246. številka. Ljubljana, v petek 28. oktobra. XX. leto, 1887. Iibaja vsak dan meter, izimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijako-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za 'četrt leta 4 gld., sa leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesce. 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. DredniStvo in upravniivo je v Rudolfa Kirbifia hiSi, „GledaliSka stolba". DpravniStvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo ■aročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ Četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I M 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I ,, 40 „ Naročaje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upramiiatvo ,,8lov. Naroila'*. Velikonemčija proti avstrijskim Slovanom. Slovencem, kakor drugim avstrijskim Slovanom so že znana žuganja, ki jih jim je poslal Bismarck po svojih novinah, ko je zaslišal, da bi utegnili oni zahtevati jednake razmere v cerkvi, kakeršne se nahajajo mej unijati avstrijskih in oger.skih Rusov. Ko se je za Črnogoro ustanovila nadškofija za črnogorske katolike, in sicer na podstavi slovanskih obredov, so se jednake grožnje ponavljale od iste Berolinske strani. Tu in tam so šepetali, da je tudi nuncij na Dunaji dobil posebna naročila iz Rima, da bi še do časa opozoril avstrijsko vlado, ko bi hoteli Slovani razpravljati misel o slovanski liturgiji zase tudi v praktičnem pomenu. Da je bilo nekaj resnice na tem govoričenji, soditi je bilo potem, ko je bil na Moravskem razpuščen tabor, ki je razpravljal zgodovino sv. slovanskih obredov. Ob isti priliki je dotični c. kr. komisar izrekel se, da je dobil ukaz za razpust „na više povelje". Nekateri so trdili da se je sprijaznil Bismarck z Vatikanom tudi zaradi tega, da bi uplival na papeža proti avstrijskim Slovanom, da bi ti ne dobili slovanskih cerkvenih obredov. Kar se dostaje te točke, je opomniti, da je Bismarck še mnogo več dosegel — proti Slovanom, ne samo avstrijskim, in iz posebnih uzrokov trdimo mi, da bodo to spornzumljenje občutili ne samo poznanjski Poljaki, avstrijski Slovani, ampak v nadaljnjih posledicah jako hudo tudi — Avstrija. Kdor hoče misliti o tem, naj se spomni na skrivne boje nemške dinastije z avstrijsko dinastijo. Mi se tolažimo s tem, da tudi Avstrija zapazi še do časa svoj lasten interes, in zato smo bili jako veseli, ko je naš presvetli cesar pred tedni na Erdeljskem nasproti deputaciji pravoslavne duhovščine izjavil se v zmislu, da on privošči brez predržka j e d n a k o p r a v -nost vsem cerkvam in narodnostim, in da vera in narodnost ima zagotovljeno varnost in svobodo v veljavnih avstro-ogerskih ustavah. Ta izjava z najviše strani nam kaže ob jednem pot, kako je Slovanom postopati, pogumno postopati v verskih in narodnih zadevah, in naj druge zunanje oblasti ali velevlasti i/podkopujejo Slovane avstrijske in ž njo Avstrijo samo, kakor si bodi. Vender pa nas je osupnilo poročilo „Parlamentarna z dne 16. okt. t. 1., kjer je v uvodnem članku „Die westlichen Slaven" brati, da je škofijski ordinarijat v Lttomeficah objavil v svojem listu informacijsko pismo, v katerem je govorjenje, „d a se je upreti Slovanom, ki zahtevajo zopet n o uvedbo grško- slovanske cerkve. To pismo da izvira od Dunajskega nuncija Ga-limbertija, in papež da se je udal zahtevi Bis-marckovi, da naj se Vatikan upira dotičnim težnjam avstrijskih Slovanov. To je jedna, in avstrijski Slovani se bodo zdaj spominjali, da člen XIV. in XV. v družbi s čl. XIX. velja tudi za nje, in ne samo za protestante, Žide Ud. Druga je pa ta, da so začeli velikonemški listi, o katerih je znano, da dobivajo pouk iz Bis-marckove pisarne, ravno zdaj mahati po — Tafle-jevi vladi in sosebno tudi po Čehih. Vredno je, da si zapomnimo nekaj stavkov iz „Kolnische Ztg.M Ta oficijozni organ ima „Berolin-sko pismo", katero pravi mej drugim: „Mej Cehi je takih nelepovednih (ungeberdig) gospodov, ki si ne morejo predstavljati češkega narodnega čustva brez panslavističnega obrobljenja. Dokler ni možno Češkega naroda z vsemi koreninami izkopati in premestiti na rusko mejo, bodo Čehi slepi proti nevarnostim, ki preti njih narodni samostojnosti od rusovstva, in bodo temveč liuse poštevali kot dobre (vvillkoramene) zaveznike v svojih krajnih bojih proti nemštvu. To prepričanje je utegnilo že prodreti tudi v jako merodavne kroge. Z druge strani so vodilni možje nemško-avstrijskega kluba izrekli ravno zdaj, da so pripravljeni, sodelovati v opravilnem ministarstvu, ki bi stalo nad strankami. Vrhu tega vodeče mesto, ki je imajo Čehi v Avstriji, kateri so sumljivi panslavističnih nagnenj, nasprotuje svetovnemu položaju, ki dobiva svojo označujočo obliko iz dejstva, da je zahipno gospodujoče moskovsko rusovstvo v nespravljivem nasprotji z nazori in interesi osrednje Evrope. Mnogo razgovarjano vprašanje, ali se da Taaffejev sistem trajno združiti z zunanjo politiko, je odi očno zanikati. Ta odstavek je toliko pomenljivejši, kolikor bolj je soditi, da je prišel iz Bismarckove pisarne. Poleg lažnjivosti ohseza ono drznost, ki izvira v Velikonemčiji zaradi zdanjega nasprotja mej Rusijo in Nemčijo. Ko bi vladala še ona. poslušnost Ruske nasproti Bismarcku, kakor je vladala do letos, bi tudi ta izjava proti Ta a Hej u in Čehom ne bila še dobila mesta v organu, ki je blizu Bismarcku in njegovim naročilom. Lažnjiv je ta odstavek, ker Čehom podtika panslavizem, v tem ko je že vsemu, samo ne nemškemu, svetu znano, da Čehi, kakor vsi avstrijski Slovani hrepene' jedino po uresničenji književnega in kulturnega, torej politično popolnem nedolžnega panslavizma, Bismarckovi novinarski posli pa se postavljajo na jednako stališčo, kakor hinavski politiki v organih nemško-avstrijskega kluba. V navedeni izjavi se razkriva zopet ona taktika, ki traja že nad tisoč let nasproti Slovanom in očita tu Nemec Čehu isto, kar Bolgaru in drugim Slovanom, češ, da ne znajo varovati svoje samostojnosti, in to proti Rusom! Nemcu je bilo vedno do tega, da je hrepenel Slovan partikularistično po samostojnosti, po kraini, po deželni in v obče geograf Začetek romana. (Obrazek s Slovaškega. Čefiki spisala Gabrijela Proissova.) (Dalje.) V tem začulo se je v bližini pasje lajanje. Baron ozrl se je preplašeno, dekle pa se mu je izvilo iz naročja prestrašeno zgrabivši voziček. Baron jej je še zašepetal: „Z Bogom, ne pozabi!" in že odhitel na levo, kjer je imel privezanega konja. Poluša se ni nikamor ozrla temveč hitela z nemirnim srcem odtod. Izginila je na desno, na levo je odjezdil baron, a sredi izstopil je kmalu iz brezja gozdar, za nj im pa je korakal velik, pisan pes sledeč po zemlji, kakor bi vohal stopinje divjačine. Gozdar obstal je pri skladovnici na onem mestu, kjer je prej stal baron s PoluŠo. Hotel si je prižgati ugaslo pipo, zato položil je palico na gol olšji grm, izvlekel iz žepa mehur in medno škatljico za žveplenke. Imel se je v njej samo jedno žveplenko, a od te odletela je kapica, ki jo je gozdar hotel prižgati. Nagubančil je čelo, shranil mehur in pipo v žep, prijel palico in maliaje ž njo po grmovih vrhičkih, da so zasviščali, zamrmral: „Presneto, pokvarjeno dekle! Pokazal ti bom pogovarjati se z baronom! . • . " Zamahnivši še jedenkrat s palico po zraku, kakor da bi hotel Po-lušo, če bi jo imel pri roki, takoj pretepati, odšel je tako zamišljen, da bi mu kdo lahko za hrbtom mogel drva krasti. Poluša se je najprej ozrla in obstala prišedši iz gozda: Oblekši vsakdanjo jopico, katero je imela na vozičku pod butaro, molila je k Materi Božji, da bi se tako preoblečena doma ne izdala. In hvala Bogu, vse se je zvršilo dobro. Zvečer