Uhaja vsak daa raacn ar drl j in iNraaaikav.
farnimi 4allj ozaept £uadaya unU Haltdaf^
al tka Paat Offic« ef Ckk*«o. ItUnoia. »y ardar af tka PraaUant, A. 1. Burlaaaa, Paafaatar Gaa«r»l. »•ctlo« 1103. Acl »f Pat. 3. lflT, a«tbaeU»d «« Jy 14, taia.
frednllkl la aprerntikl
afort: 2S5T R. Lawads1a a v.
Offlca of pubUoaUMT
*WinT 80. I «wndale ava. Tflrphoart Uaaradalo 4S3U.
,	^—H—i-1—r~ —	1	.	- 1	. . ______
LETO Y£AR XI. A",^-	ar^jr ISTo^V^rir^ CHICAGO, 1LL-, t«ruk. 8. d«c.mbr, (D«c. 5) 1918.	,S°° STEV.-NUMBER 284.
DRŽAVA JE D ALA" 330,-000 M02 V ARMADO,
250,000 MOŽ JE BILO POZVANIH PO NABORNEM ZAKONU.
SENATNI ODSEK JE ZNI2AL r|DJk|U» POŠTNINO ZA PISMA. vIlD/IllJE
Miličarjev je 30, 000, prostovolj-oev pa 60,000.
Harroburg, Pa. — Do 24. yo-vembra 1918 jc po lialbornem za komi odšlo iz države Penn«ylva nije skoraj 250,000 mož v zvezno vojaško službo.
Naborne komisije so odposlale 195.000 moš, 7,258 mož jc vstopilo v dijaški zbor in 2198 v mornarico. Skupaj nad 10,000 mož.
Major VVilliam G. Mudroeh pravi, da so ostale poklicali v armado, da nadomestijo dezerterje iu zavrne novince, tako da so jih po nabornem zakonu pozvali v armado približno 250,000 mož.
Državna milica jc štela M,000 mož, prostovoljcev je pa bilo 50,-000. Država Pennsylvania je dala približno v celoti ttttO.OOO mož.
PennHylvania je InduMrljalna država. V nji so številni rudniki iu jeklarska in železarska industrija jc dobro rnavita. Če se industriji odtegne tako veliko število mož, je treba iskati delavce drugje, da jih nadomestijo. In ta-/ ko se jc zgodilo tudi v državi j Pennsylvaniji, da so žene opravljale delo v vojnem času, ki ga niso pred izbruhom vojne. Kakor hitro bo pričela detnobilizacija armade,, sc bodo odpuščeni vojaki pričeli vračati k delu, ki »o ga vrnili pred vstopom v armado ir. mornarico. Logično tbo pa temu pojavu sledilo, da ae delavke u-
ODPRAVLJENA JE POŠTNINA ZA ČASNIKE PO PASOVIH.
Predloga za preprečenje otroškega dela je sprejeta.
Tiiakncjo k -pokliepv, ki so jih prod vojno izvrševali izključno delu* nastavljajo otroke pod 14 letom.
sli ho pa trelm znišati da4-»ne<,
ure, da bo dolo za vse.
Naslednja tablica nam kaže. ko-liko mož so uaibome Ikomisije v. Zapadnl 'Pcnnsylvaniji poslale \
armado:
All»i<h*ny. Allinh«jny. AU*irbeny, AIU-»rh»ny. \IU<ah«ny. Allrahrny.
Atl«ah«ay ■
AUi-uh. ny. All«*htny. AJIc«hotiy.. 10 \IW«h«ny. .U \H.-irheny. .12 MUgh«ny. .It Ml<*ltlieny . . 14 Alli'Khrny . . IR AIWheny. .1« Afl»vh«-ny, . 17 MI«*Kh«*ny. . IX
Alloona Altuona \rmNtrona. A na »troftu . H»»v»r ....
H«*vrr ....
....
Mfd/ord . ..
Blalr .....
Blair .....
Itrtidford. . Itradford... Hiitlrr ....
Butlar ____
»uU«r .... Cnmhrift . .
<	ambrin . , ' um brin . . •'ambria <VnU-r .. • Inrlon .....
<	l'-»rfii-M .. 1 <l#arlWld .. 2
( ImrflaM .. š
<	r»wford ..'( <*r»wfrtrd . . t
mit .........
Krii- citr > i
680 Franklin ....
67S l'ulton . ;----
«82 Gr««n» .....
«18 Uuntinrdoo. . H50 Indlaaa ...'..
«02 Indiana .....
«70 J«a«r>«r ... 748 J r (Ter »on ... «20 John»town. . . 767 John«town. .. M40 I.*wrciu>e 714 McKran ....
7ft MrKain ----
1114 McK*««|>ort. . 67Z McKrcsport. .
»H4 Marear .....
7 lt Merrer .....
«Ob Marca* v... tU Naw Oaana.. Alt PltUbur« ... 72H TitUbunc ... mo r. Pittabanr ... 10t2 IMtUtOir* • .. 020 PituSant ... 709 PIttjitmrar ...
»at rUMbura ...
••« rtttabunr ... (166 Pltt.l.urir
HK2	P<tUbur«r
441	Plttabiurir
711	PlUabunr
r,28	PitUbur*
»1*	Pitiabunr
Sfs	HtUiart
*7f	PIMalmra
H27	Ptetabura
68«	PtUdMM*
»07 Plttubar* ..... --
8t« eituburr ...t« IM«
1
.. Z .. 8 .. 4 .. 6 .. « .. 7 .. « .. 0 ..10 ,.11 ..It ..13 ..14 ..16 ..1« ..17 ..lt ..1»
468 2 «7 «22 701 63« 782 «41 688 1071 ■ IS «8« 486 686 780 673 308 »87 600 9«2 1216 1307 11«
10*« «16
1080 1076 «76 6 «4 681 lltj
Washington, D. C. ~ Po prvem juliju prihodnjega leta bo na pismu zadostovala znamka za dva i*enta, na dopisnici pa za en cent za vse kraje v Združenih državah. Majatelji časnikov bodo lah/ko pošiljali v premeru 200 milj liste v vse kraje po stari ceni, to je cn <5ent od funfta. Zunaj tega premera bodo morali plačati pa eif cent iu pol od funta. Tako jc sklenil senatni finančni odsek pri reviziji davčne predloge. Razume se, dk morata akcijo finančnega odseka odobrili nenat in kongresna zbornica, da postane pravomocna V političnih krogrh so (prepričani, da v senatu in kongresni kovnici ne bo nasprotovanja, kajti vojna je končana.
Akcija finančnega odseka skoraj popolnoma odpravlja pasovni sistem, za katerega se je pitego-val v Hi ovn i poštar Burieson. Mesto da bi bile Združene dršave razdeljene v več pano v, bodeta le dva pasova. Prvi se bo raztezal do 200 milj v premeru, drugi- pa j>rek 200 mi)(j.	'
Finančni odsek je ravnotako sprejel'dodaten predlog, do prepreči otroško delo v industriji. Senator Atlee Pomerene je po (konferencah a predsednikom Wilso-nom izdelal pos<£mo mrnCogo, ki določa 10 odstotkov da^a ua Čiste dohodke tovarnarjev v industriji za konzerviranje živil, ki
adikalnih "lk1 sekomisij* z
POJMfUMO. m p0TU v EVROPO.
VLADA SE TRUDI REŠITI PRAVILNO POJAVLJAJOOA VPRAŠANJA.
8enat«i fiaaiešai oA»k je sniatraK
da ipredloga «psds v davčni zakon, In radi tega jo je vanj vključil.
Spremembe, "ki jjh je uvedel fl-nančni o<lsek, bodo povzročile razpravo v senatu, toda člani odseka, ki so glasovali zanje, upajo, do pridobe večino zanje v senatu.
Poleg gornjih »prememb je finančni odsek neksltcro predloige popolnoma odklonil: Mod temi predlogi je predlog sena*orja Tho-masa, 'ki priporoča, da se naloži stopcrcčnltnl davek na prispevke za politično kampanjo, če osHbs prispeva nad $500, in predlog se-nstorja gmpotha, -ki je predla-gal, da se psi oMa^ijo z #2.50 ln psl-ce s $5 na Idto.
list tu
Ki i«- Clty. Kri.. flty K ru* Ca. . Kri* Co. .
I »>.-ttiV ,
.
I «yntlo. . l'»y«ttc..
»trna,.
► »irut . .
I mnkliti
786	PUUbura
«24	Somi-r»»t ... i
SIO	Homer*«! ... t
416	V»nanao ... 1
716	VMUUI *« ■ 2
«81	W«rraa ......
1174	Waahla*«sa.. 1
«•4	Wa«hioaUm.. t
«60	Wachln«tina.. S
389	Wa«hloartMk. 4
3(1	wa«hlnatna.. «
846	Wr*tm«r«laad 1
StS	WMtau>n>hu»d 2
«4«	Oaataaartlaail t
97T	WNtMTlba4 4
«1«	W«atai«r*laad t
«*t	WratMoralood «
283	W«MMor#taad T
ltt	WmI««Hw<I 8 678
«1
»i UI
4
1147 1 884
i
m a:
482
GARFIELD KMALU ODSTOPI KOT KURIVNI UPRAVITELJ.
Washington, D. O. — Kurivni pra vitel j Gsrfi»W je p4>dal re-/iunaeijo in predsednik jo je spre-
jel.
I/ I tele hiše prihaja izjava, da M nerni kurivni upravitelj Gsr-'"ield pf>dsl ostavko in da jo je [»edsednik aprejel, »lakiravno je i^no, da je kurivna uprava po-rebna za domač korrzum, dokler ''■•js zims. K<»icap<»ndenca med predsednici in kurlvnim upraviteljem ni 'li <rl»javljeiia. ravnotako ae tudi " ve, kedaj poatane rezignaeija '"•.ivomočna in kdo poafsne tije-►'ov namestnik. Iz izjave, ki je došla iz Bele upoznaJi, da kurivna upra-vs ostane skozi sitno. Glasovi ae lišijo, da Ojma Gami»ey Ar. k Mrmphiaa, kurivni pod upravitelj, prevzame vodatvo kurlvne upre-' • do spondadl.
Z UJETNIKI SO RAVNALI LEPO.
Washington, D. 0. — V nem-ške m ujetniškem tsborlšču<prl Ks-st st tu se nsbsjs 2,300 Američs. nov. Lem G. Levy, član pomožne komisije za ujetnike, je brzojavii "Ameriškemu rtlečemu križu , ds so vojaki dobro oblečeni in morala med njimi je isborns.
Mr. I<evy pravi, da so nemške oblssti pri volji odpustiti ujetnl-ke pod vodstvom devrfnsjatih s-meriških oficirjev. Odredil je. ds hc nsroči zanje poseben vlsk.
CESTNOŽELEENISD fOMPA-KIJI SE PRIPOROČA, DA ODPUSTI 160 DELAVK.
Wsshington, D. O. — Vojni de-iavski odbor je 7ikljt»«U da priporoči Cleveland Rallway kompsni-
ji, da
ku 30 dneh. Ta skeija je bils pod vzet s ns priporočilo top*n* I>svl na kl upa, da prene4ia stsvks
oeitnoželerniških ual»«benrev.
GARANTIRANA CENA ZA LETO IM.
Wssbington, D. 0. - Po Urer-jevem zskonu ostsne garanSirana
Jena za pridelek pitniee tndl v le-
tu 191!» Tak« izjavlja flvllska u-
prsva.
Bivši kajzer ss trese stralrn pred prihajajoča sodbo.
