146. številka. Cahaia v-ak Ain ivce«, izinoSi nedelje i:i praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r i j s ko-o g o r sk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesr- 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr.. z.-, jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fetiristopne petit-?rste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npiavniSvo je v Rudolfa Kirbi&a hifii, ^Gledališka stolba". Uprav ni štvn naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. „Schulverein za Nemce." Kaj pa je zopet to? Ali nismo ondan dovolj brali o tem društvu? Počasi, gospod«! Nemški Schulverein je jedno društvo, „Schulverein fiir Deutsche" pa drugo. Prvo je staro, drugo pa novo, še le lani ustanovljeno društvo. Prvo vodi Weitlof, drugo pa Schonerer Poslednji se je ločil od »nemškega Schul-vereina" sosebno zaradi tega, ker sprejemlje mej ude tudi Žide, in ker podpira tudi židovske nemške šole. V drugem pa je oboje društvo Slovanom jednako nevarno; oboje deluje na mejah Cehov in Slovencev in mej tema narodoma. Samo da hoče „Schulverein fttr Deutsche" naj prej in posebe delovati mej Slovenci. Slovencem je treba torej poznati dobro oboje društvo ter se po tem tudi ravnati. Prvi občni zbor je imel „Schulverein fttr Deutsche" 11., 12. in 13. junija t. 1. v Gradci. Osnoval se ja lani poletu pod načelništvom Schonerer-jevim. Lani se je trudilo društvo bolj z notranjo uredbo in utrdbo, nego z delovanjem na zunaj. Zdaj pa že šteje 111 kiajnih skupin in čez 8000 članov. Dohodki znašajo zdaj 10.587 gld. Skupine in do hodki pa močno rastejo bolj in bolj. Društvo je doslej podelilo že nekaj podpor na Češkem, potem pa posebno na Koroškem in slovenskem Štajerskem. Tako je oddalo 2 štipendija po 146 gld. na vinarski šoli v Mariboru. V Celjski obrtni popolnjevalni šoli je odmerilo za učne pomočke 150 gld., potem Celjskemu otroškemu vrtu 30O gld., Celjski dekliški šoli za Šolo, ki je z njo ziIiuZbuu tj a. Šiviljo in avbuc alu-žabnice, 150 gld. Na dalje je odloČilo od srebrne rente v vrednosti 1000 gld. obresti 21 gld. koroškim šolam. Še drugim koroškim šolam (Borovlje, Pustrice, Pod-Ijubeljem in \Vajre) za učne pomočke po 50 gld. Sklenilo je društvo napraviti samostojni „otroški s k i vrt šolskega društva za Nemce" v Cel j i; priprave so se že začele. Društvo neCe delovati tje v dan, ampak po določenih načrtih na slovanskih mejah in mej Slovani, kjer prebivajo Nemci poleg Slovanov. V ta namen nabira natančne statistične podatke o razmerah števila prebivalstva po narodnostih, o šolskih občinah in krajnih šolskih sovetih, napravi šol, Številu otrok, vedenji na seljenja nasproti nemškemu pouku itd. Na tej podstavi hoće postopati korak za korakom. Poizvedbe v tem pogledu so na fui-iiem Štajermltem zdaj že dovršene, in se bodo nadaljevale na Koroškem, 14 ra nj* k o m. in oh tržni cesti |»rotl Trstu. Jednako bo postopalo tudi v S ude t ah. Glavno delovanju hoče imeti društvo v „pla ninskih deželah", v tem ko se razprostira „nemški Schulverein" bolj v „sudetskih deželah". Schonererjevemu društvu „pa se ne zdi jug manj važen od severja;M „ka j t i tu je treba zabraniti, da bi Slovani ne zabili klina v nemška jezikovna tla, in da bi ne odtrgali Trsta inAdrije od nemške jezikovne skupnosti. Aurljn in 'Vrst se morata obvarovati nemškemu uplivu; temu je posvečen naš boj na jugu. Poleg tega pa nikakor ne zanemarjamo severja ter priskočimo na pomoč, kjer moremo. Na obe strani se razširja, jednakomerno razdeljeno naše odgojevalno delovanje." „S tako razdelitvijo delovanja pa mi ravno dokazujemo, da se naše društvo ne bojuje proti „nemšketnu Schulvereinu," mi ne obračamo vse svoje moči, kakor bi moralo drugače biti, da bi motili njegovo delovanje." Te vrste, posnete iz poročilu »Šolskega društva za Nemtraiijc Ac/a-Ic V Ljubljani l. julija. Nemci ua Češkem že začenjajo svoje agitacije za dopolnilne volitve za deželni zbor. Liberalci mislijo postaviti vse prejšnje deželne poslance za kandidate. Gospodarska stranka bode pa tudi po skusila svojo srečo. Če dobro pojde, utegne dobiti nekaj mandatov, kajti podpirali jo bodo konservativno plemstvo in Cehi s svojim uplivom. IlrvutNku nezavisna stranka in ceutrum sta se popolnem zjedinila. Nova stranka bode vse-kako imela nekoliko upliva, če tudi vsled ne<:uve-vega pritiska nema do.sti pristašev v saboru. Da zmerna opozicija ni brez vsega pomena, je pač naj -boljši dokaz, da bi jo bil ban tako rad popolnem uničil pri volitvah. Še celo s Starčevičevci je hotel pred volitvami skleniti nekak kompromis, da bi mu pomagali uničiti nezavisno stranko in centrum. VuaiiJ«* cn