ob šestih povrnil se je Jurasek s hčerjo z dela. Poluša opravila je svoja dela in pohitela vun, kjer jo je čakal Tonček. Mej tem prišel je nanadoma k Juraskovim kum gozdar v vas. Poluša, ki je stala s Tončkom pri vratih, pozdravila ga je lepo in se umaknila na dvorišče, da bi kum lahko ustopil. Gozdar ozdravil je mladi dvojici in dostavil v šali: „Vedno se le iižeta, a o poroki ni niti sluha." „Poluša je že dva dni nekaj bolna," opomnil je skrbno Tonček. „Res, da!tt rekel je kum in izpustil palico na tla, kakor je vselej storil, kadar je bil jezen. Takoj pa se je spametoval in odšel naprej ne rekši ni besedice. Mlada dvojica ni se brigala zanj. Tonček je bil žalosten; Poluša zdela se mu je tako pre-drugačena! Na to odprl je gozdar dveri v sobo in ustopil. -Hvaljen bodi Jezus Kristus, Bog daj dober večer!" „Ah, dobro došli, dobro došli — Bog daj," uskliknila sta stara Juniska ob jednem, odkritosrčno veseleč se pohoda. Juraskovka pustila je takoj po-grevanje večerje in pristopila k gostu. „Dolgo vas že ni bilo pri nas." „Ni časa," odgovoril je gozdar, „a danes sem moral k vam priti. Usedite se k nama kumica in skrbite za to, da bi Poluša ne prišla v sobo; razložiti vam hočem nekaj važnega." Juraskovka se je prestrašila, njen mož razširil je začujenb oči, useknil svotilnico in se zagledal kumu v usta. „Kaj pa je? vprašal jo nestrpno. ski omejeni samostojnosti; kajti samo tako zore Slovani hitreje za „Aildeutschland." Izjava je ob jednem ova duška, ker ščuva više, „jako merodajne kroge" proti Čehom. To spominja na Beustovo dobo, ko je poslednji strašit Avstrijo z Nemčijo. Takrat je bila Nemčija napuhnjena vsled zmag na Francoskem; danes je napeta vsled „zvez osrednjih vlastij." Napuh je narekoval takrat in narekuje danes Avstriji — notranjo politiko. Tu se danes naravnost namigava, naj bi Taafte odstopil me.sto nemškim liberalcem. Poslednji imajo mej seboj največ brez n ar od ne ga, brezdomo-vinskega življa; ta živelj bi delal najaže zopet barantije in kupčije z Bismarckoui, kajti pogajanje za colno unijo, za pragmatično zvezo Avstrije z Nemčijo, odtrgauje Gališke iz skupnosti tostrauske državne polovice in še mnogo drugega — bi se potem laže, veliko luže vršilo, Avstriji v ponižanje do vazalstva in Slovanom na narodno in še drugovrstno pogubo in škodo. V tem zmislu umemo mi izjavo „Koln. Ztg ", in ji očitamo ob jednem, da laže, trdeč, da Čehi dominujejo v Avstriji. Ko bi oni ne bili toliko onemogli, bi bili napravili v Avstriji mir, kakeršen bi ne bil v interesu — Velikoneinčije. Y po rej. Iz Rusije. 28. sept. st. st. [Izv dop.] (.Kunec.) Ker vam nemške kulture ne navezujejo več, nego celo ne hote" dajati je, učite se zdaj po ruski. "V Avstiiji je v gimnazijah francoski in italjan ski jezik svobodni predmet, v realkah pa ce'o obligatni ; v severnih provincijali pa, ker so bliže k — Rusiji nam sto italijanskega — angleški! Ako se pogleda na zemljevid, ni teško prepričati se, kdo je Avstriji bliže — Francija in Anglija, ali pa Rusija, po zdravem razsodku moral bi človek najprej skrbeti o tem, da bi znal jezik svojega soseda, katerega literatura očaruje zdaj severne Nemce, Francoze, AngliČane, in celo daljnjo Ameriko in katerega rojaki so po zimi sli črez Sipko! V Rusiji je nemški jezik obligaten v vseh ruskih gimnazijah, realkali, vojnih učiliščih in sploh v vseh zavodih, ki stoje na jednej stopinji znazvaiiimi učibšči. iu veu-der se dozdaj Rusija ni Se ponemčila, dasi je nein-Ski jezik obligaten, odkar je Bog v Rusiji ustvaril imenovana viša učilišča; nasprotno, čim boli Rusi izučujejo Nemce, tembolj se prepričuje, da Slovanu ni mogoče ljubiti tega naroda. Ravnatelj gimnazije v pruski Vratislavi, dr. Zinimermann, upeljal je v svojo gimnazijo ruski jezik za tiste, ki se ga hote učiti. Ker avstrijski državni možje v vsem posnemajo Pruske, morda bodo posnemali tudi ravnatelja pruske gimnazije v Vratislavi. Res je, da ima dr. Ziinmermaun, kot prak tičen Nemec, v očeh na prvem mestu materijalno korist in obrnil se je do našega vojnega ministarstva s prošnjo, da bi mu objasnilo, ali mogo biti gimnazijci, ki se nauče ruski, vsprejeti v rusko vojno (!) službo. Ako naš minister pritrdi, misli dr. Zitnmer-niann upeljati še rusko zgodovino, geografijo in literaturo v Vratislavsko gimnazijo iu najeti razen docenta slavjanske filologije, dr. Lbvveuthala, še tri učitelje Ruse. Ka bi torej ruski vojni minister prav ne obetal, da poda gladnim Nemcem komisa, kadar se nauče ruski, to vender tečaj ruskega jezika v pruskoj,: nemškej, Vratislavskej gimnaziji ostane. Kaj poreko k temu faktu avstrijski Nemci, ki v vsem iu povsod gredo za Prusaki, kakor rep za glavo? Seveda, govori se o dr. Zimmermannu, no, ali človek, stoječ v državne j službi more storiti kaj brez volje, „poslavšago jego"? Tako Prusija že malo po malem upeljava ruski jezik v gimnazije. No, mislim, da v Germaniji se ne najde takega bedaka, ki bi trdil, da vlada hoče porušiti Prusake; ona, kot umna in daljnozorka, dobro pomni, da „quot lin-guas cales, tot homines vales" — kolikor jezikov zraš, toliko mož veljaš. To je drugi hudi udarec za avstrijske Nemce, Žide in njih prijatelje, ki se križajo, kadar slišijo ime Rusije. Najprvo jim je pl. Gautsch povedal, da so Slovani veliko bolj inteligentni, zdaj jim pa še Prusak dr. Zimmermann njih teorijo o panslavizmu podira. Rusija je prigrela v svojih gimnazijah in realkah najmanj kopo Slovencev, Čehov in Hrvatov in je osvobodila Avstrijo od neprijetne dolžnosti, dajati, tem svojim podložnim kruha, iz katerih so mnogi hodili s telečjo kožo na grbi z Andrassyjevo „ vojaško kapelo" v Bosno in Hercegovino lovit Hadži Lojo. Prilično bi bilo, ko bi se nazadnje vender našel minister narodne prosvete, ki bi platil jednako z jednakim, to je upeljal v avstrijske gimnazije in ro alke vsaj slovanski, ruski jezik kot učni predmet in k temu povabil nekaj Rusov na učiteljsko službo, saj dozdaj Avstrija ni jedi nem u Rusu nikoli ni dajala zaslužiti celo slanega kropa ne. Mi bi takrat z veseljem vzeli k sebi v Rusijo še nekaj avstrijskih „učenih proletarijev", tako, da ostane raznu ra taista, kakor je zdaj; to je, za vsakega Rusa vzamemo v rejo kopo Avstrijcev. Profesor Stein mi go tovo pritrdi, da z naroduo-gospodarske točke zrenja je ta ponudba tako lestna, da bi se ne smela prezreti. Seveda, poprej upelje pl. Gautsch kitajski jezik, da bi ne komproinitova! svojo naredbe gbde slovenske gimnazije v Kranji. Mogoče pa je, da bodo ravno take naredbe, kakor je ona glede gimnazije v Kranji, spodbudile Slovane, da se bodo hitreje in pridneje učili ruski. Saj se Nemci smejajo, da je občeslavjauski jezik — nemški in iz mnogih glupih dovtipov, ki jih delajo klobasniki glede nas, ta ni najneumevnojši. Specijalno slovenka, češka, hrvatska politika nas ne privede nikamor; naša politika bodi slovanska in obstoj v tem, da se vsi Slovani kulturno zjedi-nlmo. Poudarjam slovo kulturno in opozarjam prof. Linharta, naj čita to slovo verno, ako si misli kritikoj mojih dopisov še za naprej kak groš zaslužiti od „Neue Fr. Pr.a. Kulturno zjedinjenje pa se da misliti le na osnovi ruskega jezika, ki se je najbolje razvil na pjdlagi cerkovno-slovenskega in je torej najbližji k jeziku naših pradedov i „slovenskih stran učitelej", sv. Cirila in Melodija. Naučiti se na pr. Slovencu po ruski, je veliko lehče, nego Tirolcu, štajerskemu Mihelju ali kakemu drugemu potomcu groznega Arnima nemški. Rus Slovenca ali Slovenec Rusa veliko poprej umeje, nego literaturno govoreč Nemec tirolsko godlo, ali Tirolec Literaturno nemško ropotanje. Ruski jezik piše se etimologično in treba reči, da prostonarodni