•	,' i	n f. -
Umdon, 4. dee. — Diplomatje| vojno, ^e bi bil hotel. Viljem Ho-treh zsvezniških driav so	henzollern je pa zadnji teden od-
zaključili, kaj se ima sgoditi z Siv- govoril dr. Georgu \Vegenerju, <la sim nemškim ka|i*rj*m, toda je hil ravno od (Hoihiuaiin-lloll-sklop ne bo obelodanjon,dokler wog) glavni krivce, kateri jc njega ne predloiže predsedniku Wit ga (kajzerja) poslal listo uh(m1< sonu v potrdilo. Zavpsniki bodo' polne dni uiesoea julija 1914 na p4»leg startna Viljema zahtevali krišarki v norveško vodovje z na-od Holandske Hudi bivšeiga kroit« menom, da ne bo "pokvaril lepo princa Friderika Viljema.	napeljanega položaja za vojno"
Amsterdam, 4. dec. — Poročava- llolhvcg pa zdaj odgovarja Vlljc-lec% kateremu se je poarečilo p^tl, mu, da je Inž, kar zadnji govori in blizo Amerongena, kjor je Viljšm da ni on nikdar poslal kajzerja interniran, javlja, da je in-ejlttj^rižarit na mot^O. avtokrat silno vzuemlrjeu vsled
sklepanja zavosnikov o njegovi	J-s	frunv
sodi. Hohenzollern je toftno infor-	viamajo nemško tiigov
SENATORJU SHERMANU VŠEČ PREDSEDNIKOV ODHOD V EVROPO.
mi ran o vsem, kar so godi in vest,
sko mornarico pod svojo kontrolo.
da se hoče ententa polastiti nje- Pariz, 4. doc. — Tukaj se Je rax-gove osebe, ga je spravila nara*; jilriln vest, da bo muršal Foeh po-nost v obup. Medtem ko je bil prrc jm-stil pri pogigih zs predsjo Šc-tedne svojega "ujatnUitva" dobre (eznUikHi vagonov iu lokomotiv od volje, je danea tako potrt, 0a Jt* Wrnni Nemčije, t« da namesto tega mara z nikomur govoriti; nhi nje- zahteval, da Nemčija izroči za-gova zena ga no more vW potola- Ydziiikoni vso svojo trgovsko mor-liti. Poročevalec prav!, fls je'V|. jjari-o.
ljem zadnjih par dni «a|^t v sobi, Amsterdam, 4. dee. Včen.j kjor druzega ne tlelakakor aan^o	i* Berlina, da je maršal
piše u piše list aa I«*«* *** oa poalal ultimat noruški vladi, uro od jutra do vešera, ^akor da ^ motlk Upoiiii ^ ^ loJtotuo.
bi se boril s ftaaom. , ; , tivaml, kl gredo zavesnlkom po
| pogojih premirja, najmočnejše in najboljše lokomotive, če ne, ^la bo-zevezniške čete okupirale licr-
ele
bo
Opoziciji, prati
London, 4. dec. — I| ma Javljaiio, da je nieut pod vodstvom bi Rose Luksenburgove »opet Hven in vpdno
kiat**! A <4
mm* t. S
Ebcrtova vlada pasti^in tiamesTo nje mora priti svet ljudskih .komisarjev, ki ga izvolijo dclavsko-vo-jsško-kmcčki sveti. P»le*aj je toliko resnejši ker so se spartakov-cem pridružili tudi separatisti, ki zahtevajo odpravo žImcšdc rešije in konfiskacijo vseh Šlvil v privatnih rokah. ,' «' ,
Nemška Avstrija ae še ni pridružila nemški republiki In najbrž ne bo poskusila, dofclcr ne bodo končane generalne volitve, kl se vrše meseca januarja. T ' •
V Bremenu so se pojavili npvi nemiri. Pelavsko-vajaški sVet je rar.orožil nezadovoljne Hi sumljive vojake in dal njihovo orožje delavcem.
Kbertova vlada je dOvolils ne-katerim cesarskim princem, ds zs-puste Nemčijo, pod pogojeni, ds se odrečejo vsemu svojemu pri stnemu premoženju. Prinel so sprejeli pogoje in večina jih odpotuje v flvleo. Avgust Viljem, četrti kaj-zerjev aln, se pripravlja t Ženo za odhod v Argentini jo.
Amsterdam, 4. dec. Bivši kronprine se ni odpovedal presto-ln. Tako je isjavil sam * intervju-vu s poročevalcem, kateri je prvega obiskal na holandskem otoku Wieringenti. Eks-kmnprin«* je rekel- "NMemur se nisem Mpo vedal in ničesar nisem Jiodplsal. A-ko pa hoče Nemčija ostati republika, kakor je Amerika sli Francija sem zadovoljen vrniti se domov ln sprejeti vsako delo, četudi kot navadni delavec v tovan)3.M Dalje je reki eks-kronprine, ds
r f Sat je povsročil* v Barllnu veliko Razburjenje. "VorMaerts", Bkartave vlade, piše, ..da hko livršl svejo gvolnjoth okupira Berlin, toda okupacija vse Nc n-ij«' pa ne bo laliko dalo. <M»e-neui piše ta list, da je nemogoče zsdostlti Focliovl /nlitevl.
liohdon, 4. dec. r^ Tukaj poročajo,,da bo svota odAkoili^ine, ka-tero naložo zavezniki Nemčiji, tako velika, da bo nemška republika imela dovolj pla4ovanja prihodnjih 27 let; samo obresti od od-škodninskegs dolga Modo vzele pet let plačevanja. Kot poroštvo za ta dolg bo morala Nemčija zastaviti svoja bogata kemična |H>dJetja, 1(1 so vredns miljarde. Njene kobuii-je, brodovje in Alzacija-Lorena ne šteje nič pri likvidaciji.
Dr. Sol/ in Braberger se morata odstraniti
da je rojna izgubljena aa Nemčijo. Tedaj je svOtovsl (t) gmieraf nem1* Štabu, da naj ponudi mir, Če tudi pod neugodnimi pogej^ aH generalni štab mu je odgovoril, da se nsj drži svojegs po*l*. Končno je dejal, da je porez Vem«je pri nenls revolucija, katero je pHnesls lakota med civilisti in vojaki; ob-enem je priznal, ds so imeli zavezniki močnejšo armado odkar ja A-aierika atopila v vojno.
Dsnea neatsvitno Vf»me. nekoll-ko gorkejše v IlUneUnJ jožn«
1 r Rolnčni vthod ob »• aolnčni zsbod ob 4:1« p m.
Kodanj; 4. dee. ~ Bavarska in 4'cntrslns nemška vlada sta se spora šumeli.Kbertova vlada bo takoj ugodila zahtevi Bavarske in <m1s!o-vila drjo. Mol f a iz zunanjega ministrstva kakor ttuli Matijo Krzber-gerja, ki je do zdaj igral vlogo ml-»vnega komisarja. \ "
Bpartakovcl so pričeli sgitirstl zA splošno oborožitev prolet ari Jata. . "'• '
Avstrijski Namci aahtavajo agitatorje ia Aaaartke.
Dunaj, 4. dec. (Ameriški po ro4*evaleč, kl se mudi tuksj, poro čs;) Mirovna konfereiu-a lv» težko rešila mnoge probleme novih repu blik, kl so vstslc iz razvslln habn-
je že po prvi bi*tki <^"Maral vedel^i^ke monsrhije Narodnostni
spori še niso zsmrli in zs uslsno-vitev mej, rsdi ksterlb ae «lsj pre-pirajo NemH, <\»hosb»vakl, Ogrt, Riimunei, Ckrajiind, Poljaki, Its-lljsnl bi Jugoslovsni, bo irebs štab Halomnnov. ds bi jih prsviloo uredili.
Med kmeti in delavci v Nemški
Vsak stan ima svoje šelje
-----Njegova akcija ne najde odmeva
New Vork, N. Y ^ Mirovni | New Torti, N. T. ^ V sredo do-
pi oblaati ae pojavljajo sami od se- poldne ob 10:24 je parnfk Hleorgt T 1,1	odloibm. Obrtni- VVashli^on' za,pustil pomol ln
ki, podjetniki in trgovci bi »e rn«li pričel obračati svoj rivee nroti o-v najkrajšem čaan znebili vsfk <wamt.
vojnih omeditav, ker se Irnje, da | Na pomolu in bližnjem ohaaftjii
Vtrifr*!* VHr, hkr",u- H*' w	«Ktwima ljudska mno
1 , l,'vM?l}\S* K° ,Ml',rH\ijo «K kije ))o/ilravljala pred<edn| »loMbc. kl jih siuat rajo, da soial- ka Wllaona iu mirovno komisijo ve«-. Najrajše ilii se osvobodili vseh | ko so bile od vezane vrvi in se je določb, kl dobavijo cene, poleg >pa parnlk pričel gibati prntl odprle-žele. da bi vlada -prehitra nc čr- niu morju. Zaitnllle so sirene na tala svojih naročil, da ne *gube 1 parnlk ih iu pjirne plščali v tovar-l(lv<ll,a- %	'»«k ln med ipozdruvi ljudske nma-
Vlada S4« trudi pošteno, da |žlee je parnlk Izginil fiuftial v c'a-vstrajfct vsem. Ali javuo mnenje Uavl — na potu v Francijo k naj-
pritiska tudi «sl druge strani na vla«lo. Prcnlvsom želi javuo mnenje, da se (črtalo naročilu, če ne služIjo več namenu, da sc tako jruišajo t roški in z njimi seveda tudi duvfci.
Po vesUe h, kl a<i d ušle v javnost, jc vlada vpoštcvala to javim ntne-nje In je črtala zu $1,500,000,000 naroM, ne da bi pri tem tn>ela industrija snatno Škodo. ZnUanJe vojnih nariH*ll atupujevaije ae torej še vrfti. Jeklarski uanjarskl in drugi industrijalci mlaj lahko dobe druga naročila, ako ae zanje pobrigajo. Vojna industrija bo naravno prenehala ln naloga industrijalcev jor da ai sami prlskr-ha naročila, ki sodijo v dobo iul-
Ij.i k naj-
fvažnejši miroval kouferonel, kar
jih poxna svet do danes.
Washin4too, D. O. — Prodsed
Iiik NVllson Je zapuaill Washlng-lini v torek sveiVr, da mluuil ujf v sredo v K v roj mi. Bil je v spremstvu Žene In uradnikov, kl se n-deleše mirovne konference.
Predaodftik prl4>akuja, da ne o-slane dalj čssa v Kvropi kot. šest tednov, Preden prkčive mirovna konferenca, bo konferlral a Lloy«l Genpgem, angleškim ministrskim predsednikom, t lemcueeauoni, — francoskim ministrskim predjed-n I kom, in Orlaudimi, ilalljansklm uiiuiairsl.ini pmlsednikom. Predsednikov tajnik Joa«|>li P.
ru. Me veda morsjo končno pasti |Tmuulty je spremil prodsadnlks tudi cene za siroviue in »dovršene	Yorka, toda v Hvrppo «|e
produkte.	l»M«lc. Vrne ^ v VVaidiln^tati, da
De lav
mgmmmrttm
še v torek mlplul v Hotnikon, kjer
........
radi dclav<'em znišali mesdn, 'kakor hitro pade eena slroviuam In dovnženemu pr<Hluktu, medtem ko rit oje niiwli<rui industrijalci na stališču, da se ne ame delavstvu mezda preve<* »nižati. Zato navajajo tudi svoje vzroke.
Predvsem se lah*ko dogisli, če pade mezda, da ae bodo delavci izseljevali iz Združenih držav, kot so ae vairje naseljevali, ipreilcn Je izbruhnila svetovna vojna. Delavec gre sa kruhom in se naseli tam. kjer so zanj ugodnejše Živ-Ijenske razmere.
Poleg dels vel pripomogli, da je vojna hitro koučsls z zmago za Združeno države in «avfanlk& Moderni podjetniki (pravijo, tla Id bilo krivično, če bi se rezaJo 4le-lavske mezde lu ds Je /a delodajalca Iboljše, ako delavce zasluži toliko, da si lahko kupi avtomo-bil lit svou dom, kl oilgovsrja zs* htevani mmlerne hlgljene, kakor čc je »iromsk,
Znaki prihajaji>čega miril so tu In vsaki dan se pojavljajo novi problemi, kl Jih je treba rešiti h treznim pre ud srkata,
prihodnji konores BO OD-local o železnicah.
se vkrca .nanj predsednik Wllson
t mirovno delegacijo.
Posveiovalna komisija ohstoji
iz tri in flvajsi}llh /uaiistvenikov, ki so študirali politične lu ekonomske riMtmrre v Kvropi ln Aziji. M sabo ImmIo v/.ell potrebno semlje-vide, k I jih je bslelala ameriška geografk<na družba, in druge ilo-ktuaeivie.
Nekaterim kongrcsnlkom in senat orjinu ui všeč, da odpotuje predsednik v Kvropo k mirovni konferctiel M<•«l ie senstorjie pri pada t udi mr Hherman I/ Hllnoi sa. Predlošil je senatu rczolmdjo, v kateri Izjavlja, da je postalo predsedniško mesto keprazneno in da piNlpre«lse4lulk v.avraiue njegovo mosto, Argument Irsl je, ds ue morejo biti podplssnl sli veti rani zakoni o<l predsednika, kltflh kongres sprejme v njegovi odsoR« nosil. <»|>o/.arjal Je tudi na mehiško nevarnost.
Nasprotno je <pa .kongresnik M snu Iz lllinoias, vodja republb kaitake manjšino v kongresni 4»oralel, izjavil, da republHcanel v kongresni «bor/ilel ne šiodo delali aH nost I radi pr*da*dnlkevefa od|K*iovanja v Kvropo. Dejal je, da ameriško ljudstvo ne bo trpelo vmešavanja v Wlvar, kl Je njuno
Waahinfton, D. 0. — Prihodnji Umtrrbna. kongres, kl bo imel republlkati-1 Ir.java kongresnlka Manna do sko večino, bo (sll<W^il o liodočno- kazuje, ds so tudi med republl-sti ŽideZlile. To se je ir.ve<leUi, ko kaiui le posai^/ni k I, kl lil raill pre so voditelji v senstu iu *l>omM I prečili oiIIiih! predsedniks v Kv-prišli do preprfcčsnjs, «ls j« nemo-L^ da tam izvrši važno uslugo, goče ubdržavati potrebno zasItNe- fr MH*t1ala Iz svetovne vojne, vanje pre«l odaekr/ms in potem zs i ključltl debsto v obeh abornleab "ZDRUŽENE
želoznN»kem prolilimni.
