Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostanit: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P. to. to. LETO XIX. / ŠTEVILKA 23 CELOVEC, DNE 8. JUNIJA 1967 i—Ecaaimwi"ii'—ira"Mr Mn—— —— ■■ im —— CENA 2.- ŠILING.* Izraelski tanki pred Suezom — Zavzetje Jeruzalema — Padec Gaze Dvojezično ozemlje znano Koroškim Slovencem doslej še ni bil dostavljen zakonski osnutek o uradnem jeziku in dvojezičnih napisih, da Ibi mogli do njega zavzeti stališče. Znano je, da je bil zakonski osnutek objavljen že v nemškem tisku. Na podlagi tega osnutka bi imeli odborniki v občinah upravnih okrajev Celovec, Velikovec, Beljak in Šmohor možnost, da glasujejo o tem, ali naj bo v njihovih občinah pripuščena slovenščina kot uradni jezik in ali naj bodo v občini tudi dvojezični napisi. Šele ako bi tretjina odbornikov zahtevala glede uradnega jezika in dvojezičnih napisov glasovanje, bi se takšno glasovanje v občini moralo izvesti. Ako bi bila veljavno oddana vsaj tretjina glasov vseh volilnih upravičencev z zahtevo po dvojezičnih napisih in slovenskem uradnem jeziku, bi stopile tozadevne določbe državne pogodbe v dotični občini v veljavo- Narodni svet koroških Slovencev je pretekli teden razpravljal o vladnem osnutku ter prišel do sledečih zaključkov: Ozemlje s slovenskim in mešanim ozemljem je bilo avstrijski vladi ob podpisu državne pogodbe znano. Na tem ozemlju je bila veljavna šolska odredba o obveznem dvojezičnem pouku. To šolsko ureditev so tako zastopniki koroške deželne vlade kot zastopniki zvezne vlade pri pogajanjih za avstrijsko državno pogodbo prikazovali pred mednarodnim forumom kot vzorno rešitev. Pri pogajanjih v Londonu in v Moskvi niso zahtevali izključitve nobene dvojezične občine, nobenega okraja iz veljavnega območja šolske ureditve, temveč se je Avstrija poleg tega pri pogajanjih še obvezala za razširitev manjšinskih zaščitbe-nih določil na ostala šolska vprašanja, na področje uradnega jezika ter dvojezičnih napisov. S členom 7 si je zagotovila državne meje, kot so obstajale 1. januarja 1938. S tem, da si je zagotovila Avstrija nekdanje meje, pa jie prevzela nase tudi čisto določene Obveznosti. Zato se o tem, ali naj stopijo v kaki občini s slovenskim ali mešanim prebivalstvom v veljavo določbe državne pogodbe, ne more vršiti šele kako glasovanje, temveč se je za te občine Avstrija obvezala, da bodo v njih dvojezični napisi in da bo v teh občinah slovenščina pripuščena dodatno k nemščini kot uradni jezik. Prevzete obveznosti so jasne, kot je jasno glede uradnega jezika in dvojezičnih napisov tudi besedilo državne pogodbe. Za prebivalstvo dvojezičnega ozemlja — to naj povejo tako vladni krogi v deželi kot državi javno — je Avstrija s podpisom državne pogodbe odstranila nevarnost priključitve južne Koroške k Jugoslaviji s slovenskim uradnim jezikom, slovenskimi šolami in izključno samo slovenskimi napisi. Ker je ostala meja nespremenjena, pa je prevzela država, je prevzelo južnokoroško prebivalstvo nase obveznosti, ki jih je država dolžna izpolniti. V čem je del južnolkoroškega prebivalstva na ozemlju sedanje šolske ureditve, ki se krije z območjem nekdanje šolske odredbe, prikrajšan, ako se želi posluževati nemškega uradnega jezika? To možnost ima vsak. Prav tako so tudi napisi v nemškem jeziku. V čem bi bil ta del 'prebivalstva prikrajšan, ako bi se kdo hotel na istem ozemlju posluževati tudi slovenskega uradnega jezika, kako bi mogel koga motiti poleg nemškega tudi še slovenski napis? Zadeva je torej enostavna. Na strankah je, da po časopisih in na strankinih sestankih ter zborovanjih pravilno informirajo koroško prebivalstvo ter se dosledno in odločno