Poštnina olačana v gotovini LetO LVIII. V Utlbloni, V ПвСЈеГО, dne 16 marca 1930 St 63 1. !Zdaia St. 3 -Nn Naročnina Dnevna izdaja ia kraljevtro Jugoslavijo mcsei.no Din 1'jolleino 130 Din celoleino K)O Din za inozemsivo тсче .. no 40 Din nede.iskn izflaia ceioleno v Juge slavili 120 Dtn, za Inozemsivo 140 C COVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec « Cene oglasov I sioip. реШ-vrsia mali oglasi po l'50 in 2 D, veC|l oglasi nad 43 mm viSine po Din 2-3U. veliki po -i in 4 Din. v iiredmikemdelu vršilca po IO Din ti Pri veciem □ naro'iiu popust Izide ob 4 zjuiraJ razen pondeljKa ln dneva do prazniku oreanišiu« /c L Kopnunevi uuet si. o lil Kohoptsi se ne vraCafo, neirunklrana pisma se nc sp;-važnejših izvoznih trgovin brez posla. Zato je treba storiti vse, da bo ta nevarnost čim manjša in zato je treba skrbeti, da se pri nas proizvodnja čimbolj poceni, kvalitativno čim vi'js dvigne, a obenem da se najdejo tudi nova tržišča. Pri tej priliki je treba še posebej opozoriti na staro in neodpustljivo napako, da nekateri naši industrijci nočejo in nočejo žagati lesa v dimenzijah, kakršne so običajne na svetovnem lesnem trgu. Vsaj to napako bi bilo tr.ba takoj odpraviti. Na eni strani je sicer razveseljivo, če bodo dobili naši gozdovi malo odmora in da ne bo v njih pela sekira, toda nevarnost je v tem, da se sovjetski les trajno ne udomači v sredozemskem lesnem trgu. Zato treba sprejeti boj s sovjetsko konkurenco, pa čeprav ta boj ne bo lahek. Kakor vsakdo drug, tako imajo tudi sovjeti polno pravico konkurence. Žal pa je treba reči, da jc sovjetska lesna konkurenca vseskozi nepoštena. Je to konkurenca, kakršne sicer evropsko delavstvo ne trpi, ker vsa ce-nost sovjetskega lesa izhaja iz tlačanskega dela. Ker delavcev sploh ne plačajo, zato morejo sovjeti konkurirati, samo na najbolj brezobzirnem izkoriščanju ljudi je zgrajen ves sovjetski račun z izvozom lesa. Podpirati sovjetski lesni izvoz se pravi zato podpirati izkoriščevalce sovjetskih tlačanov, ker jasno je, da bodo sovjeti tem bolj forsirali izvoz lesa, čim bolj bo ta uspešen. Če so morali letos tlačaniti tisoči, da so spravili skupaj sovjetski eksport-ni les, bodo morali tlačaniti drugo leto deset-tisoči, da bodo pripravili šc večje količine izvoznega lesa. Zato ni sovjetska lesna konkurenca samo zadeva lesnih interesentov, temveč vsakega človeka, ki je proti brezvestnemu izkoriščanju ljudi. O tem posebno mnogo govore razne socialistične organizacije, ki vedno opozarjajo delavca na dolžnosti mednarodne solidarnosti delavca. Čisto lepo je to, samo vprašanje je, cjptuuu /c cJvufiuiii/eiij ui.si.o L-eHouni račun: L/uhl/ana itev. lO.bSO in 10.340 za tnseiaie, Suia/oi osi.7503, /uoreb it. 39.OH, Vrana tn liunai šl. 24.797 * r V olivna zmaga romunske vlade Pri občinskih volitvah dob'a rom. v.ada do 70odst.vseh glasov, liberalci pa 20 aiŠst. — Samo v Star* Romuniji ïme a opozicija deSen uspeh Bukarešta, 15 marca. AA. »Rador javlja, da so bile občinske volitve povsod mirne in da je vlada dobila v vseh občinah večino, razen v 4 mestih na teritoriju stare Romunije, kjer so dobili večino liberalci. Ostale stranke pri volitvah sploh nc pridejo v poštev. Opažala sc jc v mestih velika agitacija opozicije, češ da imajo mesta veliko težja bremena kot pa vasi. Tcda tudi ta agitacija ni prinesla opoziciji nobene koristi, ker so tudi mesta odločno glaso- vala za vlado. V sami Bukarešti so dobili li- 1 beralci 30 odstotkov glasov, iz teh volitev se je nadalje videlo, da imajo liberalci pristaše samo v stari Romuniji, v novih krajih pa nimajo splcli nobenih pristašev. Bukarešt, 15. marca n. Pri občinskih voli1 h je narodna kmečka stranka dosegla večino v Bukarešti! in provincialnih mestih, razen v treh do štirih majhnih mestih, v katerih so zmagali liberalci, V Erdclju in v Besarabiji 1 jc bila njena večina ogromna. V starih krajih pa so liberalci obdržali svoje stanje. V Bukarcštu je bilo oddanih za narodno kmečko stranko 20 062 glasov, za liberalce 4533. za združeno listo Avaresca in Lupuja 4291 za komuniste 552 in za socialne demokrate 1787 glasov. V sp'ošncm je po vsej Romuniji dobila vladna stranka 65 do 70%, liberalci pa 20;';; glasov. Sobranje soglasno spre*e!o konvencije Kolektiven nastop velesil, če ne b? biii ateniairorti kaznovani. Sofija, 15 marca. A A Bolgarska agencija javlja: Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je iincl te dni sejo, na kateri je minister zunanjih zadev Burov orisal jugoslovansko-bolgar-ske odnošaje in na kateri se jc vodila diskusija o tem vprašanju. Seji je prisostvoval tudi predsednik vlade Ljapčev. Po seji je bi! izdan komunike, v katerem se pravi, da sta oba ministra poročala o delu mešane komisije ter izrazila svoje globoko prepričanje v trajnost jugoslo-vanskc-bolgarskcga sporazuma, ki jc v cilju tendenc evropske miroljubne politike. Belgrad, 15. marca. k. V tukajšnjih krogih je bila z velikim zadovoljstvom sprejeta vest, da je parlamentarni odbor za zunanje zadeve bolgarskega parlamenta soglasno sprejel ool-ganko jugoslovanske konvencije. Istotako je predsednik vlade Ljapčev. kakor tudi zunanji minister Burov izjavil, da bo bolgarska vlada te svoje obljube ludi držala in ukrenila potrebno korake proti vršilcem poslednjih atentatov V tem oziru je tudi nad vse zanimiva vest, ki prihaja iz Bukarešte in po kateri je zunanji minister Mironesru izjavil: če bolgarska vlada ne bo izpolnila postavljenih zahtev glede preiskave in kaznovanja krivcev zadnjih atentatov, potem bo prišlo do kolektivnega koraka velesil pri bolgarski vladi, kajti teroristične akcije makedonskega komiteja ogrožajo mir v Evropi.« Pogodba o hopaHšču Laškem pmlp sana Kopališče Laško prevzamejo v torek v tas! zasloaniiti delavskega zavarovan a — Mariborska sfavba OUZD Zagreb. 15. marca. Danes je bila v Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev podpisana pogodba, s katero preide kopališče Laško pri Celju z vso premično in nepremično imovino v last delavskega zavarovanja. V ta namen je prispel v Zagreb, komisar Ljubljanskega okrož. urada, g. K r e k. 0 pogodbi smo zvedeli te-le podrobnosti. Iniciativo za nakup kopališča jc dal Ljubljanski okrožni urad že lansko leto, pod upravo bivšega ravnateljstva. Komisar je akcijo v smislu sklepov bivšega ravnateljstva nadaljeval in lako pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, kakor tudi pri g. ministru d r. I) r i n -k o v i cu našel popolno razumevanje. Kakor je javnosti že znano, je g. minister dr. Drinkovič pred nekaterimi dnevi pu daljših razgovorih s komisarjem g. Krekom v celoti odobril vse tozadevne sklepe. Upravo kopališča prevzame v celoti ljubljanski okrožni urad za zavarovanje delavcev. V ta namen je komisar Osredioega urada za zavar. delavcev g. ing. Amad. C a r n e 1 u 11 i na današnji konferenci odobril vse potrebne ukrepe ljubljanskega OUZD, da bo novo vodstvo kopališča moglo čim najVHe pripraviti bližnjo sezono. Kopališče ima sedaj nekaj nad sto po-! šteli. Z izpopolnitvijo in povečanjem obrata ; hoče zavarovanje dvigniti število poslelj na 250. Kopališču se bo v novi upravi stopnjema j izpopolnjevalo in izboljšavalo, dokler no bo popolnoma opremljeno z vsem, kar nudi zna-: nost in izkušnja v najboljših zdraviliščih in kopališčih le vrsle drugod v svetu. Delavsko zavarovanje v naši državi jc s tem dobilo prvo kopališče v svojo lasi. Ni dvo-; ma, da bo Laško vsled svoje izredne proinel-I ne lege, odličnih radio-aklivnili termalnih I vrelcev in prekrasne okolice tako za člane delavskega zavarovanja najboljše zdravilišče, kakor tudi, da se bo dvignil obisk drugih gostov, ker polaga nova uprava največjo važnost na izpopolnitev že doslej tako priljubljenega kopališča. Poleg le zadeve je komisar Osrednjega urada za zavar. delavcev odobril sklepe ljubljanskega komisarja glede izdelave vložitve-nih načrtov za mariborsko zgradbo OUZD. Izdelavo načrtov je dobil in prevzel ing. Oskar , I)eu. Gradilo se bo na osnovi izpopolnjenega načrta, ki temelji na osnutkih 13 osi (Den) in : !) HP (Horvat). Delavske pogodbe v Belgrad, 15. marca. AA. Tukajšnje belgijsko poslaništvo sporoča vsem interesentom, da poslej ne bo več vpoštevalo pogedb za zaposlitev jugoslovanskih delavcev v belgijskih tvrd-kah, če ne bodo te pogodbe istočasno vidirane od ministrstev za delo, industrijo in socialno politiko v Bruslju. To velja prav tako za intelektualne delavce kakor za manualne. Župnik Tomac — umrl Zagreb, 15. marca. r. Včeraj je umrl župnik Juraj Tomac, ki je bil od svoje rane mladosti navdušen pristaš stranke prava ter je bil za časa avstroogrskega režima neprestano preganjan od madžarskih oblasti. Leta 1905—1911 je bil poslanec v hrvaškem saboru. če bodo tudi v tem slučaju povedale le organizacije delavstvu, da ne sme podpirali tla-čanstva v Rusiji. Ali bodo tudi sedaj našle razne socialistične organizacije besede proti temu brezmejnemu izkoriščanju ljudi, na katerem je zgrajena sovjetska lesna izvozna trgovina? Na tlačanstvu zgrajena konkurenca je nepoštena ' onkurenea in zalo bi bilo samo v redu, če bi se tudi vlade dežel, v katere je namenjen sovjetski les, pozanimale za način, kako je pridobljen ta les. Zaradi golega do- yj3fašon-'e avfobit'inih honcesii Belgrad, 15. marca. r. Trgovinsko in industrijsko ministrstvo je poslalo vsem banskim upravam cirkular, v katerem jih opozarja, da se koncesije za avtobusni promet lahko izdajajo največ za leto dni. Ta okrožnica je v zvezi z izdelavo zakona, s katerim se bo uredil avtobusni promet po vsej državi. Novi Sad dobi palačo Dalavshe zbornice Novi Sod, 15. marca. r. Na enem najmar-kantnejših mest Novega Sada se bo v začetku meseca aprila začela graditi palača Delavske zbornice, ki se bo izgradila po načrtu arhitekta Brašovana. ■ ■!■■■ 1Ш1 II ———II......................«IIH»........»I bitka tu 4 i tc vlade nc bi smele prezreli dolžnosti mednarodne solidarnosti, ki vežejo kulturne države. To tudi radi tega, ker bo izkupiček za ruski les uporabljen le za šc večje suženjstvo ruskega naroda. Ne za blagostanje r.iskega naroda in njegov napredek, temveč za utrditev moči najbolj divjega boljševizma mora iti ruski človek na tlako v gozdove. Od te tlake je treba ruskega človeka oprostiti in zato treba z vsemi močmi delati na to, da se boljševikom ponesreči njih račun na izvoz od tlačanov pridobljenega lesa. 'OCIS.flt Savske ban g trne Zagreb, 15 marca. r. Včeraj je finančni minister odobril proračun savske banovine za leto 19.30, ki stopi v veljavo 1. aprila. Proračun znaša skupaj 149,454.000 Din. Za zgradbo novih cest je predvidena vsola 24 in pol milj. dinarjev. Za šolske polrebe 18 milj., za zaščito poplav 4 milj dinarjev, za osebne izdatke 18 in pol milj. dinarjev. Redni dohodki banovine znašajo 110 milj. dinarjev., država bo pa гг skupne posle dovolila v banskem proračunu 40 milj. dinarjev. Uradno opozorilo o bonih Belgrad, 15. marca. AA. Ker sc v poslednjem času opaža živo zanimanje za bone za reparacije in za potrdila na neizdane bone po čl. 11 zakona o izplačilu vojne škode, opozarja oddelek državnih dolgov in državnih kreditov vse interesente, da se ti boni in ta potrdila glase same ua ime in da se ne morejo prenest, na druge. Na to se opozarjajao vsi interesenti in oblastva ne bodo dopustila, da bi se drugi okoristili s temi boni in potrdili, in sicer iz tega razloga, da prepreči špekulacije s temi državnimi vrednostnimi papirji, ki se glase \v ime. Zrc*čm promet v Jw$o$:aviii Zagreb, 10. marca. r. Ob priliki otvoritve a vi jonsko službe med Belgradom in Zagrebom sc le dni mnogo razpravlja v tukajšnjih krogih o splošnem zračnem prometu. V preteklem leln so prevozili potniški avijoni skupno ISO.lfiO km. Letos se bodo uvedle nove zračne proge, in se bo lako zračno prometna mreža z.elo pogostila. V prvi vrsti prihaja tu vpoštev mednarodna linija Dunaj —Zagreb in Trst Zagreb. Iiazen lega se bo vršil promet na progah Dunaj—Graz—Zagreb—Belgrad. dalje Sušak Zagreb. Split Zagreb iu Zagreb Belgrad Skopi je. Po pogodbi mora društvo za zračni promet v teku letošnjega lela prevoziti skupno 330.000 km. Država gre civilnemu zračnemu prometu vsestransko ua roko, ter omogoča otvoritev novih zračnih zvez. Po njenem prizadevanju se otvorijo še letos proge Zagreb—Sušak, in prihodnje leto še zveza s Podgorico in Dubrovnikom iu dalje proga Split Sušak-. Na ta način bo mreža zračnega prometa v naši državi zelo dobro urejena. Pred tflnvno s:iW7Ščino JNZ Zagreb, 15. marca. r. V mestni posvetovalnici so prične jutri ob 8 dopoldne glavna skupščina Jugoslovanske nogometne zvezo na kateri so bo razpravljalo o mnogih važnih vprašanjih. Za zborovanje vlada med vsemi športnimi krogi v vsej državi ogromno zanimanje, ker so na dnevnem redu zelo važni predlogi. V Zagreb so dospeli delegati iz Sarajeva, Osijeka, Belgrada, Skoplja, Splita, Ljubljane in Subotice. Mnogi klubi bodo poslali tudi svoje lastne zastopnike. Glavna točka razprav bo vprašanje spremembe pravil. Morebiti pride tudi do dolinic radi nanovo prijavljenih klubov v zagrebški nogometni podzvezi. Govorilo se bo nadalje o spreminja-valnem predlogu za odigrnvnnjo državnih prvenstvenih tekem ljubljanske podzveze, nato o sodelovanju na svetovnih prvenstvih, o spremembi načina delegiranja sodnikov nn Iekme kar predlaga subotiška pod/veza itd. Skupščini bodo lahko prisostvovali samo delegati klubov, športni referenti tiska ter osebe ki imajo posebna dovoljenja. D;mnjska vremenska napoved: Milo vreme. Najbrž orccej lepo, loda šc nezanesljivo. Preganjanju ruskih kristjanov treba napraviti konec Ok'ic predsednikov evropske kontinentalne skupine Berlin. 15. marca. AA. Predsedniki Evropske kontinentalne, britske iu pravoslavne skupine, dalje vladika vvestmieeterski kot sčanstvo : je izdal pov odom vesti o preganjanju v sovjetski Rusiji proglas, v katerem izjavlja, tla s« vznemirjeni od slike zatiranja verske svobode v Rusiji iu da so oni, Čeprav ni ujUiov namen vtikati so v vprašanja notranje politike Rusije, vendarle odgovorni služabniki Jezusa Kristusa in da zato proti temu dvigajo svoj glas. Predsedniki izražajo vsem preganjanim sočuv.stvovanjo in pozivajo vernike. da »e postavijo na stran preganjanih in da napravijo konec tej strahoti. Ta proglas je datiran iz Berlina, Londona iu Upsale 3. t. lit. a podpisali so ga predsednik nemške evangeljske cerkve dr. Ka-plor, kot predsednik evropske kontinentalne skupine, dalje vladika westminterski kot predsednik britske skupine, initropolit tter-manov kot predsednik pravoslavne skupine in arliiebiskop Sderbloin. kot častni predsednik evropske kontinentalne skupine. Botfševiško preganjanje Rim, 15. marca. d. Osservatore Romano« je dobilo izvirno poročilo, da so bile v zadnjih dneh zaprte sledeče katoliške cerkve: v Vjat-ki, Samari. T,jumeau. Kazauu, Vitebsku, in v Nižnem Novgorodu, ki je bila pretvorjena \ častniški klub. Po istih vesteh bosta v naslednjih dneh zaprli tudi cerkvi v Smolensku in Celjabinsku. V Mogilevu so zaprli upravitelja škofije, msgr. Paszjiiewiecza. Anglija moli danes za ruske hrisliane London, 15. marca. r. Clianterburijski nadškof je najavil, da se bodo vršile jutri po vseh cerkvenih občinah v Angliji in Wallesu molitve za preganjane vernike v Rusiji. V sredo, dne li). t. m. se bodo vršile molitve tudi v rimsko katoliških cerkv ah. Molitvena ahera za Rusijo v Zagrebu Zagreli, Iv marca. d. Kakor poroča Hrvatska Straža c, se bodo spravne molilve za Rusijo vršile v Zagrebu v nedeljo. J", t. m. Po zagrebških cerkvah >e bodo v ta namen darovale s\. maše. verniki pa bodo pristopili k sv. obhajilu. V stolnici bo pontifikalna sv. maša. ob II dopoldne pa bo svečano zborovanje v Sokolski dvorani na trgu kralja Aleksandra. Po nekaterih cerkvah so pričeli opravljati devetdnevuice za rešitev Rusije. Bo| za holehtivizacijo vasi Obupni poskusi sovjetov, da sprijaznijo hmete s soc atizacijo Moskva, 15. marca. n. Osrednji odbor komunistične stranke jc poslal vsem strankarskim organizacijam po deželi naredbo, po kateri se jim strogo naroča, uaj se drže pred kratkim izdanih povelj Stalina, cla naj se pretirana kolektivizacija vrši počasneje. Naredba zahteva, da sc morajo Stalinove direktive brezpogojno vpoštevati, ter grozi vsem voditeljem stranke po deželi, ki bi se tega ne držali, s takojšnjim odpustom. Njegova uaredba ima namen, da omogoči, da bi se kmetje sprijaznili s socializacijo in s politiko stranke ter pomeni načelno spremembo v dosedanji praksi politike proti kmetom v zadnjem času. Revolucija v Aserbejdžanu Oborožen odpor prebivalstva proti Kolhozom — Sei GPU v Baku ubit Moskva, 15 marca. AA. Listi javljajo iz Baku, da je v Asarbejdžanu nastala oborožena revolucija, uperjena proti kolhozom (kolektivnim hozjajstvom ali komunističnemu gospodar- Ameriha pred Hnančno katastrofo ? London. 15. marca. d. Po ne Kom nevvyor-Skcm poročilu, ki ga prinaša >Daily Télégraphe, grozi Ameriki velika finančna katastrofa, pred katero bi jo rešila samo izredno slaba letinu. Kajti v ameriških žitnih skladiščih jc uakopi-čenega do 155 milijonov bushelnov pšenice (bushel = 36 litrov), ki bo do t. julija narasla na ogromno množino 250 milijonov bushelnov. To bi pomenilo, da ima Amerika večje zaloge pšenice, kakor pa znaša njen celoletni žitni izvoz. Zato bi le slaba letina« rešila deželo finančne katastrofe. Cene žitu so tako padle, da jc država dobila na žitnem davku baje 5jio akademijo, izpolnili sledeče pogoje: a), b) in <■) kakor zgoraj, d) da niso mlajši od M. niti stare'ši od 15. lel; za računanje staroali se vzame celo koledarsko lelo. e) da so dovršili dokončane štiri razrede državne gimnazije ali realke kot redni dijaki in položeno malo maturo, t) da prihajajo neposredno iz šole, g) da imajo odobrenje od staršev ali oskrbnikov. Vse ostale podrobnosti glede nadal nega postopanju za sprejem se dobe pri ravnateljstvih gimnazij in realk, pri okrajnih poglavarjih, mestnih občinah itd. | Primor e s Belgr. sp. klub 3: 3 Belgrad, 15. marca. k. Danes in jutri gostuje v Sarajevu ljubljanski nogometni prvak ASK Primorje. Slovenski športniki so bili od tukajšnje javnosti izredno simpatično in prisrčno sprejeti 1er se je vse belgrajsko časopisje zelo laskavo izrazilo o Primorju in slovenskem športu sploh. Današnja tekma, ki se je» vršila na igrišču BSK med Primorjem in izvrstnim belgrajskim športnim klubom se je končala z rezultatom 3 :3. V predigri je nastopila Jugoslavija proti sport, klubu Skoplje z rezultatom 4 : 0. Jutri igra Primorje proti Jugoslaviji. Sredozemski Locarno vendarle mogoč Razmerje vseh pomorskih sil med Francijo in Italijo bo 3:2, v Sredozemskem mor^u pa pariteta Pariz, 15. marca. n. Na včerajšnjem ministrskem svetu se je sklonilo, da se taktika francoske delegacije v Londonu ne spremeni. Jutranji listi z zadovoljstvom pozdravljajo, cla hoče angleška delegacija ■/. energičnim pritiskom pripraviti Italijo d o tega, cla bi se nasproti Franciji zadovoljila z razmerjem bro-dovij 3:3. Matin :: poroča, da se je Italiji kot protiusluga za la predlog, Franciji pa za eventualno redukcijo njenih pomorskih zahtev vendarle ponudila pogodba o varnosti, ki v ne- Izpraznitev Pariz, 15. marca. n. Ministrski predsednik Tardieu je zaprosil, da se skliče v torek finančna komisija, da se začne razprava o ratifikaciji Youngovega načrta in haaških dogovorov. V plenumu se bo razpravljalo o reparacijskih zakonih okoli 25. marca. Ratifikacija se ima izvršiti najpozneje do 10. aprila, mobilizacija prve transe nemških reparacijskih plačil pa mora biti končana najpozneje do 1. junija. Mednarodna reparacijska banka mora torej najpozneje dne kem oziru ponovno dobiva obrežno obliko sredozemskega Locarna. Francija bi se morala s tem zavezati, da v Sredozemskem morju ne bo imela večjega brodovja kakor Italija. Anglija, ki straži oba vhoda v Sredozemsko morje, bi bila porokinja za to obveznost, kateri lii se morale pridružiti tudi Španija, Jugoslavija, Grčija in Turčija. Ta pogodba pu ne bi vsebovala obreznosli za medsebojno pomoč, radi česar jo vodilni listi smatrajo za poskusni balon. ja se zakasni? 1. maja začeti poslovati. »Populaire« piše, da so včeraj na ministrskem svetu nenadoma zahtevali nekateri ministri, cla sc sme začetek iz-praznjevanja Porenja skleniti šele potem, ko yottngovih zakonov ne bo sprejela samo Nemčija, temveč tudi Anglija, Francija in Italija. Desničarski ministri smatrajo to odgoditev izpraznitve do konca leta za popolnoma umestno, dasi je Tardieu proti temu. Socialisti proti predsedniku Doumergue-u Očitajo mn, da aktivno posega v politiko, kar je proti francoski ustavi in tradicijo Pariz, 15. marca. n. Ustava in tradicija prepovedujeta predsedniku francoske republike vsakršno vmešavanje v aktivno politiko. Kakor znano, se Millerand te tradicije ni držal, zato pa jc pri volitvah I. 1924, ko je zmagala levica, moral poplačati to kršitev tradicije s tem, da je zgubil svoj mandat. Zdi se, da bo tudi sedanjega predsednika Doumer-guea zadela ista usoda. S strani levice se mu je večkrat očitalo, da vodi zelo osebno politiko in da skuša mnogo bolj, kakor mu dovoljuje ustava, posegati v vodstvo in v notranjepolitične posle. V zadnjem času postajajo pritožbe vedno bolj konkretne ter je socialistič- na stranka v ostri protestni resoluciji zafela boj proti Elizeju. Predvsem se očita Doumer-gueju, da je po padcu Chautempsovega kabineta proti izrecnemu nasvetu predsednikov poslanske zbornice in senata in ne da bi v smislu tradicije vprašal za svet voditelje strank, poveril sestavo nove vlade Tardieuju in s tem razbil koalicijo meščanske leviefe in srednjih strank, katero jc želela velika večina. Pa tudi v mednarodnih vprašanjih se je Don-inerguc zopet na zelo viden način strankarsko zavzel proti mirovni politiki levičarskih strank ter je pri tem prišlo večkrat do hudih osebnih obračunavanj med njim in Briandom. Avstrija ogroža carinsko konferenco Vse države za podaljšanje trg. pogodb za eno leto, le Avstrija proti /.eneva, 15. marca. n. Na današnji seji glavne komisije carinske konference je odredil predsednik Colijn glasovanje o določbi, po kateri se pogodbene države obvežejo, da bodo svoje trgovinske pogodbe podaljšale do 1. aprila 1931. Nemški delegat je pristal na to, avstrijski delegat pa je izjavil, da je dunajski vladi nemogoče, obvezati se, preden ne revidira svojih trgovinskih pogodb. Švicarski delegat je izjavil, da Švica prav rada sprejme la člen pod pogojem, da pristanejo na to tudi vse sosedne države. Tudi Češkoslovaška iu Jugoslavija sta za svoj pristanek stavili pogoj, da Padec poVske vlade Varšava, 15. marca. n. Včeraj jc poljski sej m razpravljal o nezaupnici, ki so jo vložili socialisti proti delovnemu ministru P t y s t o r j u. Voditelj manjše vladne stranke, poslance Dombsky je skušal rešiti ministra in predlagal kompromisni predlog, ki pa so ga odklonile kmečka stranka, socialisti, narodni demokrati in večina poslancev narodnih manjšin. Pozno zvečer je prišlo do odločilnega glasovanja. ki je izpadlo proti vladi. S 179 glasovi proti 120 je bila sprejeta od socialistov predlagana nezaupnica, člani vlade so takoj po glasovanju zapustili sejni ter se sestali k seji ministrskega svetu. Splošno sodi, da je demisija vlade neizogibna, vendar pa odločitev še ni padla. O demisiji bo odločil maršal Pilsiid-ski, ki se pu ni udeležil uc seje parlamenta ne seje vlade. Demisija pofjsfte vlade sprejeta Varšava, 15. marca. n. Poljski državni predsednik Moscicki je clicielno sprejel de-ni'sijo Rartlovega kabineta in dosedanjemu kabinetu poveril začasno nadaljnje vodstvo poslov. Odločitev o sestavi nove vlade bo začetkom prihodnjega tedna. Angl.poslanik pri Burovu Sofija. 15. marca. n. Pooblaščeni angleški minister Watterlovv je včeraj zvečer obiskal bolgarskega zunanjega ministra Burovva in ostal pri njem eno uro v razgovoru, Z oflcielne strani se objavlja, da je angleški pooblaščeni minister samo zahteval informacije o zadnjih bombnih atentatih na jugoslovaiisko-bolgniski meji. Po drugi verziji pa je bil namen obiska ta, da je Anglija pozvala bolgarsko vlado, da ukrene vse resne korake proti delovanju nince-donskegn revolucionarnega odbora. To se (udi , zdi verjetneje, kei je Anglija svoječasno ve-' liko storila z« sklenitev bolgnrsko-jugoslov nilskega dogovora, za katerega se je treba v prvi vrsti zahvaliti Angliji. Novi župan Bratislave Praga, 15. marca, r. Za župana v Bratislavi je bil imenovan dr. Krna, član češke agrarne stranke. pristanejo na to sosedne države. Usoda konference je lorej zelo resno ogroiena radi stališ (a Avstrije. Francoski trgovinski minister Flan-diu je izrazil svoje začudenje, da zavzema lako stališče vlada, katero je do sedaj evropska solidarnost tako zelo podpirala, ki pa sedaj to solidarnost krši. Predsednik Coliju je ugotovil, da je 17 držav sprejelo ta čleu v polnom obsegu, da je bilo sedem držav odsotnih ali nt imelo pooblastil, da je pet držav stavilo pridržke, samo ena pa. to je Avstrija, je predlog odklonila. Konferenca pa je nato sklenila, da se bo o načrtu konvencije še nadalje posvetovala. Zakon o varstvu nemške republike Berlin. 