Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 1
V petek (-2/13 °C) in soboto (0/14 °C) sončno, v nedeljo (3/12 °C) pretežno oblačno in rahel dež.
Četrtek, 19. marca 2015 številka 11 | leto 62
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
->o ■ lil ■in
=o i in
ii>o ;o Ii^-Si^-
TAKO mislim
Turobni zimski dnevi so se skoraj poslovili. Sicer pa je koledarska pomlad že tu. Na to nas med drugim opozarjajo tudi živobarvni pomladni cvetovi, pravi simboli življenja. Ste se kdaj vprašali kolikšno neverjetno življenjsko moč premorejo,
Gorenje lovi ravnovesje
Gorenje je lansko poslovno leto, kljub vsem težavam, še zlasti v Rusiji in Ukrajini, ki so zelo veliko obetale, poslovalo z dobičkom. Res ne tako velikim kot bi si želeli, a po letu 2013, ko so imeli 25 milijonov evrov izgube, je milijon in 200 tisočakov zadovoljiv rezultat. Na to so vplivale racionalizacije in optimizacije proizvodnih lokacij in prodaja aparatov višjega cenovnega razreda, katerih delež v celotnem prihodku Gorenja iz leta v leto raste. Za razvoj in posodobitev so lani namenili dobrih 61 milijonov evrov.
Gospodarske razmere so še naprej zelo negotove, zato so tudi poslovni načrt pripravili v več različicah. Žal so morali po desetih letih predvideti tudi nižjo rast prihodkov. Dosegli naj bi jih v višini milijarde 220 milijonov, kar je 20 milijonov manj kot lani. Več na strani 4.
TRIO ALEKSANDRE ČERmELJ
Aleksandra Čermelj - vokal [jregpr Ftičar - klavir miha Koren - kontrabas
25. marec
ob 20.0o
Giasbaza vse generacije
M
t
na materinski dan
Odlična glasba, okusni prigrizki Rezervacij?: in velik izbor vin.... 041745304
da prodrejo skozi še nekoliko zmrznjeno zemljo. Pogled nanje razveseljuje in bogati. Podajte se torej v naravo in prepustite soncu, črpajte pomladno energijo. Vsi jo še kako potrebujemo.
Rudar ostal samo z vršilcem dolžnosti
Nogometaši od novembra brez plač
Nogometašem Rudarja v tem času ni lahko. Nasprotno! Drugi del prvenstva so začeli veliko slabše, kot so s svojimi trenerji in gledalci pričakovali. Po štirih spomladanskih prvenstvenih tekmah so še vedno brez zmage, enako zaskrbljujoče pa je tudi finančno stanje.
Klub v zadnjih mesecih tako rekoč životari in se komajda preživlja iz meseca v meseca. Pri tem ne smemo pozabiti, da se poleg članske vrste s to najbolj popularno igro na svetu v različnih selekcijah ukvarja tudi okrog 300 mladih. Zaradi slabega gospodarskega stanja v državi in s tem tudi v Šaleški dolini od Premogovnika Velenje, svojega glavnega pokrovitelja, klub od predlanske jeseni ni dobil nobene finančne pomoči, vlaga pa v vzdrževanje stadiona. Da ni prvo moštvo med tem usahnilo, gre zahvala mestni občini (sofinanciranje izvajanja letnega programa športa mestne občine Velenje ...), predvsem pa prodaji treh igralcev (Elvisa Bratanovica, Rajka Rotmana in Mateja Eterovica). Zato najbrž ni pretirana trditev, da igralci v zadnjem času nimajo niti za kruh. Zadnjo plačo so dobili novembra, prav tako pa so ostali (za zdaj) tudi brez nagrade za uvrstitev v predkrog kvalifikacij evropske lige. Prav perečemu finančnemu stanju so prejšnji teden namenili redno skupščino kluba. (Nadaljevanje na 17. strani).
Pijem pivo Laško
• • •
Mira Zakošek
Laško pivo na enem koncu Slovenije in Union na drugem nista le pivo, to je že kar eden od pravih simbolov slovenstva. V Laškem varijo pivo že vse od daljnega leta 1825, v Unionu pa od leta 1864. Se še spomnite tistih časov, bilo je na prelomu tisočletja, ko naj bi Pivovarno Union kupil Interbrew. Prava vojna se je vnela med Slovenci zanj in močno smo si oddahnili, čeprav je bilo presenečenje popolno, ko je ta nakup tik pred zdajci Interbrewu »splela« Pivovarna Laško. Do tedaj sta bila to velika konkurenta, njuni pivci pa so stavili vsak na svojo blagovno znamko in se bili pripravljeni o tem, katero je res pravo pivo, prepirati pozno v noč, seveda ob vrčku najboljšega! Da bi Slovenija izgubila Union, tako zelo prepoznavno podjetje, bi bila prava nacionalna sramota. To res ni šlo, treba ga je bilo obdržati v naših rokah! Zelo smo si bili enotni. In nam je tudi uspelo. Ko ga je leta 2001 kupila Pivovarna Laško, je ustvarila v tistem obdobju kar milijardo in pol čistega dobička - takratnih tolarjev seveda, Union pa je bil vreden deset milijard, kar je preračunano v pločevinke piva pomenilo 66.666.666 kosov. Sledila je zgodba o uspehu, nadaljnji nakupi in prevzemi. Vsekakor je iz tega nastal največji slovenski sistem ne le proizvodnje piva, ampak tudi mineralne vode, naravnih vod in brezalkoholnih pijač, ki jih prodajajo v kar 33 držav po svetu. Pa je potem prevladala lakomnost. Prav zato je ta sistem, pa še mnogi drugi, ki jih je potegnil s sabo v nepopisne težave, prišel tako daleč, da sta Laško in Union spet naprodaj. Tokrat se zanju zanima Heineken. Le po kakšni ceni? Mi pa očitno ne najdemo toliko moči, da bi z odgovornimi za vse to dokončno obračunali. Pa ne mislite, da me skrbi, če bom še lahko pila Laško pivo. O tem namreč sploh ne dvomim, ker tako pameten gospodar, kot je Heineken, zagotovo je in tako uspešnih blagovnih znamk ne bo ukinil. Mi pa ni vseeno, da razprodajamo nekdanje gospodarske ponose in to samo zato, ker nismo sposobni najti primernih direktorjev in nadzornikov, da bi dejavnost, ki ima zagotovljen uspeh (to Laško dokazuje že 190 let) ohranili v svojih rokah. Raje bomo svoje bogastvo razprodali za res cenene denarce, kot da bi recimo ustanovili finančno policijo, uredili sodstvo, kot da bi natančneje opredelili odgovornost tistih, ki gospodarijo z državnim premoženjem. Pa ne le direktorjev državnih podjetij in najvišjih politikov, da ne bo nesporazuma, ampak številnih kadrov navzdol. Že ko bi vlada zmogla ta korak, bi naredila veliko. Več kot dela s stiskanjem pasov. Marsikdo, navidezno uspešen, bi pač zdrsnil tja, kjer je njegov prostor mesto. Ostalo pa bi več prostora za tiste, ki že sedaj ne živijo predvsem od sesanja družbenega bogastva. Toda očitno je tistih, ki se bojijo reda, tudi v najvišjih vrhovih preveč. In očitno je, da tudi tisti, ki do teh vrhov prilezejo kasneje, kaj hitro poteptajo svoje prejšnje ideale. Šelest denarja in slast manipulacije postaneta premočna.
Velenjski kulturniki na Kulturnem bazarju
Velenje, 18. marca - Včeraj je v Ljubljani potekal Kulturni bazar, ki nudi bogat program strokovnega usposabljanja vsem strokovnim delavcem vzgojno-izobraževalnih zavodov, delavcem v kulturi ter širši javnosti. Delo v kulturi v MO Velenje je bilo tokrat v sklopu izobraževalnega programa Kulturnega bazarja predstavljeno na dveh predavanjih. V sklopu predavanja Razvoj Nacionalne mreže koordinatorjev kulturno-umetnostne vzgoje je vodja občinskega urada za družbene Drago Martinšek predstavil primer dobre prakse z izhodišči v Lokalnem programu kulture. Na predavanju z naslovom Dodana vrednost medsebojnega povezovanja z vidika povezovanja kulturnih ustanov in lokalnih skupnosti pa sta Ana Godec in Neža Jo-van iz Festivala Velenje predstavili Pikin festival. Mestna občina Velenje je letos pozvala javne zavode, ki delujejo v kulturi, in kulturne koordinatorje velenjskih šol in vrtcev, da se udeležijo Kulturnega bazarja. Odzvalo se jih je kar 30.	a
a mz

■
107,81
2
Državne prvakinje pri županu
Velenje, 12. marca - V četrtek popoldne je župan MO Velenje Bojan Kontič v mestni hiši sprejel pionirke prostovoljnega gasilskega društva Škale - državne prvakinje v državnem kvizu gasilske mladine, ki je konec lanskega leta potekal v Črenšovcih.
Na kvizu je sodelovalo 97 ekip, od tega 33 ekip pionirjev, 33 ekip mladincev in 31 ekip pripravnikov. Šaleško dolino so zastopale štiri ekipe: pionirke iz PGD Škale, pionirke iz PGD Lokovica ter mladinci in pripravniki iz PGD Lokovica. Pionirke iz PGD Škale so takrat dosegle odlično prvo mesto, dobre rezultate pa so dosegle tudi druge ekipe iz Šaleške doline. Na sprejemu je župan gasilkam čestital za odličen uspeh in se jih zahvalil, da so del ekipe Prostovoljnega gasilskega društva Škale. Povedal je tudi, da se v Mestni občini Velenje zavedajo pomembnosti gasilske službe, civilne zaščite in vseh, ki zagotavljajo varnost, ko je to potrebno.
Kdo bo prenavljal Trg svobode?
Šoštanj, 11. marca - Občina Šoštanj je v sredo na svojih spletnih straneh in portalu javnih naročil objavila razpis za ureditev Trga svobode. Javno naročilo je bilo objavljeno že lani, vendar je bila cena, ki jo je za prenovo ponudil edini ponudnik, previsoka, da bi se lahko zanjo odločili.
Za prenovo Trga svobode imajo v proračunu zagotovljenih 1.100.000 evrov. Trg bo precej spremenil podobo, uvedel bo enosmerni promet, manj bo na njem parkirišč, podest pred občinsko zgradbo bo služil kot oder za nastope, dogodke, veliko bo zelenja. V Šoštanju upajo, da bodo do 25. aprila, ko bo odpiranje ponudb, uspeli dobiti ugodnega ponudnika za izvedbo del, da bo lahko trg v novi podobi zaživel še letos.
a mkp
Asfalt v Škalah bo
Velenje - Vozniki, ki se dnevno vozijo po lokalni cesti pod Oblakom v Škalah, kjer so lani zgradili nujno potrebno škarpo, so vsakič dobro pretreseni. Kriv je 200 metrov dolg makadamski odsek, ki po končanih delih še ni dočakal asfaltne prevleke. Ta letos bo, zagotavljajo v Mestni občini Velenje. Za to bo poskrbel koncesionar PUP najpozneje do avgusta.
a mkp
V državnem zboru tudi dva Šalečana
Velenje, 13. marca - V velenjski Vili Mojca so se pred nedevanim na regijskem otroškem parlamentu zbrali osnovnošolci iz treh dolin, Šaleške, Zgornje Savinjske in Spodnje Savinjske doline. Vsako je zastopalo po 8 zgovornih najstnikov, ki so razpravljali o poklicni izbiri in izobraževanju. Preden so se razšli, so izbrali 6 predstavnikov, ki bodo 13. aprila zastopali regijo na nacionalnem otroškem parlamentu. Ta bo tudi letos potekal v veliki dvorani državnega zbora.
Tudi na regijskem otroškem parlamentu so bili mladi delavni in inovativni. Sklepe bodo 13. aprila predstavili tudi v Ljubljani.
Predstavnica organizatorjev Otroškega parlamenta, sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač, nam je po regijskem parlamentu povedala: »Bilo je zelo delavno, inovativno, pestro in po svoje tudi humano. Moram reči, da so bili letos z nami izredno dobri predstavniki treh medobčinskih parlamentov. Bili so prijateljski drug do drugega, prisluhnili so si in dajali zanimive pobude. Te bodo sedaj predstavili tudi na nacionalnem parlamentu, na katerem bodo postavili tudi nekaj zahtev naših mladih.«
Šaleško dolino bosta na nacionalnem parlamentu zastopala koraj-žna in zgovorna Eva Ojsteršek in Filip Radivojevič, Pina Držan in Anej Butinar bosta zastopala Spodnjo Savinjsko dolino, Sara Pungartnik in Matej Zidarn pa Zgornjo Savinjsko dolino.
a bš
Meritev krvne slike
Šoštanj, 12. marca - Medgeneracijsko središče Šoštanj je v četrtek organiziralo kontrolno orientacijsko meritev krvnega tlaka in krvne slike. Zanimanja med občani je bilo precej. Meritve so izvajale prostovoljke s Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec.
a mkp
Turistično društvo Šalek bo letos še bolj aktivno - Radi bi zaščitili Šaleški grad
Bojana Špegel
Velenje, 14. marca - V soboto zvečer so se na rednem letnem občnem zboru zbrali člani Turističnega društva Šalek. Več poudarka kot delu v lanskem letu so namenili načrtom za letos, saj se je društvo ne le pomladilo, ampak tudi okrepilo. Zato so v uvodu delo v lanskem letu obnovili kar preko video projekcij. Občni zbor je bil poseben tudi zato, ker so ga tokrat vodili v staroveško gospodo napravljeni člani društva, predstavil pa se je tudi simpatičen Šaleški škrat, ki bo letos večkrat povabil obiskovalce te lepe vasice na prireditve, ki jih bo še več kot doslej.
Predsednica TD Šalek še naprej ostaja Vladka Jan. Ocenila je, da je bilo lansko leto za društvo uspešno. »Edina prireditev, ki jo je preprečilo vreme, je bila naša sicer največja prireditev Starotrški dan. Udeleževali smo se številnih sejmov, tako mednarodnih kot lokalnih, na katerih smo uspešno prestavljali našo lepo vasico.« To bodo počeli tudi letos, a tokrat jim bo lažje. Pred kratkim so namreč izdali lepo zgibanko »Spoznajte Šalek«, ki predstavlja kraj, tradicionalne prireditve in društva, pa tudi največjo znamenitost - Šaleški grad. »Ta žal propada. Največja
težava je zaščita okolice, saj je na delu ob previsni steni za obiskovalce nevarno. Žalimo si tam postaviti ograjo,« izvemo.
Društva z roko v roki
Ugotovili so, da je v Šaleku veliko društev, ki pa med seboj premalo sodelujejo. To bodo skušali letos
spremeniti. Da mislijo resno, bodo dokazali že to soboto, ko skupaj s KUD Dudovo drevo pripravljajo lutkovno delavnico in predstavo ob svetovnem dnevu lutk. Da bodo krajane še bolje obveščali o dogodkih, so oblikovali tudi spletno stran, sta-
rejšim pa bodo še vedno pošiljali vabila.
Letos bodo pripravili vse tradicionalne prireditve in jim dodali še nekaj novih. Med tradicionalnimi omenimo pohod po mejah kraja 25. maja. Končali ga bodo s piknikom. Prireditev O kresi se dan obesi bodo nadgradili z dogodkom na
Šaleškem gradu. Zagotovo bodo pripravili tudi kožuhanje. Lani je bilo to posebno tudi zato, ker so nanj prvič povabili stanovalce Doma za varstvo odraslih, ki so zelo uživali. Starotrški dan, ki bo še bolj bogat kot doslej, bo 22. avgusta.
Posebno pozornost bodo letos posvetili zaščiti propadajočega Šaleškega gradu. »Povabili bomo odgovorne iz MO Velenje in predstavnike Zavoda za zaščito kulturne dediščine iz Celja. Predlagali bomo, da vsaj nekaj naredimo za zaščito, četudi z udarniškim delom,« je povedala Janova.
Veseli so, ker jim je v delo društva uspelo vključiti učence in učitelje osnovne šole Šalek. »To sodelovanje bomo letos še poglobili, » poudari Janova. Mlade bodo poučili o turizmu, popeljali pa jih bodo tudi na izlet po Sloveniji in jim predstavili nekatere turistične kraje. Vsak mesec bodo na tržnici, ki s tremi stojnicami stoji ob Mercatorjevi trgovini sredi blokov dvakrat tedensko, pripravili prireditev. Želijo si, da bi popestrila življenje prebivalcem okoliških blokov.
a
Delavnica ob svetovnem dnevu lutk
To soboto ob 14. uri Vilenjak Šalček iz KUD Dudovo drevo, ki ima sedež v Šaleku, vabi v tamkajšnji gasilski dom. Ob svetovnem dnevu lutk bodo pripravili delavnico, v kateri bodo udeleženci izdelali svojo naprstno lutko. Z njo bodo potem zaigrali v čisto pravi lutkovni predstavi. V delavnici bodo najbolj uživali otroci prve triade osnovne šole, za udeležence pa je brezplačna.
Predsedstvo društva je na sobotnem rednem letnem občnem zboru že s svojo opravo pokazalo, da je v
Šaleku doma Starotrška gospoda. (foto: Mira Zakošek)
Savinjsko-šaleška naveza
Vse se okoli denarja vrti
-	tega pa (dovolj) ni
Med preveč in premalo in UTD - Celjani v Mariboru »v dobrem in slabem« - Cesta in denar - Vino in čokolada
-	Do kdaj iz Laškega še slovensko pivo
Zadnji čas še vedno niso potihnile razprave o tem, kdo je preveč in na kak način zaslužil, manj, vsekakor pa premalo pa o tem, kdo zasluži premalo. In zakaj. Ob peščici, ki si polni žepe, je namreč velika množica ljudi, ki komaj »štu-ka« začetek meseca s koncem. Veliko je takih, ki jim to niti ne uspeva. Ker sploh nič ne dobijo ali dobijo le drobtinice, ki hitro padejo skozi luknjičave žepe. Večno vprašanje seveda ostaja, kaj storiti, da bi vsi imeli vsaj nekaj. In o tem te dni razpravljajo v Mariboru na posebni mednarodni konferenci. Ne ravno zaradi kakšnih novih vprašanj. Zaradi starih, ki tarejo mnoge, in zaradi težnje po neke vrste »pravični delitvi« nasploh. Gre za tako imenovani UTD, univerzalni temeljni dohodek. Zadeva ni nova, tudi ni naša pogruntavščina, bi jo pa menda lahko pri nas kaj hitro izvedli; temu se drugi seveda močno čudijo. Toda če so po osamosvojitvi nekateri napovedovali, da bomo postali druga Švica, bi po nekaterih drugih zdaj lahko postali drugi za Švico, ki bi uvedli tak dohodek za vse; tudi za tiste, ki nimajo dela ali kakršnega koli zaslužka. Le zadeve je treba preurediti in račun bi se izšel. Saj zagovorniki celo poudarjajo, da denarje.
Denarne zadeve je z upniki uredila tudi mariborska nadškofija. Pri tem naj bi se bil še posebno izkazal ekonom, sicer jezuit Alojz Cvikl, tako da ga je papež kar izbral za novega nadškofa mariborske škofije. Tega se je razveselil tudi celjski škof Stanislav Lipovšek, kije zadnje poldrugo leto skrbel tudi za mariborsko nad-škofijo. Tudi sicer sta bližnja soseda, Lipovšek je iz Vojnika, Cvikl iz bližnje Nove Cerkve. V času, ko j bil ekonom v Mariboru, je bil Cvi-kl tudi duhovni pomočnik v Vitanju. Lipovšek bo Cvikla za škofa tudi ustoličil. Lahko bi rekli, da Celjani po duhovni plati rešujejo Maribor. Ampak tudi zadnji (»odstopli«) mariborski nadškof Marjan Turnšek je bil Celjan, s Celjskega tudi prejšnji ekonom mariborske nad-škofije Mirko Krašovec, kije še vedno pogost gost sodišča. Ja, čudna so pota gospodova. V občini Bistrica ob Sotli pa imajo križe in težave zaradi obnove ceste proti zaselku Sveti Križ. To so s težavami uredili, pridobili evropska sredstva, zdaj jim grozi, da jih bodo morali vrniti. Zaradi tega so tudi domala vso zadnjo sejo občinskega sveta posvetili temu vprašanju, čeprav bi morala biti osrednja točka proračun.
Ta se pač ne bo izšel, če bodo res morali vrniti denar. Eden očitkov je, da bi projekt obnove ceste moral veljati najmanj 600 tisoč evrov, sami pa so jo zaradi varčevanja in »pritiska« na izvajalca zgradili za 150 tisočakov manj. Dokončna beseda menda še ni padla, saj bo občina poskusila vse, tudi po sodni poti, da pojasni svoj prav. Ce ne, bodo imeli res težave, saj bi skoraj 300 tisočakov, kolikor naj bi jih morali vrniti, pomenilo ogromno v manj kot dva milijona težkem občinskem proračunu. O bolj sladkih stvareh razmišljajo v sosednji občini Podčetrtek. Tu se namreč pripravljajo na poseben festival - Festival vina in čokolade. Na ogled in pokušino ne bodo le različne vrste vina in čokolade, ampak tudi različne kombinacije teh dveh dobrot. Oboje v izredno žlahtni obliki pridelujejo in izdelujejo v več slovenskih krajih, tudi na Kozjanskem in Obsotelju, saj imajo tam kakovostna vina, v Olimju tudi prvovrstno čokoladnico. Na tem prvem slovenskem festivalu vina in čokolade naj bi se predstavilo vsaj 60 vinarjev ter kar 20 čokoladnic. S to prireditvijo želijo v Podčetrtku in okolici še poživiti turistični utrip. Z vinom gotovo! Sicer pa bo ta posebni festivalski prvenec 9. maja v večnamenski dvorani v Podčetrtku. V Obsotelju bodo torej predstavili slovensko vino, laško pivo pa naj ne bi bilo več dolgo slovensko. Vsaj po lastništvu ne. Pa še to: mnogi pravijo, da se onim v pravi Evropi cedita med in mleko. Vendar ni povsem tako, šele mi naj bi jih, vsaj mlade, naučili, kako se jim lahko »cedi med«. Na pomladanskem sejemskem trojčku v Celju smo slišali, da bodo naši evropski parlamentarci skupaj s kmetijskim ministrom poskušali doseči, da bi tudi ostala Evropa »posvojila« naš medeni zajtrk.
a k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 11
12. marca 2015

AKTUALNO
3
Velenje poglablja sodelovanje z Republiko srbsko
Župan Bojan Kontič in podpredsednica državnega zbora Andreja Katič na sprejemu pri predsedniku Republike srbske
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič se je v teh dneh mudil v Republiki srbski (BiH). V ponedeljek, 16. marca, je na povabilo predsednice Vlade Republike srbske Željke Cvijanovic obiskal Banja Luko s ciljem pospešitve gospodarskega sodelovanja med regijama.
V spremstvu poslanke in podpredsednice Državnega zbora RS Andreje Katič se je srečal z županom Banja Luke Sloboda-nom Gavranovicem. Na srečanju so se dogovorili za poglobljeno gospodarsko sodelovanje ter za sodelovanje na področju športa in kulture. Projektni skupini obeh mest bosta okrepili dejavnosti za skupno pridobivanje naložbenih in razvojnih sredstev iz evropskih in ruskih skladov. Prvo srečanje gospodarstvenikov obeh strani bo tako potekalo v prvi polovici meseca maja v Velenju.
Velenjskega župana in podpredsednico Državnega zbora RS sta v nadaljevanju obiska sprejela tudi predsednik Republike srbske Milorad Dodik in predsednica Vlade Republike srbske mag. Željka Cvijanovič. Pogovorili so se predvsem o možnostih za prodor gospodarstev obeh regij na tretje trge in o načinih za ustvarjanje novih mest ter čim hitrejšo integracijo BiH v Evropsko unijo.
Delegacijo Mestne občine Velenje so sprejeli tudi v Narodni skupščini, kjer je pogovor tekel o izmenjavi idej na področju zmanjševanja birokratskih ovir, izboljšanja davčnega nadzora ter o krepitvi socialnega podjetništva, zadružništva in spodbujanja podjetnosti mladih.
Predsednica Vlade Republike srbske mag. Željka Cvijanovic je v spremstvu ministra za industrijo Petra Djokica in poslanca v
Narodni skupščini Marka Vida-kovica že konec januarja obiskala Velenje. Namen tedanjega sre-
čanja je bil okrepiti gospodarsko, kulturno, športno in politično sodelovanje, poiskati možnosti za
izmenjavo dijakov in študentov ter za skupno koriščenje evropskih sredstev.
■
Alkohol mladim vse preveč preprosto dostopen
Četrtina mladoletnikov ga brez težav naroči v baru ali gostilni
Milena Krstič - Planine
Velenje - LAS, Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti z drogami Velenje, ki deluje na območju vseh treh šaleških občin, je med mladimi (vključenih je bilo 1.073 devetošol-cev ter dijakov 1., 2. in 3. letnika srednjih šol) izvedla anketo o razširjenosti drog v Šaleški dolini.
>
Prva droga, ki so jo poskusili, je alkohol.
Kot prva in daleč najbolj pogosta droga v življenju mladih se, kot je pokazala anketa, pojavljata alkohol (tako je odgovorilo 57 odstotkov vprašanih) in tobak (14 odstotkov), Marihuana se kot prva droga, ki so jo poskusili, pojavlja zelo redko, pri približno 2 odstotkih vprašanih. Četrtina anketiranih pa droge še ni poskusila.
Mladoletniki do alkohola tudi v lokalih
Največ jih je že poskusilo pivo (79 odstotkov) in vino (75 odstotkov), v zelo dobri »kondiciji« pa sta tudi žganje (64 odstotkov) in »alkopop« pijače, mešanica alkoholnih in sladkih pijač (56 odstotkov).
Na vprašanje, kje najpogosteje pijejo alkoholne pijače, jih četrtina odgovarja, da v baru ali gostilni. »Ta odgovor je zanimiv zaradi zakonske podlage, saj večina anketiranih predstavlja še nepolnole-tno generacijo, ki v barih ali gostilnah ne bi smela dobiti alkoholnih pijač,« pravi Marko Pritržnik, predsednik Medobčinske LAS, ki je prav zaradi tega Sosvetu za izboljšanje varnosti občank in občanov Velenja predlagal organiziranje akcije, v okviru katere bi gostince opomnili na zakonska določila in jih pozvali, da
se dosledno držijo prepovedi prodaje alkoholnih pijač mladoletnim osebam.
Takšno akcijo, so se odločili v sosvetu, bodo izvedli še pred koncem šolskega leta.
Petina jih alkohol pije doma
Tem z dobrimi 22 odstotki sledijo tisti, ki so alkoholno pijačo le poskusili in ne morejo odgovoriti, da obstaja prostor, kjer bi jih najpogosteje pili, skoraj petina (19 odstotkov) pa alkohol najpogosteje pije kar doma, 16 odstotkov pa se jih ob pitju znajde nekje zunaj na prostem.
Zanimivi so tudi odgovori na vprašanje, kdo jim je ponudil prvo drogo v življenju.
Največ anketiranih je odgovorilo, da je bil to prijatelj oziroma znanec (21 odstotkov), dobrim 14 odstotkov anketiranih pa jo je ponudil eden od staršev.
Zloraba prepovedanih drog
Posebno pozornost so v raziskavi namenili zlorabi prepovedanih drog. Na prvo vprašanje v tem sklopu - ali poznaš ljudi, ki uživajo prepovedane droge, jih je 54 odstotkov odgovorilo, da jih poznajo.
>
Petina jih je poskusila kanabis.
Na vprašanje, ali si kdaj sam poskusil katero od prepovedanih drog, pa jih je največ odgovorilo, da so poskusili kanabis (20 odstotkov). Amfetamine je poskusilo 4 odstotke anketiranih, kokain in ecstasy sta s 3 odstotki na tretjem mestu, LDS in heroin dosegata okoli 2 odstotka, nove vrste drog pa je poskusilo že odstotek anketirancev.
Z veliko večino pa so odgovarjali, da v življenju niso poskusili nobene od (naštetih) prepovedanih drog.	a
Vendarle luč na koncu tunela
Bolnišnica Topolšica dobila 2 milijona dolgoročnega kredita za dokončanje energetske sanacije -Posodobili medicinsko opremo - Širitev programa
Tatjana Podgoršek
Leta 2012 so se v Bolnišnici Topolšica z velikim zanosom lotili izvedbe projekta energetske sanacije - največje naložbe po odprtju objekta Planika leta 1964. Potem se je ves čas močno zapletalo. Je danes, po vzponih in padcih, videti luč na koncu tunela?
Po skoraj dveh letih končno nadaljevanje
»Je,« je vidno zadovoljen odgovoril direktor bolnišnice Leopold Rezar in nadaljeval: »Začetek obnove objekta Planika je bil spodbuden, v devetih oziroma 10 mesecih smo obnovili tričetrt bolnišnice, ostal je še vhodni del pritličja in klet. Potem smo se skoraj dve leti trudili pridobiti dolgoročni kredit za nadaljevanje del in konec lanskega leta končno uspeli. Pred nedavnim smo na tekoči račun javnega zavoda dobili tudi nakazanih 2 milijona evrov. Zato sedaj pripravljamo seznam nadaljnjih del. Pričakujemo, da bo objekt Planika v celoti energetsko obnovljen letošnjo jesen.«
>
Od nedavno nakazanih 2 milijonov evrov so polovico denarja namenili za poplačilo obveznosti za energetsko obnovo.
Del več opravljenega dela je zdravstvena zavarovalnica plačala, ne pa v celoti. Če bi ga, bi bolnišnica poslovno leto 2014 sklenila z 90 tisoč evri plusa.
So pa bili veliko bolj spodbudni drugi dogodki, ki so zaznamovali minulo leto. Javni zavod je namreč pridobil ISO certifikat, s katerim se jih od 28 bolnišnic v Sloveniji doslej ponaša le 9. Letos so še uspešno prestali prvo presojo. Ob tem so obnovili nekaj vitalne me-
>
Lani so povsem na novo opremili endoskopski center, v najemu imajo nov kardiološki ultrazvok.
Leopold Rezar: »Ponosni smo, ker smo se tako velikega zalogaja, kot je energetska obnova Planike, lotili v najgloblji krizi in ga bomo tudi uspešno končali.«
dicinske opreme. Povsem na novo so opremili endoskopski center za gastroskopijo, kolono-skopijo in bronhoskopijo, v najem so dobili nov kardiološki ultrazvok ... Koliko denarja so namenili za vlaganja, v tem trenutku še ne vedo, ker posodobitve še niso končane. Tudi s kadrovskimi težavami se še srečujejo, a so te bistveno manjše, kot so bile. Leta 2010 so imeli v bolnišnici 10 zdravnikov, danes jih imajo
Do jeseni naj bi posodobili še vhodni del v pritličju tef&Gll
Kot je pojasnil, pripravljajo seznam nadaljnjih del iz več razlogov: projekt je 'stal' blizu dve leti, potreben je tudi manjših popravkov. Nekatere dejavnosti so nameravali iz objekta Planika prenesti v objekt Smrečina, saj je bil ta sestavni del projekta energetske sanacije. »Danes to ni več. Člani sveta javnega zavoda so namreč kljub našemu nasprotovanju ocenili, da bolnišnica takega zalogaja ne zmore, in ta del izločili iz projekta. Vsemu navkljub smo ponosni, da smo se tako velikega zalogaja lotili v najglobljem delu krize, in kot kaže, ga bomo tudi uspešno končali.«
Leopold Rezar je zagotovil, da so po nakazilu kredita takoj poplačali vse obveznosti iz postavke energetske sanacije in za to porabili milijon evrov.
r
Leto 2014 sicer z izgubo, a tudi s pomembnimi vlaganji
Tudi sicer je bilo minulo leto za bolnišnico pestro. Sklenili so ga z blizu 256 tisoč evri izgube. Rdeče številke so posledica - pravi Leopold Rezar - precej preseženega programa. Lansko leto je bilo namreč vremensko izjemno in »te razmere so bile povzročitelj velikega števila dihalnih okužb. Zaradi tega je bilo v bolnišnici na zdravljenju mnogo bolnikov.«
23. Kljub temu bi zaposlili še kakšnega, a ga zaradi omejitev ne morejo.
Pogumni načrti
Poleg dokončanja projekta energetske obnove objekta Planike so si za letos zastavili nove pogumne poslovne in strokovne cilje. Med drugim načrtujejo širitev programa za rehabilitacijo kroničnih pljučnih bolnikov, želijo si tudi širitve programa neakutnih obravnav. a
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
«»^AS
GOSPODARSKE novice
Po začetku krize najvišja gospodarska rast
Ljubljana - Slovenija je leto 2014 končala z najvišjo gospodarsko rastjo po začetku krize, bruto plače rastejo, brezposelnost pada. Tako ugotavlja urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v novi številki publikacije Ekonomsko ogledalo. Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je lani povečal predvsem zaradi okrepljenega izvoza, prvič po letu 2008 pa se je okrepila tudi potrošnja.
Razmere na trgu dela se še naprej popravljajo, saj se je število delovno aktivnih v zadnjem četrtletju 2014 še povečalo. Število registriranih brezposelnih se še naprej zmanjšuje, nekoliko se je povečala tudi bruto plača na zaposlenega. Javnofinančni primanjkljaj pa se je lani znižal za 299 milijonov evrov - na 1,259 milijarde evrov, kar predstavlja 3,4 odstotka BDP.
V TEŠ ne bodo kurili tujega premoga
Šoštanj - V šestem noveliranem investicijskem programu šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj ni predvideno, da bi v tem bloku kurili tuje premoge. Ta program je Holding Slovenske elektrarne že posredoval vladi.
Dvorjakova odhaja
Polzela - Odhaja predsednica uprave Tovarne nogavic Polzela Karmen Dvojk, tokrat po sporazumnem dogovoru o prenehanju mandata funkcije. Začasni novi predsednik uprave Polzele naj bi prišel iz vrst zaposlenih. Med možnimi kandidati se omenjata Branko Srčnik in Branko Krašovec. Nadzorni svet Tovarne nogavic Polzela bo o odstopu predsednice uprave družbe Karmen Dvorjak razpravljal na ponedeljkovi seji.
Kakšno pivo bomo pili?
Laško - Potem ko je iz igre izpadel Carlsberg, je Heineken zdaj še edini, ki se poteguje za nakup pivovarne Laško. Heineken, ki je lani praznoval 150-letnico obstoja, je v regijo vzhodne in srednje Evrope vstopil pred 25 leti, danes je prisoten v desetih državah regije. Svoje pivovarne ima v večini naših sosednjih držav, med drugim je leta 2003 postal lastnik Karlovačke pivovarne, ima pivovarno v Srbiji, sedem pivovarn pa v Avstriji.
Cesta je potrebna
Metlika - Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Poči-valšek je na srečanju z gospodarstveniki v Metliki poudaril, da je tretja razvojna os, ki bi povezovala podjetja s skupnim letnim prihodkom približno 17 milijard evrov (tudi Šaleško dolino), enaka pomenu drugega tira primorske železnice.
a mz
^ *> 1
Ruski in ukrajinski trg krojita usodo Gorenja
Lansko leto Gorenje kljub velikim težavam ustvarilo dobiček - Na trg poslali mnoge nove izdelke - Razmere še naprej negotove
Mira Zakošek
Velenje, 12. marec - Nadzorni svet Gorenja se je seznanil z nere-vidiranimi računovodskimi izkazi Skupine Gorenje v letu 2014. Z zadovoljstvom so ugotavljali, da je Skupina kljub izrednemu poslabšanju razmer v Ukrajini in Rusiji leto sklenila pozitivno in z bistveno boljšimi rezultati kot leto poprej. Prihodke so povečali za 0,4 odstotka in jih dosegli v višini 1,24 milijarde evrov. Dobiček (EBIT) je večji za skoraj 20 odstotkov, dosegli so ga v višini 43,5 milijona evrov. Čisti dobiček pa je znašal1,2 milijona evrov, medtem ko so leto 2013 sklenili s 25 milijoni evrov izgube. Ob tem jim je tudi za dobrih 27 milijonov evrov uspelo zmanjšati zadolženost. Za 0,4 odstotne točke so povečali vlaganja v razvoj (zato namenijo 2,9 odstotka vseh ustvarjenih prihodkov). Predvsem so kupcem ponudili nove izdelke, s katerimi v svetu utrjujejo ugled in svoj tržni položaj.
Nemčija na prvem mestu
Gorenje je lani doseglo rast na mnogih trgih, še posebej v Nemčiji, Avstriji, na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v Sloveniji, Bosni in
Hercegovini, Romuniji, Bolgariji, na trgih Kavkaza, v Avstraliji, Severni Ameriki in Rusiji. Povečali so tudi prodajo aparatov višjih cenovnih razredov, ki predstavljajo v celotni
lovico nižje prihodke kot leto prej (26,9 milijona evrov). Na to so seveda vplivale slabe politične razmere in rekordni padec rublja. Kljub vsemu jim je uspelo ohraniti dober
strukturi prodaje že dobrih 16 odstotkov. In ravno ta prodaja in prestrukturiranje prodajne in proizvodne mreže sta pomembno vplivala na skupne rezultate lanskega leta. Znižali so stroške dela, storitev, pa tudi cen surovin in materiala.
Negativen vpliv: ukrajinska kriza in zgodovinski padec vrednosti rublja
Veliko si je Gorenje obetalo od Rusije in Ukrajine, a so imeli tam velike težave. Ustvarili so skoraj po-
tržni položaj in stabilizirati tamkajšnje poslovanje, kar je dobro izhodišče za čas, ko se bodo politične napetosti umirile.
Višja vlaganja v razvoj
Med drugim so lani poslali na tržišče novo generacijo pečic, kuhališč in drugih kuhalnih aparatov pod svojo osrednjo blagovno znamko Gorenje, pa tudi obeh globalnih vi-sokocenovnih znamk Asko in Atag. Nova generacija kuhalnih aparatov je tudi letos najpomembnejša pro-duktna novost, s katero Skupina utr-
19. marca 2015
juje tržni položaj. Za vse naložbe so porabili 61,6 milijona evro.
Verjetno nižji prihodki od lanskih
Rusija še naprej predstavlja negotov trg. Prav zato po desetletju neprekinjene rasti pričakujejo, da se bodo tam prihodki še zmanjšali. Sprejeli so različne ukrepe, da bi učinke slabših makroekonomskih razmer, ki jih pričakujejo predvsem v prvi polovici leta, čim bolj omilili. Prilagajajo cenovno politiko, optimizirajo stroške poslovanja, pro-duktno ponudbo so okrepili z naborom nove generacije vgradnih kuhalnih aparatov, po katerih je
Predsednik uprave Franjo Bobi-nac: »Učinki prestrukturiranja, izboljšanje prodajne strukture, stroškovna optimizacija ter hiter odziv Gorenjeve ekipe na drastično poslabšanje razmer v Ukrajini in Rusiji so pripomogli, da smo v lanskem letu kljub nepričakovanim in izjemno neugodnim zunanjim okoliščinam pomembno izboljšali poslovanje. V letošnjem letu pospešeno nadaljujemo aktivnosti, s katerimi poskušamo čim bolj omiliti negativen vpliv zunanjih okoliščin in doseči zastavljene cilje. Predvsem prva polovica letošnjega leta bo zelo zahtevna, a si prizadevamo, da na trge uvajamo nove izdelke, vlagamo v lastne blagovne znamke, optimiziramo obratni kapital, zmanjšujemo kompleksnost, izboljšujemo učinkovitost procesov in razvijamo poslovanje na različnih trgih v Evropi in prekomorskih državah.«
Gorenje v Rusiji tudi najbolj prepoznano. Zaščitili pa so tudi denarne tokove v rubljih. Zaradi negotovosti na ruskem trgu so v Skupini pripravili različne scenarije poslovnega načrta za letošnje leto. Skladno z realističnim scenarijem je prodaja načrtovana v višini 1,22 milijarde evrov, poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) v višini 92,9 milijona evrov in dobiček iz poslovanja (EBIT) v višini 43,1 milijona evrov. Čisti dobiček letošnjega leta naj bi znašal 6,1 milijona evrov.
^ Pesek je odpadek
Potem, ko ga pometejo z ulic in pločnikov, ga oddajo na odlagališče
Velenje - Da v deželo prihaja pomlad, ne naznanjajo samo zvončki, trobentice in regrat, ampak tudi
pesek, ki izginja s cest in pločnikov. Izvajalci zimske službe ga v zimskih mesecih porabijo ogromno,
nIII
slQJar
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saJeskadoliiia si
CEBULICE ... že od 1,70 € begonije, gladiole, dalije, lilije SEMENSKE VREČKE (3+1 gratis) vrtnin, cvetlic in zelišč!!! Prodaja kmetijske mehanizacije | po ^sistemu STARO ZA NOVO!
Prodaja, servis, rezervni deli!
Informacije: 041 813 949
SEMENSKI KROMPIR - ELITA IN SUPERELITA
Izbirate lahko med več kot 40 različnimi sortami.
pakirano: 3 kg, 5 kg, 10 kg, 25 kg ali 100 gomoljev!
SADIKA SOLATA , 9/1 J.1,73 ■ SADIKA MAČEHA* O,
m
€
. u,'45 €
mr
Z VAMUNrZAiVAS!!!
da udeležencem v prometu, voznikom in pešcem na snegu in ledu ne bi zdrsnilo.
Letos so začeli pometati 27. februarja, pravi Vinko Meža iz PUP Velenje, Gradnja in vzdrževanje površin. »Ko zaključimo zimsko službo, ko so temperature nad lediščem in ceste ter pločniki ne zmrzujejo več, se začne pometanje. Letos smo začeli zgodaj, saj se tudi sami zavedamo, kako moteč je pesek.« Mestne površine so do danes večinoma že očiščene, primestne in višje ležeče ceste in poti pa bodo očistili do konca meseca.
Ko je primerjal količine peska, ki so jih v primerjavi z letos uporabili pred tem, je dejal, da so ga letos uporabili več kot prejšnje leto, a manj kot predpredprejšnje, kar kaže na to, koliko padavin je bilo v kateri zimi.
Peska, ki ga odstranijo, pa ni mogoče ponovno uporabiti. »V njem je preveč drobnih delcev in smeti. Ko ga pometemo, ga kot odpadek čiščenja cest odložimo na odlagališče.« a Milena Krstič - Planine
■
Naš čas, 19. 3. 2015, barve: CM K, stran 5
19. marca 2015