Vmlitelji so vp<ištevsli, da mors kongres n4lti razne proračune, predloge zs rekonštruktivno delo in davčno predlogo, o kateri prlAa kujejo olišimo debato.
Zelazniškl proAilem j« zelo de-
Avstriji ae širi redlkallzim. NM likat*. Napredni elementi rahti
kaj niso zadovoljni s aedsn jo pro- vajo, d* lotenlea postanejo d j-
ets</rično vlado in neki kmet je o-irektno državna la-ioins, naajd-meni! v pogovoru s poročevahem. njsškl elementi a-, pa /s prlvsino
te
Amat^rdem. 4 dec. — Zanimivo je, ksko zdaj vrhom* glave t#rob-Ijencgs nemškega milit srizma pre klad a jo .krivdo vojne drag rfmg*-mu na raene. Bivši IkieeMar fWtk msnti Holl«veg je kel da bi bil kajzer lahko odvrnil' kraeljo
mnil, ▼	m |M»r»n	• |	---------- '	-
ds bi bilo najbolje, da revolu<4o-|laatnišivo ž*le*nlr Hei.ator John-nsrjt ubijejo bivšega eeaarja iii son Iz Kalifornije zagovarja |m-i vao njegovo familij« in ovržejo se-{ državljenje šeiernb' ilanjo vtado ter vp^jajo socialisti-, Mogoče, da se senatni odaek za #ni sovjel. Drugi je dejal, d* bi'meddržavno trgovino pridne p* moraia Amerika poalal i v A val rijo.Čat I s železniškim vprsšanjam 4rž/.v|jane njihove krvi, ki se ZliOmiea ae ne ograva sa Sakojš-lOieiili od tam, da bi pomagali vo- njo rešitev š*Jrznlak««ge problema, iv ^din propagando za pravo dame ampak gs prepušča bodo#e«RN nll • krseljo r nori republiki.	kongresu, da gs reši.
TR2ITI
Wsahiafton,
hrt ni 4allMir Je
njni o orgsniairal pred
kraikam zvezni ruski biro, kl znanja po svojem ttfadsednlkil MeTormleku, da ao bile tri ladje islpoalaiie iz itseiričnlh prlaianov v Vladivoatok, kl so tkresle Ida-HO, nujirn |M»trcbno v MKdrijl.
OGENJ V TOVARNI, $160,000»
ŠKODE	•
•baron. Pa. - V tovarni Penn ayIvaniu Tank Tar k4nnpanlje, kl se nahaja v MasteirJu, >• naaUl o-vciij, ki je povzr4»č(l 1150,000 Iko de. Ns poiniič ao prihiteli ognje gau*t iz Hbarona in Ksrells Največ škode je ogenj oofšrM na ai rojili. Okoli 150 delavcev jr Ir guliilo delo vsImI pošara,
lastnina slovenske narodne podporne jednote
c«n« oglaaov po dogovora. Rokop'«! — no vračajo.
•THE ENLIGHTENMENT"
Orffca mi llMi SI—osIm WH->I	U**f.
Iassad daily azeopt Sond%j »od Holid»yi. Owmki bf tfe 01—»*« Noti—I P—** S—lty.
PROSVETA
guunlo rlovenske narodne podporne jednote
lahaja dnevno i«xon nedelj in praznikov.
m me
Naročinoa^JUdjjJeno	$4*60 n« loto,
f 1.60 l* pol leta In 76Č trn tri $2.25 C pol leta. $113 oa tri
"PROSVETA"
1117 Se. Uw**Uo A*—mm, CkUege, IUloob.
Sobssrivtion: U ni tod State* (exeept Chicago) and Csaeda $S por jaar m an/ forolgn coontrio«, $4&0 por joor.	L«,
TOCteVETA"
SSS7 So. Lewsdalo Aeooue, Ckkoge,
Telefoo U»mUU 4030.
r oklopoai« pr. (Nov. 30-10) pele« voiege immnm in •••lovo 4o m jo* M dneve« poUklo sarošsisa. Pooerlte jo pravo-•o vam »o oeuvi
INFLUENCATN TRGOVINA.
OdkRr je gripa prvikrat nastopila v letu 1889 in 1890 ni nikdar popolnoma izginila. Prišla je, razširila se je hitro in pričela je zopet izginevati. Tudi takrat so ljudje dobivali pljučnico in mnogo ljudi je podleglo epidemiji
Toda izginila ni nikdar, odkar se je prvikrat razširila kajti skoraj vsako leto se je prikazala v eni ali drugi občini
Ravitotako je s sedanjo influenco, ki mogoče ni drugega kot nekdanja grip*. Razlika je le ta, da je sedaj več oseb obolelo na pljučnici kot v letih 1889 in 1890.,
V	nekaterih občinah je influenea ponehala, toda pojavil* se je zopet, dasiravno so ljudje nosili maske na obrazu in se posluževali raznih sredstev proti nji. Mogoče je, dR se pojavi znova *r letu 1918, ali-katerem drugem letu kasnejše, dokler ne izumijo zdravniki uspešno sredstvo proti nji.
Ali zanimivo je, kako# so trgovci izrabili influenco v svojo korist. Bolniki, ki obole na influenci in pljučnici so žejni. Limone in oranže so sadež, ki ugasi žejo. To so spoznali tudi trgovci in nagnali so cene temu sadežu navzgor. Bil je čas, ko je ena oranža v Chicagu stala dese centov in treba je bilo, da je nastopila živilska uprava v Floridi proti tem cenam, da so padle.
V	ljudstvu živi vera, da je vrečica kafre najboljše sredstvo proti nalezljivim boleznim. Ljudstvo je pričelo kupovati kafro in to se opazili tudi trgovci.
Kafra ne raite na drevju, pa tudi ne leži na tleh, da bi jo lahko ljudje nabrali, kolikor jo hočejo. Kafro im-portirajo z Japonskega, ki jo zopet pridobiva na otokih Formosa in Celebes. Radi vojne je Japonskp rabila svoje ladje za prevažanje vojnega materijala in v Združene države so uvozili malo kafre, odkar je izbruhnila vojna. Kafra se kljub temu ni podražila in pred izbruhom influence so jo plačevali funt po $1.35 do $1.75.
PO prihodu influence so se ljudje spomnili, da kafra "pomaga" proti nalezljivim boleznim in pričeli so jo nositi v vrečici okoli vratu. Trgovci so spoznali, da ljudje segajo po kafri in so jo podražili. Kmalu je stal funt kafre pet dolarjev, potem $5.75 in če bi influenea ne ponehala, bi cena poskočila na deset ali pa še več dolarjev.
Influenea je huda nadlegovalka ljudi in nihče ie ne želi, za trgovce, ki so prodajali kafro, je bila blagoslov, ker jim je prinašala velik dobiček.
Sreča v nesreči je, da kafra ne pomaga proti influenci, ampak ji le ljudstvo pripisuje tudi take zdhavilne lastnosti ki jih nima. če bi bila kafra res edino in uspešno sredstvo proti influenci, kaj bi sc zgodilo?
Cena za funt kafre hi ne ostala pri petih ali desetih dolarjih, ampak dosegla bi tako višino, da bi jo delavci in siromašnejai sloji nc mogli kupovati, če bi vlada ne posegla vmes in ne določila cene.
Gotovi Interesi vedno nastopajo proti načelu, da bi vlada imela pravico blagu določati ccno. Z vsem ognjem zagovarjajo načelo manehesterskega liberalizma, da se naj cene na trgu uravnavajo po prihodu blaga na trg in
Dopisi.
"VSE MINE ..." Hastings, Colo. — Vae
na ave tu. H takimi pregovori ae sedaj lahko tolažijo razni nemški kralji, knezi in nemški kajeer, kakor tiuli avatrijeki Kari. Imeli ao mor. Zapovedovali ao rnilfjo-uorn ljudi. Ukaeovali eo mili jonskim armadam. Sedaj pa ee tolažijo a starim rekom, da vae mine. Kaj bo ča* zacelil tudi njihove ae-danje rane s pozabljeno« t j o.
Ko bi človek aedajle živel v Nemčiji in imel velik prevozni avtomobil, bi imet priliko precej zaslužiti a preseljevanjem bivših vladarjev hi njihovih preje vplivnih trahantov. Pohištva imajo precej in če bi hotel vaega zvoziti, bi imel precej dela. Prišel je čaaf ko ae je nemško ljudstvo po-služilo starega pregovora: -"Die Kache ist suess." (MaSčevanje je sladko). KrokOdilske solze, ki jih točijo nekateri za temi tirani narodov, ne pridejo v pofitev In ne ganejo borcev za demokracijo Vedno sem žedel dočakati čas, ko bodo te največje pijavke v moderni zgodovini prisiljene zapustiti tilnik ljudatva, kateremu so eta lo na vratu toliko let. Da bi bilo "mufanje" popolno, sem želel, da bi bil med selHci tudi Fran« Jo šef, prvi vladar, l;i je pričel to svetovno vojno. Toda usoda ga je poklicala preje a sveta, predno je mogel videti končni uspeh požara, katerega je on prvi pomagal podtakniti. Gotovo bi se zjokal še v grobu, ko bi mogel vedeti, kaj se je zgodilo z njegovo monarhijo.
Stvar se je dosedaj precej ugodno razvijala v prilog demokra-
edino le to, da jugoslovanski teri- države ne smem pouftrfti ie radi toišji ostanejo deli jugoslovanske resnih domačih deltka t ea in do-države, ue aamo v interesu Jogo- bre k#et, kaitere ae nej>e< •lovanov, nego tudi v interesu dobi na ulici Sv. Klare, svetovnega miru. Balkan je bil i- V ohijski metropoli sem se na-»kru ki je vedno grozil unetiti hajal ravno tisti dan, ko so aroe-Kvetovni požar. Ta iskra se mora riške in zaveznike armade zape-ugasriiti, ako ne, tedaj ostane fatlle usodo '> milosti božji stara nevarnost, ki je vedno pre- kajzerja Nemčije Zvečer tega lila r Balkana za nove vojne. Kaj dne amo se podalilM ta*eleni bi tretjina našega naroda pod P*« »n « udeležili velikanske Italijo pomenile drugega, kakor P»rade in ropotanja z raglaini in
nevarnost noVte vojne! Mar bi ena **	!f ** P*™*
tretf jsie našega naroda in najvsi- dobro "zastrta.. B*> je že pre-
nejši deli slovanskega ozemlja, ka-1®*j P0*00	P'"1"0 8mo
lerega »i laste nekateri italijan- Mali v svoja šotorlšča na poči-ski krogi, pomenilo samoodločeva- tek. Drugi dan sem imel tako de-nje ako-pridejo ti Ttraji pod vla- belo glavo, da bi ji niti kajezrje-do Italije proti volji ljudstva, ki va krona ne. "pasala"; pa tudi šivi v prizadetih krajih f Ali bi ne K* W. ja« bi jo ne hotel nositi, bHa to zopet nekaka i roden t a, kajti to je sedaj selo nfakotno de-ranogo nevarnejša, kakor pa je ,0
Hla italijanska iredeirta v bivši Dne 16r novembra sem po raz Avstro-Ogrski f Vae to so stvari, nih ovinkih dospel v Girard, O katere moramo pojasniti fvettr. To Drugi dan se je vrfila seja onga-pa moremo atoriti ie, ako borno za nfcacije Slov. rep. združenja, kjer taico delo organizirani, ako bomo so matisikaj koristnega ukrenili v nastopili kot narod, ki je vreden prid tega gibanja. Zaključili so, imena i^rod.	*	U4 »e akliče k ona seja na dan
Ako zasledujemo ameriškoča- novembra, na katero se pova-sopisje, vidimo, kako aktivna je bi odbornike raznih društev v Gi-italijanska propaganda. Ta propa- rardu in okolici, ganda nI zaetpnj. Italijani imajo Na dan seje, tečno ob 10. do-diplomacijo, imajo denar, imajo poldne smo ie zaoeklli aedože v ljudi, ki vrše to propagando. Mar dvorani Slov. doma in pričeli z naj mi, v takih okoliščinah, drži- delom. Konferenci je predsedoval mo križem roke, in pulimo neko- J. Ban iz GiraHda. Prvi sklep razliko ljudem vi*iti naše boje? Kot prave je bil, da se okliče velik narod ae moramo pridružiti skup- protestni shod Slov. rop. zdruše-lenvu delu in kot narOd ga mora- nja, na katerega se povabi tudi mo gmotno in moralno podpirati, dofbre govornike. Sklenjeno je bi-Eden vodilnih dnevnikov na za- lo, da se povabi kot govornika padu "The Denver Post" prinaša Joško Ovna iz DctroHa, Mieh., in . lanke in poročila v prilog željam da se dobh tudi govornika v hr-»talijanskih anekaistav. Ta list je vatsko-srfcskem jeziku. Na shodu it parkrat objavil članke, v kate- bo sodelovalo tudi hrvatsko pev-rih zatrjuje, da so ItaHijami opra- »ko društvo Str<*»mayer ie
vičeni do ozemlja, katerega zahte- YoungStowna, O. Sklenjeno, da se vajo, in da imajo do njega zgodo- ta shod vrši fi. decembra. Izvoli vinsko pravico. To me je tako raz- »e pripravljalni odbor, ki ima na-burilo, da sem posla>l omenjenemu loigo vse potrebno urediti za shod. listu jubilejeko številko "Slove- Odbor se je takoj lotil dela in tu-nian Review" in kratek komen- dl- pričel t agitacijo tned Sloven-tar, toda ureiiništvo "The Denver Hrvati ln,Srbi. Prepričan aem, Pont" mi je odpisalo, da dotične da bo v polni meri rzvrzil svojo izdaje "The Slovenian Rcview" nalogo. Zborovalei so sproiili mirti prejelo. Že tu je dokaz, kako ze- da bi se pričelo z nabiranjem lo so že laški krogi vplivali, aH ***** v prid SRZ. Morali bi boljše, korumpirali veliko ameri- videti prizor, s kakim navdufie-Sko časopisje.	Je bila soglasno sprejeta ta
Sveta dolžnost ameriških Slo- Ideja. Izvolili so kampanjski od-vencev jc, da ae združijo, organi- bor nabiranje toga fonda, ki se žira jo v Slovenskem republičan- J* tutdi takoj podaJ na delo. Ze Okem združenju, ka^ti le v močni drugi dan je bilo nabranega $150 organizaciji * zdravim pragva- v ta namen. Ljudje so metali pe* mora bodo lahko vrittli boje v m- take in deaetake na mizo nabiral-terevu pravice in demokracije, cem. Ako bi bile vse slovenske na-Slov. rep. združeni je bo gotovo po- ®0lbine povpreično tako aktivne skušailo poslati kako zmofcio ose- kakor je girardska, bi bila kmalo bo v mesto, kjer se bo vrfila mi- nabrana svota $100,000 v fond rovna konferenca. To bo stalo de- S1®venskega rep. združenja. To ^arja. Zato je na»a dolžnost, da W nam omogočilo imeti stalen u prispevamo vsi, vsak po svoji mo- rad v Waehinigtonu, D. C., toliko či. Popinite, da take propagande č««*, dokler ne bo podfpiaan mir. Otanejo denar, ne samo tiwče, ne- Ako bi imeli na razpolago <tako go stotisoiče dolarjev. Md ne more- veliko »voto, bi lahko napravili
In ko bo mesec obsetval "štalo" •bom jaa čakal, bom jae Čakal aa tč.
