NOVI TEDNIK '''''' direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek, ^(jgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik f. september 1990 • številka 38 • leto XLI¥ • cena 10 ainarlev praznično v Skofcah z dekletom v košu in še z malo otaviča povrh jo je mladec na sliki mahnil proti Škofcam, kjer so minulo nedeljo domiselno prikazali stare ljudske običaje. Stran 17. Zaplembe na Celljskem Nt nadaljuje z objavljanjem feljtona Milka- Mikole o zaplembah v letih 1945-1948. Stran 7. Razdeljena »rumena« sreča žrebanje glavnih nagrad v igri NT in RC je bilo na 23. MOS (o katerem tudi poročamo v današnji številki) ena glavnih atrakcij. Alja Ocvirk (na sliki) je svojo pando, darilo Avta Celje že prevzela, drugi srečni nagr^enec - Ljubo Zelič mL, pa bo svojo petico prevzel pri Avtoteh- niki ob koncu tedna. Reportažo o žrebanju objavljamo na 12. strani, spisek vseh nagrajencev nagradne igre pa na 21. strani. Komu Je napoti žalska HKS? ^ Hranilno kreditna služba kmetijstva in gozdarstva Žalec je trenutno največja v Sloveniji. Bo iz ene velike nastalo več manjših služb, kar je po oceni direktorja Andreja Šporina čisti nesmisel? Stran 8. Le naftni vrelci bi nam še lahko pomagali Dr. Bogdan Oblak-Hamura- bi je ob obisku v Alposu nani- zal nek^ predpogojev za de- narno suverenost Slovencev. Nekaj najzanimivejših misli z razgovora z Alposovimi delavci objavljamo na 4. strani. Calimero klub v rokometnem klubu Pivovarna Laško, oziroma nekdanjem Aeru, imajo čudne poslovne poteze. Potem ko so brez pojas- nila izigrali Yu Stip, so si nadeli ime, ki za športni klub, ki n^ bi se otepal alkohola, ni primerno. Novi tednik jim predlaga, naj se imenujejo rokometni klub Zlatorog Ce- lje, kar bi bilo gotovo primernejše, in ne- koliko zlobno ponuja še drugo alternativo: Calimero klub. Stran: 14 2. STRAN - 20. SEPTEMBER 1990 ■ I ii ' Nein! Ob Brandenburških vratih v Berlinu so za spomenik pustili še kos znamenitega zidu. Poleti seje na njegovi vzhodnonemški strani pojavil napis Nein fiir sociali- smus, na zahodni pa variacija Nein fiir kapitalismus. Spomladi me je v službo poklical poslušalec samo zato, da mi je razlagal, kakšni medeni časi se nam Slovencem obetajo po zmagi Demosa. Prejšnji teden sva se slučajno srečala na zgodnji trgatvi - ves rdeči- čen v obraz mi je hitel zagotavljati, da bo vsekakor treba organizirati poulične demonstracije proti Demosu oziroma njihovi oblasti. Samo v občini Velenje so izmed osmih občin na našem območju na spomladanskih volitvah skupščin- sko večino dobile takoimenovane levo in liberalno usmerjene stranke, občinska vlada, ki so jo potem sestavile, pa bi že kar lahko rekli socialistična. In glej vraga, samo v Velenju seje ob zadnjem in temeljitem povišanju stanarin in komunalnih storitev zapletlo. Občinski sindikati pisarijo na instance in grozijo, knapi kolnejo v brado, v občinski skupščini je živo, kuha se vroča juha. Drugod, po regiji, kjer imajo skupščinske večine Demosovci, so ljudje podražitve lepo pogoltnili in bentijo samo po gostilnah in se doma zdirajo na otroke. Pa ni za obupovati. Ljudje smo pač takšni. Hitro se pustimo speljati v vode navdušenja, ko to spoznamo, pa najprej rečemo enostavno Ne! Potem pa je spet prepuščeno oblasti, da nas preudarno prepriča, proti čemu pravzaprav smo. V Nemčiji proti socializmu in proti kapitalizmu, v naši regijici proti socialistom in podražitvam ter za Demos in za podražitve. Do nasled- njega Nein. BRANE PIANO Peterle med obrtniki Proti koncu MOS-a je obrtni sejem obiskal tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ki je med drugim dejal: »V kratkem časii, ki sem ga imel za ogled Mednarodnega obrtnega sejma si nisem mogel vsega podrobneje ogledati, vendar me tisto, kar sem videl, navdušuje, oziroma me navdaja z upanjem, da bo ta sektor našega gospodarstva v prihod- nje lahko prevzel vlogo kot jo ima v drugih razvitejših gospodarstvih. Tu sem videl veliko ustvarjalne volje, ki se odraža v razstavljenih predmetih. Toliko zanimanja za rastavo že dolgo nisem videl, to pa dokazuje, da se tu dogajajo resne in zdrave zadeve. Vem, da sejem iz leta v leto napreduje, in čestitam organizatorjem za uspehe, ki jih dosegajo v teh za obrtništvo neobičajnih razmerah.