15. marca. n. Nemški državni /bol je včeraj končal drugo čitanje zakonskega predlog« o varstvu republike. Zakon je hi.1 sprejet z veliko večino 255 proti 145 glasovom. Novi zakon o republiki grozi s kaznijo najmanj tri mesece onim. ki bi javno ali na shodili za-sra mo va I i ali smešili republikansko obliko države. Luako se kaznuje oni, kdor bi zasruuio-val ali obrekoval državnega predsednika, člane državne vlade ali deželnih vlad. ki bi zasra-nioval državne barve, kdor bi poživljal k nasilnosti radi drugačnega političnega delovanja itd. Tretje čitanje bo jutri, končno glasovanje pa v torek. Avstrijski komunisti huiska:o — soc. demokrati pa obstruira'o Dunaj, 15. marca. n. Nejasno politično situacijo, ki jc nastala radi zakonskega načrta proti terorju, so porabili tudi komunisti, da ponovno rovarijo in povzročajo prepire. >Rote Fahne« je bila zaplenjena včeraj in danes, ker je poskušala posebno delavstvo v Floridsdorfu luijskati k nemirom. V pravosodnem odboru samem pa še vedno traja obstrukcija socialnih demokratov. Nova zasfruoljevalna afera na Madiarskem Budimpešta, 15. marca. n. V Sentešu pri Segedinu so oblasti zasledile zopet nove slučaje, v katerih gre za umore z zastrupljevanjem. Državno pravdništvo v Segedinu je dalo v Sentešu izkopati pet mrličev in aretiralo več oseb. Zagrebške vesti Zagreb, 15. marca. r. Zlatko Balokovič naš znani umetnik, ki biva sedaj v Nizzi in Monte Carlu, jo daroval za zgradbo časnikarskega doma v Zagrebu 10.000 Din. Zagreb, 15. marca. r. 19. L m. se olvarja v Vrbovcu dom duhovnh vaj. Pri tej priliki bo nadškof dr. Bauer posvetil hišno kapelico in ves dom. Zagreb, 15. marca. r. Danes na obletnici smrti dr. Rudolfa Eckerla, prinaša : Hrvatska Straža« uvodni članek, v katerem prikazuje pomen velikega pokojnika za katoliško akcijo, 1er opiše njegovo delo od začetka do smrti. Meščan in kmet na trgu Ljubl'anski živilski trg Ljubljana, 15. marca. Med važnimi ljubljanskimi občinskimi zadevami je posebno ena, ki ne zanima v veliki meri samo mestnega prebivalstva, temveč prav tako ludi okoliško in podeželsko, namreč vprašanje ljubljanskega Irga. Oboje prebivalstvo ima velik, tako 'rekoč življenjski interes pri tem vprašanju: Meščan rad poceni kupuje Cisto, zdravo in zanesljivo blago, dežel an pa bi rad kar najugodneje prodal svoje pridelke, tako poljedelske pridelke, sadje, mleko, jajca, perutnino. In važen interes ima predvsem tudi pri tem, da gre njegova živina v denar, saj ljubljanski trg je eden prvih odločujočih čini-teljev in meril za ceno živine. Interes meščana in interes deželami si v bistvu ne nasprotujeta, temveč se vjemata. Zakaj čini bolj bo uspeval ljubljanski trg, čim lažje bodo tu šli pridelki v denar, tem večjo korist bosta od tega imela oba. Živilski trg, lak, kakor ga imamo v Ljubljani, je namreč izredno važno sredstvo, da se med proizvajalcem in kupcem odstrani tisti vzrok, ki najbolj pospešuje draginjo, namreč prekupci in posredni na-vijalei cen. Ljubljanski živilski trg je v dosedanjih letih po vojni iz prvotno popolne desorganizacije in neurejenosti lepo napredoval Seveda so se dogajale tudi tu znatne napake in niso še pozabljeni slučaji, ko je tržno nadzorstvo včasih naravnost favoriziralo prekupce živil v škodo proizvajalcev in kupcev. Zakaj deželan je dobil za svoje pridelke premalo, meščan pa jih je moral predrago plačati. Iz letošnjega poročila tržnega nadzorstva pa je razvidno, da si jo ta mestni urad slavil kot svojo prvo nalogo, ki je sicer sama ob sebi umevna, da podobne slučaje popolnoma izloči in da olajša proizvajalcu prodajo, kupcu pa nakup živil ua ljubljanskem trgu. Druga naloga, ki si jo je Iržno nadzorstvo postavilo, pa je, da nadzoruje način prodaje, da nadzoruje kakovost živil, odstranjuje s trga vsa nezdrava, nehigienska in ponarejena živila in da kontrolira ludi cene. V veliki meri je tržno nadzorstvo to nalogo že do sedaj vršilo. Organiziralo je predvsem trg t ako, da je prodajo posameznih vrst živil porazdelilo na posamezne dele trga. Trg je sedaj razdeljen v posamezne oddelke, kar omogoča kontrolo, prodajalcu omogočuje prodajo, kupcu pa izbiro. Branjevke, ki so bilo prej raztresene po vsem trgu, so sedaj razvrščene v eno vrsto ob mesarskih stojnicah. Na trgu je sedaj posebna kmetska vrsta za prodajo sadja, da morejo kmetje prodajati svoje blago neposredno in ceneje. Tako imajo na trgu svoje posebne oddelke prodajalci sadja, jajc, kuretine, rib, poljskih pridelkov, poljskih in kmečkih potrebščin itd. Zanimive so morda številke o posameznih strokah prodajalcev. Mesarjev je na trgu 75, v mestu 40, pekov 36, branjevcev na trgih 00, branjevcev v mestu 85, semenaric in prodajalk zdravilnih rož na trgu 11, prodajalcev dišav 1, stalnih prodajalcev rib 7, klobasaric na trgu 0, maslaric v barakah na trgu 4, mokarjev ua trgu 0, prodajalcev krmilnih tropin 2, prodajalcev suhe robe 0, železninarjev 4, prodajalcev lončeno in pločevinasto posode 5, prodajalcev čevljev, copat in manufaklurnega blaga 28, čipkarice 4, dalje jc v mestu še 23 mlekarn. Drva prodajajo pred Prulami, seno na Napoleonovem trgu (Igriški trg), krompir, zelje, repo pa na Sv. Petra nasipu. Tržno nadzorstvo je skrbelo ludi za zunanjost Irga. Naročilo je 200 klopi, da prodajalcem no bo Ireba postavljali živil ua tla, ukazalo me- Avtomobitsli ^arambet Murska Sobota, 14. marca. Dne 12. marca okrog petih popoldne se je raznesla po Soboti novica, da se jc zgodila na costi med Soboto in ltakičanom strašna uvto-mobilsku nesreča. Naenkrat je oživela vsa Sobota. Cela vrsta avtomobilov, motornih in navadnih koles jc drvela na kraj nesreče. Kmalu sc jc zbralo na licu mesta na stotine ljudi. Vsak je silil, da bi se prcril v bližino ponesrečenih avtomobilov. Vsem se je nudil pretresljiv prizor: dva avtomobilska orjaka popolnoma uničena s prednjimi kolesi v jarku, z zadnjimi pa na cesti. Kako jc prišlo do karambola, sc šc ni pojasnilo popolnoma. Nekoliko pred peto sta se gg. Šiftar in Kličan peljula iz Sobote. Nista še prevozilu niti enega kilometra, ko jima je pri-vozil nasproti z avtom neki agent iz Suboticc. Ker jc cesta tako široka, du lahko vozijo tudi štirje avtomobili drug poleg drugega, izogibanju najbrž noben šofer ni posvečal posebne pozornosti. Tako je prišlo do katastrofe. Še preden so se namreč potniki prav zuvcdli, sta uv-tomobiln z vso silo treščila skupaj. Oba je zaneslo v obcestni jarek, potnike pa je zagnalo mi stran. Oba stroja sta popolnoma razbita. Takega karambola Sobota niti ne pomni. Dasi je nesreča velikanska, se je zgodil itak tako rekoč čudež. Nikdo ni pričukovul, da bi ostal kateri izmed potnikov pri življenju. Kljub temu pa večjih poškodb ni dobil noben. G.Šiftar je na glavi dobil nekoliko hujše udarce, ostali pa so dobili manjše pruske. Le enega so morali spraviti v bolnišnico, kjer je ležal dve uri brez zavesti. Nevarnih poškodb pu tudi on ni utrpel. sarjem, naj prepleskajo svoje stojnice z enolno sivo barvo in skrbelo za higieno na trgu. Prav zanimivi so podatki o kontroli kakovosti živil, ki se vrši skoro vsak dan. Mnogo mleka se jc žc izlilo l>o ljubljanskih mitnicah, kor ni bilo dobre kakovosti. Kontrolirano je bilo meso in jajca, in mnogo lega blaga je bilo uničenega. Kemični institut univerze je preiskoval mnogo vzorcev masti z ljubljanskega trga. Sladoled skoro vseh prodajalcev po mestu jc vseboval bakterije. Pregledoval in tehtal se je kruli. Vino in žgane pijače so preizkuševali posebni uradi. Ljubljanskim gostilničarjem ni ravno v čast, da je kemična analiza ugotovila skoro v vseh slučajih v vinu premalo alkohola. Divjačina, ki je prišla ob prepovedanem času na trg, je bila vsa zaplenjena. Prav tako tudi vsa pokvarjena čreva in klobase. Tržno nadzorstvo in mestni fizikat sta pregledovala delavnice sladoledarjev, pekarn, klobasičarjev in prekajevalcev. Ko je grozilo, da bodo prekupci pokupili vse sadje, pripeljano v Ljubljano, je tržno nadzorstvo zasedlo vse mitnice in dirigiralo vozove s sadjem naravnost na trg. Tržni urad je dalje kontroliral prodajo, pa tudi cene ribam, reguliral cene mesu, kruhu, določal cene kislemu zelju in repi, preskrbel za zadostno množino jajc, ko je grozilo, da jih zmanjka na trgu, določal cene sadju, tako češnjam, grozdju, jabolkom itd. Če jc kdaj grozilo, da bi kak sadež dosegel radi premajhne množine previsoko ceno, j je tržni urad kmalu preskrbel konkurenco in dovolil prodajo tudi Bosancem, Hrvatom in zlasti Be-lokranjcem. Letos namerava tržno nadzorstvo reorganizirati tudi poslovanje tržnega urada. Sedaj se vrši popisovanje vseh prodajalcev v mestu in se bo napravila kartoteka. Najvažnejše vprašanje tržnega nadzorstva pa je sedaj sestava novega tržnega reda, ker je prejšnji zastarel. Zelo važno je vprašanje regulacije vsega živilskega trga v zvezi z regulacijo Ljubljanice. Vse mesarske stojnice bodo premeščene na škarpo Ljubljanice ter bodo morale biti zgrajene po enotnem tipu. Ko bodo odstranjene mesarske stojnice, bo na trgu dovolj prostora, ki ga sedaj ob velikih tržnih dneh zelo primanjkuje. Odstranjene bodo morale bili ludi stojnice za manufakturno blago in čevlje. Za prodajalce sadja se bo morala zgradili nova lopa z lo določenim številom branjevk. Sedaj je namreč na trgu preveč branjevk, ki blago le podražujejo. Če se njihovo število malo omeji, bi mogli proizvajalci lažje prodajati svoje blago po nižjih cenah. Manjše število branjevk pa bi zvečalo njihovo prodajno moč in bi bila prodaja na solidnejši podlagi. Urediti bi bilo treba ludi ribji trg tako, da bi se bolj prodajale ribe sladkih vod Zalo naj bi se postavila koritea s tekočo vodo za vsakega prodajalcu posebej. Zelo važno je tudi vprašanje centralizacije pasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov. Osnovati bi se morala osrednja mestna mlekarna ter vse mleko in mlečni izdelki prodajali in dovažati v zaprtih posodah, le da bi morala biti ta osrednja mlekarna, ki bi gotovo koristila niesUiemu prebivalstvu, organizirana popolnoma drugače kakor so organizirana dosedanja mestna podjetja. Ljubljanski trg pa ne sme biti samo skrb mestne občine in njenega tržnega nadzorstva, na njegovi organizaciji morajo biti zainteresirane vse važne javno korporacije, lako naše zadružništvo in Kmetijska družba, organizacije nameščencev in pa predvsem Delavska zbornica, kol predstavnica večine kupcev. Ljubljansko letovišče ob Savi Ježica, 14. marcu. Najprej o Mohorjevi: zbrali so se k ponovili naročbi skoro vsi stari udje. Nekaj malomarnih je zamudilo rok, kljub večkratnim opominom g. župniku so izostali. Pač pa se jc v zameno prijavilo nekaj novih udov. Potem pravijo, du bomo postali mestni. Zdaj gruntaino, kdaj se bo to zgodilo. Iu premišljujemo, kateremu se to vendar izplača; mi trdimo, da nam ne, za Ljubljano smo takisto prepričani, da ne. Če tedaj nikomur, naj ostane kot je. Menda tudi ho tako. Kar nus v zadnjih tednih najbolj zanima, je kopališče na Savi. Gospod Štirn se jc z ve- ! liko vnemo lotil tega načrtu, ki se ga je lani celo mestna občina ustrašila; ob Savi ruste po-lugoina kopališče, ki bo v kras in ponos naši občini. To kopališče bo zadostovalo za vso Ljubljano. že zdaj prihajajo radovedneži, in si ogledujejo vsa delu in naprave. V glavnem jc kopališče žc postavljeno, trenutno se zida še srednja stavba, kjer bo blagajna, okrepčevalnice ter zgoraj stanovanje za oskrbnika. II kopališču bo z Dunajske ceste vodilu lepa ravna cesta, obsojena z lipovim drevoredom. Cesto bodo prav v tn namen šele zgradili, široka bo dovolj tudi za avtomobile. Pred kopališčem bo velik park, ves obsojen z lipovim drevjem. Do Save bosta vodila dva široka lipova drevoreda; po sredi bodo postavljeni k tlom pritrjeni plohi. Vmesni prostor bo lepo zravnan ter zasut z mivko. Prostora zu solnče-nje bo več ko preveč, za senco bodo skrbele pa lipe. Vsa dela pri izravnavi so. hitro in vztrajno nadaljujejo; ves prostor do Save pa do postavljenih lesenih paviljonov je že očiščen grmovju. V prihodnjih tednih bodo prostor še očislili korenin, zravnali, zasejati s travo, linsuli mivke — prvega majnika pa bo otvoritev. Onstran Save bomo pa dobili spet drugučno stavbo. Podjetnik Pust iz Ljubljane bo zgradH pod Taborom mul sunutorij. Stavba l>o stala tik |>od cesto, ki pelje v Gameljnc; vsa plut jc j kot znano, izloženn toplemu pomludncmu solncu. Ogled zu stavbo jc bil tc dni izvršen. Pod stavbo bo tudi lep moderen ribnik. Illtfft- DilrtiмП<ша telefon 31—hOlOtlVOfahO Ul. 16 Telefon 31- Slovenec utonil z Dahso Mladi Franc Janžekovič. Vrunjic pri Splitu, 13. marcu. Nu nesrečnem purobrodu »Daksu«, ki sc je potopil 26. januarju ob portugalski obuli, smo izgubili nn žalost tudi enegtt Slovenca, Francu Janžekovič a, pristojnega v Mczgovec pri Ш , "/> , - Ptuju, Rojen je bil 30. novembru 1911 v Gorici, tedaj istega letu, kakor je bil zgrajen pa rob rod Daksu. Bil je edini sin svojih staršev, Pavle in Simona Janžekoviča, ki sta bila več let zaposlena v Bonačcvi tovarni nu Količevem. Mladi Frane Janžekovič sc jo v strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani učil za žclezostrugnrju od letu 1926 do 1929. Potem se je s svojimi starši preselil v Vranjic pri Splitu. Z velikim veseljem jc s svojim skromnim zaslužkom pomagal svojim staršem in šc dvema sestricama, kateri še obiskujeta šole. Mlajša, 13 letna Pavla, je \ Mekinjah pri čč. uršulinkali, starejša, 16 letna Hozi, pa hodi v Sjilitu v obrtno šolo. Da si napravi pot zu svojo bodočnost in zu pomoč svojim staršem na stara letu, se je odločil iti mladi France za strojnega pomočniku na Dakso, du se izvežbu v par letih za dobrega strojnika. Odšel jo z velikim veseljem 9. januarju 1930, Ker se jc Daksu vračala vsake tri mesece v Split, ni bilo slovo od dragih pretežko. Šc preden jo Daksu odplula iz pristanišču Vranjic, je rekel svojemu očelu: »Zbogom! Potolaži mi mater, da nc bo preveč jokala! V treh mesecih sc spet vidimo!« Toda kruta usoda je hotela drugače. Nihče bi si ne bil mislil, da so sc oni zu vedno poslovili od nas. Dne 26. januarju, nu god njegove matere, ob pctili popoldne je Daksu zadnjikrat pokliculu na pomoč: SOS! зGospod, reši naše duše!« lil na to je moral mladi Franc Janžekovič in šc 36 mornarjev tlulcč od svojih drugih najti strašno smrt v hladnih morskih valovih. Težko, v dno srca je zadela tu velika nesreča njegove roditelje. Ne le zato. ker jc bil edini sin, ampak tudi zato. ker jc bil ubogljiv in poslušen. Vsi, ki so ga poznali, ga obžalujejo. V nedeljo, dne 23. februarju je bila v Vra-njicti zn pokojnim Francem Jnnžckovičcm svetu maša s cerkvenimi ceremonijami. G. župnik Don Ante Braškič jc imel cerkven govor, v katerem je z ganljivimi besedami opisal težki stan mornarjev, kako jc grenek njegov kruh. kute-regu služi, ker je vedno v smrtni nevarnosti. Posebno je omenil težki udarec za vse, kateri so izgubili svojega očeta, bratu, možu ali sina. Besede g. župnika so globoko rezale v srca vsem navzočim. Ni gu bilo človeka, ki nc bi imel solznih oči. Gospod je zaključil pridigo z besedami: »Živim naše sožalje — mrtvim pa mirni pokoj!« Stika pokojnega Francu Janžekoviča ki jo prinašamo danes, jc bila posneta dva dni pred odhodom »Dakscc iz Splita. Angleži in S'ovenci Ljubljana, 15. marca. Kulturni stiki med dvema, zemljepisna in miselno si tako oddaljenima narodoma, kakor so Angleži in Slovenci, se v zadnjih letih stalno in ugodno razvijajo. Čeprav se Slovenci po svojem političnem in svetovnem pomenu niti oddaleč ne moremo primerjati z Angleži, vendar nam ni v škodo, da se naši ljudje, zlasti mladi, uče angleškega jezika, da skušajo naši trgovci navezati stike z angleško trgovino in da po stopnjah raste vse naše zanimanje za angleški narod. Prav tako pa je med Angleži opaziti vedno večje zanimanje za Slovence, ki smo jim bili do zadnjega še precej neznani. Gotovo bo služilo v še večjo poživitev kulturnih stikov med Angleži iu nami gostovanje angleške igralske skupino v Ljubljani. Ta skupina bo v našem gledališču gostovala dne 5. in 0. aprila. Je to potujoča skupina angleških igralcev, ki igra največ v Parizu, gostuje pa redno po vseh evropskih mestih, kjer so večje angleške naselbine. Umetniška stopnja le skupine je nedvomna, saj je uspela prav povsod, kjer je gostovala, na primer v Bruslju pred kraljevsko dvojico, v Nemčiji pred strogo nemško kritiko, na Rivijeri, v Genovi in drugod V Ljubljano pridejo na poti, vračajoč se iz Kaira, kjer so gostovali. Še poprej, kakor v Ljubljani, bodo gostovali v Belgradu in v Zagrebu Omenjali moramo dva odlična člana tc skupine: Edwarda Slirlinga in Franka Keynoldsa. V Ljubljani bodo nastopili z dvema zelo znanima igrama: sJourney's End< (Konec potovanja) in z »The First Mrs Frasser« (Prva gospa Frasser). Avtor prve igre, ki ima za ozadje življenje na fronti, je Sheriff. V Nemčiji so to igro z velikim uspehom igrali pod naslovom >Auf der anderen Seile . Avtor druge igre je duhoviti irski kritik St. John Ervine. Obe igri sla laki, da jima more slediti ludi gledalec, ki nc razume angleški. Je pa v Ljubljani mnogo občinstva, ki razume angleški in pričakovati je, dn bo ta ztininotiita angleška igralska skupina uspela tudi pri uas. Odstrani vso nesnago, ne da bi tkanina pri tem trpela niti najmanjše škode. Radi tega je za pranje volne in svile idealno sredstvo Veliko delo za zbližanjc med obema narodoma vrši tudi »Društvo prijateljev Jugoslavijo v Veliki Britaniji« v Londonu, ki prav sedaj prireja veliko razstavo naših umetnikov v Londonu. Društvo je izdalo sedaj veliko letno poročilo o svojem delovanju. Največ je napravilo v 1. 1924. Na njegovo inicijativo se je vršil v Jugoslaviji angleški leden s predavanji in razstavami. Izdalo je knjigo Jugoslavija po 1. 1918«. zelo objektivno in poučno delo univ. prof. na Cambridgeu Lalfana. Laffan je bil pred leti sam v Ljubljani in je bil tu prijetno presenečen nad lepotami pokrajine iu krajev. V tem smislu je ludi napisal svojo knjigo. Društvo je dalje organiziralo lanski izlet 103 jugoslovanskih medicincev profesorjev in študentov, v Anglijo Sedaj društvo organizira razstavo jugoslovanskih umetnin v Londonu, v National Gallery, eni najlepših angleških galerij. Dejstvo, da prvič razstavljajo vsi pomembnejši naši umetniki v Angliji, ni toliko važno samo z umetniškega stališča, temveč še predvsem zato, da je taka razstava sploh mogoča, kljub velikim težavam, ki so združene z njo. V četrtek je poročal „Slovenec o veliki eks-pediciji znamenitega angleškega raziskovalca prof. Jiiliana Hitxleya v osrčju Afrike, med Kongom iu Ugando in ob-jezertt Kivi. Zanimivo je. kar v onem poročilu ni bilo omenjeno, da je ta slavni angleški raziskovalec velik prijatelj Slovencev. Bil je 1. 1927. v Ljubljani in se je zelo zanimal za slovenske jame. O njih je napisal ludi članek v večjem angleškem poljudnoznanstvenem časopisu. Znameniti mož je zelo navdušen za lepote Slovenije, seveda ga kot raziskovalca najbolj zanimajo naše jame. Vsako leto pa piše, da upa še kdaj jirili v Slovenijo in tu preživeli nekaj srečnih dni. Tako ludi obljublja, da pride letos k nam na oddih. Ti iu taki dogodki veliko pomagajo pri zože-vauju stikov med Angleži in Slovenci, kar je v našo korist. Nov požar v Savinjski dolini Polzela. 15. marca, šc se jc kadilo s pogorišču gospodarskega poslopju K. Sajovica v Goinilskcin, o čemer smo poročali v petkovi številki, ko jo v četrtek popoldne izbruhnil nov požar v komaj četrt ure oddaljenem št. Juriju ob Taboru. Zgorela je posestniku in krojaču I. Ribiču. po domače sGolavšek«: hiša, gospodarsko poslopje in kozolec. Ogenj je nastal tako nenadoma ter se, ker so bile stavbe večinoma lesene, širil s tako naglico, tla so prebivalci poleg sebe rešili komaj najnujnejše stvari. Vzrok požara še ni popolnoma pojasnjen, sumi sc pa, da so zažgali otroci po neprevidnosti. To je že tretji požar ta teden v tukajšnji okolici. Celotna škoda gre že v stotisoče. Ka j pomenijo takšne nesreče zu žc itak radi hmcljskc krize težko prizadeto Savinjsko, dolino, si lahko predstavljamo. Baje se jc pri gašenju požara na Goinilskcin težje ponesrečil neki delavec z Goniilskc-gu. Pripovedujejo, da mu je pri rnzdiranju padel ogorel tram na noge in glavo, ter mu prizadejal težke poškodbe na glavi in zlomil nogo. Gotovega še nismo mogli izvedeti, poročamo samo po govoricah, katere so pa v takih slučajih mnogokrat pretirane. Za revmatične in bolne na živcih. REDKO ZDRAVILO. Gospa B. M. iz B piše med drugim: Va5 Togal je izredno zdravilo. Priporočim ga lahko vsakemu bolniku. Imeki sem več let bolečine v boku in bodljaje ter nisem mogla niti pokoneti hodili. liilu sem pri mnogih zdravnikih, ki so mi priporočali masiranje in kopanje, poskusila sredstva, o katerih sem čitala v časopisih, tudi znani preparat... Nič ni pomagalo. Že sem obupala. Tedaj sem čitala o Vašem Togalu, ki' sem ga tudi poskusila, in sem popolnoma ozdravela. Porabila sem ga Iri stekleničke in ga lahko priporočim vsakemu bolniku, ker deluje zanesljivo in blago. S toni Vam izrekam svojo največjo zahvalo. Podobno poročajo tisočeri, ki so rabili Togal proli protinu, revmatizmu. išiasti, ozeblini, živčnim boleznim in glavobolu. Togal naravnim polom izloča iz lelesa povzročitelje bolezni iu lako deluje naravnost proti klicam bolezni! Jamči se, da Togal takoj pomaga in dn je popolno neškodljiv. Toga! se dobiva v vseh lekarnah. Ako ga slučajno ni v zalogi, se more takoj nabaviti — Cena 18 Din. Koledar Nedelja, 16. marca (2. postna nedelja), tlilarij in Tacijan. mučenca. Jutri : ponedeljek. 17. marca: Patrik, škof; Jedert, devica. Novi grobovi ■f" Umrli so % Ljubljani v času od 8. do 15. t. m.: Ivana Belič, šivilja. 02 let, Resljeva '-(i; Frančiška Fôderl, posestnica, 8ii let, Lepodvorska 20; Franc Kozjek, sin posestnika, 23 let, pred bolnišnico, Zg. Besnica; Marija Kompare, bivša služkinja, 36 let, Vidovdanska i); Albina Voje, služkinja. 18 let. na vlaku, Retje pri Zagorju. V bolnišnici so v istem času umrli: Cvetka Lampelj. hči delavca, 5 let. Mencingerjeva 12; Albina štefula, hči sprevodnika, 5 dni, Zelena jama; Miha štern, čevljar, 66 let, Štepanja vas; Apolonija štokon, žena vinogradnika, 31 let, Fašinci pri I ) jako vem; Franc Kolbe. uadpoštar v p„ 73 let, Litija; Anton Jarc, železničar, 31 Let, Celovška 14; Marija Mulej, žena zvaničnika. 35 let, Rakek. Št. Ili v Slov. goricah. Umrla je v cvetu mladosti na posledicah neozdravljive bolezni go-stilničarjeva hčerka gdč. T. Haring. Bodi je žemljica lahka. Žalujočim naše sožalje. N. p. v m.! IDI rastlinske destilacije j>i so najboljši. — — Zahtevajte jih povsod Mala kronika fr Rekruti-dijaki, ki žele, da se jim nastop vojaške službe odloži do dovršitve študij, pa doslej za to ugodnost šc niso prosili, naj to nemudoma, vsaj pa do 1. junija t. 1. store, sicer bodo brezpogojno 1. avgusta t. 1. vpoklicani v vojaško službo. Oni dijaki pa, zlasti dijaki rojstnega letnika 1903., ki jim je bila vojaška služba odložena, in so svoje študije že končali, ali pa morda opustili, naj to vsaj do 15. junija t. I. javijo, da bodo pravočasno vpoklicani v kadrovsko službo. Letniki 1903 se morajo brezpogojno javiti in bodo tudi letos vpoklicani, ne glede na to, so li končali svoje študije ali ne. Prijavi naj se prilože spričevala o končanih študijah. Kdor bi rad odslužil svoj rok v kaki drugi vrsti orožja in ne v oni. za katero je bil potrjen, naj vsaj do 1. junija t .1. prosi za preuvrstitev. Vse prošnje in prijave morajo biti pravilno kolkovane ter se vlagajo pri pristojni komandi vojnega okrožja. fr Redek jubilej. V Slovenskih Konjicah jc t?, marca obhajal g. Andrej Su t ter, posestnik in gostilničar. 55. leto svojegu nepretrganega poslovanju gostilniške obrti. G. Sutter je bi! vedno \ sesko/.i odkritega značaja, soliden iu korekten v vsakem oziru ter sc kljub svoji visoki starosti 82 let počuti šc vedno telesno in duševno svež in zdrav. fr Zanimiva lovska srečn. Iz Mozirju: Skoraj neverjetno, u vendar resnično. Stari lovec Jakob Veninšck i/. Sel pri Mozirju jc pred tremi tedni nastavil strup zn lisice, a brez uspeha. Dne II. muren pa je pobelil sneg: .No hajd, še danes grem pogledat!« Oho. superlot, zdaj ena, zdaj druga in tako je pobral na dveh krajih deset poginulih lisic. Umevno, veliko veselje zu starega lovca in tudi za zujčke, ki sc bodo z veseljem sprehajali po travnikih. fr Propagandni koncert v ljubljanskem radiu. Propagandni konccrt priredi v petek, dne DOKLER VI SPITE DELA DARMOL Zvečer pred spanjem vzemite Darmol, pa se jutri zjutraj prebudili svež in zdrav. Morate torej znati, da Vaše slabo spanje, nervoznosti glavobol in bolečina v križu, kakor tudi ispuščaji po koži Vaših otrok, je samo posledica zaprte stolice. -Zato je Vam in Vašim otrokom potreben Darmol, čokolada proti trdi stolici katera deluje blago in sigurno. Zahtevajte posebno Darmol, ker edino Darmol da Vara in Vaši družini željno olajšanje. 1 škatlja zadostuje za 20 do 30 kratno porabo 21. marca ob 21 v radiu Gostilničurskn pivovarna d. d.< v Luškem. Med koncertom kratko predavanje o pomenu nove pivovarne. fr Zopet en žitni trgovec prijet zaradi goljufije. Pred kratkim sta bila v Culugu aretirana brata Dietrich in Marko Mandič zaradi raznih goljufij iu poneverb, nato pa še tamkajšnji ugledni žitni trgovec Marko Stokič. On je od kmetov kupoval žito za neke velike tvrdke in ponarejal številke na obveznicah, s katerimi je dvigal denar za aro. Njegova aretacija je bilo posledica ovadb več upnikov. V Culugu vlada radi tega slučaja veliko vznemirjenje in kmetje nimajo sedaj v nikogar več zaupanja ter dajejo svoje pridelke le neradi iz rok. Stokič je bil prepeljan v zapore novosadskega okrožnega sodišča. Vsota, za katero je ogoljufal svoje tvrdke in kmete, je zelo velika, ni pa še točno znana. fr Krvav zaključek mušknrnde. Kakor poročajo i/ Novega Sadu, sc je tc dni odigrala v bližnjem mestu lloku krvava žaloigra. Več udeležencev neke maškarade je uprizorilo nn ma-škuradi velik prepir. Dvn mlada fanta, ki sta prišlu muskiruna na ples, sta bila vržena nn cesto. Ko so ostali udeleženci mušknrnde odhajali domov, so naenkrat pričeli pokati izza grmovju revolverski streli. Obu fanta, ki sta prej morala zapustiti dvorano, stn se maščevalu zu sramoto in sta pričela streljati iz zasede na plesalce, šestnajst oseb je bilo ranjenih, dve pu ubiti. fr Vas Masarykovo. V vasi Ludos pri Subotici se jc te dni vršilo zborovanje vaščanov, ki so sklenili, da bodo svojo vus prekrstili nu ime predsednika češkoslovaške republike. Vas bo imela odsedaj dalje ime >Masurykovo«, takoj, ko odobre oblasti to prekrstitev. fr Ukrudeiii revolver — usoden zu življenje. V vasi Beli cerkvi je i/.\ršil sumoumor brivski pomočnik Anton Weiss. Pognal si jc revolver-sko kroglo v sence. Vzrok zu ta sumoumor jc prav nenavaden: mladi mož je nekemu gostu, ko ga jc bril, ukradel iz žepu revolver. Že dolgo si je želel tuko orožje, ni pa imel zanj denarju, ko je revolver ukrudel, gu jc pričela peči vest. Ko je še okradenec opazil tatvino in napravil velik hrup zaradi tegu, je sklenil, da napravi konec svojemu življenju in jc šel zato \ prostovoljno smrt. fr Osebne reklamacije pri dravski finančni direkciji v Ljubljani. Dravska finančna direkcija v Ljubljani naznanja: Od dne do dne se množe primeri, da razne stranke reklamirajo pri dravski fiu. direkciji v Ljubljani bodisi pismeno ali osebno ali pa po telefonu izplačila svojih terjatev /.a razne dobave državnim oblastvom iu uradom. Tudi nekateri upokojenci so se razvadiLi, da hodijo povpraševat neštetokrat po stvareh, o katerih so že dobili zadovoljiva pojasnila. Te intervencije motijo po nepotrebnem uradnike pri delu in ovirajo poslovanje. tako da zastajajo celo izplačila, za katera so izpolnjeni vsi jiogoji; dravska finančna direkcija prosi zaradi tega vse stranke, ki imajo kakršnekoli terjatve, naj nikar ne intervenirajo osebno, ker s svojimi intervencijami škodujejo sebi in drugim. V večini primerov finančna direkcija itak ne more dati pojasnil, ker se obravnava urgirani predmet navadno še pri naredbodavcih, v splošnem ima pa uredništvo itak nalog, da izvrši vsa nakazila takoj. Vsi upravičenci naj se. v prvi vrsti o svojih zadevah pouče pri pristojnih naredbodavcih, ki so edini kompetentni in tudi v položaju, ker se pri njih nahajajo tozadevni spisi, podati potrebna pojasnila. ■A" Višji olektrnmonterski tečaj priredi Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani sporazumno s Strokovno zadrugo koncesijoniranih elektrotehnikov. Urad za pospeševanje obrti. Krekov trg štev. 10/1 in načelstvo zadruge Borštnikov trg št. 1. Tečaj se prične 1. aprila t. 1. v sobi št. 10 na Tehnični srednji šoli in je zamišljen kot nadaljevanje tečaja v preteklem lelu. Predaval bo g. ing. Anton Ditrich o višjem elektrotehničnem računstvu za fr Pri išiasu sledi na kozarec nuruvne »Frnnz-Josef« grenčicc, zavžite nn tešče, izdatno izpraznenjc črevesu brez vseli težuv, pridruži pa se nnvndno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno Frnnz-Josef« vodu tudi pri pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri zabreklih žilah, huemorrhoidnh, pro-statnlnih boleznih in katarju v mehurju. — »Frnnz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijuh in špecerijskih trgovinah. elektromonterjo in o praktični montaži električnih naprav, nakar bo nadaljeval g. ing. Viktor Tum-šek o praktičnem električnem inorstvu. O obisku tečaja se bodo izdala udeležencem izpričevala. fr šestmesečni tečaj za otroško negovalke so prične 7. aprila t. 1. v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. Pogoji za sprejem so v uradnem listu dravske banovino štev. 40 od 1930. fr V Uradnem listu kraljeve banske uprave dravske banovine št. 40. od 14. marca t. 1. so objavljene naslednje uredbe osrednje vlade: »Navodilo za odbijanje posebnih stroškov od katastrskega čistega dohodka in za urejanje povračila (restitucije) davka za zemljišča, ki so z izrednimi deli ameliorirana ali zaščitena zoper poplave«, dalje »Pravilnik o triangulacijskih delih« in »Področje finančnih direkcij in carinarnic po zakonu o organizaciji finančne uprave«. fr Ratifikacija mednarodnega ugovora o vožnji z avtomobili s strani Češkoslovaške. Z ozirom na netočne vesti, konzulat Češkoslovaške republike poroča, da je Češkoslovaška pripravljena pristopiti k mednarodnemu dogovoru o vožnji z avtomobili iz leta 1926 ter, da bode omenjeni dogovor brezpogojno ratificiran že v teku spomladanske sezije. V Češkoslovaški bode istočasno vpeljan novi čsl. avtomobilski zakon, tako, da bodo potne formali-tete in cestni red enake onim v zapadnoevropskih državah. Kdor je v Češkoslovaški z avtom že potoval, radevolje prizna naklonjenost kompetentuih uradov, ki gredo vsakemu avtotnobilistu vsestransko na roko in omogočajo gostoljubno tudi avto-mobilistom spoznati prirodne krasote Češkoslovaške. fr Jubilejna številka »Zborov« ob 251etnici pevskega društva »Ljubljanski zvon« je izšla v krasni opremi z bogato vsebino in števi'iii'4 slikami. Vsebina glasbenega dela: A. Jobst: Vnebovzetje Marijino, mešan zbor z orglami. F. Juvanec: Šopek, moški zbor. V. Mirk: Daurko mila, moški zbor s tenor solom. St. Premrl: Moj dom, mešan zbor. — Vsebina književnega dela: M. Kunčič: Pesmi. Dr. Jos. Mantuani: O slovenski operi. (Nadaljevanje.) L. Jepič: O turneji pevskega zbora Glasbene matice po Franciji. V. Pfeifer: Česa nam manjka? Iz naših pevskih društev. Razno. Listi. Iz uredništvu in uprave. Zgodovina pevskega društva Ljubljanski zvon; 1C05—1030. Slovenski skladatelji :; Ljubljanskemu zvonu* ob 251etnici. Statistika. Imenik društvenih ustanov in rednih članov. — Naročnina na »Zbore« samo 50 Din. Jubilejna številka kompletna 15 Din, brez glasbene priloge 10 Din. Naročila le na upravo »Zborov«, pevsko društvo »Ljubljanski zvon.