govor malo odstopa od literatur-nega, ako ustno Človek govori literaturni ruski jezik, to ne najde v Rusiji kota kjer bi ne razumel, naj proste i sega muzika, mužik pa njega. O Rusiji pač ne vel)a poslovica, da ima „vsaka vas svoj glas". Pa pojdi na Koroško ali na Tirolsko in vprašaj kaj tamošnjega kmeta, tak on. zaupije na-te svoj „6s" tako melodično, da boš mislil, da je najedenkrat pred teboj iz zemlje zrastel čistokrvni Hotentot. Jaz svetujem muogo čitati in čitati glasno; k dosegi pravilnega pravopisanja je najbolje prepisovati naravnost Iz ruske knjige ; da bi naglas bil veren, naj se čitajo stihotvorenja, kjer „metrumw kaže, na kakem slogu stoji naglas. Ako se Človek zanima tako po ruski, bode skoro govoril gladko, da-si se bode tu pa tam videlo, da on ni Rus. No, ali se ne vidi n. pr. Kranjcu, da je Kranjec, in Štajercu, da je Štajerec, ako govori po slovenski ? Ali pravi Nemec ne spozna takoj Slovana, naj ta govori še tako pravilno nemški? In vender bi se našlo sto in sto Slovencev, ki pišejo tako dobro nemščino, kakor da bi bili že na svet prišli z grahovo klobaso v roki. Kulturni naš jezik naj bo ruski, kakor je Nemcem vseh narečij knjižni nemški jezik, Provensalu, Norraandcu, Gaskonu — francoski itd. Ruska literatura je zmagala Francoze, Angličane, Amerikance, da se jeden in isti ruski pisatelj prevaja po nekolikrat in razprodaja hitreje, nego pikantni romani Krnila Zole, ki ima zdaj biti — in pa-renthesi bodi rečeno — v Zagrebu, če sem prav čital. Slovenci n. pr. Dostojevskega, Gončarova, Pisemskega itd. ne mogo prevoditi. Kdo more platiti prevod, a prevod je treba natisniti iu — razprodati. Kje bi se to izplačalo? Slovencev je malo, potrebe njih pa so mnogoštevilne. Ostaje torej — čitati v ruskem originalu in pisati po ruski, kar je namenjeno širjemu krogu čitateljev. Gogolj je bil Malorus, ki je strastno ljubil svojo ožjo domovino, ali svoja brezsmrtna dela pisal je po velikoruski; tako i Malorusi i Ve-likorusi imajo Gogolja za svojega, in so jednako ponosni nanj. Ravno tako je bil slavni naš zgodovinar Kostomarov do svoje smrti strasten Malorus, a pisal je po velikoruski; tako bodo tudi slovenski bodoči Jurčiči, Stritarji, Levstiki pisali svoje umotvore ruski, a Rusi bodo vender govorili: oni so Slovenci, in čitali jih bodo Slovenci, kakor Malorusi čitajo Gogolja, a govorili bodo i po slovenski i po ruski, glede na to, ali govore se Slovencem ali z Rusom ali drugim Slovanom. Vseh slovanskih narečij vsakdo ne more posebe znati, a jedno, največje, narečje z bogato literaturo in silno državo, ki je in bode vselej naša nravstvena opora, more in mora znati vsak, v katerem teče slovanska kri. Ne literaturnemu Francozu se je učiti po gaskon-ski, no Gaskonu po francoski, a razen obče literature ima lehko i svojo, mestno. Tako bode jeden-krat i pri nas; ali rano, ali pozno, to zavisi popolnem od nas. Sekira je nastavljena na nas; doka-žirao pa mi, da smo dobro drevo, da smo starodavno drevo, na katero zamahujo že tisoč let, a drevo stoji in rane zaceljuje naša večno mlada življenska sila.___ Dalje v prilogi. ~W „Le govorite brez skrbi," rekla je Juraskovka | prisedajoč k mizi. „Poluša se ne vrne tako hitro, kadar pa pride, perečem jej, naj gre vuu." „Oh, zlata kumica in kum, to je čudna reč, oj težka reč, katero vam imam povedati," začel je gozdar. „Odkritosrčno in kratko rečeno — vaša hči se je danes pogovarjala in tudi poljubljala z mladim baronom na golicavi ..." Jurasek je o teh besedah skočil po konci a žena njegova obsedela je mirno in vprašala nekoliko rezko: „Kdo pa vam je to povedal?" Gozdar oprl se je z dlanima ob mizo in iz-pregovoril s strogo resnobo: „ Videl sem ja danes zjutraj na svoje oči. Baron Adolf imel je konja pri brezi privezanega, jaz pa sem Čepel kakor norec — la mojo vero, ta dva se morata že davno poznati ..." „1 za Boga — to vender ni možno," poskočila je zdaj tudi Juniskovka kvišku. „No potem sem jaz cigan ali neumen otrok," uskliknil je gozdar jezno če bi pripovedoval to, kar ni res!" „Ne jezi se, kum," miri gu Jurasek; „pomisli, da je težko človeka prepričati! Moj Bog, kaj smo doživeli! Ako Tonček to zve, pustil in še natepel jo bo; in cela vas nas bo zasramovula ..." Juniskovka rekla je jokaje z glavo majajoč: „Pokličimo jo, naj ona govori, saj nama še besede o tem ni omenila . , „Pustite jo zdaj," svetuje gozdar; „treba si je stvar modro urediti. Nečem, da bi jo tudi pred mauoj izpovedovali, govorite ž njo, ko jaz odidem. A v resnici zahvaliti se mi morate, da sem prišel na to — dekle je mlado, neumno, lahko bi temu pritepencu — Bog mi odpusti, da tako iraeuujem svojo gospodo — verovalo in potem bi bilo konec ..." „Saj jo vender dosta opominam, saj jo imam dobro vzgojeno," govorila je mati jokaje. „Zdaj je pa dva dni popolnem predrugačena!" zdelo se je Ju nisku. „No, da . . ." kimal je gozdar z glavo. „Jaz vender Polušo cenim, sicer bi ne skrbel za njo. Priverim se na dušo, da tega še nikjer nesem pripovedoval, niti svoji ženi nesem nič omenil; jaz mislim dobro z dekletom. Kakor da bi mi kdo nož v srce zasadil, bilo mi je, ko sem jo zagledal v naročji mladega gospoda; kaj dražega mora biti iz tega nego nesreča? A prvikrat se nista scšla, sicer bi ona ne bila tako krotka — kaj? Le izpovejte jo in če ne pojde z lepo, potem z leskovko naj si zapomni to. Zdaj grem; pridi mi, kume, jutri povedat, kaj je rekla. Primita je nenadoma, lokavo, in če bo tajila, le recita, da sem ja jaz videl. Torej z Bogom!" „Za Boga vas prosim, kum, ostauite tu!" rekla je Juraskovka s skleneniraa rokama. „Pred vami ne bo tajila resnice in spoštovala bo vaše opomine. Tomaž — on se se ne pozna v jezi, ubil bi jo.a Juniskovka skočila je iz sobe in poklicala : „Poluša, pojdi sem!" Gozdar je ostal, druzega mu ni kazalo — ko pa je zagledal ustopivšo devojko z ljubeznivim nasmehom, postalo mu je jako tesno. Juraskovka sedla je na klopico in pokrivši si obraz s predpasnikom jela glasno ihtiti; oče in kum stala sta skupaj pri mizi gledajo drug druzega in zopet devojko — resno in žalostno. Oče ojunačil se je najedenkrat in začel: „Poluša, pojdi sem k meni in ne izlaži se nobene besedo. Kum tu-Ie povedal nam je vse. Kaj imaš ti z baronom — čemu si se pogovarjala ž njim in sram te bodi, da te je kum videl, celo po-ljubovala sta se! . . . (Dalje prih.) Priloea .ft1#y»n*lrHM varodn" ftt. 246 28 oktobri 1««7. Bešenstvo naših starodavnih vragov najbolje dokazuje, da ho oni bezsilni, sicer bi se ne metali semterrja, kakor Človek kateremu so dom z<žgali v vseh oglih. Naš čas je prišel, ne opustimo ga. 1'orli hmI.iimi. <('i',um ! Krutorogov. Politični razgled. Notranji* dežele. V Ljubljani 27. oktobra. Kako je s pogaganjem držuvnozborake desnice z vlado zastran GauČevih naredb glede odprave nekaterih srednjih šol, še nič gotovega ne vemo. Danes se govori, da je vlada pripravljena precej odjenjati, jutri zopet, da skoro nič. Nam se dozdeva, da bi vlada rada to stvar zavlekla tako dolgo, da se odloži državnozborsko zborovanje. Nadeja se, da bode desnica po Božiči morda rajši kaj odjenjala, kakor sedaj. Včeraj sta se sešli zne stranke so že izdale svoje, oklice, ki pa ne naglašajo toliko političnih, ampak le narodno-gospodarska vprašanja, zlasti delavsko vprašanje. Radikalci zahtevajo, da se sedaj za tovarne veljavni propisi tudi uvedejo za rokodelstva, ter se skrajša delavski čas, upeljejo stroge določbe zastran dela žensk in otrok, uvedejo obrtna razsodišča, da se štrajki ne bodo tako pogostem ponavljali, in državno zavarovanje delavcev proti nezgodam IflaroćaiiNki sultan se je obrnil do evropskih vlastij, da naj jamčijo Maroku sedanje ozemlje iu