuna francoske revolucije Marata, prof. Boudry, ki jeNz navdušenjem govoril-o naskoku na Bastiljo, o žirondistih .n jakobincih ler vlival v mlade ljudi revolucionarnega duha ter demokratične ideje francoske revolucije. Rusija je preživljala težke čase. Napoleonovi vojaki so pregazili rusko zemljo. Ljudstvo se je dvignilo v domovinsko vojno. Na čelu ruske armade so stopili mladi častniki, ki so ob podpori ljudstva prepodili sovražnika z lastne zemlje. Mladi Puškin je takrat zapel: Gorje ti, vojska pritepena! Vsa Rusija na boj hitu naj star bo ali mald, vsi so planili, osveta v prsih jim gori. Ko je po slavni zmagi absolutistični vladar izdal svoje vojake in ko je začelo vreti med kmeti, se je misel po uporu vse bolj širila v vojski in zlasti na deželi. Tudi li-cejci so vznemirjeni spremljali te dogodke. 8. j armarla 1815 so bili v liceju končni izpiti. Puškin je bral z zanosom svoje pesni. .Deržavin in 2u-kovski, priznana ruska pesnika, sta ostrmela nad čistostjo in globoko idejnostjo ter doživetostjo Puškinovih pesmi. To je bilo prvo javno priznanje Puškinove nadarjenosti. «Lèti, orel, a nikar se ne ustavljaj v poltu», mu ie pisal Karamzin; Deržavin pa mu je rekel: «Vidite, kdo bo Deržavinov naslednik». V tem času Puškin še ni imel svoje lastne pesniške oblike. Vendar pa je z vso mladostno silo iskal svoje poti. Vedno bolj se osvobaja raznih tujih vplivov ter je že takrat značilna njegova svobodoljubna nrav in vroča ljubezen do življenja, V «Liciniju», kjer opisuje antični svet, je zajiel: «S svobodo je zrasel Rim, suženjstvo ga je pokojralo». Po končanem liceju je bil Puškin sprojef." v minretrstvo zunanjih zadev. Sktpil je , v srnin poetičnega 2interrisi v Petrocraìiu t*r Sil priča vseh trenj v višjih krogih, istočasno pa Je pomagal s svojim vplivom in nasveti razmahu novih idej. Po Rusiji so vedno bolj naraščale skupine zarotnikov, ki so odkrito za. nikali vlado ter nastopali proti tlačanstvu in absolutizmu monarhije. ki je bila glavna ovira nadalj. njemu razvoju družbe. Središče političnih borb je postal Petrograd. Tudii v književnosti se opaža nov duh in Puškina srečamo y družbi najboljših in najnaprednejših revolucionarjev 1. 1819. je bil ustanov, ljen krožek «Zelena svetilka». Pisateljeva popularnost je rasla. Mladini so bile njegove pesmi duševna hrana; prepevali so jih kmetje in napredni revolucionarji, postale so simbol tlačenega ljudstva ter so vlivale vero v zmago velikega ru. skega naroda. Kljub velikemu nasilju in preganjanjem dekabristov Puškin ni zgubil vere v zmago svoje domovine. Rusija bo postala «prosvetljena dežela» in «na samodrštva razvaline» bo napisala imena borcev, ki so dali življenje za njeno osvoboditev. «Pod jarmom te nesrečne oblasti. . . slišimo klic domovine» pravi o sebi in svojih prijateljih. Rad bj «s pesmijo proslavil svobodo sveta», rad bi uničil «pobalinst. vo na prestolih». In z mojim nepodkupnim glasom je rusko ljudstvo govorilo. L. 1820 je izšla Puškinova pesni-tev «Ruslan in Ljudmila», za ka tero je vzel snov in narodnega izročila. x Pesnik Zukovskj je poklonil Pu-škinu, ko je prebral svoje delo, svoj portret s podpisom: «Učencu - zmagovalcu poraženi učitelj za presve. čani dan». Puškin je postal nevaren revolucionar. Car