Gozdarstvo v času in prostc)ru 
pomočnike smo poleg dosedanje A. M. Furuberg-
Gjcdtjernet predlagali še H. R. Heinimana inE. De 
Sousa. Raziskovalne skupine so razpravljale o svoj ih 
vodjih za obdobje 2000-2005. V skupini Ergonomija 
smo ugotovili, da sta koordinator in pomočnik že 
izkoristi la dva možna mandata in je treba najti nova. 
Oba referata sta vzbudila živo zanimanje udele-
žencev: Ris to Lauhanen je predstavi) rezultate razi s kav 
vplivov mineralnih in bio olj na sadike v manjših in 
večjih količinah iz zraka in iz zemlje ter prednosti bio 
olja za gozd in delavca. Stanislav Sever je ob predsta-
vitvi hrvaškega gozdarstva poskušal definira ti tehno-
logijo in njeno tranzicijo ob koncu [isočletja. 
Ekskurzija nas je vodila v osrednji švicarski kanton 
Schwyz. Tamkajšnji gozdar nam je predstavi 1 zgodo-
vino in današnjo problematiko pri gospoda1jenju z 
gozdom. Pojasnil je, da je restriktivn i švicarski zakon 
o gozdovih nastal že zelo zgodaj, ker so med industri-
alizacije zelo uničili gozdove in jih ZCitem zaradi šte-
vilnih hudourniških poplav ?avarovali. Predstavil je 
številne funkcije, kijih mora v Švici gozd izpolnjevati. 
Zu radi zahtev zakona o ohranjanju gozdll in opuščanja 
paše se površina gozda povečuje. Problem so visoke 
lesne Zel loge, ki ne zagotavljaJo dovolj stabilnih gozdov 
in njihove varovalne vloge. Razložil nam je, daje treba 
gozdove tudi za varovalno vlogo negovati, vendar ukre-
pajo le toliko, kot je nujno, oziroma kolikor je sredstev. 
Podobno smo slišali že na gozdarskih študijskih dnevih 
o gorskem gozdu v Logarski dolini. Za zmanjšanje 
lesnih zalog skušajo tudi vzpodbujati večjo rabo lesn, 
na primer v gradbeništvu z lepljenimi konstrukcijami. 
PokazJli so nam spravilo navzgor z žičnim žerjavom 
Koller 303 in sicer spravilo tanke bukove oblovine iz 
redčenja. Redčenje je bi lo nujno za ohrani tev sta bi 1-
nosti gozda na strmin i. Na zgornji postaji je les odnaša\ 
izpod žičnega žerjava bager s kleščami. Ob cesti so 
izdelali nekaj hlodov, večinoma pa nacepili s cepilnim 
strojem prostorninski les, ker so v tisti dolini (Mou-
tata!) tako navajeni. Pokazali so nam še spravilo lesa s 
helikopterjem iz gozda na zelo strmem pobočju, ki im<:~ 
proizvodno in varovalno vlogo. V Švici spravijo letno 
že okrog 500.000 mJ lesa s helikopterji. Uporabljajo 
posebne lahke helikopte1je, v katerih je prostor samo 
za pilota in so narejeni samo za transport tovorov no 
vrvi. Raziskave so pokaznle, da je tako spravi to smo-
trno samo, če traja posamezen ciklus spra vi 1 a manj kot 
J minute. Zato pa mora biti organizacija dela pri pri-
penjanju, odpenjanju tovora in na livllnju goriva izredno 
učinkovita. Pri spravi lu so večinoma cela debla pri-
penjati na treh mestih na nedostopnem skalovitcm po· 
bočju in odl<tgali n<~ travnik ob cesti. J<~vno cesto so 
morali vsakih nekaj minut zapreti za promet. Vsi de-
l;wci so med sabo in s pilotom povezani z radijsko 
zvezo. Helikopter ima sicer rosebno stransko okno, 
skozi katero pi 1 ot opazuje tla pod seboj, vendar je ve-
liko časa v neugodnem zasukanem položaju. Rešitev 
bi bila prozoren po~ pilotove kabine. V okviru ekskur-
zije je bil še turistični ogled ene od obal Vien.vald-
staterskega jezera in mesta Luzem. Brez po izkušanja 
švicarskega fondija tudi ni šlo. Tako strokovna ekskur-
zija, izmenjava mnenj kot mdi n1Zprave o načrtih gozd-
nega dela in tehnike do kongresa in na njem so bile 
zagotovo zanimiva nova izkušnja, iz katere se je možno 
marsikaj nauči ti in uporabi ti pri našem delu. 