način nič oviral, da se poklice Ristič. — Dopisnik „VViener Allgemeine Ztg." imel je pogovor z novim srbskim ministerskim predsednikom. Ristić se je izjavil, da deputacije beso prihajale, ker je on prišel na krmilo, ampak samo zategadelj, da -o izrekle veselje, da so se znebili prejšnje vlado. Narod upa, da se bodo sedaj zboljšale razmere. Njegovi predniki so obetali narodu svobodo in blagostanje, upe-ljali so pa reakcijo in se posluževali najhujše korupcije. Ristič je nadalje rekel, da deputaeijam ne obeta takojšnjega znižanja davkov. Svoje dolžnosti nasproti upnikom mora Srbija točno spolno vati, če ne bi postala drug Egipet in tujci bi upravljali državna posestva in pobirali davke ter carino za državne upnike. Napravila bi bankerot ter morala prenašati težke in sramotilne posledice eksekucije. Srbija pa more še prenašati sedanja bremena, če tudi LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleškem spisala M ari.j a S. Cummins, poslovenil J. P—ski.) 13*-i del. Prvo poglavje. (Dalje ) Henrik ^ tudi v tem novem krogu našel primerne si prijatelj \-jej mladimi, življenja veselimi ljudmi so neki posedi svobodni zidarji (fremasonrv) ki povsod brzo najdejo tovariše jednakega mišljenja in srca ter se kmalu ž njimi seznanijo. Tuje pre men j eno bivališče in čutena zadrega, ki ga je v Novem Jorku toli stiskala, odvračali sta 2a nekaj časa od lehkomišlj enega Življenja. Mabel se jb celo nadejala, da ga bodeta nje neprestani upliv in nje neprestana skrb spravila na pravi pot; nadejala se je, da ga ozir na tujo hišo njegove tete ali pa zanimanje za njegov poklic popolnem poboljšata. Na nesrečo je prav sedaj sosedno vseučilišče odpustilo dijake na poletne počitnice; mej mladeniči, ki so na ta način v L. prikrožili, našel je Henrik več bolj sorodnih duhov, nego jih je bilo mej pustimi zidovi Paradoksove pisarne zakopanih. Brze konje živega mladeniča občudovali so po vsej okolici; njegovi mični običaji in njegovo plemenito vedenje so mu nagloma pridobili občno ljubezen. Udajal se je iz-kušnjavam, zapuščal zadubio pisarno ter se pridruževal raznim izletom in vožnjam, raznim lovcem in ribičem; to vse bilo bi res popolnem nedolžno, ko bi ne bilo zahtevalo toliko Časa ter naposled k tolikim neumnostim in razuzdanostim ne vodilo. Naj je storil še toli dobre sklepe, naj se je še toli napenjal, da bi sebe samega premagoval, veuder se je kmalu pokazalo, da so sklepe izkuš-njave izpodkopavale; napenjanje njegovo pa ni bilo dovolj močno, da bi bilo se izkušnjavam uspešno branilo. Težkega srca je Mabel gledala, kako so se nje kratke nade uničile in bolj nego poprej se je tresla od posledic brezozirnega in lahkomišljenega življenja svojega brata. Bili sta le dve pravili, po katerih se je proti njemu vedla, — bili sta le dve sredstvi, s katerima je hotela brata rešiti. To sta bili ljubezen iu molitev. Očitala mu ni nikdar niti s pogledi niti z besedami. Vedela je prav dobro, da le Bog sme soditi in da si človek, zlasti pa sestra le v preširnosti sodbo prisvaja. Poznala pa je vso moč prava, katero ta sladka vez sorodstva daje; zato je le po nasvetih srčne svoje ljubezni skušala potrpežljivo svojo nalogo izvrševati. Ti ljubezni polni nasveti so bili toli mili, blagodejni in požrtvovalni tudi zato, ker so iz skrivnostne bolečiue ponižnega in skesanega, kot tudi prevaranega in zapuščenega srca izvirali. Dasi bratu Mabel nikdar ni očitala, veuder sebi je pogostem grenko očitala toli izgubljenih ur, ki so jo njegove družbe in njegovega zaupanja oropale ter jej za to le razbite nade, zapuščeno ljube/on in raneno srce podarile. Kolikor zelo se je tega strašila, kolikor dolgo je tudi zavračala neusmiljeno misel, polagoma se jej je ventler usililo prepričanje, da je nje srce le iskal, da je je lahkomišljeno odbil, da je svoje zaklade zaupala možu, ki daru ni znal ceniti, in da je prijateljstvo, katero se jej jo najslajši užitek v življenji zdelo, njemu bilo le za kratek čas o dolgih zimskih večerih. Ko bi bila ta slutnja dovolila še kako sumnjo, uničil bi jo bil list, katerega je Mabel štii inajst dni po dohodu v L. od gospe Leroveve dobila. .ežko. Vlada bode poskusila konvertovati državne 'olgove, Če bode mogoče. Deputacije pravijo, da je narod pripravljen prenašati vse žrtve, da se ohrani čast in samostojnost Srbije. Vsekako bode sedaj narod manj plačeval. 