Aleksander je videl v njem nošllca novih idej, zlasti še, ker so uporabljali dekabristj njegove pesmi v agitacijske namene, češ. «Puškin je preplavil Rusijo s pesmimi, i:i morajo človeka razjeziti: vsa mladina jih zna na pamet» Zato ga je hotel pregnati v Sibirijo. Ker so se pa zanj zavzele ugledne osebnosti in je postal že toliko popularen, so ga «premestili» na jug. Za pesnika se je začela trnjeva pot. Carske oblasti so ga preganjale iz traja v kraj kot ranjeno zver, toda Puškin ni,obupal. Na Kavkazu, kjer je prebil dva meseca, je spoz. nal življenje in običaje svobodoljubnih in bojevitih kavkaških ljudi, si nabral snov j za svoje veliko delo «Kavkaski ujetnik». Jevgenij Onjegin V času svojega pregnanstva se je še bolj približal ljudstvu. Po napevu narodne hajduške pesinj je napisal pesem «Brata razbojnika»; najboljša jiesem v tej skupini pa so «Cigani», v katerih je naznačil vso ničevost propadajoče meščanske družbe. 1823. leta je začel pisati svoje veliko delo Jevgenij Onjegin, ki ga je sam imenoval «roman v verzih», plod dolgoletnih, hladnih opazo- vanj razuma, žalostnih vtisov njegovega srca. Veliki kritik Belinski imenuje ta roman «Enciklopedijo ruskega življenja» in pravo narodno delo. V njem biča Puškim z vso neizprosnostjo življenje visoke družbe z vsem njegovim hrupom in lažnim bleskom, na drugi strani pa opisuje vlastelinska posestva, na katerih izkorišča zemljiško plemstvo svoje mužike-llačanc. Z nenavadno umetniško silo je opisal Puškin Onjegina, ki predstavlja tip svetovnjaškeaa človeka tistega časa, ši se je znal v marsičem dvigniti nad svojo okolico, a se ji kljub vsemu suženjsko vdaja. Liku Tatjane Lakina je posvetil Puškin največ ljubezni. V njej je upodobil najlepše nacionalne poteze ruske žene z vsemi njenimi posebnostmi. Po ponesrečenem uporu dekabristov, v katerem se leta 1825 padli najboljši revolucionarji in pregnanstvu, kateremu je za las ušel zaradi svoje popularnosti, se je vrnil v Leningrad, Car in plemstvo so namreč hoteli, da bi postal Pu. škin njihov pesnik, glasnik njihovih idej. On Pa se ni izneveril svojim idejam ter je ostal še naprej pesnik svojega zatiranega ljudstva. V prepričanju v zmago napredne misij je pisal svojim prijateljem v Sibirijo: «Okovi težki se zdrobe, podro s< ječe — in veseda svoboda vas bo spet sprejela, in spet dobite meč y roke». Boris Godunov V tej dobi je Puškin ustvaril svoje drugo epohalno delo, eno največjih tragedij ruske in svetovne literature: «Borisa Godunova». To veliko delo kaže na njegovo globoko znanje, polno življenskih izkustev in dolgoletnih preučevanj zgodovinskih virov, napornega razmišljanja o usodi svoje domovine in človeštva. Ta Puškinova drama je globoko zgodovinska po svoji vsebini. V njej je obdelal uboj Pavla I. pr| katerem je sodeloval njegov sin, in naslednik Aleksander, ter prihod Nikolaja I. na prestol ki je takoj krvavo zatrl upor dekabristov. V «Kodnovu» je prikazal rusko ljudstvo kot edinega graditelja zgodovine, pred katerim trepeta i car i bojarji (plemstvo). In to ljudstvo bo končno strlo nasilje ter samo prevzelo oblast v svoje roke. Tako je postal Puškin s svojimi deli predhodnik ruskega revolu. cionarnega pokreta, ki je 1917 strmoglavil carizem v Rusiji in ustvaril