se naj omeji protekc<|ska pravica, katera je dala vlastim Madridska konferenca, ker se je večkrat zlorabila. Španjska vlada je predlagala vlastim, da se v ta namen skliče evropska konferenca. Vlasti so pripravljene ustreči želji Maroka, ako se Evropcem dovolijo kake nove koristi. Dopisi. Iz KolKirIda 16. oktobra. (Odgovor g Kar. P e r i n č i č u , b o g o s 1 o v c u v Gorici, na njegovo „poslano" v 4 0. štev. „Soče.") — Da-si sem daleč od mile mi domovine, vender pišem ta dopis pod gorenjim naslovom, ker sem pred svojim odhodom iz domovine krenil po prstih imenitnega (!) sotmdnika. Jedinega konservativnega dnevnika", v osobi Kar. Periučiča, in to tudi pod tem naslovom v „Slov. Naroda" 216. štev. Ta moj dopis je silno razburil tega nzaslužnega" Kobaridca, da je jel udrihati po meni — Prijateljska roka mi je poslala sem na rusko mejo 40. št. „Soče", kjer berem, in se čudim g. Karola zanimivi poslanici. Gosp. Karol se je silno začudil, ker sem ga ravno jaz krenil po prstih, češ: jaz nesem imel v to nikacega povoda. Obo! povoda je bilo dovolj in to celo kaj raznovrstnega, da bi bil mogel storiti tudi druge korake. Ali g. Karol ne ve več, kako samooblastno je „agentaril", kaj je s tem nameraval itd. V Ali mar misli, da imamo oči in ušesa v meliuV Besede, same besede 1 — Gospo l Karol se jezi, ker sem trdil: da so v njegovih dopisih pro tislovja, logična pomanjkanja itd., a tega nesem dokazal. Čemu bi tratil čas in papir za tako dokazovanje. Opozoril sem le čitatelje, naj bi kar prelu ali one dopise in dokazi bi jim gotovo sami zašumeli v glavi. Dokazal je gosp. Karol vse prav lepo sum, da smo se morali res smijati in njegov račun. Gosp. Karol je začutil o svojih počitnicah silno potrebo, da je počel, pošiljati dopise celo iz Kobarida — (bili so najbrže prvi) — v konservativni dnevnik — A ker je vzbudil nek njegov dopis nejevoljo celo pri gospodih onega stanii, za koji se pripravlja naš g. Karol, — napisal je koj še jeden dopis, kjer skuša ublažiti prvi dopis [nekoje trditve suče taio, -a ue vemo več, kaj hoče pravo za pravo g. Karol, — nekatere pa prestavi kar izven nagega kraja. Res, to je grozna logika, če je gosp. Karol pisal dopis „iz Kobarida", a n m je kvasil o stvareh , ki so so vršile v Tol minu ali Bolci, ne da je to omenil. — Grozna laž se zdi g. Karolu, ker sem trdil, da je pisal o „s|n)štljivem listu". Rekel sem baje — in če ni bilo govora o „spoštljivem listu", govorilo se je malce drugače, kar pa pomeua ue spremeni. Za lupine se vender ne bomo prepirali. — (Da nesem znal za pravi atribut, ni čudno, ker sem dopis le slišal brati od nekih duhovnih gospodov. Tega lista neseni mogel dobiti v roke, ker ga pri nas nikdo ne čita) — Druga laž se mu zdi, ko sem pisal: da je bilo naše ljudstvo skoro že spravljeno, lim! skoro še ni nikoli ubil zajca — in naše ljudstvo bi bilo popolnem spravljeno, da se jim neso pokazali taki a postelj ni mini, kakor je bil baš bogoslovec Karol Perinčič. S tacimi srednjeveškimi nazori, kakor jih goji g. K., ne poj le daleč Svet je postal dandanes že malce bolj pameten, da ne sede „gospodu" vedno ni limanice samo zato, ker je on tako rekel. Gosp. K pa je polu tacega duha. Jedino krivico — (a nesem bil jaz kriv) — sem mu menda storil, ker bom pisal, da je bil baje poklican k županu v preklic nekoiih uovoric. Dotični '„'..spol jo namreč rekel le: „Karola sem kncal k županu itd.", a Karola jednacih idej sta v tisti stranki dva. Mogoče je torej, da je bil poklican — drugi. Će je tako: besedo nazaj! Vse drugo pa ostane, kar sem pisal. Tudi ono, kar sem trdil „o bolj teškem." Skandalozne kronike se meni ne ljubi pisati, osobito ne v našem slov. dnevniku. Če g. K. to ni po volji, saj ve, kje je pot k sodniji. Ondi pa bi govoril in dokazal svoje trditve. Ej, Karol, Karol, ali ne veš, da je v Italiji krasno in lepo? Dosti! Po časnikih ne pišem več o tem! Ob ruski meji, 16. okt. 1887. J. K. n ^len^ša 23. oktobra. [Izv. dop.] Baš oni dan, ko ste obhajali v beli Ljubljani spomin 25letnice „Ljubljanske čitalnice", bil je tudi za nas Mengša'e imeniten in vesel, kajti osnovali smo si „Bralno duštvo". Gjtovo se smemo veseliti tega prekoristnega in prepotrebnega čina, ter radostno vzklikniti: „Hvala Bogu, da smo se vsaj jedenkrat zdramili ter si osnovali društvo, katero bode dajalo našemu uhogemu kmetovalcu za malo denarja obilno duševne hrane, sploh pa nam vsem mnogo veselja v dolgih zimskih večerih. Da si pa poprej nesmo osnovali društva, krivo bilo je temu jedino to, ker nesmo imeli pravega vodnika, ki bi delal na to, da bi se vrli Mengšani drug drugemu bližali ter se spojili v celoto in tako pospeševali narodno zavest v večji meri, nego je bilo to dosedaj mo goČe. Da se je v našem, zares krasnem trgu osnovalo „Bralno društvo", kojega smo si že dolgo let želeli, imamo se zahvaliti jedino našemu vrlemu iu jako zaslužnemu g. kapelanu Antonu K ob I er-ju. Da pa ni bil trud, kojega je imel g. kapelan zaman, videlo se je pri občuem zboru, katerega smo se udeležili v precejšnjem številu, ter s tem pokazali veselje do novega društva, ob jednem pa tudi pokazali svetu, da nečemo zaostajati za drugimi vrlimi sosedi ter da smo zvesti sinovi majke Slave. Pri občnem zboru, ki se je vršil v prijazni društveni sobi, nagovoril je g. kapelan zbrane ude ter jim v kratkem govoru razložil pomen in korist dru-štva. ter mu postavil kot temelj besede: „Vse za vero, dom in cesarja". Po nagovoru prebrala so se pravila, katera so društveniki brez ugovora vspre-jeli. Na to vršila se je volitev 7 udov, kot vodstvo društva. Izvoljeni so bili: predsednikom g. Anton Skok, njegovim namestnikom g. Ivan Leveč, tajnikom č. g. Anton Koblar, blagajnikom g. Henrik Pa ter nO h t, odboruiki pa: g. Anton Javo r-šek, g. Anton Pezdir in g. Ivan Lož ar. Da je zanimanje za društvo vsestransko, kaže število udov, kojih šteje društvo do danes že 50. Bog daj, da bi seme, katero je uaš preblagi g. kapelan zusejal z osnovan ein društva, obrodilo mnogo koristnegi in lepega sadu, njemu naj pa podeli dobri Bog čvrstega zdravja, da bi mogel še mnogo koristiti našemu narodu. Ob jednem naj omenim še to, da so se naši vrli fantje poprijeti lepega, ubranega petja, katerega poučuje naš v tej stroki skozi in skozi izvežbani nadučitelj g. Anton Javoršek. Pri tej priliki priporočam fantom, da naj z ustrajnostjo in z veseljem, s kojim so to teživno delo pričeli, nadaljujejo, g. nudučitelju pa izrazim srčno zahvalo za trud. Domače stvari. — (Konfiskacija) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi listka „čiri čari. Pustna premišljevanja ob petkih", kateri se je pregrešil proti § 303 kaz. zak. Zakaj da je bil zaplenjen list, izvedeli smo stoprav danes zjutraj ob VjIO. uri, torej čez 10 ur. — Dauašnja številka ima dve strani priloge. — (V državnem zboru) predložil je dne 24. t. in. poslauec M. Vosu jak peticije okraju h zastopov na Vranskem, v G >rnjemgradu iu Šoštanji za državno podporo nameravane železnice iz Celja v Šoštanj in Velenje. — (O položaji) imajo včerajšnji „Narodui Listy" pod naslovom „Krise" obširen telegram z Dunaja, ki nam ne pripoveduje nič veselega. Dasi je s častno besedo zajamčena tajnost pogajanja z vlado, je vender že vidno, da „Vyjeduavani se razbilo", da se je pogajanje razbilo. Pogajanja sicer formalno še neso končana, a včerajšnje (2i>. t. m.) konference z ministri grofom TaatVeom, Gaučem in Zemialkovskim neso imele deiiuitivnega umeba iu razmere mej „Češkim klubom" in vlado sj zopet bolj napete. Položaj se ni zboljšal, temveč poostril, nezadovoljnost in razjarjenost mej poslanci češkimi zopet narašča in čuje se zopet beseda „opozicija". Ni dvomiti