zavzamejo za izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Le to od njih upravičeno pričakuje mednarodna javnost. Nič več in nič manj. V ponedeljek ob 7. uri zjutraj je med arabskimi državami in Izraelom izbruhnila vojna, ki besni na vseh frontah. Izrael se bojuje proti: Egiptu, Siriji in Jordaniji, na treh frontah hkrati. Dejstvo je, da sedaj govori orožje, potem ko so spodleteli vsi diplomatski poskusi, da bi preprečili spopad. Neuspela je tudi ameriška pobuda, da bi ustanovili posebne pomorske sile za razbitje blokade Akabskega zaliva. Vse kaže, da so Francija, Turčija, Grčija, Italija in Belgija sporočile, da ne bodo sodelovale pri pomorski sili; tako so Združene države Amerike, Velika Britanija in Kanada ostale same. V teku ponedeljka je prišlo med Izraelom in arabskimi državami do srditih zračnih bitk. Tel Aviv in Hajfa sta bila — po arabskih poročilih bombardirana, velike rafinerije v Hajfi gorijo. Izraelsko letalstvo pa je napadlo egiptska, jordanska in sirska letališča; izraelska poročila pravijo, da so sestrelili 150 arabskih letal, medtem ko poroča Egipt, da so sestrelili 70 izraelskih letal. Po izraelskih vesteh je prvi začel sovražnosti Egipt. Egiptovski tanki so prekoračili izraelsko mejo in prodrli v puščavo Negev. V brzojavki glavnemu tajniku OZN U Tan-tu je bilo rečeno, da je Izrael na to dejanje odgovoril s protiukrepi z vojaško silo na suhem in v zraku. Radio Kairo pa je obtožil Izrael, da je prvi začel z vojnimi operacijami. Izraelski obrambni minister Moše Dajan je v svojem proglasu vojski izjavil, da so Egipčani nenadoma napadli ter da so mobilizirali vse sile od Alžira do Kuvajta. Bitka se nadaljuje. Končni rezultat ni znan, »toda gotovi smo, da bomo zmagali«. Ministrski predsednik Levi Eškol je po radiu izjavil, da »so izraelske sile od ponedeljka v bitki z namenom, da porazijo egiptovsko vojsko«. Levi Eškol je dejal, da je »Egipt »Kleine Zeitung« z dne 6. junija poroča pod naslovom »Nobenega enotnega stališča glede uradnega jezika« sledeče: »V uradu zveznega kanclerja dr. Josefa Klausa je bil ta ponedeljek prvi razgovor med zastopniki zvezne vlade in člani koroške deželne vlade glede uradnega jezika. Sejo jie vodil sam zvezni kancler. Pri razgovoru so bili navzoči tudi zunanji minister dr. Lujo Tončič Sorinj, vodja oddelka dr. Ldwenstein, veleposlanik dr. Haymerle in svetnik oddelka dr. K6v6sy. Navzoč je bil tudi vladni svetnik dr. Unkart. Koroški zastopniki pa so bili: podglavar dr. WeiB-mann (OeVP) in deželna svetnika dr. Scho-ber (SPOe) in dr. Knaus (FPOe). Prvi razgovor je pokazal, da ni bilo med 'udeleženci konference nobenega enotnega stališča. Kot možne rešitve bi prišle' v poštev sledeče variante: Avstrijska ljudska stranka bi lahko sprejela zakon v parlamentu, kar pa bi bilo komaj verjetno, ker se pri tem vsiljuje vprašanje, če ne bi bila pri sklenitvi nujna dvotretjinska večina. Druga možnost obstoji v tem, da bi predloženi osnutek predelali in ga omejili le na ozemlje, na katerem je v veljavi slovenski jezik pri sodnih oblasteh. Končno je podglavar dr. WeiBmann predlagal, naj bi celo stvar izdali na podlagi odredbe. Zvezni kancler se je nato bavil z ugotovitvijo deželnega svetnika svobodnjaške prisilil Izrael na vojno,« ter je še dodal: »Upam, da miroljubne države in miroljubni narodi ne bodo ostali pasivni, temveč nam bodo pomagali. Upam, da razumejo pravico Izraela do življenja, ne da bi imel nad glavo meč napadalca.