Frank Stonič z gdč. "škatljo."
Ohishohn, Minn. - Pozivam
članice društva Lilija v Vrtu At 322, SSVJ , da se udeleže dne 8. decembra db 2. popo|,|Ue v L. Kovačevih prostorih. \a dnevnem redu bomo imele volitve odbora za prihodnje loto. — Milrv Kaaun, -tajnica. — (Za aredino iz-dajo prepozno prišlo,-—Ured.)
ImperUl, Pa. — Pozivamo Član-stvo društva Prostost, št. 106, s. N. p. j., da sc polnoštevilno udeleži seje v nedeljo 8. decembra ob 1 pop. Na dnevnem redu bodo vo-lit ve društvenega odbora za leto 1019. — Društveni odbor
iieksiatl, italijanska zemlja, nasoljena z ogromno večino italijanskega prebivata va. Italijani bodo z vnemi »rabit vi, ki eo jim na raz-
po zahtevi po njem. Kam na« vodi tako načelo, dokazuje JJ&Si ^tllL?'*?1 b\ ^
prihod kafre na trg in zahteva po nji ob času influence. *tmpatič*n njihovim uhtevam.
To načelo Škoduje producentu in konzumentu in lahko Ako hočemo, da italijanska pre-
posUne katastrofalno ob času potrebe, če ne posež* vlada wnda ne bo usprtna. P^mae
, _ . , ... . . . . . , , ... moramo boriti s enaalm orogjem:
vmes In ga odpravi. Vlada je vedela, kaj dela. ko je prntMlfrM«!e proti propagandi. Da-
v vojnem časti določila maksimalne cene gotovim potreb- u«a je propaganda tisto, a katerim Hinam. ki Jih ljudstvo najbolj poirsbuje za svojo prehra- » pridobiti javno mnenje nltev. C« bi vlada ne pori vzela tega koraka, hi se potreb-tfine tako podražile, dn bi nastala lakota. Tako je pa bilo nemogoče pn/itarjem in špekulantom nagnati cene navzgor in ljudstvo ni bilo izpostavljeno lakoti in mrazu pozimi, ko je bilo nemogoče dovažati premog ln so ae zaloge premoga izdatno skrčile.	Z.
d ji kljub'oviranju še precej močnih nazadnjaških elementov, brez katerih ni seveda nobena država. Kar miniti naj m unij ne ugaja, je italijanski pohlep po jugoslovanskem Primorju: Tudi tu lahko vidimo posledioe zgrešenega avstrijskega sistema. Jugoslovane so zapostavljali, Italijani in Nemci pa so imeli prednost in privilegije nit ško^p Slovencev. Ni čudno, Če ao se Italijani iz kraljestva naseljevali v primorskih mestih, kajti visa boljša dela, tudi mestna, so dobivali oni, medtem, ko so bili Slovenci pri oblastih zapostavljeni. Sedaj pa hočejo še podjarmiti velik koa jugoslovanske zemlje: Sedanji odnošaji med Italijo in Jugoslovani se mi zde kakor tista pripovedka o ježu in lisici.
Naše upanje v pravično rešitev jugoalovanakega vprsšanj^eži na predsedniku Wilsonu, kajti oai bo tista sila, ki bo poskušala preprečiti težnje aneksističnih elenm-tov. On bo odločno zastopal stali šče, katerega je Wilaon tolikrat po vda r j al, da ee ne sme nobenega naroda siliti pod vlado, katere ne mura. Ako se mu bo posrečilo uveljaviti te principe, potom je zdru žen je Primorako z Jugoslavijo gotova stvar. SIcer pa bo Amerika imela na mirovni konferenci naj brže odločilno besedo, dasiravno bodo tudi tisti elementi, ki so navdani s iflarim imperialističnim d\K hom, tudi močni. Naloga zavezni škegu ljudstva, kar ga je prepoje nega z demokratičnim mišljenjem, pa je onemogočiti prevelik vpliv anekaietov. V vojni eo trpeli zave zniški narodi, kakor oni centralnih sil. Ker vemo to, je naloga de-
gojih, kl bodo odpravili vsaj glavne vzroke, kl poveroPajo vojno.
Predsednik Wiham bo šel sam na mirovno konferenco. Na tem zhorovanjn bo on najmogočnejša onebnoet, zato ni čudno, Če skušajo pridobiti tudl Italijani ^ svoje dlje. Seveda Italijani niso tsko neumni, da bi pripovedovali, da je Primorsko slovenska, oziroma jugonlovaitaks zemlja. Njim je vae. kar zahtevajo italijanski a-J^ji tirni členi, ki se nfao strinjefi
za HI je Italije In italijanske ire-dente. Mi moramo organizirati prot ipropagando, da bomo dokazali svetovni javnoeti neopraviče-noet italijanaklh šelj. Mi morem« dokazati avetn* da je Unperialkiti-čne propaganda voe nekaj dragega^ kakor pa naša, kl lell doseči
mo zahteivsti od ljiddi, da hi. posneli naše razmere, naše narodnostne odnošaje. Če ne moremo tega zahtevati, ravno tako, kot drugi ne morejo zahtevati od nas, da bi morali poznati narodnostne razmere v drugih dnžsrvah, tedaj je naša dolžnoet, da jim sedaj, ko se 0 takih vprašanjih odločuje, poskušamo pojasniti take zadeve. To pa se ne more storiti takole, kakor se kateremu Odi.
Mi ne zahtevamo ničesar, kar ni našega. Ker amo toliko pravični napram drugim, jc razumlljivo, da tudi mi od drugih narodov zahtevamo take pravice zaee. Zahtevamo le to kar je na!še. Naše ljud-
da ae mu jemlje njihova gruda. Toda, ako ee bodo močnejše sile poalušile za tak rop sile, tedaj bo to znamenje, da je uatvarjena trdna podlaga za novo vojuo.
lipam, da ae bodo Člani tukajl-njega društva SNPJ, strinjali z menoj. Ker ee novetnliemka seja radi boleanl ni mogla vršiti, upam, da ae udeležite v kar največjem števHii deceniborake seje. Posebno bi želel, da bi bili navcoči na tej
s mojim dopiaom, ki je bil priob Čen v 261. številki Presvete. Ka vsak stavek v t tac m dopinu sem se pripravljen zagovarjati, zato i-ni a jo nasprotniki naših idej sedaj vlliko za argumentiranje.
Martin Kovaeh.
• pota — Pred kakimi štirimi leti se mi je zlomilo pero in do danea nbem kupil druge«a. ker ga nkeni potreboval. Sedaj pa, ko ao kajzer ji legiibili svoje vpil-ve, - ko se moč *enaure znižuje, aem al zopet prsekrbel pero, de
m m% eaMn AA 4I4.^ 1 ■,	.
nMpsp^n r fijtin tu titipn.
V zadnjih pasjih dneh sem se poalevljal od (3hip«ge in potem! potoval po HIHioiau. Indiani in aedaj po Oh^U. Zadnje imenovane
maraikaj v korist naše propavan do, kar nam je sedaj nemogoče. Po mojem mnenju bodo Šli girard ski in okoliški Slovenci do prvega januarja 1919 najmanj za $200 "over the top" v ta fond.
Slovenci široen Združenih držav, posnemajte girardske Slovence, da čim prej dosežemo svo to $100,000 v fond SRZ. Kadar bomo imeli na razpolago to svoto, nam ne bo težavno dokazati svetu lažnjivost italijanske propa gande in neopravičenost njihovih teženj. Dokseali bomo avetu, da je Jadran posest jugoslovanskega ljudstva, do katerega Imajo samo oni pravico.
Po zaključku aeje amo se podali v spodnje prostore Slov. doma, kjer smo ohladili nsša suha grla s par čsšsmi gsmbrinovca. Potem pa smo šli na obisk k našemu staremu znancu in sotrudniku pri vsaki napredni ideji, J. Aninim. Njegova soproga nas je gosto I juflrvi postregla z dobrim prigriz kpm ln J. Anžiček pa nam je nosil, na mfeo neke vrste tekočina, kateri pravimo po domače jsbolč-nik, le, ds ima ta jabolčnik to lastnost, da nsprevi človeka ve aelega, pa če je še tako žalosten Ob tej priliki smo zapeli tudi psr slovenskih pasmi. Spomnili anio se tudi SRZ. ter habrsli še $2.50. ktere no izročili meni, a jih od-pošljem gl. tajniku SRZ. s pri porabo, da že on ve, za ksj naj se porsbi ta svota. Seveda aem si tUdI jaz štel v čast, da se mi karta-kole zaupa tuj denar. Končno smo zapeli Ife tisto znano psaeni, ki smo jo pa nekoliko spremenili:
Zora puea, bit če dana i sa nas. jngosl o venske republi-I ' kance.
mirt « MfBltR Vrtelo nriee in ko sem se poslavljal, sem žalosten zapel tisto:
Ka-ks*ka-trsI Prekrasna Katra!
edino ti, edino ti ai za moje srce.
Grant, IU. - Zgodovina slovenskega naroda je vseskozi nekakšna žaloatna drama, kate-re veseli, ali pa morda tudi žalo-sini konec, ae šele pričenja. Ko-maj «e jje to stoletja zatirano ljudstvo rešilo habsburških ii,,,. nov, že se pripravljajo drugi, ki ga nameravajo ukleniti v nove verige.	&
Zelo aktivni so italijanski ire-denti in imperialisti, <ki -viie propagando po vaem svetu, s katero bodejo svet in zavezniško diplomacijo prepričati, da je ozemlje, katerega zahteva Italija zase, po veliki večini prebivalstva itali-jansko. Slovensko in drugo jugoslovansko prebivalstvo, katero je seveda v veliki večini, hočejo enostavno utajfti, ,če se jim pa to morda neposreči, v kar sami dvo-mijo, 'zato «ga pa hočejo prikaza-ti svetu kot nekako barbarsko ljudstvo, ki je kulturod sitno zaostalo. Kje neki so bili italijanski reŠevalei takrat, ko so Turki razsajali pb Jadranu? Takrat se seveda ni nihče zanimal, da niti sanjal ne o svobodi jugoslovanskega ljudstva, ki je ibilo trajno v iboju proti barbarskim armadam polumeseea. Takrat se ni govorilo o kaki italijanski "ireden-ti'^ ko je bilo treba Jugoslovanom takorokoč žrtvovati ^vse, če so hoteli braniti zapodno Evropo. Jugoslovani so takrat uspešno odbijali napade Azijatov in tudi polagoma uničili silno moč tolikokrat namočena z jugoslovansko krvjo, da je ie »tokrat preiplaea-na. Vsakdo, kdor ima količkaj čuta za pravico, ve, da Italija nima niti najmanjše pravice zahtevati jugoslovansko Primorje.