40 milijonov goldinarjev znaša srbski državni budget, za druzih 40 milijonov so pa uradniki zase narod odrli. Narod se ni imel nikamor pritožiti. Pq srbski ustavi se proti uradniku ne more začeti sodnjjska preiskava, če vlada ne dovoli. Ga-rašaninova vlada pa ni skoro nikoli preiskave dovolila, [listič je pa dovolil sodiščem, da začno proti vsakemu uradniku preiskavo, ki bi bil tožen. Nepoštene uradnike bodo sedaj kaznovali in odpustili Konečno- je Ristič obžaloval, da ga tako obrekujejo, zlasti da ga napada avstrijsko m nemško časopisje. Plovdivsko mestno zastopništvo priredilo je bolgarskima regentoma Stambulovu in M nt karov u banket,. Mestni župan se je zahvalil pri t*j priliki regentoma za njijino domoljubje. Stambulov mu je baje odgovoril, da bode kriza kmalu rešena. Vlada namerava predlagati kandidata, ki bode vsem ugajal. Je li temu poročilu „Agence Havas" kaj verjeti, ne vemo. Sploh izvestja iz Bolgarije neso zanesljiva in si močno nasprotujejo. Da se pa kriza tako hitro ne bode resda, je gotovo. Ko bi sebranje tudi Izvolilo kneza, ga Rusija priznala ne bode, ker sebranju zakonitosti ne priznava. Po novejših poročilih zastopniki velevlastij ne pošljejo svojih tajnikov v Trnovo. 1/. tega je jasno, da so velevlasti prepričane, da sklepi sobranja ne bodo imeli nobenega pomena. Bolgarski zastopnik v Belemgradu, dr. Štranskv odpotoval je v Sofijo. Govori se, da je to v zvezi z govorico, da mislijo Bolgari kralja Milana voliti knezom, ko bi Koburžan ali Batten-beižan volitve ne vsprejelu. Ta izvolitev bi se popolnem ne strinjala z Berolinsko pogodbo. Na otoku Kreta vlada velika razburjenost. Bilo je zadnji čas več bojev mej kristijani in mo-hamedauci. Več osob je bilo umorjenih in več sel požganih. Pri volitvah za Imvarslti deželni zbor voljenih je 72 liberalcev, 77 klerikalcev in 7 konservativcev, v VVurzburgu je pa ožja volitev. V novej zbornici bodo torej odločevali konservativci. Katerej stranki ko bodo pridružili, tista bode Imela večino. Dosedaj so klerikalci sami imeli v deželnem zboru večino, če tudi neznatno. Socijalnih demokratov ni noben voljen, če tudi so pri prvotnih volitvah bili dosegli precejšnje uspehe, Nedavno bil je pri Istaue-ji boj mej četami nlj»'uii*ltr$>a emira, katerim je poveljnik Golum Hvder ban in uporniki. Emirovi vojaki premagali so upornike. Dopisi. 'A Kelte 28. junija [Izv. dop.] Kdor čita madjarske liste in podiničeno „Bilancio", misliti mora, da je Reka, ta biser madjarske krone najsrečnejše mesto na svetu. Madjari in njihovi pod-miČenci neprestano pišejo, kako Reka napreduje, kako njeno prebivalstvo čuti madjarski in kako po stane to mesto danes ali jutri najznamenitejše mesto ob Jadranskem morji Toda temu ni tako. Madjari hočejo slepiti svet, kakor slepe samega sebe. Biti hočejo vele vlast, pa so tako čez glavo zadolženi, da morajo, če tako dalje pojde. napraviti bankerot. — Pripo vedujejo, da so svobodoljubni, toda nikjer ni večjih zatiralcev, nego so Madjari, kar dovolj dokazuje njihovo postopanje proti Slovakom, llumunom, Srbom in Hrvatom. Dovoljeno mi bodi opaziti, da to čutijo tudi že Itečaui, in znatno že pojema „naudušenost" za Madjarsko Besedo naudušenje označil sem nalašč z resicami, kajti tacega naudušenja v resnici nikdar bilo ni. Bečani so sumni in lokavi ljudje, in bili so tako dolgo naudušeni za Madjarsko, dokler so od tega imeli osobne koristi, toda ,sedaj ni tako. če hočemo resnico govoriti, reči moramo, da na Reki ni bilo pravih madjarski h pristašev in to mesto ni nikdar imelo madjarskegs značaja, kajti fakinstvo ne kaže nikier pravega izraza narodne volje. Tako je tudi na Reki. Najugledneji meščani so Italijani in Hrvati. Nižje mestno prebivalstvo je vse hrvatsko, ter se poslužuje hrvaščine. Samo fakini predstavljajo madjarsko misel in sicer s tem, da so se pri vadili kričati reljen". Kričeči po ulicah „eljen" hoteli so pokazati, da je Reka madjarska ! — Pozneje prišlo je nekaj uradnikov, kateri so po ulicah in kavarnah madjarski govorili, in to je bilo znamenje, da je Reka madjarsko mesto! Na tak način mogli bi si Madjari tudi London osvojiti. Vladna stranka na Hrvatskem je zakrivila, da je do tega prišlo. Storila je nekaj z nagodbo, ki se je sklenila mej Madjarsko in Hrvatsko, kar se še nikjer na svetu ni prigodilo. Hrvatska vladna stranka je z madjarsko vladno stranko predložila pogodbo kralju, da jo podpiše. Ko je bila podpisana, prilepila je na § 66 krpico, na katerej je zapisano, da se Reka izručuje Madjarskej. Deset let je minulo, kar se je zvršil ta zločin. Stvar prišla je pred hrvatski sabor pred šestimi leti. Vladna stranka je trdila, da se je nagodba z ono krpico kralju predložila v podpis. Opozicija je nasprotno dokazovala. Pa kaj jej je koristilo, ko je vlada imela večino ter je zmagala pri glasovanji. In tako je Reka izročena M ad j arom. Toda madjarska sila ni večna. Nehala bode, ker ni osnovana na zdravem temelji, kajti kar ni naravno, mora propasti. Reka bode zopet hrvatsko mesto, kakor je bila poprej. Večkrat, odkar imajo Madjari Hrvate v pesteh, večkrat se pokazuje, da Rečani spoznavajo, da ni vse zlato, kar se sveti. Spoznavajo, da ne morejo ostati „corpus separatum" kakor bi radi Madjaii, ampak, da so morajo piibli-žati materi zemlji. In zato postaja hrvatska stranka na Reki z v.