prv0 socialistično državo v svetu. Puškinova slava je že davno prestopila meje njegove rodne zemlje. O njem so govorili svetovni kritiki in pisatelji ter v njem občudovali veliko nrav sina velikeka ruskega naroda. Sam Goethe mu je poslal v znak priznanja svoje pero, s katerim je pisal svoja velika dela. Dopisoval si je z Mickiekie« zem in drugimi priznanimi vrhovi svetovne književnosti. Pesnik ruske zgodovine Z vedno večjo ljubeznijo se je Puškin posvetil preučevanju starih zgodovinskih virov, poglabljal se je v branje ruskih časopisov. «Zgodovina naroda pripada pesniku» — je napisal Puškin v enem svojih pisem. Preučeval je zgodovino kmečkih puntov v 17. in 18. stoletju, Kazina in Pugačova. Ploo njegovega dolgega preučevanja so tudi «Kapitanova hči», v kater, ie obdelal dobo kmečkih puntov v Rusiji ter do podrobnosti razčleni' odnose med plemiči in kmeti. ’u^ačova je ovekovečil kul junaka, ljudskega voditelja in doslednega organizatorja kmečkih puntov. «Zgodovina Pugačeva» m njegova slavna «Ba-kantska pesem» sta himna ljubezni, radosti, poezije in razuma. V številnih novelah ter manjših delih, s katerimi je postavljal prve temelje rusko realistične drame je zlasti z veliko ljubeznijo in sočutjem opisoval ruske male ljudi karkrš-nih ljudska književnost pred Puškinem ni poznala. Po njegovi poti so šli pozneje Gogolj. Nekrasov Sčedrin in lostojevski. Kot resničen patriot je videl v ruskpin ljudstvu in zlasti v njegovem bodočem rodu ne le nadaljevalca ruskih tradicij. temveč tudi branitelja vsega naprednega, kar so ustvarili ostali evropski narodi, Zavedajoč se svojega poslanstva se je še z večjim poletom posvetil ustvarjanju velikih del. To so bila leta njegove Ustvarjalne zrelosti. Zadnja Puškinova leta so h ila tragična. Moral je živeti na parskem dvoru, ki ga je had vse sovražil. Njegovo gmotno stanje je bilo obupno, vedno bolj je lezel zaracii razkošja svoje žene v dolgove, kar ga je poniževalo in žalilo ter oviralo pri delu. Njegova dela so cenzurirali. Tisk, ki je bil v rokah oblastnikov je v udii proti njemu veliko gonjo. Odgovorni ljudje, ki se niso razumeli na umetnost, so podcenjevali njegova dela ter govorili o propadu Puškinovega talenta. Končno je za rad j nevzdržnih razmer v družini in v javnosti sprejel dvoboj ler bil smrtno ra-njem. Puškinovo truplo so na skrivaj pokopali, ker so se bali ljudskih demonstracij. V imenu napredne Rusije, ruske ga naroda je nastopil mladi pesnik Lermontov ter obsodil Puški nove morilce, ki so se gnetli okoli prestola. «Z vso svojo črno krvjo ne boste izmilj pravične krvi ubitega pesnika» — je zakričal morilcem v o-braz trde besede. Spomin velikega pesnika je živel dalje, spremljal je ruske baro, de v najtežjih dneh od zmage do zmage. Stran 4 Politika Titove klike na vasi Pred celokupnim našim narodom lažejo Titovci svetovpi javnosti, kako baje gradijo socializem y Jugoslaviji, kako je njihova politika neoporečna, in da ne vodijo ku-laškr politike na vasi, marveč, da kula.