- v Ljubljani. fr Književne novosti luqosiovanske knjigarne V Ljubljani: Veber dr. Franc, Filozofija, Načelni nauk o človeku in o njegovem mestu v stvarstvu. Din 18.—, vezano Din 60.— ; Bradač dr. Fran-Pregelj dr. Ivan, Slovensko nemški slovar, vezan 100 Din; Šuklje, Iz mojih spominov. 3 zvezki broš. 210 Din (uli vsak zvezek 70 Din) (vezano 240 Din); Sienkie\vicz-dr. Glonar, Quo vadiš, zgodovinski roman v dveh delih, 80 Din, vezano 100 Din; prof. J. Orožen, Učbenik ruskega jezika. 50 Din, vezano 04 Din. Dalje priporočamo: Dostojevski. Umije Karamaxovi, roman v dveh delih, vezan v platno 250 Din, Tolstoj, Ana Korenina, roman v dveh delili, 200 Din, vPf.nn 250 Din. fr Kdor želi otvoriti brezalkoholno gostilno, pa ne pozna vseh pred|)isov, naj javi svoj naslov Sveti vojski v Ljubljani, Komenskega ulica 17, kjer bo dobil takoj izčrpna pojasnila. * fr Dom sv. Terezije D ). Današnji številki Slovenca« je priložena prošnja čč. sester kar-nieličank v Zagrebu, ki prosijo milodarov za nujno potrebni novi dom za zapuščene in osirotele otroke. Priložene položnice so namenjene samo za pošiljanje milodarov. Za kak drug namen se te položnice ne morejo porabiti, na kar tem potom prav posebno opozarjamo. fr smarnice za 1930: Marija in presv. Srce Jezusovo. Spisal Bernik. Cena 20 Din. — Razmeroma veliko se je teh šmarnic že v predprodaji oddalo. So jia še na razpolago. Naročila sprejema Tiskarna sv Cirila v Mariboru. fr lieiliqe Saat — skice za pridige, sestavljene od najboljših avtorjev. Naročilu sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — fr Našim fantom-vojakom naročajte stariši, znanci in prijatelji cerkveni tednik rNedeljo . Naši fantje-vojaki Sirom domovine nimajo prilike za redno službo božjo. Kot dobri nadomestek jim bo tednik >Nedeljar, ki jim prinese za vsako nedeljo evangelij in še drugega čtiva. Daleč od doma bodo navezani na dom. — Pripominjamo, da so vsi celoletni. naročniki jNedelje« za slučaj smrtne nesreče zavarovani za 1000 Din. — Nedeljam izhaja vsaki teden na 16 straneh z naslovno sliko in stane polletno 12 Din, celoletno 24 Din. — Kdor hoče, da se mu vrne fant ludi na duši zdrav domov, bo naročil Pomlad prihaja! Oglejte si ravnokar došle novosti A. nsk« 1.14 fr Krasne ruske pesmi, ki ste jih včeraj slišali v zvočnem filmu Kozaška pesenu dobite samo pri »Gramofon« - A. Rasberger, Ljubljana - Miklošičeva c. 34. Seznami plošč in cenike gramofonov razpošiljamo brezplačno t fr Mnogo lepih deklet in žena pada v oči tujemu potniku v naši deželi. Ni li naša dolžnost, da lo prirodno lepoto našega naroda negujemo in ohranimo — mesto da jo z vporabo škodljivih sredstev za vedno uničimo? Zato bi morali vpo-rabljati že davno preizkušene in resnično neškodljive Elsa-preparate za lepoto: Elsa-Creme-pomado, Elsa-poniado za rast las, Elsa-mila zdravja in lepote, Elsa-Shampoo, Elsadont-pasto za zobe in Elsa-Sachet. Zahtevajte radi ohranitve Vaše lepote povsod prave Elsa-preparate! Po pošti iz lekarne Feller. Stubica Donja, Elsatrg 134. ■fr Jožicam in Joškom najtrajnejša darila pri Slavko Rus, Dunajska cesta. fr Opozarjamo na oglas Spodnještajerske I Judske posojilnice na zadnji strani današnjega »Slovencu«. Ljubljana Kai bo danes 7 Drama: Vihar. Izven. Opera: Ob 3 pop. Grofica Marica. Ljudska predstava po znižamh cenah. Izven. Ob 8 zvečer l osca. Gostovanje tenorista HUbnerja iz Bratislave. Izven. Znižane cene. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. 1'efra cesta 78 in Mr. Hočevar Šiška VII. Hrvatski pesnik Dragotin Domjanič v Ljubljani Večerna akademija v operi. V petek zvečer se je vršila kot glavna točka Doiujaničevegu bivanja v Ljubljani, svečana akademija njemu na čast. Prireditev so poleg izbranega občinstvu in mladine počastili tudi predstav-eniki politične in vojaške oblasti: g. podban dr. O. Pirkmajer, g. general Popovič, rçcslni župan g. dr. D. Puc, zastopniki gospodarskih in kulturnih ustanov in številni književniki, med njimi skoraj po.no-številni ljubljanski PEN klub. V ložah je prisostvovalo proslavi tudi številno zastopstvo Slovenskega prosvetnega društva v Zagrebu z univerzitetnim prof. dr. Borisom Zamikom in msgr. I. Barletom ter zastopniki zagrebškega PEN kluba. Slavnosli je prisostvovala tudi pesnikova sestra. Za uvod je odigral operni orkester Kolo iz Baranovičevega »Licitarskega srca«. Nalo je nastopil predsednik ljubljanskega PEN kluba O. Župančič in s finimi črtami risal podobo D. Dom,a-niiia kot pesnika, ozirajoč se v dobo, ko je v času slovenske moderne pri Hrvatih nastopil Domjan č. Govornik je v zbranih besedah ocenil ludi Dum a-ničevo poezijo po njenih pravih vrednostih. Ko je Župančič nato pripeljal pesnika na oder, so ga obkrožile gojenke mestne ženske realne gimnazije in se mu poklonile v slikovitosti slovenske narodne noše in ga proslavile v lepih besedah, vzetih iz njegovih kajkavskih pesmi. Domjanič se je zahva.il za počastitev, odklanjajoč zase vsako slavitev, pristavil pa je, da s tem, ker ga slave kot hrvatski ga pesnika, slave tisto, kar mu je najljubše, to |e hrvatski narod. V imenu slovenskega prosvetnega društva v Zagrebu je tolmačil pomen in namen prireuitve univ. prof. g. dr. B. Zamik in poudaril, da si je društvo zastavilo kot svojo nalogo, da zagrebški Slovenci pospešujejo kulturne stike med Hivati in Slovenci, in kakor so pred časom predstavili Hrvatom Župančiča in Jakopiča, tako danes predstavljajo Slovencem Domjaniča. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli, da se je slavnost tako lepo izvršila. Prtbral je tudi več brzojavk; med drugimi ie častitala tudi Jugoslovanska akademija v Zagrebu, katere član je Domjanič. Nato se je izvršil spored po naznanjenem programu. Pevske točke, komponirane na Domjaničeve besede so odpeli g Gostič, ga. M. Štaglerjeva, g. Betetto, gna. Ma.di-čeva in g. Primožič ter Glasbena Matica. Fri klavirju je bil g. M. Lipovšek, dve točki pa je spremljal tudi operni orkester pod vodstvom opernega ravnatelja g. M. Poliča, ki je vodil tudi zbor Glasbene Matice. Domjaničeve pesmi ie brala globoko občuteeno ga. Šaričeva. Po akademiji se je vršila v Zvezdi intimna večerja, ki jo je priredila ljubljanska mestna občina. Tu šo govorili g. mestni župan dr. D. Puc, podban g. dr. O. Pirkmajer, ki je izročil slavljencu v imenu drav. banovine v dar lepo nalivno pero, A. Lajovic, dalje skladatelj Donijaničevih pesmi F. Lučič, zastopnik zagrebškega PEN kluba g. Berlič in predsednik liublj. PEN kluba O. Župančič. Govori so izzveneli v soglasni želji, da se goje čim tesnejši kulturni stiki v zmislu medsebojnega spoznanja in spoštovanja. Včeraj popoldne se je g. Domjanič odpeljal v spremstvu nekaterih književnikov na Bled, zvečer pa se je vršil pri »Ruskem carju« na Ježici prijateljski sestanek s člani ljubljanskega PEN kluba. SesU^eŽ* trgovk0 P® ho zažeV^' dopisnicl ne sm<= ,ut>oem P m-zavoi» AopiSIrtCi pokrov Kcšllve stnsketn ; Uo' e' pasijonske procesije. Ostanki teh pasijouskih procesij so se še ohranili v nekaterih severnih deželah Nato je opisal postanek sedaj tako slovitih pasijonskih iger v Oberammergau, nrs seznanil s krajem in prebivalstvom, z glavnimi igralci, ki so bili izvoljeni za letošnje igre, ter z ustrojem igre same. Poudarjal je zlasti način igranja, ki je popolnoma neizumetničen in res izraz globoke verske zavesti. Zato te igre tako mogočno učinkujejo na duše gledalcev. H koncu je izrazil željo, da bi letošnje pasijonske igre v Oberammergau tudi pri nas vzbudile zmisel in zanimanje za duhovne igre in da bi se tudi na Slovenskem zipočelo kaj podobnega. Pri tem stremljenju bi imeli oporo v mladini ,ki je že uvidela duhovno potrebo po takem izrazu religijoznega življenja. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano, lako da je bila dvorana skoraj razprodana. 0 Pregled motornih vozil. Policijsko ravnateljstvo objavlja: V smislu pravilnika ministrstva za notranje posle J B. br. 14 852-1928 se poziv-lj.ro vsi lastniki motornih vozil, ki stanujejo v okolišu uprave policije v Ljubljani, da pripeljejo svo-ia vozila v dnevih 18., 19. in 20. t. m. pred poslopje uprave policije v Ljubljani v svrho preeleda. Komisija za pregled motornih vozil bo uradovala dne 18 in 20 t. m od pol 14 dal e in dne 19. t. m. od 9—12 in od 1-1 dalje. Vozila morajo biti opremljena že z novimi evidenčnimi tablicami. Da bo komisiji omogočeno redno in hitro poslovanje, naj se posamezna vozila pripeljejo po možnosti žo 18. in 19. t. m. k pregledu. Ob priliki pregleda se bodo tudi vozila opremila z uradno zalivko. © Živinski semenj v Ljubljani. Kor jc v sredo 19. I. m praznik sv. Jožefa, se običajni živinski semenj vrši že v torek 18. I. m. 0 Konjsko meso (okne Ljubljančanom. Menda ne izdamo nobene skrivnosti, če ugotovimo, da Ljubljančani snedo čimdalje več konjskega mesa. V katerikoli obliki že, jedo ga lo. Tako natančno ne moremo poročati, da bi navedli, ali jc to konjsko meso od mladih, plemenitih živali ali pa od starih, že izgaranih krampov. Ampak zdi se, da so mesarji že tako pametni, da ne bodo klali mladih konj, če niso težko poškodovani, temveč le stare, ki res niso za nikamor več, kakor za grob. Statistika mestne klavnice izdaja vse in natančno, kako je naraščal konzum konjskega mesa v Ljubljani (ki lela 1881. do leta 1884 niso snedli Ljubljančani nobenega konja, nato letu 1885. 24 in leta 18Sti. 43. Zatem zopel devet let nobenega. Od lela 1896. (prvo popolresno Mo) pa v L; u bi jan i stalno . narašča, spin pa tja tudi pade kako leto. konzum ■konjskega mes < Od leta 190(1 do let.i 1910. konzum pada. Zadnja Iri srečna predvojna leta nis-j Ljubljančani zopet snedli nobenega konja 2e prvo vojno leto. 1914., so snedli že tO. leta 1915. že 102, leta 1916. 845 in leta 1917., v času najhujše lakote pa že 583., leta 1918, po razpadu ruske fronte in okupacije Benečije, so snedli v Ljubljani samo še 211 konj, leta 1919 pa že zopet 276. leta 1920. 189, leta 1921. 269, leta 1922 296. lela 1923. 302, leta 1924. 308, leta 1925. 285 leta 192G 451. leta 1927. 506, leta 1928. pa kar 620. Ljubljančani torej pojedo sedaj, 12 let po vojni, mnogo več mesa, kakor kdaj prej. Leta 1928. so ga pojedli več, kakor pa v najhujšem. vojnem letu 1917 Kaj se to pravi: da jc revščina v Ljubljani velika, da je nešteto družin, zlasti delavskih, ki se ne morejo nikoli okrepčati s tečnim govejim mesom, ampak se morajo zadovoljiti s trdim žilavim mesom starih konj. Pa še nekaj se vzbuja bralcu pri leh številkah v mislih: V Ljubljani je lepo razvita industrija mesnih izdelkov. Kaj, pravite, koliki del tega konjskega mesa pojedo Ljubljančani v raznih klobasah, hrenovkah in salamah. Kdor to natančno ve, naj nam pride povedat. Za nagrado mu obljubljamo pol kile konjskega mesa © Vreme v Ljubljani je bilo včeraj ves dan deževno. Že v noči od petka na soboto je padlo 8.3 mm dežja. In tudi včeraj je deževalo ves dan. Ljubljanica je kalna ter je že precej narasla. Temperatura je bila 5 4U C do 10.4° C. Barometer 753.5. 0 Kratka pus olovščina lepe Nežiko. Kadarkoli je lepa, mlada Nežika šla na trg ali se jc sploh pokazala na cesti, vedno so se srečevale njene oči z moškimi. Nikoli ni pomislila, da se bo iz lega razvilo kdaj kaj hudega. Pa se je le. Se Nežika pravi sedaj, da je vsemu kriva le sama in nihče drugi. Nežika sc je seznanila z mladim fantom, ki pa jo je kmalu zapustil in odšel v Zagreb. Na vsak način po vsaki ceni je hotela Nežika za njim, ali kako, ko ni drobiža v denarnici in ne v hranilnici. Nežika je slorib to. kar bi ne smela napraviti. Svojega delodajalca, znanega profesorja v Wol-fovi ulici 10, pri katerem je bila služkinja, je kratkomalo okradla. Včeraj zjutraj, ob pol 4 je vstala pred drugimi in pospravila v veliko culo vse, do česar je mogla priti v gospudnrjevem stanovanju in kar se ji jo zdelo vredno, Zase lepo zlato žensko uro, vredno najmanj 800 Dm, potem se je lepo oblekla v gospejine obleke, si nataknila snežite na čevlje in da k svojemu fantu ne pride praznili rok, je ukradla še lep moški plašč Da ji ne bi zmanjkalo drobiža, je vzela še torbico z denarjem. Vseh stvari je odnesla za okroglo 3000 Din. In o tako pobrisala Seveda je gospodar njen beg in vso tatvino kmalu zjutraj opazil in prijavil vso stvar policiji. Hitro je bilo naročeno detektivu, naj poišče in ujame begunko Nežiko. Detektiv se je zkazal in res našel sled za lepo Nežiko. Sled pa je vodila nn Krekov trg iu odtam po avtobusni progi do 1). M. v Polju. Tuko, okoli pol 1 popoldne. ko je že piskal na. tamkajšnji postaji vlak od Ljubljane proti Zagrebu in se jc Nežika z vso resnostjo pripravljala, da sede nanj, tedaj jo je po rami polrepljala detektivova roka: »Nežika, pojdi z menoj k ~1 — i. odkod me pn poznate! Z menoj, jaz sem od policije! In Nežika je morala nazaj v Ljubljano. Med jokom in solzami je priznala vse, kako je ukradla in kaj je vzela svojemu gospodar il. Dobili so pri njej vse, tudi denar, razen 4 Din, ki jih je porabila za kruli, za tramvaj in avtobus in pa za — vozni listek do Zagreba. Mlada 18 letna Nežika, ki si je tako vroče želela Zngrcbn, ne bo sedm Imela niti bjnhlj-no, zakaj gledali in ho inogin lc skozi rešetke. Ne--pamelno dekle. Nemški avtomobil'sti pridi j > v Ljubita» o Za prve dni avgusta meseca se napoveduje v Ljubljano prihod velike skupine nemških avto-mobilistov. Ta skupina bo znatno močnejša, kakor pa je bila pred dvemi leti. Nemški avtomobilisti bodo prevozili najprej vso Nemčijo, potem pa pridejo preko Salzburške in Koroške, preko Jezerskega v Ljubljano kot prvo mesto Jugoslavije. Od tukaj bodo nadaljevali pot preko Karlovca v severno in južno Dalmacijo, preko Bosne v Belgrad, od tam v Budimpešto, v Prago in nazaj na Bavarsko, od koder se vrnejo v Berlin, kjer se bodo razšli vsak v svojo smer. Bo lo ena največjih skupin izletnikov, ki je kdaj prišla v Ljubljano, prav gotovo pa sploh največja avtomobilska skupina. © Na XX. prosvetnem večeru jc predaval tajnik P. Z. g. Vinko Zor o pasijonskih igrah v Oberammergau, ki vzbuja'jo po svoji edinstvenosti pozornost vsega krščanskega sveta. Gospod predavatelj je v uvodu kulturno-zgodovinsko orisal postanek in razvoj misterijev, ki so se razvili iz srednjeveške liturgične prakse Pri tem je omenil primere naših duhovnih iger in pasijonskih procesij v Ljubljani in Škofji Loki, katerih značaj je ponazorila recitacijo dveh prizorov iz škofjeloške Ne mučite svojih otrok G vrijeme z rib im oljem in ne-Tinltl" učinkujočimi emulzija- mi, ki diše po ribjem olju. Mesto zoprnega ribjega olja se daje danes > Jemalt , prašek zelo prijetnega / - okusa, ki se jemlje /jy suh ali raztopljen na ^ mleku, prireja pa iz > / dr. Wanderjevega slad- nega ekstrakta in za-jamčeno 30 ®/„ ribjega olja. Jemalt jc posebno primeren za vse one, ki navadno ribje olje težko ali pa sploh nc morejo prenesti. J&vio!Saclj iSSwssi IBBS OB DEŽJU, VETRU IN SNEGU N IVE A-CHENE Voter In slabo vreiuo, mrzlotn in vlažnost odviema.io VaSI ko2l Iralno /a koto važno hranilno sestavino in pospešuje e lem pre ran o uiujiilunoM obrazu ViiSo koža pa poirohiiii' «vivcirn /.raltii. Tu Vas vuruic NIVEA-OREMI' prod neugodnimi vremenskimi vplivi. - Samo MVKA CKKMK vscbiile BUCEHIT. - Ta ol.varujo nežno ko>nn stanPMf пкпАниln In propreôl nnutiManie L'ub in rue Dozo po Din 3'— 5'— 10 — Iu 22'— Tubo pn Din ir— in 14-— NIVEA t'RKME pronikne v ltoio in 110 ostuvlju bleska. Razpošiljalnica za Jugoslavijo: Jugolov. P BEIERDORF & Co. d. z o. z. Maribor — Mcljska ccsta 56 svoje ljubeznivosti vsesplošno spoštovanje. Pogreb danes ob 16 iz mrtvašnice na magdalenskem pokopališču. Pokojni blag spomin, žalujočim naše najgloblje sožalie. O Sc žc otvarjajo — vinotoči. Sezona vino-točev ie v mariborski okolici tam v jeseni; pa se je šmenta otvoril te dni letos prvi vinotoč v bližini vile Alois nad železniškim prevozom v Krče-vini. Luštno ie tam pod vejo — pravijo. In dobri vinček ter — poceni. Gozdarska šola v poslopje Vesne? V teku jc akcija, da bi gozdarska šola dobila svoje prostore v internatu Vesna, dočim bi muzej vendarle prišel do prostorov v dvoru bivše oblastne samouprave. Upravičeno je mnenie nekaterih tuka šniih krogov: internat Vesna je za tako majhno število gojenk nepotreben in odveč, ker zadošča za Maribor zavod šolskih sester. n Proračun mariborskegla okrajnega cestnega odbora jc banska uprava v toliko spremenila, da so se doklade na zemliiški davek s predvidenim finančnim efektom 2,408.031 dinarjev znižale za 60%. Izvirne • rancoske pastiljc VALDA zoper grlobol, hripavost, prehlad, nahod akutno in kronično bronhilo, katarje, gripo, influcnco. naduho, zasoplost. Prodajajo vse tekarue in dronerije. □ Župan občine Polička vas g. Ivan Breznik je radi bolezni odstopil. Na njegovo mesto je imenovan g. Alojzij Golob, ki je že po prevratu bil župan tc občine. G Nova planinska postojanka. Za gradnjo planinske koče pri Sv. Pankraciju so potrebne predpriprave že zaključene ter se poda danes v imenu mariborske podružnice SPD k Sv. Pankraciju posebna komisija, ki bo nekatera vprašanja glede zemljišča še uredila, nakar se bo z gradnio takoj pričelo. Slovesna otvoritev koče se bo predvidoma vršila tekjm meseca maia. Tradicionalno svetojožefovsko tepežkanje, ki ic izzivalo najraznovrstnejše konllikte na sveto-jožefovskeiu korzu. je kakor lani pristojna oblast tudi letos prepovedala. Lani se ie prepoved imenitno obnesla. Kaj poreko k temu Ribničani, ki bodo menda tudi letos morali ugotoviti občutni padec konsutna kuhalic. in druge tepežkarske rubc, zaenkrat šc ne veuio. U 2. IV. — Soči — Stabat Mater — 2. IV. Celie Ponovna proračunska seja cel'skega mestnega občinskega sveta. Poti predsedstvom mestnega župana g. tir. Al. Goričaua se je vršila v petek dne 14. marca ob 0 zvečer redna seja občinskega sveta radi mestnega proračuna, Ui ga je bilo finančno ministrstvo vrnilo v popravilo. G. župan se je zahvalil za lepo manifestacijo v proslavo 80-letnega predsednika čehoslo-vaške republike g. Tomaža Masarvka. Občinski svet je stoje poslušal lepa županova izvajanja, v katerih je omenjal zavilo življenjsko pot sivolasega in zaslužnega predsednika bratske države. Finančni referent g. dr. V rečko je predlagal spremembe v že sprejetem občinskem proračunu, kakor jih je 11a zahtevo finančnega ministrstva sestavil in motiviral finančni odsek. Proračun izkazuje skupnih potrebščin Din 0,012.530.—. Te potrebščine se povečajo s sledečimi spremembami: Ker leto 1920. ne bo končalo s presežkom, kakor se je domnevalo, temveč s primanjkljajem, izpade iz proračuna Din 110.000.—. ki so biti vnešeni kot predvideni presežek, iu se ista vsota mora vstaviti meti potrebščine. — Mesto mora dalje v smislu zakona o ljudskih šolali plačevati učitoljstvu stanarino, kar znaša pri 23 učiteljih Din 02.000,—. — Po zakonu o higijeni bo treba na novo nastavili 1 sestro ter 1 babico, kar bo stalo predvidoma Din 20 tisoč dinarjev. — Plačati je treba nujno zemljišča, ki so se že pred 3 leti v porabila za ceste okoli okoliške osnovne šote. Ta znesek i»o Din 50000.— bi bilo treba že prvotno staviti med proračunske |>o-trebščiue. — Skupilo se lako izdatki povečajo za Din 597.100.—. Črtajo pa se naslednje postavke dotedanjega proračuna: 1. Ker bo dri. uprava tudi šfe v 1. 193o. plačevala mestno policijo, zadenejo mestno občino glede IKilicije le že doslej običajni izdatki po Din 50.000, Din 350.000.— za plače policijskega osobja pa od-l«ade. 2. Po naročilu ministrstva občina ue sme plačevati svojim uslužbencem usluibenskega davka, vsled česar je črtati izdatek po Din 45.000.—. 3. Opusti se nameravana gradnja cestne zveze med Kersnikovo in Benj. Ipavčevo ulico pri javni bolnici in odpade tako iwiatek po Din 60.000.—. 1. Nameravano posojilo po Din 300.000.— za nakup drobilca za ghtmoz ter cestnega valjarja se bo sicer najelo, ker sla ti dve pripravi nujni, ako liočo občina znižati slroške z.a vzdrževanje netlako-vanUi ulic. pač pa se raztegne amortizačna doba na 10 let iu ue, kaor je bilo prvotno mišljeno, le 11a tri leta. Letna amortizačna kvota se radi tega zniža za Din 70.000.—. 5. Čeprav zelo nujno posojilo za lestno-regu-lačna dela v znesku Din 300.000,— se ne bo najelo in odpade amortizačna kvota Din 27.0Ш.—. 0. Pravtako se bo opustilo tudi zelo potrebno posojilo po Din 300.000,— za ureditev izvoza fekalij in se zopcl zmanjšajo potrebščine z.a Din 30.000.—. Skupilo bodo tedaj potrebščine za Din 582 000.—. Končni primanjkljaj znaša lako Din 2,835.128.—, ki se bo kril z občinskimi dokladami na drž. davke, s samostojnimi nakladami in taksami. O poročilu fin. referenta se je vnela živahna debata, ki so se je udeležili občinski svetniki gg. dr. llrašovec. prof. Cestnik, Preikoršek, čepin iu referent. Končno je bil sprejet predlog lin. odseka s spremembo, da se Din 60.000 — za cestno zvezo Kersnikova ulica in Benj. Ipavčeva ulica 11e črta. Končni primanjkljaj po Din 138.1)02.— »e bo kril i/, dolga, ki ga dolguje vojaški erar za najemnino za kasarne in vojaška skladišča iz časa otl t. julija 1921» do konca leta 1929. Pri slučajnostih je g. župan poročal o pogajanjih s Pokojninskim zavodom glede gradnje stanovanjske hiše. Storjen je bil sklep: Mestno zemljišče ob Vrvarski, Kazlagovi in Kolenčevi ulici v približki izmeri 1000 kv. metrov 1er vrednosti blizu do 100 tisoč dinarjev, se da Pokojninskemu zavodu brezplačno za dograditev stanovanjske hiše. ki mora iiili zgrajena po možnosti še letos, a najkasneje v stavbni sezoni 1931. Bili mora trinadstropua. S tem je bil dnevni rod izčrpan in župan je zaključil sejo. Cr Jutri zvečer se vrši v Domu v Samostanski ulici večer slovenske narodne pesmi. Večer obeta biti izredno zanimiv. Ptuj To tli prav! Pred pratkim je Slovenec poročal, da smo na Slovenskem dosegli letos rekord v pustnih prireditvah, zabavah in plesih. Zdi se pa, da tudi v tem oziru hoče mali Ptuj biti pred drugimi mesti ter se popolnoma modernizirati . Človek ne bi tega verjel, pa vendar mora biti res, če pa se že vidijo na vso strani plakati, ki vabijo na Jožefov [îles 18. marca, ravno pred praznik svetega Jožefa. Pa bo reklama še večja obenem pa. tla bi se ljudje tudi spomnili, da je ta plesna prireditev baš v postnem času, ko to sv. cerkev strogo prepoveduje, so postavili na plakat tudi križ kot simbol pokore. — Opozarjamo javnost, da se letos prvič v Ptuju kaj takega dogaja. Zato tudi žali vsako katoliško srce. — Starši! Dvignite svoj glas in protestirajte proti takemu početju! Naš Ptuj je bil katoliški in vdan sv. cerkvi in lak hočemo tudi da ostane. Prosimo oblasti, da prepovedo to prireditev, ker — prirejena v. postnem časti — žali krščanski čut. Primorski večer. Vsled tehničnih ovir se bo Primorski večer vršil v torek tlne 18. t. m. ob 8 PRAVI : FRANCK: vedno odlifaa kakovost zvečer v dvorani mestnega gledališča. Apeliramo na vse meščane in okoličane, tla se v čim večjem številu udeležijo leda večera. — Predprodaja vstopnic v trafiki na Florjanskem trgu. Novo mesto Gasilno društvo v Novem mestu je imelo pred kratkim redni občni zbor. Iz odborniških poročil posnamemo, da si je društvo nabavilo poleg drugega inventarja tudi nov gasilni avto. Prometa je imelo društvo nad 270.000 Din. Dolga ima še 20.000 Din, kar je v primeri z velikimi nabavami in vrednostjo celokupnega premoženja, ki se ceni na 400.000 Din, malenkost. V nov odbor so bili izvoljeni prejšnji odborniki in sicer za načelnika F. Baje, za poveljnika Berguiann ml., za tajnika Bar-dorfer, za blagajnika Bernurd, za odbornike Štal-cer, Pelko in Mikolič. Med novo izvoljenimi so: E, Bele kot podpoveljnik in odborniki Agnilsch, Klemenčič, Falkner in Tvrdi. — Med letom sta umrla dva člana. Zlasti težko bo pogrešati pokojnega tov. Avgusta Košaka, ki je bil do zadnjega neumoren delavec v gasilskih vrstah. Smrtna kosa. V sredo, dne 11. t. 111. je umrla v Kandiji vdova Jožefa Hočevar roj. Jenič, stara 29 let. Podlegla je zavratni sušici. Zapušča 10 letno siroto Jožico, katero je vzela k sebi družina Je-ničeva v Kandiji. Pokojnica je bila rojena v Poljanah pri Mokronogu. Po smrti svojega moža se je preselila v Kandijo, da bi preskrbela svoji hčerki boljšo bodočnost. Žal ji je smrt prekrižala račune. V ženski javni bolnišnici je razpisana služba sektindarija. Posodo za hultinio lito, email, ali aluminijasto, jedilno orodje kakor ludi vso drugo kuh. opremo izberete najugodneje pri „leKlo". Liubliana. Stari trg Slovenferadec Iz Urške gore. Dočim se pri Mariboru in pri Celju poraja že topla, solnčna pomlad, je na naši Uršlji gori zapadel ta teden 1 m visok sneg. Ni čudno: na skoraj 1700 m visoki gori! Vendar se že zdaj zglašajo v Slovenjgradcu navdušeni planinci in turisti, ki nameravajo spomladi in poleti obiskati to našo, po vsej Štajerski znano in pril ub-ljeno izlelno točko. — Kakor slišimo, bo ludi letos prevzela oskrbništvo planinske koče Krevhova. Neprodanega krompirja je še mnogo v slo-venigraški okolici ter ga ponujajo ljudje po 60 par za 1 kilogram. Okrajni kmetijski odbor se bo konstituiral in se bo vršila volitev v soboto dne 22. t. m. ob 11 v dvorani okrajne hranilnice Licencovanje plemenjakov marijadvorske pasme se bo v slovenjgraškem političnem okraju vršilo letos po nasledniem vrstnem redu: v četrtek, dne 27. marca ob 9 na sejmišču v Šl. Ilju pri Mi-slinju; isti dan ob 14% na sejmišču v Sloven'grad-cu; v petek, dne 28. marca ob 10 na sejmišču v Šoštanju. Serčur juri Kraniu »O ta sveli ]ur na konju!