GOSPODARSTVO
5
Kmetije težko lovijo ravnovesje
Sprememba kmetijske politike klesti pomoč - V novem obdobju spodbude za vzrejo bikov in volov - Vlog približno 590 na leto
Tatjana Podgoršek
Novo programsko obdobje 2015— 2020 prinaša precejšnje spremembe v kmetijski politiki. Letos bo izvedena nova dodelitev plačilnih pravic, uvedene bodo nove sheme podpor. »Za živinorejo ne pomenijo nič dobrega. Torej nič dobrega za kmetije v Šaleški dolini, ki se v pretežni meri ukvarjajo prav z živinorejo,« je povzela novosti Lidija Diklič, vodja velenjske izpostave Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije.
Veliko novosti pri neposrednih plačilih
Največ novosti je pri neposrednih plačilih. Nov model slednjih predvideva pet ukrepov, in sicer osnovno plačilo oziroma plačilne pravice, zeleno komponento, proizvodno vezano podporo, plačilo za mlade kmete in vstop v posebno shemo za male kmete (le v letu 2015). Za njihovo izvedbo naj bi Slovenija letos prejela 138 milijonov evrov, v naslednjih letih pa se bo ta vsota denarja nekoliko znižala (134 milijonov v letih 2019 in 2020), kar pomeni - pojasnjuje Dikličeva, da bodo prizadeta vsa kmetijska gospodarstva.
Bistvena novost ukrepa osnovnega plačila oziroma plačilne pravice je izenačitev plačila za njive in travnike; razlik po novem ni več.
Namesto premij za dojilje premije za bike in vole
Nekakšen blažilec drastičnega padca plačilnih pravic kmetijam je - po besedah sogovornice - ukrep zelena komponenta. Pri proizvodno vezanih plačilih je spodbudna
>
V minulem programskem obdobju je oddalo vloge za pridobitev plačil kmetijske politike blizu 590 kmetij v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Za ukrepe iz programa razvoja podeželja pa približno 160 (od 590). Pridobile so za približno 2,5 milijona evrov plačil. Po novem naj bi bilo teh (po grobih ocenah) za manj kot 2 milijona evrov.
Posledice tega ukrepa bodo najbolj prizadele kmetije, ki so imele v preteklem obdobju veliko njivskih površin in visoko vrednost plačilnih pravic.
podpora za pridelavo zelenjadnic in beljakovinskih rastlin, prav tako za mleko v gorskih območjih ter za rejo govedi. »Za območje Šaleške doline, ki je bolj živinorejsko
postal nosilec dejavnosti 5 let pred vložitvijo vloge. »Obljubili so, da bodo strogo preverjali, ali je šlo za dejanski ali navidezni prevzem vodenja kmetije.« Pri vključitvi v shemo za male kmete pa je bistvena sprememba ta, da se višina plačil v petih letih ne bo spreminjala, obvezno pa mora kmetija ohraniti število hektarjev, na osnovi katerih je pridobila plačilno pravico.
»Tudi program razvoja podeželja 2014-2020, ki je bil sprejet konec prejšnjega meseca, prinaša nekaj sprememb, nekatere med njimi so neživljenjske, nelogične. Če k temu dodamo še dejstvo, da bo podpore za ukrepe v novem programskem
>
Lidija Diklič: »Ukrepi so naravnani k spodbujanju rastlinske pridelave in so manj naklonjeni živinoreji, ki jo narekujejo naravne
danosti našega območja.«
usmerjeno, sta od omenjenih proizvodno vezanih plačil spodbudni le podpora za mleko v gorskih območjih in za rejo govedi. V prejšnjem programskem obdobju so podporo dobile kmetije, ki so se usmerile v vzrejo krav dojilj in pitanje govedi. V novem programskem obdobju je to postavljeno na glavo. Premij za krave dojilje ni več, ampak so te namenjene sedaj vzreji bikov in volov. Škoda za govedorejo bo kar velika, saj se bo število telet zmanjšalo, cene teh bodo višje in kmetije, ki se ukvarjajo s pitanjem, bodo prisiljene teleta uvažati.«
Mladi kmeti
Je pa hvalevredna - meni Lidija Diklič - skrb države za boljšo starostno strukturo nosilcev dejavnosti na kmetiji. V novem programskem obdobju uvaja novost - plačilo za mlade kmete. Zanj lahko zaprosi kmet, ki ni starejši od 40 let in je prevzel kmetijo letos prvič ali je
Neposredna plačila v okviru Skupne kmetijske politike EU so dohodkovne podpore, s katerimi se uravnava ekonomski položaj kmetijstva in usmerja pridelavo v smeri trajnostnega razvoja.
obdobju manj za približno 20 odstotkov, se bodo na nekaterih kmetijah kar morali potruditi za preživetje.«
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je na začetku tega meseca že začela letošnjo kampanjo izpolnjevanja in oddaje zbirnih vlog. Trajala bo do 6. maja, zamudniki pa bodo zbirne vloge lahko oddali še do 1. junija, a se jim bo znesek odobrenih sredstev v tem primeru po novem za vsak delovni dan zamude znižal za 3 odstotke za plačilne pravice, za ostale zahtevke pa en odstotek.
Rudarski poklici imajo prihodnost
Od zdaj Šola za rudarstvo in varstvo okolja - Premogovnik bo razpisal štipendije -Znova po sistemu 3 + 2
Tatjana Podgoršek
Rudarska šola je najstarejša šola pod okriljem Šolskega centra Velenje (ŠCV) in edina v Sloveniji, ki izobražuje dijake za poklice v rudarstvu. Pred nedavnim se je preimenovala v Šolo za rudarstvo in varstvo okolja ŠCV.
Njen ravnatelj Albin Vrabič je razloge za spremembo pojasnil: »Našima tradicionalnima programoma geostrojnik rudar in geotehnik se je pred osmimi leti pridružil še program okoljevarstveni tehnik. Čeprav je šola mednarodno prepoznavna, se nam je zdelo prav, da jo »naredimo« še bolj prepoznavno in poudarimo možnosti, ki jih imajo dijaki za pridobitev kakovostnih znanj. V tem šolskem letu jo obiskuje 153 dijakov, od tega se
jih tretjina izobražuje za geo-strojnika rudarja, prav toliko za geotehnika, ostalo tretjino pa predstavljajo okoljevarstveni tehniki. Albin Vrabič pravi, da ima njihova šola dobro vertikalo izobraževanja že v Velenju. Geostrojnik rudar in geotehnik lahko nadaljujeta poklicno pot na Višji strokovni šoli ŠCV, okoljevarstveni tehnik pa na tukajšnji visoki šoli za varstvo okolja.
Na letošnjih informativnih dnevih, na katerih so bodoči srednješolci izrazili svoje namere o nadaljevanju izobraževalne poti, so zabeležili nekoliko slabši odziv. Po Vra-bičevih besedah so nihanj v zanimanju za programe šole vajeni. V veliki meri so ta odvisna od razmer na Premogovniku Velenje in v Tešu. »Ne glede na težave, s katerimi se srečujeta omenjena kolektiva, sem prepričan, da imajo poklici v rudarstvu še dolgo prihodnost.«
Optimizem - meni Vrabič - vlivajo različna dejstva. Že pri izgradnji hitre ceste tretje razvojne osi bodo potrebovali strokovnjake iz poklicev, za katere izobražujejo na šoli. Na Premogovniku pa so odločeni, da bodo tudi v prihodnje opravljali osnovno dejavnost, kar je pomembna usmeritev. Proizvodnje premoga brez dobro usposobljenih kadrov, kot so geostrojnik rudar in geotehnik, ki jih zagotavljajo skupaj že vrsto let, ni. »Dijaki pridobivajo na Premogovniku praktična znanja in verjamem, da bo tako še v prihodnje.« Vrsto let Premogovnik podeljuje tudi štipendije za omenjena programa, nič drugače ne bo v prihodnjem šolskem letu. Ob omenjenem pa ni zanemarljiva možnost izobraževanja dijakov po sistemu 3 + 2. V dogovoru s pristojnim ministrstvom bodo v novem šolskem letu znova omogočili dijakom programa geostrojnik rudar možnost postati geotehnik.
Albin Vrabič: »Menim, da dijake uspešno izobražujemo.«
■
■
»Veselja ni več!«
... pravi o spremembah kmetijske politike gospodar kmetije Stanko Goličnih iz Belih Vod
Tatjana Podgoršek
Reforma kmetijske politike za obdobje 20152020, program razvoja podeželja za naslednje programsko obdobje, so dvignili na noge kar nekaj gospodarjev na kmetijah v Sloveniji. Med drugim tudi Stanka Goličnika iz Belih Vod.
Vidno razočaran nam je segel v roke. »Narobe svet. Vzeli so nam še tisto nekaj malega, kar smo imeli. Veselja ni več, zmanjkuje tudi volje. Z ukrepi naj bi ohranjali podeželje, skrbeli za njegov razvoj, stvari pa gredo v povsem drugo stran.«
Goličnikovi so bili med prvimi, ki so se odločili za ekološko kmetovanje predvsem zaradi pogojev. Od 16 hektarjev v strmino »prislonjenih« površin so jih splanirali 10 hektarjev, počistili ... Preuredili so hlev, da so zadostili vzreji krav dojilj. Omenjeni dejavnosti predstavljata na kmetiji osrednji vir prihodka. »Ko smo prišli končno do tega, da bi se nam vložena trud in denar obrestovala in bi bil pri hiši kakšen evro več, pa tole. Podpore za krave dojilje (teh imamo v hlevu v tem trenutku 11) ni več, zahteve za ekološko kmetovanje so neživljenjske, nelogične. Nič nimam proti, če so bolj »pogledali« na proizvajalce mleka, na pride-
Stanko Goličnik: »Kakorkoli se obrnemo, smo na slabšem. Pozabili so na hribovce, vse so nam pobrali. Če bi bili kmetje bolj enotni in združeni, menim, da bi lahko dosegli več.«
lovalce poljščin, zelenjave. A naj poskrbijo za vse. Tako pa so povsem pozabili na kmete hribovce.«
Po besedah sogovornika so jim pri odločanju za ekološko kmetovanje zagotavljali, da bo to prihodnost. Te za njihovo kmetijo danes, vsaj take, kot jo je načrtoval, ne vidi. Kaj bodo storili? Tega povsem natančno še ne vedo. Prav veliko možnosti glede na pogoje nimajo. Če so bili med prvimi pri ekološkem kmetovanju, bodo najbrž prvi, ki bodo iz njega izstopili in kmetovali tako, kot so pred 15 leti. Goličnikovi ne vidijo razlogov, da bi vztrajali pri dosedanjem načinu kmetovanja. »Samo nadzirajo nas in komandirajo ter pošiljajo položnice.« Z ženo sta nameravala predati kmetijo sinu, ki naj bi poskrbel za njen nadaljnji razvoj. Sedaj se pridružujeta njegovemu mnenju, da naj še kar ostane v službi, ker bo lažje skrbel za družino. »Ne veva, zakaj se ob taki kmetijski politiki čudijo, da ostaja toliko mladih kmečkih fantov brez družin, velike kmetije brez gospodarjev ...,« sta s še razmišljalakupaj z ženo. Stanko je prepričan, da bi kmetje, če bi bili enotni, bolj združeni, lahko dosegli kaj več. Tako pa ...
©
MESTNA OBČINA
VELENJE
Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da bo v Uradnem listu RS, ki bo izšel v petek, 20. marca 2015, objavljen
Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje socialnih in zdravstvenih programov in/ali projektov, ki jih bo v letu 2015 sofinancirala Mestna občina Velenje.
Javni razpis bo trajal od 20. marca 2015 do 19. aprila 2015.
Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (javne objave). Vljudno vabljeni k sodelovanju.
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 6
6
UTRIP

19. marca 2015
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Sreda, 11. marca
Poslušali smo o zaslužkih ministra Mramoija, ki je z avtorskimi in podjemnimi pogodbami od leta 2003 zaslužil dobrih 82 tisoč evrov. Po burnih odzivih je premier Cerar dejal, da »vlada dela dobro in rezultati so vidni, ampak očitno je, da ta vlada nekoga zelo moti«.
Petek, 13. marca
Na izredni seji DZ je govoril guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Dejal je, da bi šle banke brez dodatne dokapitalizacije v stečaj.
Andrej Baraga je napovedal umik iz sodniškega poklica.
Slišali smo, da bodo v DZ do konca leta pripravili zakonsko podlago
Koliko je s pogodbami zaslužil minister Mramor?
Kriminalisti so dan preživeli ob hišnih preiskavah pri Alenki Bratušek zaradi domnevne zlorabe položaja. In že so padali različni politični odzivi na dogajanje.
Večina verskih skupnosti je na posvetu ministrstva za kulturo pozdravila idejo o ustanovitvi posebnega sveta vlade za dialog z verskimi skupnostmi.
Izvedeli smo, da naj bi ZDA v naslednjih tednih Ukrajini poslale dodatno vojaško pomoč, vključno z neoboroženimi nadzornimi brezpi-lotnimi letali in oklepniki.
Grški premier Aleksis Cipras je Nemčijo obtožil, da se je z uporabo pravnih zvijač izognila plačilu vojne odškodnine za nacistično okupacijo med 2. svetovno vojno.
Četrtek, 12. marca
Predsednik Pahor je v Državni zbor posredoval predlog za izvolitev kandidatke ali kandidata za sodnico ali sodnika na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu.
Parlamentarni odbor za delo je umaknil zakon o urejanju pripravništev. Zaradi omenjene problematike sta SDS in NSi že zbrala podpise za izredno sejo.
KPK je sprejel odločitev o kandidaturi Violete Bulc za evropsko komisarko in mediji so poročali, da niso našli nobenih nepravilnosti.
Jazbec pravi, da dokapitalizacija ni bila prevelika.
za uvedbo kvot manj zastopanega spola v upravnih in nadzornih odborih družb.
Mariborski občini je uspelo sestaviti socialno vzdržen proračun, ki predvideva prihodke na ravni proračuna iz leta 2013.
Nemško ustavno sodišče je odločilo, da bodo muslimanske učiteljice na šolah v Nemčiji lahko med poukom nosile naglavne rute.
Papež Frančišek je praznoval drugo obletnico pontifikata. »Imam občutek, da bo moj pontifikat kratek,« je dejal in povedal, da ne vidi ovir za svojo upokojitev.
Na vasi v Ukrajini so našli mrtvega že petega bližnjega sodelavca (v zadnjih dveh tednih) odstavljenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča.
Sobota, 14. marca
Papež Frančišek je imenoval novega mariborskega nadškofa: izbral je Alojza Cvikla. Po mnenju mnogih s tem ni prav nič presenetil.
V	španskem glavnem mestu je več tisoč ljudi protestiralo proti odločitvi vlade, da umakne predlog zakona, ki je drastično omejil pravico do splava.
V	bližini beograjskega letališča Su-rčin se je zrušil vojaški helikopter, ki je iz Raške peljal hudo bolnega pet dni starega dojenčka v beograj-
Podoba Sirije že dolgo ni dostojna za človeka.
21 humanitarnih organizacij je ostro kritiziralo Varnostni svet Združenih narodov, saj mu ni uspelo realizirati resolucij, s katerimi bi zaščitili in pomagali civilistom v Siriji.
Pred poslopjem policijske postaje v Fergusonu, kjer so se znova zbrali protestniki, je izbruhnilo streljanje. Ranjena sta bila dva policista.
sko bolnišnico. Umrli so vsi ljudje na krovu.
V Bosni in Hercegovini so prijeli štiri državljane BiH in švedskega državljana arabskega porekla, ki naj bi načrtovali teroristično dejanje v eni od skandinavskih držav.
Ciklon Pam je opustošil tihomor-sko državo Vanuatu. Umrlo naj bi več deset ljudi, gmotna škoda pa je ogromna.
Žabja perspektiva
Ciklon je pustil grozljivo razdejanje.
Nedelja, 15. marca
V ljubljanski stolnici je škofovsko posvečenje prejel novi ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.
Slovenska Cerkev je doživljala spremembe.
Na avstrijskem Koroškem so izvedli drugi krog lokalnih volitev, v katerem je stranka koroških Slovencev Enotna lista dobila še enega župana: v Globasnici je Bernard Sa-dovnik dobil 54-odstotno podporo.
Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da je bil med krizo v Ukrajini in na Krimu pripravljen postaviti jedrsko orožje v stanje pripravljenosti.
V Braziliji se je več kot milijon ljudi udeležilo protestov proti predsednici Dilmi Rousseff. Zaradi njene domnevne vpletenosti v korupcijsko afero Petrobras so pozvali k ustavni obtožbi.
Krščansko četrt v pakistanskem mestu Lahore je pretresel dvojni napad, v katerem je bilo ubitih najmanj 17 ljudi, ranjenih pa 80.
Zaradi pobojev kristjanov v Siriji in Iraku je Vatikan sprejel stališče, da se v boju proti borcem Islamske države lahko uporabi vojaška sila, če ne bo sprejet politični konsenz.
Zbiranje podpisov za referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se bo začelo 23. marca in končalo 26. aprila.
sov za referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih začelo 23. marca in končalo 26. aprila.
Predsednik vlade Miro Cerar je sporočil, da je za novo ministrico za izobraževanje, znanost in šport predlagal poslanko SMC Klavdi-jo Markež.
Sirski predsednik Bašar Al Asad je dejal, da od ZDA pričakuje »dejanja«, ki bodo pripomogla h končanju štiriletne državljanske vojne.
Venezuelski parlament je predsedniku Nicolasu Maduru odobril posebna pooblastila, da bo lahko samostojno sprejemal odločitve na področju obrambe in javne varnosti.
Torek, 17. marca
Po določitvi datuma za zbiranje podpisov za razpis referenduma, so v SMC dejali, da se referendumu ne bodo upirali, saj da je volja ljudstva pred voljo parlamentarne večine. V ZL so bili drugačnega mnenja. Dejali so, da referenduma ne sme biti in da obstaja zadostna podpora za to, da ga preprečijo. V gozdu nad vasjo Mače pri Preddvoru so našli
Jakov Fak, svetovni prvak v biatlonu na 15 km
Jakov Fak je poskrbel za novo zlato odličje za Slovenijo: postal je svetovni prvak v biatlonu na zadnji 15km tekmi najboljših 30 uvrščenih na SP v Kontiolahtiju na Finskem.
Ponedeljek, 16. marca
O svojem svetovanju je medijem tokrat pojasnjeval premier Cerar. Dejal je, da je vodstvo pravne fakultete o tem obveščal ustno, ter poudaril, da pisnega soglasja ni potreboval.
Predsednik DZ Milan Brglez je razglasil, da se bo zbiranje podpi-
Goli
Špela Kožar
Družina. Najpomembnejša življenjska celica. Ki lahko kmalu postane celica za vse življenje. Ječa. Šla sem proti Cankarjevem domu. Ura je kazala nekaj minut čez peto popoldne, bila je sreda, zato se je blizu sodišča (spet) razlegala slovenska »himna«. Da, narekovaji so nujni, saj se (spet) ni pela le sedma kitica. Ogledala sem si film o Golem otoku - vnukinja zapornika, scenarist-ka in režiserka filma ga je naslovila zgolj Goli.
Goli pod kožo.
Tiha, kot je ime vnukinji, je spraševala mamo, dedkove prijatelje, sestro, očeta - o usodi dedka. A Goli je pravzaprav zgodba o družini, za družino. Za menoj je sedel gospod, kije v presledkih komentiral: Ja, tako je bilo. Ja, temu seje reklo bojkot. Ne, vstajati je bilo treba že ob šesti in ne sedmi uri zjutraj... Težko je ob vsem tem ne spregledati. A hkrati je osvobajajoče. Ker se iluzija o dobro-namernosti katerega koli političnega sistema za vselej razblini.
Na poti domov sem se spomnila na novico Slovenske tiskovne agencije pred nekaj meseci, da bi Goli otok lahko postal sodobno evropsko središče za skupnost LGBT. Predsednik hrvaškega društva Ekološko-socialni forum Aljoša Babic namreč ugotavlja, da „Hrvaška in njeni državljani ne morejo živeti samo od zgodovine in spomenikov!"In še, da tovrstna skupnost v ZDA prispeva nekaj deset milijonov evrov v turistično malho. Hm, lezbijke, geji, bi-seksualci, transvestiti so očitno za nekatere posebna rasa?! Goli pod kožo, goli pred Bogom.
Da, tudi katoličani verjamejo v enakost, vsaj tako beremo v Bibliji. Kako naj si potemtakem razlagam dejstvo, da so se pred cerkvami zbirali podpisi proti enakosti vseh posameznikov? Dokler odtegujemo pravice neki manjšini, ne moremo govoriti o enakosti pred Bogom. In to v imenu Boga počnejo kljub dvema drugima vnebovpijočima dejstvoma - izkazani homoseksualnosti in pedofiliji znotraj Cerkve. Dvojna morala, ni kaj. Maja 2013 smo spremenili nekaj členov ustave, tudi tistega, ki nas je končno izenačil. Revne, črnooke, strastne, »rumenoša-lovce«, geje, politike. Ne, gejevpa ne, ali kako?! No, smo za poroko, nikakor ne za posvojitev, pravijo člani nestrpne iniciative, namesto da bi že zdavnaj dojeli sporočilo Sestrskega komada: Lahko ti podarim samo ljubezen... Za TO gre! So otroci brez staršev. In so posvojitelji, katerih večina posvoji otroka, ker ga ne more imeti po naravni poti. Moški - ženska, moški - moški, ženska - ženska so tako v enakem položaju - želijo imeti otroka, a ga ne morejo roditi. In ko posvojiš otroka, ga posvojiš, ker si to želiš, ne za-želiš; odločitev je vse prej kot nenadna, torej precej drugačna kot pri marsikateri naravni zanositvi, ki ima zato nemalokrat za posledico enostarševsko družino. Se torej tudi ti otroci razvijajo »nenormalno«? Vsi smo enaki pod kožo. Vsi smo goli pod obleko. Nekateri pa bi očitno najraje vse ne-hetero usmerili na Goli otok. Tako bi se nadaljevalo tradicijo, saj je popolnoma »strpna« zamisel g. Babica, da bi otok zaprli za (drugo) javnost. In zdaj zamahujete z roko, češ da gre za predlog hrvaškega državljana ... jaz pa že vidim g. Primca, go. Zevnik, go. Novak, kako prikimavajo. A najbolj žalostno je dejstvo, da mediji (spet) pomagamo: še preden je državni zbor odločil o možnosti razpisa referenduma, že pripravljamo številne prispevke o tem, kako bo imelo zadnjo besedo ustavno sodišče. Namesto da bi osveščali javnost o nedopustni nestrpnosti dela slovenske družbe, ki krati pravice manjšini že od referenduma o umetni oploditvi.
POMPP vabi
posmrtne ostanke zadnjih lastnikov gradu Strmol, Rada in Ksenije Hribar, ki sta izginila januarja 1944.
Izvedeli smo, da se namerava vlada zadolžiti, saj za financiranje letošnjega proračuna potrebuje najmanj 900 milijonov evrov.
Oči sveta so bile uprte v Izrael. Tam so volili. Slavila je stranka Likud premierja Benjamina Netanja-huja, ki si je, kljub delno drugačnim napovedim, tako prislužil svoj četrti mandat na čelu vlade.
Ukrajinski parlament je odobril osnutek zakona, ki samooklicani-ma regijama Doneck in Lugans, ki sta pod nadzorom proruskih upornikov, zagotovlja poseben status.
Obeležitev svetovnega dneva Downovega sindroma
Še danes je v družbi žal zaznati stigmatizacijo oseb s posebnimi potrebami, ki izhaja iz nepoučenosti in težav pri razumevanju doživljanja sveta teh posameznikov, zato želimo prevetriti stereotipne predstave problematike s projektom POMPP - Prostovoljci za Otroke in Mladostnike s Posebnimi Potrebami. Tako smo glave že drugič staknili člani Šaleškega folklornega društva Koleda in prostovoljci Plavalnega kluba Velenje, skupine Definčki, in po krajši "možganski nevihti" je nastal projekt POMPP.
Projekt POMPP bomo začeli v Knjižnici Velenje 21. marca ob 11. uri, ko bo odprtje razstave likovnih del, ki so jih ustvarili otroci in mladostniki z Downovim sindromom. Največ svojih likovnih izdelkov za razstavo je prispeval Nejc Ovčjak. Tako bomo zaznamovali tudi svetovni dan Downo-vega sindroma. Vsi sodelujoči prostovoljci želimo otrokom in mladostnikom polepšati dneve in jim pokazati, da so sprejeti v našem svetu. Bolj kot si lahko celostno (miselno, čustveno, telesno) predstavljamo doživetje posameznega otroka, bolj ga bomo lahko razumeli. Krajši kulturni program ob otvoritvi bodo pripravile osebe z Downovim sindromom.
Projektna skupina mladih prostovoljcev - POMPP

Naš čas, 19. 3. 2015, barve:	CM K, stran 13
19. marca 2015
««WAS
MED VAMI
7
»Kapitalizem potrebuje novo usmeritev«
To so besede Luke Meseca iz Združene levice - V Velenje so jih povabili - Ustanovili lokalni odbor Iniciative za demokratični socializem
Bojana Špegel
Velenje, 12. marca - Iniciativa za demokratični socializem, katere del je tudi stranka Združena levica, je v četrtek zvečer v prostorih Mladinskega centra Velenje pripravila razpravo z naslovom Kaj se dogaja z velenjsko industrijo. V uvodu so povedali, da bodo v Velenju usta-
Velenju, ki je bilo sinonim za uspešno industrijsko dolino, sedaj pa vse bolj tone, ustanavljajo odbor Iniciative za demokratični socializem. Stranka ZL je s 6 poslanci v parlamentu prešibka, zato potrebujejo podporo ljudi, da bi preprečili razprodajo preostalega družbenega premoženja. V odločanje o vodenju podjetij pa si želijo ponovno vključiti delavce.
Zasavjem, kjer je socialna katastrofa res velika. Povsod pa opažamo velik primanjkljaj razvojne politike; industrija stagnira, deloma odmira, nove kapacitete se ne vzpostavljajo, zato imamo 120 tisoč brezposelnih, skoraj 300 tisoč ljudi na robu revščine, zaprta vrata za trg delovne sile, sploh za mlade ...« V Velenje jih je, izvemo, povabil Asmir Bečarevic, ki
podjetje zasebno, je bistveno manj vpeto v lokalno okolje, ker skrbi za svojega novega lastnika. To so prakse, ki jih je treba preprečiti,« še izvemo, preden vse to predstavi tudi občinstvu v dvorani.
Asmir Bečarevič nam je povedal, da je v zadnjem času tudi v Šaleški dolini močno občutno premajhno spoštovanje delavcev. »Vsi se mora-
ki se ne borijo za ohranjanje pravic delavcev in še manj, da bi jim priborili nove,« je poudaril med drugim. Rešitev vidi v tem, da delavci spet dobijo večjo moč pri odločanju o prihodnosti podjetij. Adnan Ajšič je povedal, da je delavce v Gorenju strah, da bo podjetje še naprej selilo proizvodnjo v tujino, ker ne želijo, da se jim zgodi »Vegrad«. Spraševal se je, kaj je občina naredila, da bi podjetje ostalo v dolini. Ob tem je poudaril, da pred vsakimi volitvami slišimo, da bo boljša cestna
novili odbor Iniciative za demokratični socializem, podobna srečanja pa bodo pripravili v številnih slovenskih mestih. Velenje je bilo prvo. Razprava, iz katere je vela skrb pred prihodnostjo, je bila dolga, vanjo so se vključevali tudi prisotni.
Članom stranke Združena levica Aniti Tolic, Luku Mesecu in Boštjanu Remicu so se za dolgo mizo pred občinstvom kot sogovorniki pridružili trije Velenjčani; o težavah v energetiki je govoril Asmir Bečarevič, o vprašnjih v Gorenju Adnan Ajšič, o problematiki mladih in stanovanjski problematiki pa Elvedin Buljubašič. V uvodu so namreč vsi povedali, zakaj v
Močno proti privatizaciji
Najbolj znani gost Luka Mesec nam je še pred začetkom razprave povedal: »O Šaleški dolini vemo predvsem to, kar izvemo iz medijev. Prišli smo zato, ker želimo, da nam ljudje, ki tu živijo, povedo, kaj se dogaja, kje so potrebne spremembe. Šele po tem bomo oblikovali konkretne akcije. Vemo, kaj se dogaja s TEŠ-em, delno tudi, kaj se dogaja na Premogovniku. Želimo izvedeti še več. Ko hodimo po Sloveniji, ugotavljamo, da so zgodbe podobne, nekje bolj, drugje manj dramatične. Na srečo v Velenju še niso tako hude, sploh če vas primerjamo z
pravi, da tudi zato, ker gre za stranko, ki je nastala iz gibanja, ki je zagovarjalo pravice ljudi, delavcev. Izvemo še, da v stranki ZL skušajo stvari premakniti na bolje na razne načine, že na kratek rok. »Za opozicijsko stranko je naš manevrski prostor omejen. Vladi lahko predlagamo in z javnim pritiskom dosežemo, da se s procedurami v parlamentu pripeljejo rešitve. Slovenci ne smemo čakati na mesijo, ki bo prišel in nas odrešil. Zato skušamo ljudi spraviti na noge, najti nove rešitve in udejanjati to v praksi. Smo proti privatizaciji, saj vidimo, da je ta doslej uničila na desettisoče delovnih mest. Ko je
mo začeti zavedati, da moramo narediti več, da ne bo v Šaleški dolini na koncu ostalo le kup železa in betona. Vemo, da je dolina bila zgrajena udarniško, da so tu doma delovni ljudje. Moramo začeti razmišljati, kako bomo ustvarili več delovnih mest,« je še dodal. V dvorani pa je v dolgem nagovoru poudaril, da živimo v državi, ki so jo ugrabili lobisti in menedžerji. »Zaradi njih se je lani na Premogovniku zgodila spontana stavka, saj nas prepričujejo, da smo v krizi. Zraven pa imamo v Sloveniji vsak dan več bogatih. Določene osebe so izgubile svoj kompas, kar lahko trdim za sindikaliste,
VŠVO poudarja mednarodno sodelovanje
Izmenjave dobrih praks v izobraževanju in raziskavah
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 11. marca - Visoka šola za varstvo okolja (VŠVO) je vse od ustanovitve intenzivno vpeta v mednarodno sodelovanje v izobraževanju in raziskavah. Namen tega je izmenjava dobrih praks. Zato je v vseh strateških dokumentih in letnih načrtih visoke šole mednarodno sodelovanje močno poudarjeno.
»Pomen tega sodelovanja je pridobivanje znanja iz tujine in širjenje našega znanja v tujino. Gre za izmenjave predavanj in predavate-
Študenti VŠVO so se spoznali z modro tehnologijo Islandije.
ljev, s katerimi želimo študentom omogočiti čim boljši dostop do mednarodnega znanja,« pravi dekan doc. dr. Boštjan Pokorny. »Pri tem je zelo pomembna mobilnost. Osebno sem vesel, da se zelo velik delež študentov vključuje v mednarodne projekte. Lani je pet odstotkov naših študentk in študentov preživelo tri mesece v Skandinavi-
ji, nekaj na Norveškem in nekaj na Islandiji.«
Prejšnji teden pa so na VŠVO gostili predavatelja z islandske univerze, Fakultete za naravne vire v Aku-reyriju. Predstavil jim je trajnostno rabo naravnih virov v islandskem okolju, pri njih tako imenovano modro tehnologijo. Na Islandiji so najpomembnejši viri povezani z mor-
Kapljica kakovosti
Velenje - Prednostna naloga društva Hospic je oskrba hudo bolnih z napredovalo kronično boleznijo v zaključni fazi in njihovih svojcev na domu, slednjih tudi v procesu žalovanja.
»Glas o naši dejavnosti se širi, potrebo so vse večje, prostovoljcev pa malo, v tem trenutku nas je 8. V zadnjih dveh letih smo ostali brez devetih,« je povedala predsednica Slovenskega društva Hospic, Območnega odbora Velenje Tatjana
Šuha in dodala, da zato iščejo nove sodelavce. Prijave bodo zbirali do konca tega oziroma do začetka prihodnjega meseca (hospic.ve@ gmail.com, 03 5876300), nato pa čaka prijavljene 40 -urno izobraževanje. Že v tem čas običajno ugotovijo, ali je kandidat primeren za delo ali ne. Priložnost za to je tudi na pogovoru ob koncu usposabljanja. »Prostovoljci so srce našega odbora. Na izobraževanju pridobijo nova znanja, zato tudi sami osebnostno
Tatjana Šuha: »Želimo več prostovoljcev, da bomo zmogle ponuditi oporo vsem, ki nas poiščejo.«
rastejo. Prinašajo kapljico kakovosti v oskrbo težko bolnega in kapljico pomoči njegovi družini v stiski.«
Sogovornica upa, da se bodo vabilu odzvali starejši, ki so pripravljeni del prostega časa nameniti sočloveku, mladi, ki vselej presenečajo s svojimi razmišljanji o življenju in smrti ter vsi, ki želijo nuditi podporo bolnim in njihovim družinam tudi v času žalovanja.
■ tp
povezava kmalu zgrajena, zgodba pa še vedno ni končana. »To ni le zgodba za Gorenje, to je zgodba za vse nas. Tako pa en sam most na cesti Arja vas-Velenje gradijo več kot 6 mesecev.« Poudaril je, da je proti razprodaji državnega deleža v Gorenju. Elvedin Buljubašič je menil, da imajo mladi v Velenju zelo slabo perspektivo. »Lani ni bilo niti razpisa za stanovanja, mlade družine se vračajo živet k staršem, ker ne
zmorejo izkoriščevalskih najemnin v zasebnih stanovanjih,« je poudaril. Povedal je, da tudi manjši športni klubi nimajo pravih pogojev za delo, da so mladi vse bolj depresivni, vase zaprti, ker ne vidijo svetle prihodnosti, kar ni dobro.
Živimo, da delamo?
Po tem, ko so v dolgem uvodu našteti predstavili svoja stališča, so se v razpravo vključili tudi obiskovalci dogodka. Eden od njih se je spraševal, zakaj je BDP merilo razvoja družbe. Mesec je menil, da bi bilo bolje, če bi ga merili z zadovoljstvom ljudi z življenjem v državi. Zelo raz-hudil se je nekdanji sindikalist Rudi Leskovšek, ki je povedal, da ima dovolj političnega »lapati-lapati«. »Politika mora ustvarjati pogoje, da lahko gospodarstvo lažje diha,« je povedal. Rok Bezlaj, predsednik Obrtne zbornice Velenje, je dodal, da Slovenije ni treba resetirati ampak »uplouda-ti«, marsikaj postaviti na novo. Mesec mu je odgovoril, da Slovenija potrebuje predvsem nov razvojni program. »Vedno so ljudje delali za to, da so živeli. Danes pa živimo za to, da delamo,« je dodal. Zavzel se je še, da se bistveno bolj obdavči kapital in bogate, izkupiček pa bi morali vrniti revnim. Kapitalizem je po njegovem treba začeti usmerjati v razvoj in ne le v »plenjenje« dobičkov, od katerih imajo korist le kapitalisti ...
Svet drugačnih občutij
Četrtek, 12. marca - Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih organizira potujočo razstavo po izbranih slovenskih knjižnicah z naslovom Svet drugačnih občutenj. Razstava se osredotoča na predstavitev tehničnih pripomočkov in gradiv, ki so dostopna slepim, slabovidnim in osebam z motnjami branja, hkrati pa na kratko, vendar zelo poučno povzame zgodovino razvoja teh pripomočkov. Razstava bo gostovala v več knjižnicah, med drugim tudi v Velenju, kjer bo na ogled od 16. do 30. aprila.
Obiskovalci razstave se bodo lahko seznanili z bogato zgodovino razvoja pripomočkov za branje in spoznali tiste, ki so jih in jih še danes slepi in slabovidni uporabljajo v vsakodnevnem življenju.
skim okoljem, zato tam modra tehnologija.
To pa je bilo le eno od mnogih gostujočih predavanj, ki jih vsako leto izvedejo. V minulem študijskem letu so gostili deset predavateljev, v tem pa že predavatelje iz Hrvaške, Srbije, Avstrije, Italije in Velike Britanije.