« Eškol je rekel, da »tudi sedaj, ko topovi grmijo, hoče Izrael mir in edini smoter je odstranitev grožnje napada njihovih meja«. izraelska ofenziva Ko so v torek boji z vso srditostjo ponovno vzplamteli, so si Izraelci s svojimi odločnimi, hitrimi operacijami ustvarili tako ugoden vojaški položaj, katerega niti strokovnjaki niso predvidevali. S presenečenjem je svet izvedel v prvem uradnem vojmem sporočilu: Izrael sedaj obvladuje in prevladuje celotni arabski prostor. V torek ves dan so prihajala poročila o prodoru na egiptovski fronti. Na jordanski fronti so izraelske vojaške sile v srditih in krvavih pouličnih bojih zavzele Jeruzalem. Opazovalci so celo mnenja, da preti Jordaniji vojaški polom. V sredo so Izraelci zasedli Suez in Šarm el Šeih ob Akabskem zalivu. S tem so razbili egiptovsko blokado v Tiranskem prelivu. Isti dan zvečer so Izraelci javili popolno zmago nad »Hitlerjem z Nila« in kontrolo nad velikim področjem od zahodne obale Jordana do Sueškega prekopa. Poleg Jeruzalema so zavzeli še mesti Jeriho in Jordan. Poziv Avstrije: ..Hitro skleniti mir!“ Avstrijska vlada je v 'torek objavila izjavo, v kateri poziva varnostni svet Združenih narodov in velesile, naj podvzamejo vse, da bi se čimprej ustavile vse sovražnosti na Bližnjem vzhodu. Izbruh vojne med Izraelom in Arabci je bil povod, da so pristojni ministri pregledali naš oskrbovalni položaj. Ti so ugotovili, da ni nobenega razloga bojazni. stranke dr. Knausa, ki je dejal, da obstoji soglasen sklep koroškega deželnega zbora o ugotavljanju manjšine. Dr. Knaus je naglasil, da ta sklep o ugotavljanju še danes velja. In šele na temelju ugotavljanja manjšine se morejo izdati ustrezni zakoni. Zvezni kancler je izrecno poudaril, da nalaga državna pogodba vladi dolžnost, da izpolni tudi člen 7. v celoti. V nadaljevanju razgovorov so pretresali stališči slovenske manjšine in nemškogovo-rečega prebivalstva Koroške, pri čemer so dunajski udeleženci naglasili, da sedanji osnutek glede uradnega jezika nima nič opraviti z »ugotavljanjem manjšine«. Tu naj bi zgolj vprašali prebivalstvo občin, če želijo v svojih krajih slovenščino kot drugi deželni jezik. Deželni svetnik dr. Schober od socialistične stranke je sprva zastopal stališče, da bi celo zadevo še naprej pustili nerešeno, pozneje pa je dejal, naj bi se uradni jezik omejil le na sodne okraje Pliberk, Železna Kapla in Borovlje. Vendar pa v teku nadaljevanja razprave (trajala je skoraj dve uri) med tremi koroškimi.' zastopniki in člani zvezne vlade ni prišlo do nobenega enotnega stališča. V doglednem času bodo povabili na Dunaj zastopnike manjšin, ki se bodo posve-tdvali z zveznim kanclerjem in zunanjim ministrom o predloženem zakonskem osnutku.« Wo iielšif der §iaatsanwaft? Das Organ der FPOe »Kiimtner Nach-richten« hetzt weiter. Die genannte Zeitung hat sich erlaubt festzustellen, »daB der Massenbesueb aus Jugoslawien nicht dem Fremdenverkehr, auch nicht dem Rei-sebediirfnis der geldarmen Krainer und sonstigen Bewohner Jugoslaiviens dient, sondern ausschlieBlich den Zweck verfolgt, die SIowenisierung Karntens mit viel Geld und mit den in demokratischen Landem erlaubten Propagandamitteln durchzufiih-ren«. Diese Behauptung wolIen die »Kamtner Nachrichten« mit einem Vorfall, der sich am Dienstag, den 23. Mai in einer »be-kannten Klagenfurter Buchhandlung« zu-getragen haben soli, untermauem. Die »Kamtner Nachrichten« vom 3. Juni 1967 schreiben: »In die Buchhandlung kamen vor 12 Uhr vier junge Slowenen aus dem Titoreich und verlangten im Befehlston eine slowe-nische Zeitung. Darauf die Verkauferin: »Die fiihren wir nicht«. »Warum nicht?« fragten die Slowenen in deutscher Sprache. »Wir waren gerade bei... (wir verschwei-gen vorlaufig noch die Namen der beiden fiihrenden Klagenfurter Politiker), die beiden Herren haben uns erkliirt,« sagten die Slowenen, »daB Klagenfurt zu einem Drit-tel slowenisch ist. Wir machen Sie darauf aufmerksam, daB jetzt Tito und Nasser zusammengehen und in drei Tagen kracht es hier, dann werden Sie auch slowenische Zeitungen fiihren.