več, da kabinet srednješolskega vprašanja ne zmatra več za politiško zadevo, nego le kot ministra Gauča resortno zadevo, zatorej mu tudi prepušča vodstvo in prvo besedo v tem vprašanji. On je zmagovalec — Morda da je še prerano go vor»ti o krizi, vender je možno, da se nam že jutri prikaže kriza v vsej evojej ostrosti pred desnico in vlado. Kakor se kaže, se nasprotstvo mej vlado in »Češkim klubom" ne da več poravnati drugače, kakor če bi se „Češki klub" popolnem udal. Vlada sicer obljubuje nekatere koncesije, a v glavnej stvari, glede regulativa Gaučevega neče odjenjati. Drži se sicer stališča, da hoče vladati le z večino, v katerej so Čehi, vender neče dovoliti mkakih koncesij. Češkim zaupnim možem povedal se je odgovor vlade na češko interpelacijo in oni so se izrekli, da jim odgovor ne ugaja, da je nezadosten. Ostane li „Češki klub" na tem stališči, je kriza gotova. Večina poslancev strinja se z Riegrom, da interes češke politike ni v opoziciji, a vender se nam do-zdevt, da Čehi ne morejo več nazaj. Mnogo poslancev si ne upa, glasovati za prijenljivost in popustljivost, ker se boje, da izgube svoje mandate. Drugi mislijo, da mngočneji uplivi namenoma pripravljajo parlamentsko in politično krizo, ki bode Čehe vsekako spravila v manjšino Sploh se misli, da Poljaki s Čehi ne pojdejo v opozicijo in da bodo z odgovorom na češko interpelacijo zadovoljni. Odličen poslanec poljski rekel je včeraj (dne 26. t. m.): „Zvestoba v politiški zvezi ima svoje meje. Vidim li, da leti prijatelj v pogubo, je naša dolžnost samo ta, da ga zadržujemo s pametnimi razlogi, nikakor pa nesmo zavezani, da se ž njim strmoglavimo v politiško hibo. V opozicijo kaže prestopiti zaradi velikih vprašanj, ne pa zaradi posamičnih srednjih šol. Čehi ne vidijo, da jim nasproti ne stoji sam Gauč, tudi ne vlada sama, am pak v i š j a s i 1 a." Iz teh pojavov poljskih sme se sklepati, da tudi minister Dunajevski odobrava postopanje Gaučevo. — Slovenci, Dalmatinci Hohen-wai tov n Liechtensteiuov klub hodih bodo solidarno b Čehi. Poljaki pa svoja pota in desnice „železni obroč" dobil bode nezaceljivo razpoko. — Iz drugega telegrama pa je posneti, kakor je sploh že vsakdo sam mislil, da odgovora na češko interpelacijo ne bode sedaj, temveč da se bode odložil za pozneje zasedanje, cehi in vlada boje se te vroče kaše in mislijo si, čim dalje, tem boljše. Glagol „ t e m p o r i z o v a t i" ima za to gospo lo posebno moč in slast. — Peterburški, listi priobčdi so včeraj telegram z Dunaja, ki so ga dobili od navadno dobro poučenega „Severnega telegrafskega agentstva" in kateri se glasi: „Ako Čehi ne odjeujajo, dalo bo Taaffejevo ministerstvo ostavko in nadomestilo se bode s kabinetom samih Nemcev in Poljakov, Slo vanom sovražnim." — („GoBpod minister Gauč imel je svojega Janeza Krsnika.") S temi besedami pričenjajo „Narodni Listy" 294 štev. uvodni članek, v katerem pripovedujejo, da je bivši češki poslanec Josip Jireček bil povod zloglasnim naredbam Gau-čevira glede srednjih šol. Jireček zavzemal je odlično mesto v „Češkem klubu" in bil član takozvane štedilne komisije in kot tak je predlagal, da bi se odpravil višji realni oddelek češke gimnazije v PLznu zaradi prepičlega števila dijakov. Temu predlogu nasprotoval je celo ministerski svetnik Krieschek rekoč, da je število dijakov na nekaterih nemških zavodih mnogo manjše. „Gazeta Lwowska", list uradni, priobčila je pr- d kratkim dopis z Dunaja, v katerem se pravi: Šole, vsl»d ordonanc Gaučevih odpravljene, so ravno tiste, katerih zrušenje je pred nekoliko leti v štedilni komisiji priporočal bivši poslanec Jireček, „izvestno iskren rodoljub češki" in nekdanji naučni minister v kabinetu Hohenvvartovera Vlada torej ni ničesar druz~>ga storila, nego to, kar jej je štedilna komisija predlagala. „Narodni Listy" naštevajo potem celo vrsto grehov iz preteklosti poslanca Jirečka, mej drugim tudi to, da je bil nekdaj najhujši nasprotnik gališkim Ru som, mej katerimi je zapustil jednako slab spomin, kakor nekateri drugi češki poslanci izza svoj ga bivanja na Hrvatskem. Uprav sen'.učna pa je reče nega lista trditev, da je čeških poslancev zahte vanje za ravnopravnost na bankovcih bilo le navidezno, da je to češkega klubi član Poljakom tudi ovadil, zato poslednji tudi neso glasovali za češko terjatev. Jednako da se je tudi godilo pri članu 17. šolske novele , s katerim je nemščina upeljana v meščanske šole in tako storjen korak k upeljavi nemščine, kot državnega jezikft. Bomo vi deli, kaj poreko na vse to staročeški listi. — (CesarjeviČ Rudolf in Štefanija na slovenskih tleh.) Mej naudušenimi klici pri peljal ae je včeraj dopoludne ob l/a 1 1. uri dvorski vlak na Celjski kolodvor, kjer je bil prvi pozdrav. Zaradi prihoda visokih gostov privrelo je iz vseh krajev ogromno ljudstva, več tisoč. Mesto je bilo okrašeno z nemškimi, štajerskimi, avstrijskimi in belgijskimi zastavami. CesarjeviČ in cesaričinja ogle dala sta si novo hrani Inično poslopje, kjer sta tudi V8prejemala razne dostojanstvenike in zastopnike korporacij, potem s*a se odpeljala k novi Gi zel ini bolnici, kjer se je uzidal zaključni kamen, ko je bdo to dovršeno, bilo je ogledavanje in premiranje konj, katerih so bili iz Savinjske doline okolu 250 prignali. Po obisku mestne cerkve odpeljala sta se visoka gosta |ob Val« ari na kolodvor, od tod pa zahvalivši se za presrčni vsprejem mej naudušenimi kbci na Pragarsko, kjer je hil obed. — Točno ob 3 uri dospel je vlak v Maribor. Vsprejem bil je tudi ondu sijajen. Skozi bogato okrašeno mesto peljala sta se cesarjevift in cesaričinja v škofovo palačo, kjer je bilo vsprejemanje: M*j vsprejetiini bili so tudi: deželna poslanca dr. D o m i n k u š in dr. Radey, stolni dekan, kanonik Orožen, in Pe ter Mesarec, načelnik okrajnega zastopa šent-lenartskeg*. Po ogledu stolne cerkve in vinarske šole odpeljala sta se naulušeno pozdravljana na kolodvor, odtod pa v Gradec, kjer je bila zvečer velika razsvetljava, pozneje pa sijajen ples. Danes dopoludne ob 9 uri ostavila sta Gradec te' s e odpeljala v Ljubno, kjer se je uzidal zaključni kamen za novo bolnico. — (Mestni zbor Ljubljanski) imel je danes o-oludue izredno sejo. Na dnevnem redu je bila razprava o novi strokovni šoli za lesuo obrt. Seja je bila tajna. — (Slavno poštno ravnateljstvo) z veliko doslednostjo koraka po potu nemškutarenja. Kakor nam piše znan rodoljub z Notranjskega, premeni! a se je „au8 Dienstesrtieksichten", tudi pošta „Postojina" v „Adelsberg", Zagorje pa v „Sagurie". Vidi se, da v tem postopanji ni misliti na nobeno zmoto, marveč da se vse to vrši načeloma, o premislekom. — (Umrl) je nagloma v Gradci modroslovec Fran Štubelj v 22. letu d»be svoje. Pokojnik porodil se je v Podlažu pri Štanjelu — Zjutraj ob 8. uri bil je še prisoten pri predavanji g. profesorja Kreka, a ob polu desetih zadela ga je učečega se, kap. Ranjki bil je obče priljubljena osoba, zvest in iskren narodnjak in zopet izgubili smo ž njim krepko moč Lahka mu zemljica ! — (Odlikovanje.) Pretekli ponedeljek je posebna deputacija izročila g. Bogdanu T r novcu, deželne sodnije svetniku v Trstu, krasno častno diplomo čitalnice Sežanske. — (Naš rojak g. Jurij Šubic) bil je preteklo sredo mej drugimi povabljen na obed. ki ga je v dvorci v Gradci dal cesarjevič Rudolf. — („S1 o venskega Pravnika") bode po-čenši s 1. dnem januvarija zopet izdajal gosp. dr. Alfonz Mosche v Ljubljani. — (Poročil) se je gospod Tomaž Cajn-kar, c. kr. sodnijski pristav v Laškem trgu. z go spodično Miciko Ipavic, hčerjo znanega rodoljuha in skladatelja dr Gustava Ipavca pri sv. Juriji na južni železnici. -• (Surovost.) Prijatelj našega