Zares, plemeniti "osvoboditelji" se sedaj ponujajo Jugoslov^ nom. Vse jim ponujajo, samo svobode ne. Kje so bili preje, ti "reševalci". Mar niso že preje videli trpljenja tega ljudstva, razdeljenega, zaničevaneiga in zatiranega? Zakaj niso "ljubitelji Jugoslovanov ob Tiberi že prej povzdignili svoj glas ea osvoboditev tefga zatiranega ljudstva?
Veseli me, ko vidim, da zahtevajo trecnejši elementi med ameriškimi Slovenci skupnega dela v pogledu tega vprašanja. Ako se jc mogoče (popolnoma sporazumeti za skupne nastope v tako važnih problemih, bi bilo to vsekakor velikanski uspeh, ki nas hi precej približal ik izvršitvi naših ciljev. Zavih Rime rokave in pojdimo v boflbo.Wedaj še ni ntf izgubljenega. Mirte ni podpisan, fce je 4as, da Se pripravimo, toda odlašati ne smemo J
Pravica n$F|iarod, ska republika še nas stana vse,
tja a & ljud-smejati, ps imamo."
\ Tako zaključuje %ednik Pro-svete svoj uredniški rlanek v 279. številki tega lista. Rojaki, to mors biti tudi geslo niu( vseh. Ako se bomo ravnali po njrtm, moramo nnagati.	\
F. Vider.
Oraak, Mont.. To sta umrla *a inflnenco Felik Repo*«-čnik, doma Iz Mialinja jna Spanjem Štajerskem. Tu m ipi*'» proaro in tri nedorasli I otroke. Louia Lovftin, doma b vasi na Dolenjskem. \ Amenki zapufcča tri brate; edei i Živi ta, drugi v Chisholmu. Min n., in ^ t jI'v Clevelsndu, O. Olja sta bM člana društva št. 1^2.
RELOUA SE
mo.
Washin«ton, D. O. —• vlada je poaojila Belgiji 000. Posojilo Belgiji zri« daj $210,120.000, zavezniki $S,196,576,666.
Razno b inozemstva.
RAZPRAVE O MIRU SS NADA LJVJSIO V'PARIZU.-j
Palic igrala tipanje, <U bo Ameri ka podpirala aapiraclje ' nove Srb^e."
Pariš, 4. dec. — Preliminarna konferenca zavezniških diploma-lov v Londonu je ,bila končana včeraj in danes se nadaljuje sestanek ministrskih predsednikov Anglije, Francije in Italije ter osts lih diplomatov v Parizu.
Zborovanje se nfti v prostorih francoskega zunanjega mbiktr. Ktva in tukaj se predsednik AVil-Kon prvič auide z zastopniki en-tente. Kakor je videti, ae ibodo nadaljevale preliminarne konference med zavezniki ves mesec december in vse te konference bodo tajne. Formalna mirovna konferenca se otvori v januarju. Z druge strani je slišati glasove, da eploh ne bo skupne konference c zastopniki centralnih drŽav, pač pa da bodo zavezniki le predložili zadnjim mirovno pogodbo v podpis, kadar ho dovršena. Drugi zopet pravijo, da bo le nemškim delegatom dovoljeno udeležiti se glavnih sej mirovne (konference.
Kar se tiče ureditve novih inej; pride Nemčija prva na vrsto. Po-icm se bo konferenca bavila s kočljivim vprazanjim nove Poljske in nato pridejo razne nove države, ki so se ustanovile na razvalinah Av-stro-Ogrske.
Srbski ministrski predsednik Peter ^Pašič, ki je tukaj navzdč, je dejal \ intervjuvu, da ^pričakuje dolgih ddbat kadar se bo govorilo o mejah nove Srbije, vendar pa u-' .pa, da bodo Združene države, Anglija in Francija podpirale stali&e Srbije.
(Kaj pa misli Paftič a besedo "nova Stihija"!)
V diplomatičnih krogih krolži govorica, da bodo evropski zavezniki dovolili Japonski, da o/bdrži Tsingtau, bivšo nemško pristanišč v Kiav-Čavu na Kitajskem, če bodo Združene države s tem zadovoljne. ,
Belgiji in Portugalski je baje tudi obljubjen delež nemških kolonij v Afriki. Anglija menda podpira portugalske zahteve. ,
Največ preglavice delajo frarv coske in italijanske zahteve. Di-plomatje odprto govore, da so jugoslovanska in italijanske aahteve po Reki in Dalmaciji v velikem konflikta.
Razume pa ae, da Italija ne zahteva toliko od bivšfc Avstrije kolikor bi Francija rada odtrgala od Nemčije. Nekateri italijanski diplomat je ^tmi pravijo, da Italija ne mara v avojih sferah preve«-likega števila Jugoalovanov in Nemcev.
'Tdfnt ae arli", je končno re kel Leuac, "toda inuj protest morate vzeti na znanje."
"Kakor Vam je drago, toda od iti morste'Vwga je savrnk ltali jan.
Cim je general vael palačo svogo poaeat, sta l>ili »liki Franc Jožefa iu Karla takoj vrtcni
. Volilna bitka v Angliji.
London, 4. dec. — (ieorge Bernard Shaw, znani socialistični pi oatelj, je kandidat delavake stran ke v Kast Middledboroughu. Nje/ gova kandidatura je presenetilu vse politične kro«e, kajti d islej sc je S4uw trdovratno ogibal vsake ga priaostvovanja v politiki.
Dublin, 4. dec. — Irska narodna stranka ae 'boji poraza. Rabel-na organizacija Sinu Fein je postavila ve* kakor ato kandidatov; aktivna je v vaeh volilrih okrožjih. Sinnfeinovci agitirajo s Uko vnemo, da ae hoji poraza celo John Dillon, vodja irske narodne stranke.
Italijanski socialisti aahtcvajo 7 resnični mir.
Rim, 4. dec. — Giuseppe Cenena, bivtti živežni upravitelj, je dejal včeraj na tukajšnjem javnem socialističnem shodu: "Italijanski socialisti zahtevamo Wilsonov program miru bree vsakega iinperia-
tnora iziti svet brez vojakov in h rez bojnih mornaric; vsaka ka* nove vojne se mc^ra absolutno «a-treti. Sodrug Biaaolati nas je zastopal pri vladi med vojno in zato zaihtevamo, da BissOlati v imenu demokracije izstopa italijansko delavce tudi na mirovni konferenci."
Kako ao Italijani spodili hrvaške ga governerja a Rake.
Rim, 4. dec. —. "Corriere della Serra* opiauje, kako so Italijanske <'rte 17. novembra okupirale Reko iu pregnale ondotnega hrvaškega guvernerja grofa Riharda Lenaca, ki je Ml malo prej imenovan po Jugoslovanskem Narodnem Svetu.
Ko se je italijanakitgeneralSen-mantano izkrcal s svojimi četami na suho, je iel naravnost v guvernerjevo palačo in tam so gs predstavili grofu Rihardu Lenacu. General je opazil, ds na steni v pitami še vedno visita sliki Franc Jožefa in Ksrls.
"V imenu Italije prihajam, da vratnem poveljntštvo v meatu in skrbim sa red", je dejsl Ssn niarzano.
lienae jo odgovoril : "Kot za-Mopnik JagoKlovanakoga Narod -nega Sveta protestiram proti u-' nn-iji moje Plasti."
Težki problemi Anglije.
* London, 4. dec. — Problemi, ki jih je prinesel mir Angliji, niao majhni. Vlada ae peča s kolosal-no nalogo, kako bo vposlila pet miljonov vojakov in tri miljone munieijakih delavcev in delavk. Imenovano je posebno ministrstvo za rekonstrukcijo, ki išče praktično pot, toda amgleško delavstvo ae ne zanaša na pomoč sedanje koa-icijske vlade. '
Delavska stranka, ki zdaj vodi gigantično volilno kampanjo, da dobi parlament in s tem tudi vlado v avoje roke, ima svoj neodvisni program za rekonstrukcijo. Glavne točke v programu so: Po-državljenje industrij, železnic, parnikov in zemljiič; država mora zgraditi m H j on hiš za delavec; vojni dolgovi se naj odplačujejo posebnim davkom na kapital; trgovske vojne ne sme biti; sanio-odločevanje za Irce, Indijce in druga prekomorska ljudstva, ki so podložna Veliki Britaniji.
Dalje zahteva delavatfea st ranča, da diora vlada takoj odpokll-cati armado iz Rusije in da ne sme ovirati nemških republik v njihovem razvoju.
London, 4. dec. —- Včeraj je prikorakalo kakih 600 ženak, munieijakih delavk, ki so fbile odpuščene od dela, pred ministrsko palačo v Downingovi ulici in so zahtevale, da hočejo govoriti z Lloyd Georgem. Ženske ao protestirale proti nepričakovani odalovitvi, toda uradniki ao jih potolažili, da bodo" posredovali z delodajalci. Delavke so potem paradirale nekaj časa po ulicah.
Angleška flota v Baltiku.
Ivodanj, 4. dec. — Flotiia angle-Ških razmševalcev je včeraj priplula pred Libavo na obali Kuron-skega. Drugi oddelek angleškega brodovja je na potu v priataniŠče Wilhelmshaven.
iu priloženi so tuu vsi potrebni do-lvazi. Mesarske tvrdke ao: Swift & Co- Armour t Con Alorris £ OoH Wilson A Co. in Cudahy Paoking kompanija. .
Poročilo komiaije pravi, da so kompanije razdelile med sabo na-kup živine v Zdmienih drŽavah po odstotkih.
Ta nskup živine Dodpirajo lo-kalni dogovori ns glavnih trgih. V Deti ver ju na pr. razdelita Ar -i mour in Swift nakup na dvoje.
uja ju ne da bi za psšo kedaj pla-eal eu cent odškodnine.
Do njegovega bivališča v gorovju ue vodi steza, kajti o1xia-' ruo je kroginkrog s močno žara Menim smrekovim gosdom.
Podmaršal McClelland je bil na levu v družbi denverrfkega La-thama, ki mu Je slutit za kažipo ta. Zgubila ata ae v anežnetu vi harju, ko «ta naletela na starega samotarja. V razgovoru Je apo-snail, da samotar ni nič *l*ul
Slmitki NirHM
Prizadete kompanije izmenjavaj »^ovul vojni. Vsem je bHa u jo med sabo zaupne informacije. ki« Sinka, kje dotd uiunicljo. niao na razpolago njihovim kooku-I »airoetar je povedal, da je hil rentora. Skupaj naatavljajo agen-f^Oikrat med ljudmi pred pe
Poljaki bo okupirali Brest-Litovsk.
Pariz, 4. dec. — Iz Ženeve poročajo, da so poljske čete okupirale
_____ Brest Litovsk. Zadnje vesti iz Ga-
lizma. Iz miru, ki se"5sj ekJene.)1^«^ #ase, da so Ukrajinci
aklenlli otflegatl Lvov, katerega ao reokupirali Poljaki. Na ta način nameravajo Ukrajinci izatradati Poljake v Lvovu in jih prisiliti na kapitulacijo.
Dalje poročajo, da so se april Čehi in Poljaki zaradi teritorija v ftMžijt ' "-•»-
Zavezniško hrodovje v Bebasto-polu je zaseglo deset nemških boj-nih ladij in večjo zbirko manjših bark. Angleži so vzeli rusko dred-not ko "Volja", ki je bila V sebs-stopolski luki.
Ameriške vesli.
aoasrr TRUST GOSPODAR NA TRGU
"O tem ne hoho govorili" —
i je nsdsljeval Itslijanaki general. I" Pavel Ja je povelje in od tukaj I* morate pohratL"
Washington, D. 0. — Zvezna
obrtns komisija obtožuje v svojem poročilu, ds postojl močnejši mesarski aindikat, kot je kil n^dsnji stari "meani trustM. To poročilo je predložil predsednik Wilaon kon gresu.
Komisija je pronašla, da je med messrji od leta 1886 vedno postajala zveza, dasiravno os je vlada tradils. da jo razbije.
Sedanja zveza ni po poročilu komisije navadni sporazum med gen-jtliminl smpsk Je precizirana in detailirana in mnogo jačja kot ffiP-rodna zveza izsa leta 1890. Poročilo o obstoječi zvezi petih
te, da dobe informacije, s katerim
dobe pod svojo oblast
rge.
Poleg teh metod se poaluŽijo še drugih, da ao gospodarji na trgu-ne le v Združenih državah, ampak tudi v Južni Ameriki.