Mednarodni sejem lesarstva v Celovcu 
Od 3. do 6. s ep tem bra 1 998 je v Celovcu poteka 1 
45. mednarodni sejem lesarstva. To je bil strokovni 
sejem strojne tehnike za gozdarsrvo in žagarstvo, in-
dustrije dobaviteljev pol izdelkov, trgovine z lesarskimi 
proizvodi in obrti za predelavo lesa. 
Predstavilo se je preko 300 razstavljalcev, predvsem 
proizvajalcev lesarskih strojev za obdelavo lesa. Ne-
zanemarljiv delež so tokrat preds[avUali tudi ra2stav-
ljalci gozdarskih strojev, vozil, orodja, opreme, merilne 
tehnike, spe~ializirane računalniške programske in 
strojne opreme, vkljueno s storitvami in proizvajalci 
strojev za primarno predelavo lesa. Poleg gozdarstva, 
476 
zagarstva in predelave lesa so bila predstavljena tudi 
druga strokovna področja: 
- transport lesa (vozila, orodja, dvižne in manipulacij-
ske storitve, logistika - cesta, železnica~ ladja); 
- kondicioniranje lesa (preskusna in merilna tehnika, 
sušilne naprave); 
- ekološka tehnologija in varnostn<J tehn,ika; 
- obdelava podatkov (vnos, priprava, uporaba); 
- pridobivanje energije; 
- šolanje in nadaljnje izobraževanje; 
- les kot osnovni element (izolacijski in tesni ln i siste-
mi, uporaba okroglega lesa); 
GozdV 56 (1998) 10 
(J-f)Zdarstvo v časti in prostoru 
-ohranjanje vrednosri lesa (restavracijska tehnika, za-
ščitna sredstva in orodja); 
- lesni izdelki in polizdelki; 
- trgovina z lesom. 
Opazen je bil poudarek na pridobivanju energije iz 
lesne biomase. Tako ekonomične in ekološko sprejem-
ljivejše peči v zasebnih kuriščih kot tudi sistemi daljin-
skega ogrevanja in pridobivanja električne energije so 
na velikem pohodu. 
Predstavljeni so bili stroji 2a p1ipravo leme biomase 
za kurivo (peleti, sekanci, polena),lokalno transporti-
ranje kuriva do kUJišč in same kurilne naprave z nov)mi 
tehničnimi in ekoJoško ter ekonomsko podprti mi iz-
boljšavarni, vključno s sistemskimi rešitvami za pre-
delavo in izrabo energetskega lesa, kot so uporaba 
drobnega lesa, ki nastane pri redčenju in bi sicei ostala 
v gozdu; nastanek trga les1\e biomase za energetske 
namene, kar je med drugim tudi spodbuda za izvajanje 
redčenj; povezovanje lastnikov gozdov; uporaba sečnih 
ostankov in ostankov primarne predelave lesa: subven-
cioniran_je individualnih kurišč na lesno biomaso in 
izolacij stanovanjskih objektov; izraba sončne energije; 
tehnika predelave odpadnega lesa in drv ild. 
Spremljajoče prireditve, zasedanja, simpoziji in 
doda tne razstave 
Organizatorji so se potrudili in priredili številne 
zanimive obsejemske dejavnosti, povez<Jne z gozdar-
srvom. lesarstvom, trženjem, izobraževanjem. ter kul-
tume in d111žabne prireditve . Med odmevnejše sodijo; 
- mednarodni gozdarski in lesarski simpozij na temo 
"Gozd in žaga - poti k partnerstvu na globalnem tr-
žišču''; 
- dan gradnje z lesom; 
- mednarodni dan rezanega lesa: rastoči trend uporabe 
lesa. položaj okroglega in rezanega lesa na evropskih 
in na svetovnih tržiščih; 
- dan koroških gozdarsko usme1jenih kmetij na temo 
razpetosti evropskega gozdarstva med odločitve, 
sprejete na dmgih področjih, in mednarodnimi raz-
vojnimi težnjami k stabilnosti; 
- mednarodno tekmovanje za {esarje; 
- predstavirvc nagrad za trženje lesa, nagrade Sklada 
za podporo raziskav obrtnega gospodarstva in ino-
vacijske nagrade za gozdarstvo; 
- predstavitve strokovnih šol Hal lein in Kuchl ter goz-
darskega izobraževalnega centra Osoje; 
- razstava "Gozd prihaja v mesto"; 
-predstavitve žagarskih združenj, drvarskih podjetij 
in lovskih organizacij. 