ške elemente «pritiskajo», onemogočajo in temu podobno AGRARNA REFORMA V zakonu o agrarni reformi je bila postavljena načelna izvedba za • vso Jugoslavijo. Znani trockist in zakleti sovražnik socializma — izdajalec Meša Pijade, pa je dajal smernice za vsako republiko posebej. Te smernice so zasenčile zakon o agrarni reformi. Bile so važnejše kot zakon sam in njih izvedba je bila obvezna ne glede na to če so v skladu z zakonom ali ne. Zaradi teh smernic agrarna reforma ni bila temeljito izvedena. f>c v nadalje so ostale velike količine zemlje v posesti kulakov. Mnoga ku laška posestva v površini nad 100 jutrov zemlje so ostala nerazdeljena, d očim je kmetom brez zemlje bilo dodeljeno le po 8 juter zemlje, smatrajoč, da je ta površina dovolj velika za vzdrževanje srednje kmečke družine. Večina poljedelskega orodja je ostala v posesti kulakov, medtem ko so kmetje ostali brez njega in sj ga niso mogli nabaviti. Tako se je dogajalo zaradi «neo-pažanja» ali zelo nevarne «popustljivosti» tako «ljubljenega» Tita. Po objavi «odredbe» o ukinitvi zasebnih gostiln, je Tito izdal naročilo, ki dovoljuje zasebnim proizvajalcem prodajo pijač po svobodnih cenah in sicer v količinah do 5 litrov. Na temelju tega uradnega naročila so zasebni proizvajalci pijač prodajali dnevno stotine litrov pijač, seveda v količinah po 5 litrov kakor jim je bilo dovoljeno. Uvedba odredb sabotira razne smernice, dane od najvišjega mesta, kar nam nazorno izpričuje že navedeni primer, dalje navodilo Ti. ta samega, po katerem ni smatrati meščan na vas in si kup^ 10-20 kg hrane; to je seveda dovedlo do splošne zmede na trgu, do povečanja črne borze in do znižanja vrednosti dinarja, ker morejo črnoborzijanci svobodno in množično krožiti po vaseh in špekulirati s kupovanjem in prodajanjem kmečkih pridelkov. Lahko bi navedli že mnogo takih in podobnih primerov. Narodom Jugoslavije pa ni treba navajati tolikih primerov; naši narodi čutijo na lastni koži vse nepravilnosti. ki so se' zrušile nanje po zaslugi Titove kulaške politike na vasi. Delavski razred in delovni kmetje vodijo trdo borbo proti vsem trockističnim izdajalcem, ki jih vodi Tito. Delavski razred in delovni kmetje bodo kmalu očistili svojo domovino yseh nesramnih izdajalcev. Gojko Trbovič, podpolkovnik J.A. Tako, sedaj pa pridi popolnoma k meni, dragi Tito, sicer vstanem! KOLIKO SO 1'KIHIIillVIII.I sovjetski potrošniki Sovjetska zveza, domovina socializma dežela svobode in blagostanja, se bliža z naglimi korak k prehodu iz socialistične faze .v komunistično, t.j. v brezrazredno družbo, v družbo, kjer ne bo več razlike med umskim in ročnim delom, med mestom in vasjo. Eryà povojna petletka je važna etapa v tej prehodni fazi, je važen činitelj v graditvi še večjega blagostanja sovjetskih ljudi. Toda pustimo govoričenje in si oglejmov izvlečku obvestilo stastič-nega ravnateljstva pri ministrskem svetu ZSSR o rezultatih petletnega načrta V prvem tromesečju 1949. Razvoj industrije, kmetijstva, prevoza, osnovne graditve, blagovnega prometa in dvig gmotnega ter kulturnega življenja so označe- NOVA KITAJSKA VSTAJA K SVOBODI Druga petina človeštva na poti v socializem ‘.V. V.V.W.V.Vo'.'.V.V.V.V.V.V.V.V.VAVV.V/.V.V.V. W.VAV.W.VAV.V.’.W. ,.V.V.W.V.V.WAV.W.\,,AV.*.W.V.-.V.V.W/.V.V VW •.V.VV.V.V.V.