« Wir fordern die »Karntner Nachrichten« auf, die Namen jener beiden »fiihrenden Klagenfurter Politiker« zu nennen, die in ein und demselben Atemzug mit Anschla-gen nach Siidtirolermuster in Zusammen-hang gebracht werden. Wenn auch die »Karntner Nachrichten« schreiben: »Es hat nicht gekracht«, so kann der unbeson-nene »Burgerkreis« es schlieBlich im Schil-de fiihren, auBer der Siidtirolfrage nun auch noch die Siidkamtner-Frage vor der Welt6ffentlichkeit zu diskreditieren, um eine positive Regelung der Minderheiten-frage im Lande zu unterbinden. Es ware hochste Zeit, daB der Staatsanwalt eingreift und sich dafiir interessiert, ob sich der »Burgerkreis« nicht bereits in der Redak-tion der »Karntner Nachrichten« einge-nistet hat. Hier wird nicht mehr mit natio-nalem HaB, sondern mit Dynamit gespielt. Die „gute Nachbarsdiaff* Die »Karntner Nachrichten« griffen in der letzten Zeit wiederholt die Gaste aus dem benachbarten Slowenien an. Schlag-zeilen »Was wolIen die Krainer in Karn-ten?« und AuBerungen wie »slowenisčhe Autobusse mit ihrer Menschenfracht in Klagenfurt ein iirgerniserregendes Ver-kehrshindernis«, Slowenen konunen nicht »als Gaste oder Freunde Karntens«, sondern verstellen »den devisenbringenden Gasten Parkplatze und FuBwege«, waren in den »Karntner Nachrichten« zu lesen. Es ist uns nicht bekannt, ob seitens des jugoslawischen Generalkonsulates in Klagenfurt bzw. der jugoslawischen Botschaft in Wien zum Schutze der jugoslawischen Staatsbiirger irgendwelche Schritte unter-nommen worden sind, wenn ja, dann hatte der Landeshauptmann von Karnten in der Sitzung der Landesregiemng vom 30. Mai 1967 im Zusammenhang mit der Wallfahrt der Slowenen nach Maria Saal nicht erkla-ren konnen, daB diesbeziiglich »keinerlei Unzukommlichkeiten zu verzeichnen wa-ren«, wie dies die »Kamtner Tageszeitung« vom 31. Mai zu berichten wuBte. Koroški tisk o razgovorih na Dunaju Politični teden Po svetu... CIPER PO DRŽAVNEM UDARU V GRČIJI V primerjavi z Grčijo (matično deželo) je otok Ciper trenutno edino zares svobodno ozemlje. Toda Ciper le ne more nadomestiti Grčije. Državi, ki jo vlada predsednik? nadškof Makarios je v zadnjih letih uspelo kljub nerešenemu ciprskemu vprašanju ustvariti določeno trdnost, in to je velika prednost za ciprske Grke. Glavno mesto Cipra, grška Nikozija kaže danes očiten gospodarski razcvet. Toda v minulih tednih se je vendarle porodilo precej pomislekov glede trdnosti vlade nadškofa Makariosa. Še vedno vztrajno ikrožijo govorice, da je poveljnik grških in grško-ciprskih oboroženih sil general Grivas tudi na otoku pripravljal vojaški državni udar. Vse kaže, da j« takšen načrt res obstajal, in sicer v rokah tistih helenističnih generalov, ki so jih prehiteli polkovniki s prevratom 21. aprila v Atenah. (Kot znano je naš list podrobno pisal o vojaškem udaru v Grčiji.) Obrise podobnega prizadevanja na otoku je bilo mogoče opaziti že pred letom dni, toda takrat je nadškofu Makariosu uspelo utrditi svoj položaj, proti generalu Grivasu. Na prevrat v Atenah j e''grško prebivalstvo na Cipru odgovorilo z odločno opredelitvijo za demokracijo. Politično je general Grivas na otoku osamljen. Med narodom nima nobenih somišljenikov, ki bi bili pripravljeni za nasilno strmoglavljenje sedanje vlade. Toda general Grivas je podaljšana roka Aten in bi utegnil še vedno igrati glavno vlogo pri tako imenovani enosis, za katero se že toliko časa poteguje z nekaterimi drugimi. Toda to bi