-akiin dnem močnejša To je opazil sedanji zapovednik Hrvatske, Madjar Khuen Heder vary in odpravil je hrvatsko županijo z Reke, ter jo premestil v Ogulin. Na skrivnem sedaj premišljuje, kako bi odstranil hrvatsko gimnazijo, ki je sedaj na Reki. Tako dela sedaj hrvatska vlada, ki bi morala gledati, da si zagotovi simpatije onih državljanov, ter jih pridobi za Hrvatsko. V tem pa Batm Madjari store vse, kar treba, da si odtujijo Rečane. Začeli so uvajati trdi madjarski jezik v šole. kar R^Čanom ni po volji. Na Reko pošiljajo svoje razuzdane lj"dij, katari ho »tihotapijo v Reške hiše, da rušijo po madjarskem običaji rodbinsko življenje, srečo in mir mnogih obitelij; toda to Rečanom ni po volji. Madjari zasmehujejo Reško prebivalstvo, in tudi to Rečanom ne ugaja. Nedavno je nek madjarski učitelj na Reški ljudski šoli po imenu Sigvarto na najostuduejši način grdil Reški krasni spol. V PeštanBkem listu „Fovarosi Lapok" pisal je, da Rečanke druzega ne delajo, kakor čakajo noči, da morejo nakičene iti na ulico, ter se udajati ljubezni. To je samo zmi ■ sel onega, kar je ondu pisano, ki se v poštenem in dostojnem listu, kakor je „Slovenski Narod« ne more ponoviti. Radi onega nesramnega čina napali so Rečani v 12. dan junija omenjenega činovnika, in bi ga bili ubili, da ni prišla policija. Mestni straž-niki odpeljali so tega nesramneža v varnost,ter je moral 8e tisti dan ostaviti svoje mesto in pobegniti z Reke. Ko;,so v Budimpešti zvedili, kaj se je dogodilo njihovemu rojaku, grdili so Rečane in kričali, da bi kaj tacega niti Bedujini ne mogli storiti. Ta naziv je razdražil Pečane, da jih ni mogel bolj in se sedaj mjbolj čita „^ivista Fiumana," ki piše proti Madjarom. Tu so vam opisani v g^vnih potezah Reški odnošaji. V kratkem vam hočem podrobneje pisati. Tedaj hočem vam opomniti, da zadimi čas trgovina na Reki močno nazaduje. Vedno manj Wjj prihaja v luko in brzovlak iz Pešte preko Zagreba *,e jeden mesec ne vozi, kar kaže, da je promet jako «dab. H Ptnja 30. junija (Okrajne volitve.) Volil ci skupine velikega posestva za okrajni zastop Ptujski zbirajo se v dan volitve, t. j. 8. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj v „Narodnem domu," ako se začne volitev še le ob 9. uri, kar je razpisano ua legiti-micijskih listih, katerih še volilci dozdaj neso v roke dobili. Ako pa je začetek volitve ob 8. uri, morajo se volilci zbrati že ob 7. uri v „ Narodnem domu," da se vse potrebno za volitev dogovori, posebno radi volilne komisije. Pridejo pa naj vsi volilci točno ob določeni uri, da nobeden ne zamudi volitve komisije, ker je to za nas imenitno. Da ne bodo j>ojedini volilci doma ostali, naj se volilci zbirajo, in zavedni naj vzamejo mlačne s seboj. Imena kandidatov za veliko posestvo dobi vsak volilec domov, ker še reklamacije v Gradci neso rešene; kandidati za skupino občin bodo se proglasil dne 8. julija. Volilcera obeh skupin pa priporočamo točnost in slocro! Odbor društva „Pozor." Domače stvari. — (P r e s v i 11 i cesar) podaril je prostovoljni požarni brambi v Mirnipeči 80 gld. podpore. — (Osobne vesti.) Računski oficijal g. Vilibald B r e g a r imenovan je računskim reviden-tom; računski asistent g. Anton C o s t a računskim oncijalom, računski praktikant g. Rudolf Lukeš računskim asistentom pri deželni vladi kranjski. — (G o s p. I. Kae,) ravnatelj na ces. kr. učiteljišči v Mariboru, dobil je naslov c. kr. šolskega svetnika. — (Umrl) je po kratki bolezni dne 29. junija g. Fran Škrlec, c. kr. poštar in trgovec pri sv. Tomaži pri Veliki Nedelji. — (Vabilo) k LXXVIL odborovi seji „Matico Slovenske." v četrtek 7 juliju i R«7 1 ob i/„fl. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXXVI. odborovi seji. 2. Naznanila predsedništva. 3. Poročilo gospodarskega odseka o denarnih in hišnih zadevah. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poročilo tajnikove 6. Posameznosti. V Ljubljani 25. junija 1887. Josip Mam, predsednik. — (Dr. Tomanova slavnost v Kamni Gorici.) Gospod prof. Toma Zupan bode vsled prošuje odborove pri slavnosti služil sv. mašo in pridigoval. Skupnega obeda pri gosp. Kapusu se I bode udeležilo več sto osob. Preskrbljeno pa je tudi Pisan je bil v Trentouu, kjer je bila družba po štiritedenskem potovanji sklenila nekaj dnij ostati, potem pa se raziti. Občnemu poročilu o potovanji je Ludvika naposled pristavila. „Pri vsem tem ni bila toli jn'ijetna. Bilo je vedno toliko prepiru o potu in kdo bi imel najboljše Bobe v gostilnieah. Francika Širokoglavka je baje mislila, svet je tu zaradi nje; gospa Vanekarjeva je po svoji stari navadi zvijače napravljala, da bi pred vsem najboljše zase dobila, in sedaj pa sedaj poganjala sem se tudi jaz za svojo pravico, da je obveljala, kajti voljna nisem bila, da bi vsi z nogami po meni teptali. Francika in polkovnik se toli razpirata, da je res prava sramota; tudi gospa Ear-leva nam je delala mnogo sitnosti j. Bolehala je, odkar smo bili Niagaro zapustili. Dečka sta me tudi strahovito mučila; Cecilija ju ne more uganjati. Nikdo baje ni užival posebnega veselja razen gospoda Dudleva in neke gospe Volkove, udove z Angleškega, ki se je Francikine svatovščine udeležila in je polkovnika na potu spremljevala. Mlada je in zala in preobčutna (sentimentalna), — govori mnoge o pesništvu itd.; in gospod Dudlev se je njej po polnoma posvetil. Na sprehod hodita o luninem svitu, posedata po skalah in skladata sonete. Res prava šala je, kar čeblja gospa Earleva, ki jo imenuje Dudlevevo zadnjo ljubico. Jaz res ne vem, kaj se na njej umišlja. Vsem drugim je kaj neprijetna. Od tukaj i>otujem v Novi Jork ter ti svetujem k meni priti. Ko si bila štirinajst dnij pri teti Ridgvvavevi, moraš vsekakor zrak in prizorišče menjati. Jaz sem jo jedenkrat že kot mala deklica obiskala, a tega nikdar ne izpozabim. O svojem moži že mesec dnij nisem ničesa slišala. Mislim, da listi me čakajo v Novem Jorku- Reci Henriku, da storil bil bi bolje, ko bi bil s konji prišel v New-porl". Mabel je ta list zopet in zopet prečitala, premišljevala njegovo vsebino ter se jokala; a še vedno je ležal v nje naročji Kar je nje osamljenost pre trgala teta Sabija. Tudi to je bila huda nje izkušnja, da je le redkoma kako uro nepretrgoma mogla za se živeti. Vender je Sabija malokdaj motila nje mir temveč bila je navadno blebetava gospa Itidgwayeva ki jej nikdar pokoja in mit u ni dala. Zato se je silila, da je prav prijazno vsprejela teto, ki je kaj pr .idno stopila, ozrla se okrog ter potem polagoma duri zaprla. „Ko bi bila jaz na tvojem mestu, šla bi zvečer v družbo", rekla je s tihim glasom, kot bi se bala, da kdo pri ključavnici posluša; „ona je vsa zaverovana v to.u „Oh, tetka 1 ne zahtevajte tega od mene", odvrnila je Mabel nekaj nepotrpno naglo ustanši in list v žep utaknivši. „Jaz ne morem iti; — jaz nečem iti; — prav nič me ne veseli. Vsak ima svoje muhe", pristavila je, ko je Sabija od lista v nje obraz se ozrla. „No, vidim, dobila si list od Ludvike Ni čuda, da te je spravil iz dobre volje, men* se bi bilo jednako godilo. A ti bi nanj izp«.abila, ko bi šla v družbo ter videla vse mla^ ljudi in se dobro počutila. Njej nikaker ni dopadalo, ko si ti včeraj rekla, da ne misliš iti " To jej pač nič ni mari«, odvrnila je Mabel. „Tetka, ona misli, da se meni take reči dopadajo, a to ni prav nič res. Neznosno mi je videti mnogo Hud« krog sebe. Ti pač sama ne zahajaš na take kraje; tudi jaz bi rajSe pri tebi in njej doma ostala." (Daljo prih.) ge za ostalo občinstvo, da se mu bode postreglo v drugih krčmah, ki so pripravljene za obilo gostov, torej se nikomer ni bati, kdor pride k slavnosti v Kamuo Gorico, da bi se ne mogel okrepčati. Postaja za brzojavke je Podnart. Zvečer po vrnitvi v Ljubljano bode godba svirala na vrtu Ljubljanske Čitalnice. _ („K on sum no društvo.") Na zboru v sredo, katerega se je udeležilo 75 gospodov, se je sklenilo, da se pravila vlad; predlože, po dobljenem potrdilu pa takoj začne društveno delovanje. — (Razstava ženskih ročnih del v Rudoliinumu) obori se v sredo dne 6. t m. Mnogo dam je že obljubilo svojo soudeležbo in iz-vestno bode mzstavljenih mnogo lepih proizvodov ženskih rok .-(Plemenito darilo.) Iz Zagreba se piše: Povodom banketa zjediujenih opozicijskih strank napil je dr. M. DerenČin žurnalistiki. Po tej napitnici pa se je dvignil grof Ivan Draško-vić in izjavil, da pokloni za ustanovitev čas nikarskega in pisateljskega društva 30.0 0 0 gld. ter da bode v svojih krogih deloval za razvoj in prospeh tega društva. — (Za Primorsko) dovolilo je minister-stvo dva nova živinozdravniku, jednega za Tolmin, druzega za Pazin. — (Pazite na otroke!) Z Viča se nam piše: Včeraj zvečer ob G. uri pal je na „gmajni" poleg Kozarij 3Va letni deček kajžarja Oblak-a v mali jarek poleg hiše in utonil. — (Hrpeljska železnica) otvori se dne 6. t. m. Vlak odpelje se ta dan iz Trsta od sv. Andreja ob 9. uri 30 minut dopoludne in