-.VV.VAV.VVV.W.V.V.VAWAV.VA Čeprav dnevno zasledujemo poročila s kitajskih bojišč, si vendar le težko in megleno predstavljamo prostranost te dalnje in malo poznane dežele ter njenega marljivega in žilavega ljudstva. Vendar nas uspehi kitajske ljudske armade navdajajo s prepričanjem da je vsaka njihova zmaga istočasno tudi naša zmaga v borbi proti svetovnim imperialističnim silam. Pomen silovitih dosedanjih uspehov Maocetungoye vojske za mednarodno demokratično fronto pa moramo vsaj približno oceniti le, če spozna, mo malo po bližje kitajsko deželo, njeno ljudstvo ter njena bogastva Zemlja in ljudstvo TITOVA POT V SOCIALIZEM vanju» kulaških elementov na vasi. Sicer je smešno govoriti o omejevanju In onemogočanju kulakov, ko Je vendar znano da je Titova klika izenačila male in srednje kmete s kulaki ter jih uvrstila v isto kategorijo. V zvezi s tem so davki predvšem obremenili srednje in male kmete, mesto kulakov. To potrjuje posebno odvzemanje kmečkih pridelkov srednjim in malim kmetom z izgovorom posebnega odkupa, kaznovanje z ogromnimi globamj za vsak najmanjiši prekršek «uredbe», neznosni dav. ki, prisilno delo in druge obveze, dočim se na kulake, gleda skozi prste. To je razumljivo zato, ker m na vasi organi oblasti v pretežni večini, če že ne sami kulaki X druge strani pa stalno prihajajo smernice «od zgoraj», v katerih se med drugim povdarja tudi to: Ne izzivati kulakov proti sebi -t. j. proti oblasti, ker to utegne zmesti «izgradnjo socialzma». v našem posebnem položaju», zato ker so kulaki v Jugoslaviji «naprednejši» od kulakov drugih držav in ker bodo sami «spregledali» m prostovoljno prestopili k socializmu. Ce k vsemu dodamo 5p dejstva, da sledijo vsaki uradni «odredbi» še ustmena navodila a so ta navodila važnejša od «odredb» samih, in končno, da so zakonodavci morali upoštevati navodila, tedaj nam postane jasno, kakšni so y praks} u-radno prikazovani uspehi teh «odredb». Leta 1946 je bila dana parola o osnovanju kmečko delavskih zadrug. Naši kmetje so sprejeli to parolo, sc odzvali pozivu Partije in pristopili k ustanavljanju zadrug. Toda pobuda za ustanavljanje zadrug, ki je izšla od najzavednejšlh kmetov na prostovoljni podlasi je bila ovirana po najvišjem državnem in partijskem vodstvu. To je dovedlo do množičnega razpadanja že ustanovljenih zadrug in do izstopanja zadrugarjev iz onih zadrug, ki so se uspele ohramiti. S tem jp bil storjem korak nazaj. Mesto, da bi se ustanovljenim zadrugam nudilo pomoč in odstranilo vzroke, ki so povzročili njih razpadanje in likvidacijo, so se jim delale vse mogoče težkoče in ovire od strani partijskega in državnega vodstva. Mesto da bi v že obstoječe zadruge pristopali še novi kmet-je-zadrugarji, se je dogajalo nasprotno, da so kmetje - zadrugarji uprav, ki so pod njihovim vplivom. Tako delajo kmetje, ki niso imeli zemlje ali pa so je imeli le dialo, za kulake. Zadrugarji so uverjeni, da bo kmalu konec takih zlorab in da se bodo njihove zadruge In cela Jugoslavija ponovno vrnile v sklop demokratičnega bloka, v trdno skupnost s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije, ko bo gotovo prišlo do proevita našega gospodarstva in do izgradnje socializma v Jugoslaviji ter da bo Titova izdajalska banda odgovarjala pred ljudskim sodiščem za vse zločine in izdajstva ki jih vrši nad narodi Jugoslavije. , Spomladi leta 1948 jg bil izdan vladni odlok o ukinitvi vseh privatnih ter o ustanavljanju državnih