Poročilo pravi, da so se mesar ske tvrdke Swift, Armour, Morris in Wilson s pomočjo svojih po družnic, njim podrejeni^ kompa-nij v Južni Ameriki in drugih {oropanij polastile trgs v Južni A-meriki in zabranile izvoz govejega^ n drugega mesa v Združene dr žave.
Vseh pet kompanlj prodaja sve-iEe meso po dogovoru.	i
Izmenjava med sabo poročila r oatrom na profit od prodanega mesa.
liegularno nadzorujejo med sa«J bo zaloge svežega mesa.
Kadar je treba uničiti konku • renta, se združijo in prodajajo meso pod ceno.
Kompanije Imajo skupen sklad z katerega porabijo denar, ds vplivajo na javno mnenje. Z dru gimi besedami bi rekli, da iz tega sklada plačujejo velike oglase v dnevnikih, ki v zahvalo s spretno pisanimi vestmi iu članki zamešajo ljudstvu oči, da ne vidi ogront nega polipa mesarskega trusta kako ga izsesava.
V poročilu je zgodovina dveh generacij, ki pokazuje, kako ao se združile, ds dobe oblaat nad živili družine Amiour, Swift in MoiW in predpišejo ameriškemu ljudstvu, koliko mora zanje šteti.1 De lovanje teh t-rustjanov se razteza prek dobo 30. let in je pričelo v letu 1886., ko so Philip D. Armour, Guatavus F. S*ift in Nelson Mor. ris napravili pogodbo med seboj, končuje pa v sedanjem perfekt -nem dogovoru,'ki jih napravi ja absolutne gospodarje na mesnem trgu.
Zgodovina mesarskih trustjanov se deli v tri dele. Prehod se je Iz-vršil tako gladko, da ao bili meaar ji od leta 1889 vedno zvezani med seboj. Prva perijoda traja od leta 1886 do 1902. Po tem pride dr* ga perijoda aU doba združevanja, tretja doba je pa aedaj, v kateri so dobili mesarji pod svojo oblast živinski in mesni trg.
Čimbolj je bila vlada za trustov-ci, tembolj so bili oprezni v svojih operacijah in prikrivali ao skrbno svoje manipulacije, da ni zanje izvedela javnost.
Obrtna komisija je skrbno Isde-lala svoje poročilo. Vse, kar na-vajs v svojem poročilu, lahko dokaže a pismi in drugimi dokumenti. Komisija je zaslišala tudi priče.
Mena raki trnatovci ao se posluževali pri zaupnih sporočilih t ud* izmišljenih imen. "Saaford" — Je pomenil J. Ogden Artnourja ali Armour je ve lutereae. "■" — je bila znamenje za #wiftove interese in njegove brate. "Kles" — Je izmišljeno ime za MorrUove interese. "WlUJams" — je pa Arthur >feeker, podpredsednik tvrdke Ar-•nor i Co.
Vse to je obrtna komisija dognala z neovrgljivimi dokazi.
Prepričani smo lahko, da bodo mesarakl trust ovci takoj podali svoje skrbno izdelano poročilo, ki ga bodo gotovi listi prineali kot plsčsn oglss, ds nsaujejo ljudatvu peska v oči. To amo Že doživeli enkrat po dokončani preisksvi o delovnih razmerah v klavnicah, salo je logičen rsfcljuček, ds se tru-ztovei zopet oglasijo In skušajo o-prsti zamorce.
___________ »hai leti, ko je šel po živila na bil
ŽivinakcJ2Qj° farmo.
l>iv ji konji, ki jih laatuje samotar, ao iaven njegove oblmiti. Pred stirideaetim! leti se je a konji u-»aknil v samoto, toda danes ne ve, kako številna je čreda. Samo tar je povedal podraaršaiu, da ne-bo nikdar priftel na sveano sodl-ičc, ker je to*ba radi paieVivil-ua in nima nihče pravice, da ga aretira.	'
O njem kt^ii pravljica med ljudmi, da ae je vsled nesrečne ljubezni umaknil v gorovje.
Samot ar je vo bivališče je v skalnati jaoni. Stene ima okrašene z reklamnimi listi, ki jih puate ležati lovci, prihajajoči na lov divjih živali
MANIPULACIJE PLINSKE
NA-
STAREOA SAMOTARJA SLI V OORAH
Denvor, Oolo. -r Pet ln dvaj set milj proč od Pagoaa Hpringss. visoko v Skslnstem gorovja so našli starega aamotarja, ki je živel proč od Človeške drufl* Od-kril ga Je zvezni podmsiAsI Wil-liam J. MeTtetlsnd
Samotar Je TftdetM WHUam Uandlck, ki Je obtoien na avse-nem aodlkču, ds pase divje konje
Ohicago, IU, — 19-letni Klmer
H.	Klelnacchmklt je podal zaprl-»eieno izjavo, da je napisal 1,600 računov v treh dneh in pol, ne da bi Čital le en pSinomer. Pričel je ielati v departmentu za čiščenje vvotilk 3. novembra 1917. Dne 4. maja 1918 je bil premeščen v de-partment za čiščenje pllnotne-rov. Učil se je najprvo, kako ae čitajo plinomeri. Iu*trukcijc za bralce plinmnerov je kopiral in meti temi luštruke^jaml je bila odredba, ki jasno pravi, da bo vsak bralec takoj odpuščen, če o-ceni plin. Bral je pllnomeer do ao. avgusta 191 H. Pustil je delo aa nekaj tednov. Dne 23. oktobra 1918 je pričel zppet delati v de-partment u za čiščenje svetilk, kjer je delal do 29. novemWa 1918.
Nekega dne v juliju t, 1. ae je nahajal v sobi za bralce plinome-rov. Poleg jijega ao ibill še trije iralci v sobi. Vstopil je John Uhompson, superintendent bralnega depantmenta, ln rekel: "Pojdite gori in ocenite plinome-re. Kleinschmklt mu je dejal,* da ne zna oceniti porolbljenega plina. Superintendent je odgovoril, da je tam že nekdo, ki ga bo podučil.
Tam je dobil potrebne luštruk-cije, ki obstoje vtem, da hrailec vzame računa zadnjih dveh me-secev in potem določi, koliko plina je porabil konzument. Na ta način je cenil vporslbo plina sa
I,600	konsumentov.
Ta izjava jasno dokazuje, zakaj ao dobili konzumentl viaoke rsičune.. Ali skrajna nesramnost je vpričo takih dogodkov, da je družba protest ujočim konzumen-toni grozila, da naj plačajo raiču-ne, če ne, da jim zapre pdln.
UstessvUeaa 9. aprila
PHpiru ilitfuti I
lakov: j—*a 1MT v in. ans«a.
<3 LAVNI STAN t MiT-M BO. LAWNDAXJI ATS., CHICAGO, ILLINOIR
UPRAVNI O DIH) a« Pr*dMdalkj Joka VofH«, boz 8S0, U Bati«, IU. L PošproŠMdalkt J. Bratkovt«, B. r. B. 4, Boz M, Otrard, Kan«. U. PedprodMdoik: Jol.f Kuhcl), »figi Bwlag Ave., Ho. Ckloafo, 111. t Tajalk: Jaha Vordorbar, 1701 Bo. Uwndol« Ato., Chloago, UI. Blaaajslk: Aatea J. Tortoro, P. O, Boa 1, OUmo, ZU. Bspisatksri J oh« Melok, 400a W. IIol Bv, OMoago, OL
NADZORNI ODBBKt	(j	1
JoN AmbroUfl, Bos Wt, Oaaoaibarg, Pa.	' f
Paal Borgor, tU« Bo. Karlov Avo., OMoago, IIL "	,
POROTNI OOBIKi Aatoa Hrast, Bos 140, Oaaoasbarg, Pa. Jo«o Ba41«ok, Boz itt, Bmltktoo, Pa.
Rudolf Plotorlok, Bos 4S«, BridgovMlo, Pa.	' t
Jakob lllklavlU, L. Boi 8, WIUo«k, Pa. M, Potvovieh, 14110 Halo Avs* OolUawood, a
UR1DNIK PBOBVBTBi Jolo Bavortalk.	/i^
VBHOVNI BDBAVNZKt F. 7. Kom, M. D., «208 8t Olalr Avo., dovotes«, Ohio. | VBB DKNARNB ZADBVB IN BTVAHI, ki so tUeje gl. spravaoga odbora la 8. N. P. J. aaj so poliljajo as saslovt
JOHN VBBDBBBAB, l«T-» Bo. Uwa4slo Avo., Ohksgo, IU. PBITOftBB OLEDB OBNBBALNBOA POSLOVANJA so poliljajo aa aaolor JOll AMBROŽIČ, Bo« Ml, Oaaoasbarg, Pa.
Prltolbo prepirljivo vsobtae, M sta Jih foHU pm la trags taMaasa as
pošiljajo aa aaslovi
ANTON HRAST, Boa 140, Oaaoashsfg, Pa.
VSI DOPISI, razprav«, Oaakl, sasaaslls itd. aa "Prosvoto" so poliljajo aa aaslovi
UBBDNlflTVO "PROBVBTR", 1607-10 Bo. Lewadale Avo., Oklosso, IIL VBB UPRAVNlftKB BTVAHI, aarolalaa, oglasi, n polUjajo aa aaslovt UPBAVNIŠTVO 1' PBOBVBTB'\ H8MI Bo. Lswadalo Ava, Ohicago, ftl. V korospoadoa«! s tajolltvom S N. F. J« srsdalltvoai la apravalltroai 1' Proav«t«'' so rabilo laoa arkdnikov, narvot aspUtto aaslov, ki jo ta nav«d«a, ako lolito, da ko vsaka stvar kltro "
Nova moč9
novo zdravje,
nova čista kri, za tri cente*
"KROONLAND" MA POTU DOMOV.
Waahington, D. 0. — Vojni de-partment naznanja, da je parni k ^Kroonland" zapustil neko fratt-coako luko. Na njejn Je vkreanJh 1,149 vojakov.
EAD BI IZVEDEL
za Mihaela Peterael, doma Iz Plužnje, okraj Clrkno ln za Kozi čerfn, omožena Bevk, doma iz O-taleš, okraj Cikmo na Primorskem, ter za Franka Carel, doma iz Keraic, okraj Spodnja Idrija na Kranjskem. Ako kateri cenjenih rojakov ve za njih naslove, prosim, da mi to naznani, ali pa naj ac aami pri J s Vi Jo na mej naslov: Mat h Vogrič, co Slovenski Dom, U Salle, tli. (Dec. M).

•Jev Je obširno in detajllrano im
svetu brez dsvolje
Bolgarski krvai žaj
JB ZNAMENITO ZDRAVILO,
katerima smejo vlivati vsi člani v družini ml msleas deteta do atare matere. Morali bi gs imeti v vsakem domu Dabro rdravilo za pre-hlsH. Dela i/vrstno, vzdržuje Čiato kri. zdrsvi vaše oblati čreva in als-bi želode«'. Pošljemo vaškemu pO pošli en zavoj za $1.26 in 6 zsvo-Jav pa ca SMO. Naslov Js: H. JL Von ^chliek. I're»ldent MsrveT Pr»slucts Co. No. «, Marvel Itldg^ Pitabitrgh, Pa.
Ako imst« slsbo Itva«, lmsto bol««, n« v lolodeu la v lcdleab, st^o sto ilsbi, lsčrpani, a« aiorsto spstl, ako so vsm saplra, aliast« dobr«gs t«k», ako tr> H*« r«r«dl aoprobsv«, ako Istato bol«. i-tMi« v krilu, sko vas pogoste boli gla vi«, sku jo vsla krt pokvarjoaa, a«Al«ta, alkar a« troalU denarja aa adravlla, bat«rlh n« poanat«, t«atv«l polljlto na« saaaku aa I ««ate v pisarn, aaslov la nal vam bomo s obrstso poŠto POVSOS) sasteaj la kros vaak« obvosaootl o« vale sttsal poalsll nsl« popolno Is llstlb, Kdravilalh trav s«stavlj«ao prlrodao odra vila
Juvlto
Naalov:
JUVITO LABORATORY.
South HiU Branch 6, > PilUburgb, Pa,
Vii. .juilt^ ii iirfirr»">———__:
NAPREDEK
l4PreavctaM pile za blagoatanjo ljudstva. Ako sa strinjal a njenimi Idejami, podpiraj trgovoe, ki oglašajo v Proavetl. — V aalogl imam vsa sa vsakdanje potreblčl-ne po r.mernl <«<»nl.
ANTON ZOSNIK.
Hermlnle, Pa.
SPREJME SE slufldnja v bol-nltako. Zklaaite oa pri: Sewickley Valley Kospitol, Sewicklejr, Pa.
Kro)a6a
na Elj In okolici m priporočava «a krojaško dalo novo obleke, almako tuknje, člateoje, krpanje, likanja, barvanja, molke, Ionske ln otročjo oblaka. Smo v zvezi a najboljšim Dry Oleaning In Djrc Ilouse družbo. Nala delavnica Je v bivšem polt nem uradu. jo« e0m4ta1, and john teran Oonpaa,, ELY, M1NN.