se moglo zgoditi mimo volje ciprskega prebivalstva samo, če bi se Atene in Ankara sporazumele, da dobi Turčija na Cipru, prostor za vojaška oporišča. Te možnosti sicer ni treba šteti za utopijo, čeprav je vzpostavitev vojaške diktature v Grčiji okrepila tiste vrste Ciprčanov, ki odklanjajo enosis v vseh njenih oblikah in ki so za popolno samostojnost otoka. PO OBISKU BRITANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V MOSKVI Skupno sporočilo, ki so ga pred kratkim objavili ob zaključku razgovorov med britanskim zunanjim ministrom Brownom in njegovim sovjetskim kolegom Gromikom v Moskvi (obisk je trajal, 4 dni), poudarja, da bodo nadaljevali posvetovanja med obema vladama. Medtem ko sovjetska vlada pripisuje vso odgovornost za krizo Izraelu, katerega podpira Velika Britanija, pa je Brown zanikal, da bi bil Izrael odgovoren za sedanjo zaostritev. Dejal je, da sta obe strani vpoklicali svoje sile, ter je. dodal, da prihaja nevarnost za vojno v enaki meri tudi od arabske strani. Pozval je Sovjetsko zvezo na sodelovanje, da bi dosegli zmanjšanje napetosti. Obžaloval je umik varnostnih sil Združenih narodov (modrih čelad) in je pripomnil, da se spor lahko reši v okviru Organizacije združenih narodov (OZN). Nato je britanski zunanji minister razložil stališče njegove države. Izjavil je, da je potrebno ustaviti boje in iskati sporazumno rešitev. Izjavil je, da morajo sami Vietnamci rešiti svoje vprašanje in odločati o združitvi dežele. Na koncu je Brovvn podprl, ameriško tezo, češ da so Združene države pripravljene na pogajanja, Severni Vietnam pa ne. S sovjetske strani so ponovno obsodili ameriški napad na Vietnam in so poudarili, da se rešitev problema lahko najde samo z ustavitvijo bombardiranja Severnega Vietnama in s sprejemom 4 točk Hanoja. Zavezniki Združenih držav Amerike, med katerimi je tudi Velika Britanija, bi lahko prispevali k rešitvi krize, če bi opozorili ZDA na resnost položaja, ki se ustvarja v jugovzhodni Aziji. Sovjetska zveza ponavlja obljubo, da bo nadaljevala pomoč Vietnamu, medtem ko je pripravljena upoštevati vsako pobudo za konec ameriškega napada na Vietnam. Glede evropske varnosti se stališči obeh vlad približujeta, vendar pa imata še zmerom različne poglede na vrsto vprašanj. Obe strani sta mnenja, da je potrebno izboljšati odnose med vsemi evropskimi državami. Sovjetska zveza vztraja pri potrebi priznanja sedanjega stanja v Evropi in zlasti ob- stoja dveh nemških držav. Moskva je mnenja, da je britansko stališče glede Nemčije nerealistično, ker je naklonjeno Bonnu. O neširjenju jedrskega orožja sii obe vladi še nista sporazumni. Obe strani poudarjata, da sta naklonjeni mednarodnemu sporazumu o tej zadevi. Sovjetska zveza upa, da bo Velika Britanija prispevala k naglemu sporazumu. Na koncu pravi izjava, da so razgovori potekali v duhu odkritosrčnosti, čeprav ostajata Sovjetska zveza in Velika Britanija na različnem stališču o celi vrsti vprašanj. ODHOD »MODRIH ČELAD« S SINAJSKEGA POLOTOKA Glavni tajnik OZN U Tant je v petek, 19. maja, razpustil izredne enote Združenih narodov na Srednjem vzhodu, kot je to zahteval Egipt. »Modre čelade« z znamenjem svetovne organizacije, 3400 po številu, so se umaknile s celotne egi jj tov sko -iz r a elske meje. Tako so se po enajstih letih »vmesnega pasu«, ki je ločil Egipt od Izraela, znašle iz oči v oči enote dveh dežel, ki prav gotovo nista prijateljski. S tem je postal položaj vzdolž nedoločene mejne črte med Egiptom in Izraelom še nevarnejši. Ostane samo še upanje, da se bosta obe stranki (Izrael ter Egipt, Sirija in druge arabske dežele, ki so obljubile Damasku pomoč), vzdr- žali vsakršnih potez, ki