lista nam piše dne 26. t. m : Ko sem se včeraj vozil z brzo-vlakom od Zidanega mosta v Ljubljano , bil sem priča tako ostudnemu obnašanju železniškega sprevodnika, da ne morem molčati o njem. Mej postajama Trbovlje in Z gorje pride v kupe druzega razreda sprovodu>k in prosi, naj bi mu kdo potnikov izmenjal pet goldinarjev. Neka gospa ustreže tej želji ;n mu našteje pet srebrnikov. Držeč jih na dlani leve roke, prešteje jih sedaj sprovodnik trikrat, in s cer v italijanskem, nemškem iu madjar-skem jeziku, potem pa na veliko nevoljo zavzetih potnikov pristavi: „Segn's gna' Frau, in allen Spra-chen hob' i 'ziihlt, uur bounisch net" in krohotaje se zaloputne vrata kupeja. — Ne morem si misliti, da bi južna železnica odobravala take ekstravagan cije svojega osobja, zato sem priobčil to stvar iu želim, da bi ravnateljstvo železnice poučilo dotič-nega suro vežu, kak osna so pravila dostojnosti. — (Južna železnica) kupila je nasproti južnemu kolodvoru ležeče obširno zemljišče, na katerem bode sezidala tri velika poslopja, vsako za 50 obitelj. — (Popravek.) V dopisu iz Celja od torka, urinila se je pomota Pravilno treba čitati, da bi se bilo brez terorizma v Celji zglasilo za Slovence tri tisoč, ne samo 300 prebivalcev. — ( Ž e n h k a podružnica) sv. Cirila in Metoda v Trstu sklenila je, da priredi letos „božićnico" za otroke, ki pohajajo otroški vrt pri sv. Jakobu. Bl.ige gospe in gospođici ne Tržaške nabirajo v ta namen darove v denarji in obleko, da bodo o bnžičnici obdarovale ubožno slovensko deco. Slava veledušnim narodnim damam ! — („Popotnik. List za šolo in dom") ima v svoji 20. štev. nastopno vsebino: Zgodovina, učni predmet v ljudski j šoli. Piše H Podkrajšek. — O gluhonemih. — Marka Faleja Kvintilijana govorniški pouk. Iz latinskega jezika preložil prof. Fr. Breznik. — Strupovite gobe. (Praktična obravnava.) — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Natečaji. — („Kratka zgodovina pedagogije.") Pod tem naslovom je izšlo nekaj ponatisov daljšega spisa (iz „Učiteljskega Tovariša"), ki se po 70 kr. dobiva pri pisatelji J. L a p a j n e - tu, ravnatelji meščanske šole v Krškem. Priporoča se zlasti slovenskim učiteljem iu učiteljskim pripravnikom. — (Hrvatski učitelji) sklenili so zgraditi si svoj „Učiteljski dom" ter so v ta namen napravili veliko efektno loterijo, katera se bode jako dobro obnesla, kajti doslej je spečanih 80.000 srečk. Žrebanje bode že 10. novembra t. I. in krasni dobitki so od včeraj razstavljeni v poslopji k■netjske družbe hrvatske. — (Kmetijsko predavanje) v Šinar-tinu pri Litiji imel bode tajnik c kr. kmetijske družbe gospod Gustav Pire v nedeljo 30. t. m. popo-ludne po službi božji. — (S Prema) se nam piše dne 26. t. m.: Meteor, kojega ste opazovali dne 23. t. m. v Ljubljani ob Vi na peto uro popoludne, videli smo tudi pri nas in sicer ob Va4. uri popoludne. Letel je z zahoda proti vzhodu ter puščal precej gost dim za soboj. — Po gorah padel je nov sneg in burja poje svojo neprijetno muziko. Kakor se Kaže, imeli bo-deiro zgodnjo zimo, a pripravljeni še nesmo čisto nič za-njo. — (Trgatev) je tudi na Štajerskem po veliki večini že končana. Vina ni malo, a slabeje je za 3 do 4 stopinje od lanskega, zato mu je tudi cena razmerno nizka. — (Iz Istre) piše se »Našej Slogi", da st je pretekli teden zvršila trgatev po vsej Istri. Nekateri okraji so glede mere in dobrote zadovoljni, v obče pa je Istra letos pridelala manj vina, nego lani, kapljica pa je boljša od lanske. V koprski, bujski, motovunski in pazinski okraj začeli so že prihajati vinski trgovci iz Hrvatske in Kranjske, od katerih bodo vinogradniki dobili lepe vsote denarja. — (Potres) čutili so v Črnomlji preteklo nedeljo proti 5 uri zjutraj. Trajal je dve sekundi. Popoludne ob 4. uri bil je zopet potres, ki se je v noči od 24. do 25. t. m. ponavljal. — (Razpis dobave.) C. kr. državno vojno ministerstvo namer j a zagotoviti si potrebne zimske koce, letne odeje in konjske odeje potom občnega natečaja. Potrebovalo se bode 9000 zimskih koce v, 10.000 letnih odej in 6500 konjskih odej. Pri ponudbeni obravnavi bode se oziralo samo na solidne in sposobne osobe, katere te proizvode izdelujejo v svojih tovarnah. Ponudbe je izročiti neposredno in najdalje do 16. novembra 1 887 do desetih dopoludne v uložnem zapisniku državnega vojnega ministerstva Razglasila s pogoji in ponudbenimi obrazci so tudi na ogled v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani. — (Za pouk.) Ali bo jazbec res Šinkovca, še ni tako gotovo, kakor misli norčavi dopisnik, kateri je pod naslovom „za poduk" poročal „Soči", kako je zakotni pisač na led spravil nekega Šinkovca iz Gorenje Tribuše. Čujmo! kako misli in sodi o tej stvari vis. c kr. ministerstvo za notranje zadeve: „Ker se ima z ozirom na §. 3. lovskega patenta od leta 1786. samo obče nevarna in sploh preškodljiva zver pripuščati, da jo nezavisno od lovskega prava preganjajo, jazbec se pa po svojejj naravi tem manj more prištevati tej vrsti živali, ker je v nekaterih deželah za jazbeca postavno določena posebna varstvena doba, — torej se ima po jazbeci prizadeta divjadna škoda povraćati". (Razsodba z dne 27. febr. 1877. štev. 861. „Zeitschrift fin* Verwaltnng X. Jahrg." štev. 18. stran 72, — in druga jednaka razsodba z dne 18. junija 1878-, štev. 7638. Z. f V. XI. štev. 36. str. 142 ) Komur hodi jazbec sirk jest, ta naj se pritoži pri c. kr. okrajnem glavarstvu in če tam ne najde pomoči, naj ne zamudi obroka za ugovor. E. KI____r. — (Štiri bike izvirnega muricodol-skega plemena,) nakupljene z državno podporo, prodajal bode glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v ponedeljek 3 1. oktobra t. 1. dopo-ludne ob 10. uri na Oblakovem dvorišči v Litiji. Biki se bodo prodajali potom dražbe pod sledečimi pogoji: 1. Goved se postavi na dražbo za polovico cene, ki je družba zanjo dala, in se onemu odda, ki največ zanjo ponudi. 2. Kdor goved kupi, jo mora precej plačati. 3. Kupec se zaveže z za-veznim listom, da vzame goved v varstvo svoje. Podpisani odbor v nobeni zadevi ne jamči, zato naj pa vsak, ki misli kakega bika kupiti, žival še pred dražbo dobro pregleda. — (Razpisano) je mesto pristava pri deželni sodniji v Celovci, eventuvalno pri kaki okrajni sodniji. Prošnje do 8. novembra. — Na dvoraz-rednici v Srednji vasi v Bohinji jo razpisana služba druzega učitelja. Plača 400 gold. in stanovanje. Prošnje do 25. novembra t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 27. oktobra. Avstrijsko delegacijo otvoril Kalnokv. Starostno predsedstvo prevzel Pelz, predsednikom potem izbran Ite-vertera z 48 izmej 49 glasov. Zahvaljujoč se za izvolitev, rekel je predsednik, da čeravno se je lanska mejnarodna razburjenost polegla, vender ni podlage za trajni mir. Pripravljenim nam je biti za nove zahteve, pri čemer se z veseljem opaža, da se splošne simpatije nakla-njajo vkupni vojski. Govornik končal s trikratnim „hoch!" na cesarja, kateremu klicu seje zbor naudušeno pridružil. Podpredsednikom bil izbran Chlumetzkv z 48 izmej 49 glasov. Delegacijam predloženi budget kaže 907io milijonov rednih, 186/10 milijonov izrednih potrebščin, v tej vsoti je 15B/10 milijonov gold. za nove puške repetirke in za strelivo. Bosenski budget kaže malo prebitka. Dunaj 27. oktobra. Budgetni odsek avstrijske delegacije sestavil se je tako: Načelnik Kinskv, namestnik Bezecnv. Referati razdelili so se tako: Vnanje zadeve: Thun; državne finance: dr. Poki u kar; okupacijski kredit: Falkenhavn; redne potrebščine za vojsko: Ma-tuš; izredne potrebščine: Czerkavski; vojno mornarico: dr. T on ki i; končni račun: Bezecnv. Sofija 27. oktobra. Sebranje