Amerllko Blovonaka
P R A T I K A
sa leto 1010 Jslatla. Osna lis. BsspioliJiln«ai popust.
Dr, Koler
■lovnuld aivavalk m Na« lv*.,ntt«kargfe.N.
.te m
arau
kLalruiilIrtii*
tircTiv t.
■"raj" SrtMb! C« saato srn*
Rtmtftteitri&MŽtft
MAšAam ftalM^
S>Wn|« mUfvUm « «•»•»••!>•.
Doktor B« F. Mullln
"»»iiifliur
4ii rtsm Avto«
(SMpraS «1. i
Plllsburob, Ps.
Js« sop faj«tar«Jii adravalk lp« «tjalt«t aa Btet«n< Seravlm le la ia
V adf»vtj«nj« taaatb bolaeai Imam ssjvolj« Ishatsjo. Rabt« me eaJbeljAs sdravlla Imam aaj keljll oloktrMal stroj «a pralakava n)«, potem kater««« «« vidi ««l« vat« teto bet as Haat. B smuI prlkaMio I Jod Jo od ktlM la dsM, ds jlb »dr« vlm. Bdravtm r««M bolmtai Is ssglo.
Koledar zastonj!
sta hkupno ncvsrna in pretita no bolnika vm povsod. Bodite vedno no strni i pred njima. Zastavit« ju takoj ob početku. Ne dovolj ite im« te vkoreniniti. Poženite ju proč. Rabit«
SEVERA'S BALSAM
FOR LUNGS
(Severov Balzam za pljuča) sa odpravo kailja. za odpravo hripavoati, otrjrsnje kstsmv ia zdravljenje vnetja in bolne koiie« v notranjosti. Na dalje vzemite tudi
SEVERA'S COLO AND CRIP TABLETS
(Srverove tablete zoper prehlad in gripo), da tako odpravite prehlad.
Cena 8everovemu balzamu za pijača je:
in 50e.
Cena 8ererevim tabletam zoper prehlad i" gripo Je Ide. t	' ■ ' ——••
Srrerov« zdravila aa predajajo v vaeh lekar nah. Ako ram j« nemogoč« dobiti ta adravila «4 vaftaga lekarnarja. poMjiu naročilo aa: . .
W. F. SEVERA CO.. CEDAR RAF IDI, IOWA
v S tem telimo naznaniti vsem našim prijateljem in odjemalcem Severovih zdravil, da smo sopet salošili vae va*o lekarnarje z dovoljno množino Severovih koledarjev. Vpraftajt« za
enecm. So brezplačno I
» ,
Sefero? Almath za SU?mot za lato 1919
vsebuje kot navadno vaa kalendaraka pojasnila, lunine apremin«, vremena, izvrstno podučno čtivo In prijazne amaftnlee. Vsekakor vsebuje potrebna pojasnila a zabavo ln je priporočljiva knjiga sa Hako družino.
Vprakajt« pri va*ent lekarnarju zanj. kjer kupujete vata Severom zdravila. Ako vam ga ja nemogoč« Um dobiti, pišite naravno«! nam hi nam psMJit« Udi naaiore vatih prijateljev
W F. SEVERA Ca. CEDAR RAFIDS. IOWA
Z ognjem in menam.
ZGODOVINSKI ROMAM.
' Poljaki spisal Sienkiawiwies. — Poslovenil ! PodravskL
«mimiiimm» »oooooeoeeoeeesessmttel
(Nadaljevanja.) .
Uospod Nikolaj Potočki je dolgo premišljeval, f »redno je poslal kozoke proti Hmeiniekemu. Ker > imel Krečovski tut nje velik vpliv, — la po je aopet vlival bet mano vo zaupanje — je samo ukazal vojakom priseči zvestobo, Not o jih je odpravil v imenu bol jem.
Krečovski izkušen vojak, ki se je odlikovsl v prejšnjih vojskah, je bil vzgojen v hiši Potočkih, katerim se je Imel zahvaliti zs vse: zo polkovnl-štvo in zo plemstvo, Oni so mu dobili tudi ns zboru uliširna posestvo, le&čo pri Izlivu Dnjeatra ln La-davo: bile sd njegova dosmrtna lastnina.
Tako toma ves ga je družila z ljudovlado in s Pot očki mi; zato si uiti senca nezaupljivosti ni mo-glo pojaviti v hetrnonovl duši. Pri tem je bil še mož v najboljših letih,. — štel je komaj petdeset let; — zato bi si bil lahko pridobil še veliko zaslug za domovino. Nekateri so hoteli videti v njem naslednika Atefana llmelniekego, kl je bil priprost stepni vitez ter je dotgiel do časti vojvode kijevskego in senotorjo poljske ljudovlodc. Od Krečovskego samega je bilo odvisno, oll pojde po tej poti, komor go jc gnalo junoštvo, euerŽijo in neukrotljivo častihlepje, hlepeče po bogastvu, kakor po dostojanstvu. Hoteč vstrečl temu častihlepju, poganjal se jc pred nedavnim močno za storostovo litinjsko; ko pa ga je dobil gospod Kor-but,.je Krečovski globoko v srcu zakopal to svoje brc^muciije ter komaj sedaj pozabil nekoliko svojo nevoščljlvost, ki go je razjedalo. Sedaj se mu je jelš usoda znovič smehljati, ker mu je veliki hetmon prepustil loko volno nalogo. Smel je računati, da dojde odmev njegovega imena do kraljevih ušes. To tudi ni bilo majhne vrednosti. Tokrat je bilo treba le pokloniti se vladarju, da si dobil privile-, gij s milimi besedami: "Poklonil se »umi je, ter prosil, do bl go obdarovali. Mi po, spomin jo joči %t* njegovih zoalug, dajemo" itd. Nn tak način so se dobivalo v Rusiji bogastva ln dostojanstva. Na tak način mo razširjena imetja pustih step, ki so pripadala poprej Bogu in Ijmlovludi, prehajala,v /osebne roke. Na U način je postal iz nemaniča gospod ter mogel sc tolažiti /. uodo, da postanejo njegovi potomci še kdaj senatorji.
Krečovskego jc grizlo le to, do je moral deliti svojo oblast z Ibtrobašem. Poslednji je nosil itak !c aamo ime. V resnici sc j«' stari polkovnik poslednji čn* močno postaral in tako omagal, da jc lalesno le zemlji prifmdal. I nišo iu misli njegove Je neprestano mučila otrpnost in uirtvoto, ki sc pojavlja nevedno pred smrtjo. V počet k u vojske se jc nekoliko prebudi) ter začel sc dosti odločno kre-lati; rekel M, du mit je na odmev vojaške t rombe sedela Jo-i utneje teši po žilah. Saj jc (lil nekdaj sloveč stepni vodju in vitez. Takoj po odhbdu ga je zagugolo pljuskanje vesel, zazibale ga v spanec invml semcuov lu lahko pomikanji- bojdokov, da je pozabil na božji avet. /ato je Krečovakl vse sam vodil in vladal. Baralmš se je zbudil samo ob času obeda. Takrat je po navadi še jm teui in onem vprašal ter dobival slučajne odgovore. Nn to je jel sdikovetli Oj, ko bi v kaki drugi vojski mogel leči v mofilo! Pa noj sc zgodi božjo voljo 1"
Medtem se Je )H)|H)lnoma pretrgala zveze s kraljevo vojsko, ki jc šlo po suhem poti poveljnl-štvom Štefanu Potockega. Krečovski je tožil, da huzarji ln drogoncl prepošasi jošejo, do se pri pre-vožnjah preveč mude, da n^lodi hctraanov sin nima Še vojaških skušenj. Kljub temu je ukazal veslati naprej.
ladje so plevele s Dnjeprovlm tokom proti Kudoku, oddaljujoč se Čedalje bolj od kraljeve vojske.
Naposled slišijo v neki noči streljanje s topovi.
llarsbaš je trdno spol; lil sc niti prebudil. Zato je Klik. ki jc brodoril spredaj, takoj skočil po-konci v čolnu in šel h Krceovskcmu.
"<}<*pod polkovnik," reče; "kudsškl topovi grome! Kaj noj storim?"	......
"Ustavite ladje, gospod! l"'e* noč ostanemo v trsičju."
"Ilmelnlcki gotovo oblega prud. Po mojih mudili hi bilo potrehno, du mu hitimo na pomoč."
"Zu vose misli vas nc vprašam, marveč samo ukalem. Jaz sem poveljnik."
"I los pod polkovnik!.,."
"Obstati in čakati!"... teče Krečovakl.
<lpo*l\ii, dn *i energični Nemce «lndi svojo rumeno brado, nadaljuje uljudnejše
"Plemič utegne do jutro r jezdeci dospeti, u trdnjave v eni noči m« \zamcjo."
"t > p!i nc di*«pc?"
"Počakamo ura. če j« tirhu il\.i dni. Vi ne poznali K mlaka. Polomijo m h\ojc zobe ob njegovim zidovju lire« plemira pu tudi ne pojdem na |Nunoč, ker ni<»cm poohlnfci;cii To je njegova at v a r'"
Zdelo se mu jc. du litin Krečovski prs\ ; /nto Flik ni dalje *ilil vanj. *rl je urno k «\njuii Nemirni. t « kratko *«» m Indjc bližale dednemu bregu tet rile med trničje, kntrro jr iimkn pokrivalo reko. Pljuskonjc venci miline. ladljc so »c načele «kri\sti v gošč i reks sr jr karala popolnoma prazna. Krrčo\nki ni pu«til priiuuti ognja, niti po-l»r\ati i »c - mi j; po \ «i okolii i jr \ Itidn tiAinn, katero jc ilrumil le oddaljili oiIiih \ kuda*kih lopov.
Vendar nn ladjah, ni/un tlnalmia, nihče ui zatisull očesa. FlDt, V Ite* k ln pojnvmrn čtovek.lim iel Je kakor ptič rleteti \ Kmlnk \ ojnki so *e po-lihotns pometikoi ali. k« j mote zgoditi a trdnjavo' .|o ii vzdrtl, ali ne t Medtem ne je *tre1 še hnej rnrteifst N «1 an t»ili prepričani, da trdnjava • «|titj« milni napad " Mmelnicki or uuatija šale. mm IihIi 11 rudr lekl ne |m»hih šalr'" m pri «11 »o *i krnski. "Pa kaj bode jutri?"
Tako se je, najbrže povpraševal Kroeovski, ko se je zamislil, sedeč na rilcu svojega bajdska. llmelniekego je že davno in dobro pozimi; smatral go je vednp za moža, kl ima nenuvadne zmožnosti, ksteremu je manjkalo samo priložnosti, da bi se dvignil v višino kakor orel. Sedaj je Krečovski jel dvomiti o njem. Topovi so brez prenehanja grmeli; nemara je Hmelnicki le začel oblegati Ku-dok?
"Če se jc tegu lotil," misli wi Krečovski^ "jc izgubljen!"
Kako t dvigni vši Zsporožce, zagotovi vši si kanovo pomoč, nobravši si toliko moč, kokoršne še oi imel doslej noben vstajniški poveljnik, je namesto, da bi hitel urno no Ukrajino, sprebudil k vstaji Kozake, presekal mestom zvezo ter nojpoprej ugonobil hetmane in postal vladar v deželi, on — Hmelnicki, ~~ star vojak,' jel uapadati nepremagljivo trdnjavo, katero ga more zadrževati vse leto. On pusti, da se razbije jo njegove najboljše moči ob kodaškem zidovju, kakor sc razbije Dnjeprov val ob skalah porohov? Čakal bo pred Kudakom, da se hetmani dobro oborože ter ga obkolijo, kakor so obkolili Nalevejko pod Solonico .. .?
"Izgubljen je!" ponovi šc enkrat gospod Krečovski. "Lastili Kozaki ga i/dajo. Napad, ki mu izpadle 11, povzroči nevoljo in zmešnjavo. Iskro vstaje ugasne, ugasne v prvem začetku iu Hmelnicki ne bo nevarnejši, nogo meč, ki se je od tem i l pri držaju. Jc bedak!
"Torej!" pomišlja gospod Krečovski. "Jutri spustim svoje «trmene in Nemce na suho; prihod-njo noč pa na oslabljenega po napadih udarim, Za- * porožce posečem in Hmelnlckega zvezanega bet • manu pod uogc vržem. Sam si bo tega kriv; lahko bi bilo prišlo drugače!"
Pri tem se je nevtolažljivo častil julije gospoda Krečovskego popclo na sokolovih krilili kviško. Vedel je dobro, do mladi Potočki sc do jntrftnje noči dospeti ne more; kdo bo odsekal zmaju glavo? Kdo zatare vstajo, katera bi mogla kot strašen požar zojeti vwo Ukrajino! Krečovski! Stori hetmon bo sam kriv, tla sc to zgodi brez udeležbe njegovega sinu; pa takoj si bo odpihal in medtem se vsi žarki kraljeve slove ln ljubezni vsipljejo zmagovalcu no čelo.	'
Ne! Treba bo vendar deliti slavo s starim Ba-»robašem in Grodzickim! Oospod Krečovski sc je močno razi juti!, pa se je takoj zopet umiril Vsaj to staro klado, Harabašo, pokopljejo lahko vsaki hip v zemljo, o (Irodzieki si druzega ne želi, da mu le puste v Kudoku sedeti ter plašiti'časih Tata rje s lopovi. Torej ostane edino še Krečovski.