«, se divijo Tuliinj-ci in Savinjci. ko romajo k Mariji Pomočnici, tako ljubke cerkvice nima noben patron od Pomočnice gor na Brezjah pa do šutenske Device v predičnetn Kamniku. In je res tako t Leta, ko je župnikoval g Piber Ivan v Šenčurju, bodo z debelimi črkami opisana v zgodovini šenčurske cerkve. Streha 11a zvoniku nova, mogočni zvonovi, cerkev znotraj vsa poslikana, zunaj prikupljivo beljena, elektrika umetniško montirana in razkošno okitena z zlatom, orgije do vrha prečiščene — vse |kj trudili in načrtih gospoda župnika Pibra Ivana, še dve želji nosi v srcu g. župnik Piber: Tlak v cerkvi! Park okoli cerkve! liiks in kavalir, lo je tlak svetal v ličili cerkvi . pravi g. župnik. A želja druga? Park pred cerkvijo se uredi točno po navodilih strokovnjaka. Žične ovire med cesto in parkom izginejo. Soška fronta se je davno že razšla. Ni se nam več bati Lahov! Cesia pred parkom se splauira — morda celo potla-ka — v sporazumu s cesluo upravo. Po potili ne bo več poletna trava zelenela, kakor v spomin na davne čase. ko so bile šenčurske njive pasniška planjava, pradedi naši pa pastirji in ovčarji. Zelene tratice med peniti se obrobijo s cementom 1er umetniško izpolnijo z lepotičnimi drevesci in grmički. Tako bo v sredini fare -tal od cvetja in zolenja pester gaj, a sredi gaja župna cerkev — divna, kakor sani nebeški ra j... Ljubljanski akademiki zaidejo v Šenčur komaj vsakih deset let. Dtuies popoldne zopet pridejo s kopico narodnih in umetnih zesmi. Peli bodo v Ljudskem domu g;, zlatomašniku Grči na čast, a nam za kralek čas. Naj nihče ne zamudi redke prilike! Misijonsko predavanje se bo vršilo v sredo, 19. marca, v Ljudskem domu ob treh jiopoldne. Ker je lansko jesen radi treska in dežja predavanje o misijonih moralo odpasti. upamo, bo pa zato zanimanje za misijone lokrat toliko živahnejše, posebno, ker pride g. predavatelj s skioptičnimi slikami celo iz Ljubljane. Krompirja rodi šenčursko polje na vagone — samega najboljšega za prodajo. Žal, da letos dobrih kupcev ni! Zato se pa to pomlad kravam mlekari-cam ter pujskom tem prijetneje godi. A žepom kmetovalcev? Kako se jim kaj zdi? Bo Ireba velikopotezne orgauizatornosti v smislu novega zakona o pospeševanju kmetijstva! rws v v Trz C O preganjanju krščanstva v Rusiji bo predaval v ponedeljek, ob ij ntih zvečer g. vseučihščni profesor dr. Snoj Andrej v dvorani Našega doma . Predavanje bodo spremljale lepe in zanimive slike. Tržičani, ki vedno radi misijone podpiramo, bomo pač napolnili dvorano, da pokažemo zanimanje za naše vzhodne brate. Važno in zanimivo predavanje je oskrbelo Apostolsivo sv. Cirila in Metoda z.a našo župnijo. Koncert pevskega odseka društva sv. jo-Žefa se vrši na praznik sv. Jožefa ob osmih zvečer. Čujemo, da je številni zbor spretno našludiral mnogo novih skladb, ki jih bomo ob tej priliki prvič slišali v našem mestu. Društvo bo s tem koncertom pač najlepše obhajalo svoj praznik v večernih urah, ki so nam bile že mnogo let zelo priv lačne v našem društvenem življenju. Sveti misi on bomo pričeli v naši župniji prihodnjo soblo zvečer. Ko nam je lo oznanil in raz-inotril naš župnijski list. smo pričeli o teh lepih in pomembnih dnevih kar številne svoje razgovore, ki bodo v dnevih izrednih milosti pač rodili tudi dejanja. Sv. Lovrenc na Pohor'u V neaeljo 10 t. 111. se vrši v dvorani Društvenega doma občni zbor lesuih delavcev, organiziranih v Strokovni zvezi. Vabljeni tudi drugu da pridete. — Tvrdka Kiffer namerava svojo tovarno kos in srpov povečati, tako odpadejo vse govorice, da bo podjetje ustavilo delo. Upraviteljstvo graščine Fala, pa bo zgradilo ua Pernatovih travnikih v Kuntencu parno žago Pozdravljamo to namero. ker bo delavstvo tudi čez rimo znp"s'°tio. Komisijski ogled na licu mesta sc je že vršil te dni. ORODJE vseh vrst za vse obrtnike in stavbenike, dobite najceneje pri tvrdki STANKO FLORJANClC LJUBLJANA - SV. PEfRA CESTA 35 SP. V. Urlahr (Linz) : Ilirija 3:6 (3:t) Kljub silno slabemu vremenu se je danes vršila mednarodna nogometna tekma med Sp. V. Urlahr iz Linca in našo Ilirijo. Onemu, ki je prišel na igrišče, gotovo ni bilo žal, kajti igra gostov jc nudila tudi razvajenemu gledalcu obilo lepih momentov. Trditi moremo to posebno za prvi polčas, v katerem so simpatični gostje visoko nadkrilili naše igravce. Celo moštvo »Urlahr« je bila izgla-jena enajstorica, ki se je kljub silnemu blatil in dežju prav hitro znašla ter pokazala vse dobre lastnosti prvovrstnega moštva. Pohvaliti moramo posebno napadalno igro gostov. Srednji napadalec Meck je znal vedno lepo zaposliti obe strani napada. Brza krila so lepo prenašala igro in z vzorno plasiranim strelom oddajala žogo 11a pravo mesto. V notranjem triu je posebno nevarna leva zveza Fuchsberger, ki je vedno uprizoril pred vrati domačinov veliko nevarnost. Krilska vrsta gostov z neumornim in tehnično popolnim srednjim krilcem Miihlbergerjem je tvorila za Ilirijo nepremostljivo oviro, kajti domačini so prodrli to »ograjo« v prvem polčasu le s posameznimi solo akcijami. Krilci so bili lako pridni in požrtvovalni, da bi se morali ilirski igravci od njih tega prav posebno naučiti. Vedno so bili v zvezi s svojitn napadom in poleg tega bili vedno pripravljeni pomagati branilcem. Sicer zadnjega ni bilo dosti treba, ker sta bila oba branilca z vratarjem vred prav dobra. Izgledalo je, da bo naša Ilirija klonila z velikim porazom. Prvi polčas namreč, ki se je končal z 1:3 v korisl goslov, je bil ves v znamenju tehnične premoči gostov. V drugem polčasu pa so Nemci precej popustili iu na površje je prišlo domače moštvo. Omenili moramo izredno fair igro gostov, ki so si pridobili med gledalci gotovo velike simpatije. Z Ilirijo nismo bili zadovoljili, posebno v prvem polčasu ne. Moštvo je nastopilo v napadu z Unterreiterjem, ki se nikakor ui obnesel. Prva polovica igre je bila za Ilirijo velik neuspeh, kajti niti enega lepega napada niso zmogli. Raztrgana igra seveda ni mogla prinesti kakih uspehov. Vendar pa je imela Ilirija precej šans, bolj seveda iz solo predorov, ki jih pa ni znala izrabiti. Posebno smolo je imel Dobrlct. ki bi lahko že v prvem polčasu sam izenačil Toliko je imel ugodnih pozicij. Krilska vrsta jc bila bolj starejšega datuma: Voi-kar, Dckleva, Jenko, kar se je poznalo posebno v tem, da je napad ostal večkrat sam, krilci pa so bili pri branilcih. Prav koristne igre niso nudili, še najboljši je bil Dckleva, ki je tekom igre postal še precej dober. Verovšek in Janez sta bila neumorna, posebno prvi je čistil, kar se je dalo. I Vratarja na dobljenih golih ne zadene krivda. Vse, kar smo povedali o prvem polčasu, pa ne velja za drugo polovico. Slika se je tu zelo izpreineuila. Gotovo je več veselja iu življenja prinesel v igro j mali Kreč, ki je vstopil proti koncu prvega pol-i časa inesto blesi ranega Zupančiča. Celo moštvo je z lepo in koristno igro nadvladalo goste in dosegalo od časa do časa gol. Odlikoval pa se je zopet Verovšek, ki je bil vedno na pravem inestu 1er znal posamezne napake krilcev lepo popraviti. Že v 0. minuti prvega polčasa je iznenadil oster strel ilirskega vratarja in žoga je obtičala v mreži. Isti prizor se je ponovil v II. min., ko je Fuchsberger dosegel za svoje barve drugi gol. Iz kazenskega strela sledi v 20. min. po levem krilcu goslov zadnji gol. V 31. minuti se posreči Dobrletu za Ilirijo doseči prvi gol. V drugem polčasu pa ie Ilirija s svojo premočjo dosegla v 3., 10.. 17.. 20.. 22. in 20. minuti še pet golov. Sodil je zadovoljivo g. Citnperinan. Prezr! je sicer par rok v škodo Ilirije, vendar pa ui imel težav, ker sta bili obe moštvi disciplinirani. Publike je bilo okoli 100. Danes se vrši ob 4 popoldne rcvanžna tekma na igrišču Ilirije, ki bo gotovo še bolj zanimiva. Ilirija bo nastopila gotovo v boljši postavi, kajti gostje so odličen in prvovrsten nasprotnik, ki bi zasluži! včeraj vse drugačen rezultat. Iz klubov SK Slavija javlja, da se vrši seja upravnega odbora v sredo 10. marca zvečer v salonu pri Ko-šaku (Udmat). Igralec Petrič se poživlja ua to i važno sejo SK Slavija sklicuje 11a dati 21. marca 1030 I izredni občni zbor, kateri se vrši v prostorih gostilne pri Komidarju (pri Štoru), Udmat, ob 8 zve-I čer. Ker je predviden razpust kluba, naj se istega I članstvo polnoštevilno udeleži. — Tajnik III. * Popravek. V današnjem Ilustr. Slovencu« na zadnji strani v športnih slikah ni prizor s tekme Ilirija : Ciradjanski, pač pa s tekme Ilirija : Viktorija (Zagreb). Damske pomladne plašče največjo in ntijkrasnejšo izbiro, posebno v ec- nejših kvalitetah — dobite stilno pri F. L GORIČAR. Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Oglejte si blago in cene v izložbah! IS. marca izide Dr. Mih. Opeka: KRALJ VEKOV Trinajst govorov o Bogu, Govori obravnavajo božje bistvo, božje lastnosti, presveto Tiojico in božje češčenje. - 8 tiskanih pol. Prednaročila v Prodalalni K.T. D. H. Nlimanovi. Ženshe bolezni sc uspešno zdiavjo v DOBRNI. Do 15. junija stane kompletna 20 duvvna kura Din 1.200-- Prtspekti pri upravi zuravilišča in v vseh pisarnah Putnika. it a t et i em „ Slovène a za n e d eIf Ж Nezaželeno dete Namenil se jc ostati doma. Hotel je delati v centrali in posvetiti svoje življenje Nellinemu otroku. To je bila sedaj njegova dolžnost. Preje jo je prepuščal njej — vse preveč! Hrabra žena! Vsa dolga leta njunega zakona ni nikoli tožila. Doslej mu jc pripadal otrok samo navidezno, nekak predmet razkošja, po katerem niti ni tako zelo hrepenel. Sedaj je sam pripadal otroku, ki ga je britko potreboval, in ker ga jo potreboval, je Phil hrepenel po njeni. Toda svetovna vojna je razbila njegove načrte. Tako je ostal Junior pri svoji teli Mariji, ki ga je uprav oboževala. Skrbno jo negovala njegovo vero v očetovo popolnost, a lega ni mogla umeti, zakaj Phil svojemu malemu nikoli ne piše. Sicer Phil tudi svoji sestri ni nikoli pisal. Sploh hi pisal pisem. Pošiljal je brzojavke, dolge, drage brzojavke. Tistega znamenitega dne, ko sta se oče in sili slednjič zopet sešla, je prevzela neka čudna plahost drugega pred drugim. Nobeden ni vedel, kako bi se je otresel. Hrepeneče sta se ozirala drug po drugem, toda med njima je visela nevidna koprena. Junior je bil sedaj še bolj ponosen na svojega čudovitega očeta nego preje. Phil je imel brazgotino na bradi. Deček je ves gorel, da bi mu oče povedal, kako je bil ranjen. Toda zdelo se je, ot. oče o tem ne govori rad, a sin se je bil zgodaj navzel strahu, da očetu ne bi bil nadležen. Inžener ni vedel, kaj naj stori. Vse preveč se jo bil navadil in okleuil dela zunaj v divjinah, da bi bil mogel prenašati življenje sredi civilizacije dlje nego en mesec. Ljudje, ki jim. je bil denar vse, so mu bili skrajno zoprni. Njega so zanimali rudniški problemi, nje dobiček. Veliki preobrati, ki jih je povzročila svetovna vojna, so ustvarili ugodno priliko v deželi, ki jo je Phil poznal bolje nego kdorkoli njegove stroke. »To je delo za celega moža,« so mu rekli, s-In vi ste edini, ki ste mu kos.- Inžener je odmajal z glavo: Ne morem, zaradi malega.-: »Nudimo vam pogoje, spričo katerih vašemu sinu svoj živ dau ne bo treba delati.« To je izdalo. »Samo topot še,« si je mislil inžener. Potem napravim konec; preselim se kam na deželo, zgradim fantu pravo oeetno hišo, s konji in psi. Tam ga bom učil loviti ribe in hoditi na lov. Potem morava vendarle postati tovariša.« In zopet se je Phil pripravljal na pot. llazodeval je malemu svoje načrte za bodočnost. » Potem bova pogosto živela skupaj v pragozdih,« je rekel Phil. : Napravil boni iz tebe pravega naravnega mladca. Taka je bila tudi tvoja mati.« To je tešilo tihega dečka, da je premagoval solze, dokler mu oče ni obrnil hrbta. V tem je inžener pretehtal šolsko vprašanje prav tako temeljito, kakor se je lotil sleherne naloge. In sedaj je stal Junior na točki velikega preobrata svojega življenja: v šolo je moral. Bilo je še jako rano zanj, toda teta Mary, tako se je zdelo, se je hotela sedaj slednjič poročiti. Ponudila se je, da spremlja malega na potovanju v zavod iu mu stoji prvi šolski dan ob strani. Njegov oče je bil ves zakopan v priprave za svoje toliko daljše in važnejše potovanje. Junior je imel svojo teto vedno rad ter je preuesel nanjo tudi del svoje strastne ljubezni do pokojne matere. A samo del. Vse ostalo je pripadalo njegovemu očetu, čeprav ta tega ni vedel in je mnogokrat z lačnimi očmi opazoval onadva in se čudil, da se moreta tako naravno ljubiti in smejati med seboj. Na predvečer velikega dne je rekel njegov oče: :>PremisliI sem si, morda je le boljše, da te sam spremim v zavod.« »Oh, če bi to le res hotel,« si je mislil deček. Toda sedaj se je imel za velikega fanta, ki mora znati svoja čuvstva obvladati. Zato je rekel: »To bi bilo silno lepo od tebe, toda ali ti ne bo težko s časom?« V očetovi navzočnosti se ga je vedno polaščala zmedenost. »Ti bi se pač raje peljal s teto Marijo? Potem se seveda pelješ z njo.« »Ne, toda —« Junior je pogledal v tla, nate se zopet polno ozrl v očeta. »Toda ali ti ^c bom v nadlego?« Inžener je pozabil, ob kateri priliki je bila padla ta beseda. Videl je samo, da ga ima deček raje nego teto in tega je bil silno vesel. »Potem je vse v redu,« je dejal. Učitelj, ki je bil Philov šolski tovariš, je rad belil stavke z ocvirki. Menil je: »Koža in kosi ga je, malega ščeneta, kaj? — Nu, naredili bomo iz njega celega moža. »Aleck, za vzemi se nekoliko za malčka,« je rekel inžener. On je vse, kar imam. Saj veš.« Cim bolj se je bližal čas očetovega odhoda, tem huje je postajalo Juniorju pri srcu; bal se je, da ne bi nazadnje le še tulil in se lako pred svojim očetom osramotil, šla sta skupaj na kolodvor. Hodila sta počasi. Videla se ne bosta celo leto, morda tudi dve leti ne. Ta misel je težila oba, a nobeden ni spregovoril o njej. Tamle je menda igrišče za golf,« je rekel Junior. : Najbrže, • je odvrnil inžener, ne da bi se bil ozrl v ono smer. Mnogi očetje in še več mater se je na kolodvoru poslavljalo od svojih otrok. Nekatere matere so jokale, druge so v slovo poljubile svojega dečka. Tudi nekaj očetov je storilo tako. Junior in Phil sta videla. Spogledala sta se in se hitro zopet ozrla drugam, in oba sla se vprašala, ako bi se tudi onadva tako poslovila; oba sta upala, da bo tako in se obenem bala, da ne bo. Inžener se je spomnil, kako mrzko mu je bilo kot otroku, ako so ga spričo drugih dečkov poljubljali. Ni hotel žaliti hrabrega malega možaka. »Nu,« je menil inžener in pogledal na uro, »čas je, da grem v voz.« Potem se je nasmejal, kakor cla bi bil kaj smešnega rekel. »Zbogom, je dejal. Bodi marljiv, potem ti bo že ugajalo. Zbogom, Junior. Oče je prožil roko. Sin jo je prijel in jo stresel. »Zbogom, ! oče; mislim, da bo tvoje potovanje v gore ve- 1 likansko.« In tudi Junior se je smejal. Vlak ! se je začel pomikati in osiroteli mali dečko je ostal sam. Huje: okolu njega so bili tuji ljudje. »Nu, vsaj žalil ga nisem, je rekel oče. | »Nu, vsaj tulil mu nisem na ušesa, ; si je rekel sin. Tem obilneje so mu tekle solze sedaj. Junior je v zavodu delil svojo sobo s tovarišem Blackoni. Seveda so ga klicali Blackie. Blackie je imel zalo mater, ki ga je pogosto obiskovala. Junior se je zelo zanimal za matere, ostro jih je opazoval, ne da bi bila katera to le slutila. O materi svojega sobnega tovariša je imel zelo dobro mnenje, dasi je slišal, kako je rekla svojemu sinu, naj ne pozabi snežnih čevljev. Blackie je skrivoma šinil s pogledom k Juniorju, cla bi se prepričal, če vleče na ušesa. Junior se je delal, kakor bi se pečal s čisto drugimi stvarmi. »Matere so pa res čudne, kaj? jc rekel Blackie, ko je odšla. »Menda da, je rekel Junior. »Vedno te hočejo vzgajati. Saj veš, kako je to.« »Mislim, da je tvoja mati tudi ena takih. »Moja mati je mrtva,« je rekel nato. »Staviva, da hitreje tečem nego ti.« Stekla sta in Junior je zmagal. Toda kmalu je opazil, da ne bo nikoli poseben športnik. Zato je bil tudi prva leta v zavodu prava ničla, eden izmed drobnjadi nižjih razredov; imel je tenke noge in cvileč glas. Stvari, ki so visele na Juniorjevi steni — kopja, pšice, ščiti in glava antilope — so najprej vzbudile pozornost na edino, v čemer je Junior prednjačil med sošolci. V tem je bila tudi privlačnost njegovih sten zanje. Oli, to ni nič,« je rekel nekoliko oholo, čim je vzbudil zaželjeno pozornost in radovednost. »Videti bi morali zbirko mojega očeta. Tu je bila prilika, da pripoveduje o očetu. »Ta roba tu na steni je le izbirek. ki ga ni maral obdržati in ga je podaril meni.« To vsekakor ni bila čista resnica. Stvari mu je dala na njegovo prošnjo teta, ki je bila ve-j sela, da sie jih v svojem novem domu znebi. Kmalu je vedel ves zavod — Junior je vedel, da bo tako — da ima ta mršavi mali fant iz nižjega razreda očeta, na katerega je mogoče biti ponosen; ta oče je vratolomen človek, ki vodi ekspedicije v daljne dežele in je le rekdo doma. »Ko je bil moj stari gospod še na univerzi,« je rekel Smithy, Juniorjev razredni lo-variš, ki mu je zavidal blesk očetove slave, »je izbiral moštvo za nogomet. »Moj oče je bil kapetan svoje enajsto-rice,« je rekel Junior. »Moj oče je bil v vojni,« je rekel Smithy. »Moj oče je bil ranjen.« Toda Junior je kmalu opazil, da sc ne sme z očetom preodkrito bahati. Smithy je 4 F** № ah leča usta SARGOV ■мшиж-гзаидевуак R®mar Enakomerno jc šel in korak za korakcu" vlačil škornje iz cestnega blata; na hrbtu jo nosil torbo, z nje je visel pločevinasti čnjnik: tako je romal. z. nedeljeno mislijo v duši, stari vojak Grigorij v Kijev. Zato v Kijev, ker mu sedaj, ko jc pokopal svojega gospoda, v vojni strašno okrnjenega častnika Stolnikova, ni ostal nihče in ničesar uu svetil — ne prijatelj ne sin lie dom nc kosec zemlje; ostala mu je le trdna vera v pruvične-gu Bogu, ki je odšel i/. Moskve v Kijev, k materi vseli ruskih mest, u mordu še dalje. Rekli so. da ne dospe. Toda, kdor nima ničesar hraniti in ničesar izgubiti, je svoboden potnik. V \seli smereh Rusije so šli romarji, h ira Ici, iskuli resnico in milodurc, nižji menihi prosjaki. potujoči junaki — pola njih vseh so se stekala v Kijevu. Grigorij jc krepak po telesu in veri, ni slep ne hrom nc brez pameti — vojak bo dospel. Pot je postala močvirna. Sczul je škornje, jih zve/.ul z. jermenom, vrgel čez ruine in bos gazil po blatu ilulje — dospel bo. Od vasi do vasi. Vus se skriva, čuka, preračunava. Mordu so se po nepotrebnem žlirili in posekali toliko gozda. Nove zaloge ostajajo, ni potrebe, les gnije. Denarne skrinje so nupolnjene z ničvrednimi bankovci, kaj sc da s tem papirjem kupiti:" Iz mest prihajajo po kruh, vlačijo s seboj pisan kutini, drugi tudi svilo iti ženske bluze s čipkami. vsakovrstno hišno opravo, potrebno iu nepotrebno, v zameno zu prgišče žitu. Toda žito sc skriva globlje in dnlje, boji se: du kmet ne Iii ostal poleg vseh svojih zbranih zakladov — brez kruha. Ženske se vesele novih oblačil, no-sijo tenke, dolge nogavice in za vratom izrezi ue bluze. Toda pameten gospodar mora misliti na bodočnost. Vas čaka. sc stisku tesneje skupaj, je zvita, boji sc. Prihajnč mestjan je lokav, ni mu zu-uoati, zavisten jc. Da le ne bi vojakom izdal sledi. Grigorij je izbiral velike ceste, ni trosil svojih moči. Kjer je pot poznal, je šel naravnost. Ni mcšeturil, ni kupoval, ni beračil. Bil jc resnoben, hrudo si je pustil rasti, njegov pogled je bil pošten in strog. Ko je stopil v kočo, se je pokrižal, tukcniu pa stu dula revščina in obilje zatočišče in kos kruhu; denarju pu po stari šegi zu to niso jemali. Zgovoren pa ni bil, nu vprašanju je odgovarjal kratko, brez nepotrebnih besed, grujajoče in modro. Enako pot z njim so šli, sc vozili, plazili, sklonjeni, preplašeni, blodeči, negotovo se prebijajoči dalje, še mnogi in mnogi, ki so iz Moskve bežali nu jug, od novegu k zaželenemu staremu, k nadam — izseljenci Rusije, ki se je napravil to napako z bogastvom svojega očeta — z jahtami in podobnimi stvarmi. Neki starejši tovariš ga je pošteno potlačil. Junior je postal zvit. Stvar je napeljal tako, da so ga vprašali iu potem jo odgovoril — navidezno nerad. Mnogo dečkov je imelo slike svojih očetov v uniformi. Po božičnih počitnicah je stal na preobloženm kaminu star, obledel trenotni posnetek, ki je kazal inženerja v tropski uniformi s čelado, puško, daljnogledom in pa-Ironskim pasom. Eden njegovih tovarišev ga je nekoč v Afriki za šalo fotografiral, toda Junior in njegovi šolski tovariši so stvar vzeli resno. »Kje pa je brazgotina od afriškega kopja? je vprašal Smithy. Na sliki se ne vidi, je rekel Junior, : toda dostikrat mi jo je pokazal.« (Nadaljevanje prili nedeljo.) pogrcznilu \ večnost. Poti so se stekale, vendar je potoval Grigorij sam. Njega, starega vojaka, ui gnnl strnil, marveč osirotelost in uskezu njegove resnobne, stroge misli. Nu odpornih ramah je nesel Grigorij svojo sliiro vero, svojo človeško resnico — ven iz dežele izpridile k pravičnikom v Kijev in morda tudi dalje, kamor bo ruvno vodila pot v sebi zvestega in v veri močnega možu. Ne, nikak begunec, nikak izdujulec domovine, liikuk stru-hopetee, marveč nekdo, ki jc prah laži in v objesti rastoče sramote otresel s svojih nog. Nn mejah je naletel nn nered in požare — meja pa je bilo brez številu: dunes tu in jutri sto verst dalje; sedaj zu njim, u kmalu zopet pred njim. Kakor se približa nevihtu in potom •onjAj/ ui uasifuSo појиГрршоУи 'jfjnppo pidoz Nemogoče jo, priti do jasnosti v tem. junaki v capah, dunes beli. jutri rdeči, grob ob grobu — za kaj se bore med seboj? Nemogoče jc to doumeti. Ob prasketanju strojnic se je valil val sovraštvu iu smrti, pu tudi enostavne drznosti in nesramnosti, vse pa za svobodo in vsi zu svobodo — u v čem jo svoboda? Boje sc, vzbuditi hočejo strah — iu v strahu se z zobmi in kremplji zajedajo drug v drugega. Če bi jih posadili za mizo, okolu sklede kaše, bi bili vsi enaki, v mislih, željah in po obrazu. Zukuj so eni tu in drugi tum? Kuko se ločijo sumi? Ali se sploh ločijo? Zukuj je Ivan proti Ivanu? In na njihovih grobovih klije taista trava. In taisto solnce jim sveti in tuisti dež jih moči. Neurn-Ijivo. Neiimljivo pu je upor in greli. Preko Grigorijcvih oči se bočijo goste, sive obrvi, torbu na hrbtu je trpežna, toda ne dragocena. Nihče ne nudlegujc Grigorija nu i>oti. Včnsili je šel Grigorij tudi po oddaljenih, odročnih vaseh. Mimo njiv in zimskih posetov. in ko je šel, se je rž vzpenjala in šla v klasje. Polju so se ruzprostirulu od obzorju do obzorja, od jasne do zastrte dalje — in vse je bila Rusija, krščena v trudapolnem delu in brezuspešnem posmehu človeškemu delu; brunu jo ljubkuje in tepta jo škorenj neprostovoljnega boj-nika, tu objemu, tam zameta. Ko so se poti osušile, si je Grigorij preskr-bel čevlje iz ličju, du ne bi po nepotrebnem trgal škornjev in utrujul nog. Luhni čevlji iz ličju so dvigali cestni pruh, zn visoko popotno palico pa je ostajal v prahu majhen krog, toda ne zu dolgo: prvi veter gu jo zabrisal, šel jc mimo človeku, iu nolionu sled ni ostala zn njim, kakor ni bilo sledov njegovih predhodnikov nu tuisti eesti. Hodil je liuvuduo od solnem ga vzhoda do «poldne iu se krepil, krenivši s ceste, pod košatim drevesom v trav i. Tum je zadremal in pri-sluškavul izlivom škrjunčku, ki je svojo glasno glavico zudiral vedno više v nebesni svod. Pod Grigorijeviin ušesom pa je šušljula in mu žgečkala pest nifndn, hladila trava, vsa nevoljna nud mravljinci. Tako, brez naglice, svojeglavo, korak zu korakom, jc nesel Grigorij staro Rusijo do krajev svetegu miru s seboj. Ne z divjim krikom in kletvinumi. knkor so jo nesli drugi, nc v tovorih in kovčegih. ne pod varstvom bajonetov, ki jim usoda ni podarila vrnitve — marveč po starem potu romarjev iu božjepotnikov, nosi-teljcv priproste življenjske modrosti, iskatcljcv večne resnice. Ali je stari vojuk Grigorij dospel do Kijevu, uli je našel, kar je iskal? Ali jc krenil od tamkaj proti severu do permskih pustinj — uli se je odpeljal po morju v Buri uli v Jeruzalem — ali je nesel svojo resnico s seboj ali pu jo je med potjo obenem s svojo prazno in obrabljeno torbo vrgel proč? — O tem nc more nihče reči ničesar. (Iz knjige M.Osorgina: Sivccv vražckc.) *» o oQ о.ш „ 2 " p' •a < 2.ÏV (Л — ' o < y a. 52-o o.' Г tr Ob zatonu carske Rusije Poleg Manasević-Manujlova in Simanovi-ča sta zavzemala važnejši mesti med Rasputi-novimi tajniki še Dobrovolski, ki je bil drugi tajnik in pa neki Mihael Otsupa-Smarski. Ta zadnji je imel čisto posebno nalogo, da je vedno spremljal Rasputina na njegovih kro-kih in bil nekak organizator Rasputinovih orgij. Kakor drugi, je bil tudi Smarski v službi tajne policije, vendar pa Rasputinu docela vdan. Ko sta hotela nekoč minister Hvostov in njegov pomočnik Belccki zvabiti Rasputina v neko zasedo, kjer naj bi Rasputina najprej pretepli, potem pa bi Hvostov in Belecki nastopila kot rešitelja, je Smarski takoj izdal ves načrt Rasputinu, čeprav je mirno vtaknil v žep denar, ki ga je dobil za izvedbo načrta. Nato so ostali Rasputin, Manujlov in Smarski najbolj židane volje na Rasputinovem stanovanju in se smejali agentom, ki so zaman čakali, kdaj da pride Rasputin iz stanovanja, da ga zapeljejo v pripravljeno zasedo. Od Rasputinovih pomagačev je omeniti še Osipenka. tajnika metr. poli.a Pitirima. Ta ni hotel osebno prihajati k njemu, ker se je bal, da bi to napravilo slab vtis in povzročilo nejevoljo med verniki. Zato je pošiljal svojega tajnika Osipenka, ki se je počasi lako zelo navadil zastopati metropolita, da se je začel ponašati, ko da bi bil sam metropolit. Ker je bil vsak dan pri Rasputinu, se je polagoma uvrsti! med Rasputinove intimne pomagače ter svojo zvezo z Rasputinom prav tako do-bičkanosno vnovčeval ko vsi drugi. Nasprotniki Rasputina. V začetku je bil krog Rasputinovih nasprotnikov ozek. Polagoma pa se je širil in postajal vedno večji in večji. Najprej so nasprotovali Rasputinu vsi oni dvorni ljudje, ki niso mogli Rasputinu oprostiti njegovega vpliva na carja in carsko rodbino. Vsi ti dvorni ljudje so vedno poročali carju in carici o vseh številnih Rasputinovih škandalih in ga skušali pri vsaki priliki čim bolj očrniti. Toda vsa njih prizadevanja so bila zaman. Car je videl v vseh teh obdolžitvah samo bledo zavist in zato se za te očitke ni niti zmenil. Skoraj pa so se pojavili novi nasprotniki. Kakor smo žc omenili, je bil Rasputin odločno proH vojni in je carju vedno govoril, da naj vojno čimprej neha. Odločno za vojno pa so bili tako zvani -.-pravi ruski ljudje« in vsi •lavjanofili. Prav tako pa je bil za vojno veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Baš vsi ti ljudje pa so hili oni, ki so spravili Rasputina na dvor. Kakor so preje z vso vnemo govorili o svetosti Rasputina, tako so sedaj rotili carja, da že enkrat zapodi tega zanikrnega mužika z dvora, Tudi njih prizadevanja so bila zaman in car jc čisto pravilno spoznal, da so vsi ti ljudje proti Rasputinu samo zato, ker noče biti Rasputin njih slepo orodje. Vsled tega pa je Rasputin v carjevih očeh še pridobil, ker je car videl, da se Rasputin nc da podkupiti, temveč da zagovarja vedno samo to, kar smatra za pravilno. Tudi Jelizavela Feodorovna, caričina sestra jc nastopila proti Rasputinu. Bila je menda edina, ki je nastopila proti Rasputinu čisto brez vsakih sebičnih namenov. Toda tudi njene besede niso zalegle. Vse je spoštovalo lepo redovnico, toda baš zato ludi njene besede niso prepričale carice. Kaj pa je Jelizaveta vedela o življenju in njegovih grehih? Ali jo ni morda kdo s pomočjo grdih laži prevaril, ona pa je v svoji nežni dobrosrčnosti vsem tem bajkam verjela? Car in carica pa sta poznala življenje in sta vedela, da nedolžnega in čistega vedno preganjajo. In zato ja odgovorila carica svoji ljubi sestri z mirnim nasmehom: >,Veruj mi, draga, da so te prevarili. Svetnike vedno obrekujejo!« Čeprav pa vsi ti nasprotniki niso imeli nobeneg- uspeha, je njih število vendarle stalno rastlo. V znatni meri je bil tega kriv Rasputin sam. Vsak, komur je Rasputin prošnjo odbil, je postal naravno njegov nasprotnik. Pa celo tisti, ki jim je Rasputin ustregel, so zašli med njegove nasprotnike, ker so bili razžaljeni od načina, kakor je Rasputin z njimi govoril. On, navaden sibirski kmet, je govoril o carju in carici, kakor da bi bil njih vrste. Zlasti pa so bili iz tega vzroka jezni na Rasputina plemiči. 