u
ŠOLSKI [[Mil VELENJE
mavnca znanja
Učenci zaključnih razredov osnovne šole
Vas zanima področje rudarstva, geotehnologije, varstva okolja? Mogoče poklici strojništva? Si želite spoznati mehatroniko, elektrotehniko ali računalništvo? Vam je bliže področje trgovine, ekonomije, gastronomije, turizma, biotehnike in oskrbe? Si želite nadaljevati šolanje v splošni gimnaziji, športnem ali umetniškem oddelku gimnazije?
>RI RUŽI E E NAM OD MAVRICO ZNANJA
Rok za oddajo prijave je 3. 4. 2015.
www.scv.si
Trg mladosti 3 • Velenje 03 896 06 00 • info@scv.si

■
■
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 8
8
OGLAS
»»WAS
19. marca 2015
Pridite na obisk!
Prenovljeni in hudobri saloni ŠKODA
V globalnem projektu prenove salonov vse bolj uveljavljene avtomobilske znamke ŠKODA se je v lanskem letu prenova začela tudi v Sloveniji. Preprosto pametne in inovativne rešitve ne odlikujejo le avtomobilov ŠKODA, ampak krasijo tudi njihove salone. Več o tem nam je zaupala vodja prodaje Monika Praprotnik Konečnik iz PSC Praprotnik iz Velenja.
Foto Peter Giodani
Posodobitev prodajnega salona Škoda je bila zagotovo velik izziv. Kako ste se lotili tega zahtevnega projekta?
Za posodobitev prodajnega salona smo izvedeli na letni konferenci leta 2013, takrat se nam je zamisel zdela nemogoča. Saj imamo lep salon, smo si mislili. Naslednje leto so se
začele stvari resno dogajati. Ogromno sestankovanja z arhitekti in uvoznikom, da smo se uskladili in prišli do sklepa, »imeli bomo nov prodajni salon Škoda«. Predlog prenove je bil odobren in začel se je lov na izvajalce. Po skoraj štirih mesecih obnove in hkratnega nemotenega obratovanja se lahko pohvalimo, da smo eni prvih, ki poslujejo po novih smernicah znamke Škoda.
Navodila za prenovo salona so bila najbrž zelo jasna. Kljub temu pa ima vsak prenovljeni Škodin salon posebnosti. Katere so vaše? S čim bi se lahko še posebej pohvalili? Naš prodajni salon stoji tik ob glavni cesti v središču mesta, ki povezuje koroško in savinjsko regijo. »Do vas res ni težko priti,« nam pravijo stranke. Do nas lahko pridejo peš, s kolesom, z avtom in tudi z brezplačnim avtobusom. Monika Praprotnik Konečnik Večino leta je stekleni salon
obsijan s soncem, tako da je ozračje pri nas zelo prijetno.
Vrednote tržne znamke Škoda in prednosti Škodinih vozil, kot so inovativno oblikovanje, tehnološka dovršenost, prostornost, gospodarnost ... se v polnem sijaju kažejo tudi v prenovljenem salonu. Kako se na novo podobo odzivajo kupci? Kaj jih najbolj pritegne?
Salon je večino leta obsijan s soncem.
Zelo pozitivno, saj pogosto prejmemo pohvale s strani naših strank. Zunanja podoba salona privablja ljudi še posebej v večernih urah, ko zaide sonce. Preseneti pa
Notranjost prenovljenega salona PSC Praprotnik.
vsakogar, ki vstopi v salon, saj te ambient resnično prevzame. Ne moremo se seveda izogniti našim Škodam, ker je kombinacija novega salona z našimi vozili skoraj popolna. Seveda kupce vselej najbolj pritegnejo vozila.
Znano je, da sodobno, prijetno in prostorno delovno okolje dobro vpliva na počutje zaposlenih, s tem pa tudi na prodajne uspehe. Si tudi vi obetate, da vam bo prenovljeni salon prinesel boljše prodajne uspehe? Res je. Zaposleni se v novem salonu počutimo super, to pa seveda opazijo tudi stranke. Prostor za kakšen prodan avto več gotovo imamo, a si priza-
devamo predvsem za to, da ugodimo kupcem in jim izpolnimo čim več želja in pričakovanj.
Kaj bi poleg vabila v prenovljeni prodajni salon še želeli sporočiti kupcem vozil Škoda?
V svetu avtomobilizma smo že 43 let, bili smo eni prvih na tem območju. Sedaj teče že 21. leto, odkar imamo in zastopamo blagovno znamko Škoda. V tem času smo si prislužili tri laskave naslove trgovec leta ter veliko priznanj za naš servis. Razlog, da smo prišli tako daleč, je predvsem zadovoljstvo strank in zaposlenih. Tradicijo družinskega podjetja in dober glas želimo ohraniti tudi v prihodnje.
Oglasno sporočilo
Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 3,4-4,8 l/100 km in 89-110 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0115-0,0538x1011 g/km, trdi delci: 0,00-0,0002 g/km, število delcev: 0,02-0,21. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti
k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov.
škoda.si
Naš čas, 19. 3. 2015, barve: CM K, stran 5
19. marca 2015

MATERINSKI DAN
9
Spomnimo se svojih mater!
Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni. Slovenija je edina država, ki praznuje
materinski dan na 25. marca, na isti dan kot Marijino oznanjenje. Praznovanje materinskega dne se je pri nas uveljavilo po letu 1991. Je eden do praznikov, o ka-
terem si mnenja niso enotna. Ne glede na vse je to, pa je vsaj ena od priložnosti za zahvalo materam za njihova dobra dela. Stisnite se k njim in jim povejte, kako radi jih
imate. Prepričani smo, da bodo tega vesele veliko bolj kot dragih šopkov in drugih daril. In naj jim bo vsaj ta dan nekoliko drugačen od običajnih!
Mi smo pokramljali z nekaterimi, o njihovih življenjskih poteh.
»Do devetdesetih še nisem bila v špitalu«
Stoletnica Fanika Andreje iz Lokovice še pomni zelo drugačne čase
Fanika Andreje, ki preživlja svoja visoka leta v družini Turinekovih v Lokovici, je na začetku januarja preštela sto let svojega dolgega življenja. »Je minilo kot kak film, zdaj pa sem zares pri koncu zgodbe, a sem pri dobrih ljudeh, ki so me sprejeli čisto za svojo. Večno jim bom hvaležna ...,« nam je dejala Fanika, ko smo jo ob praznovanju dneva žena obiskali na »zadnjem, ta pravem« domu. Fanika se je rodila v Šmiklavžu pod Graška goro kot trinajsti otrok v družini Arnežnik. 5. januarja 1915, kot druga od dveh sester ob še dvanajstih bratih, je tudi za tiste čase pomenila za starše poleg veselja tudi veliko skrb. Po burni življenjski zgodbi v visoki starosti kot zadnja od družine preživlja umirjen preostanek življenjske poti pri nečakinji Ani Tu-rinek v Lokovici. Fanika je primer posebnih genov in s tem povezanim dolgim življenjem, saj v Lokovici živi še bližnja sorodnica Marija Stra-hovnik (ki bo zaokrožila sto let septembra letos) ter v Celju daljna sorodnica Marija Jakob, ki je v letošnjem januarju vstopila v 106. leto. Andrejčeva nam je zaupala sto let dolgo zgodbo s poudarki na skromnem, v otroštvu zares trdem življenju, preizkušnjah ob šolanju in pridobitvi kvalifikacij za delo v kuharstvu, gostinstvu in go-
Stoletnica Fanika Andreje je preživela dolgo razburljivo življenje. (Foto: Jože Miklavc)
spodinjstvu, kar ji je prišlo prav vsa naslednja desetletja. Od takrat je opravljala številne zaposlitve z nerazdružljivo nekaj starejšo sestro Mimico, s katero je v vzajemni ljubezni preživela najtežja, a
hkrati tudi najlepša leta življenja. Med okupacijo Jugoslavije sta se znašli v Beogradu, kjer sta preživeli burne vojne čase, po vrnitvi v Slovenijo, v Ljubljano, pa je uspela opraviti izobraževanje še na srednji stopnji, našla delo v zavodu za otroke brez doma ter s posebnimi potrebami v Ljubljani. Kasneje se je zaposlila kot strokovna referentka na upravni službi za promet na občini Ljubljana Vič. Po upokojitvi pa sta s sestro spet iskali dodatni zaslužek tako doma kot v Nemčiji in Avstriji. Fanika, ki se pogostokrat spominja sestre in njunega skupnega, skoraj »družinskega« življenja, brez oklevanja pove, da so bili to časi brez luksu-za, v času okupacije jugoslovanske države tudi smrtno nevarni. A ji je vsaj zdravje služilo večji del dolge življenjske dobe. Tudi ko je bilo težko, je znala stisniti zobe, in ko je spet posijalo sonce v njeno negotovo prihodnost, se je znala veseliti malih, drobnih stvari in ljudi, ki so jo obkrožali. »A zakaj se nisem oženila?! Čudno vprašanje. Pravih moških v tistem času za vse nas ženske sploh ni bilo ... še danes je tako! Zdaj, ko imam »cajt«, bi se kar vdala, a še zmeraj ne najdem ta pravega,« se je šegavo poizkušala izviti Fanika. Po smrti sestre Mimice v letu 1990, od katere je zaradi starostne slabovidnosti postala zelo odvisna, se je še bolj povezala z družino nečakinje Ane Turinek iz Lokovice, saj je v tistem času prvič v življenju zbolela in bila prisiljena iskati zdravljenje v bolnišnici. Prepustila se je skrbništvu te družine, kjer je Fanika našla svoj pravi dom. V začetku letošnjega leta je doživela okroglih sto let, še vedno vitalna in občasno zelo družabna. Zdrava za svoja leta, z zmanjšano stopnjo sluha, s slabšim vidom, a še vedno z interesom do dogajanja okrog sebe. V pogovoru zna biti malce humorna in prepričljiva, da se zaveda vsega pomembnega v krogu družine. Sorodniki in sosedje so ji za tako velik praznik pripravili veselo zabavo.
a Jože Miklavc
Možnost večje izbire v okolju
v •
Ustanovitev narekujejo potrebe - Kako pomagati tudi sebi
Tatjana Podgoršek
Konec tega meseca bo na Centru za socialno delo Velenje začela delovati skupina za pomoč in samopomoč ženskam z izkušnjo nasilja v družini.
»Na nacionalni ravni so žrtvam nasilja na voljo različne oblike pomoči, ki jih nudijo centri za socialno delo in nevladne organizacije, vendar je dostopnost do njih na lokalni ravni razporejena neenakomerno,« je navedla razlog za ustanovitev skupine strokovna delavka na centru Irena Vučina. Kot je še dejala, ima vsaka žrtev nasilja svojo zgodbo in vsaka se mora tudi sama odločiti, kako bo reševala težave. Zato je toliko bolj pomembna možnost izbire v okolju, v katerem živi. »Skupina za pomoč in samopomoč ženskam bo predstavljala eno od možnosti, ki jih te v našem okolju lahko izberejo.« Dodaten razlog za odločitev o tovrstni ponudbi pa so še izkazane potrebe, ki jih zaznajo v zvezi z nasiljem v družinah v tukajšnjem okolju. Poleg strokovne delavke bo skupino vodila še prostovoljka.
O tem, kakšne bodo posebnosti skupine v primerjavi z obstoječimi oblikami pomoči, bodo natančneje vedeli, ko bo skupina nekaj časa že delovala. Poleg strokovne podpore, svetovanja, informiranja, lahko udeleženke pričakujejo pomoč pri oblikovanju nove socialne mreže, učenja o odnosih, komuniciranja.
Irena Vučina: »Start skupine načrtujemo konec tega meseca in upamo, da bodo žrtve nasilja zbrale pogum in se nam pridružile.«
»Skupina bo lahko delovala bolj čustveno, z večjo moralno podporo, v njej bodo lahko žrtve nasilja izmenjale izkušnje, pridobile nove. Trudimo se in se bomo, da za žrtve nasilja, za katerega izvemo, naredimo vse po najboljših močeh. Poleg pomoči jih naučimo, da si znajo pomagati tudi same.«
Leta 2013 so na centru nudili pomoč blizu 100 žrtvam nasilja iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, lani 70. Irena Vučina je prepričana, da je prikritega nasilja v družinah v Šaleški dolini še precej več. Morda jih bo skupina spodbudila, da se bodo žrtve vključile in ukrepale.

Umetnica, ki obožuje svoj »potujoči cirkus«
Oblikovalka, slikarka in ilustratorka Maja Lesjak Gavriloska uspešno usklajuje poklicno kariero in pestro družinsko življenje - Vsak od štirih otrok je nov navdih -
Bojana Špegel
Velenje, 16. marca - Zagotovo ste jih že opazili. Mlada velenjska družinica je, kjerkoli se pojavi, pravi magnet, atrakcija. Mama Maja Lesjak Gavriloska pravi, da so kot mali potujoči cirkus. Njeni trije fantje, najstarejši Lukas Kosta, ki je že drugošolec, in najmlajša, triletna dvojčka Ruben in Nando, so prave energijske bombe. Za protiutež jim je prikupna sestrica Juna, ki bo jeseni postala prvošolka. Preveč jih je, da bi mama Maja zmogla sama. K sreči je očka Mitja zelo spreten z otroki, v veliko pomoč pa so družini tudi stari starši, ki velikokrat priskočijo na pomoč. Za njih so pravi zaklad.
»Danes ni supermama, otroci so spali pri starih starših,« mi ob obisku njihovega doma pove ati Mitja. Z nasmehom seveda. Tu in tam potrebujeta tudi čas zase, rada gresta na kakšen koncert, rokometno tekmo, Maja pa, ko je prosta, največkrat ustvarja. »Že kot otrok sem vedela, da bom umetnica. Oče je ljubiteljski slikar, samouk. Rasla sem med čopiči in barvami, pogosto sem posegla kar v njegovo sliko,« se spominja. Že po osnovni šoli je želela na srednjo oblikovno šolo, a ni bila sprejeta. Pa je šla na velenjsko gimnazijo. Ko je prvič delala sprejemne na likovni akademiji, ji na slikarstvu ni uspelo. V drugo je bila sprejeta na smer vizualne komunikacije. »Za to smer sem se odločila, ker se mi je zdela poklicno bolj privlačna.
Med študijem smo imeli na gostovanju dva mentorja iz Krakova, ki sta mi približala ilustracijo. Ta je poleg grafike še danes moja največja strast,« pripoveduje Maja. Tudi ko je poklicno delala kot grafična oblikovalka, se je vedno znova vračala k slikarstvu, saj je veliko platno zanjo vedno izziv, »meja, preko katere greš in si s tem odpiraš nove možnosti«. Tudi v ilustraciji izhaja iz slikarstva, njen glavni lik pa je »Mala Pala«, pravljična deklica z velikimi očmi in navihanim obrazom, ki je pogosto avtoportretna. Največkrat ustvarja v tehniki akrila na platnu, ustvarja pa tudi grafične lesoreze, linoreze, kolaže, ki dajo ilustraciji dodatno dušo.
»Mala Pala« ostaja glavna
V času, ko je študirala, računalniki še niso bili glavno orodje do oblikovalskega izdelka. »Šele v drugem letniku smo prvič poskusili oblikovati z računalnikom. V bistvu smo delali vse na roke: rezali, lepili, kopirali. Dejansko sem se morala računalniškega oblikovanja naučiti sama.« Počela je vse, od postavljanja časopisov do oblikovanja celostnih podob, scenografij, letakov . »V agenciji, kjer sem delala dolga leta, sem bila deklica za vse,« doda. Sedaj je na svojem. Večinoma dela od doma, ko so njeni otroci v šoli in vrtcu. Vmes pospravi in pripravi kosilo. Kadar ni zasuta z delom za naročnike, ustvarja nove, res svojevrstne ilustracije. Njena »Mala Pala« je prilagodljiva; ker je za starše vsak
Mama Maja in ati Mitja imata, kadar so doma vsi štirje otroci, polne roke prijetnega dela. Vmes najdeta tudi čas zase in za svoji poklicni poti.
otrok nekaj posebnega, jo oblikuje tudi po konkretnem otroku. In tako lahko nastanejo izvirne tapete za otroško sobo, okrasne blazine, potiski na majicah. »Že med študijem sem ustvarila prvo slikanico z Malo Palo, ki ni literarni presežek. Ko sem bila prvič noseča, sem spet začela več ilustrirati. Še nerojenega sina sem si zamislila po svoje in ga ilustrirala.« Ko je prišla še Juna in za njo dvojčki, se je njen svet rahlo obrnil na glavo. Slikarske materiale je umaknila v kot v upanju, da bo še našla čas za ustvarjanje. »Čopiče in platna sem z lahkoto dala na stran, saj sem želela čim več časa preživeti z otroki. Če imaš štiri, te vedno nekdo od njih potrebuje; vedno je treba koga previti, mu dati piti, se igrati z barbikami in dinozavri, tekati za kolesi.« Čas zase zna Maja zato sedaj zelo ceniti. »Ta mi ostaja tudi zato, ker je Velenje velikim družinam prijazno mesto. Vse je blizu, kar res pomaga.«
Ker se zaveda, da mora svoja dela tudi pokazati, zadnje čase več razstavlja. Ko je bila noseča z dvojčkoma, je v Izoli prvič pripravila samostojno razstavo ilustracij z Malo Palo. Po delčkih jo je lani predstavila tudi
v Velenju, prvič na skupinski razstavi velenjskih mladih umetnikov v Vili Bianca. »»Mala Pala« me sedaj spremlja že več kot 10 let, pa še vedno ne vem, kaj vse bom še počela z njo. Vesela sem, ker se je pojavila na ploščicah keramike Gorenje. Bile so sindikalno darilo za 8. marec. Želim si, da zaživi še v kakšni knjigi, da bi jo spoznalo čim več otrok. Trudim se, da moje ilustracije bogatijo otroško domišljijo, da so odskočna deska v svet, ki ga nato vsak otrok oriše po svoje.«
Brez maminih velikih posegov so likovno zelo spretni tudi vsi štirje otroci v družini. Radi rišejo, pacajo, Lukas pa je pravi mali inovator. Poleg Majinih slik zato dom družine Gavriloski že krasijo umetniška dela vseh štirih otrok. To mu daje svoj čar, toplino. Mitja je, pove Maja, njen največji oboževalec in največja opora. Sploh, kadar se tudi kaj zalomi. Njena dela zna tudi prodati, česar sama ne zna. Med tem ko se otroci igrajo na mini igrišču za hišo, vprašam, ali bosta imela še kaj otrok? Odgovor je nikalen. Oba želita svoje potenciale razviti tudi poklicno. To jima dobro uspeva, kar velja tudi za vzgojo otrok. Nagajivi, glasni in živahni so tudi zato, ker živijo v toplem domu. Njihov mali potujoči cirkus pa je več kot prikupen.

Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 10
10	KULTURA
Harmonikar, ki uživa v delu z ljudmi
Večkrat nagrajeni harmonikar Aljaž Sedovnik izdal in predstavil prvo zgoščenko - Na njej še ni avtorskih skladb, a že nastajajo -Reševalec v velenjskem zdravstvenem domu
Vinska Gora, 21. februarja - Že
dolga leta skorajda ni prireditve v njegovem rojstnem kraju, na kateri ne bi nastopil s svojo diatonično harmoniko. Da jo odlično obvlada, dokazujejo tudi priznanja iz največjih glasbenih tekmovanj za ta instrument. V soboto je v Krstniko-vem domu pripravil koncert ob izidu prve zgoščenke, ki jo je naslovil »Od vasi do vasi«, na kateri so skladbe, s katerimi je na tekmovanjih dosegal največje uspehe. Z njim so bili na odru tudi številni glasbeni prijatelji in folkloristi Kolede.
Zdi se, kod da mu je bila harmoni-
ka položena v zibelko. »Igral jo je že moj dedek. Ko sem bil star pol leta, sem jo prvič držal v rokah. Pri devetih letih sem na enem od koncertov gledal harmonikarski orkester in se odločil, da bo harmonika tudi moja sopotnica.« Nikoli ni bil pravi samouk. »Mama je želela, da se jo naučim igrati tako, kot je treba. Začel sem v glasbeni šoli Roberta Golični-ka, po štirih letih pa sem se pridružil glasbenemu centru Klemna Ro-šerja, kjer sem še danes.« Aljaž je za svoje ime med ljubitelji harmonike poskrbel tudi tako, da je redno tekmoval. Na različnih tekmovanjih je
dosegal dobre rezultate, največkrat prva in druga mesta. »Moj največji uspeh pa je kipec Slavka Avseni-ka z mednarodnega tekmovanja za najboljšo izvedbo obvezne skladbe in 3. mesto na svetovnem prvenstvu,« izvemo. Kot tudi, da ima rad vse zvrsti glasbe, a narodnozabav-na glasba je tista, ki mu res požene kri po žilah.
Zadnje čase ne tekmuje več, saj ima manj časa. Po končani srednji zdravstveni šoli se mu je uresničila želja, da postane reševalec, saj od nekdaj rad dela z ljudmi. »Delam v velenjskem zdravstvenem domu in
Aljaž Sedovnik in diatonična harmonika sta že dolga leta najboljša prijatelja.
pri delu res uživam,« prizna. Včasih je po več ur dnevno vadil harmoniko, tudi zaradi tekmovanj. Sedaj je začel ustvarjati tudi avtorsko glasbo, začel je igrati tudi v glasbeni skupini, ki jo bodo sestavljali sami mladi Šalečani. To je bila njegova dolgoletna želja. Še ena, ki se mu je uresničila.
a Bš
Sezono zaključuje premiera komedije
Gledališka skupina Kulturnega društva Gorenje pred premiero komedije Poročil se bom s svojo ženo - Majhni otroci male skrbi, veliki otroci velike skrbi
Tatjana Podgoršek
Približno vsaki dve leti se ljubiteljem nepoklicnih odrskih stvaritev predstavi gledališka skupina, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Gorenje v občini Šmartno ob Paki. Sezono 2014/2015 bo sklenila s komedijo Poročil se bom s svojo ženo. Premierno bo postavila na oder novo delo jutri (v petek) ob 19. uri v dvorani tamkajšnjega doma krajanov.
Barbara Trebižan: »Prvič delam z odraslimi in zame je to velik izziv.«
Doslej je najpogosteje imel režisersko palico v roki član skupine Franc Fužir, pri tokratni odrski postavitvi jo ima Barbara Trebižan. Ta je povedala, da so se za to komedijo odločili iz več razlogov. »Ni nas ravno veliko, zato smo bili pozorni na zasedbo. Tudi scene si nismo mogli privoščiti razkošne. Poleg te-
ga je lažje v avtomobile zložiti zgolj nekaj stvari. Pa še besedilo je aktualno za današnji čas.«
Komedija pripoveduje o mladem paru, ki se stiska v majhni podstrešni sobi. Zaradi takšnih in drugačnih majhnih nesporazumov se odloči za ločitev. V zadevo se vmešata starša zakoncev. Na koncu mlada ugotovita, da se imata še vedno rada. Sporočilo komedije je: majhni otroci, majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi. V delu ni težko prepoznati nauka zakoncem, zaljubljencem, staršem, da za dober in trajen
odnos gradijo v vseh časih in vseh družbenih razmerah potrpljenje, zaupanje in spoštovanje in da je tudi ljubezen tista, ki nas dviguje ali povzroča težave.«
Skupina osmih ustvarjalcev vadi igro od lanskega novembra. Na vajah se srečujejo dokaj pogosto, ker so nepoklicni igralci, vsak s svojo službo in obveznostmi. Trudijo se, pravi Trebižanova, da so presledki med vajami čim krajši in da se na vajah zabavajo. Pustijo si, da vsak v sebi zgradi vlogo, zanjo dozori in se v njej dobro počuti.
Utrinek z vaje
Sogovornica je priznala, da je vodenje takšne gledališke skupine zanjo kot mlado režiserko velik izziv. Zelo veliko dela z otroki in ima z njimi veliko izkušenj. »Z odraslimi doslej še nisem delala. Hvaležna sem Francu Fužirju, ki je doslej vodil skupino, ker so mi njegovi napotki v veliko pomoč.«
Komedijo Poročil se bom s svojo ženo bodo gledališčniki iz Gorenja ponovili še v soboto, 21. marca, ob 19. uri in dan kasneje ob 18. uri.
Svetovni dan lutk in svetovni dan poezije
Velenje, 21. marca - Na prvi pomladni dan svetovni lutkarji slavijo praznik lutk, pri Unescu pa so ga razglasili tudi za svetovni dan poezije. Festival Velenje zato v soboto pripravlja dva dogodka, ki bosta počastila praznik. V dopol-
danskem času bo ob 10.30 v mali dvorani doma kulture Lutkovno gledališče Velenje za najmlajše uprizorilo brezplačno predstavo Svinjski pastir, sledilo bo druženje z lutkarji in lutkami ter ustvarjalnica za spretne prstke. V večernem
času pa bo na velikem odru kulturnega doma glasbeno-gledališka predstava Mi Ha Iš - Kdo si človek. Besedila iz psalma, ki je nastal v 11. stoletju, bosta interpretirala Polona Vetrih in Saša Tabakovic, spremljali pa ju bodo glasbeniki Janez Dovč, Boštjan Gombač, Vasilij Ce-nrih in Goran Krmac.
uaSflAS	19. marca 2015
Rakova goša
Urban Novak
Prav presunilo me je ob pogledu na čistino, ki jo je nekoč zapolnjeval majhen kos gozda, po domače imenovan Rakova goša. Vsega skupaj nekaj sto dreves ali pa še to ne. Ampak prav vsako med njimi veličastno in staro. Vsa ta drevesa so videla rast Velenja in nemočno opazovala razraščanje naselij okoli sebe. In sedaj so se še ona umaknila napredku.
Sebe štejem med srečneže, da sem lahko skozi Rakovo gošo hodil v vrtec sredi enega najlepših modernih parkov pri nas. Pot ne bi bila nikoli tako zanimiva, če ne bi bilo treba skozi Rakovo gošo. Že ime Rakova goša je burilo domišljijo. Od kod Rakova? So mar notri raki? Pa toliko je bilo videti in početi v tistem majhnem gozdu. Pot med hrasti in smrekami je bila neponovljiva, saj je pomenila sprehod skozi gozd v samem mestu. Drugače je bilo treba za kaj takega iti v naravo, v pravi gozd okoli mesta.
Z leti je pot skoznjo postajala zanemarjena in je zaradi neurejenosti postala tarča vandalov, ki jim jo je uspelo spremeniti v neugledno stezo. Jasno je bilo, da se z Rakovo gošo nihče ni imel namena ukvarjati do te mere, da bi postala zanimiva točka v mestu. Pa ne, da ne bi šlo. Z nekaj majhnega finančnega vložka in prepričan sem, da tudi z nekaj prostovoljnega dela, bi lahko postala urejen del mesta, kjer bi se lahko človek v miru spočil. Mogoče poiskal senco in hlad pred poletno vročino. Tako pa se je morala Rakova goša umakniti napredku. Ali pa razvoju. Saj je vseeno, ni je več. Kako je ta gozd prešel v zasebne roke in postal zazidalno zemljišče, je nekaj povsem nedoumljivega. Vendar je v trenutku, ko je zemljišče postalo zasebna last in se je občina odpovedala predkupni pravici, postalo jasno, da bo novi lastnik diktiral, kaj in koliko se bo gradilo. Občinska prostorska politika je šla ponovno rakom žvižgat. Če je seveda sploh obstajala.
Na mestu Rakove goše naj bi zgradili manjše število individualnih stanovanjskih hiš. To pa se mi zdi problematično. Takšni posegi kar dišijo po ustvarjanju sosesk, kamor se nato naselijo »elite«. V primeru Rakove goše verjetno raznorazni direktorji, podjetniki in lokalni šerifi. Nato pa takšna soseska postane sicer zgledno urejena, vendar nikoli zares del mesta. Tukaj so bogati, spodaj v mestu pa vsi ostali. Pravi pravcati zgled enakomernega razvoja mesta. Ne razumite narobe. Ne govorim o tem, da bi morali graditi ogromne večstanovanjske bloke. Nikakor. Lahko pa bi z zmernim zgoščevanjem predvidenega števila stanovalcev zgradili prijetno sosesko, v kateri bi se lahko prijetno bivalo. Večje število stanovalcev pomeni tudi več kvadrature, ki jo lahko zgradite in nato tudi prodate. Posledično za bolj ugodno ceno. Tako pa bo verjetno teh osem ali kolikor hiš naj bi že tam stalo, ostalo nedosegljivih povprečnemu meščanu. Povsem enostavna matematika pove, da bodo te hiše predrage.
V trendih, ki narekujejo načrtovanje mest, se je že pred leti dalo zaslediti zasuk stran od t. i. conskega planiranja. Umeščanje posameznih aktivnosti v ločene cone je z nivoja organizacije mesta smiselno, a se je izkazalo velikokrat za povsem zgrešeno. Sociološko je namreč to pomenilo ločevanje. Ločevanje na revne in bogate, na bele in črne, na naše in vaše. Takšno ločevanje pa je posledično uničilo tudi skupni mestni utrip. Skoraj vsako mesto pozna soseske, zgrajene za povsem določene družbene skupine ljudi. V Marseillu megalomanske stanovanjske bloke, namenjene delavcem in priseljencem in kamor si danes niti policija ne upa več. V Ameriki cele četrti, v katerih so nastanjeni črnci. Ali pa na obrobjih njihovih mest bogate soseske. Po navadi namenjene belcem in strogo varovane. Še hujše primere je najti v Aziji. Kitajci zidajo cela mesta, ki dostikrat ostanejo mesta duhov in kamor se na koncu nihče ne (z)more preseliti. Ali pa je ločevanje med pripadniki posameznih narodov tako močno, da se nihče ne upa prestopiti praga sosednjih naselij. Pa barakarska naselja ali pa favele v deželah v razvoju. Popolnoma avtonomna področja, ki običajno zasedajo ogromno mestne površine in v katerih živi preveliko število ljudi. Pa jim mestne oblasti ne morejo ne pomagati in jih ne nadzorovati.
Tudi v Velenju smo bili v preteklosti priča podobnim gradnjam. Če so bili prvi stanovanjski bloki okoli mestnega središča še sociološko odgovorno zasnovani, se je ta pristop povsem izgubil pri snovanju recimo sosesk na Stantetovi, Kardeljevem trgu, Gorici, Šaleku. Razlika je vidna še danes. Prvi bloki so še vedno prijetni, medtem ko so omenjene soseske postale prave male mestne enklave. Geta.
Videti je, da se občinska prostorska politika ni uspela veliko naučiti iz preteklih grehov ter še vedno jaše konja samozaverovanosti. Pomanjkanje zazidljivega prostora znotraj doline bo zmeraj hujše in prepuščanje takšnih priložnosti zasebnikom se vsaj na prvi pogled zdi nepopravljiva in težko razumljiva napaka. V tako prostorsko omejenem mestu, kot je Velenje, bi morala biti prostorska politika daljnovidna ter striktna pri izpolnjevanju svojih ciljev. Bi morala biti. Da pa bo mogoče kdaj takšna postala, bo moralo verjetno pasti še kar nekaj Rakovih goš.
Naš čas, 19. 3. 2015, barve: CM K, stran 11
19. marca 2015