gostiln. Nekaj časa pozneje so ostale vse državne gostilne brez pijač. Istočasno pa so se vse kulaš- Kitajska ali Kina (china pomeni cvet v sredimi) se razprostira južno od Sibirije po vsej osrednji in vzhodni Aziji do Tihega oceana. Na jugu meji na Indijo, Birmanijo ter Vietnam. Skupno meri okrog 8 milijonov kvadratnih kilometrov to je samo eno petino manj kot vsa Evropa. Na tem ogromnem prostoru biva nad 470 milijonov prebivalcev to je peti del vsega človeštva. Prebivalstvo se v ogromni večini (907«) bavi s kmetijstvom in le 10 od sto je zaposlenih v industriji, trgovini, prometu ter javni upravi. Temu je kriva predvsem zaostala družbena ureditev, ki jo je predstavljal dosedanji polfevdalni sistem, ter izkoriščanje naravnih bogastev po tujih monopolistih in po domačih izkoriščevalcih, ki so rajši prodajali domače surovine V tujino, namesto da hi z njimi razvili domačo industrijo. Glavni pridelek in seveda tudi hrana kitajske zemlje je riž, katerega pridelajo povprečno nad en kvinta! na osebo letno. S približno 5 milijoni vagoni riža na leto je Kitajska daleko pred vsemi ostalimi državami na svetu. Poleg tega je V pridelku pšenice in ječmena na drugem mestu za Sovjetsko zvezo. Drugi važni kmetijski pridelki so; čaj, soja sezam, bombaž, sladkorni trs. turški orehi (ara-kidi — pistacci), tobak in mak, iz katerega pridelujejo opij. Manjšega pomena je živinoreja, pri kateri prihaja za izvoz v poštev predvsem perutnina in jajca. Važnejša pa je gojitev sviloprej-ke, v čiji proizvodnji je Kitajska na drugem mestu. Rudna bogastva Mnogo važnejša pa je Kitajska po svojem rudnem bogastvu, ki ne le ni dovolj izkoriščano, temveč niti zadostno raziskano. Po mnenju strokovnjakov pa ta dežela kr j e v svojem podzemlju važnfe- rudnine zlasti železo, premog, petrolej, kositer cink, mangan, baker, boksit (aluminij), antimon, tungsten ter druge rude v takih količinah, da se lahko kosa z najbogatejšimi državami sveta. Zal je to bogasL vo še zelo malo izkoriščano. V glavnem kopljejo premog in že- srn m Mm lezo, zlasti v Mandžuriji, kjer je industrija že precej razvita. Važno je dalje kopanje antimonove, kositrne, tungstenove; svinčene in cin' kove rude. Pridobivanje boksita pa je še V povojih. Temu primerma je tudi nizka stopnja industrije. Težke industrije skoro da ni, če izvzamemo nekaj železarn, ladjedelnic in železniških delavnic. Mnogo važnejše so predilnice in tkalnice bombaža ter svile. Pomembna pa je živilska industrija, zlasti luščiinicg in čistilnice riža mlinarstvo, sladkorne tvornice ter proizvodnja jedilnih olj. Dalje imajo za narodno gospodarstvo pomen še predelava tobaka, papirnice ter tvornice stekla in porcelana. Tuji in domači izkoriščevalci Ta skromna industrija kajpak ne more kriti domačih potreb in zato so morali uvažati industrijske proizvode iz inozemstva, zlasti iz ZDA ter iz britanskega imperija. Pri tem je Kitajska vlekla «kratko», ker je bil izvod in uvoz večinoma v rokah tujcev, predsem Angležev, Japoncev in Amerikancev. . Saj so Imeli dosi e i tujci . kapitalisti kontrolo nad vsemi važnimi pristanišči Sangajem, Tientsinom, Kantonom in drugimi večjimi izvoznimi in uvoznimi lukami. Na ia način so tujci po mili voljj lahko izkoriščali kitajsko ljudstvo s tem,