2e njih predniki so imeli vedno doslop na dvor, sedaj so pa morali čakati, ker je imel Rasputin prednost pred njimi. In če so hoteli kaj doseči, potem so mnogo prej in mnogo bolj dosegli, če so se obrnili naravnost na Rasputina. Potem pa so morali slišati, ko jim je Rasputin dejal, da vsakega tepca vendar ne more narediti za škofa ali generala samo zato, ker je plemič. Mnogo sovražnikov pa je dobil Rasputin tudi v vrstah duhovščine. Ne samo vsled svojih krivoverskih naukov, temveč vsled vsega svojega ponašanja in življenja, ki je nekatere naravnost žalilo. Med temi je bil tudi dobrohotni oče Teofan, ki je sam pomagal Rasputina spraviti na dvor. Pri očetu Teo-fanu je nastal ta preokret deloma tudi iz zavisti, ker ni mogel preboleti, da je vsled Rasputina padel njegov vpliv na dvoru. Čeprav je bil oče Teofan sicer nad vse miren in popustljiv mož, pa je bil v boju proti Rasputinu nad vse delaven in vztrajen. Povsodi je govoril proti Rasputinu in slikal njegovo razuzdano življenje, v katerem je videl siguren dokaz Rasputinove zveze s hudičem. Kakor se je preje trudil, da pridobi ljudi za Rasputina, z isto vnemo jim je sedaj govoril o Rasputinovi pregrešnosti. Šel je k škofu Hcrmogenu, k lliodoru Caricinskemu, šel je k -pravim ruskim ljudem«, šel je k velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču in povsodi sejal sovraštvo in mržnjo do Rasputina. Debeli in dobrosrčni škof Hermogen ni imel dosti smisla za Teofanove pretiranosti. Nikdar ni smatral Rasputina za svetnika, prav tako pa ga ni imel za hudiča. Mirno je poslušal očeta Tcofana in na zadnje mirno pripomnil: »Pa je res zanikrn šuft ta Griba!« In nato je pričel takoj razmišljevati, katero bi bilo treba ubrati, da bi mogel Rasputina s pomočjo ; pravih ruskih ljudi« vreči. Da pa je treba to storiti, sta bila oba prepričana. Tudi 11 i o d o r , mogočni menih iz Caričina, je hotel nastopiti proti Rasputinu, toda ni mogel. Še vedno je bil čisto pod Rasputino-vim vplivom in čeprav je vse v njem naravnost vrelo proti sibirskemu mužiku, je vendar še povsodi priporočal Rasputina. Ta pa, kakor da bi se norčeval iz Iliodora, je zahteval od njega vedno večje časti in se pri tem obnašal nad vse brezobzirno. Povsodi je moral peljati Iliodor Rasputina in vsem ljudem je moral govoriti o njegovi svetosti, Rasputin pa mu jc istočasno z največjo brezobzirnostjo razkrival svoje grehe. Podrobno je vse popisoval, da je Iliodor z grozo v srcu spoznal, da pripada Rasputin krivoverski sekti »Hli-slov<. Pa čeprav mu je to v znatni meri okrepilo odpor proti Raspulinu, vendar ne v tej, da bi se mogel otresti Rasputinovega vpliva. Rasputin je vse lo čutil in je tem bolj užival, čim bolj je ponižal Iliodora. Tako si je nekoč izmislil, da mora zopet enkrat peš romati iz Caricina v Sarov. Iliodora je pozval, da v ta namen priredi svečano procesijo, ki bo spremila Rasputina iz mesta, pri slovesu pa se mu morajo izročiti cvetlicc in dragoceno darilo. Zop t se jc vse upiralo Iliodor proti temu povelju, toda Rasputin ga je samo pogledal in ves odpor je bil zlomljen in Raspu-tinovo povelje je izvršil Ilior do pičice. Ali na vse zadnje se jc ludi niodoru posrečilo, da je premagal Rasputinov vpliv. Zgo-duo se je to v Pokrovskojem, rojstni vasi Rasputina, ko je Iliodora tako popolnoma obvladala zavist, da je ta zamorila tudi Rasputinov vpliv. Na dolgo in na široko jc govoril Rasputin lliodoru, kako zel oje priljubljen na dvoru. »Carica mi je prisegla, da bo vedno na moji strani in da bo za vse čase videla v meni svojega dobrotnika in rešitelja«, je govoril Rasputin lliodoru. Na svojem domu je potem Rasputin razkazoval lliodoru vsa nešteta darila, ki jih je prejel od carske rodbine. Razkazoval mu jc svoje krasno pohištvo, dragocene omare, polne skrbno izdelanega srebrnega orodja, fino brušene čaše in kozarce, tudi svoj krasen klavir in drugo. V vsem gornjem nadstropju so bile dragocene perzijske preproge, povsodi so bile slike članov carske rodbine, velikih knezov in kneginj in drugih prijateljev in dobrotnikov Rasputina. V vsaki sobi pa so bile tudi z dragulji okrašene svete podobe, darila duhovnikov in samostanov. Sedaj šele jc Iliodor prav spoznal veliko kaspu-tinovo moč in sedaj je šele videl, kako velik vpliv jc imel Rasputin. Zadnji večer, ki ga je prebil Iliodor v Pokrovskojem, je prišel poštni sel in prinese! veliko pismo s carskim pečatom. Zadovoljno se je pogladil Rasputin po bradi in dejal svojemu gostu, da mu piše carica. Nobenega miru MoJe delo Je lati 1 o ker perem po načinu Gazela. Vodo najprvo omehčam z navadno sodo , s čemer je učinek mila še enkrat bolj izdaten. Poskusite tudi Vi in n e pozabite pri tem na pravo terpentinovo ItlllO Gazela. MILO ni imel Iliodor in moral jc to pismo sam prebrali. Ponoči je vstal, se splazil v Raspulinovo delovno sobo in tako dolgo brskal po pisalni mizi, da je našel pismo. Pa je bral v pismu, kako carica iskreno prosi Rasputina, da pride zopet v Carsko Selo, ker je prestolonaslednik zopet obolel. Ko je prebral Iliouor to pismo, je začel brati še ostala in kmalu se jc prepričal, da je čisto vse res, kar mu je Rasputin govori o svojem velikem vplivu na dvoru. Par posebno prisrčno pisanih pisem si je Iliodor ouuržal. ijua je sicer to tatvini, ali Iliodor sc je potolažil, da je to storil v interesu carja, domovine in naroda, ker je treba vendar razkrinkati Rasputina in ves narod opozoriti na škodo, ki nastaja iz Rasputinovega vpliva. In ko jc Iliodor premišljeval o tem velikem Rasputinovem vplivu in čital prisrčna pisma carja in carske rodbine na Rasputina, je rastla v njem vedno večja jeza na tega ne-ugnanega, vseskozi pregrešnega sibirskega kmetavzarja, ki si je znal priboriti tak vpliv. Obenem pa je rastla v njem zavist in mržnja, in sicer v tako silni meri, da je ugasnila celo moč Rasputinovih sivih oči in njegovega ostrega pogleda. Ves ta vpliv je odpadel in samo zavist je ostala. Na vse zgodaj je odpotoval Iliodor nazaj v svoj Caricin, trdno odločen, da prične neizprosen boj proti Rasputinu. Zavedal se ;c sicer, da bo ta boj težaven, toda tolažil se je, da ga bo vseeno izvedel, ker že se mu jc tudi vrnil dar zmerjanja, ki ga je v prejšnjih časih tako visoko ^vigal nad druge. Vedno nove kletve in psovke so lile iz njegovih ust na Rasputina, vedno nova zmerjanja so padala na Rasputinovo ime. Zopet je bil Iliodor stari gromovnik, zopet je čutil v sebi ogenj navdušenja. Brez vsake obzirnosti je pričel Iliodor pred vsemi razgrinjati Rasputinove grehe in njegove krivoverske nauke in s krepkimi psovkami zasoljena odkritja so imela učinek Nato je šel v Petrograd, kjer se je ravno mudil škof Hermogen, da skupno ž njim naredi bojni načrt proti Rasputinu. Nalo je pričel bombardirati s pismi o Rasputinovih pregrehah carja in visoke dostojanstvenike. Celo k Tibetancu Badmajevu je šel, da pridobi njega proti Rasputinu. »Rotim vas,« je pisal Tibetancu, »da napravite konec z Rasputinom! Njegova moč raste vidno, njegova armada se veča in njegov ugled v narodu je vsak dan večji. Ne zaradi moje usode mc vse to skrbi, temveč zaradi carja in njegove rodbine! Pomislile vendar, da more iz vsega tega nastati velikanski škandal, morda celo rcvolucija! Z» Božjo voljo, zamašite vendar Rasputinu usta, in to čim preje! Vsak dan je dragocen!« Škof Hermogen pa je dejal: »Prav res hočem vedeti, ali se bo carska rodbina odrekla temu lopovu ali nc! Kaj se naj vendar to pravi? Mi tu za njo umiramo, mi se za njo mučimo, oni pa se pečajo s tem razuzdanim človekom!« Skoraj so se pridružili lliodoru tudi vsi oni čudodelci«, ki jih je Rasputin pregnal z dvora. Tako čudežni idiot Mitja Koljaba, psa-lomščik Jegorov in drugi. Vsi ti so najprej poskušali vreči Rasputina potoni sodišča, s tem, da bi mu naprtili čisto reden proces. Ali skoraj so se morali prepričati, da je to nemogoče, ker ni hotel justični minister Ščeglovitov o tem prav nič slišati. (Nadaljevanje prih. nedeljo.) ZSogovnica a — ar — a — a — av — bc — če — di — e — o — gel — gla — go — ka — kc — klub — kav — lep — le — na — nec — na — na — na — on — paš — rab — rep — ro — sak — li — to — va — va — va — vor — voz — ve Iz teh zlogov je sestavili 21 besed lako, da dajo začetne in končne črke, čitane od zgoraj navzdol, dva često uporabljana Vodnikova verza. Besede se vrste in pomenijo naslednje: t. pridevnik; 2. pramati; 3. cvetlica; 4. ljubljenec; 5. glavni del telesa; (i. pripadnik prednjeazijskega naroda; 7. koristna žuželka; 8. ploskovna niera; žensko ime; 16. voznikovo delo; 17. okončine človeškega telesa; 18. osebni zaimek; 19. zaključena družba; 20. moderno vozilo; 21. cmerav. Za nagrado razpisujemo: 1. Cankar Ivan: Moje življenje. 2. Erjavec Fran: Izbrani spisi, 1. zvezek. Rešitev aritmogrifa. 1. Pena; 2. eden; 3. seme; 4. epigram; 5. mati; 6. megla; 7. Oleg; 8. Judje; 9. Altaj;' 10. jelo; 11. Ezav; 12. pilol; 13. Odra; 14. sod. Prešernov verz, ki ga dajo začetne in končne črke: Pesem moja je podoba tvojega imena. Za nagrado sta izžrebana: Dr. Ivan Knific. št. Vid (Pregelj: Tolminci). Fran Horvat, Maribor (Meško: Dve sliki). Gostilna: ZADRMZMA Lfubltana, Kongresni trg St. 2 v kleti toči prvovrstno vina OSREDNJE VINARSKE ZADRUGE ZA JUGOSLAVIJO po izredno nizkih cenah Krajinsko vino, finega, milega okusa po 10'— Din, štajersko po 12'—, 14'—, 16'— in 20'— Din, cviček po 12'— Din, sladka črnina (prošek) po 20'— Din viško belo in črno, zelo finega okusa po 10'— Din. Izborna kuhinja. Kosilo z zakuhano juho, govedino in dvema prikuhama Din 8'50, ev. mesto govedine močnate povitice (Mchlspeise). Ob postnih dnevih postna jedila. Radio - najcenejša zabava Kdor je primerjal kdaj visoke številke drugih kulturnih dežel s številom radio naročnikov v Sloveniji, je osupnil in se vprašal: Zakaj je število radio naročnikov pri nas razmeroma tako majhno? Saj če bi bil pri nas isti odstotek naročnikov, kakor jih ie v državah, nam najbližjih, to je v Avstriji in na Madjarskem, bi jih moralo biti v Sloveniji najmanj 40 do 50.000. Tako jih pa ni niti petino tega števila. Kje je vzrok? Stvar bi se dala razložiti z neprimerno večjimi ovirami, ki so pri nas proti razvoju radia, kakor Ca kje drugje Predvsem se mora slovenski radio oriti s prav neverjetno nezaupljivostjo ljudi. Slovenci smatramo radio za luksus. Tega si pa lahko privoščijo samo bogati, torej radio ni za revne ljudi. Ta nepravilni, neutemeljeni predsodek je ena glavnih in skoro gotovo tudi prva ovira za razvoj radia pri nas. Pameten človek se mora takoj vprašati: »Recimo, da je radio res luksus. Kje pa je rečeno, da si ga ne bi smeli privoščiti tudi manj premožni in celo revni ljudje?« Dobre stvari niso na svetu samo za bogatine, temveč ludi za druge. Tudi če bi bil radio res tako drag, kakor kriče zabavljači čezenj in če bi si moral reven naročnik prav odtr-govati od ust zanj, kje je zapisano, da ga ne bi smel imeti, če ga veseli? Kje je zapisano, da ga morajo njegovi sosedje obsojati kol zapravljivca? Pa stvar tudi ni tako huda, kakor izgleda. Radio namreč ni prav nič drag, nasprotno: s tem kar radio daje človeku, je neprimerno poceni, še več, radio je najcenejša zabava. Le pomisiimo: kdaj poprej je veljalo toliko čistega veselja, zabave in pouka vsak večer le 25 Din? Toliko znaša naročnina na radio. Če bi ne bilo radia in bi hotel človek vsak večer poslušati koncert, bi ga to veljalo najmanj 400 do 500 Din, ne vštevši stroške za obleko in drugo. In pri tem bi imela ena sama oseba zabavo in užitek, pri radiu pa ga ima vsa družina. Prav isto velja, če bi človek obiskoval kino ali gledališče vsak dan. Da, ta zabava bi ga veljala nekaj, ta zabava bi morda res pomenjala luksus za nepre-niožnega človeka. In vendar bi ga nihče ne obsojal. Vsakdo bi rekel: »Ima pač kulturne potrebe. Oa že veseli!« Ce pa naroči radio, ki je neprimerno cenejši, se skoro žc izpostavlja govoricam, da je za-pravljivec. Smešno! Ze čujemo ugovor: »Že, naročnina je res nizka. Ampak stroški za aparat? Ti so veliki!« Predvsem bi bilo ugotoviti eno: aparat in aparat, lo ni vseeno. Lahko dobiš aparat od detektorja, ki te velja kvečjemu toliko, kolikor manj strasten kadilec pokadi v dveh mesecih, do elektronskih, ki so seveda dražji. Pa še vedno so najdražji aparati cenejši od klavirja, cenejši od marsikatere stvari, ki se ti zdi neobhodno potrebna v tvojem stanovanju. Seveda ni treba, da bi naročil najdražji aparat. S tri, štiri elektronskimi izhajaš že sijajno. In koliko te velja tak aparat? Največ toliko, kakor dobra obleka. Predvsem si pa zapomni: strošek za aparat je enkraten strošek. Ko si ga kupil, ga iniaš lahko za vedno. Kaj pomenja to. si znaš predstavljati. Ce žrtvuješ prvič nekoliko večjo vsoto, imaš od tega korist celo vrsto let. Pa saj uiti ni treba, da bi žrtvoval kar takoj malo večjo svoto. Dandanes so plačilni pogoji v Ljubljani (omenjamo le prodajalno Radio-Ljubjjane) tako ugodni, da si na majhne mesečne obroke lahko preskrbiš najboljši aparat. Ta aparat v hiši li predstavlja trajno vrednost in neizčrpen vir ugodja. Zabavljanje črez draginjo radia in višino naročnine pa slišimo prav za prav le od ljudi, ki jim je varčevanje deveta briga. So to po navadi taki, ki jim je četrt vina zvečer več ali manj skoro vse eno. da ne govorim še o čein hujšem. Zadnjič nam je pravil pameten kmet tale dogodek: »Hm, ti si lahko privoščiš radio. Ti že nese!« Kako jih je zavrnil mož: »Fajfo tobaka pokadim manj na dan, pa imam radio v hiši! Zato pa mi radio naplavi dom prijazen, mene iu moio družino pa radostne! Vsak dan in vsak večer!« V predpustu se ie zgodila tale zgodba v Ljubljani: Majhen uradnik je varčeval iiekaj mesecev za lep aparat, tak, kakor si ga je že dolgo želel. Zvedela pa je njegova mlada žena, da ima možiček nekaj denarja »na strani« in ni nehala prej, dokler ji ni za ta. radio namenjen denar kupil lepe plesne obleke. Z aparatom pa seveda zaenkrat ni bilo nič. Ta ženska ni ravnala ne prav in ne pametno. Čeprav se ne bi hotela odpovedati plesni obleki, vendar bi morala pomisliti tole: »Moj mož si želi imeti radio. Dobro. Naj ga ima. Vem: vsak večer bo ostal doma. zato pa bo v gostilni prav gotovo spil čefrtinko vina manj na dan. Torej bo lažje hranil — in mi bo potem lažje kupoval obleke.« Ko ji je pisec tega članka to razložil, niti ni hotela verjeti, zakaj imela je predsodek, da je njena plesna obleka več in bolj važna, kakor pa radio. Če govorimo še o draginji in cenenosti radio zabave bi pripomnili še to: detektor je res najcenejši aparat, je pa tudi najdražji. Kdor hoče sam poslušati radio in samo Ljubljano, za tega je detektor res najcenejši, če slučajno stanuje v bližini Ljubljane. Ali stvar je tudi taka: ljudje so izbirčni in si večkrat tudi pri radiu žele spremembe, radi bi slišali od časa do časa tudi drugo postajo. Z dobrim trielektronskim aparatom pa lahko ujameš katerokoli še tako oddaljeno postajo, izbiraš si program, kakor ti ugaja, koncertne točke, kakršnekoli, zakaj v množini postaj imaš resnično bogato izbiro programa. Plačaš pa prav toliko naročnine, oziroma tako malo naročnine, kakor za detektor. Umetnost, izobrazbo, razvedrilo Vam nudi dan ?a dnem RHDIO Kompletno sprejemno napravo dobite pri nas že za 112 Din Pišite takoj po naš ceniki Radfe Liiibliaiift UnbHana Miklošičeva 5 Telelou 3190 fïlaribor Gosposka 37 Telefon 2751 Torej je dober ajiarat le mnogo, mnogo cenejši, kakor pa slabši aparat, čeprav je kupna cena nižja. Predsodek o draginji radia je torej resnično neutemeljen. Za malenkosten znesek ti daje radio več, kakor koncert, kino, gledališče, knjiga in neprimerno več, kakor gostilna ali pipa tobaka. Nudi ti krasne užitke, te seznanja z dnevnimi dogodki, nudi ti najraznovrstnejši pouk, daje tvojemu razpoloženju vedrost in prijetno zabavo. Pa ne samo itebi.vsej tvoji družini in vsem tvojim gostom in prijateljem. Radio ti prinese srečo v hišo Kje dobiš še vse to za tako majhen denar? Se torej trdiš, da je radio draga zabava? SHAKESPEARE NI ZADOVOLJEN. V Londonskem radiu so oddajali Shakesiicare-ovega »Othela«. Režiser je imel na razpolago le pol ure in je zato črtal, kar se je le dalo. »Othelo« sam sebi ni bil več podoben. Po prenosu, prav takrat, ko so bili igralci zbrani okrog režiserja in mu čestitali h »krasni predelavi«, se odpro vrata iu notri plane pisnionoša: »Gospod režiser, brzojavka za ves! Režiser jo v zanosu prečita pred prisotnimi: »Nisem prav zadovoljen s črtanjem v drami. Vrtim se v grobu. Sicer tu krasen spriejeni! Shakespeare.« SVARIL Priprave za direktni priključek na omrežje Prvi sprejemni aparati so bili detektorji, ki niso rabili še nobenih baterij. Omogočali so le vsestransko omejen sprejem, s katerim se pa radioamaterji kmalu niso več zadovoljili. Hoteli so slišati jačje in pa tudi oddaljenejše postaje. To pa jim je bilo mogoče šele z aparatom, ki je imel ojačevalno pripravo. Vsak ojačevalec pa rabi elektronko, ki ji je potreben tok. Rešiti so morali nastali problem, in sicer kako sploh dobiti potrebni tok in potem na kakšen udoben in cen način. Posluževali so se najprej žepnih baterij. Te so dajale anodni tok, ki ima majhno jakost (0,04—30 mili-amperjev — (1 Amp je 0,001 Amp —) in visoko napetost (2—200 Volt). Rabili pa so še kurilnega za žarilno nitko. Tej nitki so morali dovajati jačji tok (0,5 Amp) z manjšo napetostjo (3,4—4 Volt). Pri enoelektronskem aparatu so še shajali z baterijami oz. elementi, dočim se je za večelektronski aparat zdel najbolj prikladen svinčeni akumulator, ki ga moremo po razmeroma hitrem izpraz-njenju (3—4 tedne) zopet električno nabiti. Pa že pri 4-elektronskem aparatu so nastale nove težave. Prve elektronke so bile zelo neekonomične, rabile so ogromen žarilni tok do 0,5 amperja in tudi jačji anodni tok. Zato so bili prvi aparati naravnost »požeruhi«. Akumulator je bil kmalu prazen in tudi najboljša baterija kmalu nerabna. Ni čudno torej, da se je že kmalu ob početku pojavila misel, izrabiti v te svrhe tok iz omrežja. To bi zelo pocenilo obrat. Še težje so bile razmere, ko so se začeli pojavljati aparati z vedno več elektronkami. Nekoliko je sicer omilila ta položaj iznajdba elektronke, ki je porabila mesto 0,5 le še 0,06 amperjev kurilnega toka. To je bil že precejšnji korak naprej. Tudi trpežnost anodne baterije se je povečala. Nekak izhod iz še vedno velike zagate naj bi bil anodni akumulator. Ta ie bil že znatno boljši od baterij. Mogli so ga na novo polniti, če je bil izčrpan. Vzdrževanje vseh teh naprav je bilo le še vedno zelo neudobno in pa razmeroma tudi drago. Ta način obrata je imel le prehoden značaj. Glavni zahtevi po udobnem ravnanju in ce-nem vzdrževanju je ustregla šele konstrukcija, ki je omogočila uporabiti ceni tok iz omrežja. S to pripravo dobimo potrebni tok za celo sprejemno napravo direktno iz omrežja jakega toka. Zlasti po mestih, kjer je na razpolago električni tok, je s tem dana možnost, da more radio prodreti tudi tja, kjer so se ga branili doslej radi teh »sitnih« baterij. Zdelo se je, da bo delal izmenični tok posebne težave. Izkazalo pa se je, da ima z možnostjo transformacije na poljubne napetosti še celo prednost pred enakomernim. V radioaparatu rabimo v splošnem enakomerni tok. Če imamo na razpolago izmenični tok, ga moramo pač usmeriti v enakomernega. Zadnje čase pa dobimo že tudi elektronke, ki jih kurimo z izmeničnim tokom. Izmenični tok trar formiramo na zaželjeno anodno ali akumulatorsko napetost in nato "a usmerimo v enakomernega. Zato nam služijo v splošnem raznovrstne žarnice-usmerjevalke. Imamo pa še več načinov usmerjevanja. Velike težave je delalo še »čiščenje« odn. odpravljanje brnenja, ki ga povzroči magneliziranje železa. Uspelo je tudi to in sedaj dobimo že popolnoma očiščen enakomerni tok. Iz enakomernega omrežja se reducira tok s primernimi upori na zaželjer.e napetosti. Težave pa dela še kurilna napetost, tako da imamo popolne take naprave le za manjše aparate. Glavne prednosti teh naprav za direktni priključek na omrežje so sledeče: vsak čas jih lahko uporabimo, ker nam je električni lok vedno na razpolago, nadalje nam dajo zaželjeno napetost stalno, brez pojemanja, k_r je posebno važno za dober sprejem, in obratovalni stroški so povprečno 14krat nižji. Prva taka naprava je bil anodni aparat. Z njim nadomestimo največjo »zapreko« stalnega dobrega sprejema zlasti pii večelektronskem aparatu — anodno baterijo. Anodni aparat nam da vse potrebne anodne napetosti na stalni višini. Obratni stroški so silno nizki, saj porabi le ca 10 Wattov maksimalno. Kmalu za anodnim aparatom se ie pojavil na radiotrgu univerzalni aparat za direktni priključek na omrežje. Da nam potrebni anodni, mrežni in'kurilni tok, nadomešča nam torej popolnoma anodno in mrežno baterijo ter akumulator. Z njim ie ustreženo že davni želji radioamaterjev, imeti v eni napravi združeno vse troje in biti rešen vednili skrbi polnjenja akumulatorjev in izmenjavanja že nerabnih baterij. Tak aparat porabi največ 50 MR. BAHOVEC livCne bolezni so večkrat povz očene radi slabe prebave čaj Bahovec. PLANINKA pomaga izločujočim organom, krepi kri, srce in celi organizem. Začnite s spomladansko kuro I Proizvaja lekarna Bahovec, Ljubljana. Odjemalci našega mila „ZLATOROG" nas opozarjajo, da prodajajo potniki tvrdke „Omnia", Ljubljana, Miklošičeva cesla 16 naše pralno milo in neko toaletno milo, kupci pa dobe potem mesto mila „Zlatorog" kako drugo vrsto pralnega mila II. kvalitete. Če kupec odklanja pošiljatev, mu grozi tvrdka z odvetnikom in tožbo. Vse odjemalce mila „ZLATOROG" s tem vljudno opozarjamo, da nismo s tvrdko „Omnia" v nikaki poslovni zvezi in pralno milo, ki ga navedena tvrdka dobavlja, ni naš izdelek. Razpečevanje mila na konsumente po agentih je po veljavnem obrtniškem redu izrecno prepovedano. Priporočamo, da se vsak takšen slučaj naznani najbližji orožniški postaji. Tvornice „ZLATOROG", Maribor Wattov, kar odgovarja porabi srednje žarnice. Je torej izredno ekonomičen. Kdor pa hoče imeti le anodni aparat in obdržati akumulator, si inore polniti akumulator sam doma tudi z izmeničnim tokom preko tkzv. polnilca. Na ta način zopet dobiva ves tok iz omrežja. Toda razvoj v tej smeri ie šel še dalje. Dobili smo sprejemne aparate z direktnim priključkom na omrežje. Ti imajo to univerzalno napravo vgrajeno že v aparat sam. Tak sprejemni aparat torej ne rabi nič več, pri njem odpadejo vse baterije in akumulator ter še kakšna druga naprava. Priklo-piti ga je treba samo šc na omrežje kot kakšno električno sveliljko. Tak aparat nudi višek »udobnosti vsakomur, ki mu dela preglavice »komplicirana« manipulacija z aparatom na baterije. Ker pa še nimamo vsepovsod električnega omrežja, so pač ohranile veljavo tudi baterije in akumulator, ki so se pa seveda ob splošnem razvoju radiotehnike tudi znatno izpopolnili. V ODMEV LUŽIŠKO-SRBSKEGA VEČERA V NAŠEM RADIU. Nedavno se je vršil v našem radiu večer lu-žiško-srbskih narodnih pesmi, ki naj bi nam nudil nekoliko vpogleda v življenje in duševnost najmanjšega slovanskega naroda. Lužiško-srbski list »Serbske Nowiny«, ki izhaja kot dnevnik v Budy-šinu (Bautzen i. Sa.) prinaša dne 17. t. m. poročilo o tem večeru, ki je naše severne brate prav izredno razveselil. Poročilo laskavo omenja delovanje ljubljanske postaje. II koncu opozarja tudi druge slovanske oddaine postaje, naj bi zakladu lužiško-srbskih narodnih pesmi posvetile podobno pozornost, kot jo je posvetila ljubljanska. Člankar zaključuje: Kako bi bilo, če bi se močna praška oddajna postaja enkrat zanimala za Srbe? * Nova poljska postaja. Poljska je dobila novo oddajno postajo v Lodzu. Postaja oddaja na valu 244 m. Kdor bi io utegnil ujeti, naj to sporoči na Radio-Lodz (Poljska). Programi Kadio-Liublfana i Nedelja, 16. marca: 9.30 prenos cerkvene glasbe. — 10.(K) P. dr. Iloman Tominec: Versko predavanje. — 10.20 Leon Kocjan: Živinozdravatvo. — 11.00 Koncert radio-orkestra. — 15 00 Fr. Erjavec: Vzroki pasivnosti našega kmetovanja. — 15.30 Prizori iz Revčka Andrejcka. — 16.30 j lutn. čtivo, Mil-cinski. — 17,00 CilrašUi krožek »Vesna«. — 20.00 Vijolinski koncert g. M. Honerleln. na klavirju spremlja g. Marjan Li|K)Všek. — 21.00 Jugoslovanska glasba, izvaja radio-orkester. — 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Jazz. Ponedeljek, 17. marca: 12.13 Reproducirana glasba. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Dr. Stanko Leben: Francoščina. — 19.00 Ing Cierl: O novem zakonu za živila. — 10.30 Ga. Orthaber: Angleščina. 20.00 II Ketelbeyev večer, izvaja Radio-orkester. — 22.00 Časovna napoved in poiočila. Torek, 18 marca: 12 30 Reproducirana glasba. — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 I-rol Franc Pengov: Iz socialne lizike. — 19.00 Dr. Valter Bohinec: Promet po rekah in jezerih. — 19.30 Dr. Preobražensky: Ruščina. — 20.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programt t Ponedeljek, 17. marca: Belgrad. 20.00 Večerni koncert Radio kvarteta. — 21.00 Koncert tainburaskega orkestra. — 22.15 Klavirski koncert. — 22.50 Koncert balalajka orkestra. — Varšava: 17.45 Koncert zabavne glasbe. — 2U.05 Malo glasbe. — 20.30 »Ples k sreči«, opereta. — 23 00 Plesna glasba. — Budajjest: 12.05 Pevski koncert na liarso. — 17.45 Koncert ciganskega orkestra. — 20.00 Koncer zabavne glasbe. — 21.30 Klavirski koncert. — 22.40 Reproducirana glasba. — Dunaj: 17.45 Glasbena ura za mladino. 19.25 »Srečno«, reportaža iz rudnika. — 20.00 Ve-čereni koncert s petjem. — 20.30 Recitacije. — 21.15 Nemške narodne pesmi, nato koncert zabavne gl. Milan: 12.0 Koncert Radio-orkestra — 17.00 Koncert radio orkestra. — 19.15 Večerni konceri. — 20.30 »Toska« opera, (Puccini). — Praga: 19.05 Kabaret . — 20.30 Večerni koncert. — 21.30 Pevski koncert. — Langenberg: 16.50 Za mladino. — 17.30 Pojjoldanski koncert orkestra. — 18.30 Ura za sta-riše. — 19.40 Tehnika za vse. — 20.00 Konceri zabavne glasbe; nato 'plesna glasba. — Rim: 13.00 Koncert radio kvinteta — 17.30 Koncert orkestra. 21.02 »Modra mazurka«, opereta, (Lehar). — Berlin: 19.00 Zabavna glasba. — 21.00 Zabavni koncert, nato plesna glasba. — 0.30 Nočni koncert. — Ka-tovice: 17.45 Pevski koncert moškega zbora. — 18.20 Malo glasbe. — 20.30 Prenos operete iz Varšave. — 22.00 Radio listek - Stuttgart: 13.00 Reproducirana glasba. — 16.00 Koncert orkestra. — 19.30 Klavirski konceri. — 20.15 Zabavni koncert radio orkestra. — M. Ostrava: 12.30 Koncert orkestra. — 16.30 Koncert orkestra. — 17.30 Recitacija. — 19.05 Kabaret. — 20.30 Večerni koncert. — 21.30 Pevski koncert. — 22.15 Reproducirana glasba. Torek, 18. marca: Belgrad: 20.30 Prenos iz Zagreba .— 22.45 Večerni koncert radio kvarteta. — Varšava: 17.45 Koncert zabavne glasbe. — 19.00 Slavnostna akade-demija na čast maršalu Pilsudsketnu. — 21.00 Večerni koncert. — Budapest: 12.05 Koncert vojaške godbe. — 17.30 Dunajske jiesini. — 19.30 »Carinen«, opera, (Bizet). — 22.30 Koncert ciganskega orkestra. Dunaj: 20.00 Koncert narodnih pesmi — 21.15 Ura arij in pesmi. — 21.45 Nemška priložnostna glasba iz zgornjega baroka. — Milan: 12.00 Koncert radio orkestra. — 17.00 Koncert radio orkestra. — 19.15 Večerni knocert. — 20.30 Prenos koncerta iz Torina. 23.00 Zabavna glasba. — Langeberg: 17.30 Koncert orkestra. — 20.10 »Dve kravati«, igra. — 22.00 Koncert moderne glasbe. — Rim: 13 00 Koncert radio kvinteta. — 17.30 Koncert orkestra. — 21.02 Prenos iz opere ali koncert. — Berlin: 20.30 Plesna glasba. — 22.00 »Lindbergov polet«. — Katovice: 16.20 Reproducirana glasba. — 17.45 Popoldanski koncert. — 19.00 Prenos iz Varšave. — Stuttgart: 13.00 Reproducirana glasba. — 16.00 Koncert orkestra. — 19.30 Slavnostni koncert. — 21.30 Pestra ura. — M. Ostrava: 16.30 Koncert orkestra. — 19.05 Koncert orkestra na pihala. — 20.00 »španski bezeg med cvetjem«, komedija. —'22.15 Koncert zabavne glasbe. Junaška smrt kitajskih misijonarjev „Na zapadu nič novegau v filmu Slovo п1зд1. orseiiifld, novoiinenovaiicjs. i - ain.-^a um..