slovesno otvorjeno. Princa so naudušeno pozdravljali. Prestolni govor konstatuje, da se je zopet povrnil mir in red, odkar je princ zašel prestol, da je narod zopet začel mirno delo, od katerega je zavisen gmotni in nravni preporod dežele, simpatije velevlasti) in sultana. Prestolni govor naznanja važne načrte zakonov. Levov 26. oktobra. Glede ukradenih načrtov Przemvlske trdnjave trdi „Kuryer Lvvowski" nasproti uradnemu izvestju, da bi vojaški pek Marek ne bil mogel tako hitro ubežati, ko bi mu ne bile na vse možne načine pomagale osobe, pri tej tatvini prizadete. Ukradeni načrti, nadaljuje „Kuryeru se veliko važneji, nego priznavajo oblastva. Skader 26. oktobra. Turški guverner oslal je proti Miriditom vojake, da zasedejo elo. Pariz 26. oktobra. Budgetni odsek zavrgel je z 8 proti 5 glasom kredit za francosko veleposlaništvo pri papeževem stolu, na kar je poročevalec Periar dal svojo ostavko. Razne vesti. * (Kralj Milan) je jako darežljiv s svojimi redi. Mej onimi srečnimi ljudmi, katerim je kralj Milan naklonil kak red, sta tudi nek vratar na Dunaj i in tijakar, ki je Milana večkrat vozil. Vsled tacih odlikovanj srbski redi pač neso pridobili na vrednosti. Za v nanjo porabo. Proti protinu in trganjn, bolečinah po udih in vsakovrstnih unetjih pokazalo so je posebno uspešno M dII-ovo „Francosko žganje". Steklenica 9tane 80 kr. Vsaki dan ga razpoiilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dn-naji, Tuchlauben. 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (19 - 7) „LJUBLJANSKI m toj i (192—163) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. 26. in 27. oktobra. Hi ninnai Solnce iz Amerike. — Neil iz Lyona. —• Rickl iz Bremena. — Schultz iz Haiiovn. — Si;hwa-zen-berg iz Kolina. — Gravvelt, Rog"', Kaisor, Jelinčič, Eisler, Lowy, Hass, Danzcr, Neuroth, S nger, Kummerer, Hirachler, Steindler, Fisohn, Klerr, Pfeifer, Drab z Dunaja. — Gliick iz Prage. — Ziffer iz Brna. — Topler iz Linca. — Walter iz Jožefovega. — Salamon iz Slivnice. — Littmann, Langer iz VVarnsdorfa. — pl. Frank iz Heba — Mausmann s Co-fikega. — Sonnenberg iz Siofoka. — Unterkreuter iz Kirch-bacha. — Fischer (z Zagreba. — Krištof iz Banjaluke. — Cajnkar iz Loškega trga. — Mali iz Idrijo — Pulier z Reke. Pri Wnll«\| i Sollbeiger iz Lyona — Esner iz L;p-skega. — Tuschitz, Brunner, Hoffmann, Bober, Gesslur, Atlas, baron Neubauer, Bloyer, Lakenbacher z Dunaja. — Nimeth iz Šoprotija. — Pesindoifer iz Gradca. — pl. Thia-nich iz Celja. — Becker iz Št. Janža. — Ogorevc iz Konjic. Pri |ažnein kolodvoru i Baver iz Hamburga. — Baildan, L0wy 7, Dunaja. — Kalič iz Budimpešte. — Braun i/. Epulinansberga. — Udermann iz Kotora. — Sablich z Reke — Florončič iz Ajdovščine. Pri Viruiitii: Leitič iz Gorico. — Zaje iz Novega meata. — Karlin iz Skofjeloke. — Milller iz Zagorja — Jane/, i 6 iz Podgorice. Pri »VMtrljakein oenarjl: Herzfeld t Dunaja. — Bend k od sv. Valentina. — Papler it Borovnico. — Puša« vec iz Kranjske gore. — Globotschnigg iz Kranja. — Sat-ler iz Cerknega. 24. oktobra: Ivana Briski, gostilničarieva hči, 11 let, Florjanske ulico št. 3, za vnetjem možganske kožice. 26. oktobra: Urša Jančar, zasebnica, 82 let, Strelji-ško ulice št. 6, za oslabljenjein. — Valentin Strupi, delavec, 23 let, Ulice na Grad Št 12, za jetiko. 27. oktobra: Rudolf Svetlik, krojačev sin, 4 leta, Vegovo ulice št. 9, za davico. — Ciril Flere, paznikov sin, 4 mesece, Hrenove ulice št 11, za kozami. 28. oktobra: Avguština Svetlik, krojačeva hči, Smešeče, Vegove ulice št. 9, za đavico V deželnej bolnici: 24. oktobra: Anton Avbel, delavec, 42 let, za plučno tuberkulozo — Marjana Marolt, gostija, 57 let, za rakom na maternici. 25. oktobra: Janez Japelj, posestnik, 52 let, za blaznostjo. 26. oktobra: Fran Železnik, delavec, 40 let, za plučuo tuberkulozo. 27. oktobra: Tomaž Tornada, delavec 21 let, za plučno tuberkulozo. Meteorologično poročilo. g Cas upa-Q zevanja Stanje barometru v mru. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ■g '7. zjutraj ° 2. pop.' to 9. zvoČok--a.rxa,jeas:a, "borza. dne 28. oktobra t. L (Izvirno telegrafično poročilo.) vfterai Papirna renta.....gld. 81 35 Srebrna renta......8i30 Zlata renta......„11180 5°/, marčna renta .... „ 96-20 Akcije narodne banke . . „ 885-— Kreditne akcije....., 281-30 London........ . 125 15 Srebro........„ —*— Napol......... g 9 91 V, C kr. cekini......„ 5-93 Nemško marke.....„ 61 -40 S državue srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ Ogerska zlab» renta 4V0...... Ogerska papirna renta 6"...... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5*/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4*/i7o K,ftt' za8t- nsti • Prior, oblig. Elizahetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke.....10 Akcije anglo-avstr. hanke . . 120 „ rraininway-drnšt vel j. 170 gld. a. v. gld danes 81-40 82 50 lil 80 9^-30 885- — 28160 l-J.-> 15 1 * i 9-91', n 5-93 — 61 42'/, 129 gld. 75 kr. 168 n 25 J> 86 n 40 „ 105 n n 119 n 25 126 n 99 B n 178 n 19 n 25 ; 110 n 50 227 Močno potrti naznanjata podpisani v svojem imenu in v imenu sorodnikov vest o smrti svoje presrčno ljubljene, nepozahljive matere Uršule Jančar, udove Zupančič, ki se je danes dne 26. oktobra ob 2. uri po noči po dolgej, tofckej bolezni, previđena s bv. zakramenti za umirajoče, v starosti 81 let, preselila na oni boljši svet. Mrtvaški sprevod drage pokojnice bode v petek dmi 28. oktobra ob 3. uri popoludne iz hiše št. 6 v Streliških ulicah na pokopališče pri sv. Kiištofu. Svete maše zadušnice brale se bodo v več cerkvah. V Ljubljani, dno 26. oktobra 1887. Marija Zupančič, Uršula Jančar, hčeri. (795) Namesto vsakega dragega naznanila. S prožalostnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jo moja soproga, gospa MARIJA KERHC, mm FRAHCELJ, danes 26. oktobra ob 12. uri, v 30. letu svoje starosti, po kiatki bolezni, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode v petek 28. oktobra ob 81/,. »»'i zjutraj v Gorenjem Logatci. (7 9 P Janez ZKIemc. nadučitelj. V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšla knjiga: Trije javni govori. Tri dni v starem Rimu. Govoril prof. Fr. VViesthalor. — Žeustvo v »lovenMki narodni pcMiii. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeanuo «1' Are, devica orleanska. Govoril proČ Fr. Šuklje. Ml. 8°, 131 stranij. Cena 20 kr., po pošti 25 kr. Vozni red Rudolfove železnice, veljaven o«l 1. oktobra TerToiž:-Ijj"u.t)13aiiiSL Terbiž........ odh. Rateče-Bela Peč . • » . „ Kranjska Gora..... „ Dovje........ „ Jesenice....... „ Javornik....... „ Žerovnica (m. p.) . . . „ Lesce-BIcd...... „ Radovljica (m. p.) . . . . „ Otoče (m. p.)...... „ Podnart-Kropa..... „ Sv. Jošt (m. p.)..... „ Kranj........ „ Loka........ „ Medvode ....... „ Vižmarje....... „ Ljubljana, Rud. žel. . . . prih. Ljubljana, juž. žel. . . . „ Osobni vlaki 1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 8. razred razred razred zjutraj popoludne ireier 3.42 1.10 6.25 4.— 1 30 6.44 4.15 1.46 6.59 4.40 2.18 7.23 5.01 2.41 7.44 5.07 2.48 7.50 5.16 2.58 7.59 5.31 3.13 8.17 5.37 3.20 8.23 5.50 3.33 8.36 5.57 3.41 8.43 6.11 3.55 8.57 6.18 4.02 9.03 6.36 4.20 9.20 6.52 4.34 9.34 7.04 4.46 9.46 7.13 4.55 9.55 7.18 5.00 10.— zjutraj populuilne ZTe{er. FoMtajc Osobni vlaki Ljubljana, juž. žel..... odh. Ljubljana, liud. žel. . . . „ Vižmarje....... „ Medvode ....... „ Loka........ n Kranj........ „ Sv. Jošt (m. p.)..... „ Podnart-Kropa..... „ Otoče (m. p.)...... n Radovljica (m. p.) . . . . „ Lesce-Bled...... „ Žerovnica (m. p.) . . . • „ Javornik....... „ Jesenice....... n Dovje ........ n Kranjska Gora..... n Rateče-Bela Peč » • • • ■ Terbiž........ prih. 1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. razred razred razred zjutraj ilnpolinllli' znor (;.^:> 11.10 6.25 6.29 11.45 6.2'J 6.39 11.66 6.39 6.51 12.07 6.51 7.05 12.21 7.05 7.22 12 88 7.22 7.88 12.44 7.28 7.43 12.59 7.43 7.49 1.0.. 7.49 8.02 1.18 8.02 8.10 1.28 8.11 8.21 1.3 t 8.22 8.30 1.48 8.31 S. 10 1.58 841 8.59 2.19 9.— 9.23 9.48 9.26 9.38 3.03 9.41 9.55 3.20 9.68 d«poluilne popvludii" \ Prvo Ljubljansko uradniško konsumno društvo. Naznanilo. Društvenim članom se javi, da dobodo Trboveljski premos v kosih, na dom postavljen, po 4!B kr. SO kil (tako imenovani stari cent). — Naznanila se vsprejemajo pismeno ali ustno v društvene) pisarni. Gospod Fran Štrukelj pa se je zavezal s po godbo, da bo dajal druJtvenikora, ki se kot taki z ustop-nino izkažejo, meso od pltanega vola po pogojenih cenah. Društvena pisarna: Neleiibiirgove ulice £t. O, I. nadstropje. Uradne ure: Viak dam od 11. do 13. uro dopoludne ln od '/,2. do 3. ure popoludne Naznanila o pristopu, o naročilih in druga vprašanja naj se naslovijo društvenemu predstojništvu. V Ljubljani, 25. oktobra 1887. (789 -1) JPredstoJn ištvo. blizu postaj Laie ali Zalog, pro«la ne m poalopjeni is proste roke ali tla v najeni. Mlin je v dobrem stanu, ima H tečajev, zraven je 40 oral njiv, travnikov iu gozda. Tudi je pripraven za kako tovarno. Nadalje se proda njiva za Ljubljanskim kolodvorom, ki meri 9 oral. Kraj je pripraven za vsako podjetje, zlasti za kako tovarno. (792—1) V I «1 matu je pa na prodaj prostor poleg ceste. Več se izvč v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani. Vsled odpotovanja se bode na dan 3. novembra v Smoletovi hiši, Marije Terezije cesta št. 1, III. nadstropje i. t. d. i. t. d. po prostovoljni dražbi prodalo. 790—1) Za juriste! Tretjega letnika PRAVNIK SLOVENSKI dr. 1 < iLv.laii» 3i imam še več na prodaj, in jih prodajam namesto po 3 gld. 80 kr. po 1 gld. .11) kr. s poštnino vred. (788—2) _J. CHontini v Ljubljani. Sodrug (kompagnon) •e i»če za poveeanje mule tovarne, katera dobro stoji. Želi se premoženja blizu 20O0 gld.; sodelovanje prosto. — Več o tem ae zve pri upravništvu „Slovenskoga Naroda". (780 —3) Zobozdravnik AVGUST OTEffl pride za stalno v Ljubljano in prične dne 1€J. novembra svojo prakso. (794—1) ! Gostilna a s tremi aolntini. kletjo, Hlirnuibo in kuhinjo *- ♦ v pritličji; — s štirimi Hultaiiii, kuhinjo iu ♦ j Hhranilio (takozvano kaščo) v prvem nadstropji; £ £ — z dveuiu stajama in vrtičem o j da se takoj na Hribu št. 17 pri Vrhniki * * za već let v najeni. ♦ Kaj več pove lastnik Ignacij Javornik na T Hribu pri Vrhniki. (782—2) o ♦ ♦-aa-aaa ♦♦♦♦♦♦ »♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Vozni listi za vožnjo po železnici in p morji c pri c. kr. konc. Anchor Line, Dunaj. I-, Molowratritig 4. p* rin med v satovji a kilo <»<> kr. dobiva se pri (672—12) OROSLAVU DOLENCU v Ljubljani, Gledališke ulice st. 10. Pošilja se tudi po pošti od 1 kile naprej proti povzetji ali predplačilu. VIZITNICE priporoča v Ljubljani. !!Brez krtače kakor zrcalo svetil skoru ji!! RICH. GAERTNER-JA tekočo, francoske, nepreaiočljlvo SS1 momentno svetlo mazilo za čevlje Ji (Moment-GlanzTviehoe), katerega lesk »e tnali v mokroti ne #.yul»l. „Jedini" nrudno preiskani ln za nanje neškodljivi preparat. Cena steklenici 54» kr. Razpošilja se pa: 2 steklenici za gld. 1.30, ti steklenic gld 3.—, 12 steklenic gld. 4.80 prosto poštnine. Pazi naj a« na varstveno znamko. Uvedeno pri c. kr. vojski. (787—1) Tovarna: Rich. Gaertner. Dunaj, GiselasiT. 4, Part. Zaloge t Ljubljani: A11». Blllscber, Ad. Hanptmann in Jo«. KUhler, sedlar. rt pq t> ?—t OQ OQ cd m I j. I e o© S 2 *• 1 i JI E jrf o? . 2Ž. f -t— a>« g b 2 1**8 & = š*. s m 9 S I "3 a E " B 9 S "H ^ ■ ^ o. c =• tU ■ n -o 2-- 1 3 N .—< »■» Ženske srajce iz Sifona z vezanjem, 3 komadi gld. vl.rso. Ženske srajce iz močnega platna, z robci, 6 komadov uiti. 3.25. Ponočni korzeti bogato okrašeni, 3 komadi, Ia. Klel. 4. —, ila. gld. I.HO. Spodnjice iz klobučine, bogato vezane, rudeče, rujave, temuorujnve, 3 kom. gl. 3. —. An gora-ogrinjalo asa zimo, 10/4 veliko, Kl«l. m.so. Žensk jopi Iz ovčje volne iJersev), v vseli barvali, lepo priležen, gld. 2.—. Ženske nogovice zimo, belo ali barva B parov gld. 1.S0. Naglavni robci iz flanele za ženske, jako topli, 3 kom. Ia. gld. *i__, Ila. 75 kr. Ženski predpasniki iz oxforda, crettona, Bur. platna in Sifona, 6 kom. uiti. I.ho. Zimski Nigger-loden za ženske obleke, najboljše baze, 10 metrov gld. S.KO. CACHEM1H, črn ali barvast, tudi t barvah aa plese, dvojne iirokosti, 10 metrov gld. 4.so. Volneni atlas v modnib in plesnih barvah, dvoj. sir., 10 met, gld. 6.so. Valerie-flanela, najnovejši uzorec, 10 metrov gld. 4--- najnovejši uzorec, 10 metrov gid. a—. Barhant za obleko, najnovejši uzorec, prist. barve, 10 metrov gld. S.ttO. T rini I ni k. težke baze, — 10 metrov Ia. Kld. 3.so, Ila gld. 2.»o. Blago za pomične suknje, najnovejši uzorec, križaste, 10 metrov gld. '-I.."»<►. Blago za moško obleko, modno, za zimo, 9'lU metra, Ia. gld. 'VSO, Ila. gld. 3.75. Blago za zimske suknjo, fine baze, modno barve, 2*10 metra gld. lo.—. Blago za ogrtače, fine baze, modno barve, 2*10 metra gld. «. .. Hornialno perilo po Jtlgorjovi h interni, iz čisto volne, za gospodo in dame, 1 srajca «1. s.so, 1 lilu.V |fl. 3.—. VELIKA za katero zakonito jamči visoka vlada v II AJIIll lt<* I . 500000 m ark kot najveeji d«»l»ilek v HMjare«-ne. jeni h I maj i pouiijn velika od llitiu-lturMke države asajaineeua denarna loterija. Specijclno pa: 1 prem. a mark aooooo 1 dobit. a mark 200000 2 dobit. a mark 100000 1 dobit. ft mark 1 dobit. h mark 70000 2 dobit. :i mark 60000 1 dobit, a mark 55000 1 dobit. :'t mark 50000 1 dobit. a mark 40000 1 dobit. a, mark 30000 5 dobit. a mark 15000 26 dobit. a mark 10000 56 dobit. a mark 5000 106 dobit. a mark 3000 256 dobit. a mark 2000 512 dobit. a mark 1000 739 dobit. ii mark 5 0 0 28800 dobit. a mark 14 5 15989 dobit. a mark 300,200, 150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. -^h> — Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURtiU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 03.O00 »rečk, od katerih ae Izžreba 46.600 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 8,902.050 mark. Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 46.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gutovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 55.000, v tretjim na 60.000, v četrtem na 70.000, v petem na 80.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500 000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Pod p isana trgovska hiša uljudno vabi k udeležitvi te velike denarne loterije. Častiti naročevalci so prosijo raročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih murkah Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se narooitve izvrše tudi proti poštneuin povzetju. Za žrebanje prvega razreda velja 1 eelu originalna srečka av. v. gld. 3.tlO. 1 polovleu originalne srećke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld.—.OO. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni narrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenini državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se toeno po načrtu izplavajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajaj Oče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uiadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 31. oktobrom 1887 nam direktno doposlati. (774—4) VALENTIN & CO, Bankgeschaft, Izdatelj ia odgovorni urednik: Ivan Z«»leznikar. Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne" 42 3.V E3