107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Danijel Vunderl
»24 let. Kako to mine,« je ugotavljal pred dnevi Danijel Vunderl, naš radijski sodelavec. Pri tem je imel v mislih čas, ko se nam je pridružil najprej samo kot moderator, kasneje pa sta bila z bivšim radijskim sodelavcem Andrejem Hoferjem prva v naši medijski hiši, ki sta poleg tega sprejela še izziv moderatorja in tonskega tehnika v eni osebi.
Nikoli si ni mislil, da bo kdaj multimedijski človek. »Zanimala sta me sicer radio in televizija, ampak danes sta moja življenjska službena sopotnika. Oba sta mi pisana na kožo. Nekaj malega sem pred leti tudi pisal, a danes za to
GLASBENE novice
nimam časa,« pove po koroško Danijel. Na valovnih dolžinah Radia Velenje se najpogosteje »srečuje« s poslušalci in poslušalkami ob nedeljah dopoldne. To pa zato, pojasnjuje, ker ima takrat največ časa. Daljši spanec svojih ostalih družinskih članov izkoristi za dežurstvo v Starem trgu v Starem Velenju, nedeljsko popoldne pa zaznamuje družinsko življenje.
Sebe uvršča med redke srečneže, ki jim je delo hkrati tudi konjiček. Ker ga pri tem podpira družina, je stvar še toliko lažja. »Vesel sem, ker se nedeljski dopoldanski poslušalci poistovetijo z našim programom. Klicev ne manjka. Toliko, kot jih imam v oddajo, jih je tudi po njej. Od 6. do 8. ure zjutraj vrtimo samo slovensko glasbo in nekateri
Danijel Vunderl: »V nedeljo dopoldan vrtimo slovensko glasbo.«
so pripravljeni vstati tako zgodaj tudi za to, da ji prisluhnejo, z mano poklepetajo. Med njimi je
sicer več starejših, a tudi mlajši niso tako redki.« Nič ne bi spreminjal nedeljskega programa.
Oddaja je »polna« tistega, kar poslušalce zanima, čemur radi prisluhnejo. Na vsako se pripravi, da lahko zadovolji pričakovanja vseh. In tako bo ostalo, še dodaja.
■Tp
	H »B	m^f— — ■	Eáifl	
	í'^SI			■ '' 1
				
Šank rock vabi v Križanke
Skupina Šank rock v velikem slogu nadaljuje svoj restart. V torek, 5. maja, pripravljajo pravi šankrocker-ski večer v ljubljanskih Križankah. Šank rock so se v lanskem letu ponovno zbrali za enkraten, ekskluziven nastop na prireditvi Pivo in cvetje, na kateri se jim je kot gost pridružil Steve Stevens. Ko so se med pripravami na koncert po nekaj letih Matjaž Jelen, Bor Zuljan in Cveto Polak ponovno srečali, so začutili, da želijo zgodbo Šank rocka nadaljevati. V bend so povabili novega bobnarja (Roman Ratej) in klaviaturista (Sašo Gačnik - Svarogov), ki sta se z veseljem odzvala klicu. Konec preteklega leta so posneli novo skladbo Restart, v letošnjem letu pa je sledil še videospot, ki so ga posneli na decembrskem koncertu v polni velenjski Rdeči dvorani. Šank rock svoj restart nadaljujejo z napovedjo pravega rock žura v ljubljanskih Križankah, kjer se bodo predstavili prvič.
Skladba Blurred Lines je plagiat
Sodišče v Los Angelesu je odločilo, da je skladba Blurred Lines, pod katero sta se podpisala Pharrell Williams in Robin Thicke, plagiat in jima določilo kazen 7,3 milijona dolarjev. Porotniki so razsodili, da je velika uspešnica kopija pesmi Got To Give It Up, ki jo je leta 1977 zapel Marvin Gaye. Slednji je sicer umrl leta 1984, v oporoki pa je avtorske pravice za svoje pesmi zapustil otrokom. Ti so se odločili za tožbo, saj so bili prepričani, da je med skladbama preveč podobnosti. Po-
rotniki so jim pritrdili in jima namenili dobrih sedem milijonov dolarjev odškodnine. Zvezdnika posnemanje Gayeve skladbe zanikata. Na enem od pričanj je Williams sicer priznal, da je kot mladenič rad poslušal Gayeve pesmi in da skladba Blurred Lines spominja na melos iz 70. let. Nista pa enaki. Uspešnica, ki si je prislužila tudi nominacijo za grammyja, je s predvajanjem prislužila več kot 16 milijonov dolarjev.
Madonna v petih minutah razprodala pariški koncert
Vstopnice za koncert ameriške pop zvezdnice Madonne, ki bo sicer šele 9. decembra v Parizu, so razprodali v pičlih petih minutah. Prodanih je bilo vseh 15.000 vstopnic, cene pa so se gibale od 51 do 205 evrov. Decembrski koncert je zaenkrat edini napovedan Madonnin postanek v Franciji, kjer je pevka nazadnje nastopila leta 2012. 56-letna ameriška zvezdnica bo 29. avgusta začela turnejo po Severni Ameriki in Evropi, na kateri bo predstavljala svoj zadnji album Rebel Heart. Na turneji bo ponovno oživila tudi ne-
kaj starejših uspešnic. Trenutno je napovedanih 35 koncertov.
V Velenje prihaja Uroš Peric
V soboto, 28. marca, bo v Domu kulture Velenje v okviru glasbenega abonmaja Pihalni orkester Premogovnika Velenje in izven nastopil Uroš Peric. Celjan, ki letos praznuje deseto obletnico svojega glasbenega delovanja, se bo občinstvu predstavil ob spremljavi Bluenote Quartetta. Uroš Peric - Perry, belec z glasom črnskega jazz pevca, je izjemen glasbenik, pianist, avtor, vokalist in interpret Raya Charlesa, ki glasbeno dušo poteši ob igranju jazza, blue-sa, gospela in countryja. S talentom, voljo, vztrajnostjo in trdim delom se je prebil tudi na številne tuje odre in se lahko pohvali s sodelovanjem in nastopanjem s številnimi znanimi imeni tovrstne glasbe. Bil je prvi slovenski glasbenik, ki je odigral dva solistična koncerta v švicarskem Montreuxu, nastopil na prestižnem Opernballu v Frankfurtu, dobil prestižno nagrado za jazz pevca v Nemčiji in nastopal na številnih festivalih po Evropi, Ameriki in Afriki.
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	Jana Šušteršič - Glas srca
2.	Clemens - Mava to
3.	Alya & Neno Belan- Misunderstandings
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Ansambel Poljanšek - Tvoja trma
2.	Stil - Le tvoj
3.	Vera & Originali - Kjer je harmonika pri hiši
4.	Kvintet Dori - Gustl
5.	Zreška pomlad Najlepše ime
6.	Ansambel Petra Finka - Ni veselice brez Golice
7.	Savinjski kvintet - Moji najdražji
8.	Igor in Zlati zvoki & Alfi Nipič - Dnevi bežijo
9.	Kvintet 7 - Čudež ljubezni
10.	Gorenjski kvintet - Poslušaj svoje srce
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
REGINA
Regina predstavlja novo pesem Ljubezen beži. Pevka se zadnja leta v glasbenem ustvarjanju spogleduje s plesnimi ritmi. Prva takšna skladba je bila Ritem ulice, ki ji je kmalu sledila Pokliči ljubezen in nato še single Moje sanje. Nova pesem Ljubezen beži je pripravljena na video podobo, ki jo bo Regina kmalu predstavila.
KATALENA
Katalena se je konec februarja mudila v novomeškem glasbenem studiu, kjer je posnela novi že šesti album. Izšel bo spomladi, v celoti pa ga bodo premier-
no predstavili na Drugi godbi. Za zvočno podobo albuma sta tudi tokrat poskrbela Blaž Celarec in Marko Turel.
MEMENTO
Rock zasedba Momento, ki je konec minulega leta izdala drugi album Karma Reset, na ogled postavlja nov videospot. Fantje so pred časom že predstavili videa za skladbi Novo upanje in Brezpotje, tokrat pa je na vrsti pesem Druga stran, katere videospot je nastal kar pod taktirko bobnarja zasedbe Robija Dvor-ška, ki je dogajanje umestil v domače Krško.
Četrtek, 26. 3. 2015, ob 19.30
Dom It. slovenskega tabora Zalet
AKORDI, VESELI SVAT JE in M.J.A.V.
Koncert za na rod no-zabavni abonma iti iiven VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC
THft*
..... ZKS1 ZALtC.A^CFteva 9 ; www.iJisl-ialcr.si
»Prelepo je, ker se me Velenjčani srčno razveselijo«
Pred koncertom v Velenju smo se pogovarjali s Tanjo Žagar
Mira Zakošek
Tanja Žagar že enajsto leto poučuje v glasbeni šoli Logatec, kjer uči klavir, vodi otroški pevski zbor, glasbeno pripravnico in predšolsko glasbeno vzgojo. V lanskem letu je izdala svojo četrto ploščo z naslovom Številka tri, posnela 20. videospot, s svojimi poslušalci preživela že šesto Žagarijo, svoje poslušalce je razveselila z novo koncertno turnejo in ob koncu leta prejela peti vikendov gong popularnosti. To nedeljo bo razveseljevala obiskovalce v kulturnem domu v Velenju. Povabili smo jo na pogovor.
Tanja, velenjskemu občinstvu si dobro poznana. Na dveh silvestrovanjih, ki sta bili množično obiskani, sijih popeljala v novo leto. Kakšni so tvoji spomini na velenjsko občinstvo?
V Velenju sem že večkrat prepevala na raznih prireditvah in res smo kar dvakrat „zažagali" skupaj tudi v novo leto. Obakrat je bilo zame nepozabno, saj so bila naša glasbena druženja vedno zelo sproščena. Pred leti sem imela pri vas v kulturnem domu tudi že koncert in ker sem takrat prejela veliko lepih odzivov, sem si želela s svojim koncertnim programom spet priti k vam.
Prelepo je, ker se me Velenjčani vedno tako srčno razveselijo. In tega prav nič ne skrivajo!« Tokrat prihajaš v Velenje s samostojnim koncertom. Lahko svojim obiskovalcem zaupaš, kaj pripravljaš?
»To bo čudovit večer, ko bomo skupaj uživali v mojih pesmih, od katerih jih bo tokrat kar nekaj za-zvenelo ob romantični spremljavi Vipavskih tamburašev. Seveda bo z menoj tudi moja spremljevalna skupina Avantura, tako da tudi moje živahne pesmi ne bodo manjkale. Z menoj bo kubanski violinist Lazaro Zumeta, s katerim bova izved-
la nekaj mojih čutnih balad. Sama sem začela prepevati zelo mlada. Imela sem 14 let, ko sem postala članica skupine Foxy teens, in dobro vems kako pomembno je, da mladi dobijo priložnost, da se lahko pre d-stavl j o .
Zato sem na svoj koncert povabila tudi otroški in mladinski pevski zbor OŠ Antona Aškerca. Tako tudi prave iskrive mladostne energije ne bo manjkalo!« Tudi sicer si začela tole leto zelo delovno, čeprav smo šele v marcu, je za tabo že cel kup koncertov?
Pravzaprav sem s koncer-
t n o turnejo že pri koncu, saj me čaka le še koncert pri vas v Velenju, nato pa še v
Divači. Za tem se začnejo različni nastopi na prireditvah, veselicah ... In tako se bomo z mojo koncertno publiko pogrešali do jeseni.« S svojimi oboževalci se tudi veliko družiš, pripravljaš piknike, letos za prvi maj pa žagarijo. Za kaj pravzaprav gre?
»Žagarija je izlet, na katerega se odpravim skupaj s svojimi poslušalci. Do zdaj smo jih imeli že šest, že naslednji mesec pa se bo zgodila sedma. Od 27. do 30. aprila se namreč odpravljamo na kar večdnevno Žagarijo v Poreč. Ker je število mest omejeno, se je potrebno prijaviti na mailu info@studio-gong.si. Je pa to odlična priložnost, da se bolje spoznamo in preživimo skupaj več časa.«

Naš čas, 19. 3. 2015, barve: CM K, stran 12
12

a a V rdečo dekico zaviti z rdečim nageljnom v rokah so ^^ očitno 8. marec, dan žena, praznovali velenjski podjetniki Milan Pongračič, Stojiša Aničič in Igor Centrih. Slednji je specialist za finance, zato so zagotovo kakšno rekli tudi o evrih. Morda so, če so že praznovali, drug drugemu zaupali tudi, kaj so kupili svojim najdražjim za praznik. Ali pa so le potrdili, da je 8. marec sicer res dan žena, praznujejo pa ga predvsem moški.
k k Ženske kvote postajajo pomembne tudi v društvih. V Društvu vi-rr nogradnikov Šmartno ob Paki, ki sodi med najuspešnejša tovrstna društva v širši oklici, jih imajo 13. Po mnenju nekaterih premalo. Darinka Oder iz Kavč, Marija Strmšek iz Paške vasi ter »alfa in omega pri Petrače-vih« Fanika Pokleka iz Gavc (od leve proti desni) tega ne komentirajo glasno. Svoje si pa mislijo, je ugotovil Čvek. »Naj smo uradno članice ali ne, dejstvo je, da za vsakim moškim stoji uspešna ženska. Eni tega še pač niso »vzeli«. Pri delu smo me glavne, po vinskih zabavah dedcev tudi, pri prejemanju priznanj pa gre vsa slava njim. Pa saj so kot otroci.«
a a Podjetniki Franc Krevzel, Vlado Jezernik in Robert ^^ Hudournik pogosto sodelujejo pri različnih delih, tako, kot bodo pri ureditvi podjetniškega centra Standard, pa še niso. Čvek jih je zalotil pri hudem tuhtanju. »Posel je res zahteven, cene je bilo treba čisto oklestiti, rok pa je zelo kratek... A kaj hočeš, pokazali bomo, da zmoremo! Še čemu bolj zahtevnemu smo bili kos, « je bil optimističen Hudournik, Krevzel mu je prikimaval. Jezernik pa je bil tiho in najbrž je že preračunaval, kako se mu bo izšlo, koliko metrov kabla bo treba, pa tudi, kako se bodo »spotikali« drug ob drugem, ko bodo hiteli, da ujamejo roke.
ZANIMIVOSTI
®Q®®@®®®®@®®®®®
Se bo Mrtvo
morje
posušilo?
Po napovedih, da naj bi se Mrtvo morje do leta 2050 posušilo, sta Jordanija in Izrael podpisala dogovor o gradnji 180 kilometrov dolgega cevovoda, s katerim naj bi vodo iz Rdečega morja speljali v Mrtvo morje in tako preprečili katastrofo. Zaradi visokih temperatur vse leto je namreč količina vode, ki iz Mrtvega morja izhlapi, večja od dotoka, za povrh pa je preostanek vedno bolj slan. Po ocenah nekaterih strokovnjakov gladina Mrtvega morja vsako leto upade za meter, iz česar sledi izračun, da naj bi se do leta 2050 povsem posušilo. Z načrtovanim cevovodom naj bi bila tžava rešena - prek 847 milijonov evrov vrednega projekta naj bi letno iz Rdečega morja izčrpali 300 milijonov kubičnih metrov vode, količino pa bi lahko nato sčasoma povečali na do dve milijardi kubičnih metrov letno. Več okoljevarstvenih skupin ob tem stvari, da bi lahko ta veliko-
potezni projekt Mrtvemu morju le škodil. »Kemična sestava Rdečega morja je zelo drugačna od vode v Mrtvem morju, ni ju mogoče preprosto mešati,» je poudaril eden od strokovnjakov.
Nuna zgoraj brez
gokletnost, zato nam je žal, da smo obtoženi za stvari, ki so daleč od naših vrednot in kulture«. Posebej veliko vznemirjenja je plakat povzročil, ker v Neaplju v soboto pričakujejo obisk papeža Frančiška.
Otok mačk
Na majhnem južnojaponskem otoku Aošima kraljujejo mačke: plazijo se po zapuščenih hišah, ležijo na pomolih in skačejo po ribiških čolnih. Prav nič izbirčne niso; živijo od riževih kroglic, energetskih tablic, krompirja ali česar koli pač uspejo dobiti od turistov. Ob le
Neapelj te dni razburja plakat sek-si nune, ki si prsi prekriva z rokama, v katerih ima rožni venec in moli. Prebivalci so izdelek označili za »nedostojen in grd«, predstavniki modne hiše, ki ga je izobesila, pa so v zagovor in opravičilo dejali, da se zavedajo, da je »naš oglas močna marketinška poteza, ni pa nam bil cilj trivializiranje molitve ali bo-
Češki
predsednik brez dlake na jeziku
Češki predsednik Miloš Zeman se je znašel v središču medijske pozornosti, ker naj bi na srečanju proizvajalcev vina v predsedniški palači v Pragi vzkliknil: »Smrt abstinentom in vegetarijancem!« Izjava je bila še bolj neokusna zaradi dne, ko jo je predsednik podal - le dan prej je namreč v streljanju v neki restavraciji v Pragi življenje izgubilo osem ljudi. Predsednikov tiskovni predstavnik je pojasnil, da Zeman ni pozival k
smrti nekadilcev, nealkoholikov ali vegetarijancev, temveč se je nanašal na Adolfa Hitlerja. »Predsednik je v tem trenutku mislil na vegetarijanca in abstinenta, ki pa je bil množični morilec,« je zadevo po mnenju mnogih še poslabšal tiskovni predstavnik.
Damska psička
Ko oblečena v krilce in majico, z nahrbtnikom na ramenih in klobučkom na glavi drobenclja v šolo, je videti skoraj kot šolarka - a ni, gre za samičko kodra, ki jo je lastnik naučil hoditi po zadnjih tačkah. Psička v kitajski pokrajini Sečuan privablja poglede mnogih, ki pa jih opaža tudi njena stalna družba na sprehodu - lastnik Džu. Slednji pravi, da je psičko vzravnane hoje učil dva meseca ter da je njegova ljubljenka navdušena, ko jo obleče v punčka-sta oblačila in se odpravita ven. Po zadnjih tačkah lahko prehodi kar dva kilometra.
peščici starejših Japoncev, ki še živijo na otoku, je mačk več kot 120 - prvotno so jih na otok naselili zaradi miši, ki so delale škodo na ribiških čolnih, kasneje pa so se ljudje z otoka večinoma izselili, mačke pa so se brez naravnih sovražnikov namnožile.
19. marca 2015
frkanje
» Levo & desno «
Saša še poskočna?
Nekatere je strah, da Saša ne bo več tako poskočna. Vseh ne skrbi (le) zaradi težav gospodarstva - no pa tudi. Bolj, ker imajo v obeh delih - tako na Ljubnem kot v Velenju - skrbi zaradi skakalnic.
Praksa
Večkrat slišimo, da dobijo študentje med študijem premalo konkretne prakse. Zdaj, ko so jim nekateri profesorji nazorno pokazali, kako je mogoče služiti denar, je pa spet vse narobe.
Ne po domače
Nekateri vriskajo, ko dobijo evropska sredstva za razne projekte. In se križajo in sprašujejo, zakaj, če zvedo, da jih bodo morali vrniti. Res je, da smo doma v Evropi, povsem po domače pa vseeno ne smemo delati.
Zmagale prevare
Na pravkar končanih Dnevih komedije v Celju je po mnenju strokovne žirije in gledalcev zmagala komedija Prevare. Kot zmagajo pogosto v vsakdanjem življenju.
Cvetenje
Vse več je pravih znanilcev, da je tudi k nam prišla pomlad. Zacveteli so zvončki, trobentice, žafran ... Močno so zacvetele tudi ceste.
Škodljivo in koristno
Tudi za alkohol kot za mnoge druge stvari velja, da ni le škodljiv, je tudi koristen. Če je posebno škodljiv za mlade, za gostilničarje, ki jim ga točijo, še zdaleč ni.
Težko do šole
Včasih so rekli, da so otroci zaradi revščine težko prišli do šole. Danes težko pridejo zaradi slabih cest. To, da se tudi peš daleč pride, namreč ne velja več.
Uravnilovka
Nekateri se zavzemajo za uravnilovko tudi pri pokojninah. Da bi pristrigli najvišje in povečali najnižje. Bojim se, da ne bo nič pomagalo, čeprav je za slednje podpora najmnožič-nejša.
Razkorak
Med vrhom države in »terenom« je očitno še velik razkorak. Na državni ravni pravijo, da nam gre že dobro, mnogi po vsej državi pa še vedno opozarjajo, da ljudje še močno čutijo krizo. Morda pa gre prav zato državi dobro.
Naš čas, 19. 3. 2015, barve:
CM K, stran 13
19. marca 2015
««WAS
ZANIMIVO
13
Šalečani lani živeli dokaj varno
Med kaznivimi dejanji skorajda ni bilo takšnih s hujšimi posledicami, tista, ki so bila, pa so večinoma preiskana
Milena Krstič - Planine
Velenje - Komandir policijske postaje Velenje Boštjan Debelak na podlagi statistike, ki jo je predstavil tudi članom Sosveta za izboljšanje varnosti občank in občanov Velenja, ugotavlja, da je bilo življenje v Šaleški dolini v lanskem letu dokaj varno. Podobno kot že tisto leto pred tem. »Številke na področju kriminalitete, javnega reda in miru ter prometa so enake ali izkazujejo celo precej boljše stanje,« pravi. To velja za vse »klasične« segmente policijskega dela, kriminaliteto, javni red in mir ter promet.
>
Prvič primera kaznivih dejanj nedovoljenih snovi v športu
Največji porast
gospodarske
kriminalitete
Največji porast je bil v gospodarski kriminaliteti. »Večina primerov gospodarske kriminalitete se nanaša na kaznivo dejanje kršitev pravic delavcev iz delovnega razmerja. Pri tem smo spremenili način dela. Ko dobimo kazensko prijavo posameznega delavca, zbiramo podatke tudi za vse ostale pri istem deloda-
>
Storilci kaznivih dejanj nasilja v družini so v večini povratniki
Na področju kriminalitete je bilo podanih 1.109 kazenskih ovadb, preiskanost je bila skoraj 58-od-stotna. 13 odstotkov kaznivih dejanj so policisti odkrili sami, kar je največ po letu 2010. Škoda, ki je nastala kot posledica kaznivih dejanj, pa je ocenjena na 2.300.000 evrov.
jalcu in ugotavljamo morebitne kršitve. Tudi zaradi tega je tolikšen porast - za skoraj 250 odstotkov glede na leto poprej,« razlaga komandir. Od drugih oblik gospodarske kriminalitete pa so se policisti in kriminalisti ukvarjali tudi s poslovnimi goljufijami (24), poneverbami (19).
Manj tatvin in vlomov
Med drugimi oblikami kriminalitete po številu izstopajo tatvine (508), a jih je za skoraj pe-
tino manj kot leto pred tem, in vlomi (198), za četrtino manj kot leta 2013. Med prvimi je bilo 12 drznih tatvin (9 je preiskanih), ukradenih je bilo 9 avtomobilov (štiri kraje so preiskane), zgodilo se je 5 ropov (2 preiskana). Varnost na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje pa sta lani zaznamovala tudi dva požiga, ki pa za zdaj še nista raziskana.
»Precej pa se je povečalo število kaznivih dejanj s področja zlorabe drog. Lani smo v zvezi s tem podali 47 kazenskih ovadb, leto pred tem 17.« Zasegli so skoraj 7 kilogramov konoplje. Da bi preprečili preprodajo in uživanje prepovedanih drog, so opravljali poostrene nadzore.
Novo kaznivo dejanje v tem prostoru pa je neupravičena proizvodnja in promet nedovoljenih snovi v športu. Šlo je za dva primera.
>
Boštjan Debelak: »Dobri rezultati še ne pomenijo,
Gostilne zamenjala stanovanja
Manj kot leto pred tem je bilo lani na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje tudi kršitev predpisov s področja javnega reda in miru (523). Najpogosteje je šlo za spodbujanje k pretepu (124), prepiranje in nedostojno vedenje (74), nasilje v družini (72), nedostojno vedenje
do uradnih oseb (61), povzročanje hrupa (46).
Značilne za lansko leto na tem področju so »selitve« krajev kršitev. Najpogosteje so bila to stanovanja ali stanovanjski objekti (172), na cesti ali trgu se jih je zgodilo 146 kršitev predpisov o javnem redu in miru in za razliko od preteklih let »le« 51 v
gostinskih lokalih (45-odstotni padec). »Zanimivo, da pa je do kršitev javnega reda in miru lani na javnih shodili prišlo le sedemkrat.«
Prisilna sredstva uporabili manjkrat
Kršitev ostalih prepisov pa je bilo več. »Pri tem se moram znova navezati na zlorabo drog kot prekrška. Več je bilo tudi kršitev zakona o prijavah prebivališča, povečali so se prekrški s področja nasilja v družini.«
Med ukrepi, ki so jih policisti poleg glob uporabili zoper kršitelje, velja omeniti 31 pridržanih zaradi streznitve in 8 pridržanih, ki so vzbujali sum vožnje pod vplivom alkohola, niso pa pristali na preizkus. Izrekli so 28 ukrepov prepovedi približevanja, v 88 primerih pa uporabili prisilna sredstva (najmilejša). Po njih velenjski policisti lani niso segli tolikokrat kot leto pred tem, ko so jih uporabili v 115 primerih.
Požiga še nista raziskana.
da smo lahko zadovoljni.«
Promet je zaznamovala smrtna žrtev
Promet je lani žal zaznamovala smrtna žrtev, šlo je za peško.
Nasploh pa so podatki o stanju prometne varnosti v lanskem letu najspodbudnejši v zadnjih petih letih. Zgodilo se je 278 prometnih nesreč (17 odstotkov manj kot lani). Največ se jih je zgodilo v naseljih z uličnim sistemom, milejše pa so bile tudi posledice. »Kljub temu pa s tem še ne moremo biti zadovoljni,« pravi Boštjan Debelak. Zato bodo prometu tudi letos namenili eno od osrednjih pozornosti, znotraj te pa zlorabi alkohola in drog v prometu, hitrosti na odsekih, kjer je to nevarno in prihaja do prometnih nesreč.
V prometu pa so velenjski policisti lani zaznali 4.113 kršitev predpisov, kar je za 6 odstotkov manj kot leto pred tem. Z alkotesti niso bili tako »darežljivi« kot leto pred tem. Preizkusili so le 4.837 voznikov, kar je 60 odstotkov manj kot leto pred tem. Število tistih, ki so vozili pod vplivom alkohola, pa ni bilo veliko manjše. Zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov so zasegli 76 vozil (leta 2013 pa 32).

Euroscola 2015 - Gimanzijci v Starsbourgu
V Strasbourgu je 26. februarja potekal dogodek Euroscola, na katerem so se zbrali mladi iz vseh držav članic EU
Slovenijo so zastopali dijaki 2. A gimnazije Velenje, ki so na tekmovanju v debati premagali dijake II. gimnazije Maribor in si tako pridobili vstopnico v Evropski parlament. Kar nekaj mesecev so se temeljito pripravljali na veliki do-
maternem jeziku, tako da so npr. Angleži govorili nemško, Francozi angleško, Nemci francosko, Irci špansko in Slovenci seveda angleško. Za govorca je bila to vsekakor velika preizkušnja, saj je moral govoriti v parlamentarni dvorani, kjer
so odgovarjali na vprašanja, ki so jih spraševali dijaki na zasedanju parlamenta mladih. Določene teme so sprožile burne razprave in odzive, npr. ali bi morali v Evropskem parlamentu uporabljati kot uradni jezik le en jezik, sledile so še teme: ali je članstvo v EU prineslo tvoji deželi veliko dobrega, ali dobijo mladi v šoli dovolj podatkov o delovanju EU, ali bi morala EU odigrati pomembnejšo vlogo v mednarodni politiki, imigracija in stanje
kar nakazuje, da je v šolah delo v parlamentu EU zelo slabo predstavljeno.
Po večurnem zasedanju so pripravili nekoliko bolj sproščen program; dijaki so sodelovali v kvizu Eurogame, v katerem so reševali precej težka vprašanja s področja literature, glasbe, znanosti, biologije ipd. Tekmovanje pa so pripravili tudi za sodelujoče učitelje, ki so bili razdeljeni v manjše skupine, seveda narodnostno zelo mešane. Morali smo
godek, poglobili so se v različna tematska področja, ki jih obravnava Evropski parlament. Dobro podkovani tudi v znanju angleščine, francoščine in nemščine so s svojimi sovrstniki sodelovali na različnih aktivnostih.
Po prihodu v parlament so dijake razvrstili v različne tematske skupine, ki so bile sestavljene iz predstavnikov različnih držav. Pred začetkom razprave so dijaki predstavili državo, svoje mesto in šolo; predstavitev ni smela potekati v njihovem
je sedelo 600 mladih iz vse Evrope. Mnoge od sodelujočih šol so bile mednarodne šole s programom v angleškem jeziku in usmerjene v mednarodne projekte, evropske študije, nekatere tudi z večjezičnimi programi.
Vprašanja, o katerih so debatirali dijaki, so zelo aktualne teme, ki jih trenutno obravnava Evropski parlament. V manjših skupinah so oblikovali svoja mnenja, naredili sklepe in jih predstavili vsem »parlamentarcem«. Vodje posameznih skupin
v sredozemskih državah, mladi in brezposelnost, okolje in obnovljivi viri energije, svoboda informiranja.
Zelo zanimiva izkušnja je tudi način glasovanja; vsak udeleženec je namreč dobil svoj sedež s številko, s katerega je lahko glasoval; zelena barva pomeni glasovanje »za«, rdeča »proti« in bela »neopredeljen«. Tako so lahko glasovali po razpravi o posamezni temi in prišli do zelo zanimivih rezultatov; npr. glede informiranja o EU v šolah so izglasovali 323 glasov proti in le 120 za,
rešiti 28 vprašanj in vsako vprašanje je bilo zapisano v enem od jezikov članic EU in na koncu so razglasili najboljšo skupino.
Ob koncu srečanja so dijaki ob zvokih evropske himne nosili zastave vseh sodelujočih držav ter se nato poslovili od sovrstnikov, s katerimi so preživeli nepozabne trenutke skupnega razmišljanja in sodelovanja.
a Darja Joger Avberšek
Hygrophorus marzuolus
Ko se zima komaj dobro poslovi, vznemirijo vnete gobarje skrivnostne marčnice. Običajno jih raste več skupaj. Dokler so pod površjem, so bele, dalj ko so na planem, bolj jim klobuki posivijo. Imajo dobro lastnost, da pogosto rastejo na istem prostoru, kar gobarjem olajša iskanje.
Neke pomladi sva s prijateljem šla poizvedovat, če so se že prebudile. Odkrila sva jih, a bile so drobne in nebogljene, saj brez vlage lahko le životarijo, največkrat pa se sploh ne pojavijo. Ni kazalo, da bo kmalu deževalo, zato sva se domislila, da jima pomagava. Od doma sva skrivaj pripeljala dve veliki posodi vode in jih previdno zalila. Imela sva občutek, da so hvaležno sprejele najino pomoč. Cez nekaj dni sva šla pogledat, če je prizadevanje rodilo sadove. Že od daleč so naju pozdra-
vljale, nama pa je zastal dih in usta so se raztegnila do ušes. Z brhkimi marčnicami sva se bahala pred prijatelji, ki so zaman tavali po suhem gozdu.
Sklenila sva, da ne bova razkrila nenavadnega početja, saj bi jih ne bilo malo, ki bi zavijali oči in šepetali, da z nama zgoraj ni vse v redu. Navsezadnje res drži, malo čudno se sliši, da greš v gozd zalivat gobe. Po več letih molčanja sva se odločila, da vendarle razkrijeva najino skrivnost in opogumiva kakega neučakanega gobarja, da ko bo spomladi gospodarila suša, ponovi najin podvig. Za plačilo mu bo zaigralo srce, nama pa prvenstvo ne uide.
a Bojan Glavač
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 14
14
VI PIŠETE
»»WAS
19. marca 2015
Starejši
V« I •
so UCili
Minuli petek, so dom KS Skorno - Florjan napolnili stari in mladi. Tisti, ki so se želeli naučiti že zelo starega načina izdelovanja butar in rož iz krep papirja, in tisti, ki to znajo. Delavnico je organiziralo TD Skorno. Željnih ustvarjanja in učenja se jih je zbralo več kot 30. Sproščeno in ob prijetnem klepetu so izdelovali butare in rože, ki jih bodo kmalu, na cvetno nedeljo, odnesli v cerkev k blagoslovu. Mlajši so predvsem opazovali starejše pri izdelavi
in se od njih poskušali kar največ naučiti. Vsak je imel možnost pokazati svoj način dela in vsak je lahko poskusil ustvariti svoj izdelek. Ker
je bilo idej veliko, popoldan pa je hitro minil, se ponovitev delavnice obeta tudi prihodnje leto.
a Jasmina Stropnik
Sejem izmenjave semen
Pomlad se je resnično začela prebujati. Sonce, ptičje petje in vedno višje temperature vsak dan pričajo, da se bomo morali počasi zbuditi iz zimskega spanja, pregnati pomladansko utrujenost in se lotiti zunanjih opravil. Slednja so začela skrbeti tudi krajanke in krajane Plešivca.
Že kar nekaj let se je v glavah Ple-šivčank cimila ideja o sejmu menjave semen, a do izvedbe vse do
letos ni prišlo. Ob podpori novega ženskega vodstva krajevne skupnosti je ideja končno padla na plodna tla. Tako se je v soboto, 14. marca, v telovadnici podružnične OŠ Ple-šivec odvijal prvi Sejem izmenjave semen, ki bo, upamo, postal tudi tradicionalen.
Kljub solidni udeležbi, za katero je pričakovati, da se bo z dobrim glasom presenečenih in zadovolj-
nih obiskovalcev z vsakim letom večala, na sejmu ni manjkalo vseh vrst semen in sadik zelenjave, cvetlic, zelišč in podobnega. Semena so z veseljem prispevale tudi starejše Plešivčanke, ki najbolj dobre in uporabne sorte ohranjajo že več kot 20 let. Praksa nam kaže, da so stare sorte še vedno najbolj odporne ter zopet vse bolj popularne, zato je bilo na razstavi moč videti in izmenjati tako navadna kot tudi eko semena lanu, tobaka, raznih starih fižolov, domačega krompirja in koruze, avtohtonih sort čebulčka in česna, to-tra, žafrana, solat in seveda dišečih zelišč in rož.
Ker je videno najbolje tudi praktično preveriti, so si udeleženci ob pokušnji jedi in pijač iz dotičnih domačih pridelkov, lahko izmenjali bogate izkušnje o vzgoji, negi in spravilu rastlin na strmih peščenih hribovskih površinah. Kaj pa bo iz izmenjave zrastlo, bo kaj kmalu mogoče videti tudi na plešivških tleh.
Uspešno čez preteklo leto
V soboto, 7. marca, so se v Andrejevem domu na Slemenu še v zimskih razmerah zbrali člani Turistično razvojnega društva Raztok iz Šentvida nad Zavodnjami, da so pregledali opravljeno delo v preteklem letu in si določili nove naloge. Teh pa so preteklo leto opravili veliko. Med najbolj odmevne so šteli izdelavo ledenih gradov pod Peco (grb Občine Šoštanj), sodelovanje z gozdnimi možmi na pustnem karnevalu v Šoštanju, izvedbo Salamia-
de z ocenjevanjem izdelkov, krompirjev praznik s predstavitvijo pridelanih vrtnin in strokovno ekskurzijo po Gorenjski (Lesce - čokolada, Kropa - kovaštvo). Seveda pa so opravili še kopico drugih, nekaterih že tradicionalnih, od izbire najlepše urejene okolice domov, čistilne akcije, vzdrževanje smerokazov, raznih delavnic, do kolesarjenja na Sleme in vsakoletnega srečanja članov TRD in njihovih družin.
Skupna ugotovitev prisotnih je bi-
la, da so opravili večino nalog, ki so si jih zadali. Tiste, ki so ostale neuresničene, pa so preložene na letošnje leto, saj skupaj s prej omenjenimi sestavljajo osrčje novega programa. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da se število članov v TRD povečuje, na občnem zboru sta bila sprejeta dva nova člana, tako da društvo zdaj šteje že 48 članov.
Zadovoljni z opravljenim delom so nas v Andrejevem domu nato razvajali z domačo kmečko juho (zimska krepka juha) in žal je lahko tistim, ki jih ni bilo.
a th
Kuharska delavnica v Belih Vodah
Zgodi se, da še najbolj pridnim in ustvarjalnim gospodinjam zmanjka idej, kaj med tednom skuhati in postaviti na pogrnjeno mizo. Tega se zavedajo tudi ženske v Belih Vodah. Zato je zanje kulturno-športno turistično društvo Vulkan organiziralo kuharsko delavnico. Na Kmetiji odprtih vrat pri Razpodovniku se je pretekli ponedeljek zbralo 12 udeleženk tečaja. Pod budnim očesom gospe Irene Šisernik je kuhinja dišala po dobrotah, ki jih lahko pripravimo v sklopu vsakdanjega jedilnika. Irena je pokazala, da lahko z malo spretnosti, truda in domišljije iz preprostih sestavin ustvarimo zanimive in okusne jedi. Udeleženke so pripravljale različne mesne enolončnice, priloge (žlikrofe, cmoke,
spatzle), manjkalo pa ni niti sladkih dobrot. Vodja delavnice se zaveda, da je v vsaki hiši dobrodošla kakšna zdravilna mešanica. Udeleženke delavnice bodo znale poskrbeti za svoje družinske člane. Slabokrvnost in pomanjkanje odpornosti pri njih
doma ne bo težava.
Hvala, da je gospa Irena z udeleženkami delavnice nesebično delila precej skrivnosti velikih kuharskih mojstrov.
a Društvo Vulkan
Na ogled postavili svoje stvaritve
V Vinski Gori imajo zelo delovno društvo upokojencev, ki je tokrat krajane pozvalo, naj na ogled prinesejo izdelke, ki so jih ustvarili sami. Odzvalo se je 11 upokojencev, ki so upravičili svoj slogan »nimam cajta«. Res ga nimajo ravno zato, ker veliko delajo, ali pa bi lahko rekli, da ga imajo, ker si ga znajo vzeti za prave stvari, za delo, ki jih veseli, bogati in izpolnjuje.
Svoje ročne spretnosti so tokrat na tridnevni razstavi predstavili: Hela Oštir, Danica Tisnikar, Danica Rožič, Marija Štraus, Silva Rednak, Jožica Grobelnik, Peter Kumer, Franc Viher, Ivan Belina, Martin Pungartnik in Milan Jendrok. Prikazali so spretnosti, ki jih današnja mladina le še redko obvlada, saj zahtevajo veliko časa in vloženega truda. In ljudje so na razstavo prihajali množično. Že na četrtkovo otvoritev je prišlo okrog osemdeset ljudi, tudi od daleč. Obisk je bil lep vse tri dni.
Članice krožka ročnih del (oziroma ustvarjalnih klepetalnic) se v pisarni domačega DU redno dobivajo vsako sredo in ustvarjajo. Vodita jih njihovi kolegici Hela Oštir in Danica Tisnikar. V lanskem letu sta se obe še posebej izkazali, saj sta
si na tekmovanju v hotelu Delfin v Izoli prislužili tudi strokovna naziva: Hela je postala mojstrica ročnih del, Danica pa mentorica ročnih del. Tega ni bilo lahko doseči, saj je bila konkurenca huda. V krožku
presenečeni in navdušeni nad znanjem in spretnostmi starejše generacije. Veliko so spraševali in se zanimali za posamezne izdelke. Naši upokojenci imajo res zlate roke, zato lahko le želimo, da jih bodo tako
Na razstavi ročnih del je bilo moč videti zelo raznolike izdelke, plod pridnih rok vinskogorskih upokojencev.
so članice lani izdelale več kot 230 čudovitih voščilnic, ki so skupaj z vabilom na srečanje pred božičem razveselile starejše krajane.
Razstavo so si ogledali tudi otroci vrtca in učenci šole. Šolarji so bili
spretno uporabljali tudi v prihodnje. Z razstavo pa so gotovo spodbudili še koga, da bo tudi sam poskusil kaj narediti in bo kmalu nastala še kakšna razstava.
a Nada Štravs
Ob osmem marcu so žene presenetili v marsikaterem kolektivu. Ponekod je bilo še posebej prijazno, kot recimo v KS Gorica, kjer so na povabilo kra-
jevne skupnosti na prijetno druženje povabili vse žene v tej skupnosti. Srečanje so popestrili učenci OŠ Gorica in otroci vrtca, ki so zanje pripravili
prijeten program, prisotne pa je nagovoril tudi župan Bojan Kontič.
a Jana Tkavc in Štefka Štukovnik, foto: Renata Stopar
Mnenja in odmevi
Odmev na mnenje »Kulturni praznik v Velenju - sramota«
Zelo sem bil razočaran, ko sem v »Našem času« v rubriki Mnenja prebral zapis pod zgoraj navedenim naslovom. Avtor v njem enači proslavo v čast državnega kulturnega praznika in koledovanja ter zabavo, ki se je dogajala po uradnem delu prireditve.
Na Konovem živim že več kot 40 let in ves ta čas diham z življenjem krajevne skupnosti. V teh letih je bilo pri izgradnji in razvoju KS Kono-vo narejenega ogromno, tako da spada po splošnih ocenah med najlepše, najbolj razvite in urejene KS v mestni občini Velenje in širše, prav tako pa krajani niso nikoli pozabili na kulturna dogajanja. V KS Kono-vo deluje v okviru društva KUD Lipa Konovo več sekcij, katerih člani ure in ure prostega časa na prostovoljni osnovi porabljajo za svoje delovanje. Prav tako pa je zelo dejavna sekcija »Sv. trije kralji«, ki neguje
tradicijo koledovanja že dolga leta. Mislim, da so zelo redki koledniki, ki vse darovane dobrote porazdelijo med krajane, vse skupaj pa združijo s praznovanjem državnega kulturnega praznika. Ta praznovanja ob kulturnem prazniku se v domu krajanov Konovo odvijajo že vrsto let in vedno so zelo skrbno in kvalitetno pripravljena. In tudi letos je bilo tako.
Po tej prireditvi pa je prosta zabava in tudi od ansambla, ki igra na prireditvi, je odvisno, katero glasbo bo igral. Seveda vedno prevladuje narodnozabavna glasba, včasih pa je vmes tudi nekaj popularno zabavne glasbe, saj je na tej prireditvi prisotnih tudi veliko mladih krajanov.
Mislim, da ni nič narobe, če je vmes tudi kakšna angleška, nemška ali pa srbohrvaška pesem. Zanesljivo zaradi tega ne bo propadel slovenski narod in njegov jezik, pa tudi Prešeren se ne bo, kakor piše avtor zgoraj navedenega članka, obračal v grobu, saj so mu organizatorji v uradnem delu prireditve namenili veliko časti in pozornosti. Organizatorji in vsi
nastopajoči vsako leto v to prireditev vložijo ogromno truda in časa, da bi kar najbolj uspela, in to se je v najboljši luči pokazalo tudi letos. Zato me je presenetilo takšno mnenje nekoga, ki pride na to prireditev brez vseh obveznosti in je prisrčno dobrodošel ter deležen vseh dobrot - tako kot vsi ostali. Organizatorji pa namesto zaslužene zahvale za ves trud in požrtvovalnost dobijo le očitke v medijih. Bolje in pošteno bi bilo, da bi jim za ves njihov trud izrekel iskreno zahvalo, saj je ta prireditev edini takšen primer skupne prireditve, in sicer počastitve kulturnega praznika in koledovanja daleč naokoli. Zato jim jaz namesto njega ob tej priložnosti izrekam iskreno zahvalo in priznanje.
a BM
Popravek
V prejšnji številki smo pri reportaži "Hello, bienvenue a Bejrut" kot avtorja pomotoma podpisali Boštjana Kuzmana. Avtor je Uroš Kuzman Za napako se opravičujemo.