„. иашифсм!, ,|l. 4o za- stopal sv. stolico. Msgr. sr je odpeljal najprej v Kini, odkoder se bo podal v Berlin, da nastopi svoje novo mesto. Pravo lice Monte Caria Sinje nebo, vitke pahne, svež, opojen zrak, neka sladka godba, ki sv ira od zarje do mraka, najlepše ženske vsega sveta, oholi, brezvestni miljonarji, poleg tega še skrivnosten, usoden zvok zlata — to je Monte Carlo, mesto, ki ga ima vsak finančni mogotec na svojem potnem koledarju. Ljudje si mislijo, da je tam vsak dan praznik, pravljična pomlad, ki jo morejo doživljati le pesniki. Kako čudne in neverjetne stvari pišejo in pripovedujejo o Monte Carlu. lil zato toliko ljudi, ki love srečo, objame grozil ičava želja, da bi bili vsaj enkrat v tem namišljenem raju in sodelovali pri uživanju njegovih bajnih čarov. Povsod na svetu vladajo vrline trezne;,'a razuma in hladne logike, vse je točno izračunano in dvakrat dve je vedno štiri. Samo tu. 11a tem malem koščku zemlje ni logike in hladnega razuma. Tu se največkrat dogaja, da je dvakrat dve tisoč, desel tisoč, često tudi milijon. Ruleta, — ta mamljiva ruleta, ki liki magnet privlači zlato od vseli strani sveta, pobija vsako logiko, vsako matematiko, vso pravičnost. Ruleta ima svoje zakone in se smeh Ija srečnemu beraču, na drugi strani pa uničuje bogataše... Mesece in leta sede v dvoranah kazine ljudje s svinčnikom v roki, rdečih, upadlih oči, ki migljajo kakor v groznici. Vsak izmed njih ima svoj način igranja! Vsak dobro ve, Kako se more dobiti pri ruleti. Ce govorite z njimi, vam bodo dejali, da so že rešili tajno: dobivati ш ne zgubljati. Uspelo jim je odkriti magično tajno, ki se skriva v mali, usodni kroglici, ki prinaša srečo ali nesrečo. Toda niso še prišli popolnoma do pravega načina igra. Še teden, mesec, leto, potem bodo vzkliknili : -Banka je naša k Toda vedno, ko ti nsrečneži mislijo, da jc prišel pravi čas, da izkoristijo svoje skušnje, izgubljajo, zapuščajo obupani in uničeni dvorano in izginjajo ... Njihova mesta pa zasedejo novi, še polni nad in upov ... Vsakdo seveda ne izgubi. Zgodi se, da pride v igralnico revež, ki nese zadnji sou na ruleto, pa se mu sreča zasmehlja in obogaii. Še danes pripovedujejo v Monle Carlu j nekem Parižanu, ki je pred petimi leti začel igrati z 200 franki in ves teden samo dobival. Ko je mladi mož priigral ogromno vsoto, je izginil. Naslednjega leta se ni vrnil v Monte Carlo, kakor so pričakovali. Med tem časom je razsipal z denarjem, ki ga je prigral in se vrnil čez dve leti v Monte Carlo, da zopet dobi. Toda ruleta se nikomur drugič ne nasmeji. Fzgubil je vse: čez 14 dni se ie vrtrei raz pečino samomorilcev*, v morje, ki je požrlo že nešlelo uničenih igra-cev Ta pečina je v Monte Carlu dobro znana. Koliko bi lahko la pečina po.cdala o notranjih bojih nesrečnih samomorilcev, ki so iskali rešitve v hladnem grobu morja V Monte Carlu se ne razgovarjajo radi o samomorih. To škoduje poslu Ako se pripeti kak samomor, bodisi s skokom v morje, bodisi z revolverskim strelom, tedaj vse to sku--ajo prikriti. — Kam je izginil Anglež, ki je mesec« februarja zaigral ,*es svoj denar? — Odpotoval! — Seveda, odpotoval, toda ne v London. — Sinoči je v tem hotelu *>djektiil strel! Ali se ni morda kdo ustrelil?*-: — Kaj še! Na ulici je počila nekemu avtomobilu pnevmatika. V ostalem se uprava poka V milostno napram gostom, ki .so izgubili vse imetje. Takemu nesrečnemu igralcu kupi uprava igralnice železniško karto za povratek in se pobriga tudi za lo. da čim preje odide i/ mesta. Na ulicah Monle Caria je česlo videti staro, upadlo beračico, ki se vieče ckoli kakor senca in pelje pred seboj nek čuden voziček. Starka je ruska grofica, ki je v mladosti vse svoje imetje izgubila na ruleti.č Sedaj živi od malenkostne vsote, ki ji jo .izplačuje uprava igralnice. Tak jo Monte Carlo, če odgrnemo z njega kopreno navidezne romantike. V tej pravljični deželi, kjer mala kroglica odloča o življenju in smrti ljudi, plahutajo po vseh temnih kotih dvoran preteče, črne sence propadlih nesreč-nežev in veselim zvokom zlata se mešajo obupni klici, strašne kletve in grožnje... Skrivnostna ep,demi a v Ameriki Nekaj dni sem opažajo v Ameriki pojav skrivnostne epidemije. Doslej je težko obolelo že 500 oseb. Samo v Oklahomi je nad 400 slučajev te bolezni. Kljub obsežnim varnostnim odredbam se je lx>lezen pojavila tudi v Johnson City, kjer je zbolelo več kakor sto ljudi. Obolenje nastopi čisto nenadoma, ljudje se zgrudijo na cesti in ne morejo več pregibati rok in nog. Zdravniki so napram bolezni brez moči. Sprva so jo spravljali v zvezo z uživanjem u tihotapljenega zastrupljenega alkohola, kar pa ni držalo, ker je obolelo tudi več šolskih otrok. Nekaj otrok pod petimi leti je že umrlo. Stanje odraslih je zelo resno. Bolnike imajo v bolnišnicah strogo ločene, ker ne "edo rp ni bnlpypii nnlpyliivn Kakor smo de poročali, so kitajski roparji ubili dva misijonarja, škofa Versiglia in njegovega spremljevalca didiovnika Barovaria. O tem dogodku smo dobili sledečo natančnejše poročilo: Oba misijonarja sta bila člana salezijan-ske družbe, ki jo je ustanovil bi. Janez Bosco, škof Versiglia, rojen v Milanu, je bil od leta 1920. apostolski vikar v Šin-Šov-u, kjer ima salezijanska družba cvetovč misijon, z novici-jatom iu juvenatom za vzgojo domačega misijonskega naraščaja. Škof Versiglia, mož visokih kvalitet, je bil zelo priljubljen ne samo med kristjani, ampak tudi med pogani in celo med roparji samimi, ki so ga dobro poznali in tudi spoštovali. 2ato je mnenje tistih, ki poznajo ondotne razmere, da so zločin morali izvršiti tuji roparji. Prav kratko, a natančno poročilo o dogodku jc prišlo iz Hongkonga od dopisne agen-lure. Predstajnik salezijanskega misijona v Macau pa je poslal vrhovnemu predstojniku salezijanske družbe v Turinu sledečo brzojavko, ki natančneje opiše žalostni dogodek: Versiglia, Calvario ii tri katehetinje domačinke na poti v Lin-Šov. Roparji jih napadli iu oropali. Hoteli tudi odvesti tri katehetinje. Misijonarja se temu odločno uprla. Roparji sramotili katoliško vero, dejansko napadli in ranili misijonarja. Nato ju odvedli v gozd in oba ustrelili in pokopali. Trupli smo dobili. Katehetinje osvobojene in pričajo o dogodku. Bo-ccassino, sal. misijonar.« Iz Šanghaja je došlo tudi poročilo, da se je oblastem posrečilo prijeti enega izmed roparjev, ki je izvršil grozno dejanje. Zdi se, da zdaj 11e bo težko izslediti tudi druge zločince. Italijanska vlada je zahtevala za storilce ek-semplarično kazen. Predsednik ameriške filmske družbe Universel Karl Lam mle so je avgusta mosoca preteklega leta sešel s pisateljem sloveče knjige Na zapadu nič novega; Remnrque-0111 v Karlovih varili, kjer sla so dogovorila glede prcfilmanja romana. Honorar, ki ga je Remarque piejel od LUmmla na račun avtorskega prava, je baje bajno visok in presega \se do sedaj v Ia namen i/.ptučane honorarje. In danes se film že snema. V okolici Universel City vlada pravo vojaško življenje. Tla so tresejo pod korakom mnogoštevilnih vojaških kolon. Vojaška povelja done skozi zrak. Veliki oddelki vadijo puškine prijeme, ali ckšercirnjo. Na strelišču se uče ostrega streljanja. Vojni rog da znamenje za napad. Oblaki dima zatemne obzorje. Povsod mrzlično gibanje, dokler so 11a zemljo ne vležejo dolge večerne sence in so utrujeni oddelki podajo k zasluženemu počitku. Dan za dnem se ponavljajo iste scene. Film naj kakor roman poda naravno brez vsakega olepševanja bojne prizore, ki so se odigravali 11a zapadni fronti. Vojaški strokovnjaki iz Evrope, lako nemški, kakor francoski urijo čelo v disciplini in vojevanju. Razume se, da imajo ti evropski častniki, ki imajo za seboj svetovno vojno, opraviti z ameriško mladino, ki vojne ni videla in povečjeni ludi ne doživela. Zalo vlada v »taboru« najstrožja vojaška disciplina in mladina, ki se jo prostovoljno javila k temu sodelovanju, so mora podvreči trdemu vojaškemu trainingu. Sedmorico mladih študentov iz Reniarquc-ovega romana uri v vojevanju bivši podčastnik Oton Biber, ki je v svetovni vojni imel podobno nalogo. Vojaštvo se podučuje v rabi različnega orožja, lopate za izkopavanje strelskih jarkov in drugega orodja. Potem se urijo rabili plinske maske in voditi vojaške kuhinje. Posebnost te filmske armade je seveda v prvi vrsti ta, da so v njej zastopani skoraj vsi narodi in so vendar inedseboj v »Ko so se vode odtekle...« Slika opustošenja v južni Franciji: 11a poljih in njivah je samo blato, pesek in gramoz, ceste in železniške proge raztrgane. B*ama v levji k etki V cirkusu Hassel v Nemčiji je dve uri po večerni predstavi prišlo v menažerijskem vozu do srditega boja med rujavim sibirskim j medvedom in berberskim levom. Zveri sta se ; srdito zagrizli druga v drugo. Pogumna sopro-I ga lastnika cirkusa, ki je sama čuvala mena-žerijo, ker je cirkuško osebje postavljalo šotor v sosednjem kraju, je stopila v kletko in skušala z bičem ločili zveri. S silnim skokom ! se je vrgel lev ua ženo in jo je po celem telesu razmesaril. Na njene klice na pomoč so prihiteli kmetje z železnimi drogovi in vilami ter zadržali pobesnelo zver, dokler se ni po-1 srečilo rešiti nezavestno ženo. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Medved je medtem podlegel ranam, leva so pa ustrelili. bratskih odnošajih, čeprav so si v svetovni vojni stali sovražno nasproti. Sijajna šola, ki jo mora Ia armada prestajali dan za dnem. nam je porolc, da nam bo film podal verno realistično sliko vojnih grozot, kakor nam jih je popisal Remarque v svojem romanu. Vso to armado vodi in dresira ameriški častnik Lewis Milestone, kateremu sc inora pokoravati vse Eden izmed sedmih študentov je mladi Du-najčan Franc Leichtfried, kateremu se je posrečilo, da je ravno s tem filmom započel v Hollyvvoodu svojo karijero. Film bo seveda zvočen in če bo še režija dobra in montaža vojnih dogodkov sprelna, si bo film osvojil brezdvomno mnogo publike. Kdaj bo film dovršen, še ni predvideno. Indi(Štejte!« je ukazal zdravnik in položil uho bolniku 11a prsi. Divjala pa jc epidemija hripe, zdravnik je obiskal že mnogo bolnikov in je bil silno utrujen. Zaprl je oči, in ko jih je zopet odprl, je slišal bolnika: >3471, 3472, 3473...« * Družinski oče je stokal pod težo gospodinjskih stroSkçv. Ampak, kaj pomaga --otroci rastejo — in žena je izjavila: Pavle, našemu Peterčku je postelja prekratka, kupiti moramo novo!« Ampak, ljuba moja, v teh slabih časih! Dajmo ga zaenkrat še ostriti.« Če 1)« kaj dosti plena, ti boni kupil na Hrvaškem i skrega konjička. (Odide s Tinčkom in še z enim ciganom.) J. prizor. (Hiša Tinčkovih staršev kakor v prvem prizoru Lunin saj jo hiođlo obseva.) Troje temnih postav — cigana in T t nč e li - ]) o t e p i n č e k — se priplazi iz noči. Obstanejo na oglu. Nerazločno šepetanje. Tinček pokaže z roko odprto okno v prvem nadstropju. /.a trenutek izginejo vsi trije za oglom. Vrnejo se z lestvo m jo uaraluo prislonijo k oknu. Tinček spleza prvi po njej, takoj za njim cigan Janoš; drugi cigan ostane odspodaj na preži. Tinček in cigan Janoš se povzpneta skozi okno v notranjščiuo. Nekaj časa vse tiho. Nato zamolkel ropot, kakor da nekdo šiloma odpira težko skrinjo. Sledi divje kričanje: Na pomoč! Na pomoč! Roparji! Vlomilci! Nas muc Naš muc lovi, muhe debele in suhe. Tačico vitko kot sabljico bridko po zraku, vihti. Muh zvrhan bi košek naš mucek nabral, jih v trnu za mošnjo cekinov prodal. S cekini bi kupit si bajen gradiček, živel v njem brezskrbno, veselo kot ptiček. Nu vsak bi migljaj pritekel stresaj: »Že/« vaša milost?«: Jn muc bi dejal: 'Tri piške, tri miške, vrč sladkega mlekca, navrh pa še kaj! Naš m a c lovi muhe debele in suhe — na žalost do danes ujel ni še nič. Naš muc je pač muc in ne ptič. Bela miška Miška je popraskala s šapico svoj smrček in dejala: /Ni tako hudo, gospod Bobek. Le pogumni bodite in uslišite mojo prošnjo!. Kaj pa želiš, miška zala'?- je vprašal zlatar. Veste, gospod Bobek, deklico imam pri sebi, ljubko in milo, kakor je sama zlata ltt-nica. Kraljevič si jo hoče vzeti za ženo. Vsi smo zadovoljili, le kraljica ne. Za balo je zahtevala že različne darove, zdaj pa hoče najlepšo krono, ki jo imate vi spravljeno. /Pa naj jo dani tebi in še svojo glavo zraven, ki že tako visi na lasu?- je zajokal zlatar. Danes ste pa sitni. Počakajte, da vam povem vse! Povejte mi, koliko biserov je v tisti najlepši kroni? 'V kroni je petdeset biserov, je odvrnil zlatar in jo nezaupljivo pogledal. Zbal se je in mislil, da je morda drobna Belka vohuuka. Pa se je takoj potolažil, ko ji je pogledal v prijazne, odkritosrčne očke. >Prav,< je odvrnila miš. Zdaj ine pa poslušajte! Jaz vam bom dala sto biserov, katere boste vkovali v novo 'krono, da bo še enkrat lepša kakor kraljeva. Za zlato, ki ga boste potrebovali za krono, vam dani posebej še petdeset biserov; za vaš trud in delo pa petdeset. Ali ste zadovoljili?<: >0, bil bi zadovoljen, bil, pa to ne more biti res, je vzkliknil draguljar. /Zaprite vašo trgovino in takoj boste videli, je ukazala Belka. Mož jo je ubogal. Miška je pokazala čudežni biser in zacvilila: »Zdejle se pa kar pripravite! Miška je podrgnila biser po svoji dlačici. In švignila je iskra iu poločil se je krasen biser pred presenečenega zlatarja. Iskre so švigale na vse strani, povsod so se kotalili biseri, miška je pa drgnila iu drgnila... Dragoceni kamni so odskakovali po kotih, pršeli kakor toča ua vse strani. Gospod Bobek je skakal za njimi, poklekoval na tla, hropel iu se potil ter odskakoval, kakor bi bil iz gumija. in hropel in sopel jo kakor meh in znoj nm je curkoma lil po obrazu ... Nešteto biserov je že bilo ua tleh, več kakor jih je obljubila miška, a hotela je skesanega zlatarja na moč bogato nagraditi za delo, zato je še kar nadalje sipala nove dragulje po tleh. Zdaj je bil gospod Bobek rešen, pa tudi gospa Bobica, kajti sjiet sla bila bogata. Belki je obljubil napraviti dragoceno krono, ki bo mnogo lepša ml kraljeve Ko se je od nje poslovil, jo je od same hvaležnosti poljubil na smrček. Draguljar Bubek, Bobkov lovai'iš j»a je medtem koval v svoji delavnici razen zlatih Na oknu se pokaže cigan Janoš. Bočno kol veverica spleza po lestvi navzdol in zbeži s spodaj .stoječim ciganom v temo. Takoj na lo se pokaže na oknu Tinček, ki so hoče prav lako z bogom rešili. Na lestvi pa mu spodleti in pade navzdol. Krik bolečine in smrtne groze se mu iztrga iz grla. Vezna vrata se sunkoma odpro. Čez prag plače oče Martin s puško v roki in in a t i Maruša s svetilko Mati Maruša (plane k ležečemu Tinčku, poklekne, se skleni nad njim, mu posveti v obraz, in začne obupno viti roke): O ti moj Bog, saj to jo Tinček, naš Tinček! Tinček (se zgrabi za nogo in bolestno zaječi): Boli, hu, boli... Mati Maruša: Križ božji, nogo si je zlomil. (Se obrne k osuplo zročenm možu.) Martin, hitro naprezi! Po zdravnika! Oče Martin (vrže puško proč in se prime za glavo): So te nesrečo nam je bilo treba! (Tinčku) Kazen božja! Kdor ue uboga, ga tepe nadloga. Vidiš, zdaj pu imaš...! Oh, li nesrečni, lahkomiselni fant. (Izgine hitrih korakov za oglom.) Mati M a miš a (vzame narahlo in počasi Tinčka v naročje ter ga obsuje s poljubi) : Ti revček moj mali... Da si se le spet vrnil. Tako v skrbeh sem že bila zate... Tinček (ganjen): Mama, saj nikoli več ne boni pobegnil od doma. In tudi v šolo boni poslej redno hodil, ker si tako dobra z menoj. Saj le imam tako rad... (Znova bolestno zaječi.) Hu, kako boli, boli... (Pridušeno zu-pluka.) Mati Maruša (ga tolaži): Potrpi, ubožček, saj bo kmalu dobro. Zdravnik bo takoj lukaj. (Z ljubeče karajoči m glasom.) Vidiš, zakaj me nisi poslušal. Če bi bil šel v šolo, bi si vso to nesrečo in žalost prihranil. Zahvali Boga, da se nisi ubil. (Ga odnese v hišo. Nekje za hišo zapoje mrtvaški ptič.) Otroci! Kdor izničil vas ugane, kako se ta žalostna zgodba konča, bo dobil krasno nagrado! 1. Dragi gospod Kotiček! Tvoj kotiček so mi je zelo priljubil. Samo lo nio jezi, ker nočeš izdati svojega imena. Menda vendar nisi kak pustolovec, ki se boji policije? Požgančev oča se tudi ae upajo pokazali. To sta junaka! Če bi našega psl2ka Vivaiiu zagledala, bi oba '.bežala. Če hočeš, da Te na tukajšnji šoli ne bomo več zasmehovali, pa se nam izdaj. Svojo pridnost na domu in šoli Ti zamol-čim, ker ni velika. Tc pozdravlja J e 11 c a L a m b e r l. učenka dvorazr. šole v Lučnah Odgovor: Draga Jclical Jezi Te, ker nočem izdali svojega imena? Ho, ho, zaradi mene lahko jocis od jeze — imena pa le ue boš izvedela. Zdaj me res žc na moč jezi, ker tako silite, name in zahtevate, naj vam povem, kdo som. I lu pinar vendar, ali vam ue zadostuje, če un povem, da sein Količkov striček? In šo na Požpančevga očeta si se spravila... Čakaj Cnkai, Po/garčev oča Ti bodo že sami dokazal', tla so junak od nog tlo glave! Oni se sio takšnih pri*Kt;v kot je vaš Vlvan ne bojijo; lo si zapi?! zn ušesn, draga moja! Pozdrav' Kol. striček. '&Ao* - o - Poglavar Janoš (prihiti odnekod in osorno zarohni): Mir, otročaji! (Stopi k Tinčku.) Fant, ali ima tvoj oča kaj dosti denarja? Tinček (bahato): O, ima ga, ima več kot vi vsi skupaj — uši! Cigan Ju noš (hlinjeno prijazno): Bi nas hotel peljati tja in pokazati kod Ima stri-tega? T i n č e k: Nak, tako so pa nismo zmenili, mož. Tega ne storim! Poglavar Janoš (ga hudo pogleda in prime zn ušesa): Kakor hočeš. Pa ii ušesa poraženi, capin! smrtnem strahu): Pustite saj boni šol! P o g 1 a v a r J a n o s (so. zadovoljivo zarezi in izpusti Tinčliova ušesa): Dobro, Pojdi. tovariša dva bisera, ki mu jili je prinesel Bobek, je takoj spoznal. Vedel jo, da sin iz kraljeve krone in sklenil je tovariša zatožiti kraljici. Bobek je tiste dni pridno delal. Najpreje jo vzel iz kraljevske krone tista dva ponarejena bisera in ju zamenjal s pristnimi, ki jih jo dubil od miške. Nato je pričel delali krono za skromno Zlatko. Kmalu jo jo napravil Ker ni mel več težkih skrbi, mu je šlo delo uriio izpod rok. Tudi gospa Bobica je kmalu ozdravela. Ko se je oglasila Belka s svojo varovanko, sta pomerili krono in deklici je bila popolnoma prav. Komaj je odšla Zlatica s svojo miško, se je ustavila pred draguljarjem kraljevska kočija. Iz nje je stopil gospod Bubek iu kraljevski stražar, ki je imet tako dolge brke, da so bili za ušesi zvezaui. ■Zdaj boš pa šel z nama. Kraljevsko krono vzemi s seboj! je rekel Bubek in se škodoželjno smejal. Bobek se je nasmehnil. Takoj je vedel, da je Bubek skuhal neko kašo, ki jo bo pa moral sam pojesti. Mirno je dejal svojemu tovarišu: No, pa pojdimo na dvor, če je tako! " Kočija jiii je kmalu pripeljala na dvor. Stražnik je moral ostati v predsobi na straži. (Koncc prihodnjič.) Mirko Kuučič: Tmček-potepinček med cigani Žalostno vesela zgodba v 4. prizorih. Osebe: Tinček- p o t e p i u č c k. Mali M a r u š a. Oče Marti n. Ciganski p o g I a v a i .1 a n o š. D rugi c i ga u i. 1. prizor. (Vaška cesta. V ozadju velika kmečka hiša. Na pragu sloji mati Maruša, preJ njo riiičeit-pote-pinček s šolsko torbico na hrbtu.) Mati Maruša: Pomisli samo, Tinček, kako gido jo lo, da v šoli vedno najslabšo znaš. Ali to ni nič sram? Vsak ka.jžarjev sin te v pridnosti poseka. Vse drugo ti po betici roji, ie šola in učenje ne. Vedno li pridigam to, pa vse nič ne pomaga. Ciganom te boni dala, če se ue boš poboljšal! T i u č e k - ji o t o p i n č e k (gleda zakrknjeno v tla in molči). Mati Maruša: No, kaj pa še čakaš? Pojdi že. pojdi, drugače boš spet zamudil. T i.n č e k - ]> o t e p i n č e k (jo izpod čela grdo pogleda): Ob, kako ste sitni! Saj »«• grem. (Odide.) P o g 1 a v a r J ii n o š (na ni rži obrvi in ga srepo premeri z očmi): Ti boni že dal ne vem ! Alo, z mano! Tinček (začno dhje kričati): Mama! Mama! (in hoče pobegniti) P o g 1 a v a r J :i noš (se v skoku požene za njim, ga zgrabi za roko in ga sirovo vleče za seboj): Kar brcaj in tuli, žaba! Baš prav si mi prišel v pest, lie. lie ... (Se odurno reži.) 3. prizor. (Noč. Cigansko taborišče Okoli ognja sedi tolpa ciganov in cigank; med njimi je Ind' Tiučok-potepinček. Mlada e:ganka igra na kitaro in poje: Sirota jaz okrog blodim . . Troje drobnih samo v srajčke oblečenih Cigančkov Moji polog Tinčka; pačijo so i ii li v obraz in kažejo jezik.) Tinček (srdito zgrabi enega njih in ga'sune. tla pade ua lia): So boš ti iz mene norčeval, žvimi umazana! Ali si zdaj sit? Ostala d v a ci g a n č k a (so zaprašita v Tinčka in presunljivo kričita)- Boš ti nas, a? Koliko pa te je, a? Ab bi bil rad črn od bituk, a? Mati M a r u š a (strmi nekaj časa žalostno za njim iu màje z glavo): Le kaj bo iz toga fanta? Sola mu smrdi, za nobeno dolo Uporaben ni: samo potepal M «o In lenob© pasol. Oh ti moj Bog, kakšen križ io dandanes г otroci I (Odide v hišo.; 2. prizor. (Sredi samotno šutne Skozi goslo, grmičevje prižvižga Tinček-polepinček. Sede ua smrekov štor, sname šolsko torbico s hrbta iu vzame iz nje kos belega kruha in sira. Začne hlastno jesti.) T i n č e k - p o t e p i n č o k (ko pojé) : Figo boni Sel v šolo! Kdo bi zmera j poslušal tega butastega Učitelja. (Ga oponaša s kretnjami in glasom.) Otroci, posluh! Zdaj bomo vzeli poglavje o samostalniku. No, ti Tiuče, povej nam, kaj jo samostalnik! (Z naravnim glasom. Zamahne z roko in pokaže jezik.) Na. tu-le imaš samostalnik... Pojdi se solit! In pa ta naša mama...! (Jo oponaša.) Ciganom te boni dala, če se ne boš poboljšal... (Z naravnim glasom.) Pa nio daj! Prava reč. (Vstane 'n polneče šolske knjige v grmovje.) Naj se polži učijo, če bočejo; jaz se ne boni. Pišite me v tih in vsi skujiaj! Sani boni šel med cigane. Ciganski p o g 1 a v a r J a n o š (velik, kosmat dedec z debelo gorjačo v roki) se priplazi iz grmovja. Stopi pred Tinčka in ga oblastno pogleda): Čigav pa si ti, fant. a? Tinček (ves zbegan in prestrašen za-jeclja): Ne vem. Omejitev hmeljskih nasadov Hmeljarsko društvo 7,a Slovenijo v Žalcu ob-javlja sledeči proglas našim hmeljarjem: Vsled svetovne nadprodukcije je nastala v zadnjih dveh letih naraščajoča kriza hmeljarstva, to se pravi, hmelj se je moral prodajati globoko pod pridelovalnimi stroški — ali pa še leži neprodan. Ta zastoj \ hmeljarstvu se bo odpravil iu nastala kriza se bo omilila, ako bodete vestno upoštevali nauke in navodila, ki vam jih Hmeljarsko društvo podaja že skoro 50 let in ki so: t. Opuščajte hmeljske nasade, ki vsled neugodnega podnebja in nesposobnosti zemlje dajejo le manjvreden pridelek — nekvalitativni hmelj! 2. Opuščajte hmeljišča, ki v svoji rodovitnosti pešajo in njih pridelek nikakor ne more kriti pridelovalnih stroškov! 3. Ne gnojite hmelja prekomerno — zlasti z dušičnatimi gnojili (čilski sfiliter, apnov dušik, gnojnica), ker takšno gnojenje poslabša kakovost hmelja! 4 Obseg vaših hmeljišč naj bo v pravem raz- merju z vašim posestvom! Živei so mora mi vsak način pridelovati doma! # . 5. Hmeljarji, prizadevajte si, da bo hmelj lepo obrnil, pravilno posušen in pravočasno po-baean! li. Pri prodaji hmelja bodite pošteni I 7. Zavedajte se, da ni pričakovati dobrih hmeljskih cen, dokler bo obstojala nadprodukcijn in da se more silno padla vrednost našega hmelja izboljšati le, če se izboljšuje tudi povprečna njegova kakovost! 8. Naša rešitev je > besedah: Prideliijmo manj hmelja najboljše kakovosti !« Občni zbor Hmeljarskega društva. 50. redni glavni občni zbor Hmeljarskega društva bo ua praznik dne 25. marca t. 1. ob pol 9 dopoldne, za slučaj nesklepčnosti pa ob 9 dopoldne v lioblekovi dvorani v Žalcu po običajnem redu. Glavnega občnega zbora se smejo udeležiti vsi člani Hmeljar, društva, vendar pa imajo glasovalno pravico le gg. delegati. Prva hrvatska štedionica Prva hrvalskn štedionica je imela dne 8. t. m. 1930 pod predsedstvom gospoda Miroslava grofa Kulmerja svojo 83. redno glavno skupščino. Jz porečila ravnateljstva, katerega je prečita! gospod glavni ravnatelj dr. Branko Pliverič ter iz bilance se razvidi, da so vloge v preteklem letu na-rastle za znatno vsoto od preko 214,000.000 l)in tako, da celokupne vloge pri Prvi hrvatski »ie-dionici iznašajo sedaj 1.738,439.204.53 Din, od katerega zneska odpade 1,482,743.000.— Din na vloge na hranilne knjižice. Vse zavodske podružnice so se v preteklem letu razvile izvanredno lepo, a nakazila izseljencev , so tekom minulega lela naras'la na skupno Din 421.000.000.— ter so se dvignile napram letu 1928 za Din 99.000.000.—. Sodstotna amortizacijska posojila so dosegla znesek od preko Din 27.000.000.—; blagajniški promet v , centrali in podružnicah je iznašal 05 milijard 842 milijonov dinarjev, lo je za 1 milijardo 73Г> milijonov več nego blagajniški promet v letu 1928. Menična listnica je porastla na 135.000.000.— Din. Glavne postavke aktive sestoje iz: gotovine v blagajni in pri denarnih zavodih 106.500.000 Din; vrednostnih papirjev 267.500.000,— Din; menične listnice Din 409.800.000; dolžnikov 1 580.000.000; posojil Din 37.000.000.— ; lastnih nepremičnin Din 177.000.000.—; skupna aktiva iznaša 2 milijardi 662 i milijonov Din. ' Pasiva: delniška glavnica l)in 75.000.000.—; rezerve Din 80,000.000.—; pokojninski fond Din 24,000.000.— ; vložki Din t.738,000.000.-; upnikov Din 674,000.000.—. Bilanca za leio 1929 se zaključuje s čislun dobičkom od Din 16,446.800.70 odnosno s prenosom od lela 1928 od Din 1,060.451.82, s skupnim dobičkom od Din 17,507.252.52 iz tega sledi, da je dobiček v letu 1929 za Din 138 950.35 večji kakor v letu 1928. Od čistega dobička se je sklenilo dodeliti rezervnemu skladu in pokojninskemu fondu kot posebno dotacijo vsakemu po Din 750.000.—, k čemur se ima prišteti že v pravilih določeno dotacijo od 5 odstotkov čistega dobička lako. da znaša dotacija za vsakega od teh skladov za leto 1929 skupno Din 1.572.340.03. Znesek od Din 12,000 000.— se |e -lolpcil ko! 10 odstotno dividendo za le'o 1929, dočim se preostanek od Din 1.178 402.81 po odbitku v pravilih zajamčenih tantijem ravnateljstvu in upravnemu svetu, prenese na račun zgube in dobička za 1. 1930. Dividende se izplačuje počenši od 10. marca t. 1. dalje z Din 80.