bi sedanjo vojno živcev spremenile v vročo vojno, za katero ne more nihče domnevati, koga bi vse zajela. Odhod vojakov sedmih dežel pa seveda ne more avtomatično pomeniti, da bo prišlo na Srednjem vzhodu do vojne. Verjetno bosta obe strani dobro premislili, preden se bosta lotili dejanja, ki bi prisililo varnostni svet, da uporabi proti napadlcu silo, če ne bo ustavil napada. Vendar je postal spor med Izraelom in arabskimi deželami po umiku čet Organizacije združenih narodov resnejši. Obenem je sprožil ponovno razpravo o mirovnih operacijah Združenih narodov. Zahod bo verjetno vztrajal pri svojih zahtevah, da končno rešijo sklop teh operacij in sprejmejo ustrezen dokument, česar pa mnoge dežele niso pripravljene storiti. Upravičeno namreč pripominjajo, da se je mogoče o mirovnih operacijah dokončno pomeniti šele v položaju, ko bodo lahko govorili o globalni varnosti. U TANTOVA POSLANICA ŽENEVSKI KONFERENCI V palači narodov v Ženevi se je pred kratkim svečano začela druga mednarodna konferenca Mir na zemlji (Pacem in terris), s katero se zavzemajo za prenehanje bojev in za mir v svetu. Glavni, tajnik OZN U Tant se zaradi dogodkov na Srednjem vzhodu ni mogel udeležiti konference. Udeležencem je poslal poslanico po televiziji. S pomočjo satelita so jo neposredno sporočili konferenci. in pri nas v Avstriji DR. KARASEK: »KULTURA NOBENO SREDSTVO POLITIKE!« Avstrija noče izvrševati nobene tako imenovane »kulturne propagande« in odklanja, da bi kulturo izrabljala v politične namene. To je bilo glavno jedro izvajanja poslanika dr. Karaseka na Finskem. Na temelju izvajanj o stalnem elementu avstrijske zunanje politike se je dr. Karasek, katerega je finski prosvetni minister za nekaj dni povabil v glavno mesto Helsinki, bavil z vprašanji kulturne politike. Kot znano (naš list je o tem poročal v članku pod naslovom »Kulturno poslanstvo Avstrije«) si je avstrijski prosvetni minister dr. Piffl Perčevič nadel težko, a zato nič manj hvaležno nalogo: Na novo naj bi organizirali in poživili avstrijske stike s tujino na vzgojnem, znanstvenem, umetniškem in športnem torišču. Prosvetnemu ministru ležijo posebno na srcu vse kulturne dejavnosti, ki so raztresene po ministrstvu, spraviti na skupno mesto in jih urediti. Za to delo pa se mu je posrečilo najti pravega človeka v osebi nekdanjega šefa kabineta zveznega kanclerja v dobi koalicije, poslanika dr. Franza Karaseka. Ta se je lotil z ljubeznijo dela in je sedaj organiziral odsek VII. prosvetnega ministrstva. Tako se je nova' kulturna pobuda razvila v štiri oddelke novoustanovljenega odseka. Poslanik dr. Karasek je v Helsinkih v svojem predavanju med drugim povedal tudi tole: © Kulturna izmenjava za Avstrijo ni nobena enotirna cesta. Smo za pristno liberalizacijo (sprostitev) kulturnih odnosov. • Uprava naj bi se čuvala na kulturnem poprišču vse vpreči v svoj voz. Nikakor ne bi smela ovirati zamisli inštitucij in poedin-cev ali jih spravljati v red, marveč naj bi jim dala priložnost, da bi lahko razvili vse svoje zmogljivosti. © Avstrije ne vodijo pri sklepanju kulturnih pogodb nobeni dogmatični preudarki. Odločilna pri tem so izključno vprašanja smotrnosti. @ Avstrija pozdravlja vsak razvoj, ki vo-. di v smeri odprtih mej in pri tem stavlja malo ovir idejam in ljudem med Vzhodom in Zahodom. Dr. Franz Karasek je zaključil svoj govor z opozorilom na aktivno politiko v donavskem prostoru, s katerim jo vežejo bogate zemljepisne, zgodovinske in politične stične točke. 