Ko bl ga vendar doletelo sreča, do postone hetmon na Ukrajini!
Zvezde so Že migljale na nebu; polkovniku se je zdelo, da so to hiserji v njegovi bulavl; veter je šumljsl po trsičju, njemu se jc zdelo, do že hct-inanski bunčuk Šumi nad njegovo glavo.
Kudaški topovi oo neprestano pokali. , "Hmelnicki dfi vrat pod meč," misli polkovnik; "pa sam si je tega kriv. Lahko bi bilo dru goče! Ce bl šel naravnost na Ukrajine, <•— bl bilo drugače! Tam vse vre, tam l^ži strelni prah, čakajoč samo iskro. Poljska ljudovlado je mogočno, toda na Ukrajini nima moči; kralj pa je že prileten ln holehen4
Kno samo zmaga Zoporožeev bi povzročila brezštevilne nasledke .. , ,
Krečovski si je skril lice v dlsni ter sedel mirno; medtem so zvey.de zahajale čedalje nižje, za-podale polagoma na stepo. Prepelice, skrite v travi. jele so se oglašati, tfez kratko bi se imelo danit i.
Svoje rozmišljcvanje sklene polkovnik s trdim sklepom. Jutri udari ua llmelniekego, ter ga pomendra v prah. Preko njegovega truplo pride k bogastvu ln dostojanstvu, postane' nojpoprej .kaznovalno orožje v rokah ljudovlode, njen bro-nitelj, v prihodnje pa njen uradnik in seotor. Po zmagi nad Zoporožcl in Tatarjl mu ničesar ne odrečejo.
^ Vendar pa mu niso dali staroatva litinjskego.
Pri spominu tega jc stisnil KreČlvski pesti. \iso mu doli starost va, navzlic mogočnemu vplivu njegovih varuhov. Potočkih, kljub njegovim boj. nlm zaslugam; to po somo rodi tega ne, ker je bil nepoznan, nov človek, nasprotnik njegov po knežjega rodu. V tej Ijndovladi ni bilo dovolj, da je Človek postal plemič, merveč treba je bilo Se cokel i, do se je to plemstvo kakor vino pokrilo h plesnoho, do je zarjavelo kakor železo.
Hmelnicki edini hi mogel nsprsvltl nov red, ksteremu bi bil lahko celo sam kralj naklonjen; ~r "toda nesrečnež", vzklikne, "šel si je razbijat glavo ob kudaške skale."
Polkovnik se jc polagoma pomiril. tse so mu odrekli enkrat storostvo, — ko j zo to? Toliko bolj se Imdn podvizali sedaj mu to poplačati, zlasti po tmagi. po z.OHluženjn, po zadušitvi vstaje, po rešitvi domovine — Ukrajine — domače vojake! Takrat mu ničeaor ne odrečejo, takrat ne bo potreboval niti Potočkih . . .
Zaspana ulavo um jc zlezla na prsi; roapal je in sanjal o »tarostvih. o knštclanslvlh, o kraljevih in sbirnllščnih darovih . . .
O svilu sc zbudi. Na bejdakMi je še vse spalo. V daljavi so pljuaknle v bledi svetolbl Dnjeprove votle. Popolna lišina je vladala naokrog. Ravno ta go je tudi zbudila.
Kudaški topovi niao več grmeli. "Kaj pomeni to?" mkdi Krečovski. "Alj je prvi nspad odbit, sli ao ps Kovskl vzeli Kudak? To je nemogoče!
Ne! Kskor hitro se Kozaki ftl<dpŠMulšaž«fty Ne! Najbrfte Kozaki nekje daleč proč mt gradu pobiti leže ter ai lile jo rane; enookl (irodzieki pa slada ua nje s daljnogledom ter rrsvnsva topove
Jutri napad ponove, ps ai zopet polomijo zobovja."	*
Medtem ae je zdsnilo. Krečovski zbudi na a \ o jem bajdaku ljudi ter pošlje čoln po Klika Klik neto udoma pride.
(Dalje prikedajil)
NAZNANILO Df ZAHVALA.
Tnžnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da mi je po kratki in mučni bolezni neljuba sdk rt vzela najdražji zaklad droge-go soproga hi očeta naše hčerke
MATEVŽA TILLDfOER
v staroati 32 let, doma je bil iz 8J. Andraža pri Velenju na Spoujem štajerskem- V Ameriki je bivol 11 let in spadal k društvu Dobri Bra t je štev. 88, SNPJ. Bil jc zelo mar-Ijj* in skrben ter dobro znan kot zaveden Slovenec. Umrl je dne 10. novembra, in pokopali smo ga dne 13. novembra 1.1. v Imperial pokopališču. Iskrena hvala vsem, ki so meni kaj pomagali in vsem prija-teljcni kateri so mu stsli ob strani v bridkih urah trpljenja. Prav lepo ae zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem za darovone krasne vence, srčno hvolo tudi društvu za krasni vence kot tudi vsem ki so ga spremili k zadnjem počitku v hladni grob. Tebi moj dragi soprog pa noj bode lahka svobodna ameriška zemlja. Počivaj mirno! Žalujoči ostali: Theresa Tillinger, soprogo, Alioe Tillingar, hčerko in vsi sorodniki.
Moon Run, Po.
« e
Želim šc naznaniti, do je rovno-isti dan ln ravno v ti hiši zo vedno zaspal naš dobri prijatelj
AJTTON KOS,
doma iz Rajhenburga, na Spodnjem Štajerskem, st ar SO let. umrl je "O. nov. in pokopali smo ga s gori omenjenim. Kot njegovi prijatelji se priserčno zahvaljujemo vsem, ki oo ga obiskali v času bo-Ieetii in ga spremili k sladkem počitku. ker ni imel tu nobenih sorodnikov. Najlepša hvala vsem Ifoon-runakim fantom za njih izkazano dobroto in za krasni venec. Počivaj mirno in lahka naj ti bode ameriško žemljica. Žalujoči prijatelji.
NAZNANILO IH ZAHVALA.
Tnžnim srcem naznongom vsem sorodnikom, znancem iu prijateljem žalostno vest, da je dne 29 oktobra, 1918 za vedno zaspala naša. hčerka. Frančiška v starosti 15 let, dne 7 novembra, pa sinko Louis Itaspotnik v starosti 9 let. Spremili smo ju ns kstoliški mi-rodvor v Iru in, Ps. Iskreno se r.a-hhvaljujemo dru/.ini Frank Soje, za podarjene vence, hi še posebno pa slovenskim dekletom ua Penn Station zo krasno izdelan šopek cvetlic, ki so ga darovale v zadnji spomin. Počivajta mimo in lahko naj vama bode svobodno ameriško gruda. Žalujoči ostali: Frank in Terezija Ktfspotnik, starini. Frank, Rudolf, John, Mary, in Wllliam, bratje in sestra. VVeKtraorclaivi City, Po.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tnžnim srcem naznanjam vseu, sorodnikom, znancem jn prijoto-Ijem žalostno vest, da je za vedno zaspal moj ljubljeni soprog oziroma oče šestih še nedorastiih otrok
MARTIN MARINO.
Umrl je po osem dnevni bolezni za p'učnico dne 19. novembra 191R ob 8 uri zjutraj. Pokojni bil je pri dveh društvih in sicev pri JfcKJ št. f>7 v Mxport, Pa, in SSPZ. št. 138 v So. Burgetstown. Pa. Iskre-no se zahvalim vsem, ki so mi kaj ponmgali ob času bolezni. Vsa zdravniška pomoč ga ni mogla o-teti prerane smrti. Pokojni zapušča falujočo soprogo in otroke v starosti 7 mesecev do osem in pol let. Prav lepo se zahvalim bratom društvo SSPZ. za krasni venec, ki RAD BI IZVEDEL	H0 ^ darovali v zadnji pozdrav,
za moje prijatelje Paul Starin, An-'Zahvalim se tudi tukajšnji aloven-o.. !_	m: H|{i jjrtdbj katere Član je hil pokoj.
■
drej Starin in Jakob Storin. Ti trije so-bratje in ust Franka Svetlin; vsi so domu iz ("'cšenika pri Kamniku Zu njih naslove prosim rojake ali naj se mi sami prijavijo na moj .naslov: Viktor Vidergar, 5826 Hosner Ave., Oleveland, Ohio.
RAD BI IZVED2L.
kje se nehajo moj brat in dve sestri, brat Louis Debelak in Pauli-ne Roje in Angela Bartol. Pred dvemi leti bili so na Gliioholm, Minn., a sedaj so menda nekje v Pennsylvaniji. Ako kdo ve ?a njih naslove, prosim, da mi jih naznani ali naj se mi po sami prijavijo, svojemu bratu: Tony Debelak, P. 0. Bo* 854, Croafar, Minn.
nik in zo njih krasni venci«, ki so ga položili ua pokojnikovo krsto, ter <ra spremili z godbo načelu do groba. Hvalo drufttveutkoin oheh društev za mnogoštevilno udeležbo in sprejem na mirodvor. fte enkrat hvalo vsem za vaš trud in požrtvovalnost. Tebi dragi soprog iu oče pa naj bode lahka ameriška gruda. Počivaj mimo! Žalujoči o-stali: Marija Marinč, soproga, A-malijo, Ana, Marta, hčere ; Msrtin, fttanko in Viktor, sinovi; Agne« in Marv. sestre; So. Burgettstown, Pa. ' '
RAD BI IZVRDSL
«a sorodnike aH kjerkoli njegove ljudi za pokojnim Petrom Pope-videni, ki je umri v rudokopu (majni) v Beftbce. Arizona, dno 8. novembra 1918 in jaz podpisani aora poskrbel za ves njegov pogreb IO dnip stvari. Izkal sem njegove roditelje oziroma sorodnike aH do danes se ni še nihče izglosil, torej uljudno nrosim, da se ml njegovi sorodniki prijavijo, da se jim bode lolvko izročilo ostali- denar, kateri njim pripada kot dedičem. Družba bod<? plačala za ponesreč-bo, ker ga jc ubilo v rudniku. Pokojnik ie imel tudi Življensko zavarovalnico in nekaj svojega denarja in vse to pripada sedaj njegovim sorodnikom. Pokojni Petar Ponovič ima menda svoje sorodnike nekje v1 Caluraeto, Mieh. in vsled tega jih jaz onnozorjom, do sc meni priglasita ali pa naj osebno pridejo sem v Bisbee, Arizono. Pokojnik je bil rojen v Novem Mestu ln star je bil 30 let. Pokojnik je Živel tu v Ameriki pod več raznimi imeni kot peter Popovič, Peter Badish, in druga imena. Ali njegovo točno ime je bilo Peter Popovič. Izglasite so na moj naslov pismeno ali pa osebno in sicer no: John Fišdevt«, P. 0. Box 3404, Ldwell, Arizona.

OPOMIN
» , * -	•'. ..	>	'i	t », V
Ker ae širi izmišljena .govorica o vzroku smrti pokojne Ivane Mestnik, katera je tsnrla v času epidesnije influenee a
i *	• t	I..	• ■ '
pltičnico, moramo isjaviti na tem mestu, da to govoričenje ni nič drugega kot le oeebna savist i katero se koče vseti dobro ime Mr. Domjanu Metniku. Ljudem, ki širijo neopravičene go-
' | V
vorioe, svetujemo naj enostavno pustijo svojega bližnjega v mi
m in naj raje pometejo pred svojim pragom. — Laing Hard
vvare Co, Marko L. Bluth, P. 0. Bx 394, Bly,Mtan. Nov.30,1918
M«--—™E
HRENOLA ST. 2428 je umotvor iznojditelja Hrenol in prekaša v umetnoati kakor tndi kakovosti vsak podoben izdelek na trga. Motor js trdei^ najboljših, vsebuje vse najmodernejše it-najdbe v fonegrafaki industriji poleg tega pa je opremljen s posebnim rogom, ki daje popolnoma naraven glas. Materijal je akozinskoz najboljši, kakor tudi dalo. Ta fonograf js krss tudi za najimovitejšo hišo. Izdelan iz hrastovega in mohogsny lasa. Vaelej omenite kak lea hočete. Prejšnja cena 9130, sedaj ps dobite ta fonograf ln 4 CfiS rekordov za..........
Visokost foaografa 50 palcev, širokost 22 palcev.
Lahko platete s Llbartj boadl. Val potovalni ssstopnlk Je: F. F. Kristan. Pilite po aal eeaik.
FRANK HREN * CO., 348-35S N. STATE ST.f mr	CHICAGO, ILLINOIS.
^♦eeeeoeoe^oooooeeeoeeeoeeoeeeeeeeseiestesseeoe^K-^^