Naš čas, 19. 3. 2015, barve: CM K, stran 15
19. marca 2015

BISERI
BISERI maturantskega plesa 2015
15

Tečemo še zadnji krog
Letošnja akcija izbora Biserov maturantskega plesa se hitro izteka. Tekma je letos odlična, saj po številu doslej prejetih kuponov že lahko zatrdimo, da bo letos njihovo število največje doslej. Če smo vam lahko prejšnji teden zaupali, da so fantje dobili več glasov kot dekleta, to ta teden ne velja več. Očitno smo prebudili tudi tiste, ki so vam všeč naše letošnje čudovite finalistke. Med fanti se bo boj odvil med dvema, ki imata oba veliko glasov. Med dekleti se bo boj očitno bil med tremi, ki po številu glasov izstopajo, so pa precej izenačene. Vse to pa se seveda še lahko spremeni. Že v četrtek ob 18. uri bomo v Vili Bianca pripravili pestro zaključno prireditev.
Tudi tretji glasovalni kupon nam v kuverti ali na dopisnici pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2/a, 3320 Velenje. Kupončke lahko vržete tudi v nabiralnik pred vhodom v uredništvo. Tudi v zadnjem krogu bomo med glasovalce razdelili tri lepe nagrade tokratnega sponzorja.
Izmed tistih, ki ste glasovali z drugim kuponom, smo izžrebali tri dobitnike nagrad. Nagrade podarja Frizerski Studio MH, Marko Hriberšek, Kidričeva 2 b (kletna etaža Nakupovalnega centra Velenje, 031 594 451). Nagrajenci bodo po pošti prejeli kupon za striženje. Nagrajenci so: Klavdija Potočnik, Kajuhova 12, 3325 Šoštanj, Nika Holzkneht, Škale 86, Velenje, in Romana Slemenšek, Topolšica 48 e, 3326 Topolšica. Čestitamo!
I W !
■' >]
Vi
%
1.	Andraž Roškar
2.	Hana Menhart
3.	Karlo Aletič
4.	Patricija Forštner
5.	Neja Sedovnik
6.	Petra Orozel
7.	Tilen Šlogar
8.	Špela Grobelnik
9.	Valentina Cehner

VDLGNTE
Modni kreatorki Jelena Stevančevič, Petra Meh, vizažistka Mirela Muminovič, oblikovalka Maja Lesjak in novinarka Bojana Špegel. Fotograf: Žiga Kolšek
www.nascas.com www.radiovelenje.com
^/«TELEIJE

SOLSKI CENTER VELENJE www.fotokoli.si
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT
»»^AS
19. marca 2015
Umetniški vtis ne šteje
Rudar četrtič po vrsti brez zadetka in s tem tudi zmage - Se jim bo vendarle 'odprlo' v sobotnem petem poskusu
Po 24. krogu sta Rudarjev trener Jernej Javornik in njegov pomočnik Spasoje Bulajic najbrž med tistimi, ki po spomladanskih štirih krogih po novi zatajitvi strelcev ne spita povsem mirno. Gostili so predzadnjo Krko in še tretjič v tem letu so njihovi ljubitelji videli enak izid - 0 : 0. Gotovo trenerja tudi po tem dvoboju na vse kriplje iščeta recept, kako prebudi igralce, da bodo končano le kakšno žogo poslali za hrbet nasprotnikovega vratarja. Njihov neželeni strelski post traja že 368 minut, če k temu dodatno še sodniške dodatke skorajda po vsaki tekmi, še nekoliko več.
Zadnji zadetek so dosegli na koncu jesenskega dela, v 20. krogu, ko so ob jezeru gostili Zavrč. Takrat so bili neverjetno učinkoviti. Zmagali so s 7 : 2; zadnji gol je v 82. dosegel branilec El-vedin Džinic, ki si z Ivanom Firerjem deli drugo mesto na Rudarjevi klubski strelski lestvici (oba po pet golov). Dva več je zabil Dragan Jelic, ki pa po poškodbi še ni dosegel jesenske forme. Imajo pa v spomladanskem delu najboljšo obrambo igro. Edini gol so prejeli (z enajstih metrov) na tekmi z najslabšim moštvom v ligi Rado-mljami. Po enega več pa Maribor in Olimpija ter tudi Koper, ki jih je po zmagi z 1 : 0 nad jeseni vodilnim moštvom Domžalami potisnil na sedmo mesto. Trenutno ima 31 točk, dve več kot sedaj sedmi Rudar. Gorica, ki je na tekmi z Olim-pijo doživela (1 : 3) že petnajsti poraz, za njimi na osmem mestu zaostaja za deset točk (torej točko več kot pred tem krogom), prav za toliko pa tudi Krčani na devetem. Novinec Radomlje, ki ima najbrž zgolj le še teoretične možnosti za obstanek, pa sedemnajst. Zanimivo, tudi Domžale pesti strelska neučinkovitost. V tem delu so dosegli le tri gole, pa čeprav so se okrepili z
Matejem Eterovicem, v lanskem prvenstvu v dresu Rudarja najboljšim strelcem lige. Doslej pričakovanja še ni izpolnil, saj še ni dosegel gola. Domžalčani so si v drugem delu priigrali točko več kot Rudar (zmaga in neodločen rezultat), doživeli pa že dva poraza. Po porazu v prejšnjem krogu z Mariborom (19 prvenstvenih tekem zapored ga niso poznali), ki vse bolj povečuje prednost pred zasledovalci, Celjani spet nadaljujejo dobre igre. V tem krogu
dve. Za nameček so imeli rudarji kar deset kotov, Krčani le tri. Seveda umetniški vtis ne šteje, takšen pa je bil pogodu gostujočemu trenerju Andreju Kastrevcu: »Za našo samozavest v nadaljevanju prvenstva je zelo pomembno, da nismo izgubili. Domači so imeli več priložnosti, igrali so na vse ali nič, s tem nam ponujali ogromno prostora, ki pa ga nismo izkoristili. Glede na potek igre bi najbrž zmagal tisti, ki bi dosegel gol. No, mi smo zadovoljni
so v gosteh premagali Radomlje in na drugem mestu za točko prehitelo Domžale, ki je izgubilo v Kopru (0 : 1). Za Mariborom, ki ima tekmo manj, zaostajajo za štiri točke. Aktualni prvaki so se v tem krogu morali na svojem igrišču zelo potrudi za zmago (2 : 1) proti Zavrču, ki je po prvem polčasu celo vodil. Ibraimi je v nadaljevanju izenačil z enajstih metrov, zmago pa je domačim zagotovil Tavares, trenutno z dvanajstimi goli najboljši strelec lige.
V Rudarju so prepričani, da njihova neučinkovitost ne bo trajala večno. Priložnosti so. Tudi proti Novomeščanom jih je bilo precej. Neposredno proti njihovemu vra-taiju so poslali šest žog, gostje le
s takšnim razpletom.«
Potrtost domačih nogometašev je trener Jernej Javornik »predstavil« z naslednjimi besedami: »Igralci so imeli v slačilnici sklonjene glave. Prepričani so bili, da bodo zmagali. Bili smo boljši, a štejejo pač goli. Tudi v naslednjih dneh bomo zavzeto trenirali, pozornost namenjali tehniki oziroma igri, da bi končno le začeli tudi dosegati gole. Vemo, če tega ni, tudi ne moreš zmagovati. Upam, da se nam bo končno »odprlo« proti Gorici v naslednjem krogu"
Vsekakor pa vedo, da se bodo morali zelo potruditi. Upajo, da se domače vrtnice ne bodo »razcvetele« prav proti njim.
a S. Vovk
Rudar ostal samo z vršilcem dolžnosti
Lani preživeli predvsem zaradi prodaje treh igralcev
(Nadaljevanje s 1. strani) Skupščina bi morala biti volilna, a ni bila. Dosedanji upravni odbor, ki je skupaj s predsednikom De-janom Radovanovičem svojo dolžnost opravljal dva mandata, so sicer razrešili dolžnosti, niso pa izvolili novega. Razlog, ker pač niso dobili človeka, ki bi bil v tem trenutku pripravljeni prevzeti tako zahtevno dolžnost. Zaradi tega je dosedanji predsednik pristal, da bo v tej vlogi ostal še tri mesece kot vršilec dolžnosti, v tem času pa naj bi se dogovorili, kako naprej. Zna se zgoditi, da bo Radovanovič vendarle ostal v tej vlogi še naslednji mandat, če-
prav meni, da bi bilo treba »počasi osvežiti vodstvo kluba.«
Skupščine sta se udeležila tudi predsednik skupine Premogovnika Velenje Ludvik Golob in župan velenjske občine Bojan Kontič. Oba sta obljubila pomoč pri iskanju rešitev, da bi klub izplaval iz težav. Ob tem župana žalosti dejstvo, da od Premogovnika v lanskem letu ni bilo sredstev, a ob tem poudari, da se ne sme zanemariti vložek, ki ga skupina namenja za vzdrževanje stadiona. Menil je tudi, da bo treba s skupnimi močmi prepričati HSE, da se »dogovorimo za določena sredstva«. Mestna občina pa naj bi po
njegovi obljubi približno v dvajsetih dneh uredila, da bo klub dobil predvidena sredstva predčasno. Z njimi naj bi po Radanovičevih besedah do maja prebrodili finančne težave. »Po koncu sezone pa računamo na prodajo kakšnega igralca, kar nam bo omogočilo preživeti do konca leta.«
Vsi pa so se strinjali tudi z mnenjem Ludvika Goloba, da mora klub, ki se bo sicer še naprej imenoval Rudar, vire financiranja iskati tudi drugje.
a Stane Vovk
Bili so blizu, a Hamburg tudi drugič boljši
Rokometaši Gorenja po blestečem začetku doživeli tesen poraz s Hamburgom - O napredovanju v četrtfinale bo odločala sobotna tekma s Haslumom
Rokometaši Gorenja niso izkoristili prednosti domače dvorane, da bi si že pred zadnjo tekmo skupinskega dela tekmovanja pokala EHF kot zmagovalec svoje skupine zagotovili napredovanje med osem najboljših moštev. Na predzadnji tekmi so v Rdeči dvorani gostili odlični nemški Hamburg. Z morebitno zmago bi v soboto v Skandinavijo na dvoboj z norveškim Haslumom lahko odpotovali celo na izlet. Želje niso uresničili, čeprav so bili blizu.
ni dal priložnost vsem igralcem, a tudi gostujoči trener ne, poleg tega so gostje sploh prišili v Velenje številčno oslabljeni. V drugem polčasu so Nemci pokazali svojo moč in nemško nepopustljivost, domači pa niso mogli nadaljevati v dotedanjem ritmu in tudi prepočasi so se vračali v obrambo. Začel je blesteti gostujoči vratar Johannes Bitter. V 35. minuti je Lindberg dosegel šele drugo izenačenje (16 : 16), takoj za tem pa drugo vodstvo (17 : 16).
svetovnem prvenstvom z golom sekundo pred koncem zagotovil Poljakom podaljšek, v katerem so premagali Špance in osvojili bronasto medaljo, ta večer sreča ni bila naklonjena. Danska sodnika sta Nemcem dovolila neverjetno dolg napad, ki se je končal z Buricevo obrambo, v hitrem nasprotnem napadu pa je imel Szyba veliko priložnost za izenačitev, toda 205 cm visoki vratar Hamburga se je izkazal z odlično obrambo in je bil skupaj z Alexan-
Prvi favorit tega tekmovanja se je srečno izvlekel in si pred zadnjim krogom že zagotovil prvo mesto. V prvi tekmi je bil v svoji dvorani boljši od Velenjčanov za štiri gole, tokrat samo za enega (32 : 31), po prvem polčasu pa so domači imeli prednost dveh (15 : 13).
Začetek je bil za velenjske roko-metaše sanjski. Eden od gledalcev se je celo vprašal, ali je resnično v dvorani slavni Hamburg in ne kakšno slabo domače moštvo. Nemce je najboljše desno krilo na svetu Hans Lindberg hitro popeljal v vodstvo z 1 : 0. Za tem pa je Klemen Ferlin začel dvigovati na noge gledalce. Po slabih desetih minutah tekme so slovenski podprvaki vodili z neverjetnih 6 : 1. Ferlin je v tem času zbral šest obramb, od tega je dvakrat zapored ubranil sedemme-trovko prav Lindbergu. Drugi gol so Nemci dosegli šele v 10. minuti, nato pa se v dveh minutah približali na zaostanek samo dveh golov (4 : 6). Toda domači rokometaši so se ob veliki podpori osmega igralca, gledalcev, ki so od prve do zadnje minute huronsko navijali, nekajkrat oddaljili za štiri gole. Zadovoljni pa so bili tudi ob polčasu, pa čeprav so Nemci zaostajali le še za dva. Pri domačih se je začela pojavljati utrujenost. Vajdl tudi tokrat
Domači rokometaši so nato gostom nekajkrat ušli za gol, nato pa se je zgodilo, kar so gledalci najmanj pričakovali, še manj pa trener Ivan Vaj-dl in njegov pomočnik Borut Pla-skan. V 44. minuti sta danska sodnika odličnega francoskega repre-zentanta Keitina Mahea kaznovala s tretjo izključitvjo, domačim pa dosodila sedemmetrovko. Uspešno jo je izvedel Staš Skube, ki je bil z desetimi goli najboljši strelec večera, in Gorenje je povedlo z 22 : 21. Okrog tisoč gledalcev je pričakovalo, da bodo njihovi igralci številčno prednost izkoristili s povečanjem vodstva, zgodilo pa se je nasprotno. V naslednjih dveh minutah so zaigrali nezbrano in Nemci so od zaostanka za gol z igralcem manj prišli do prednosti dveh (24 : 22). Kljub dobrim obrambam Benjamina Burica, ki je zamenjal že nekoliko utrujenega Ferlina, se v nadaljevanju Nemcem niso mogli približati na več kot gol, nekajkrat pa so zaostajali za tri, nazadnje v 54. minuti (27 : 30.) Zelo napeto pa je bilo v zadnjih minutah. Gledalci so bili že nekaj časa na nogah. Sledilo je veliko navdušenje, ko sta Szyba in Mano Šoštarič izvedla tako imenovani cepelin, tik pred koncem pa žalost na njihovih obrazih, a ne razoča-ranost. Szybi, ki je na januarskem
drujem Simicujem (v prvem polčasu le dva gola, v drugem šest) najzaslužnejši, da je bila zadnja tekma skupinskega dela včeraj s Švicarji zanje zgolj formalnost.
Po zmago na Norveško
V četrtfinale bodo napredovala tri najboljša druga moštva. Velenj-čani imajo trenutno na drugem mestu dve točki več od tretjih Norvežanov. Na njem bi ostali tudi po porazu z manj kot dvanajstimi goli razlike, saj so v Velenju slavili s trinajstimi. Po mnenju trenerja Ivana Vajdla pa šest osvojenih točk najbrž ne bi bilo dovolj, ker se v četrtfina-le ob zmagovalcih vseh štirih skupin uvrstijo le tri najboljša drugou-vrščena moštva. Zato bodo skušali zmagati. Haslum je po stresnem porazu v Velenju zelo dvignil formo. Najprej je pripravil veliko presenečenje z zmago v svoji dvorani nad Hamburgom, v tem krogu pa je bil v Švici boljši tudi od Winterthurja. Rokometaši Gorenja bi se z zmago kot drugi v skupini zanesljivo uvrstili med osem najboljših moštev. Glede na njihovo sobotno igro, po kateri so si zaslužili najmanj točko, verjamemo, da so sposobni tudi drugič streti Norvežane.
a S. Vovk
Edita Amon prvič za reprezentanco
Tekma, v kateri so imele vseh 60 minut vajeti v rokah gostujoče roko-metašice Mlinotesta, se je končala z visoko zmago slednjih (29 : 17).
Velenjčanke so zelo slabo igrale v prvem polčasu, v katerem so dosegle samo šest zadetkov, gostje pa so brez težav izkoriščale svojo indi-
vidualno premoč nad luknjičasto obrambo. V drugem polčasu so domača dekleta zaigrala nekoliko bolj zbrano, a vendarle ne dovolj in Aj-dovke so še povečale prednost ter na koncu slavile z dvanajstimi goli razlike. Pred rokometašicami je sedaj premor zaradi reprezentančnih
akcij. Selektorka Marta Bon je prvič v reprezentanco povabila tudi velenjsko vratarko Edito Amon.
V torek, 24. marca, ob 19.30 čaka Velenjčanke doma zahtevna pokalna tekma s Celjem za uvrstitev na finalni turnir četverice.

Naš čas, 19. 3. 2015, barve:	CM K, stran 13
19. marca 2015
««WAS
ŠPORT
17
Elektra še čaka prvo zmago
Pred zadnjim krogom prvega dela lige Telemach, ki je bil včeraj, še nismo imeli dokončnega seznama ekip, ki se bodo pomerile v ligi za prvaka in ligi za obstanek. Prav veliko neznank pa ni. Ligi za prvaka se pridruži Union Olimpija, v prvem delu državnega prvenstva pa so si boje za najvišja mesta v državi priigrali še Tajfun, Zlatorog Laško, Grosbasket in Rogaška; za zadnje mesto v eliti sta se na daljavo pomerila še Krka in Šenčur, ki je bil zadnji nasprotnik Elektre v prvem delu prvenstva.
Z Elektro bodo v boju za obstanek igrali: Helios, Hopsi, Portorož, Maribor Nova KBM in ena od zgoraj omenjenih ekip - Krka ali Šenčur.
V soboto je v predzadnjem krogu v Šoštanju gostoval Portorož, eden od tekmecev Elektre v nadaljevanju prvenstva v boju za obstanek v ligi. To je bila za šoštanjske košarkarje izjemno pomembna tekma, vendar so morali tudi tokrat ob koncu nasprotnikom pošteno stisniti dlan in jim priznati premoč. Razlog za poraz z 62 : 68 je predvsem veliko število napak šoštanjskih košarkarjev. Samo v prvem polčasu so zapravili 19 žog, kar so seveda Portoroža-ni znali izkoristiti in si do polčasa priigrali devet točk prednosti, ki so jo v nadaljevanju uspeli zadržati do konca. Elektri se je poznala odsotnost poškodovanega novinca v ekipi Cohna, je pa tokrat prvič zaigral drugi Američan Aaron Joseph Mo-
ore in v slabih tridesetih minutah na parketu dosegel 8 točk in pobral pet žog v obrambi.
Najboljši pri Elektri je bil Jakob Čebašek z 20 točkami, petimi skoki in štirimi asistencami, Urban Bu-kovič se je izkazal s šestimi točkami, osmimi skoki in prav toliko podajami.
Boštjan Kuhar, trener Elektre Šoštanj, je bil po srečanju razočaran: »Tekma je bila zelo slaba za gledalce, saj so videli neverjetno veliko število izgubljenih žog, že v prvem polčasu kar 19. Po dolgem času smo spet dobili skok, toda zaradi preveliko lahko izgubljenih žog smo tekmo dobesedno podarili tekmecu.«
a tr
Odlična igra 'rudark'
Od treh nogometnihi ekip v mestih oziroma krajih ob reki Paki so konec prejšnjega tedna navdušile le nogo-metašice Rudarja Škal. Na polfinalni tekmi za slovenski pokal so gostovale v Radomljah in po odlični igri z goli Tine Marolt v prvem polčasu in Moire Murič v drugem zmagale z 2 : 0.
Trener Dušan Uršič je dekleta zelo dobro pripravil na pokalni obračun. Gotovo ni pozabil, da so gostiteljice v uvodnem prvenstvenem krogu na svojem igrišču zmagale z 1 : 0 (v 10. krogu v Velenju so se jim rudarke oddolžile s 3 : 1). Njihova tokratna zmaga bi bila lahko še izdatnejša, saj so bile ves čas boljše. Ob dveh doseženih golih so kar petkrat zadele še okvir vrat.
V drugem polfinalu so aktualne prvakinje, igralke Teleing Pomuija iz Beltincev, v gosteh kar s 6 : 0 premagale Mariborčanke in že četrtič se bodo Pomurke in Šalečanke udarile v finalu. Ta bo 20. maja v Kopru kot predtekma članov.
Ti pokalni tekmi sta bili lep uvod v drugi del prvenstva, ki se bo s tekmami 12. kroga začel to nedeljo. V Velenju bo gostovala zadnja Jevnica (ob 15.00), ki si v dosedanjih desetih tekmah ni priigrala še nobene točke, igralke Rudarja Škal pa štiriindvajset. Pred tre-
tjimi Mariborčankami imajo prednost treh točk, četrtimi Radomljankami šest, za vodilnimi Pomurkami, ki imajo tekmo manj, pa zaostajajo za tri. Po trenerjevih besedah spomladanski del začenjajo močnejše, kot so bile na začetku prvenstva. Da je tako, je potrdila tudi pokalna tekma.
V šmarški mreži kar pol ducata žog
S tekmami 16. kroga so začeli spomladanski del prvenstva tudi nogometaši v drugi ligi.
Jesenski prvak Krško je nekoliko nepričakovano izgubil vse tri točke na gostovanju v Ankaranu. Domači so zmagali z 1 : 0. Triglav je v Veržeju slavil z 2 : 0 in na drugem mestu za Krčani zaostaja le še za dve točki. Aktualni prvak Dob je nasul novemu trenerju Šmartna 1928 Simonu Oblaku in njegovim nogometašem v mrežo kar pol ducata žog. Zmagal je s 6 : 0. Šmaračani tako ostajajo pri jesenskih sedmih točkah, kot tudi Dravinja na predzadnjem mestu pri trinajstih. Gostovala je v Kidričevem in namučila Aluminij, saj je bil boljši le z 2 : 1.
Šmarški nogometaši bodo v nedeljo (ob 15.00) gostili Veržej.
Pokal EHF, 5. krog
Gorenje Velenje - Hamburg 31:32 (15:13)
Gorenje Velenje: Ferlin 16 obramb (2 x 7 m), B. Buric (4 obrambe), Božovic, Cehte, Medved 3 (2), S. Buric 5, Szyba 4, Skube 10 m(4), Ferlin, Golčar, Šoštarič 2, Kleč 1, Dobelšek, Gams, Zaponšek, No-san 1, Dujmovič 4. Trener: Ivan Vajdl.
Hamburg: Bitter 8 obramb (1 x 7 m), Schmidt
5,	Schroder, Jimicu 8, Flohr 1, Hansen 2, Djordjic, Lindberg 4, Danielsen, Hanisch 2, Mahe 5, Hens, Pfahl 5 (3). Trener: Jens Hausler. Sedemmetrovke: Gorenje 7 (6), Hamburg 5 (3); izključitve: Gorenje12 minut; Hamburg 12 minut. Rdeči karton: Mahe (44 - tretji rumeni). Druga tekma: Winterthur - Haslum 31:34 (15:17)
Vrstni red: Hamburg 8, Gorenje 6, Haslum 4, Pfadi Winterthur 2 točki.
Prva NLB leasing liga, 20. krog
Gorenje Velenje - Trimo Trebnje 37:28 (21:17)
Gorenje: Božovic, Cehte 3, Medved 3, B. Buric
6,	S. Buric'., Szyba 4, Skube 4, Ferlin, Golčar 4, Šoštarič, Kleč 2, Dobelšek 1, Gams, Zaponšek, No-san 2, Dujmovič 8. Izključitve: Gorenje 4 minute, Trimo 2 minuti; sedemmetrovke: Gorenje 1 (1), Trimo 3 (2).
Drugi rezultati: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 24:34 (12:16), Slovenj Gradec 2011 - Sevnica 22:23 (10:13), Istrabenz Plini Izola -Krka 28:25 (13:15), Krško - Maribor Branik 29:40 (12:19), Riko Ribnica - Urbanscape Loka 28:24 (13:11), Sviš Ivančna Gorica - Slovan 27:32 (12:16). Vrstni red: 1. Celje 20 tekem - 40 točk, 2. Gorenje 20 - 38, 3. Maribor 20 - 33, 4. Trimo 20 - 28, 5. Ribnica 20 - 25, 6. Krka 20 - 19, 7. Jeruzalem Ormož 20 - 18, 8. Loka 20 - 17, 9. Slovenj Gradec 2011 20 - 16, 10. Slovan 20 - 16, 11. Izola 20 - 11, 12. Sevnica 20 - 9, 13. Sviš 20 - 8, 14. Krško 20 - 2.
TAKO so igrali
1. A DRL - ženske, 17. kr.
ŽRK Velenje : ŽRK Mlinotest Ajdovščina 17:29 (6:15)
Velenje: Edita Amon (9 obramb), Simic (4 obrambe), Tomic 1, Tabakovic, Ferenc, Milka Na-kic3 (2), Naglič 3, Alekic -, Branka Nakic 2, Ines Amon 4 (2), Mičic 3, Halilovic 1, Pajic. Trenerka: Snežana Rodic. Sedemmetrovke: Velenje 4 (7), Ajdovščina 6 (6). Izključitve: Velenje 14 minut, Ajdovščina 10 minut. Rdeč karton: Mičic (Velenje) - 40. minuta (3x2min)
Drugi izidi: Krim Mercator - Celje Celjske mesnine 42:37 (24:20), Krka - Zagorje GEN-I 26:28 (12:17), Ž.U.R.D. Koper - Piran 25:31 (13:14), Branik - Zelene doline Žalec, Naklo Peko Tržič - Ljubljana (četrtek, 2. aprila). Vrstni red: 1. Krim 16 tekem - 32 točk, 2. Zagorje 17 - 30, 3. Celje 17 - 20 4. Piran 17 - 21, 5. Krka 17 - 19, 6. Žalec 15 - 19, 7. Ajdovščina 16 - 17, 8.. Koper 16 - 11, 9. Velenje 15 - 9, 10. Ljubljana 15
-	6, 11. Branik 15 - 4, 12. Naklo 16 - 4.
Prva liga Telekom Slovenije, 24. krog
Rudar Velenje - Krka 0:0
Rudar: Rozman, Krefl (od 76. Kašnik), Džinic, Knezovic, Dedič (od 49. Jahic), Bolha, Radujko, Trifkovic, Babic, Jelic (od 66. Kocic), Firer. Trener: Jernej Javornik. Drugi izidi: Maribor - Zavrč 2:1 (0:1), Olimpija
-	Gorica 3:1 (1:0), Luke oper - Domžale 1:0 (0:0), Radomlje - Celje 0:1 (0:0). Zaostala tekma 22. kroga: Koper - Celje 0:1 (0:0). Vrstni red: 1. Maribor (tekma manj) 53 (46:21), 2. Celje 49 (37:12), 3. Domžale 48 (29:13), 4. Olimpija (tekma manj) 42 (42:18), 5. Zavrč 35 (24:34), 6. Koper 31 (25:36), 7. Rudar 29 (27:24), 8. Gorica 19 (20:34), 9. Krka 19 (22:39), 10. Radomlje 12 (13:54).
Liga Telemach, 21. krog
Elektra - Portorož 62 : 68 (40 : 48, 25 : 34, 13 : 9)
Elektra: Čebašek 20 (4-4), Zagorc, Malus 10 (44), Fifolt 4 (0-2), U. Bukovič 6, Bajramlič 6, Moore 8 (2-2), Hasic, Brčina 8 (1-2) Vrstni red: 1. Tajfun 37, 2. Zlatorog Laško (+1) 33, 3. Grosbasket 31, 4. Krka, 5. Rogaška oba 30, 6. Šenčur Gorenjska gradbena družba, 7. Helios Suns (+1) oba 29, 8. Hopsi Polzela 28, 9. Portorož 27, 10. Maribor Nova KBM (+1) 25, 11. Elektra Šoštanj 19
Pokal Slovenije, polfinale, ženske
Radomlje - ŽNK Rudar Škale 0:2 (0:1)
Strelki: Tina Marolt (28), Moira Murič (82) R. Škale: Tratar, Gomboc, Nagy, Zagajšek, Bric, Jevtic, Sevšek, Marolt , Fetahovic , Murič, Prapro-tnik (od 79. Lukek) Trener: Dušan Uršnik
Druga tekma: ŽNK Maribor - ŽNK Teleing Po-murje Beltinci 0:6 (0:4) Finale: Rudar Škale - Pomurje
Druga SNL, 16. krog
Roltek Dob - Šmartno 1928 6:0 (2:0)
Strelci: Amer Krcic (25), Klemen Kunstelj (33, 72), Marko Lundero (69), Klopčič (74), Jan Če-šnjevar (89).
Šmartno 1928: Tetičkovič, Bukšek, Bezovnik, Martin Lenošek, Dobnik (od 81. Mišetič), Djokic (od 82. Tajnšek), Škoflek, Pašic (od 74. Matevž Lenošek), Mrevlje, Maze. Trener: Simon Oblak.
Drugi izidi: Ankaran-Hrvatini - Krško 1:0 (1:0), Šenčur - TKK Tolmin 0:0, Farmtech Veržej - Triglav Kranj 0:2 (0:2). Aluminij - Dravinja Kostroj 2:1 (0:1)
Vrstni red: 1. Krško 23 (29:18), 2. Triglav 31 (30:17), 3. Dob 28 (25:15), 4. Aluminij 27 (23:11), 5. Tolmin 26 (30:21), 6. Ankaran 23 (23:20), 7. Veržej 21 (24:27), 8. Šenčur 15 (14:28), Dravinja 13 (24:30), 10. Šmartno 7 (14:49).
Nordijska kombinacija
Uspešen konec
V soboto, 14. marca, sta SSK Ilirija in NSG Tržič-FMG organizirala zadnjo tekmo v zimski sezoni 2014/2015 v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Skakalni del je potekal v Planici, tekaški pa na Pokljuki.
Mladinci do 18 let so tekmovali v smučarskih skokih, ekipno in nordijski kombinaciji za naslov državnih prvakov. Potekalo pa je tudi tekmovanje
Golf
za pokal Cockta v smučarskih skokih in NK pri članih.
V sončnem vremenu in ob hrume-nju strojev, ki pripravljajo velikanko za polete, so fantje Smučarsko skakalnega kluba Velenje uživali v dobri organizaciji tekmovanja in odličnih rezultatih.
Vid Vrhovnik se je veselil naslova državnega prvaka med mladinci do 18 let v nordijski kombinaciji, Gašper Brecl je osvojil 6. mesto.
Ekipa SSK Velenja (Matevž Samec, Vid Vrhovnik, Gašper Brecl in Patrik Vitez) se je veselila 3. mesta med M18. V smučarskih skokih je bil Matevž Samec najboljši med Velenjčani na 9. mestu, Vid Vrhovnik je bil 15., 26. Patrik Vitez, 28. Gašper Brecl, 31. David Strehar.
Pokal Cockta, člani: Gašper Berlot je bil v smučarskih skokih 10., v nordijski kombinaciji pa je stal na najvišji stopnički, Vid Vrhovnik je osvojil 4. mesto, Gašper Brecl pa 9. mesto.
Judo
Izkazali so se
Murska Sobota - Na 49. Pokalu Murske Sobote, ki je bil preteklo soboto, so se velenjski mladi judoiste zopet dobro odrezali. V konkurenci preko 200 tekmovalcev iz Slovenije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Romunije so predstavniki Judo kluba Ve-
lenje pokazali odlične borbe.
Pri mlajših dečkih sta velenjski klub zastopala Tjaž Medved in Sid Sarač. Bila sta nepremagljiva. Zabeležila sta vsak po štiri zmage in osvojila zlati medalji v konkurenci mlajših dečkov U12.
Pri starejših dečkih in deklicah U 14 se je vseh pet predstavnikov Velenja borilo za medalje. Do prvega mesta in zlate medalje se je s suve-
renimi zmagami prebil Miha Ciglar, srebrno medaljo je osvojila Živa Do-kl. Tretji mesti v svojih kategorijah sta dosegla Urban Kuhar in Urh Štober. Blizu medalje s petim mestom je bil tudi Vid Jelaš. Ekipno je ekipa Judo kluba Velenje pri mlajših in starejših dečkih osvojila drugo mesto.
Namizni tenis
Mladi do treh medalj
V športni dvorani Cerknica je pretekli vikend potekalo 24. državno prvenstvo za mlajše kadete in kadetinje v namiznem tenisu. Namiznoteniški klub Tempo iz Velenja je na tekmovanje (74 prijavljenih tekmovalcev in tekmovalk) poslal Aljo Bevc Rampre, Oskarja Rosca in Jana Jevšnika. Dobro delo v zadnjih letih je obrodilo sadove, saj sta Oskar in Jan skupaj osvojila kar tri medalje. V sobotnem popoldnevu sta naskakovala finale v dvojicah, a sta jima kljub vodstvu z 2 : 0 v nizih veselje preprečila igralca ravenskega Fužinarja, tako da sta se
morala zadovoljiti s tretjim mestom. V posameznem delu sta oba uspešno preskočila kvalifikacije, žreb pa je določil, da se v polfinalu srečata prav Oskar in Jan. Uspešnejši je bil slednji, ki si je tako priigral vstopnico za finale. Kljub odlični predstavi in dvema zaključnima žogicama za zmago je na koncu Jan moral priznati premoč Mitji Novelu iz Izole in tako zasedel 2. mesto. Oskar je tekmovanje končal na tretjem mestu. Alja Bevc Rampre je v svoji kvalifikacijski skupini osvojila 3. mesto in se žal ni uspela uvrstiti v finalni del.
Tretje mesto
lenjskega Tempa končalo tekmovanje v 3. slovenski namiznoteniški ligi za sezono 2014/2015. Letos močno pomlajena ekipa Namiznoteniškega kluba Tempo iz Velenja pod vodstvom trenerja Žiga Jazbeca v postavi Miha Kljajič, Patrik Videc, Oskar Rosc in Jan Jevšnik je tako v omenjenem tekmovanju osvojila končno 3. mesto. Omeniti velja, da je bila to najmlajša ekipa v celotni ligi, tako da tretje mesto predstavlja odlično spodbudo za nadaljnje delo. Velenjčani zatrjujejo, da bodo v naslednji sezoni še bolje pripravljeni za naskok na prvi dve mesti, ki vodita v 2. slovensko nami-znoteniško ligo.
Z zmago 5 : 4 proti tretji ekipi Kerne iz Puconcev se je za igralce ve-
Tenis
Postali državni prvaki
ŠTK Velenje je postal državni prvak Slovenije v kategoriji dečkov do 14 let.
V celotni ligi je v dveh skupinah tekmovalo 12 klubov iz vse Slovenije. Klub iz Šaleške doline je v skupini osvojil 1. mesto in se je edini brez po-
raza uvrstil v finalni del, ki je potekal v Ljubljani na igriščih Max kluba. V polfinalu se je pomeril z najuspešnejšim klubom zadnjih 10 let v Sloveniji ŽTK Maribor. Drugi par sta bila domači Max klub proti Braniku Maribor. ŠTK Velenje ter Max klub sta bila boljša in se uvrstila v veliki finale. Finalno srečanje je bilo zelo dramatično in izenačeno do zadnjega dvoboja dvojic. Na koncu so s skupnim rezultatom 4 : 2 slavili Velenjčani in si
tako po dolgih 14 letih zopet priborili naslov državnih prvakov. S tem podvigom so fantje kronali 4-letno delo trenerja Blaža Weissa in tako nakazali, da se za prihodnost tenisa v Šaleški dolini ni treba bati.
Ekipo so sestavljali Rok Komac, Marko Kovačevič, Tin Krstulovič, Gasper Topčič, Patrik Grosman, Janez Sirše, Miha Kastelec ter trenerja Blaž Weiss in Boris Čosič.	a
Vasle odličen
Rim - Na mladinskem amaterskem tekmovanju za dečke do 18 let na igrišču Parco di Roma golf & country club je z dobro igro na dvodnevnem tekmovanju kljub težkim pogojem in slabemu vremenu slavil velenjčan Jure Vasle. Jure je kljub močnemu vetru in dežju cel drugi dan uspešno zaključil tekmovanje z rezultatom 158 udar-
cev in za en udarec premagal domačina Schia-vettija ter tretjeuvršče-nega Marinellija.
Rezultati zadnjih tekmovanj kažejo na dobro delo v pripravljalnem zimskem obdobju in nakazujejo vrhunske rezultate ob skorajšnjem začetku tekmovalne sezone 2015.
Balinanje
Štajerska balinarska liga upokojencev
Pred nedavnim so se v Velenju sešli vodje balinarskih ekip, ki sodelujejo v Štajerski ligi upokojencev. Teh je bilo doslej 12., letos jih je 15.
Liga obstaja osem let, doslej se je imenovala Savinjsko-šaleška liga, ker so v njej delovali predvsem klubi iz
Šaleške in Savinjske doline. Letos pa so se ji pridružili trije klubi iz okolice Bistrice in Šentjurja, zato se je preimenovala, pa tudi razdeliti jo je bilo treba na dva dela.
Na omenjenem srečanju v Velenju so se udeleženci dogovorili, da bo vodstvo lige prevzel Mitja Ocepek, ki bo skrbel, da bodo tekmovanja potekala po urniku in da bodo igrali res člani upokojencev.
V ligi vzhod bodo tekmovale ekipe: Prebold, Polzela, Dobrna, Slovenske Konjice, Šentjur, Vrbica - Vrbno, Go-
rica pri Slivnici in Slovenska Bistrica. V ligi zahod pa: Topolšica, Šmartno ob Paki, Kavče, Vinska Gora, Gorica, Premogovnik Velenje in Gorenje Velenje.
Sistem igranja bo dvokrožen, začenjajo 2. aprila. Po počitnicah bo sledilo razigravanje za skupno razvrstitev. Po končanem ligaškem tekmovanju bo še zaključni turnir vseh ekip, ki ga bo letos organizirala ekipa Gorenja na balinišču v Sončnem parku v Velenju.
a F. Tamše
■