26. OKTOBER V PRIHODNJE PLAČAN NARODNI PRAZNIK Avstrijski narodni praznik 26. oktobra bo letos in v bodoče plačan dela prost dan. To je odločilo v petek, 26. maja, po večmesečnih razpravljanjih zvezno predstoj-ništvo Avstrijske ljudske stranke. Tako je prodrlo stališče OeAAG (Zveza avstrijskih delavcev in nameščencev), proti onemu Go-spodarske zveze. V sporočilu odbora strankinega predstoj-ništva je rečeno: »Pri preudarjanju argumentov (dokazov) je prevladovala želja, naj bi avstrijskemu prebivalstvu prešel 26. oktober v zavest, da je to praznični in ne delovni dan.« Načelno je treba imeti pred očmi dejstvu, da bomo morali napeti vse sile, ki naj bi avstrijskemu gospodarstvu, kljub v mednarodni primerjavi velikem številu plačanih praznikov, ohranili zmožnost tekmovanja. Avstrija bo imela sedaj — z narodnim praznikom 26. oktobra — kar 13 praznikov letno. Petkovo sejo predstojništva Avstrijske ljudske stranke (trajala je poldrugo uro, edina točka dnevnega reda je bila narodni praznik) je pričel zvezni kancler dr. Josef Klaus z referatom o situaciji (položaju) pogovora o narodnem prazniku. Kancler kakor tudi glavni tajnik Avstrijske ljudske stranke dr. Withailm sta se izjavila za plačan praznik. Predsednik Avstrijske gospodarske zveze ing. Sallinger in vodja Zveze avstrijskih delavcev in nameščencev (OeAAB) dr. Maleta sta za tem podala različni stališči. V diskusiji pa se je večina izrekla za plačan, dela prost dan — praznik; glasovanje o tem je izostalo. Značilno je bilo prevlada joče mnenje v predstavništvu vladne stranke: politična nujnost je važnejša kot pa gospodarski pomisleki. PREGLED NA AVSTRIJSKIH MEJAH OLAJŠAN Pregled potnikov (kontrola) na avstrijskih mejah bodo v prihodnje bistveno poenostavili. Novi zakonski osnutek, katerega je predložil notr. minister dr. Franz Hetzenauer, je sklenil ministrski svet v torek, 30. maja. Po tem zakonu bodo odstranili dvojno kontrolo (pregled) po orožnikih in carinikih. V prihodnje bodo tak pregled opravljali le cariniki, to je pregledovali bodo tudi potne liste domačinov in tujcev. Tako upa notranji minister, da bodo s tem dosegli olajšanje in hitrejše delovanje obmejnega prometa ter varčevanje osebja. Avstrija ima tačas okoli 450 do 500 obmej-nih prehodnih postaj, ki so vse dvojno zasedene. Novi zakon o obmejnem pregledu, ki ga je vlada na torkovi seji sklenila; odstra-njuje 'še drugo pravno oviro. Tako so smeli cariniki doslej zasledovati le carinske pre-greške. To se pravi z drugimi besedami povedano, da carinik človeka, ki je nezakonito prekoračil avstrijsko mejo, ni smel aretirati, če lenta ni bil tihotapec. V zakonu o pregledu na avstrijski mejah, ki velja odslej v polnem obsegu, so samo tri omejitve: Te pa so: • Na Predarlskem ni nobene spremem- SLOVENCI doma in po Strniti 80-letnica slikarja Franceta Zupana Ko je pred kratkim obiskal poročevalec Bogdan Pogačnik jubilanta slikarja Franceta Zupana, da bi mu čestital k njegovi 80-letnici, je živahno odgovoril: ,,Ne, osemdeset jih bom šele novem, bra. O starosti še nočem nič slišati; pogosto še ponoči vstanem ter začnem slikati.” Na kuverti v njegovem stanovanju je poročevalec bral. ,,Umetniški klub mladih, Ljubljana, SHS”, na katalogu njego. ve prve razstave leta 1910 pa se je znova pojavila osemdesetletnica, čeprav ne njegova: „V proslavo osemdesetega rojstnega leta Njegovega veličanstva cesarja Franca Jožefa I. in 80 let upodabljajoče umetnosti na Slovenskem.” Ko so sedaj v Mestni galeriji v Ljubljani slavnostno odpirali njegovo jubilejno razstavo, se je slikar pojavil z belim nageljčkom v roku Zupanovo slikarstvo je predmetno otipljivo, po začetkih impresionistično, v drugem ekspresionistično, močno-koloristično. „Barvni realizem — so zdaj odkrili, a sam slišim to prvič,” je odkimal Zupan. „Bolelo me je, če so mi včasih očitali, da