dospe v Hrpelje ob 10. uri V.) minut. Iz Hrpelj odpelje se vlak ob 10. uri 49 min. in dospe v Trst ob 11. uri 45 min. — v'V Pazinu) zmagala je, kakor smo ob svojem času javili, pri zadnjih volitvah narodna hr vatska stranka. Sijajne svoje zmage pa ni dobro porabila, kajti izbrala si je županom Inocenta Fabrisa, ki ni naše gore list. Pred izborom zastavil je bil Fabris s cer častno besedo, da bode vedno stal na strani narodne stranke in da se bode vedno poganjal, da se hrvatščini določi mesto, katero jej gre, a njegova dejanja se ne ujemajo ž njegovo častno besedo. Zategadelj so mestni odborniki sklenili odločno postopati proti županu. V seji dne 16. junija, katere se je udeležilo vseh 29 odbornikov sklenilo se je jednoglasno: 1. „Gospodu na čelniku Inocentu Fabrisu izrazu jemo ovim javno skrajno iw»]niv.i crciiie i odlučujemo, da ovim zaključkom uništujemo prijašni naš zaključak, uči njen u sjednici 5 aprila t. g. to jest, da mu se uzkraćuje sasvim svaka nagrada od da nas nap red". -- 2 Svaki zapisnik sjednice za stupstva učinjen ima biti v jeziku hrvatskom kao uredovnom i samo u takovom ima se poslati prepis si. prov. junti u Poreč, a nipošto prevoditi ga na talijanski." — Na tako jednoglasno nezaupnico odstopil bi vsak drugi, le g. Fabris ne, on ima predebelo kožo. Ne le, da se svojemu častnemu mestu ni odpovedal, hoče celo upirati se mestnega zbora zakonitim sklepom. A ta upor mu ne bode pomugal, kajti naposled se bode mestni odbor stvari Še resneje poprijel, da se po polnem znebi načelnika Fabrisa. — (Občni zbor Šentjakopsko-Trnov ske pod r užnice s v. Cirila in Metoda.) (Konec) Blagajnik nadalje pohvalno omenja čč gg. bogo slovce, ki kot bodoči pastirji-učitelji naroda že zdaj pojraijo svojo vzvišeno nalogo, ter tudi po tem rav najo. Iz lastnega nagiba jih je znatno število pri »topilo družbi. Sploh pa poživlja čč. ude, naj si vsak v svojem krogu in pri svojih znancih priza deva pridobiti novih udov tej prevažni, vseslo venski družbi, katera ne gleda le na sedanjost, nego i na boOočnost, ki želi preprečiti nadaljno potujčevanje naše Gladine, posebno ob mejah slo venskih. Dovolj je že zgubljene naše zemlje, kjer ni več druzega našega, kakor le grobovi. In da si ohranimo kraje ob Muri in Dravi, 0b Soči in morji — in da ne bo treba v teh krajih s pesnikom zdihovati: „Oh naši so samo grobovi" — delajmo mi živeči — in naše potomstvo nam bo hvaležno. — Da je bilo govorjeno članom iz srca, pričevalo je splošno odobravanje. Potem se volita kot pre gledovalca računov soglasno gg. M. Kokalj in J. Pibler. — Pri naslednji točki: volitev načelništva, poprime besedo g. dr. Lesar, poudarjajoč, da iz ugodnega današnjega poročila odborovega smemo sklepati, da je društvo v pravih rokah. Zato predlaga, kaj se izvoli v priznanje marljivega delovanja ves stari odbor na novo per acclamationem. Predlog ta je sicer vsprejet a dosedanji podružnični blagajnik g. A. Žlogar izjavi, da mu je v bodoče zaradi mnogih opravil službenih, kakor tudi zaradi posla, ki mu ga zadaje tajništvo glavne družbe, težko prevzeti še blagajničarstvo. Nasvetuje pa mesto sebe vrlega in za družbo vnetega gosp. kolego iz Trnovega Andreja Kalana. Ker je — odgovarja dr. Papež tej izjavi — dosedanjega gospoda blagajnika resna volja, odkloniti za sedaj častni ta posel, nas tolaži pri izgubi tako delavnega odbornika le to, da gospod ne ostane tuj naši podružnici, marveč da bode kot tajnik glavne družbe tudi se vnet ostal podružnici naši. -- Nasvetovana sprememba v odboru se na to vspreime Izvolijo se nadalje gg.: Peter Bohinjec, Anton Šmid in Ivan Volk, da bodo pri letošnji veliki družbeni skupščini v Trstu zastopali našo podružnico. Ker je bil s tem razvit vspo-red in nihče ni stavil kakega posebnega nasveta, načelnik, zahvalivši se za mnogobrojno udeležbo, oticijalno zborovanje zaključi, naznanjajoč, da sedaj se prične prosta zabava. Dasi to ne spada strogo v današn e poročilo, naj vendor omenimo, da je občinstvo objela vesela živahnost takoj po nastopu pevskega društva „Slavec". Okrog 40 pevcev zbralo se je na pripravljenem odru, v čegar ozadji je ble štela podoba slovanskih blagovestnikov primerno okinčana. Vrstili so se na to zbori, osmospevi in Čveterospevi. Petje je vnelo srca in zabava je bila kljubu nagajivemu vremenu prav živahna. Odbor je odprl tudi „srečolov", igro na dobitke. Nekatere narodne gospodičine bile so tako prijazne, prevzeti razpečavanje lističev mej občinstvom, za kar naj jim bo tem potom izrečena najtoplejša zahvala. Srečkanje dalo je povod marsikaterim ša'am, katere so raz dirali oni, ki so „ulovili" samo — bele listke. Na dolenjem koncu uredil se je prostor za streljanje na tarčo, kojega se je udeleževalo mnogo prijateljev streljanja. Večer je bil v resnici vesel, domač — brez vsacega nereda. Upajmo — in ta želja je gc-reča v našem srci — da je letošnji občni zbor pri dobil zopet mnogo novih prijateljev naši podružnici Več se jih je že mej zborovanjem upisalo. Crescite et multiplicamini. . . Rastite in množite se ... V to pomozi Bog in sv. slovanska blagovestnika. — (Vabilo.) Litijsko pevsko društvo bode imelo prihodnjo nedeljo t. j. 3. julija t. 1. letošnj občni zbor v gostilni gosp. Oblak-a v Litiji. Vspo red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo blagajni kovo. 3. Poročilo tajnikove. 