a vos
■
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 18
modroHM kronika
18
Brez vozniškega in brez avta
Velenje, 10. marca - Prejšnji torek je patrulja Policijske postaje Velenje pri kontroli prometa ustavila voznika osebnega avtomobila iz Laškega. Ob kontroli dokumentov so ugotovili, da njegovo vozniško dovoljenje ni veljavno. Vozilo so mu zasegli, svoje ravnanje pa bo moral zago-valjati na sodišču.
Izropali klet
Velenje, 11. marca - Prejšnjo sredo je občanka obvestila velenjske policiste, da ji je nekdo vlomil v klet. Ugotovili so, da je (zaenkrat še) neznanec iz kleti prijaviteljice odnesel steklokeramično ploščo, električni vrtalnik, brusilnik, 4 pnevmatike s platišči, nož za rezanje keramike in štiri vreče otroških oblačil. Lastnica kleti je oškodovana za kar okoli 1.500 evrov. Policisti so ugotovili, da je vlomilec obiskal tudi sosednjo klet. Lastnica je dejanje prijavila v petek zvečer.
Partnerka huda zaradi SMS-a
Velenje, 11. marca - Prejšnjo sredo popoldan so policisti zaradi spora med partnerjema posredovali na Gorici. Vzrok spora je bilo sporočilo, ki ga je partnerka pošiljala z mobilnim telefonom. Partner je želel prebrati vsebino, ki mu je partnerka ni hotela pokazati, zato ji je partner iz rok strgal telefon. Partnerko je to tako močno razburilo, da se je nad njim znesla fizično. Policisti so obema izdali plačilni nalog zaradi kršitve javnega reda in miru, kar si bosta zagotovo zapomnila, saj gre za vi-
sok znesek, s katerim bi si lahko privoščila lep dopust.
Prehitro proti cilju
Velenje, 12. marca - V četrtek se je v Pesju zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena od udeleženk lahko telesno poškodovana. Velenjski policisti so ob ogledu kraja prometne nesreče ugotovili, da je do nje prišlo zaradi neprimerne hitrosti. Povzročitelju nesreče so izdali plačilni nalog.
Dogovor je veljal le en dan
Velenje, 11. marca - V četrtek so bili velenjski policisti obveščeni o prometni nesreči v Gaberkah. Zgodila se je že v sredo, a sta se udeleženca sama dogovorila o krivdi in škodi. Ker pa je nato eden od udeležencev začutil bolečine in je tudi iskal zdravniško pomoč - v nesreči se je lahko telesno poškodoval, so nesrečo obravnavali tudi policisti. Ugotovili so, da je do prometne nesreče prišlo zaradi izsiljevanja prednosti. Povzročitelj je že dobil plačilni nalog.
Zasegli sumljive snovi
Velenje, 12. marca - Prejšnji četrtek so velenjski policisti na Tomšičevi cesti občanu zasegli zavitek z zeleno posušeno rastlino, drugemu občanu pa alu zavitek z neznano rjavo grudasto snovjo. Ker sumijo, da gre za drogo, bodo zadevo poslali v analizo. Če se njihov sum izkaže za pravilnega, bosta kršitelja deležna nadaljnje policijske obravnave.
Sumljivo snov so policisti tri dni kasneje zasegli tudi v občanu v Šoštanju. Šlo je za posušeno zeleno ra-
stlino. Po prejeti morebitni pozitivni analizi, da je zasežena snov droga, bodo ukrepali.
Ne bo ostal nekaznovan
Velenje, 14. marca - Policisti so v soboto na parkirnem prostoru ob Šaleški cesti obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo. Za zdaj še neznani voznik osebnega vozila, vendar policiji znanih registrskih številk avtomobila, je zaradi nepravilnega premika trčil v parkirano vozilo. Ko bodo policisti ugotovili, kdo je vozil avto, ki je po trčenju zbežal s kraja dogodka, bo ta moral plačati kazen.
Sadike končale v Paki
Velenje, 12. marca - V četrtek je na policijsko postajo poklical občan, ki je pri bivšem objektu Vegra-da opazil sumljive pakete. Policisti so ugotovili, da so ribiči iz reke Pake potegnili večjo kartonasto škatlo, v kateri je bilo več cvetličnih lončkov s stebli zelene rastline. Gre za okoli 20 rastlin, za katere policisti sumijo, da so sadike konoplje. Lastnika še iščejo.
Vemont dvakrat na udaru
Velenje, 12. marca - V četrtek so policisti obravnavali vlom v objekt betonarne Vemont v stečaju. Neznanec je v objekt vlomil »na vzvod«, iz njega pa je odnesel računalniško opremo. Materialna škoda je velika. To pa ni bil edini vlom v ta objekt, saj so policisti še enega obravnavali ta ponedeljek. Tokrat je neznanec odstranil obešanko na
skladiščnih vratih, iz skladišča pa je odnesel več električnih vodnikov v vrednosti okoli 2000 evrov.
Od drv do kozmetike
Velenje, 13. marca - V petek se je nepridiprav, ki ga je verjetno zeblo, lotil kraje drv. Lastnik ga je pri nečednem početju zalotil, vendar mu je tat zbežal s plenom vred. Lastnika je oškodoval za okoli 100 evrov. Isti dan so velenjski policisti obravnavali tatvino v trgovini Muller. Tu je bil tat še bolj uspešen, saj je s seboj odnesel za 400 evrov »robe«.
Pogrešanega našli poškodovanega
Velenje, 13. marca - Petek trinajstega si bo zagotovo zapomnil Ve-lenjčan, ki je ta dan odšel na sprehod na Koželj. Od doma je odšel malo po 17. uri. Ker se domov ni vrnil, ura pa je bila že skoraj 21., je partnerka obvestila policiste, saj se pogrešani ni oglašal niti na telefon. Takoj je stekla iskalna akcija, a so jo kmalu prekinili, saj je občan obvestil policiste, da so pogrešanega našli na območju Kožlja. Med sprehodom si je zlomil nogo, zato so ga z reševalnim vozilom odpeljali v bolnico.
Kolo izginilo z balkona
Velenje, 16. marca - Da so tatovi res drzni, dokazuje ponedeljkov dogodek v Šaleku. Gorsko kolo SCHWINN, vredno kar 750 evrov, so namreč ukradli iz ograjenega balkona v pritličju stanovanjskega bloka. Drneža še iščejo.
Iz POLICIJSKE beležke
Ukradeni tablici hitro najdeni
Velenje, 10. marca - V torek je neznani nepridiprav na parkirnem prostoru na Goriški cesti s tovornega vozila ukradel obe registrski tablici. Policisti so bili učinkoviti, saj so ju kmalu našli na območju Žalca.
Počilo zaradi izsiljevanja
Velenje, 12. marca - V četrtek ob 14.23 se je pri trgovini Lidl zgodila prometna nesreča, v kateri je k sreči trpela le pločevina. Da je počilo, je bila kriva voznica, ki je izsiljevala prednost. Prekršek ji bo ostal v spominu tudi zaradi plačilnega naloga.
Dve delovni nesreči
Velenje, 12. marca - V četrtek so bili policisti obveščeni, da sta se zgodili kar dve delovni nesreči, v katerih sta se de-
lavca lahko telesno poškodovala. Opravili so oglede in se pogovorili z udeleženimi. Sedaj bodo napisali poročilo oz. kazensko ovadbo.
Velenjčani pomagali Žalčanom
Velenje, 13. marca - V petek zvečer so velenjski policisti pomagali žalskim policistom v Preboldu, kjer je občan razbijal in motil nočni mir. Velenjska patrulja je razgrajača umirila, ko mu je izdala plačilni nalog.
Iščejo dva nepridiprava
Velenje, 13. marca - V petek popoldne so policiste poklicali iz velenjskega Mercator centra. Tam je dolgoprstnež ukradel tablični računalnik v vrednosti 100 evrov. Kdo je, policisti še ugotavljajo, kot tudi, kdo je sredi noči, verjetno malo pred 1. uro zjutraj, poškodoval PTT
nabiralnik pred vhodom v trgovino. Vandala bodo skušali najti s pomočjo video posnetka.
Dvakrat srečanje s srno
Velenje, 14. marca - Da gre v deželo res pomlad, pove tudi policijski podatek, da so minulo soboto obravnavali kar dva primera, ko sta voznika trčila v srno. Prvič se je zgodilo na Graški gori, drugič v Ravnah pri Šoštanju. Obema so izdali obvestilo, zagotovo pa moramo biti vozniki v teh dneh ob cestah, ki vodijo mimo gozda, toliko bolj pozorni na te sicer ljubke gozdne živali. Trk z njimi se lahko zelo slabo konča.
Vzorni navijači
Velenje, 14. marca - V soboto so velenjski policisti opravili varovanje treh javnih prireditev, in sicer nogometne, košarkarske in na koncu še mednarodne rokometne tekme. Na prireditvah je bilo
več udeležencev, vendar kršitev ni bilo.
Prepir za parkirišče
Velenje, 16. marca - V ponedeljek so policisti na parkirnem prostoru ob Cesti Františka Foita posredovali v sporu med občanoma. Vzrok prepira je bil parkirni prostor. Ko so se policisti pogovorili s pričami spora, so se odločili, da sta si oba prepirljivca prislužila plačilni nalog.
Zadišala mu je šola
Velenje, 16. marca - V ponedeljek zvečer je policiste poklical varnostnik Šolskega centra Velenje. Veseljak je namreč pred šolo kršil javni red in mir, se nespodobno vedel in ni hotel nikamor oditi. Premislil si je šele, ko so mu policisti dali v roko položnico s kaznijo za svoje obnašanje.
uaSflAS	19. marca 2015
Pridelek poželi policisti
Velenjski policisti odkrili prostor, prirejen za gojenje konoplje - »Vrtičkar« imel 31 sadik
Velenje, 11. marca - Velenjski policisti so prejšnjo sredo na osnovi odredbe sodišča opravili hišno preiskavo pri 32-letnem moškem z območja Velenja. Pri hišni preiskavi so v stanovanjski hiši odkrili prostor, prilagojen za gojenje konoplje, in 31 polmetrskih sadik konoplje ter nekaj posušenih delcev rastline. Sadike, posušene delce konoplje in opremo za gojenje so policisti zasegli. Lastnika bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami.
32-letni Velenjčan je bil pri gojenju trave očitno uspešen.
Koliko se jih ne pripenja?
Velenje, 16. marca - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je prejšnji teden od ponedeljka do nedelje deseto leto zapored izvajal projekt nacionalne preventivne akcije z naslovom Varnostni pas. Člani sveta in Združenja šoferjev in avtomehanikov so pri vrtcih in osnovnih šolah kontrolirali pripetost z varnostnim pasom tako otrok kot ostalih potnikov v avtomobilu. Osnovni namen akcije je spodbujanje pravilne uporabe varnostnih otroških sedežev ter uporaba varnostnih pasov med vožnjo.
Sledila bo analiza, ki bo pokazala, koliko oseb se v avtomobilih dosledno pripenja in koliko je še tistih, ki tega ne počno.
a mkp
S prehodom bi bilo čez Industrijsko varneje
Pesje - Krajani Pesja se velikokrat, tako kot drugi, odpravijo na sprehod okoli jezer, kar pa zna včasih biti nevarno. Treba je namreč prečkati Industrijsko cesto, po kateri vozijo vozniki s precejšnjo hitrostjo, v delu, kjer jo največkrat prečkajo, to je pri Kinološkem društvu, pa nima prehoda za pešce. Kakšne so možnosti, da ga dobijo? Tone Brodnik, vodja Urada za komunalne dejavnosti, se strinja, da je prehod potreben, in obljublja, da bo urejen še letos. Ker je na to opozarjalo tudi vodstvo Krajevne skupnosti Pesje, so projektno dokumentacijo že pripravili. Potrebna je, ker ne bo šlo samo za preprost naris belih črt, ampak tudi za ureditev pločnika za pešce na obeh straneh in ustrezno prometno signalizacijo, da bo prečkanje cestišča varno tudi ponoči. »Dogovarjamo se s Termoelektrarno Šoštanj, ki je obljubila, da bo projekt sofinancirala glede na to, da so po Industrijski cesti v času gradnje bloka 6 vozili opremo za montažo.«
a mkp
Nemški princ boksa v Logarski
Vincent Feigenbutz se bo v soboto udaril z Balaszem
Ni ravno običajno, da hodijo v Slovenijo na boksarske treninge slavni boksarji svetovnega slovesa, kot se je to zgodilo pred dobrim tednom. V Logarski dolini, v improviziranem boksarskem ringu penziona Firšt, smo lahko spremljali intenzivne priprave na »zgodovinski« boksarski dvoboj, ki bo potekal med 19-letnim nemškim boksarjem, »princem« Vincentom Feigenbu-tzem, ter madžarskim super šampionom Kelemenom Balaszem, ki je v 22 bojih brez poraza v profesionalni WBO super srednje
težki kategoriji svoje nasprotnike položil z nokavtom kar 17-krat. Feigenbutz je kljub mladosti fenomenalni tehnik, ki je v 19 bojih profesionalne lige WBO in GBO spravil na tla nasprotnike kar 18-krat, od tega s 17 nokavti. Da si je nemška ekipa iz Karlsru-heja poiskala mirno neboksarsko sceno v skritem kotičku Slovenije v Logarski dolini, je splet okoliščin. V Solčavi se je rodila mati (Ivanka Vršnik, por. Gottwald) boksarskega menedžerja Rainerja Gottwalda, ki si je kruh in slavo dolga leta služil tudi kot profesional-
ni boksar. Rainer je povedal, da je zrak pod Ojstrico in Olševo ravno pravi, ko pa dodaš še zdravo hrano iz Solčavskega, pa postanejo pesti in mišice boksarja kar jeklene. Ob trenerju Hansu Brennerju ter sparing partnerju Petru Maukovicu iz Beograda je tako ves teden potekal izjemno naporen, a učinkovit kondicijski in taktični trening, dnevno tudi osem ur dolg, ki naj bi Feugenbutzu prinesel še eno zmago, kar bi mu omogočilo dvoboj za naziv svetovnega prvaka. A najprej bo morala solčavska hrana odigrati svojo vlogo v ringu v Rostocku to soboto zvečer, ko bo svoje jeklene roke postavil v držo tudi madžarski super prvak Balasz. a J. Miklavc
»Princ« Vincent Feugenbutz sije kalil mišice in bistril um v improviziranem ringu
Firšt v Logarski dolini.
Naš čas, 19. 3. 2015, barve:	CM K, stran 13
19. marca 2015
««WAS
UTRIP
19
Lokoviški gasilci opravili 14 intervencij
HOROSKOP
Tudi za člane PGD Lokovica je bilo leto 2014 naporno, a uspešno. O njem so spregovorili na letos že 107. občnem zboru, na katerem so se večkrat zahvalili vsem članicam in članom društva za njihov prispevek pri delu. Predsednik PGD Lokovica Janko Hriberšek je prvi nagovoril zbrane. Največ časa so posvetili preletu dogodkov lanskega leta, ki ga je tudi v Lokovici zaznamo-
Lani so bili člani in članice PGD Lokovica uspešni na več področjih, tudi tekmovalnih. Spomnili so se posameznikov, ki so k temu pripomogli, v
svoje vrste pa so sprejeli tudi nove člane.
val žledolom. Sicer pa so kot vsako leto pripravili orientacijski pohod, aprila so pomagali očistiti kraj, pred 1. majem so Lokovico olepšali z mlaji. 24. maja so se s pobratenim društvom iz Ribnega pri Bledu odpravili na tradicionalno meddruštveno srečanje. Tudi sicer so se med letom veliko posvečali druženju, izobraževanju in
različnim tekmovanjem.
Že v uvodu je predsednik društva poudaril, da so njihovi mladi gasilci pridno trenirali pod budnimi očesi mentorjev, kar je spet obrodilo sadove. Pionirji so dosegli 2. mesto na državnem tekmovanju v orientaciji, mladinci 1. mesto na državnem tekmovanju v orientaciji, pionirke pa 2. mesto na državnem tekmovanju v kvizu. Pohva-lilje tudi vse štiri članske ekipe, še posebej pa ekipi članic A in članov A, ki se zelo vneto trudita, da so police za pokale v gasilskem domu premajhne. Med stvarmi, ki jih prej že dolgo niso imeli, so bile lani poroke. Na gasilski način so pospremili v zakonski stan člana in članico z njunima izvoljencema. Poveljnik društva Marko Jurič je predstavil operativno delovanje. Začel je s poudarjeno besedico hvala vsem operativcem in vsem, ki so kakorkoli pomagali, da so vaje in intervencije izvedli brezhibno in brez poškodb. Opravili so 14 intervencij, med njimi so bila tudi gašenja več požarov, ki k sreči niso več tako pogosti kot nekoč. Zato pa so pre-
vladovale vse bolj zahtevne tehnične intervencije. V času žledoloma je bilo na terenu 125 gasilcev z 20 vozili. Med letom so pomagali krotiti tudi plazove. Sicer pa so veliko energije in časa posvečali izobraževanju in gasilskim vajam. Te so potekale tudi v novozgrajenem bloku TEŠ 6, kjer so se dobro seznanili z objektom in nevarnostmi v njem. Kar 687 ur so člani društva posvetili udarniškemu delu pri urejanju gasilskega doma in zagotavljanju brezhibne opreme.
a bš
Jubilejna skupščina šaleške gasilske zveze
Velenje, 20 marca - Jutri ob 18. uri bo v
dvorani Gasilskega doma Velenje 60. skupščina Gasilske zveze Šaleške doline. Za svoje dolgoletno zavzeto delo so na začetku marca dobili tudi zlati znak civilne zaščite RS. Na skupščini bodo predstavniki vseh gasilskih društev iz Šaleške doline pregledali delo v preteklem letu. Poročila bodo podali tako člani kot mladi gasilci. V nadaljevanju bodo imenovali nadomestne člane v poveljstvo in upravni odbor gasilke zveze in sprejeli delovni in finančni načrt dela za letošnje leto. Na koncu bodo besedo dali tudi gostom.	a bš
V Škalah 60. občni zbor gasilcev
Letošnji redni letni občni zbor PGD Škale je bil poseben tudi zato, ker je bil »okrogel«. Šest desetletij gasilci in gasilke v kraju opravljajo svoje poslanstvo, vsako leto pa o svojem delu spregovorijo tudi bolj podrobno. Če je lanski občni zbor potekal v ekstremnih razmerah po hudem žledolomu, je letošnji prinesel le še spomin na številne akcije in odpravljanje posledic te naravne nesreče, ki je trajala pozno v pomlad, člani društva pa so po besedah predsednika Borisa Polaka pomagali čistiti gozdove in odpravljati posledice na celotnem požarnem rajonu.
Lani jim je uspelo dokončati dolgoletno nalogo, pridobitev zemljišča okoli brunarice, posredno pa tudi lastništvo brunarice. V juniju so prejeli sklep o vpisu v zemljiško knjigo in lastništvu. »Res je, da smo morali to odkupiti od KS, a smo ta sredstva neposredno porabili za vzdrževanje
doma in skupne investicije v obnovo kurilnice,« je dodal Polak. V domu so lani zamenjali okna, peč, toplotno črpalko in regulacijo v kurilnici ter po objektu. Po končanju investicijskih del so kurilnico še prebelili, v teku pa je še ureditev kleti in prostora, v katerem so cisterne za kurilno olje. Konec leta so prejeli donacijo za kuhališče in hladilnik v kuhinji. S tem je obnova kuhinje zaključena. Sodelovali so tudi pri pripravi kresa s postavljanjem mlaja na Lubeli ob prazniku krajevne skupnosti in prazniku dela, pripravili pa tudi več drugih družabnih dogodkov. V novembru so organizirali občinski in regijski kviz za mladino, v katerem so se njihove pionirke uvrstile na državno tekmovanje. Z veliko teoretičnega in praktičnega znanja so pometle z vso konkurenco in postale državne prvakinje ...
Poveljnik društva Simon Šumah je povedal
več o operativnem delu. Lani so opravili 18 intervencij, največ februarja v času žledoloma, saj je ta trajal nepretrganih 7 dni. Odstranili so 650 dreves, v akciji pa je sodelovalo kar 127 gasilcev, ki so opravili 1.085 ur operativnega dela. Tudi med letom je bila večina njihovih intervencij potrebna zaradi naravnih nesreč; odstranjevali so padlo drevje, pomagali ob plazovih, zalivanju vode ... Med letom so tako opravili še 1.263 ur operativnega dela. Veliko časa in energije so posvečali gasilskim vajam in treningom desetin, ki so se udeleževale različnih gasilskih tekmovanj.
Sicer pa se v PGD Škale že pripravljajo na praznovanje 60. obletnice delovanja društva, ki bo 10. in 11. julija letos. Ob tem dogodku bodo prevzeli gasilsko vozilo, ki ga bodo dobili od PGD Velenje. Malo ga bodo še preuredili in polepšali, a bo dobro nadomestilo za njihovo dotrajano vozilo. Na pročelje doma bodo takrat postavili kip sv. Florjana.
Zbor mladih GZ Šaleške doline
Lokovica, 12. marca - Dvorana Doma krajanov v Lokovici je bila v četrtek popoldan skoraj pretesna, saj se je 22. zbora mladih Gasilske zveze Šaleške doline udeležilo več kot 60 mladih gasilcev, njihovi mentorji in drugi gostje. Za uvod so mentorji PGD Lokovica pripravili kratko gledališko igro, nato pa so aktivnosti mladih gasilcev v letu 2014 predstavili kar s projekcijo. In teh ni bilo malo. Tudi iz podanih poročil je bilo razbrati, da je bilo preteklo leto za mladino zelo pestro in delavno. V začetku leta so veliko časa namenili izobraževanju za preventivno značko 'preprečujemo požare', kar je opravilo kar 110 mladih gasilcev. Družili so se na memori-alnem tekmovanju v Šmartnem ob Paki, tekmovanju za Pokal mesta Velenje in v sklopu Pikinega festi-
Mladi gasilci iz Šaleške doline so bili lani uspešni na več področjih.
vala na tekmovanju za zlato Piko. Udeležili so se petih gasilskih tekmovanj na ravni zveze in regije, dve ekipi pa sta se udeležili tudi državnega tekmovanja v Ormožu. Mladi so svoje znanje preizkušali tudi na tekmovanjih iz orientacije in kviza ter se iz regijskih in državnih tekmovanj vedno vračali s pokali in medaljami. Jeseni se je več kot 100 mla-
dih gasilcev udeležilo izobraževanja iz prve pomoči, uspešno leto pa so zaključili z novoletnim druženjem in obiskom dedka Mraza.
Mladinska komisija je v preteklem letu organizirala ali sodelovala pri kar 26 različnih aktivnostih. Vse leto so povezovali mlade gasilce posameznih društev, da odkrivajo nova poznanstva, pridejo do novih iz-
kušenj in novih znanj. Predsednica Mladinske komisije Mateja Tepej je v poročilu poudarila, da gre za vse opravljeno delo največja zahvala mentorjem, ki svoj prosti čas namenjajo delu z mladimi. Zahvalila se je tudi vodstvu gasilske zveze za razumevanje, pomoč in podporo.
Oven od 21. marca do 20. aprila
Vsak lepši dan, četudi še ne bo pomladansko topel, vas bo napeljal na to, da boste veliko razmišljali o poletju in tistem pravem, dolgem dopustu. Če si nalijete čistega vina, že nekaj let o njem le razmišljate, na koncu pa načrte spremenite v nekaj kratkih dni od doma. Dobro veste, da je to premalo, saj to tudi občutite. Ko bo pogovor med prijatelji naletel na to temo, boste dobili odlično idejo. Glejte, da ne bo ostalo le pri ideji, saj bo tokrat res vse odvisno od vas. Dela boste imeli vrh glave, vendar boste zmogli vse, kar si boste naložili. Tudi s partnerjem bosta lepo usklajevala obveznosti in prosti čas. Tega bosta še vedno najraje preživljala skupaj. Zdravje? Nekaj težav, ki se ponavljajo, bo spet aktualnih. Ukrepajte.
Bikod 21. aprila do 21. maja
Iskali boste srečo, pa sami ne boste vedeli, kaj pravzaprav hočete od življenja in kaj bi vas osrečilo. Vsakokrat, ko boste zaslutili, da bi lahko bilo kaj narobe ali da kaj ne bo šlo po vaših načrtih in željah, se bodo vaše želje po drugačnem življenju še okrepile. Nehote se boste obremenjevali tudi s stvarmi, ki bodo komaj kaj vredne vaše pozornosti. Zato bi bilo še najbolje, če se čim bolj zaposlite. Morda je ravno v tem, da nimate pravega dela, vzrok vašega malodušja. Potrebujete predvsem fizične aktivnosti, pri miselnih, vam bodo prehitro v glavo spet prišle temne ideje. Če se boste lotili fizičnega dela ali rekreacije, pa pazite, da ne boste pretiravali. Tudi zabave ne bodo rešile vašega razpoloženja. V teh dneh bo vaše grlo občutljivo. Ni še dovolj toplo, da bi lahko kar pozabili na topla oblačila.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Če boste upoštevali nasvet zvezd, boste v naslednjih dneh več kot zadovoljni s svojim življenjem. Prihaja namreč čas, ki vam bo še nekaj časa ostal v spominu. Pa nikar ne mislite, da ste kaj pomembnega zamudili, če niste ves čas z mislimi le pri delu in obveznostih, ki vam jih nalagajo tudi zato, ker vedno vse naredite. Na zanesljive ljudi pa se vedno zgrne več dela. Še pred velikonočnimi prazniki bo dela manj, zato bo to lahko čas, ko se boste končno lahko posvetili sebi. Tudi finančno stanje se bo krepko popravilo, ker boste do konca izpeljali projekt, ki bo tudi odlično finančno nagrajen. Uspeh - in z njim topel občutek v vaši duši - tudi ne bo izostal. Zdravje bo trdno.
Rakod 22.junija do 22.julija
Če kdo, potem boste vi res lahko rekli, da se vam nenehno nekaj dogaja. Pravzaprav se vam bodo iz dneva v dan dogajale nove stvari. Kot vedno v življenju boste en dan v oblakih, drug dan pa bo treba pristati na tleh. Pristanki nikoli ne bodo ne lahki in ne nežni, ker ste tip človeka, ki se najboljeznajde, ko pride do težav, boste vse reševali sproti. Velika sreča za vašo prihodnost bo, ko se bo izkazalo, da se je tisto, kar je izgledalo najbolje, na koncu izkazalo za najslabše. Izučilo vas bo namreč, da ne boste več delali zelo dolgoročnih načrtov. Na prvo mesto boste zavestno postavili sebe, zdravje in svoje najbližje. Ti bodo to znali ceniti. Sploh, če si boste za njih res vzeli več časa, kot jim obljubljate. Ko boste začeli, ne bo več težko.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Ko bo ob koncu tega tedna v deželo prišla pomlad, ne le koledarska, ampak tudi vremenska, vas bo začela grabiti panika, da ste v zimskih mesecih premalo delali. Ne le, da ste v zaostanku s tistim, kar ste si zastavili že pred časom, ideje bodo še kar deževale. Ena bo rodila drugo in vse se vam bodo zdele odlične, pa še izvedljive hkrati. Če želite, da tudi zaživijo, si morate narediti natančen plan. Tudi tako, da boste pozabili na denarno nagrado in stroške. Tokrat se vam namreč lahko odprejo neslutene možnosti, a le, če ne boste ves čas mislili na zaslužek. Partner bo vesel, ko boste dobre volje in si boste vzeli čas tudi zanj. Vedel bo, da tega ne počnete le zato, ker je prav. Ampak zato, ker vas ima rad. Da tako čuti tudi on, vam bo dvojno dokazal v nedeljo.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Telo vam je že pošiljalo signale, da morate spremeniti svoj način življenja in tudi prehrane, vi pa ste jih skoraj preslišali. Sedaj se bodo simptomi oglašali zelo na glas in zagotovo jih ne boste več mogli ignorirati. Lahko poskusite sami, in to tako, da takoj spremenite življenjske navade. Če ne bo nič bolje, pa tako veste, kaj morate storiti. Obisk zdravnika bo zagotovo pregnal vsaj dvome in vprašanja, zato boste zagotovo lažje dihali. Sicer pa boste pomlad občutili tudi drugače. Opazili boste nekoga, ki ste ga že videli, a vam bo tokrat res padel v oči. Bo to dovolj za sanjarjenje? Nič čudnega ne bi bilo, če se vam bo tudi zato, ker boste spet hrepeneli in sanjarili, odvalil kamen od srca. Bali ste se že, da ne znate več kazati čustev. In da se vas nič več ne dotakne. Naslednji dnevi bodo dokazali, da to ne drži.


Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Trudili se boste kazati vesel obraz, a v vas se bo nabirala najprej jeza, potem pa tudi žalost. Sprememba, ki bo vzrok tem reakcijam, bo vsak dan bolj občutna. Ne bo vam lahko. Če si boste to priznali, boste že na pol poti do uspeha. Čeprav ne kažete radi svojih čustev, jih tokrat dajte. Brez zadržkov. Boste videli, kako dobro dene, če jih ne tiščite v sebi. Včasih pomaga tudi, če svoje pomisleke zaupate še komu in se z njimi ne bojujete sami. Vsekakor pa teden ne bo slab na poslovnem področju. Uspelo vam bo dokončati neke pogovore, kar boste zapečatili tudi s podpisom, ki bo zelo pomemben. Želeli si boste sicer, da bi lahko bili nekaj dni čisti zapečkar. Želja se vam bo kmalu uresničila, a mirovati ne boste znali. Namesto za službo se boste tokrat trudili zase.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Ste človek, ki lažje prenaša vročino kot mraz. Zato ste po dolgi zimi že močno željni toplih dni. Tudi zato, ker ste se že lotili nekega dela, za katerega je pomembno, da je vreme lepo. Nikar ne hitite, če ne gre. Narava je vedno močnejša od vseh nas. Boste pač malo prekinili in si vzeli časzase in tudi za sanjarjenje, ki vam bo vteh dneh prav godilo. Za samske velja, da se lahko iz simpatije, ki jo že lep čas gojite do zelo zanimive osebe, že kmalu rodi kaj več. Pravzaprav ste sami krivi, da se ni še nič zgodilo, razlog pa je verjetno v tem, da še niste bili pripravljeni. Sedaj ste. Vezani boste še naprej zadovoljni in srečni, da imate partnerja, ki vas razume. In podpira. Tudi, ko ne gre vse gladko. Včasih se sploh ne zavedate, kakšno srečo imate v domači hiši.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Za vami je razburljivo doživetje, ki ga nikakor niste pričakovali. Zato so občutki še toliko boljši. Veselite pa se že vsega novega. Marsikaj bo posledica sedanjih dogodkov. Ker bosta sreča in zadovoljstvo na kupu, boste neverjetno učinkoviti. Tudi pri zoprnem delu, ki ga morate opraviti v nekaj dneh, boste zbrani in marljivi, kar se vam bo obrestovalo. Malo manj sreče bo na zdravstvenem področju, kjer bo nekaj manjših težav, a nič takšnega, da bi vas ustavilo na poti do novih ciljev. Za svoje počutje in dvig imunskega sistema letos še niste naredili prav veliko, saj ste se ves čas izgovarjali, da boste bolj aktivni, ko pride pomlad. Sedaj je tu. Ukrepajte in prav nič več ne prelagajte na jutri. Partner bo potreboval vaš nasvet. Ne odpravite ga na hitro, ker ga zadeva muči bolj kot vam je pripravljen pokazati.
Kozorog od 23. decembra do 20. januarja
Ker se vam bo spet dozdevalo, da je dan preveč enak dnevu, vas bo nenehno zaposlovala misel, kako to spremeniti. Zato ne bo nič čudnega, da boste v nekaj dneh začutili, da se v vas spet prebuja želja po ustvarjalnosti. Nehajte sanjariti, kar sicer zadnječasezelo radi počnete, in se lotite dela, ki vam nediši, je pa nujno. Obljubo bo enkrat treba izpolniti, težava pa je v tem, da vam nihče ni postavil roka. Če nimate postavljene meje, pa se dela nikakor ne morete lotiti. Če boste svojo ustvarjalnost usmerili v pravo smer, izdelek pa pokazali tudi drugim, uspeh ne bo izostal. Morda boste potem bolj srečni tudi na zasebnem, čustvenem področju.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Če je bil doslej marec poln dela in na trenutke kar preveč naporen, boste v naslednjih dneh pravo delo, ki zahteva tako fizičen kot psihičen napor, celo pogrešali. Upali boste, da gre za zatišje pred viharjem, saj v brezdelju sploh ne znate več živeti. In izkazalo se bo, daje res tako. Priložnost, ki jo boste dobili prihodnji teden, ne bo majhna. Čeprav ste marljivi in ustvarjalni, tokrat ne bo šlo zlahka. Zato pazite in se izogibajte ljudi, ki so nagnjeni k spletkarjenju. Najmanj, kar potrebujete, je, da vas nič krivega in nič dolžnega potegnejo v kakšne spletke. To velja tudi za ljubezensko področje, kjer nekdo komaj čaka na vašo najmanjšo napako. Sanjarjenje o nekom, ki je že oddan, se bo vseeno nadaljevalo. Kot da je tisto, kar imajo drugi, vredno več od tega, kar imate sami. Pazite, kaj počnete in tudi kaj govorite.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Ponudba bo sicer mamljiva, a ko boste o njej temeljiteje razmislili, vam sploh ne bo več tako všeč. Tudi zato ne, ker se boste zavedali, da vam lahko to, da pristanete nanjo, popolnoma premeša načrte za letošnje leto. Ste človek, ki nima rad sprememb, pa vendarle se podate vanje, če veste, da greste na boljše. Tokrat bo nemogoče vedeti, kaj bo, če rečete, da. Kot bi igrali ruleto. In tega se zavedate. Zato si vzemite kakšen dan več za razmislek, predvsem pa se o vsem temeljito posvetujte s partnerjem. Sploh, ker družina že nekaj časa občuti, da ste napeti in rahlo izgubljeni. Vaše počutje bo nihalo skupaj z vremenom in razpletom dogodkov. En dan boste kot novi, že naslednjega pa se boste počutili zelo slabo. In tako bo vse do konca marca.
■

Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 20
r
Četrtek, 19. marca
TV SPORED
»»WAS
19. marca 2015
Petek, 20. marca
Sobota, 21. marca
Nedelja, 22. marca
Ponedeljek, 23. marca
Torek, 24. marca
Sreda, 25. marca
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro
08.00 Poročila
08.08 Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.20	Vem!, kviz
11.10	Turbulenca: Ko se srečamo z
nasiljem, svet. odd.
11.55	Odprta knjiga, Alex Ross: Drugo je hrup
12.15	Kaj govoriš?=So vakeres?
12.30	Evropski magazin
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Odkrito, ponov.
14.20	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Pim in Pom, ris.
15.50	V boju s časom (II.), 4/13
16.15	Točka preloma: Nas mora deflacija skrbeti?, ponov.
17.00	Poročila ob petih
17.15	Šport
17.30	Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Nuki in prijatelji, ris.
18.15	Tinka in Žverca, ris.
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
21.30	Prava ideja!
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.35	Panoptikum: Prazni
kinematografi
00.30	Ugriznimo znanost, ponov.
00.50	Dnevnik, ponov.
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.10	Infokanal
TV SLO T
06.00 Otroški kanal
07.00	Nanigugu, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris.
07.15	Penelopa, ris.
07.20	Pri Slonovih
07.25	Oblakov kruhek, ris.
07.35	Vesela kmetija, ris.
07.40	Neli in Cezar, ris.
07.50	Svetovalka Hana, ris. 08.00 Tip in Top, ris.
08.05	Male sive celice, kviz 08.50 Infodrom
09.15	Alp. smuč., sp, super VSL (M),
prenos iz Meribela
10.30	Nord. smuč., sp, smuč. pleti,
kvalif., prenos iz Planice
11.25	Alp. smuč., sp, super VSL (Ž), vključ. v prenos iz Meribela
12.45	Dobro jutro, ponov.
13.40	Biatlon, sp, sprint (M), prenos iz
Hanti Mansijska
15.10	Točka, glasb. odd.
15.55	Bleščica, odd. o modi
16.35	Čudežni aspirin, dokum. odd.
17.30	Pričevalci: Marija Frlan
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Deteljice
20.00	Šport
21.30	Sodobna družina (III.), 19/24
22.00	Harry in Charles, 1/3
22.50	Avtomobilnost, ponov.
23.20	Seks, smrt in smisel življenja, 3/3
00.10	Točka, glasb. odd.
00.55	Zabavni kanal
pop
24ur, ponov. Kopalčki, ris. Mumu, ris. Lupdidu, ris. Knjiga čarovnij, ris. Otroci, to smo mi, avstr. ser. Tv prodaja
Morske deklice - H20, avstr. nan. Tv prodaja
Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Barva strasti, nan. Tv prodaja
Dubrovniška zora, nan. Lepo je biti sosed, nan. Mala pariška kuhinja z Rachel Khoo, ang. ser. Dubrovniška zora, nan. Barva strasti, nan. 24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. 24ur, vreme 24ur
G6.GG G7.GG G7.1G G7.2G G7.BS G7.SS GB.2G GB.BS G9.GS G9.2G 1G.GG 1G.SS 11.1G 12.1G 12.2S 1B.2S 14.2S
15.GG
16.GG
17.GG 17.2G 1B.GG 1B.SS 19.GG 2G.GG 21 .GS 22.4G 2B.1G GG.1G G1.GG G1.SG G2.2G
GB.4G GB.SS G9.GG 1G.BG 1G.BS
11.BS
12.GG 12.1S 12.2G 17.4G 17.SS 1B.GG 1B.4G 1B.4S 19.GS 19.1G 19.SS 2G.GG 21.1S 21.2G 21.SG 2B.2G 2B.2S
Ti, ti lažnivec, am. film 24urzvečer
Na kraju zločina, am. nan. Seznam strank, am. nan. Kralji bega, am. nan. 24urzvečer Zvoki noči
©
G6.GS G6.SS G7.GG G7.GB GB.GG GB.GB G9.GG G9.GB 1G.GG 1G.GB 1G.2G 11.1G 12.GG
1B.GG 1B.BG
15.GG 1S.1G 1S.4S 1S.SG
16.GG 16.1S
17.GG 17.BG 17.SS 1B.GG 1B.1G 1B.1S 1B.2S 1B.SG 19.GG 2G.GG
21.2S 22.GG 2B.1G
GG.2G
G1.1S G2.1G G2.BG
Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Ugriznimo znanost Panoptikum: Prazni kinematografi Dnevnik, vreme, šport Tarča, ponov. Poročila Mostovi Hidak Leni in Čivka, ris. Mala kraljična, ris. Sat" '
Kapitan Sabljezobi, 25/26 Osmi dan
Poročila, vreme, šport Kdo si pa ti?, 5/10 Novice Infodrom
Živalski čira čara, ris. Pujsek Bibi, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, vreme, šport Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. Na lepše
Odmevi, vreme, šport Polnočni klub: Čar otroškega nasmeha
Spolnost in občutljivost: Britanska mesta, 2/3 Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
TV SLO T
06.00 Otroški kanal
07.00 Nanigugu, ris.
07.05 Pokukajmo na Zemljo,ris.
07.10 Ava, Riko, Teo, ris.
07.15 Penelopa, ris.
07.20 Pri Slonovih, ris.
07.25 Oblakov kruhek, ris.
07.35 Vesela kmetija, ris.
07.40 Maksipes Fik, ris.
07.50 Svetovalka Hana, ris.
08.00 Tip in Top, ris.
08.05 Vetrnica: Malica
08.10 Bukvožer, otr. odd.
08.15 Aktivatorji, ponov.
08.25 Infodrom, ponov.
08.35 Moja soba: Lea - pevka
10.00 Zabavni kanal
10.25 Alp. smuč., sp, ekipna tekma,
prenos iz Meribela 12.00 Dobro jutro
13.55 Biatlon, sp, sprint (Ž), prenos iz
Hanti Mansijska 15.00 Nord. smuč., sp, smuč. poleti,
prenos iz Planice 17.00 Nogomet - vrhunci evropske lige
17.45 Putinove olimpijske sanje,
dokum. odd. 18.40 Avtomobilnost 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Moje filmsko živjenje, dokum. odd.
21.00 Osiveli prijatelji, 1/6 21.30 Popravljena krivica, 4/10 22.15 Tatovi koles, ital. film 23.40 Točka, glasb. odd. 00.30 Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Kopalčki, ris.
07.10	Mumu, ris.
07.20	Lupdidu, ris.
07.35	Knjiga čarovnij, ris.
07.55	Otroci, to smo mi, avst. ser.
08.15	Tv prodaja
08.30	Morske deklice - H20, avst. nan.
09.00	Tv prodaja
09.15	Moje srce je tvoje, nan.
09.55	Moje srce je tvoje, nan.
10.55	Tv prodaja
11.10	Barva strasti, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Dubrovniška zora, nan.
13.25	Lepo je biti sosed, nan.
14.25	Mala pariška kuhinja z Rachel
Khoo, ang. ser.
15.00	Dubrovniška zora, nan.
16.00	Barva strasti, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Moje srce je tvoje, nan.
18.00	Moje srce je tvoje, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	007 - Vse in še svet, am. film
22.25	24ur zvečer
22.55	Prehod, am. film
23.15	Eurojackpot
23.20	Prehod, nad. filma
00.45	Skrivnosti niso večne, am. film
02.45	24ur zvečer
03.15 Zvoki noči
©
Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi
Pop Corn, glasbena oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospotdneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Nanovo: Curling Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža: Pajdaši, ans. TIK - TAK Regionalne novice Migaj raje z nami, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro Videospotdneva Videostrani, obvestila
GB.4G GB.SS G9.GG 1G.BG 1G.BS 11.SG 12.1S 12.BG 12.BS 17.4G 17.SS 1B.GG 1B.4G 1B.4S 19.GS 19.1G 19.SS 2G.GG
21.GG 21.GS
22.1S 2B.4S 2B.SG
Odmevi
Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe Skrivnostni urad: Nočna skrivnost, otr. ser. Timotej hodi v šolo, ris. Tabaluga, ris. nan. Studio Kriškraš: Pošta Bine, nan.
Male sive celice, kviz
V boju s časom (II.), 5/13
Infodrom
Kdo pa si ti?, 5/10
Smaragdna reka, koprod. dok.
film
Tednik
Dnevnik, vreme, šport Na vrtu, izob. odd. O živalih in ljudeh, izob. odd. Komisar Rex (XII.), 10/12 Od Soče do Sočija - Gal Jakič, dokum. odd.
Živali v umetnosti, dokum. odd. Poročila, vreme, šport Vikend paket Ozare
Peter Zajec, ris. Vreme
Dnevnik, vreme, šport Ne se hecat'
Gandhijevo zorenje, film Poročila, vreme, šport Restavracija Raw (IV.), 6/6 Ozare, ponov. Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji
G6.1G G7.GG G7.1S
G7.2S G7.SG GB.1S GB.BS GB.SG G9.BS 1G.GG
1G.1S
^
11^
1B.GG 1B.2S
14.2S 1S.2G
1S.SG 17.GG 17.2G 1B.BG 1B.4G 1B5S 19.GG 2G.GG 21.BG GG.GG GG.BS G1.2S G1.GS G2.2S G2.4S Infokanal
TV SLO T
06.50 City folk: Barcelona 07.25 Na lepše 07.50 TV-poroka
08.30 Zima je zakon, studijska oddaja 09.00 Alp. smuč., sp, SL (Z), 1. vožnja,
prenos iz Maribela 09.55 Nord. smuč., sp, smuč. poleti,
ekipna tekma, prenos iz Planice 11.30 Alp. smuč., sp, SL (Z), 2. Vožnja,
vključ. vprenos iz Meribela 12.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja,
prenos iz Meribela 13.55 Bjatlon - sp, zasledovalna tekma
(Z), prenos iz Hanti Mansijska 14.45 Biatlon - sp, zasled. Tekma (M),
posn. iz Hanti Mansijska 15.30 Nogomet, evrop. liga, osmina
finala, posn. 17.10 Nogomet, vrhunci evrop. lige, ponov.
17.55 Formula 1: velika nagrada
Melbourna, posn. 20.00 Londonska reka, ang. film 21.25 Lep pozdrav iz osemdesetih,
dokum. film 22.30 Aritmija
23.30 Spolnost in občutljivost: Dunaj,
3/3
00.20 Bleščica, oddaja o modi 00.55 Zabavni kanal
pop
G6.GG G7.GG G7.G1 G7.1G G7.2G G7.2S G7.4G G7.4S GB.GG GB.1G GB.2S GB.BS GB/tf G9.1G G9.2G G9.4S 1G.GS 1G.2G 1G.BS
11.BG 12.2G
12.BS 1S.1S 16^ 1B5S 19.GG 2G.GG 22.GG GG.2G
G2.SG
24ur, ponov. OTO čira čara Mumu, ris. Kopalčki, ris. Glumpki, ris. Hobonavti, ris. Maša in medved, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Maša in medved, ris. Želvica Lulu, ris. Maša in medved, ris. Pikica in Pepermint, ris. Skrivnostni ranč, ris. Grozni Gašper, ris. B-Daman anime, ris. Hitri prstki, ang. ser. Anubisova hiša, ang. nan. Tv prodaja
Posel mojega življenja, am. ser. Rizzoli in Isles, am. nan. Tv prodaja
Znan obraz ima svoj glas, ponov.
Enid, ang. film
Doc Holywood, am. film
24ur, vreme
24ur
Popolna poroka
Kako veš, am. film
Let nad kukavičjim gnezdom,
am. film
Zvoki noči
©
Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi
Naj viža: Pajdaši, ans. TIK - TAK Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospotdneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniškefiazglednice: Camino v Španiji
Regionalne novice
Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke
(4)
Iz oddaje Dobro jutro Videospotdneva Videostrani, obvestila
08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Ustvarjalne iskrice (110),
Mavrični poletavček 10.00 Oglasi
10.05 Popotniške razglednice: Jordanija
11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.30 Videospot dneva
11.35 Prodajno TV okno
11.55 Videostrani, obvestila
17.55 Napovedujemo
18.00 Nanovo, Curling
18.40 Prodajno TV okno
18.55 Dotiki gora: Golte - Boskovec
19.15 Videospot dneva
19.20 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 2282. VTV magazin, regionalni -
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Videospot dneva 20.30 Velikonočnica, dokumentarna oddaja
20.40 Iz arhiva VTV: Dedci zmorejo, koncert Andreja Šifrerja, 1. del 22.10 Jutranji pogovori 23.40 Videostrani, obvestila
07.00	Živ žav
sledi	Nanigugu, ris.
07.05	Svet živali, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Viki Vijak, ponov.
07.20	Žanov svet, ris.
07.25	Živalski čira čara, ris.
07.30	Svetovalka Hana, ris.
07.40	Zajček Belko, ris.
07.45	Vesela kmetija, ris.
07.50	Nuki in prijatelji, ris.
07.55	Olivija, ris.
08.05	Mucika, ris.
08.15	Čarli in Lola, ris.
08.30	Oblakov kruhek, ris.
08.40	Mala kraljična, ris.
08.50	Pujsek Bibi, ris.
09.00	Muk, ris.
09.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
09.15	Peter Zajec, ris.
09.25	Timotej hodi v šolo, ris. nan.
09.50	Tinka in Žverca, ris.
09.55	Tabaluga, ris. nan.
10.20	Danov Dinosvet, 20/26
10.45	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
15.10	Ne dava se, am. film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Točno popoldne
18.20	Z vrta na mizo
18.40	Mucika, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Zadnji tango v Halifaxu (I.), 6/6
21.00	Intervju
21.50	Nekoč je bil ledenik, dokum. film
22.20	Poročila, vreme, šport
22.50	Oblast (I.), 6/10
23.50	Alpe, Donava, Jadran
00.15	Dnevnik, ponov.
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Infokanal
TV SLO T
07.30	Glasbena matineja, mladinski
pevski zbor rtv Slovenija in solisti
08.30	Zima je zakon, studijska oddaja
09.00	Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja,
prenos iz Meribela
09.45	Nord. smuč., sp, smuč. poleti,
prenos iz Planice
10.00	Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja,
vključ. v prenos iz Meribela
11.30	Alp. smuč., sp, SL (M), 2. Vožnja,
vključ. v prenos iz Meribela
14.00	Biatlon, sp, skupinski start (M),
posn. iz Hanti Mansijska
14.45	Biatlon, sp, skupinski start (Ž),
Rrenos iz Hanti Mansijska ogomet, držav. Prvenstvo, Domžale - Maribor, prenos iz Domžal
18.10	Bankirke, slovenski tv film
19.15	Robanov Joža, dokum. feljton,
ponov.
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Stravinski v Hollywoodu, dokum. film
20.50	Operne arije: Basbaritonist
Marcos Fink
21.00	Umori na podeželju, 5/6
22.30	Izgubljeno otroštvo, dokum.
23.35	Talenti, igrani film
00.05	Aritmija
01.10	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Mumu, ris. 07.10	Kopalčki, ris. 07.20	Glumpki, ris. 07.25	Hobonavti, ris. 07.40	Maša in medved, ris. 07.45	Pixi in čarobni zid, ris. 08.00	Maša in medved, ris. 08.10	Želvica Lulu, ris. 08.25	Maša in medved, ris. 08.35	Pikica in Pepermint, ris. 08.45	Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris. 09.10	B-Daman anime, ris.
09.35	Hitri prstki, ang. ser.
09.55	Anubisova hiša, nan.
10.10	Tv prodaja
10.25	Posel mojega življenja, am. ser.
11.20	Kozmopolitanska kuharica
Rachel Khoo, ang. ser.
11.50	Rizzoli in Isles, nan.
12.45	Tv prodaja
13.00	Popolna poroka
15.00	Odpuščanje, am. film
16.45	Nore počitnice, am. film
18.25	Vrtičkanje
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Znan obraz ima svoj glas
22.40	Pokora, ang. film
01.05	To je ljubezen, am. film
03.15	Zvoki noči

GB.SS G9.GG G9.4G 1G.GG 1G.GS 1G.1S 1G.BS 1G.4G
11.4G
12.4G 1B.BG 1B.4S 17.SS 1B.GG
1B.4G 1B.SS
19.1S 2G.1S 2G.2G 21.BS 21.4G 2B.1G
06.15	Utrip
06.30	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.0	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.20	Vem!, kviz
11.05	Obzorja duha: Družina
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.35	Polnočni klub, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Maks in Rubi, ris.
15.55	Studio Kriškraš, ponov.
16.15	Duhovni utrip
16.30	Odprta knjiga
17.00	Poročila, vreme, šport
17.30	Alpe, Donava, Jadran
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Čarli in Lola, ris.
18.25	Vem!, kviz
18.50	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi
23.05	Platforma: Zvižgači, hekerski
aktivisti ali umetniki?
23.35	Slovenska jazz scena
00.20	Duhovni utrip
00.35	Dnevnik, ponov.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Infokanal
G6.GS G6.SS G7.GG G7.GB GB.GG GB.GB G9.GG G9.GB 1G.GG 1G.GB 1G.2G 11.2G 11.BS 12.2S 1B.GG 1B.BG 14.2G
14.BS
15.GG 1S.1G M 1S.SS 16.1G 16.4G 17.GG 17.BG 17.SS 1B.GG 1B.1G 1B.2S 1B.SG 19.GG 2G.GG
21.GG
22.GG 2B.GS 2B.BS GG.4S G1.1G G2.GS G2.2S
Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Duhovni utrip
Prisluhnimo tišini, svet. odd. Prava ideja! Poročila, vreme, šport Studio city, ponov. NaGlas!
Evropski magazin Poročila Mostovi Hidak Viki Vijak, ponov. Bine: Glasbenik Platforma
Eko utrinki: Inovativna reciklaža
Poročila, vreme, šport
Posebna ponudba, izob. odd.
Novice
Infodrom
Olivija, ris.
Vem!, kviz
Vreme
Dnevnik, vreme, šport Pokličite babico (III.), 6/10 400 let iskanja, dokum. portret goslarja Vilima Demšarja Odmevi, vreme, šport Globus, ponov. Pričevalci: Danica Razpet Posebna ponudba Dnevnik,j)onov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
Ö 02.25 Infokanal
TVSLOr
06 00 Otroški kanal
06.00	Otroški kanal
07.00	Nanigugu, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris.
07.15	Penelopa, ris.
07.20	Pri Slonovih, ris.
07.25	Oblakov Kruher
07.35	Vesela kmetija, ris.
07.40	Maksipes Fik, ris.
07.50	Svetovalka Hana, ris.
08.00	Tip in Top, ris.
08.05	Profesor Pustolovec, poučna odd.
08.25	Zgodbe iz školjke
08.45	Infodrom
10.15	Dobro jutro
12.35	Točka, glasb. odd.
13.20	Na lepše
13.55	Projekt Na deželi, 4/8
14.20	Vdih drugega, dokum. odd.
14.50	Vikend paket, dokum. odd.
16.05	O živalih in ljudeh, svet. odd.
16.30	To bo moj poklic:
Naravovarstveni tehnik in ekolog, 5/30
17.05	Dober dan, Koroška
17.40	Prava ideja!
18.05	Moje filmsko življenje, dokum odd.
19.10	Točka, glasb. odd.
20.00	Dediščina Evrope, 3/3
21.35	Pohlep: Pakt, 3/4
23.05	Red, am. film
00.40	Odprta knjiga, ponov.
01.00	Točka, glasb. odd. 01.45 Zabavni kanal
pop
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš, otroška oddaja
2281.	VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek
2282.	VTV magazin Kultura, informativna oddaja Gospodarstveniki: Tanja Skaza, direktorica pojetja Plastika Skaza Velenje
20 let Veselih Štajerk, posnetek 1. dela koncerta Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Napovedujemo
Mojca in medvedek Jaka: čiv čiv
čiv
Prodajno TV okno Ustvarjalne Iskrice (109), Voščilnica za mamo Pop Corn Vabimo k ogledu Naj viža: Pajdaši, ans. TIK - TAK Napovedujemo Jutranji pogovori Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke (4)
00.20 Videostrani, obvestila
G6.GG G7.GG G7.1G G7.2S G7.BS GB.GG GB.2S GB.4S G9.1G G9.2S 1G.GS
11.GS 11.2G 12.1S
12.BG
15.GG
16.GG
17.GG 17.2G 1B.GG 1B.SS 19.GG 2G.GG 21.GG 225G 2B.2G GG.1S G1.1G G2.GG G2.BG
GB.4G GB.SS G9.GG 1G.BG 1G.BS
1G.SS
11.GG 11.SG
12.GS 17.SS 1B.GG 1B.BG 1B.4G 1B.SS 19.GG 19.2S 19.B9 19.SS 2G.GG
21.GG
21.GS
22.BS GG.GS GG.1G
24ur, ponov. Kopalčki, ris. Mumu, ris. Lupdidu, ris.
Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris. Otroci, to smo mi, avstr. ser. Tv prodaja
Morske deklice - H20, avstr. nan. Tv prodaja
Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Barva strasti, nan. Tv prodaja Pokora, ang. film Dubrovniška zora, nan. Barva strasti, nan. 24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. 24ur vreme 24ur
Dan najlepših sanj Kot v nebesih, am. film 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Seznam strank, nan. Kralji bega, nan. 24ur zvečer Zvoki noči
06.00	Otroški kanal
07.00	Nanigugu, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris.
07.15	Penelopa, ris.
07.20	Jani Nani, ris.
07.25	Pri Slonovih, ris.
07.30	Oblakov kruhek, ris.
07.40	Maksipes Fik, ris.
07.50	Svetovalka Hana, ris.
08.00	Tip in Top, ris.
08.05	Studio Kriškraš: Sankanje
08.25	Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe
08.45	Infodrom
09.45	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
12.45	Točka, glasb. odd.
13.45	Slovenski pozdrav, narodnozab.
odd.
15.05	Na vrtu
15.30	City folk: Atene
16.05	Mostovi Hidak
16.35	Ne se hecat'
18.05	Zivali v umetnosti, dokum. odd.
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Zrebanje Astra
20.00	Odkrito
20.50	Avtomobilnost
21.20	Matere in hčere, franc. film
23.00	Glasbeni večer
00.30	Točka, glasb. odd.
00.15	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Kopalčki, ris.
07.10	Mumu, ris.
07.25	Lupdidu, ris.
07.40	Doktor Glavca, ris.
07.50	Knjiga čarovnij, ris.
08.15	Tv prodaja
08.30	Morske deklice - H20, avstral. nan.
09.00	Tv prodaja
09.15	Moje srce je tvoje, nan.
09.55	Moje srce je tvoje, nan.
10.55	Tv prodaja
11.10	Barva strasti, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Dubrovniška zora, nan.
13.25	Lepo je biti sosed, nan.
14.25	Mala pariška kuhinja z Rachel
Khoo, ang. ser.
15.00	Dubrovniška zora, nan.
16.00	Zaljubljen do ušes, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Moje srce je tvoje, nan.
18.00	Moje srce je tvoje, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.10	Mentalist, nan.
22.05	24ur zvečer
22.35	Na kraju zločina, am. nan.
23.30	Hiša iz kart, am. nan.
00.35	Dexter, am. nan.
01.35	24ur, ponov.
02.05	Zvoki noči

Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi
2282. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Napovedujemo To bo moj poklic: Voznik Velikonočnica Prodajno TV okno Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Ministrski stol: Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve Regionalne novice Iz arhiva VTV: Dedci zmorejo, koncert Andreja Šifrerja, 1. del Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila
GB.4G GB.SS G9.GG 1G.BG 1G.BS
11.BS
12.GG 12.1S 12.GS 17.SS 1B.GG
1B.4G 1B.SS 19.2G 19.2S 19.SS 2G.GG
2G.2S 2G.BG
2G.4G
21.GG
22.GG 2B.BG 2B.BS
G6.GG G6.GS G6.SS G7.GG G7.GB GB.GG GB.GB G9.GG G9.GB 1G.GG 1G.GB 1G.2G
11.GS
12.GG
1B.GG 1B.BG 14.2S 1S.GG 1S.1G 1S.4G 16.2S 17.GG 17.BG 17.SS 1B.GG 1B.1G 1B.2G 1B.2S 1B.SG 19.GG 2G.GS 22.GG 2B.GS 2B.BS GG.GS G1.GG G1.2G
Kultura
Odmevi
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Poročila
Dobro jutro
Vem!, kviz
Posebna ponudba
400 let iskanja, dokum. portret
goslarja Vilima Demšarja
Poročila, vreme, šport
Intervju, ponov.
Glasnik
Poročila
Mostovi Hidak
Male sive celice, kviz
Globus, ponov.
Poročila, šport, vreme
Turbulenca, svet. odd.
Novice
Infodrom
Oblakov kruhek
Minuta v muzeju
Vem!, kviz
Vreme
Dnevnik, vreme, šport Zmenki na slepo, gruzijski film Odmevi, vreme, šport Točka preloma Turbulenca Dnevnik,ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi
Ministrski stol: Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani obvestila Napovedujemo Mladi za Veleje: Hiša bandov Velenje
Prodajno TV okno Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2283. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Športni torek, športna informativna oddaja Dotiki gora: Golte - Boskovec Pravi ključi: Mitja Bervar, predsednika Državnega sveta RS Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev Videospot dneva Videostrani, obvestila
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Nanigugu, ris.
07.05	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.10	Ava, Riko, Teo, ris.
07.15	Penelopa, ris.
07.20	Jani Nani, ris.
07.25	Pri Slonovih, ris.
07.30	Oblakov kruhek, ris.
07.40	Maksipes Fik, ris.
07.50	Svetovalka Hana, ris.
08.00	Tip in Top, ris.
08.05	Bine: Glasbenik
08.20	Skrivnostni urad
08.25	Zgodbe iz školjke
08.40	Ali me poznaš: Jaz sem divji
kostanj s cvetovi
08.45	Infodrom
09.00	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
13.15	Točka, glasb. odd.
14.35	Točno popoldne
15.30	Z vrta na mizo
16.30	To bo moj poklic: Masker, vizažist
in kozmetolog, 6/30
17.00	Slovenski magazin
17.35	Mostovi Hidak
18.05	Dosje: Urok Depale vasi
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Športni izziv
21.00	Šport
22.00	Bleščica, odd. o modi
22.30	Zalostna balada za trobento,
franc. film
00.15	Točka, glasb. odd.
01.00	Zabavni kanal
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Kopalčki, ris.
07.10	Princeska Lili, ris.
07.25	Lupdidu, ris.
07.40	Doktor Glavca, ris.
07.50	Knjiga čarovnij, ris.
08.15	Tv prodaja
08.30	Morske deklice - H20, avstral. ser.
09.00	Tv prodaja
09.15	Moje srce je tvoje, nan.
09.55	Moje srce je tvoje, nan.
10.55	Tv prodaja
11.10	Zaljubljen do ušes, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Dubrovniška zora, nan.
13.25	Lepo je biti sosed, nan.
14.25	Mala pariška kuhinja z Rachel
Khoo, ang. ser.
15.00	Dubrovniška zora, nan.
16.00	Zaljubljen do ušes, nan.
17.00	24ur popoldne
17.20	Moje srce je tvoje, nan.
18.00	Moje srce je tvoje, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Huda učiteljica, am. film
21.50	24ur zvečer
22.20	Na kraju zločina, nan.
23.15	Hiša iz kart, nan.
00.15	Dexter, am. nan.
01.15	24ur, ponov.
01.45	Zvoki noči
GB.4G GB.SS G9.GG 1G.BG 1G.BS 1G.SS 11.GG 11.1G 11.BG 11.BS 11.SG
12.SG 17.SS 1B.GG
18.20 Gledališka predstava Vrtca
Velenje, OE Vrtiljak: O polžu, ki je kupoval novo hišo 18.40 Prodajno TV okno 18.55 Regionalne novice 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno: Nova strategija razvoja glavnega prometnega omrežja na Koroškem 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop Corn, glasben; 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Oglasi
2283. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Prodajno TV okno Pravi ključi: Mitja Bervar, predsednika Državnega sveta RS Videostrani, obvestila Napovedujemo
Ustvarjalne iskrice (111), Kozarec
Naš čas, 19. 3. 2015, barve:	CM K, stran 13
19. marca 2015
««WAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
LENNON, John: Pisma
od - Odrasli / 821-6 Pisma
John Lennon, eden od četverice legendarnih Beatlov, se je izražal tako z glasbo kot tudi z besedami. Kadar se je zabaval ali ko je besnel, če je bil vesel ali jezen, če se je česa bal ali kaj sovražil, se je odzval tako, da je to zapisal. Hunter Davies je naredil veliko delo, ko je zbral vsa pisma, objavljena v knjigi. Povezal se je tudi z mnogimi osebami, ki so jim bila namenjena, da so sami osvetlili dogodke in povezave, ki bi jih zunanji opazovalec lahko prezrl. John Lennon je živel v obdobju pred raču-
nalniki, zato je vsako svojo zamisel, preblisk in željo po sporazumevanju s prijatelji s peresom prelil na papir. Vsa pisma ter razglednice, zbrane v knjigi, je lastnoročno zapisal ali natipkal. Pošta je bila namenjena različnim prejemnikom: družini, prijateljem, občudovalcem, popolnim tujcem, časopisom, raznoraznim organizacijam, odvetnikom ... Ob nekaterih od teh pisem se bralec zabava, ob drugih ga stisne pri srcu. Besedila so polna podatkov, politično angažirana, nora, zaskrbljena, zabavna, poetična, modra - takšna, kot je bil Lennon sam.
»Pisma morajo prestati dvoje preizkušenj, preden jih lahko označimo za dobra,« je zapisal E. M. Forster. »Zrcaliti morajo osebnost pisca, pa tudi osebnost prejemnika.« In v resnici je John vedno ukrojil pismo po meri človeka, ki mu je bilo namenjeno.
LAINŠČEK, Feri: Medo praznuje rojstni dan
ml - Mladina / C-Sv Slikanice
Otroška slikanica, pisana v obliki pesmi. Zapisano z velikimi črkami, da jo lahko prebirajo tudi začetniki v branju. Mali Medo s prijatelji praznuje svoj rojstni dan. Ker je ta dogodek le enkrat na leto, je
toliko bolj svečano. Seveda ne manjka torta z jagodami. Na obisk pride veliko malih prijateljčkov. Prinesejo darila s srčnimi voščili. Ob lepih željah delijo tudi poljube (»... še več kot besede povejo poljubi, se čuti na licu, kdo najbolj te ljubi ...«). Po pihanju svečk sledi zabava na vrtu. Dan obarvajo tudi pisani baloni ter sladki bomboni. Pride noč in nepozabna zabava se počasi zaključuje. V praznične sanje pa so povabljeni le najljubši gostje ...
PALACIO, R. J.: Čudo
ml - Mladina / M Leposlovne knjige od 13.leta
Prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama nas že na platnici knjige opozori: »Ne sodi knjige po platnici. Razen te. Ta ima carsko platnico. In je carska.«
Roman pripoveduje o dečku Augustu, ki se je rodil s hudo deformacijo obraza. Pri desetih letih so za njim številne operacije in zaradi dolgotrajnih okrevanj, ga vsa ta leta šolajo doma. Ob ljubeči materi, očetu
in zaščitniški sestri svoje drugačnosti ne občuti preveč boleče. Peti razred pa začne z veliko spremembo, z vstopom v šolo. Ravnatelj in učenci ga prijazno sprejmejo, vendar je prijaznost nekaterih le navidezna ter preračunljiva. Povest nas vodi skozi njegovo prvo šolsko leto z vrstniki. Ob bolečih dogodkih rastejo v sebi tudi starši, njegovi prijatelji in »prijatelji«, sestra Via ter August - Auggie sam. Vsaka bolečina pa rodi bisere in tudi v tej zgodbi je tako. Ob zaključku romana se odnosi razčistijo, prepoznajo se prave prijateljske vezi in tiste, ki to pač niso. Auggijevo življenje je zaradi njegove posebnosti težje, ampak mnogo bolj polno kot življenja nekaterih, ki jim manjka tisto bistveno, kar te naredi Člo-veka.Povest nosi lepo sporočilo, zapisano tudi v knjigi: »Ko moraš izbirati, ali boš ravnal pravilno ali prijazno, izberi prijazno.«
a Stanka Ledinek
č e s t i t k i
Najdražji mož in oče
FRANC KOVAG iz škai
Praznuje 70. jubilej!
iff
j I
Dokler imamo spomine, obstaja preteklost. Dokler imamo upanje, nas čaka prihodnost. Dokler smo obdani z ljubečo družino in prijatelji, je lepa sedanjost!
Vse najboljše in najlepše ter še na mnoga leta!
Z najlepšimi željami žena Julčka ter hčerki z družinama
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 19. marec
8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Celjska koča -Svetina
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Ljudska univerza Velenje, SSU Dan odprtih vrat Svetovalnega središča Velenje 16.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Pozdrav pomladi - 1. koncert 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Pozdrav pomladi - 2. koncert 19.30 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma žRk Velenje : ŽRK Žalec
Petek, 20. marec
8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Sapramiška, igrana predstava za otroke
19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Akademskih 15 +, letni koncert Šaleškega akademskega zbora Velenje ob 15-letnici 21.00 eMCe plac
Natečaj Botečaj: Finale 22.00 Max klub Koncert Nude
Sobota, 21. marec
6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Polhograjski Dolomiti
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Čemšeniška planina
8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 10.00 Zbirališče: pred glavnim vhodom
Glasbene šole
Tematsko turistično vodenje za občane: Glasbena šola 10.00 UMstvarjalnica, trg mladosti 6 Ustvarjalna delavnica Mladi popotnik - Las Fallas Festival v Valenciji
10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Svinjski pastir, predstava in ustvarjalnica ob svetovnem dnevu lutk
11.00 Knjižnica Velenje
Odprtje razstave likovnih del oseb z Dawnovim sindromom 14.00 Šalčkovo gledališče (Gasilski dom Šalek)
Delavnica izdelovanja naprstnih lutk Vilenjaka Šalčka ob svetovnem dnevu lutk 17.30 KAC, Efenkova 61 paLAČENka party 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Mi Ha Iš - Kdo si človek?, glasbeno scenska predstava (Abonma Klub in izven) 21.00 eMCe plac
Hip hop, koncert
Nedelja, 22. marec
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Izlet žena 8.30 Pri cerkvi sv. Jožefa v Škalah
4. Jožefov sejem v Škalah 10.00 Velenjski grad
Mladi muzealci - Velika noč, nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke 14.30 eMCe plac
6. Tarok turnir 18.00 Dom kulture Velenje
Koncert Tanje Žagar z gosti
Ponedeljek, 23. marec
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 18.00 Knjižnica Velenje
Bralni klepet Odprimo knjige 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: komična drama Eksotični hotel Marigold 2
Torek, 24. marec
8.00 Mestna občina Velenje 6. seja Sveta Mestne občine Velenje
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Vila Mojca Velenje
Program za otroke Bodi vesel 16.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v Rdečo dvorano) Atrium arhitekturni kotiček 19.19 Knjižnica Velenje
Magičnost gibanja, predstavitev DVD-jev
Sreda, 25. marec
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje
Pravljična joga 19.19 Knjižnica Velenje
Potopisno predavanje Barbare Kelher Vse to je Indonezija 19.30 Glasbena šola Velenje
Koncert ob materinskem dnevu Casta Diva (Abonma Klasika in izven)
20.00 Kavarna Lucifer
Aleksandra Čermelj Trio, glasbeni večer ob materinskem dnevu
ŠOŠTANJ
Četrtek, 19. marec
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljične ure (Mojiceja Podgoršek: Račka Bina, volk in sladoled | Pripoveduje Andreja Kolenc) Nedelja, 22. marec X Odhod iz AP Šoštanj
E6 Vuzenica - Mislinjska Dobrava (Evropska pešpot)
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 19. marec
17.GG Hiša mladih - sejna soba
Big band in Nuška Drašček Škalska Sapramiška vabi
Velenje, 19. marca - Nocoj bosta Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani in Max Klub pripravila brezplačen koncert, na katerem se bo pod taktirko Mateja Hotka z latino programom predstavil Big band akademije. Kot vokalistka bo nastopila Nuška Drašček, ena najbolj vsestranskih slovenskih pevk, ki se spogleduje z jazzom, gospelom, bluesom in kvalitetnim popom. Znana je po izrednem interpretiranju pesmi. Za Big bandom akademije, ki deluje od leta 2011, so številni nastopi. V zelo kratkem času je orkester odlično napredoval in predstavlja danes enega najboljših Big bandov v našem prostoru. Vstop bo prost, koncert pa se bo pričel ob 20.30.
a bš
Dan poezije v Luciferju
Svetovni dan poezije 21. marec bodo zaznamovali tudi v kavarni Lucifer. Skupaj s proizvajalcem kave Julius, ki jo lahko vsak dan pijete pri njih, bodo vsem tistim, ki jih boste to soboto obiskali, kavo postregli brezplačno v zameno, da boste napisali vsaj en verz in tako počastili dan poezije. V akciji sodeluje 1.100 kavarn v 23 državah in ena od njih je velenjski Lucifer.	a
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
7. PALČEK 3D
Der 7bte Zwerg (Nemčija) Animirana komična pustolovščina, 87 minut
Režija: Boris Aljinovic, Harald Siepermann Slovenski glasovi: Igor Potočnik, Denis Vučak, Lija Pečnikar, Vlaškalič Vlado, Miha Rodman, Jernej Kuntner idr. Petek, 20. 3., ob 18.00 3D Nedelja, 22. 3., ob 16.00 3D - otroška matineja
PEPELKA
Cinderella (ZDA)
Disneyeva avantura, drama, 112 minut Režija: Kenneth Branagh Igrajo: Lily James, Richard Madden, Cate Blanchett, Helena Bonham Carter, Derek
Jacobi idr.
Petek, 20. 3., ob 20.00 Nedelja, 22. 3., ob 18.00
ŽARIŠČE
Focus (ZDA)
Komična kriminalka, 104 minute Režija: Glenn Ficarra, John Requa Igrajo: Margot Robbie, Will Smith, Rodrigo Santoro idr. Sobota, 21. 3., ob 20.30 Ponedeljek, 23. 3., ob 18.00
CHAPPIE
Chappie (ZDA)
ZF akcijski triler, 120 minut
Režija: Neill Blomkamp
Igrajo: Hugh Jackman, Sharlto Copley, Si-
gourney Weaver, Dev Patel idr.
Sobota, 21. 3., ob 18.00 Nedelja, 22. 3., ob 20.15
UGRABITEV M. HOUELLEBECQA
L'enlevement de Michel Houellebecq (Francija)
Igrani dokumentarec, 93 minut Režija: Guillaume Nicloux Igrajo: Michel Houellebecq, Maria Bour-jala, Luc Schwarz, Mathieu Nicourt, Maxime Lefrancois idr.
Petek, 20. 3., ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 21. 3., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 22. 3., ob 19.00 - mala dvor.
BANDA PUNC
Bande de filles (Francija)
Glasbena šola GVIDO - klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof
Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Dvorana Marof Pilates
Petek, 20. marec
19:00 Kulturni dom Gorenje
Premiera gledališke igre Poročil se bom s svojo ženo (gledališka skupina KD Gorenje)
Sobota, 21. marec
9.00 Dvorana Marof
Kmečka tržnica, ustvarjalne delavnice 19:00 Kulturni dom Gorenje
Ponovitev gledališke igre Poročil se bom s svojo ženo (gledališka skupina KD Gorenje)
Nedelja, 22. marec
17:00 Kulturni dom Gorenje
Prireditev ob materinskem dnevu
Ponedeljek, 23. marec
16.00 Dvorana Marof
Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (šolska in predšolska skupina) 20.15 Kulturni dom Gorenje
Zumba Torek, 24. marec 14.00 Hiša mladih - sejna soba
Glasbena šola GVIDO - kitara 18.00 Marof - zgornja dvorana Joga
Sreda, 25. marec
16.30 Hiša mladih - dile Plesna šola Spin
Lunine mene
Velenje, 20. marca - Kulturno društvo Škale že vrsto let pripravlja zanimive predstave za otroke. Tokrat so izbrali zelo znano delo Svetlane Makarovič Sapramiška. Predstavo bodo predstavili jutri ob 17. uri v mali dvorani velenjskega doma kulture, saj si jo bo ogledal tudi selektor Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Miha Golob. Predstavo je režiral Peter Iršič, scenograf je Robert Klančnik, koreografinja pa Tina Jan. Glasbo za predstavo sta ustvarila Rok Sitar in Mojca Iršič. V predstavi, ki traja 30 minut, igrajo Klara Jan, Tina Jan, Peter Iršič, Matjaž Vetrih, Jože Grčar in Karmen Koželjnik.
a bš
V Škalah Jožefov sejem
Škale - Revivas, društvo za oživitev in promocijo vasi Škale, bo pripravilo to nedeljo, 22. marca, med 8.30 in 13. uro Jožefov sejem. Razstavili in prodajali bodo domače dobrote, v bukvami bodo menjavali stare knjige, zamenjati bo mogoče domača semena, pripravljajo pa tudi cel kup družabnih dogodkov, med drugim igre s pirhi in posebna presenečenja za Jožice in Jožete. Prireditev bo pri cerkvi sv. Jožefa v Škalah.
a mz
27. marca, ob 8:4B, prvi krajec
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 19.3., 14.00-19.00 Biotržnica
•	Petek, 20.3., 14.00 Kmečka tržnica
•	Petek, 20.3., od 20.-24., ure Late night shopping- polna noč popustov
•	do 22. marca nagradna igra Modni kabaret
•	18.3. do 21.3., 9. rojstni dan in 6 modnih revij, modne smernice pomlad-poletje
•	Petek, 20.3. 19.30 in 20.30 -modna revija
•	Sobota, 21.3. 10.30.- otroška modna revija
•	Nedelja, 22.3. 11.00 Pravljične urice, Prišel je velikanski lev
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
Drama, 112 minuta (Francija) Režija: Céline Sciamma Igrajo: Karidja Touré, Assa Sylla, Lindsay Karamoh, Marietou Touré, idrissa Diabate idr.
Petek, 20. 3., ob 18.15 - mala dvorr Sobota, 21. 3., ob 20.00 - mala dvor.
EKSOTIČNI HOTEL MARIGOLD 2
The Second Best Exotic Marigold Hotel (VB,ZDA)
Komična drama, 122 minuta Režija: John Madden Igrajo: Judi Dench, Tom Wilkinson, Maggie Smith, Bill Nighy, Richard Gere idr. Ponedeljek, 23. 3., ob 20.00 - filmsko gledališče
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
»»^AS
19. marca 2015
Nagradna križanka Mobtel
Zgodilo se je...
od 20. 3. do 26. 3.
-	20. marca 1978 so v Velenju ustanovili Zvezo telesnokultur-nih organizacij, ki se je kasneje preimenovala v Športno zvezo Velenje;
-	21. in 22. marca 1986 je bil v Rdeči dvorani že deseti skupni maturantski ples maturantov velenjskega Centra srednjih šol;
-	marca leta 1986 so v vseh prostorih velenjskega zdravstvenega doma prepovedali kajenje;
-	22. marca 1970 je bil v velenjski občini referendum za prvi samoprispevek »Za napredek vasi in mesta«; za uvedbo samoprispev-
DEZURNI telefon za pomoč alkoholikom.
Gsm: 031 443 365 (AA)
STIKI-
POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
PRIDELKI
SENO v kockah in žganje prodam. Gsm: 051 388 874
SENO v okroglih balah in rinfuzi ter si-lažne bale prodam. Gsm: 040 151 004 BUKOVA drva prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 517 415
ka je glasovalo skoraj 70 % volilnih upravičencev;
-	leta 2001 so 23. marca v velenjskem Gorenju v prisotnosti takratnega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana predali namenu novo tovarno hladil-no-zamrzovalne tehnike in novo halo Galvanike, ki je pogorela 3. septembra 2000;
-	24. marca 1918 je bil v Šmar-tnem pri Velenju deklaracijski shod v podporo majniški deklaraciji, na katerem je govoril dr-žavnozborski poslanec, Velenj-čan dr. Karel Verstovšek; več kot 1.500 udeležencev shoda se je soglasno izreklo za majniško deklaracijo in izrazilo zaupanje dr. Antonu Korošcu in svojemu poslancu dr. Verstovšku; v enem od časopisnih poročil o shodu v Velenju je pisalo: »Živio - klici so doneli proti nemškutarskim gnezdom v dolini«;
mali OGLASI
ENO nakladalko sena otave prodamo. Šmartno ob Paki. Gsm: 051 429 160, popoldan. SADIKE vrtnic in ciprese ghuja smaragd od 60 do 250 cm, domača vzgoja, prodam. Dolinšek gsm: 041 354 575 ULEŽAN listnat hlevski gnoj in okrogle silažne bale prodam. Gsm: 041 942 898 KONJSKI gnoj, jabolčnik, race, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
ODDAM
ODDAM sobo v centru mesta Velenja. Ostalo po dogovoru. Gsm: 041 969 210 VRT oddam v najem. Tel.: 03 5893 522
RAZNO
SKRINJO Gorenje ugodno prodam. Gsm: 031 650 528
-	24. marca 1974 je bilo v Velenju balkansko prvenstvo v krosu;
-	marca leta 1981 so se zaposleni v Gostinstvu Velenje in v Rdeči dvorani na referendumu odločili za združitev v novo delovno organizacijo Turizem, gostinstvo in propaganda Velenje, ki pa je živela le kratek čas;
-	velenjski poslanec v državnem zboru Alojz Kovše je bil 24. marca leta 1997 imenovan za državnega sekretarja za energetiko;
-	26. marca 1977 je Planinsko društvo Velenje v Nami pripravilo prvi planinski ples;
-	26. marca leta 2000 je v velenjskem domu kulture potekala že tradicionalna humanitarna prireditev Bolero 2000; izkupiček prireditve so namenili slovenskemu humanitarnemu društvu Hospic.
a Damijan Kljajič
NOVE letne gume, 4 kom, na alu platiščih goodyear, dim. 225/45/17col, prodam. Gsm: 051 626 788
ŽIVALI
PRODAJA nesnic v nedeljo, 22. 3., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel: 02 8761 202, gsm: 041 442 162
PUJSKE, težke od 25 kg do 40 kg in ocvirke prodam. Gsm: 041 445 315 PUJSKE, domače reje, težke od 25 kg dalje, prodam. Možna dostava. Gsm: 051 387 625
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Go-lijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
RADIO VELENJE
Izberite enega izmed paketov Mobitel Neomejeni in si zagotovite brezskrbno komunikacijo že od 19,95 € mesečno.
Neomejeno kličite, pošiljajte SMS-/MMS-e in brskajte po spletu. Več na www.telekom.si
Prodajalna MOBTEL
Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244
Prodajalna MOBTEL
Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699
Prodajalna MOBTEL
Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003
Irscom Romeo Šalamon, s. p.
•	sklepanje in podaljševanje naročnin
•	prodaja akcijskih mobitelov
•	prodaja paketov Mobi in kartic Mobi
•	Novo: plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije!
j prodajalne mobtel
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 30. 3. 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon, avtopolnilec in folijo za mobitel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.
Nagrajenci nagradne križanke Pizzerije Picadilly, objavljene v tedniku Naš čas, 5. marca, so:
1.	Picadilly lojtro prejme ANDREJA RAKUN, Šentjanž 7, Rečica ob Savinji
2.	Picadilly lojtro prejme MAJDA ŠPEH, Dobrava 65, Zreče
3.	Picadilly lojtro prejme: JOŽICA KME-TEC, Starše 28, Starše
Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Pizzeriji Picadilly, Stari trg 35 Velenje.
habit
nepremičnine
Hablt d.ao, Koroflu 48, Vblenjs
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
3-sobno stanovanje na Kardeljevi v Velenju, 73 m2, 6/8 nad. Leta 2012 je bilo stanovanje popolnoma adaptirano. ER : C (35-60kWh/m2a). Cena 79.000 evr.
3-sobno stanovanje v centru Velenja, na odlični lokaciji v manjši stavbi, 71 m2, zgrajeno 1965, VP4 nad. ER:F(150-210kWh/m2a) Cena 85.000 evr.
Zazidljivo parcelo v Podkraju pri Velenju, 630 m2, na ravnini ob gozdu, z vsemi priključki v bližini. Cena 35.000 evr.
ČETRTEK, 19. marca
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 20. marca
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 21. marca
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polep-šajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 22. marca
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 23. marca
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 24. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 25. marca
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od od 9. do 15. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obč2ine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od od 9. do 15. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
T: 03 896 11 00 F: 03 896 11 27
E: kpv@kp-velenje.si
vec na
■1 N	m	m m m m
www.habit.si
deratizacija
kanalizacijskega
sistema
V skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih (Ur. l. RS, št. 33/06) bo med 17. in 24. 3. 2015
potekala redna deratizacija kanalizacijskega sistema na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Postopki bodo izvedeni v sodelovanju s pooblaščenim izvajalcem.
Naš čas, 19. 3. 2015, barve:	CM K, stran 13
19. marca 2015
««WAS
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 21. in 22. 3. - Matej Strahov-nik, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00
GIBANJE
prebivalstva
Upr. enota Velenje POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI
Korenjak Janez, roj. 1968, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 29; Mulej Ana, roj. 1938, Štore, Prožinska vas 52; Javornik Roza, roj. 1923, Velenje, Bevče 43; Lubej Franc Marjan, roj. 1933, Celje, Ul. Cirila Debeljaka 4; Seher Anton, roj. 1918, Velenje, Cankarjeva cesta 2b; Kovše Alojzija, roj. 1939, Vitanje, Brezen 41; Hriberšek Jožef , roj. 1932, Šoštanj, Gaberke 130; Plesec Marija, roj. 1937, Velenje, Tomšičeva cesta 25; Videmšek Stanislav, roj. 1944, Velenje, Pirešica 13.
Profesionalno in s piatato poskrbimo za vso potrobno ob boleči izgubi vaših najdražjih
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
V SPOMIN
Kot da smo še včeraj skupaj poslušali ptico pomladi, sanjali iste sanje, imeli se radi.
ANTON BAČOVNIK
16. marec 1985
Hvala vsem, ki ga niste pozabili.
Žena Helena, hčerki Darinka in Milojka z družinama
Prazen dom in dvorišče,
naše oko zaman te išče ni več tvojega smehljaja utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
z bolečino sporočami, da je šel od nas dragi mož, oče, brat, dedi in
pradedi
PAVEL GROS
iz Velenja 24. 3. 1931 - 10. 3. 2015
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala Bolnišnici Topolšica (dr. Majdi Kočar in dr. Jasni Dobelšek Furst), Zdravstvenemu domu Velenje (dr. Štekovič), nujni medicinski
pomoči Velenje, hvala Premogovniku Velenje (g. Dragu Kolarju), gospodu duhovniku Tinetu iz Mislinje za opravljeni obred, g. Jerneju za pogrebno storitev, pevcem in vsem, ki so ga spremljali na njegovi
zadnji poti.
Žalujoči: žena Jožica, hčerke Jožica, Angela, Irena in Ana, sin Ivan,
zetje, 11 vnukov in 7pravnukov
Anton Seher - v spomin
V petek 13. aprila, smo se na pokopališču Podkraj poslovili od izjemnega strokovnjaka, kronista ter vztrajnega borca za lepo slovensko besedo Antona Seherja.
Rodil se je 19. januarja 1918 v Borovljah, koder je stoletja živel Seher-jev rod. Po plebiscitu se je družina z avstrijske Koroške preselila v takratni Rajhenburg, kjer je oče našel delo v bližnjem premogovniku na Senovem.
Anton Seher je osnovno šolo obiskoval na Senovem, klasično gimnazijo pa v Ljubljani. Leta 1938 se je vpisal na študij montanistike v Ljubljani. Leta 1942 so ga fašisti ujeli in ga za več kot leto dni zaprli v taborišče Gonars.
Konec leta 1943, ko je po hudi bolezni ponovno shodil, je nadaljeval študij montanističnih ved. Leta 1947je diplomiral in se zaposlil na senovskem premogovniku. Vendar le za nekaj mesecev, saj ga je beograjska direkcija za rudarstvo premestila v Kakanj. Po štirih letih je bil premeščen v Miljevino pri Foči, kjer je bil tehnični vodja in ravnatelj tamkajšnjega premogovnika. Po 11 letih je odšel v Mostar, kjer pa tamkajšnja premogovnik in mesto nista bila tisto, kar je iskal. Marca 1964 se je vrnil v Slovenijo. Zaposlil se je v velenjskem premogovniku, kjer je službovanje zaključil z izdelano investicijsko dokumentacijo za izgradnjo nadomestnih objektov na Novih Prelogah. Upokojil se je 1. avgusta 1979.
Antona Seherja je že v času službovanja privlačilo raziskovanje preteklosti, najprej, ko je iskal izvor svojih korenin. Po upokojitvi se je lotil iskanja podatkov za knjigo Zgodovina premogovnika Senovo, kije izšla leta 1986 ob 190-letnici Premo-
govnika Senovo. Leta 1975je ob 100-letnici pripravil krajšo Zgodovino Rudnika lignita Velenje. Pravi podvig je doživel z izidom dveh obsežnih knjig, v katerih je predstavil zgodovino Premogovnika Velenje. Dela se je lotil z njemu lastno vnemo, natančnostjo in temeljitostjo, pripravljen pa ga je bil sprejeti pod pogojem, da je smel v knjigah uporabiti po njegovem pravilne strokovne izraze, kot so: premogovnik namesto rudnik, premogar in ne rudar, ravnatelj in ne direktor in še bi lahko naštevali. Seveda je razloge za takšno preimenovanje tudi utemeljil.
Antona Seherja upravičeno štejemo za največjega kronista slovenskega premogovništva. Bralcu njegovih knjig v iskanju informacij ni puščal neznank in dvomov. Njegova Zgodovina Premogovnika Velenje ni le dragocen prispevek v beleženju preteklosti premogovništva v Šaleški dolini, temveč je tudi pomemben prispevek k slovenjenju izrazov v premogovništvu. Posledica pisanja njegovih knjig je, da smo v Premogovniku temeljito uredili arhiv, dosledno zapisovali kroniko tudi o navidezno nepomembnih dogodkih, in ne nazadnje, podjetju smo vrnili ime Premogovnik Velenje, ki ga je nekoč imelo in v resnici odraža opis njegove glavne dejavnosti.
Seher je delo premogarjev izjemno spoštoval. Zavedal se je in v svojih knjigah je dokazal, da je bila večina usod ljudi, povezanih s premogom, dobra, kot je dober kruh, ki ga še vedno in so ga tudi nekoč rezali iz premoga. Mnogo usod ljudi, povezanih s premogom, pa tudi ni dobrih, saj jih je odkopavanje premoga povezalo z boleznijo, izgubo sina, očeta, porušenjem domači-
je in potopitvijo rodovitne zemlje. Z opravljeno analizo vseh nesrečnih dogodkov, rudarskih škod in navedbo vzrokov za vsakega smrtno ponesrečenega premogarja je pomembno prispeval k trajni ohranitvi spomina na velik davek, ki ga je premogovniška dejavnost zahtevala v Šaleški dolini - v opomin vsem, ki bodo odločali oziroma že odločajo o pogojih za delo premogarjev pri nas. Kot je večkrat povedal, je bil njegov motiv pri zbiranju dokumentov iztrgati pozabi dobre in tudi manj dobre dosežke slovenskih premogovnikov, v katerih so si v preteklosti služili kruh tisoči zaposlenih.
Takšen kot je bil, in imel sem srečo poznati ga mnogo let, nobenega podatka ni zapisal, dokler ga ni popolnoma preveril. V iskanju resnice je bil izrazit samotar, vse podatke in misli je najprej zapisal v obliki rokopisa, ga nato z enim prstom prepisal še na pisalnem stroju - da bi tudi drugi znali brati za njim. Vstano-vanju Seherjevih bi težko našli prostor, kjer niso bili naloženi takšni ali drugačni za Antona Seherja zelo pomembni dokumenti.
Za opravljeno delo je prejel več državnih in občinskih odlikovanj. Številna so bila tudi priznanja mon-tanistične stroke. S posebnim ponosom pa se je spominjal častnega skoka čez kožo, s katerim smo mu premogarji povedali, kako zelo cenimo njega in njegovo delo.
Anton Seher je bil s 97 leti najstarejši med slovenskimi montanistič-nimi strokovnjaki. Bil je neponovljiv na mnogih področjih, bil je izjemen strokovnjak, kronist in nepopustljiv borec za resnico. In tak bo za vedno ostal v našem spominu.
SREČNO!
a Dr. Franc Žerdin
Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, brat, stric in svak
EDO KOREN
iz Podkraja pri Velenju 69 a 24. 3. 1942 - 11. 3. 2015
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi ljube mamice, tete, sestre, svakinje in botre
ROZIKA JAVORNIK
Bevče 43, Velenje 9. 8. 1923 - 11. 3. 2015
Iskreno se zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovane sv. maše, sveče, cvetje, hrano in pijačo, pogrebcem iz Bevč, Šentilja, pogrebni službi Usar, g. Trebičniku iz KS Bevče. Še posebej se zahvaljujemo duhovnikom g. Mazeju in g. Dečmanu za vodenje sv. maše in pokopa ter somaševalcema g. Jelenu in g. Zoltanu. Najlepše se zahvaljujemo g. Videmšku za lep poslovilni nagovor, šentiljskim pevcem in izvajalcu poslovilne pesmi s trobento. Posebno se zahvaljujemo g. Lojzki Jezernik za vsestransko pomoč.
Žalujuča in hvaležna Malčka s Francijem, Benom ter Petro in Klemenom z družinama
Naš čas, 12. 3. 2015, barve: CM K, stran 24
Dnevni center za osebe s težavami z zasvojenostjo
V velenjski ŠENT prihaja več fantov kot deklet - Sprejmejo jih take, kot so
Milena Krstič - Planine
Velenje - ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje ima status društva, ki deluje v javnem interesu. Ustanovljeno je bilo pred dvajsetimi leti zaradi potreb ljudi, ki so imeli težave, niso pa imeli programa, v katerem bi se srečevali, bili aktivni ... »Bilo je bolnišnično ali ambulantno zdravljenje, doma pa so bili ti ljudje prepuščeni samim sebi,« pravi Fanika Lončar, vodja velenjskega ŠENT-a.
Tukajšnji je bil ustanovljen leta 2010. Najprej kot poskusni svetovalni center, danes pa deluje kot Dnevni center za osebe s težavami z zasvojenostjo. Gostuje v prostorih mestne četrti Desni breg, vanj pa prihajajo fantje in dekleta iz Koroške, Šaleške in Savinjske doline. Večina jih je starejših od 30 let. »To je obdobje, ko se začno soočati z zdravstvenimi težavami. Trend na področju uživanja prepovedanih drog se spreminja. Vse več je sintetičnih in te povzročajo tudi več zdravstvenih okvar.«
Kako jih je sprejela okolica?
Gostujejo v stanovanjskem bloku. »Za zdaj zaradi tega ni bilo večjih pripomb. Mislim, da sta se dva malo pritoževala. Pa še ta dva nista bila iz tega bloka.«
Dnevni center je med tednom odprt vsak dan, od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure. Program je nizkopražen, kar pomeni, da abstinenca udeležencev ni potrebna. »Pri nas se morajo samo držati pravil. V prostorih dnevnega centra je prepovedano uživanje drog, pitje alkohola, kajenje in kakršnakoli agre-
Fanika Lončar: »Dnevni center je namenjen uživalcem drog, njihovim svojcem in vsem, kijih problematika zanima.«
odvisnosti, ampak bi jih v dnevni center radi umaknili s cest in jim nudili svež pribor, kopalnico, možnost, da si kaj operejo, skuhajo ... S tega vidika prostori, ki jih imajo, niso najbolj primerni, ker tega ne omogočajo. Manko nadomeščajo drugače: »Sprejmemo jih take, kot so, jim pomagamo pri urejanju zadev na centru za socialno delo, na zavodu za zaposlovanje ..., kjer pač pomoč potrebujejo. Prirejamo okrogle mize, izobraževanja, ker ne gre samo za vprašanje uživanja drog, ampak tudi za z zlorabo drog povezanimi težavami, tudi psihičnimi. Organiziramo delavnice nenasilne komunikacije, veliko se gibljejo, imajo sprostitvene vaje, pogovorno skupino .«
Eni prihajajo le tu in tam, drugi večkrat, tretjih pa ni. Fanika Lončar ugotavlja, da je v tem okolju uživalcev prepovedanih drog precej. »Sploh sintetičnih drog, ki so cenejše in relativno dosegljive, vendar ze-
Odvisniki prihajajo po igle, sanitetni material...
sivnost, tako verbalna kot fizična.«
Cilj programa je zmanjševanje škode zaradi uživanja drog, zdravstvene in socialne. »Pri nas imajo možnost dobiti sterilni material, igle, alkoholne robčke, askorbinsko kislino, tudi kake povoje, kondome, ker gre za preprečevanje tako HlV-a kot različnih oblik hepatitisa, seps in drugih zdravstvenih zapletov.« V dnevnem centru ne rešujejo težav
lo nevarne. Pojavljajo pa se vedno nove in nove sintetične droge in tudi kombinacije zdravil in alkohola. Manj se družimo, manj je pogovorov, manj medsebojne pozornosti ... Žal nekateri nadomestek za vse to najdejo v substancah, za katere mislijo, da jim bodo lajšale življenje.«
Barviti in raznoliki
Na velenjskem gradu na ogled razstava 39 likovni del 22 članov in članic Društva šaleških likovnikov
Velenje, 10. marca - Na Velenjskem gradu so prejšnji torek odprli razstavo del članov Društva šale-
na Vidmar. Poudarila je: »Vsa dela, ki so na razstavi, so nastala v lanskem letu na naših delavnicah, ki
skega gradu, hitro opazili tudi obiskovalci otvoritve. Navdušeni so bili tako nad likovnimi deli kot glineni-
Razstavo so odprli v atriju gradu, kjer so pred ogledom slik in kiparskih izdelkov udeleženci uživali v nastopu njihove članice, vsestranske umetnice Slavice Tesovnik. Predstavila se je kot kantavtorica,
izvaja pa avtorske skladbe.
ških likovnikov »Razumevanje likovnega ustvarjanja«. Razstavo del, ki so nastala v delavnicah pod vodstvom akademskega slikarja Darka Slavca in akademske kiparke Sabe Skaberne, si boste lahko ogledali do 12. aprila, navdušuje pa z barvitostjo in raznolikostjo.
Razstavo je z besedami spodbude pri nadaljnjem ustvarjanju odprl kustos Damijan Kljajič, predstavila pa jo je tajnica društva Tatja-
so vedno zelo kakovostne, saj medse povabimo dobre mentorje. Razstavljenih je 39 likovnih del, ki jih je ustvarilo 22 avtorjev. Razstavljena dela so precej drugačna od do sedaj videnih že znanih članov Društva šaleških likovnikov. Oba mentorja sta naredila pravi čudež, saj so vsi udeleženci precej spremenili tako kolorit kot slog in motiviko.« To so ob ogledu razstave, ki je postavljena v spodnjem delu Velenj-
mi izdelki. V kiparski delavnici so namreč udeleženke ustvarjale povečane plodove narave. Tako lahko občudujete veliko čebulo, česen, makov cvet, natresk in storž, ki ne le da so močno povečani, dobili so tudi nove funkcije. Pri likovnih delih pa so barve tokrat zelo močne, med motivi pa prevladujejo grafični in realistični.
a bš
Zeleni nahrbtnik že razveseljuje
Velenje, 13. marca - Več kot
1.700 otrok iz vrtcev v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki bo sodelovalo v letošnjem ekološkem projektu Zeleni nahrbtnik. Ta je na pot po dolini krenil v petek, potoval pa bo od skupine do skupine, od vrtca do vrtca. Malčki pri tem drug drugemu dajejo ekološke naloge, vedno pa so veseli, ko skupaj
z nahrbtnikom k njim pripotuje tudi lutka zmajčka Jurčka.
Projekt Zeleni nahrbtnik, ki ga koordinira Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, ima tudi himno, ki se jo naučijo zapeti vsi otroci v vrtcih. Lani so v okviru projekta predšolski otroci sadili zelišča, pekli zdrave piškote, izdelovali papir, kuhali zeliščne čaje, naučili
so se ločevati odpadke in počeli še marsikaj, kar že najmlajše navaja na lep odnos do narave in okolja. V naloge pogosto vključujejo tudi starše, strokovnjake iz okolij, ki se ukvarjajo z okoljevarstvom. Zagotovo bo tako tudi letos. Zeleni nahrbtnik bo pot sklenil ob koncu šolskega leta junija.
a bš
■
Na turistični tržnici 9 projektov
Mladi izbrskali zanimive turistične zgodbe - Z njimi so predstavili lokalne zgodbe in njihove junake
Velenje, 10. marca - Turistična zveza Slovenije je letos že 29. zapored pripravila festival Turizmu pomaga lastna glava. Regijska turistična tržnica je prejšnji torek potekala v velenjskem Mercator Centru, na njej pa se je predstavilo 9 osnovnih šol iz Savinjske, Koroške in Šaleške doline. Med njimi je bila tokrat le ena iz Šaleške doline. Ekipa velenjske OŠ Miha Pin-tarja Toleda je za svojo nalogo in predstavitev prejela srebrno priznanje.
Tema letošnjega festivala je bila Zgodbe turizma. Po besedah predsednika Turistične zveze Velenje, ki je bila tudi letos partner projekta, so bile vse predstavitve zelo zanimive. »Strokovna komisija je podelil tri zlata priznanja, najbolje pa se je odrezala šola iz Radelj ob Dravi. Tudi velenjski predstavniki so imeli odlično nalogo in predstavitev, saj so nas popeljali z Ligijem po Šaleški dolini. Poleg strokovne komisije so naloge ocenjevali tudi mladi, ki so prav tako najbolje ocenili osnovnošolce iz Radelj ob Dravi.« Najvišje ocenjene naloge, ki so prejele zlato priznanje, se bodo sedaj predstavile na zaključni turistični tržnici v Mariboru.	a Bš
Zgodbe rudarjenja so mladim navdih
Namen festivala Turizmu pomaga lastna glava je spodbujanje mladih, da raziskujejo turizem v
domačem kraju. Pri tem so vedno izvirni.
Učenci Osnovne šole Mihe Pin-tarja Toleda so tudi letos sodelovali pri projektu Turizmu pomaga lastna glava. Skupina, ki jo je vodila mentorica Jožica Apšner, nam je povedala: »Tema letošnjega turističnega produkta je bila usmerjena v iskanje možnosti za organizacijo dejavnosti, ki bi naše vrstnike privabile na spoznavanje zanimivih zgodb iz naše doline. Ker smo prepričani, da je zgodba rudarjenja lahko danes navdih za zanimivo turistično pot po Šaleški dolini, smo pripravili zgodbo z naslovom Krtek Ligi na potepu po Šaleški dolini. Glavni junak te zgodbe je tako krtek Ligi, ki je doma v Muzeju premogovništva Slo-
venije in nas popelje po vseh sledeh rudarjenja. Pot smo si zamislili kot pešpot ali kolesarsko pot, ki bi nas popeljala po stopinjah premogovništva v dolini. Pot povezuje šest točk. Izhodišče je Vila Bianca, kjer se nahaja Turističnoin-formacijski center, nato območje
jezer, Muzej premogovništva Slovenije, Sončni park z energetskim igriščem Rudarska vas. Postanek bi imeli tudi pri naši šoli, OŠ Mihe Pintarja Toleda, ki je prva osnovna šola v dolini in je nastala ravno zaradi razvoja premogovništva in ima še danes na pročelju poslikavo
rudarjev in otrok. Zadnja postaja pa je mestno središče, ki se je razvijalo skupaj z razvojem rudnika.« Učenci so za svojo idejo in izvedbo dobili srebrno priznanje, ki so ga bili zelo veseli.