GozdV 56 (1998) 10 
Nekatere novosti sejma 
Na sejemskem prostoru, dobro razporejenem po 
gozdarskih in lesarskih področjih, smo lahko videli 
nekaj novosti : 
- Tirobatec, naprava za obdelavo podatkov podjetja 
Latschbacher ponuja poleg "Touch~screen-displaya" 
tud1 izboljšano tipkovnico za lažji vnos podatkov in 
ohiš.je, ki prenese najtežje vremenske pogoje in me-
hanske obremenitve. 
- Pro Forst, program za vodenje stroškov, kalkulacije 
in ekonomske primerjave, gozdne inventure, goz~ 
dars ke smem ice in modelirnnje v gozdarstvu. podjetja 
PRO DV 
- Računalnik Psion z novo, uporabniku prijaznejšo ob-
delavo podatkov. 
-Mobilne tračne žage z nižjimi investicijski stroški, 
enostavnejsim upravljanjem, lazjimi motorji in večjo 
hi tros tj o rezanja. 
- Elektronski razdaUemer podjetja Leicll z avtomat-
skim horizontiranjem, samodejnim laserskim naslav-
ljanjem na cilj in vnosom podatkov, ki omogoča na-
daljno obdelavo na CAD- ali drugih geodetskih ra-
čunalniških programih. 
- Novosc pri spravilu lesa je samoodpenjalni kavelj za 
privlačevanje lesa podjetja Crosby, :\istemi za pra-
vilno navijanje jeklenih vrvi na gozdarskih vitlih 
firme Gantner, usmerjevalni škripec podjetja Swiss-
rope, ki se odlikuje po nizki teži 4,3 kg, njegova 
rušilna sila pa je 35 t. 
- Za obvejevanje drevja je Interforst predstavil t. i. 
''plezalno epico" pri obvejevanju iglavcev in nove 
modele zaščitnih oblačil in opreme gozdnih delavcev. 
- Podjetje Rendl je preds(avilo Pellimat Komfortpaket, 
varčno ogrevalna napruvo na lesne pe lete za eno- ali 
dvodružinsko hišo in možnostjo avtomatskega trans-
poni ranja kuriva na razdalji 20 m. 
-Za prevoz lesa po železnici je podjetje Rai lCargo-
Austria pred~tavilo nov način pokrivanj<~ !esa med 
prevozi, ki omogoča enostavno nakladanje in r<lz-
kladanjc . 
Kaj pa Slovenija? 
Žal se je potrdila trditev predsednika sejma W. 
Dennutha v letošnjem 32. zvezku časopisa Holzkurier_ 
daje sosednja država Slovenija zadržana in vase zaprta 
in da obenem od Hrvaške pričakuje pozitivne gospo-
darske znLike. Dejstvo je, da smo opazili na sejmu le 
tri slovenske razstavljalce (Tajfun in šc dva proizva-
jalca tračnih žag)- videli nismo niti gozdarskega trak-
torja Woody, ki bi bil dobra altenativa Timberjackovim 
477 
Gozclarstvo v čas'L in_ prostortt 
orjakom. Predstavi la se ni nobena izmed številnih slo-
venskih lesarskih sol, na tekmovanju tesatjev med 
desetimi zastopanimi narodi ni visela slovenska zasta-
va, visele pa so zastave vseh drugih, Avstriji sosednjih 
držav_ Dejstvo je. da se ni predstavilo nobeno slovensko 
gozdorsko podjetje, izobraževaln<l ali znanstvena usta-
nova. Temu ne moremo več reči samokritičnost slo-
venskih gozdarjev in lesarjev, ampak prej nezain-
teresiranost in brezvoljnost . ln če ponovim za W. 
Dennuthom: "Še naprej bodo potrebni veliki ne1pori, 
Obisk južnotirolskih hudourničarj ev 
Ko sem pred leti mojemu stanovskemu kolegu in 
prijatelju dr. Alois-u Karner-ju iz Južne Tirolske po-
vedal, da im<m1o tudi mi v Sloveniji podjetie za urejanje 
hudoumikov (PU I-l) z vrhunskimi gozdarskimi strokov-
njaki- hudourničatj in ga ob tem vprašal, če je za to, 
da se južnotirolski in naši hudourničarji enkrnt letno 
izmenjaje obiščejo, je bil takoj za~ 
Moram povedati. da v pretežno gorat\ in avtonotnni 
pokrajini na severu {(alije -Južni Tirolski, nač11no 
urejajo hudournike že od leta 1884, to je 1 15 let. 