4. Razni nasveti in in terpelacije. Častiti udje se uljudno vabi f o na zbor — (Krški god beni klub) in pevski zbor priredita v nedeljo julija na vrtu gospoda Gre-gorica „koncert." Začetek ob 6. uri zvečer, (pri neugodnem vremenu ob 8. uri v prostorih bralnega društva). Ustopnina 40 kr. za o;obo. Prijatelji godbe in petja se uljudno vabijo k obilni udeležbi. — (Akademično društvo „Triglav") ima v soboto dne 2. julija svoje V. občno zborovanje v prostorih „Slovanske Čitalnice", Salzamtsgasse G, in sicer se sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo o dijaškem shodu. 3. Slučajnosti. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Gosti dobro došli! — (Razpisana) je služba učitelja na jed-norazrednici v Dragi. Plača 450 gld., službena do-klada 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 31. t. m. — Na mestni dekliški šoli v Ljubljani razpisano je mesto podučiteljice. Plača 500 gld. Prošnje do 25. t. m. posadk v kraljestvu poljskem pod vodstvom generalnega guvernerja Gurka. Razne vesti. * (Dobro naložen denar.) „Times* pripovedujejo naslednjo dogodbo: Vsled neke-stave prišel je preti osmimi dnevi lord Rotšild k slikarju Ceulinu z naročilom, naj napravi njegovo podobo v prosjaški obleki. V ta namen oblekel je Rotšild neko capasto obleko, da je bil res prosjaku podoben. Mej tem pride mlad učenec slikarja Ceuliu* v sobo in videč moža v zakrpani obleki, misli, ita je to kak plačan „model". Smilil se mu je mož in stisnil mu je denarja v roko. Rotšild je denar vzel a prašal slugo, kdo da je mladi mož in kje da stanuje. Dne 2G. junija dobil je mladi mož od Rotšilda nastopno pismo: „Po tradicijah naše hiše sem s kapitalom, ki ste mi ga izročili tržil in sicer prav srečno. PozivIjem Vas, da vsprejmete pri m»>ji glavni blagajnici tisoč funtov šterlingov. Oospotlje Sokoli kateri se udeleže T o mano ve slavnosti v Kamni Gorici, zbirali se bodo v Čitalnici dne &. julija t. 1. ob VaG. uri zjutraj in odidejo z zastavo točno ob G. uri na kolodvor južne železnice. Vsi gospodje naj pridejo v sokolski opravi, naprošeni so tudi vsi starejši gg. Sokoli pridružiti se kolikor mogoče mnogobrojno. SI a V-nost vršila se bode pri vsakem vremenu. Telegrami „Slovenskomu Narodu"; KraltOVO 1. julija. Odhod cesarjeviča in cesaričinje vršil se mej naudušenimi klici prebivalstva. Na kolodvoru bilo zbrano plemstvo, dostojanstveniki, duhovščina in častniki. Namestnikova soproga izročila krasen šopek cesaričinji, katera se je najsrčneje poslovila in mej naudušenimi živio-klici in sviranjem cesarske himne ob 7. uri 15 minut na Dunaj odpeljala. Cesarjevič Rudolf odpeljal se je malo minut pozneje dalje v Tarnov Lanint. Carigrad 1. julija. Porta zahtevala od Angleške, da se potrditev egiptske pogodbe zopet odloži. Varšava 30. junija. (Politisehe Cor-responderz:) Jeseni bodo veliki nianV vri vseh Zdravi )<"'».j«' i»o»|M*»iule. Pri odprtih runah, oteklinah In ulesih ho z Molo vini "„F r ti D eo s k i m kganj i m" odpravi prisad in s teni vidim pospeši zdravljenji'. V Itefcle-nicah po 80 kr. Po poStnem povzetji ga razpošilja Vsak dan A. Moli, lekar, c. kr. dvorni založnik, na Dantiji, Tnch-lauben 9. Po lekarnah in špecerijskih prodajalnicah nadežeU zahtevaj izrecno M o 11 -o v izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 2 (10—5 prinaša v VII. zvezku naslednjo vsebino: i. Gora cd : Črnošolcc. Hal ada. — 2. S. Savcc : Postillou ti' amour. Povest \'U. — J- [van Bitbttči Na školji Sv. Pavta v Vipavski dolini. — 4. H. Lah: Črtice o ljubljanski čitalnici. — $. Jos. Apih: Plemstvo in tuirodiii razvoj. III. — 6. M. Cileušek: Kaj pripovedujejo ob Loznici. III. — 7. Fr. Leveč: Fran Erjavec. — S. Fr. Gestrin: Na samostanskem vrtu. Pesem. — p- Rd-diuski: Probne pesmi. — 10. I Subic: Rastlinske bolezni. III. — n. Književna poročila: I V. V. Oblak : Morphologie des Gbrzcr Mittelkarstdialektes mit be-souderer tkriicksichtigung der Iktonnngsverhaltnisse vou Dr. Kari Štrckclj. \Vicn, 18S7, sK 122. — lil. F. Hubatl: Imenitna knjiga. (Konec.) — 12. Listek: Stritarjevi zbrani spisi. — Tomanova slavnost. — f Anton Hribar. — PreŠirnova podoba. — Ivan Tmski. — Gledališki oder v Rudolfovem. — Pedagogiko društvo v Krškem. — Dve doslej neznani knjigi. — Nove muzikalije. — Angeljček. — Fr. jeriša. — Pred svojim pragom. — Popravki. — „LJUBLJANSKI ZVON" stoji: vse leto 4 gld. 60 kr., polu leta 2 gld. jo kr., četrt leta 1 gld. 15 kr. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je porekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 eld- — kr- „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......' " 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: vse leto.......15 gld- — kr. pol leta........B „ „ Četrt leta........4 „ » jeden mesec.......'o 40 „ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UpravniStvo ,,S?o>'. Srro° ■'„ marčna renta .... Akcije narodne banke . . Kreditne akcije..... London ........ Srebro......r . Nap.,1......... C kr. cekini...... nvfflSkt marke..... 4"/0 državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz l. 1864 Ogerska zlata renta 4°/o...... Ogerska papirna renta 6"/„..... 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. VJSU zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnico Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke.....10 _ "ccije anglo-avstr. hanke . . 120 „ Trammway-društ. vel j. 170 gld. a. v. - gld. 1003 595 62-17«/, 250 gld. 100 . 120 hektolitrov belin vin 1886. leta izvrstne kakovosti proda we po veni. — Vpraša naj se pri najeniniatvu poseatva Jurjevac, poštna in železniška pi.stHJH I.ekenik Da Hrvalakem. (48.'—1) danes 81-35 8265 llid80 90-90 bi 6 — 282-JO 126 65 - n 10-O - n 595 - * 6817 V, - gld. — kr 162 102 87 105 116 125 100 176 18 105 230 :o 05 95 50 25 75 25 75 50 Zgubil se je večji pes* prepelicar, 2 leti star, kratke dlake, popolnem temno rujav, z dolgimi ušesi in repom, velikimi ostro-gastimi kremplji na zadnjih in prednjih nogah Kdor ga najde, naj se oglasi pri upravništvu .Slovenskega N*roda". (478—2) oroilfe kljncarMke delavnice in vse, kar spada k temu obrtu. — Ravno tu se dobi po nizki ceni već Hteuilnlta ognjišč (Spaarherd , kakeršua se uzidavajo. — Natančneje se izve v Sv. Florijana ulicah ftt i\7 nova, v prodajalni«!. (469—2; Proda se ali v najem da hiša na Poljanah. Hiša je v jedro nadstropje s sedmimi sobami, kuhinjo, tremi kletmi, štirimi blevi. Poleg hiše je velik vrt, njiva in malo travnika. S h'šo se proda nekaj druzega zemljišča s tremi svislami. Kupec ali najemnik more hišo prevzeti o 8V. Juriji prihodnjega leta. Takojšnje plačilo se pa ne zahteva, ampak je prodajalec zadovoljen, če se mu bodo od kupnine redno plačevale obresti. Kaj več pove lastnik v Florijanskih ulicah št. 19. <480j Izjava o dr. Friderika Lengiel-a brezovem balzamu. „Racijonalno izbrane snovi tega lepotila so za lepo polt nepresegljive dobrote in upliva. Da se hitro zgladi koža po pre-stanih kozah, zato je ta balzam pravi unikum." (410—3) Med. Dr. Raspi, vseučiliščni prokurator. Zaloga v Ljubljani pri U. pl. Trn-koczy-ji, lekarji; na I mi nuj i pri Pil. Neiistein-u, mesto, Phmkeng. Najnovejša slovenska knjiga z* p. n. učitelje, učiteljice in prijatelje šole. Šolske drobtinice v petindvajsetletni spomin smrti A. M. SLO M SEKA. Spis»i pran jamšek, nadufiitelj in bivši c. kr. ,kr Solski na,i7.ornik v Reichen-^u-gu. Cena broširanemu iztisu 1 v pUtQ0 vezftnemil i Kui. 20 kr., po pošti 1« kr. več. Naro^i 3C uhko v V8Hkej bukvami ter pri z»iožniku J. R. Milic-u, (483—1)_w IJiitoljani, Wt»vi trg %u 19. na priporočam razen ekrtportnega piva b t t Lil I (jako krepko plvo> (Doppelbier) iz pivovarne bratov Koslerjev v steklenicah po b/io litra. (462—8) Zahtevajn naj mo crniki. A.. Mayer-jeva zaloga v Ljubljani. I BUDIMSKA GRENČICA. J B B Kot gotovo upllvajoče čistilno H H sredstvo priporočajo najslavnejši M _ mL zdravniki pri trebušnih bolezu.li, r ▼ na jetrih in tedicah ter Skrofuloz- nih boleznih, mrzlici, protnu, spuščajili, zapiranji itd. Prodaja se v vseh sp« ci-rijskih in prodajaluicah mino-rainih voda, kakor :udi v lekarnah in drognerijah. Lastniki: bratje Loser v Budapešti. (307—7) J. ANDEL-a novoiznajdenl prekomorski prah umori stenloe, bolhe, ičurke, mol«, muhe, mravljince, preildke, ptične črviče, sploli vae žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkinu' zalege ne ostane nobenega iledu. Pravi prašek se doSiva v prodajalnici pri •f. A\i>i;B,-u. ,,j>«*i MARTIN POVERAJ, civilni in vojaški krojač najnovejša zaloga oMei. z» gospode odtfid. s. 1.5oJ '* 1 .'i Cela obleka SllItMl^liil „ l*oiiilit