— za vsako celo delnico. Pri točki 4. odnosno 5. dnevnega reda so bili ponovno izvoljeni v ravnateljstvo zavoda gg.: Dr. Josip Antolkovič, Milivoj Crnadek, Vladimir pl. Halper-Sigelski, Milan grof Kulmer, Miroslav grof Kuliner. dr. Vladimir baron Nikolič, dr. ltobert Sie-bensehein, a kot novi člani gg.: dr. Melko Cingrija, dr. Oto Frangeš. Matija Freund, dr. Halidbeg Hras-nica, Mihovi! Nikolič, dr. Branko Pliverič, dr. Stje-pan Posilovič, ing. Josip Šilovič ter v nadzoKtvem odbor ]>onovno gg.: Ljudevil Geresdorfer, Svetozar Milinov, Milan Prpič, Vladimir Treščec-Brainski. Dragutin Vasic, dočim so kot novi člani v nadzorstveni odbor izbrani gg.: Prof. Milan Calogovič m dr. Filip Jurčič. Moderno kriOe streh Moderna gradbena tehnika se jc dolgo bavila z načrtom ustvariti streho, ki bi odgovarjala vsem potrebam. Nekateri so bili za »ravno streho« in drugi posebno oni v krajih z agrarnim prebivalstvom pa za podstrešje, ker se isto uporablja za shrambo poljskih pridelkov. Prvotno so se v takih krajih uporabljale za kritje streh lesene deščice in slama. Kasneje je na njih mesto stopila strešna opeka, ter katranisan materijah To pa je v sedanjem času praktičnosti in štedljivosti izgubilo na veljavi vsled vednih popravil in nevarnosti požara. V zadnjih desetletjih so se jsojavile cementne plošče, ki so vsled svoje trpežnosti in cenejše izdelave izpodrinile ves ostali strešni materijah Iste so so se izboljšale z dodatkom azbesta, ter so prihajale na trg kot cementno-azbestni škrilj. Ta izum avstrijskega izvora, se danes uporablja po vseh kontinentih, posebno od tedaj, ko je potekla doba patentno zaščitene metode Hatschek. — Cementno-azbestni škrilj se sestoji deloma iz čistega ruskega ali afriškega azbesta in deloma iz cementa. Cemenl-uo-azbestni škrilj je nezgorljiv, nepremočljiv, ognja varen in kljubuje vsem vremenskim izpremembam. Ravno radi izrednih svojstev je omogočeno cement-no-azDestni škrilj izdelovati v jako mali debelini 0.4 cm. Iz te male debeline izhaja velika lahkost cememno-azbestne strehe. S tein se tudi prihrani do 25 odstotkov na lesu pri strešni konštrukciji. — V kraiih, izpostavljenim burji, oblaga;o tudi stene stanovanjskih hiš. V poštev pride tudi za izolacijo ioka, ter jc ista tako popolna, da velike nemške tovarne električnih potrebščin porabijo letno ogromne množine cementno-azbestnih plošč za izdelavo kontrolnih in vključnih plošč ter tabel za števce. Vsled vseh teh svojstev so se pričele v zadniem času izdelovati tudi cemeiitno-azbeslne cevi za kanalizacije, ventilacije, vodovode, ter ludi žlebove. Iz tega ]e razvidno, da bo zmes cementa in azbesta polagoma izpodrinila vse snovi, ki se sedaj urorabbaio v moderni tclviki. a niso tako odporne nroti vremenskim neprilikam 1er Ireba njih izdelke vedno ob- X dkažba kož «flvia^l 25. marca 1980 nn Ljubljanskem velesejmu! Kože sprejema do dne 23. marca Divja koža«, Ljubljana. Vclesejem. Lovci, izkoristite to ugodno priložnost za dobro vaovčenje Vašega blaga, ki se Vam zadnjikrat v tem letu nudil navijati. Velika industrijska podjetja dajejo prednost ccmentno-azbestnim valovitim ploščam vsled uporabnosti za kritje streh z tnalim naklonom. Vsled : velikih dimenzij je pokrivanje s cemeutno-azbest-nimi valovitimi ploščami lažje in enostavnejše nego z škriljem. Gostilničarski terai v Kamniku V ponedeljek dne 17. se otvori celotedenski j tečaj za gostilničarstvo. Gostilničarska zadruga v Kamniku se je že dlje časa bavila s prireditvijo tega tečaja. Ideja je končno dozorela. Marljivi načelnik zadruge g. A. Cerar je s svojo vztrajnostjo izvršil vse prve predpriprave ter stopil v stik s strokovnjaki, ki naj bi prevzeli razna strokovna predavanja. V začetku meseca marca se je začelo kar najiiitcnziVnejše delo. Vodstvo tega tečaja se jo poverilo ravnatelju gostilničnrske šole v Ljubljani. ki je že pred vojno intenzivno deloval nn tem polju. Vsak večer bodo ob 7 predavanja za širše občinstvo, dočim so dnevna predavanja namenjena izključno pravim udeležencem tečaja. V gostilničar-skih krogih v Kamniku in njega okolici vlada tako veliko zanimanje za ta prepotrebni tečaj, da se je priglasilo toliko udeležencev, da se bo moral vršiti pouk v serviranju v dveh oddelkih, dasiravno se je moralo mnogim priglašencein odkloniti sprejem. Upamo, da bo ta tečaj pričetek intenzivnega dela, ki naj nekdaj slovito zdravilišče zopel dvigne na ono visoko stopnjo, kakor ga je zavzemalo pred nekaj desetletji. * Indeks cen Narodne banke. V februarju je bil indeks veletrgovinskih ccn. kakor ga sestavlja odsek za gospodarske študije Narodne banke, sledeč: vojna škoda se jc v prvi polovici tedna učvrstila v Zagrebu od 409-409.50 nn 41«—417, toda v četrtek je nastopila besa in je tečaj nazadoval pod 411, že v petek pa se je tečaj ponovno učvrstil. — Bančni papirji so ostali v splošnem čvrsti, saj smo neposredno pred izplačilom kuponov. V industrijskih jHipirjih pa ni beležiti znatnih izpremomb,- le med iesno-industrijskimi papirji je bil tn teden zaključen Nihag po izredno nizkem tečaju 1.50, nadalje je oslabel v teku tedna tudi Slnveks, ki je bil v ponedeljek po 83, v petek pa le še po 70—78. Tudi Isis je oslabela od 25 na 23. Med našimi papirji je nadalje čvrsta Kranjska industrijska družba, ki se je v teku tedna učvrstila na Dunaju od 34 na 37.10, v Ljubljani pa jo bila v četrtek zaključena |X> 280. Poleg Kranj, ind je na ljubljanski borzi prišlo ta teden tudi še do zaključka v 7% Blero-vein posojilu po 84. DENAR Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.25, Atene 6.70. Berlin 123 23, Bruselj 72.025, Budimpešta 90.34, Bukarešt 3.07. Carigrad 2.225, Dunaj 72.775. London 25.12, Madrid 64.10. Newyork 516.65 Pariz 20.215, Praga 15.31. Sofija 3.745. Trst 27.0625. Varšava 58.075, Kopenhagen 138.30. Stockholm 138.70. Oslo 138 25, Ilelsingfors 13. Dinar notira: na Dunaju (devizn) 12.5375, (valuta) 12.-13. VREDNOSTNI PAPIR|I Dunaj Podon -savska-jarlran. 88.25. Wiener Bankverein 20.90. Creditanstalt 51. Escomplegesel. 190.80, Union 80.50, (hillniann 25. Shivex 9.60. Mun-dus 169.50, Alpine 33.20. Trboveljska 57.?.". Ley-kam 5.40. Kima Muranv 101.40. Žito . Problem žitne cene je postal danes poglavitni problem svela. Ker je produkcija žita nepreračun-Ijiva, ker vpliva na žetev vreme in je število pro- ' Krasne tlakove mozaične plorčc za veže, cerkve izdeluje in poklada Cementarn > Gostintar PEŠATA. DOL PRI LJUBLJANI ducentov ogromno, je kak prostovoljen mednaroden sporazum v tem vprašanju nemogoč. Kakor jo položaj sedaj, poskuša rešili vsaka dežela problem žita sama zase. Nastnl jo boj za ceno žita. lina dežela se čuti po ukrepih druge zapostavljeno. Padec žitnih cen je imel skrajno neugodne posledice za svetovno konjunkturo. Vkljub industrializaciji mnogih držav tvori kmetijstvo razen v Angliji še vedno temelj vsega narodnega gospodarstvu. Celo Anglije tu ni moči brezpogojno izvzeti. Oslabitev nakupne moči Avstralije, Kanade in Argentmije radi slabih žitnih cen pomeni veliko zmanjšanje naročb industrijskega značaja — to tudi za Anglijo. Trenotno je položaj na svetovnem žitnem trgu dokaj nejasen Dvig teč.ija za pšenico na budimpe-štanski borzi včeraj in današnji ugodnejši potek izvenborznega prometa slu vplivala tudi na našo domače žitno tržišče, tako da so se cene nekoliko popravile. Gornjebačka pšenica 11. pr. v Srbobranu, veljn 205—210, Novi Vrbas ali Crnobrdo-Sekič 200 Din. Koruza na bačkih nakladalnih postajah velja 85—90. Promet se je znatno povečal, ker je mnogo povpraševanja po blagu. Vsi ostali predmeti so malenkostno nazadovali, le nšenična moka ničla je ohranila svojo ceno. Mnenja o nadaljnjem razvoju položaja so jako različna — vsekakor pa je najprej odvisno od lega, koliko imamo mi še faktično pšenice doma. in sicer boljšega blaga, da se na podlagi tega napravi cena. (iotovo pn je, da bodo krmila sin bo plačana, ker je koruze zelo veliko in jo tn nizka v ceni. Proizvodi 1930 jan. febr. Kmetijski 104.5 J00 7 živalski 98.2 97.1 mineralni 88.2 88.3 industrijski 86.6 85.9 skupni indeks 93.6 92.1 Indeks cen za vse proizvode še nadalje pada, zlasti je bil znaten ta mesec padec cen agrarnih proizvodov, dočim se cene industrijskih in mineralnih proizvodov drže. Knnkurz je razglašen o imovini zapuščine Petra Pirca, trgovca v Dol Logatcu; prvi zbor it/mikov 18. marca, oglasiti se je do 15. aprila, ugotov. ! narok je 3. maja. Izpremeinbc » trgovinskem registru. Vpisi: J. Meden & Co., izdelovanje metel, Ljubljana (Meden Janko, šircelj Ivan); Splošna maloželezniška družba, d. d. Ljubljana: Splošno stavbno |K>djetje Pust in sinova, d. z o. z. v Ljubljani (50.000 Din, Pust Janez, Srečko in Bogomir); Singer šivalni stroji, d. d. Zagreb, podružnica Mur. Sobota; Progrès, zavod za pospeš. inedn. trg. zvez v Novem mestu (Mahorčič K.); Ernuni & Arhar, mizarstvo, Št. Vid; Jože Grom & Co., trg. z meš. blagom (Grom Jože. Šinkovec, Viktor). Izbrisi: Tovarna za baker in žolto med Bratje Sternberger nn G.' Bistrici v likv. (končana likvidacija). Izpremembe v zadružnem registru. Vpis: Kmetijska strojna zadruga »Kmetski dom : v Zgor. ( Otavah, r. z. z o. z.; izbris: Proizvod, zadr. za • nakup proizv. in prod. oblačil, r. z. z o. z.. Ljubljana (sploh ni začela poslovati). Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani ima občni zbor 24. marca ob pol 11 v dvorani Delavske zbornice. Znižanje diskonta v Uniji. Federalna rezerv, banka v Newvorku je znižala diskont od 4 11a 3K- %. Tečaj za vodstvo živinorejskih zadrug. Banska uprava je priredila 11a pobudo Zadružnih zvez dvodnevni tečaj za vodstvo živinorejskih zadrug, ki se je vršil dne 12. in 13. marca v Ribnici. Povabljene so bile vse zadruge iz kočevskega, novomeškega in krškega okraja. Takoj prvi dan sc je tečaja udeležilo 78 zastopnikov-odbomikov iz omenjenih okrajev, katerim se je pridružila tudi zadruga iz Št. Jurija pri Grosupljem. Celo iz oddaljenega Leskovca pri Krškem se je tečaja udeležilo pet mož. Predaval je dr. Milnvec o pomenu živinorejskih zadrug, inž. Hladnik pa b odberi in vzreji teiet, pomenu rodovnika, o sprejemu v rodovnik o rodovni komisiji, vodstvu h'evske knjige in knjige o kontrolni molži. Vs°kemu predavanju je sledil prost razgovor o tvarini. Oba dneva so udeleženci sledili velezanimivim oredavamem z največio pazljivostjo. Posebno so jih zanimale praktične demonstracije v posameznih hlevih. Gospodje predavatelji in poslušalci so brez dvoma zasejali novo zanimanje in navdušenje za živinorejo na Dolenjskem. Želeti je še več takih tečnjev, tudi za širši krog živinorejcev. Oddaja zakupa hultcta lin postaji Drnvograd-Možn se bo vršila potoni ofertalne licitacijo dne 4. t. 111. pri ljublj. žel. ravn. Oddaja zgradbe zidane ograjo na Sušakii se Hu vršila potom oferMne licitacije dne 2. aprila pri inžonjerskem oddelku savske d Iv. obl. v Zagrebu. Borza Dne 15. marca 1930. Tudi la teden je bil devizni promet znaten: znašal jc 20.79 milj Din, dočim je znašal v prejšnjih tednih 22.88, 15.64, 21 57 in 15.39 milj. Din. Največ prometa so ta teden beležile devize London, Praga, Curih in Newyork. Prnv posebno znaten je bil promet v torek, ko je znašal skoro 7 miljonov Din. Kakor običajno je v večini deviz intervenirala Narodna banka, saj je bilo privatno blngo zaključe-vano že v devizi Trst. Tečaji so v teku te lna stalno nazadovali, le v četrtek so se razen Curiha, ki je ostnl neizpremenjen. učvrstili, že v petek po so ponovno popustili razen Prage, ki se je nadalje učvr-stiln. Efektno tržišče je bilo dokaj živahno. Državni papirji so sc trgovali po različnih tečajih. Tečaji za '% investicijsko posojilo so bili v gbtvnem čvrsti, Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer Ponedeljek, 17. marca: Zaprto. Torek, 1.8. marca: GLAVNI DOBITEK. Red E. Sreda. 19. muren: ZA LJUBEZEN SO ZDRAVILA. Ljudska predstnva pri znižanih cenah. Izven. Opera ; Začetek ob pol 20 zvečer Nedelja, 16. marca ob 15: GROFICA MARICA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: TOSCA. Gostovanje tenorista Hiib-lierjn 1/, Bratislave. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 17. marca: Zaprto Torek, 18. marca: GLUMAcI. Gianni Schicchi. Gostovanje tenorista Hflbnerja iz Bratislave. Red B. Sreda. 19. marca ob 15: NETOPIR. Na korist Udru-ženjn gledaliških igralcev Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20: HASANAGINICA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Mariborsko dledališče Nedelja, 10 marca ob 15: TAKRAT V STARIH č'ASlll. Znižane eem- Kuponi — Ob 20: NAŠ GQ^POD ŽUPNIK Kuponi. Pontdeljek, 1f. marca: Znprto. Torek, 18 marca ob 20: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK nb. A. Kuponi. S red 11. 19. marca ob 15: RADIKALNA KURA. Kmečka predstava. — Ob 20: NETOPIR. Gostovanje gospe Matilde Kraljeve. Kuponi. LJUDSKI ODER. Marija vuehovzeta. Ljudski oder v Ljubljani pripravlja z veliko vnemo in obsežnimi pripravami za predvelikonočni čas misterij »Marija vne-bovzeta. V tem misteriju se mešajo realni in mistični elementi s prepričevalno naivnostjo pobožnega človeka. Tekst sicer podaja v srednjeveški zgodovinsko nekritični maniri dogodke lik pred smrtjo in ob smrti Matere Božje. Misterij je jio ss-oji zasnovi izraz verne duše, ki ji gre za izraz njenih pobožnih čuvstev. Prva uprizoritev lega misterija se vrši 30 marca, 11a kar cenjeno občinstvo že sedaj opozarjamo. Cerkveni vestnih Tridnevnica v čast sv. Jožefu v cerkvi sv. Jožefa. V nedeljo, ponedeljek iu torek, 16. do 19. t. tn. je v cerkvi sv. Jožefa vsak večer ob 6 kratek govor in blagoslov v pripravo na praznik. Na praznik sam bo ob 6 skupno sv. obhajilo, ob 8 slovesna sv. maša. Zvečer bo od 5—6 izpostavljeno Najsvetejše, nato govor, pete litanije in darovanje. Izvencerkveni sestanek križanske moške kon-gregacije radi praznika sv. Jožefa odpade. Prihodnji cerkveni shod na praznik Marijinega Oznane-nja dne 25. marca. Frančiškanska cerkev. Danes popoldne ob pol 5 je tretjeredni shod ljubljanske skupščine, na kar se opozarjajo člani in prijatelji. Meščanska Marijina koncregacija pri sv. Jožefu ima danes ob 11 uri svoj redni shod Naše diiaštvo J.'k. a. d. -Danica« bo imela v ponedeljek 17. marca ob 8 zvečer svoj 72. redni občni zbor v društvenem lokalu Akademski dom. Miklošičeva cesta 5. K obilni udeležbi vabi odbor. Iz društvenega zivlienia Šoštanj. 15. redni občni zbor šaleške podružnice SPD se vrši dne 22. marca ob pol 20 zvečer v restavraciji Mravljak. Stožice. Tukajšnje gasilno društvo si je naročilo motorno biizjjaluo pri znani tvrdki Rosen-bauer v Lincu. Brizgalna bo v začetku maja preizkušena in blagoslovljena Prvo nedeljo v juniju se pa vrši v svrho kritja stroškov velika vrtna veselica na vrtu g. I. Smerke, nakar že sedaj opozarjamo. Francoski institut v Ljubljani opozarja na današnji dijaški sestanek ob 5 popoldne v društvenih prostorih v Narodnem domu. Pridite polno-številno. Občni zbor družbe sv. Elizabete. Družba liv. Elizabete bo imela svoj redni občni zbor — kakor doslej — na praznik sv. Jožefa (19. marca) ob 4 popoldne v Marijanišču s sledečim sporedom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnic«. 3. Poročilo blagajničarke 4. Slučajnosti. Pred občnim zborom bodo ob pol 4 v kapelici litanije z blagoslovom. Družba s tem ne vabi samo članic, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže, ampak pričakuje tudi, da jo počaste številni prijatelji, prijateljice in dobrotniki in dobrotnice družbe. Zato prosi in vabi vse najprisrčneje! šiška. V nedeljo 16. marca točno ob pol 8 predavanje v šiški v samostanski dvorani. Predava ga. Skušek o japonski obleki. Vljudno vabljeni. Kamnik. Obrtno društvo za politični okraj v Kamniku ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 23. marca ob pol 9 dopoldne v gostilni Cerar v Kamniku z običajnim dnevnim redom iu volitvami novega odbora K obilni udeležbi vabi odbor. Brez posebnih obvestil. Črnuče. Prosvetno društvo vprizori danes ob 3 pojxildne dramo »Stilmondski župan«. Vabimo. II. intimni glasbeni večer. V ponedeljek, dne 17. marca se vrši v dvorani »Sloge«, palača železniške direkcije, Pražakova ulica, drugi intimni glasbeni večer. Vijolinistka ga. Vida Jeraj-Hribarjeva se je ljubeznivo odzvala vabilu društva, da priredi vijolinski večer. Zanimiv spored obsega poleg v Ljubljani še ne izvajane Slavenskega sonate in Ooldmarkove suite, tudi skladbo domače vijolinisi* ke Vide Jeraj-IIribarjeve in Blochova Tri občutja. Uvodno predavanje bo govoril g. prof. dr. Hribar Mirko. Da se omogoči užitek plemenite glasbene umetnosti vsakomur, so cene sledeče: Člani društva sedež 4 Din, stojišče 3 Din; nečlani sedež 6 Din, stojišče 4 Din. Št. Pavel pri Preboldu. Na žel jo mnogih, katerim ni bilo mogoče dne 2. marca posetiti predstave Jakob šoicerjcvc operete »Spominske plošče« ponovijo Šentpnvclski pevci imenovano opereto dne 16 marca ob 5 popoldne v Društvenem domu v št. Pavlu. Domačini in sosedje na veselo svidenicl Pogrebna bratovščina sv. Jožefa ima svoj redni letni občni zbor dne 19. marca t. 1. ob 17. uri ponoldnc v hiši na Kongresnem trgu št. 2. pritličje desno. Odbor. Organizacija absolventov Gradbene rokodelske šole v Ljubljani poziva vse absolvente, da se udeleže njenega II. rednega občnega zbora, kateri se bo vršil dne 19 marca 1. I. ob 9 v prostoru Tehnične srednje šole v Ljubljani. — Člani naj prinesejo seboj fotografije za legitimacije, da se jim zamorejo iste izstaviti. — Odbor. Središče ob Dravi. Higijenski zavod kraljevine Jugoslavije v Ljubljani priredi v času od 23. do 30. marca v Središču ob Dravi (Društveni dom) higijensko razstavo združeno z zdravstvenimi predavanji. Otvoritev je v nedeljo 23. marca ob 15. Hko imam raznoksrne roke tedal irber in to, kalmi niijbol.to de Ivmed 7 вр,-et ln li vrst ivneritv h Eisa mil zdra I» ln lepote (intlo Iz lilijitipgn mle'-n, li ijine reine, iz rumen 'nkn, cl ce r-novo, boru4sovo. katranovo, l-riv koV Čistoče teh mM in nj hnvo zdraviln" sesa vinc FO ro ton naj holJSoitn (le'ovatiln. Л xrh" Iorii še ti krasil vonli. Zn ne-n obra?n n proli «olfnlm popram »po-rabi j a m KLSA CIIEME POMAD.I. Delalte tudi V- tako - pomagalo bode tudi Vam ! 5 komadov Klen mila nn IzHro stane 52 Pln frankn če R,- deniir vpo-lj.- naprej; T<0 povzetju 02 l)in. 2 lon<-n E sa Cren c-pomnde 40 in friu kn čo sodonnrv oŠ Je n» prej ; p, povzetju Minin. Poblva so p .vsodl Kjer 1-e. izvo ite naroČil i naruvno-t pr> : EUGEN V. FELLER, lekarnar. Stubica -onla tlsatrg št. 134. Vabilo no redni občni zbor Osrednje vinarske zadruge za Jugoslavijo v Ljubljani, r. z. z o. z., ki se bo vrSil v sredo 26. marca 1930 ob 18. uri т poslovodstvu, Ljubljana, Kongresni trg St. 2. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Branje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1929, 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure kasneje občni zbor ob vsaki udeležbi. Načelstvo. ZA STAVBE vsakovrsten suh, tesan in žagan les. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa. Dostava tudi na Stavbo. Fran šuštar, i lesna industrija in trgovina, parna žaga, Ljubljana, Dolenjska cesta 12. Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 150Din.NajmaniSi znesek 5 Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslica2Din.Na jmanjsi zneseklODirr. Pristojbina ca iilro2Din Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Na_ pismena vprašanja odgovarjamo le.te je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 3^9. Telefon štev.232S. С1ДУОВ04 Vsi, ki vas muči živčni glavobol, migrena, nahod, bripa itd, in se zato čutite oslabele ter za viako delo nesposobne, kupite si takoj prašek za nosianje Čudili se boste uspehu I NOSAL prežene bolečine razbistri in osveži glavo tako, da se kmalu povrne zopet ugodje in veselje, VPflifP* NOSAL ne Škoduje že-UCWIIC» lodcu, ne srcu ne obi- У1Ч BAIJOVEÇ stirn itd., ker se ne uživa temveč noslja (šnofa). Zahtevajte v lekarnah izrecno л a originalni NOSAL-BAHOVEC ^.IIIWIL z napisom proizvajalca Lekarna M. BAHOVEC Ljubljana Službe iicejo Trgovskega vajenca sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga, -Ponudbe na naslov: Fran Kramžar, trgovec, Šmartno pri Slovenjgradcu. Blagajničarka išče mesta v trgovini, restavraciji ali kavarni. ЈГ- ; . . Gre tudi na deželo kot Posredoval. Plahuta prodajalka. Ponudbe na Ljubljana, Mestni trg 25, upravo »Slovenca« pod: rabi za Ljubljano in leto- »Zadovoljna«. višče kuharice, sobarice, natakarice in služkinje. Mlada zakonca poštena, iščeta mesto Stavbeni polir hišnika v Ljubljani. Na- spreten, zanesljiv in sa- slov v upravi pod 2884. mostojen, sc sprejme za „ . . ; Maribor. — Ponudbe Kontonstinjo I zahtevki na upravo »Slo- samostojno, z znanjem venca« pod -Zanesljiv« knjigovodstva, korespon- štev. 3052. dence in nemščine, sprej- ~~ ; ; ~ mem. Ponudbe z navedbo ' 2 mizar, pomočnika dosedanj. službovanj, pla- sprejmem takoj. - Jakob čilnih zahtevkov na upra- Skrbinc, stroj, mizarstvo, vo lista pod »Trgovina v gt. Vid n. Lj., Vižmarje mestu na deželi« št. 3005. , Izurjeni pletilji Sluga i dam stroj gt 8,60 in delo išče službe; sprejme tudi na dom. Naslov v upravi kako drugo primerno de- pod št. 3111. lo. - Naslov v upravi--- »Slovcnca« pod št. 3067. ycč dobrih mizarjev sprejme A. Amann, to-1 varna pohištva, Tržič. Vrtnar Kuharica dobro izvežbana v gospodinjstvu, živinoreji in poljedelstvu želi službe v župnišču, kot ie že prej samostojen, zmozen vse bila zaposlena več let. - t* vrtnarstva in sadjar- Naslov se izve v upravi stva, dobi stalno službo »Slovenca« pod št. 3082. s Pestim stanovanjem; . --eventualno se mu da vrt Organist ! v najem. — Ponudbe na , , ., ... , upravo »Slovenca« pod m cerkovnik išče službo. >>Vrtnarija na Gorenj- Nastop tako. Naslov pr. skem upravi st. 3115. Čevljarskega vajenca j Pekovskega vajenca sprejmem takoj. Kukman Franc, Gajeva ulica št. 2, Ljubljana. Učenec s primerno srednješolsko izobrazbo se takoj sprejme za trgovino meš. blaga, galanterije in želez-nine. Biti mora zdrav in poštenih staršev. Hrana in stanovanje v hiši. — Ponudbe je poslati na: Leopold Zore, trgovec v Kranjski gori. z vso oskrbo v hiši sprejme Pretnar Alojzij, pekarija, Zg. Šiška 137. Pomočnika in učenca za pečarsko obrt sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - Franc Šuštar, Šmartno pod Šmarno goro - Št. Vid n. Lj. Učenke se takoj sprejmejo v salonu Mimi Sark, palača Kreditne banke. Dva mizar, vajenca z oskrbo v hiši sprejme Fr. Zavodnik, mizarstvo, Šent Vid nad Ljubljano. Krojaški pomočnik se takoj sprejme za konfekcijsko delo. Hrana in stanovanje v hiši. Rešek Franc, Kamna gorica, p. Št. Vid nad Ljubljano. Medičarski in slaščičarski vajenec se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. — R. Kraupner, Celje. Službo inkasanta ali sluge iščem za takoj. Naslov se izve v upravi »c'.ovcnca« pod št. 3073. Čevljarskega vajenca poštenih staršev sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Prednost ima . , . . oni, ki se je že učil tcr spre,mem; prednost imaio poštenim potom izstopil. I s Premoženjem, kateri b — - - i pozneje lahko prevzel stvo, Lukovi«. berniUi 'sedlar, trgovina z usnjem in kožami — Prevalje. Pomočnika sedlarskega in tapetniškega, dobro izurjenega, Spretne vezilje dobijo delo na dom. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vezilje«. Zastopniki se sprejmejo — Slavko Markovič, Maribor p. 65. Šoferska šola I. oblast konc.. Ćamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). - Tel. 2236 Pouk in praktične vožnje Klavirski poduk vesten in temeljit, na leden 2 lekciji, honorar mesečno 50 Din. Naslov v upravi pod štev. 3109. Šoferska šola oblastveno koncesijonira-na, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova cesta št 52. Novost krojačem in šiviljam! Da mi bo mogoče še pred pomladno sezono nuditi učencem novosti za 1930, sem posetil dunajski ve- P0MIADNE NOVOSTI ZA OBLEKE - PLAŠČE POVRŠNIKE - ITD. ITD. PRI NOVAK-n LI I) BLJANA KONGRESNI TRG ŠTEV. 15 Soba Gostilno Trgovsko učenko j [esejem. Ogledal šem vse meblovana, z balkonom oddam takoj v podnaicm modele svetovnoznanih i" posebnim vhodom, se na prometnem kraju s ce-tvrdk, ki jih bom v no- odda takoj na Kodelje- Jim inventarjem in veli-vem tečaju poučeval. Pri- . vem, Ob Mladinskem do- kimi prostori. Potreben r - - - i «. -, kapital 25.000 Din. Na- slov v upravi »Slovenca« pod št. 3143. četek 28. marca. Da bodo |_mu št- 3-_ udeleženci tečaj čimprej , "Z 7. T izvršili - bo isti trajal j Opremljeno sobo celodnevno 14 dni. Uč- : veliko, lepo, z dvema po- Mlin pridno, pošteno sprejme n;na znižana na polovico. ' steljama, takoj oddam. Pekarski vajenec i trgovina z mešanim bla- _ Krojno učilišče, Ljub- Elektrika, parket, soupo- v bližini žel. postaje, kjer 16 let star, zdrav, pošten v Ljubljani. Nastop ]jana, stari trg 19. Izda- raba kopalnice, poseben bi lahko mlel barve - • ■ takoi. Ponudbe na očlas- ja moSlovenca(< m Г' 86 !i P°d »Poštenost« št. 2989. sprejme. Naslov v upravi i ' _____ 305)- I Dekle 14—15 letno, se sprejme za prodajo kruha. Znati • j «_ t. mora računati in biti Stanovanje dveh sob snažna. Vsa oskrba v hi- in kuhinje išče mirna samostojnega dela — se . ji. Začetna plača 100 Din stranka 3 oseb v bližini sprejme. Ponudbe z za- , mesečno ali obleka. Po- Sv. Petra. Ponudbe z na- htevo plačila in prepisi | nudbe po možnosti s sli- vedbo cene na upravo spričeval sc naprošajo ko na naslov: Vodopivec | lista pod »1. Maj«. Franc, parna pekarna v - Kržkem- Oddam stanovanje št. 3119. na Ivan Legat, mehanik za pisarniške stroje v Mariboru, Vetrinjska ul. št. 30. tel. interur. 2434. Strojnik Vajenca ■ takoj: 2 sobi, shramba, klet, drvarnica in nekaj Posestva Pisarniški lokal v I. nadstr. na Dunajski cesti se odda takoj. — Vprašati pri Gospodarski zvezi, Ljubljana, Dunajska cesta. Gostilna na prometnem kraju, pri Proda se travnik v Mestnem logu. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 3039. Stavbišča za vile pod Rožnikom prodaja Pokojninski zavod, Gledališka ulica 8/1 V. t , P vrta. Voda in elektrika v ' glavni cesti, se da takoj I Vi hočete zidati? mem; hrana in stanova- „ .. r . $ najem Kuhinja prosta, I VI nočete pivo in likerji, na račun N*irti, proračuni in na hiši. Več se izve v Lescah pri Bledu 67. V Kamniku se odda mirni stranki le- ?,t, "ovo urc1cno zago „jc v hiši. — Petschnig (WoIf-oya lokomobila), s Rajko, Sv. Petra cesta 59 potrebnim znanjem v-- ključavničarski in kova- кгој, р(Ш1о"шке ski stroki, ter vešč oskr- , , . , —----—..... .........., - bovanja žage, se išče. dobre' sprejmem takoi v po> na novo urejeno sta- , vo »Slovenca? pod 2807. Ponudbe naj' se pošiljajo |tall}° službo. - Alojzij „ovanje, pritličje, 2 sobi, pod šifro »Drava 1339« j amrke, krojnMvo, ?.užem- 2 kabineta, kopalnica berk, Dolenjsko. elektrika, vrt ob vodi. krasen razgled. Inlormu- je vino in žganje. Pred- sve,11 naiceneie Ponudbe nost krojači in šivilje, Pod »Inžemer arhitekt amski. Ponudbe na upra- žtev 1118 upravi »Slov.« št. 3097. Poslovodja konsumnih zadrug išče službo za takoj Naslov pri upravi št, 3116. Mladenič išče mesto učenca za v trgovino. Naslov v upravi pod št, 3076. Sprejme se mladenič (sluga). »Tribuna« F. B. L., Ljubliana, Karlovška c. 4 Izurjen Žagar išče službo na žagi vene-cijanki, najraje na Štajerskem. Nastop po dogovoru. Naslov v upravi lista pod št. 3075. Vrtnar ožeoien, želi mesto kot hišnik ali namešč. vrtnar. Gradbeni tehnik mlajša moč, s prakso v gradbenih poslih, izvrsten risar, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, se išče. Oferte z dokazili na: Friedriger & Czeikc, Maribor, Ko-roščeva ulica št. 37. št. 2548 na upravo »Slovenca« z navedbo zahtevkov glede plače in drugih pogojev, Cerkvenik se sprejme v službo. Lastna mež.narija, nekaj Krcjašk, pomočnika cijc pri dr. Benkoviču v iščem v takojšnje delo. Ljubljani, Aleksandrova Plača po dogovoru. Brcc 2> ali Janko Štele v Kam- Anton, krojaški mojster, 1__niku. _ Kamna gorica št. 68. Mirna stranka zemljišča in gozda ter Krojaškega vajenca brez otrok išče sobo in bira. . Obrniti se je na z vso 0 s [ç r b o soreime k"*1'"'0 za L mai evcnt. župni urad na Prežga- Jožef Smolnikar, Zgornje Pozneje. V poštev pridejo m o m r\ I 11 ii o . •"» i luni etn nnvatiia v r» r o H _ Trgovski lokal na prometni cesti oddam. Vprašati v Sv. Florijana ulici 28, trgovina Golob. Stavbne parcele od 450 do 550 m- velike, na periferiji mesta, se poceni prodajo. Vodovod in elektrika na razpolago. - Pojasnila: Ljubljana, Zaloška cesta 21. Manjša hiša z lokalom v Ljubljani, se proda zaradi preselitve po zelo nizki ceni, in nova vila z vrlom in stanovanjem na lepi legi. — Pojasnila daje MARIJA JANČAR, Sv. Petra cesta 27, Ljubljana. Dva trgovska lokala na prometnem kraju od- j Stavbeno parcelo dam v Kamniku. Naslov ob Dunajski ccslj 600 v upravi Slov, st. 2968. prodam. Naslov v upravi Kleparskega vajenca in enega pomočnika sprejme takoj v stalno službo Ferdo Kmet, Trebnje. njem, p Litija. Učenko s primerno srednješolsko izobrazbo se takoi sprejme za trgovino meš. blaga. Biti mora zdrava, Jarše, p. Mengeš, ludi stanovanja v predmestju. - Naslov se izve v upravi »Slov.« št. 3084. Solnčno sobo Gostilna v Rudniku z osebno pravico se odda v najem. Informacije pri: Jože Zupančiču, Galje-vica št. 5. Učenka _ „ .za strojno pletenje se ta- Ponudbe na upravo pod . koj jme. Hrana ;„ >t :>Vrtnar« st. 3077. novanjc y Naslov .. Samostoj. gospodinja srednjih let, vešča kuhanja, šivanja, likanja, vseh hišnih del, išče službo; gre na šolske zavode, orožniške postaje ali privatno. Ponudbe na upravo lista pod »Hermina« št. 40. Šofer Zanesljiv, prvovrst n vozač, samostojen v manjših popravilih, trezen in vesten ter lepega nastopa, želi nameščenja. Ponudbe na upravo pod' »Zanesljiv« št, 2988. Službodobe Čevljarskega vajenca sprejme Novak Ivan, Tacen 4, p. Št. Vid n. Ljublj. Vajenca za kleparsko obrt sprejme takoj Josip Karifiel, Kolodvorska ul. 18, I.i. upravi »Slovenca« št. 3142. pod Trgovskega vajenca ki ima res veselje do trgovine, s primerno šolsko izobrazbo, pridnega in poštenega, sprejme Iv, Leskovec, trgovina z mešanim blagom, Šmartno pri Litiji. Hlapec oženjen, h konjem, ki se razume tudi na poljsko delo, se sprejme takoj. Stanovanje, drva, razsvetljava prosto. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelek pod »Oženjen hla-pec« št. 3130. Prodajalko starejšo (okrog 30 let), iz-vežbano moč, popolnoma samostojno v prodaji, išče za takoj za svojo manu-fakturno in drobninsko trgovino Ferdinand Sajo-vic v Kranju. Stanovanje in hrana v hiši. Prednost imajo Gorenjkç, Ključavnic, delavnico meblovano, z vporabo oddam lakoj y najem z sa. oui mora zarava, „ ..... kopalnice, blizu opere, inventariem in dva močna in poštena Po- P« VSeh krajih iščemo oddam. Naslov v upravi nudbe pod: Jos Rappl, moške in ženske, kjer _Pod st- 3079-_ ' trgovka, Sv. Križ p. Litiji, imajo svoi poklic in biva- . c» ------—- iišče Dnevni zaslužck Stanovanje rotograi, pomočnika 250 Din. _ Prijaviti se: se odda: 2 sobi, kuhinja, (pomočnico) _ sprejmem »Tehna«. Ljubljana. Meet- pralnica in druge prilik- 2a isarne se odđasta v m trg 25/1. Znamka za hne, stranki brez ojrok srecfini mesta^ Nas|ov y jemnina. Terezija Erjavc, Ig-Studenec 63 pri Ljublj. Dve lepi sobi Stavbišče 7500 m'-', ob gorenjski železnici, naspr. nove cerkve v Sp. Šiški, naprodaj. Pripravno za vsako večje podjetje ali stavbišča, proda se skupaj najmanj polovica. Poizve se: Gostilna Zajec, Zg. Šiška. Prodam posestvo zaradi starosti, obstoječe iz dveh hiš, gostilne, trgovine, gospod, poslopja, vinograda in gozda. Električna razsvetljava. 10 minut od postaje. Cena 400 tisoč Din. — Steblovnik Antonija, Rečica ob Paki. Hiša naprodaj 2 sobi, kuhinja, podstrešna soba, klet, gospodarsko poslopje, vrt. Maribor, Pobrežje, Gozdna ulica 28. Stanovanjsko hišo z vrtom, blizu kolodvora v Savinjski dolini, pripravno za rokodelca ali upokojenca, ceno proda Lovro Čremožnik, posredovalec, Celje. Stavbno parcelo v izmeri 4500 nr, v Rud-Trgovci, gostilničarji dniku, poleg glavne ceste, pod št. 3080. in obrtniki — pozor! Pritlična hiša na promet nem kraju, v sredini štirih glavnih cest, sc pro- prodam. Pojasnila: Štepa-nja vas št. 50. Posestvo z gostilno takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe poslati z navedbo plače na Jevšenak, Foto, Dravograd. samo dobro izvežbane, dobe delo na dom pri »PLETILSK1 ZADRUGI« na Breznici. odgovc Cena ali z odraslimi. --^----1200 Din. Poizve se v Nujno! Nujno! upravi »Slovenca«. Ogle- Novostl Milijonski šla- da se lahko v Ponedeljek ger! Odda se serioznim__od _ agentom (-injam) proti fiksu in proviziji. Gran-diozni predmet Soba narav- s posebnim vhodom, z 2 nost iz tovarne, zato ta- posteljama, se odda takoj. ko poceni. Naša delav- Podjunska ul. 23, Šiška. ^ ^ôdVtavkih, in med temi je star upravi »Slovenca« št. 3106. pod da z gospod, poslopjem. a,i trgovino kupim; pla-Zraven je skoraj oral £am takoj. — A. Kužnik, sadnega vrta. Hiša je kri- I Sv> Lovrenc, p. Velika ta z opeko in obstoji iz |_Loka._ štirih sob in kleti. Zra- 7"T T ! ...... ven se dajo po dogovoru ,Pj®.®rna 'VAN tudi njive. V hiši je že,DRAŽ1J" Liubljana, Fran-^ bila trgovina in gostilna. danska ulica 8, ' Cena ugodna. Poizve sc Proda: pri Franc Žnidar mesar, več hiš v predmeslju in Cerklje 31 pn Kranju. I okolici, posestva na dc-i želi in hiše v Mariboru. Kupi: Enonadstr. hišo nost neprekosna. Infor-macije in prospekte za- i Stanovanje stonj. Prva razpošiljalni- v bližini kolodvora Viž-ca »Oinnia« Miklošičeva marje oddam. Naslov v cesta 14. 1 upravi pod št. 3151. Dam v najem podstrešno stanovanje in eno celo stavbo, priprav- ' za kakega letovičarja ali no za vsako delavnico. 1 Amerikanca. Pri takojš-Prodam 6 okenski kozo- niem plačilu cena zelo lec s plaščem na kame- ' "Sodna. Naslov v upravi [rj »Slovenca« pod št. 3006, novo, v okolici Bleda, ' prodam. Zelo pripravna ,hiš' vil in parcel v ' ' .......Ljubljani, gostilniške in trgovske hiše. voze, zapravljivček. Vse še dobrem stanju. Štrukelj Tone, Trata, p. Št. Vid nad Ljubljano. STROJNE TOVARNE IN UVÂRL'E Î: LJUBLJANA - VRTNE KLOPI in MiZE na zele/.nih stojalih Prodam hišo s 3 sobami, kuhinjo, hlevom, z električno razsvetljavo, vrtom in veliko njivo, ob glavni cesti, 5 minut od kolodv. Cena 105.000 Din. - Pojasnila daje Franc Ogo-relc, gostilničar v Sv. j.e-nartu 47, pošta Brežice. Proda se hiša iz prosle roke v bližini Radovljice, z gospodar, poslopjem, lepim sadnim vrtom, 1 njiva in 2 trav- Za trgovino z mešanim blagom se sprejme trgovsko izvežbana poštena družabnica, ki vloži vsaj 100.000 Din, eventuclno se odda v najem, ako se vsa zaloga blaga odkupi. Ponudbe na: I. Kunovar, Bled. Posojilo! 30.000 Din posojila proti garanciji in visokim obre-stim iščem, drugo osebno. Ponudbe na upravo nika. Cena primerna. - tegn lisla Pod štev- ^5 Velike Vaše skrbi Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 2877. za brezobrestno posojilo, zidanje, družinske zadeve (zakon itd.), gospodar-sivo, pri nakupu, prodaji, Mlin naprti pri železniški postaji ob ^Ј^ I državni cesli m najbolj mogoče tudi odreši: »Mar- pronietncm kram za mlin stan«, Maribor lf«r0ik- — iiasiuve reiiektantov št. 10. Sprejema zas'top- sprejema uprava »Slo- stva, naročila. Priložite venca« pod št. 2367. | znamkel Kupim večio množino cepljenih trt, na Rip Portalis in Gothe 9. — Ponudbe na Ivan Kos, Slov. Bistrica. Peč iDauerbrandofen), malo rabljeno, kupim. Ponudbe s ceno na Slovenca« pod »Dauerbrandofen«. Kupi se voziček (ciza), na 2 kolesi, dobro ohranjen. Naslov v upravi pod št. 3144. 20 % kronske bone kupuje do 17. marca dopoldne A. Krische, Ljubljana, Ilirska ulica 21. Rabim večjo množino suhih, mehkih cepanic in okroglic Ponudbe z navedbo cene franko vagon naloženo, na poštni predal št. 14, Žalec. Pridem kmalu v Slovenijo ter obiščem skoro vse kraje, da kupim: antično pohištvo, spcc. pisarn, omare, tabernakelj-omarc steklene vitrine in omare, kredence, fotelje, kakor tudi kompl. salon, garniture, okrogle in ovalne mize, starinske čaše, porcelan, lesene lustre za sveče, bronaste ali steklene. Kupujem tudi vsakovrstni starin, nakit iz srebra, zlata, diamantov, bri-ljantov, stare preproge, stare cerkv. orr.ate, star pliš in brokat. Ceni. ponudbe prosim na: Izidor Steiner. ZsVreb, Zrinjevac št. 14. Vsakovrstno ! Za pomladno saditev nudi v poljubni množini pritlična drevesca: Jablane, hruške, cepljene, nizke vrtnice in špargljeve sadike v najboljših sortah Matko Maretič, fa Sever & Co., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5 in Langusova 21, Vrtnice nizke, najnovejše barve, nudi Ivan Jemec, vrtnarstvo, Maribor. Zahtevajte cenik! Pisalni stroj «Wellington», rabljen in šc dobro ohranjen, se proda po nizki ceni. Fr. Alatič, Maribor, Valva-zorjeva ulica 36. Puhasto perje kg po 38 dinarjev razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čirio belo Sosie kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din. — L. Brozovič, Zagreb, llica štev. 82. Kemička čistilnica perja. Motor na surovo olje, 10 KS, jako ugodno naprodaj. — Naslov se izve v upravi Slovenca« ood št. 3162. Kozolec (Doplar), dobro ohranjen, se proda za 7500 Din. Naslov v upravi .Slovenca.- pod št. 3037. Vinskega kisa dobrega, imam 10 h!. Na zahtevo pošljem vzorec in ceno. F. P., Bišče 20, p. Domžale. Stroj za pletenje (Strickmaschine) eden za volno, eden za pavolo, star, dobro ohranjen, se po nizki ceni proda. Več v inser. odd. »Slovenca« pod štev. 3059. JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D. BROWN BOVERI PODRUŽNICA LJUtfLJANA izvrSuje električne naprave ter vsa v to stroko spadajoča popravila Radič zeleni in druga domača zanesljiva semena prodaja Hledc. Spodnja Šiška, baraka VIII. Pisalni stroj malo rabljen, se proda pod zelo ugodnimi pogoji. . Naslov v upravi »Slovenca pod št. 2930. Kostanjev !es naprodaj! — V nedeljo, 16. marca 1930 ob 3 popoldne bo v Bizoviku pri Ljubljani pri cerkvi prodaja kostanjevega lesa iz cerkvenega gozda. Les je Irojevrsten: za stebre, za drotje, za ograjo ali drva ali za tanin. - Cerkveno predstojništvo podružnice sv. Nikolaja v Bizoviku. Elektropodjetje A. Arhar Ljubljana VIL, Celovška c 80. prevzema vsaka elektriška dela kot hišne instalacije, zvonce radiio, telefone, popravila vsakovrstnih stroiev itd Točna postrežba! Solidne cene! Vino zajamčeno pristno: Blati-na, Burgundec. Ružica Rizling in Muškat silva-nec se toči v gostilni T Mencinger. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 43. CEMENT Portland, Split — in APNO zagorsko, je zastopstvo in glavna zaloga pri V. BRATiNA, Križevci pri I Ljutomeru, ki zalaga tudi ' z deskami, latami, tesa-nim lesom in raznimi cementnimi izdelki. r. мшчде po najvišjih cenah ČERNE. iuvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. KUPUJEM brzojavne droge vseh vrst. — Ponudbe pod: 250« na podružnico »Slovenca« v Celju. Češki semenski oves francosko luccrno. Goliat peso, grahorico in vsa druga semena nudi nai-! ceneje v najboljši kvali-! teti Sever & K o m p., Ljubljana. Proda se postelja omara, omara s predali in miza iz trdega iesa. -Ogleda se od 11 do 12 na Poljanski cesti 11. Izebela trta sajenke — kdor ljubi j grozdie — naročite v tr- j govini Poljanska cesta št. 7. Radio-aparat štiricevni z zvočnikom, akumulatorjem ter pripravo za polnjenje istega, ugodno prodam. Naslov v upravi šl. 3119. Vrtnice kosmulje, lepotično grmovje, trajnice, različne cvetice, proda po nizki ceni vrtnarstvo F. Urbà-nelt, Maribor, Kralj Matjaža ulica. jelkov ali cvetlični zdra- j vilni proti prehladu ali j prsnim boleznim razpošiljam 5 kg za 105 Din franko. — Čebelarstvo Franc Markelj, Vrhnika. Stroj za rezanje salame predam za 800 Din. — Poljanska cesta 33. ■1000 k g repe proda po 12 par za kg Jožef Drešar, Savljc 69. Pave oddam. 2 para in 1 samca. D. Hribar, Zaloška cesta 14. Poltovorni auto znamke Daimler in ben-cin motor 4—5 HP, z vozom ali brez njega, pro-dam. Vse to po zelo niz- , ki ceni. Jurij Skrbinšek. žaga na Zg. Hajdinu pri Ptuju, Slovenija. Seme pravega kašeljskega zelja prodaja Ig. Mercina v Zg. Kašlju, p. D. M. v Polju. — 20 gr. za 8 Din. Nt)!CBiiE!Š! ИОИБ po 85 par kg le v mestni plinarni ljubljanski. Gramofon se zamenja za ntoško ali žensko kolo. - Naslov v upravi «Slov.« št. 3074. Upravo listov sprejme stalna pisarna za malenkostno odškodnino. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Uprava št. 3128. Ma obroke kupite lahko vsakovrstno blago s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev, Cigalelova ulica 1. Posreduje hitro in diskretno. Nikoprost Vas odvadi kajenja, čc le sami hočete. Steklenica stane 56 Din. Josip Lin- ' dič, Ljubljana, Komen skega 17. zmn ce modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomanc divar.e in druge tapetniške izdelke dobite naiceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma). Vino: Burgundec, Blatina, Rizling, Ružica, Muškat sil-vanec, Dolenjska črnina Viško Opolo priporoča gostilna T. Mencinger, I jubljana, Sv. Petra c. 43 Friedler jev patentiran GAMMA za rast las najpopolnejši sredstvo proti izpadanju las -tvorbi prhaja - lasnih bušk. GAMMA miKo za "ase najpopolnejše sredstvo stvo za izpiranje las Z Iravniško preizkušeno in priporočeno — Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah Zastonstvo NADA. drogerija — Subotica Talarje, birete iu šemisete za vlč. duhovščino izdeluje fino in po nizkih cenah Fr. Ilimmel-reich. kroj. mojster. Ljubljana, Pred Škofijo 9-11. Talarje za čč. duhovščino izdeluje po primernih cenah ter se vljudno priporoča Josip Toinažič, krof. mojster, Celje, Na okopih 5. Fvrdka A, VOLK Liubljana, Ren!jeva eestu 'Л, nudi najceneje vse vrste pšenično moko in druge mlevskc izdelke. Zahtevajte ceniki Krušno moko, krmilno in otrobe vam nudi v vsaki množini, po zmerni dnevni ceni F. Juvan, valjčni mlin, Srednje Gameljne pri Ljubljani. Ženinom in nevestam se priporoča fotograf Hu-gon H i b š e r, Liubljana. Sv. Petra cesta 25. Jnserati p-Slovencu» imajo največji uspeh.• varuje pred mrazom in se odlikuje po ne-nadkriljivi kakovosti in elegantni fasoni. Dobivajo se v vseh boljših trgovinah naše kraljevine Kupujte samo » TREI0RN « TRETORW galoše in čevlje za sneg ker ni boljših. Med cvctlični, 5 kg, po pošti Din 105 franko. Ajdovi med za potice, cene pismeno. A. Maček, čebelarstvo, Vrhnika. 21 hI belega vina prav dobrega, liter po 7 Din, ima naprodaj Karel Mulej, Slatina, p. Ponikva Kanarčke harcerje odlikovani, najfinejši pevci, in samice — ugodno prodam. - Opeka, Bohoričeva ulica 33. Poceni se proda: »Ingelen« 3 cevni radioaparat z zvočnikom, 25 navadnih stolov, lambu-raški bas (berda) in 2 bugariji, vse v najboljšem stanju. Kerzin, Ižanska cesta 21. Hrastove stopnice z ograjo steklena stena r vrati — in močna vhodna vrata t. okrižjem, naprodai. — Pojasnila pri upravi »SI.« Akumulatorji žc rabljeni, za 109 Amp. ur, napetost 110 V (63 elementov) kompl. z di-namo 115—170'V, 39 do 30 Amp., in zraven spa-dajočo stikalno ploščo, se prodajo. — Graščina Blagovna, p. Sv. Jurij ob juž. žel. Dva travnika (Bcriška travnika) v Za-dobrovi pri Ljubljani, v izmeri 5 oralov, se takoj prodasta. Naslov v upravi Slovenca pod št. 3146. Prodam radi bolezni z inventarjem vred mlekarno, izkuh za mrzla in gorka jedila, kava, gorek čaj, gorko mleko, brezalkoholne pijače za sedeče goste, najbolj prometna točka, sredina Ljubljane. Ponudbe: Oglasni oddelek »Slovenca« pod: 15.000 Din. Harley Daindson 350 ccm v zelo dobrem stanju ugodno na prod-i-). Ogleda se Miklošičeva 17 Štirisedežni avto v popolnoma dobrem stanju, lep, zaprt, takoj prodam. Cena 15.000 Din. -•3oi>;3o-[ 'e?og «ujpsog Vzgoja kanarčkov in bastardov se pričenja. Nabavite si navodila o njih vzgoji, prehrani, boleznih itd. Broširana 10 Din, vezana 15 Din, poštnina 1 Din znižano samo pri Zupan Viljem, Ljubljana, Bohoričeva 16. Ostrešja in vsakovrstna lesarska dela izvršuje solidno in najceneje Ivrdka Steiner, n Ljubljana. Jeranova ul. 19. Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinial. naiceneiše in naifineiše Matek & Mi-keš. Liubliana. poleg hotela Štrukelj. — Entlanie ažuriranie predtiskame takoi Redka in koristna prilika. da se vsakega tujega jezika lahko in v vsakem oziru dovršeno nau iš v 3-4 mesecih. To je pouk po svetovni »Lingafon« metodi (angleški izum). Uči se s pomoč o gramofonskih plošč, ki so prikladne za vsak gramofon, uči se brez vsake tuie pomoči, ob vsakem času, kadar ie komu po godu. >o plošče za začetnike (konvcrzacija) kakor tudi za one, ki so jezika žc vešči (literatura! za vsak jezik posebej, so udi čitanke in slovarji. To metodo so z navdušeniem sprejeli po celem svetu, uspehi pa so nad vse pričakovanje dobri. Vsak, ki se okorišča s to tr.etodo. hrani čas in denar. Zahtevajte prospekt ali pa si oglejte pri enerainem zastopniku za Jugoslavijo: SRPSKA OBRTNA BANKA - BEOGRAD - Čika Ljubina 15 Telefon 37 - 87 У Mariboru je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, par-fumerije, papirja, pletenin, nogavic, vrvarskih izdelkov itd. na debelo in j na drobno pri ] D. PO SINA, Vetrinjska 26 j -----——---— . Ročaje za čopiče j izdeluje najccnejc mizar- i stvo Ivan Drach, Odžaci, I Bačka. Sode vsakovrstne vinske za žganje in tudi gnojnične z razpršilnikom, pacano s karbolinom, izdeluje Jožef Čižman, Tacen št. 74, Št. Vid nad Ljubljano, Žage - Remscheid mlinske, krožne in gate-rice, zajamčene, dobite najugodneje pri »Jeklo«, Stari trg, Ljubljana. JAVOR * LOGATEC LESNA INDUSTRIJA Gabriel Oblak - Slovenija Srzo avm iioniov: rtivui iiogaiec — leleion Interurban S Izdeluje vsakoršno pohištvo iz trdega in mehkega lesa kakoi spalnice, edilnice. kuhtnte t. t. d. Z lamstvom proti razsušitvi. — — Cene zmerne i Naznanilo Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, rlii sem prevzel trgovino z urami, zlatnino, optiko in radioaparati od g. F. Blažona v Novem mestu, kjer bom tudi izvrševal vsakovrstna popravila ur, gramofonov, zlatnine ter vsa v to stroko spadajoča dela ,po najnižjih cenah. — Potrudil se bom cenjene odjemalce v vsakem oziru zadovoljiti ter se priporočam. Z odličnim spoštovanjem MATIJA WACKTËR, urni- in juvelir, Novo mesto. Po dolgotrajnem vdano prenašanem stara mamica, tašča, sestra r i mamica Singer dobro ohranjen šivalni stroj - in konccrt citre - naprodai. Sidar. Maribor. Pobrcška cesta 9. Podpisani se priporoča za vsa v lo stroko spadajoča dela. i Al. Trink, Ljubljana, Linhartova 8. Tel. 2856. Krušno moko in vse mlevskc izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana, Stari trg št. 32. Ш UD. trpljenju je naša predobra in teta roi. Mavric \ 78. letu svoje starosti, previdena s sv petek zvečer ob 18 zapustila nas potrle greb se bo vršil v nedeljo popoldne ob pokopališča na Pobrežju. — Sveta maša dne 17. marca ob 7 v župni cerkvi sv. V Mariboru, dne 15. marca 1930. zakramenti, boguvdano v neizmerne žalosti, — Po-16 iz mrtvašnice mestnega zadušnica bo v ponedeljek Magdalene. JOSIP sin. ELA rojena NODUS, snaha. BORIS, DAVORIN in NADA vnuki — ter ostali sorodniki. Mlinsko podjetje sprejme IRETORN proviziiskega zastoonika s kavcijo. Ponudbe na oglasni oddelek lista pod »Valjčni mlin y Sloveniji« št. 3046. 0$y? «BCI vseh vrst, velikosti in oblik zrcalno 6—S mm, mašinsko 4—6 mm, porlalno, ledasto, alabaster itd, бресвшш d.d. LlutiPanr Vil — Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek Sadjarska šola.i/ Morija' v LOVREČINI, zadnja pošta VRBOVEC nudi iz svojega ruzstlinjuku po nujnižji ceni plemenito sadje, lepotično grmičevje in grmiče za parke, drevorede, pokopališča itd. Sadike za žive meje in pogozdovanje, špargljeve sadike itd. — Cenik na zahtevo zastonj! agilnega in sposobnega v speceriji in kolonijah išče veletrgovina v Ljubljani. Ponudbe pod »Sposoben« št. 3041 na upravo. IVAN ZVEZDA Konfekcija, moške vol. obleke . od 350—800 Din otroške vol. obleke od 125—400 Din Manufakturno blago.....od 60—250 Din Moški moderni klobuki .... od 60—100 Din Moške srajce od 40— 80 Din Srajce, otroške.......od 25— 35 Din itd. — JESENICE-SAVA Hranilnica na Jesenicah v župnišču najvarnejše hrani Vaš denap Uraduje vsak delavnik od 8.—12 in od 14.—17., ob nedeljah od 15.-17. Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlovskih opekarn ILO> VAC" dobavlja franko vsaka postaia po konkurenčnih cenah, samo EHOinOM generalno zastopstvo za Dravsko banovino Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. Semenski 0V€S (LfGOVO) dobite najceneje pri Josipu Rosenberg Mlin in veletrgovina žita — MARIBOR. Nemški semenski krompir Boli ms - Edeltrant - Centifolia dobavlja tudi letos Gospodarska zveza v Ljubljani. Dvokoleja teža od 7 kg l aprei najlažjega in naimod rnejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriproslejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „TRn kUIVA i iS i. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA Karlovška c. št. 4 Zaradi poveč. mlina se proda po izredno nizki ceni kompl. kmečkega ml? ua 3 kamne In 1 valjar za debelo mletje (Sclirot-walze), 00 nun premer. Mlin je v dobrem stanju ter šo v obratu in se lahko vsak čas ogleda. — »ZORA«, lesna industrij, družba in tovarna lesenih žcbljev, d. z o. z. v Orno m I j u —■ Slovenija. Od dobrega najboljše je le Gtritzner-ДсНег-Kayser šivalni stroi in kolo e'egantna izvedba — najboljši materijal imANSA pistatnl stroi v 3 v e I i k o s l i li Novost Šivalni stroi kot damska pisalna miza Le pri .los. Peteline. I4ib!'ana TELEFON INTERURB. 2913 Zmerne cene, tudi na obroke Najvarnejše in najboljše naložite denar pr) • ■ a • « » b • • registr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v notri lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog nad Dio 85, ХХШОО.-. Obrestna mera uajugodnejša. — Za hranilne vloge lamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov ■/. vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačaio nobenega rentnega davka m t M6SNAI? Naznanjamo, da smo poverili glavno zastopstvo za Slovenijo za naše svetovnoznane računske stroje specialni tvrdki za pisarniške siroje in opremo LJUBLJANA,, MARIJIN TRG TELEFON 3-4-5-6 Q«4 TltBOI. ЛОС7 RIGINAL- f JDHNER Qotebjrg — Švedska Foto^ sport aecqnwwn SEMENSKI OVES CeShfga izvora zanesljivo kaljiv, priporoča po ugodni ceni veletrgovina lita Ju Volk • -ggS~=LJUBUANA. Resljeva 24 6osp§larsha mm v L|ab!|ani ima stalno na zalogi: Deželne pridelke - žito -mlevske izdelke - špecerijsko in koloniialno blago - sadie - mesne izdelke -iužno sadje - semena -seno - slamo - Težakovo olje za živino - kmetijske stro|e in orodia -umetna gnojila - cement - premofi itd. - Zastopstvo za prodajo kisovc kisline v Dravski banovini NOVO MPUCHW 250 cmJ motorno kolo je zelo lep, toda potrebno ie, da imate dober aparat. Obrnite se takoj na veletrgovino Slermecki, Celje, in zahtevajte i dopisnico veliki ilustrirani cenik. Nanči a knmcrn (!'/•■ vj cm Din !>H, žepna foto-kamera li'/iXil cm I)in ;>.">(», »У12 uni Din 375. sFo-lar Л nasl i »n atom Din 73U, Airfa StiimiarU 'i'/s*" oui in 11 lii Novost Aglu 70. Ogromna izbira vseli Kemikalij in ostalega prilmrn zn foiospon. Učna knjign in eonik z več lisoč slikami zasloni. Kar ne o Ir varja, se zamenja ali vrne donar. Paketi čez Din SUH uušlniue prosti. Trgovski dom ït. Stermecki, Celje Dravska banovino, spcnln Pit Mtt.Cl. PUOCIIi'., lekarna Pri sokolu . zastopniku u ruzpoSilJali'u Tho Salvut za kraljevino Jugoslavijo, BRCKO. Podpisana Vam posll.iaui poročilo kot Klavnemu xx-slonnikn za Juffoslavi o čaju Tho Sulvat zu bol«ven zol< nuna ktimnn, uilelovatelju g, Mr. Pli. AUoIl'a Olive, lekarna Pr opašite ju.< Praga It. Izjavljam tla sem v lotu 1920, meseca aprila ležko obolela ua žolčncm knuinn ior si naročila na pmllagi ocla-ii v JiHurnjem listu Vaš priporočani -ai Tbc Salvat in potrjujem zilu i. rta sem popolnoiiiu ozclravelaiupruuiin, da i/volite uiolo znlmilo poslati centrali v 1'rago v na tlaljno porabo S spoštovanjem Varaždin, 14. januarja IMU. Torezija Suildt. Murovska ulica 4. Zahtevo (■ ziniuiivo rošu111 ka, 16 oui visoka, dobro kolesle, 3 letno lam stvo.......Din 49'- st. 1115, Enaka. 19 cm visoka ..........Uln 64.2" St. lOti. Ennfcn. 7 radl'sklm atev Iti kazalci Din 1S'-St. 1211. Kovinnsta žena uri; i dobrim koles., namnzann in гекиI 3 I.Ror Din 44'-St. 121 Enakii z radi I, ~tev. in i.azalcl.... Din S8'— - Cenik zasloni in frankn H. SUTTNER » LJUBLJANA 2 Fr. Sevcik. Uubi'ana Židovska ulica štev. 8 Proda a pištole zu >trnšenjB na 2, ii, in 10 strelov po znatno znižanih einali brez orožneira lista. Vse drugo oro/.je in tnunicijo zu lov, -port in obrambo v najvertji izbiri in pn najnižjih ce imli. Pri pluiirnlh n«гоГ-llili ••nslatl '/j zneska , aprej. Za veliki ilii-lrovani ee шк poslali Uiti 0'— v poštnih znamka F Ko esarii рогогЈ Velika zaloga novih priznanih francoskih koles, katera so tudi leto« na or^em mestu „AIGLON" Odlikuieio se po pricizni izdelavi, trpežnosti in lahkem teku. — Radi nizkih cen REZKONKU-RENČNA. Plačilne olaišave. Ceniki na razpolago. G.avno zastopstvo: iktor Bohinec - Duna ska cesta št. 21 - Liubliana razne štofe, izgo-tovljene obleke, klobuke, kravate, perilo Vam nudi v veliki izbiri po priznano nizki ceni tvrdka IVAN KHOŠELJ LJUBLJANA - KÉTTE-MUR- NOVA 15 in ZALOsKa 8 ★ Ljudska posojilnica v Uubliem, r. z. z n. z. iiiiiiiiiiuuiiuiiuiiiuiiuuiuiiiiuiiiiuiiiiuuiuuiuuuiuiiuiuuiiiiuuuiuiu vabi na 3Ï.redni občni zbor ki se ho vršil dne 26. marca 1930 ob 11 dopoldne v posvetovalnici lastnega doma. 1) N li V N 1 K E 1) : 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. '.Î. Poročilo iiitčelstva. ii. Poročilo nadzorstva. •1. Sklepanje o potrditvi bilance. 5. Sklepanje o porabi dobička, fi. Dopolnilna volitev načelstva. Volitev nadzorstva. H. Slučajnosti. Ljub 1 j a il a , dne 14. marca 1930. NAČELSTVO. »Težakovo olje za živino« se dobi samo pri H.IE2AH-1I. Zagreb, GunduliCm 13 v kanticah od 5 kg in stane ena knntica s poštnim povzetjem Din 125"—. To ol.e j-i nesporno najuspešnejše sred-tvo za krmljenje slabotne in zahirane živine in sicer radi bogete vsebine na vitaminu A in posebno radi vitamina D, , ki ga v drugem nobenem krmilu ni. j L. tfiku< • Ljubljena priporoča svojo zalogo ležniko\ «olm nikov m sprehainlnih pali< i'opravita ločno in solidno MEDNARODNI VELESEJEM V PRftGI|6__ 21marca W30 Svetovni veleseiem na katerem so zastopani narodi in države Zfiilana wolira za brzovlake in navadne vlake Jugo-slaviia 25"'0, cehoslovaška 33%. Avstrija 25% Pojasnila in legitimacije daje: ĆEHOSLOVAŠKI KONZULAT - LJUBLJ1 NA ALOMA COMPANY - LJUBLJANA - ALEKSANDROVA 2 Epohalna novost katero mora imeti v hiši vsaka družina posebno pa frizerske in brivske delavnice Novo iznajdeno francosko mazilo »MicheL ustavi momentano izpadanje in osivelost las in odpravi mastnobo las za vedno. Kdor uporablja to mazilo, bo ohranil svoje lase in se bo izognil pleši. Omenjeno mazilo ie tako hranljivo sredstvo za lase, da poleg ustavljanja, izpadanja in osivelosti las, odstraniuje tudi mastnoho 1«$ Dognano ie. da lahko vsaka dama svoje lase sama ftizira kajti ko st lase namažete s tem maziltm in jih sfrizirate, Vam traja trizura potem ko se lase posuše 1 do 5 dni Pri česanju pa se lasje dvignejo v bujne valove in dobe velik sijaj. Navodilo, ki sledi, je pisano v cirilici in latinici. Ena tuba se uporablja 20 do 25 dni. Cena tubi je 95 Din, s poštnino pa 110 Din œlll Uspeh pomade,Michel' Firmi MICHEL Divol. 17. julija 1920. Sremska 10 — BEOGRAD. Z ozirom na to, da sem naročil meseca aprila pri Vas pomado Michel« za lase. Vas prosim, da mi isto pošljete tudi sedaj, in sicer 100 gr. za 185 Din. ker sem se prepričal, da je to edino zdravilo, ki more popraviti lase. — S spoštovanjem Štefan Katanič, mesar, Divot. Po povzetju pošilja Michel . Vasina 8, Beograd. Prodaja: Lekarna 1) e 1 i n i, Knez Mihajlova 1 - in Drogerija E s k u 1 a p . Kolarčeva št. 8. PRIJATELJ ! Zakaj so franci ske linij« na bo'jše in najkrajše v Severno šn Južno Ameriko. Za o ker ie francosko pristanišče Le Havre na bližje New-Yorku in Lfubljan? ker vel kanski parniki »I e de France«, »Par s« itd vozijo samo 5 dni čez inerje, ker je na pnrn uih izborna pos rež.ba, okusna d imača hrana in »Bordo« vino brezplačno. — Najkra'ša pot v JlIZHO Amer^o pa gre preko pristanišča Marseille u do 15 dni v Argentino. Cie.GIo.Trnnsatl nt'qu« Cliargeurs-Rćunis, Sud-Atlantique Transports Maritimes Pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER Ljubljana - Kolodvorska ulica 35 Semena Semena vsakovrstnih, kakor: travno, deteljno, pesno in vrtnarsko seme v najboljši kakovosti — priporoča staroznana tvrdka M. BERDAJS :: MARIBOR ustanovljeno 1869 Ceniki na razpolago! Ceniki na razpolago! Zadružna Gospodarska banka a. d Brzojavni naslov. Gospobanka Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. — Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za pridajo srefk Držav. no ratredne loterije. v Ljubljani (Miklošičeva cesta tO) Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000 — vloge nad 480 milijonov dinarjev Podružnice: Bled - Celje - Djakovo • Kotevle Kranj - Maribor Novi Sad • Sombor - Split • Sibenik 99 Zb Jugoslovanske tiskarno v LjutdJani l\arel Ce* Telefon št 2057, 2470 In 2979 Prodaja obveznic 7°/0 drž. mvest. posojila ter 2Ч,% »oinc odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjov tudi na obroke pod «godnimi pogoji, ■CiUMimnHIHIBHHi izdajuteli. Iran ttakotec. Uredbi Franc tvrcinzar.