sem epigon impresionistov ali katerekoli druge smeri, ker nisem. Krajin tudi enostavno ne prenašam iz narave, ampak na podlagi skic doma kompomram. Skušam iti naprej s časom, nočem biti starokopiten. V načelu tudi zoper abstrakcijo nisem, saj sem se celo v tem poskušal, samo človek ne more v nekaj kar skočiti ...” A kot je navezan z vsemi koreninami na domačo Ljubljano, tako ga tudi nemima znatiželj. nost žene pogosto na potovanja. Poleg Jugoslavije je obiskal Anglijo, Prago, Pariz. Eno izmed njegovih del so odkupili v berlinski galeriji; na Dunaju pa so ga sprejeli v članstvo znanega umetniškega združenja Hagebung. Nagrada mesta Ljub. Ijane, ki jo je dobil prav te dni, je samo eno zasluženo priznanje več Na Dunaju razstavljajo dela Josipa Plečnika V avstrijskem društvu za arhitekturo so v soboto, 27. maja, odprli reprezentativno razstavo ljubljanskega arhitekta Josipa Plečnika ob desetletnici njegove smrti. Na tej razstavi z naslovom ,J)unaj—Praga—Ljubljana” je razstavljenih kakih sto fotografij, na katerih je zelo plastično prikazana ustvarjalnost tega genialnega arhitekta svetovnega slovesa, številna mogočna poslopja, zgrajena ob koncu minulega in v prvih desetletjih sedanjega stoletja v glavnih mestih Avstrije, Češkoslovaške in Slovenije so po zaslugi Josipa Plečnika zdaj velike zgodovinske vrednosti. Razstavo Josipa Plečnika, ki so jo priredili v okviru dunajskih svečanih tednov 1967, je odprl direktor tega znanega festivala Baumgartner v navzočnosti številnih predstavnikov dunajskega kulturnega življenja in jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju. Pesem mladih pevcev Na tretjem srečanju mladih pevcev je te dni zapelo v ljubljanski Festivalni dvorani 2700 članov 48 pevskih zborov. Na prireditvi je prejel priznanje za štiridesetletno glasbeno delo Makso Pir-n i k. Slovenski študent prejel mednarodno likovno nagrado Pred kratkim so v Modeni zaprli vsakoletno razstavo študentov vseh italijanskih likovnih akademij. Eno od treh enakovrednih denarnih nagrad za slikarstvo je prejel Matjaž Vipotnik, slovenski študent drugega letnika akademije Brera v Milanu. Tempera, za katero je bil nagrajen, se imenuje „Zeleni prostor”. Je nekakšen zaključek obsežnejšega ciklusa „Mlini”, v katerem se Matjaž Vipotnik spoprijema s problemom statičnega in dinamičnega prostora in skuša v relaciji med njima, to je v gibanju, vzbuditi pričujočnost četrte dimenzije na sliki. Na razstavi v Modeni je mladi likovnik že lani prejel isto nagrado za tempero ,,Dvajseto stoletje”, na slikarski in grafični razstavi v Abbiategrassu (Milano) pa, prav tako lansko leto, zlato medaljo za grafiko ..Atomi”. * • be, 'kajti že sedaj je veljal posebni ukrep, po katerem pregledujejo cariniki potne liste. @ Na onih mejah, ki so proti Avstriji trdno zaprte (torej, na mejah proti našim vzhodnim sosedom), bo ostala še dvojna kontrola po orožnikih, odnosno državni policiji in carinikih. • V izredno težkih socialnih primerih bodo orožniki na svojih obmej nih postojan-kaih še nadalje ostali v službi, to pa na primer tedaj, če ima uslužbenec v ineposredni bližini svoje stanovanje in se zaradi njegove višje starosti ne bi smelo zahtevati, da bi opravljal službo na drugem 'kraju. IZ ZVEZE PEVSKIH DRUŠTEV: Pevsko društvo iz Domžal bo gostovalo V v Skocijanu (Koncert v soboto, dne 10. junija 1967, ob 8. uri zvečer) Društvo zrelih pevk in pevcev, ki jih vodi izkušen pevovodja, društvo iz industrijskega kraja v Sloveniji, bo pelo pni nas. Že s tem je napovedano, da bo ta koncert v mnogih ozirih za nas zanimiv. Navajamo nekaj točk: Zrele pevke in pevci — torej zbor, ki že dolgo vrsto let goji petje, in se