Firma, v kateri delujejo južnotirolski hudoumičarji, 
ima širši obseg dela, saj se ukvatja še z izkoriščanjem 
gorskih porokov in rek v energetske namene, ~krbijo 
za pitno vodo in podobno (nemški naziv finne: Sonder-
betrieb fUr Bodenschutz, Wi ldbach und Lawinen-
verbaung). 
Ko je bil vzpostavljen osebni in pismeni stik med 
obema firmama. :;o $trokovni obiski stekli. Dogovorila 
sva se, da se po možnosti enkrat letno obiščejo (manjša 
skupina za eu osebni avto). Takšen obisk ali ekskurzijo 
je razmeroma lahko organizirati, stroški in priprave 
niso veliki, v~i udeleženci, go~titelji in gostje pa v treh 
dneh veliko zanimivega vidijo in se pri tem marsičesa 
naučijo. Pogovori tečejo pravzaprav od z1.1jtrka pa vse 
do takrat, ko gredo udeleženci spat. 
Do sedaj so se hudournib1ji obiskali že trikr1.1t, 
letošnji program pri nas od 6. do 9. maja pa je bil 
takšen: 
Prvi da.n smo štirijt1žnotirolske hudourničarje pri-
čakali na mejnem prehodu Vič na Koroškem. Po kosilu 
je sledil ogled. hudournika Suhodol nica, ki je leta 1990 
in 1995 ob neurju odplavil gozdno ce:-to v dolžini 3,5 
km. Problem so hudourničarji rešili z gradnjo zaplavne 
478 
da izrabi mo bližino Italije. Slovenije in Hrvaške. Vpra-
šujemo se, če slovenski gozdatji nimamo nobene ideje, 
zaradi katere bi bilo vredno izrabiti in negovati med-
sosedske odnose z Avstrijo. Morda bi komu koristile 
tudi naše gozdarske izkušnje: rni pa bi, če ne drugega, 
vsaj promovirali Slovenijo in slovensko gozdarstvo. 
Jaka Klun, 
Mag. M.i.rko Medved, 
Mag. Robert Robek 
pregrade. Med letoma 1980-81 se je tudi uredilo sotočje 
hudoumiških potokov Suhodol nice in Jenine. Pred tem 
posegom je voda ob vsakem večjem deževju zahla 
stavbe v Podgorju. 
Drugi dan so se udeleženci ekskurzije odpravili v 
Gomjo Savinjsko dolino. Ogledali so si hudourniško 
dol ino od Luč do Podvolovljeka, kjer je hudournik 
Lučnica leta 1990 naredil ogromno škodo. V dolini so 
si ogledali sta~o zaplavno pregrado, ki še danes dobro 
služi svojemu namenu, v Podvolovljeku pa sistem kon-
solidacijskih pregrad. V močnem neutju je zemeljski 
plaz v dolini Lučnice leta 1990 popolnoma zaprl do-
lino. za naravnim jezom pa se je nabralo okoli 2 mili-
jona mJ vode. Danes o hudi naravni kLitaso·ofi skor<1j 
ni več sledu. 
Kasneje smo si ogleda li sanacijo '·S]apnikovega 
plazu" pod Raduho, ki je bil J ,5 km dolg in 80-200 m 
širok, i mcl p<~ je okoli 1,5 mi lij ona m~ zemeljskega 
materiala. Tudi ta zadeva je uspešno sanirana. 
Da pa se ne bi pogovarjali samo o stroki (saj ro ni 
bil izključni namen), so si popoldan gozdarji pod vod-
stvom našega kolege Avgusta Len~r-ja ogledali v lepem 
sončnem vremenu šc Logarsko dolino. 
Zadnji dan obiska v Sloveniji so južnotirolski 
hudoumiča1ji preko Črne in Mežice. kjer so si ogledali 
muzej- rudnik, odporova li proti Mariboru, na Gozdno 
gospodarstvo. Pred tem paje goste z imenitnim kosilom 
in lepimi darili pogostil župan Črne, gospod Franc 
Stakne. 
Upam, da bodo spoštovani kolegi tudi v bodoče 
imeli dovolj časa, energije in volje, da bodo s takšnimi 
srečanji nadaljevali. 
Branko Štampar 
GozdV 56 (1998) 10