« RP Foto: EM Vojaki bliže domu v nedeljo so na služenje vojaškega roka odšli tudi fantje s Celjskega. Iz občine Celje jih je kar 28 odstotkov razporejenih na območju Slovenije,. 58,5 odstotka v pe- to armadno območje izven Slovenije, v ostale vojašnice po Jugoslaviji pa 13,5 odstot- ka septembrskih obvezni- kov. Poleg tega, pravijo na celjskem odseku za ljudsko obrambo, je 12 vojaških ob- veznikov vložilo prošnje za *odhod na služenje roka v enote JLA, vsi pa so sogla- šali, da jih razporedijo izven petega armadnega območja. Tako je v Celju odstotke fan- tov, ki so odšh ta mesec v vojsko v druge kraje v Slo- veniji, višji od slovenskega povprečja, ki je sicer le 22 odstotkov. Veieničani so še vedno brez cen Pismo velenjskih sindilfatov preUsetlniliu Sifupščine - Zbrana le tretjina denarja Predstavniki Svobodnih sindikatov Rudnika lignita Velenje, Gorenje Koncern in občinskega sindikalnega sveta so poslali predsedni- ku velenjske skupščine pi- smo, v katerem zahtevajo, da predsednik s svojo avto- riteto zagotovi dosledno iz- vedbo sklepa Skupščine ob- čine Velenje. V velenjski občini je Izvrš- ni svet pred približno dvema mesecema za 92 odstotkov podražil stanarine in najem- nine ter cene komunalnih storitev. Svobodni sindikati so se takoj pritožili na občin- sko skupščino, da je zaradi tako visoke podražitve ogro- žen socialni in ekonomski položaj delavcev. Delegati v občinski Skupščini šo se na seji 17. julija odločili, da se morajo sindikati in IS po- gajati o povišanju in določiti take cene, ki bi bile sprejem- ljive za vse. Do dokončnih pogajanj in sklepa še vedno ni prišlo, sindikati pa za to krivijo Iz- vršni svet. Velenjski sindika- ti so svetovali delavcem, naj plačajo stroške stanovanj, kot so bili pred podražitvijo. Tako se je v občinski blagaj- ni zbrala le ena tretjina sred- stev, natančneje 36 od- stotkov. Sindikati v pismu pred- sedniku Skupščine poudar- jajo, da se strinjajo z določe- no podražitvijo in hkrati po- zivajo predsednika, naj takoj začne ukrepati. V nasprot- nem primeru, opozarjajo sin- dikati, je realno pričakovati ekscesne dogodke, ki se lah- ko sprevržejo v vse težje ob- vladljive razmere. Dopis velenjskemu izvrš- nemu svetu pa je poslal tudi družbeni pravobranilec. V njem opozarja na realizaci- jo sklepa skupščine, v na- sprotnem primeru pa bodo morali v velenjski občini oceniti delo Izvršnega sveta. URŠKA KOLENC Partizanov ne bo več Tudi na našem območ- ju izvajajo poveljstva enot JLA preformiranje. V druge enote JLA in na voljo družbenopolitičnim skupnostim bodo razpo- redili kar 20 do 22 odstot- kov vseh vojaških obvez- nikov z območja občine Celje. JLA drugače orga- nizira oziroma ukinja predvsem tako imenova- ne partizanske enote iz svoje sestave. REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE CELJE Po 126. členu Poslovnika Skupščine občine Celje sklicujem 5. SKUPNO SEJO VSEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE CELJE ki bo v torek, dne 25. 9. 1990 ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg svobode 9. PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Ugotovitev prisotnosti odbornikov 2. Poročilo o realizaciji skupne seje zborov dne 20. 7. 1990 in potrditev zapisnika 3. Aktualne informacije: - usmeritev za delo Izvršnega sveta v prihodnjem obdobju - informacija o obisku in podpisu listine delegacije iz Singena - gradnja avtoceste Ljubljana-Celje - stališče Skupščine občine Celje na izjavo odbornikov pobratene občine Doboj 4. Osnutek Poslovnika Skupščine občine Celje 5. Osnutek programa dela Skupščine občine Celje za obddbje oktober 1990- januar 1991 6. Predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje na in ob podtalnici v Medlogu 7. Predlog odloka o prostorskih ureditvenih po^h za območje bol- nice v Vojniku 8. Spremembe Statuta občine Celje In odloka o organizaciji in delov- nem področju upravnih organov in organizacij občine Celje 9. Osnutek odloka o ZN Gaberje 10. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Glazija 11. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Starega mestnega jedra Celje 12. Predlog sklepa o odstopu od sporazuma o ustanovitvi Sveta celj- skega območja 13. Pobuda za intenziviranje varstva družbene lastnine 14. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sestavi in pristojnosti zborov občinske skupščine Celje in izvolitvi funkcionar- jev skupščine občine - hitri postopek 15. Predlog za izvolitev člana Izvršnega sveta - Izvolitev volilne komisije 16. Predlogi Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. 16a. Kandidatura Celja za izvedbo Vseslovenskega kongresa v Celju v letu 1991 16b. Sprejem sklepa, da postane občina Celje boter naselju Šentjur ob preimenovanju v mesto 17. Vprašanja in pobude odbornikov - Odgovori na vprašanja in pobude odbornikov 18. Sprejem ugotovitvenega sklepa o prenehanju mandata odborniku v Zboru združenega dela - (obravnava SAMO ZBOR ZDRUŽENEGA DELA). Odbornikom predlagamo, da morebitne pripombe o osnutku Poslov- nika občinske skupščine (4. tč.) po možnosti oddajo pisno. Dane pri- pombe naj bi prispevale k večji poenostavitvi Poslovnika občinske skupscme. Predsednik Skupščine občine Celje Anton Roječ, dipl. iur. KOMENTIRAMO Z lopatami in Icrampi nad studile če smo še spomladi, v predvolilnem času, optimi- stično verjeli, da se bomo Celjani do leta 1995 v Ljub- ljano lahko vozili po avtoce- sti, potem danes v to krepko dvomimo. Če na vseh po- dročjih razvoja prisegamo na stroko - potem, naj mi bo oproščena bogokletna misel - začenjam sama v cestariji prisegati na politiko. Gradnja avtoceste Šen- tilj-Obala, za nas najpo- membnejši odsek med Arjo vasjo in Ljubljano, je uzako- njena že od leta 1969. v vseh 21 letih pa se razen številnih študij za naše območje ni na- redilo prav nič konkretnega. In tudi zdaj, ko smo za zače- tek leta 1991 pričako.vali za- saditev krampov in lopat (se- veda tudi sodobnejše cestne gradbene mehanizacije ne bi smelo manjkati) v. z idejnimi projekti in lokacijsko doku- mentacijo podprto cestno traso, ne bo s tem nič." Republiška uprava za ce- ste nima pripravljenih pro- jektov in potrebne doku- mentacije. Imajo pa, republi- ški cestarji z Andrejem Le- vičnikom na čelu, trenutno kar pet variant prioritetnih gradenj avtocest v Sloveniji. Nobene od teh - iz leta v leto na novo določenih prednost- nih gradenj - na pogovoru s predstavniki celjskega ob- močja niso predstavili, saj se niso znali odločiti, katero bi. Tudi o osmih variantah av- tocestne trase čez Trojane (govora je bilo celo o 20-kilo- metrskem predoru, oziroma trasi ob, čez in mimo Trojan) niso predstavniki republi- ških cestarjev mogli poveda- ti ničesar natančnega. V jezo in prepričanje ljudi s Celj- skega, da se na svojo stroko, če nič hujšega ne, delavci iA vodilni Republiške uprave za ceste ne spoznajo najbo- lje, le to, da bodo pripravili že ničkolikokrat ponovljene študije o vsej Štajerski, saj se prometne razmere vendar iz leta v leto spreminjajo. In o čem naj. o strokovno- sti cestnih del prav nič pod- kovan, poslušalec .takšnih pogovorov sploh razmišlja. Le v dve. čisto nič izključu- joče smeri vodijo razmišlja- nja. Da bi v Sloveniji potre- bovali veliko metlo, ki bi po- čistila nesnago v republiški cestar ij i oziroma vsaj nekaj več lopat in krampov, da bi se na Republiški upravi za ceste prekopali skozi vse, preštevilne študije in bi se potem lahko lotih konkret- nega dela. Še učinkovitejše pa bi morda bilo, če bi na Celjskem ubrali nekoliko drugačno pot. Začetki po- dobnega ukrepanja so na- mreč v zadnjih tednih že vid- ni, občani pa zdaj nestrpno pričakujemo rezultate. Se sprašujete, česa? Tega, da bi v naše kraje vabili kar največ pomembnih republi- ških politikov, ki bi se števil- nih voženj po zastareli, pro- metno neurejeni in vse bolj nevarni stari cesti iz republi- ške prestolnice do Celja po- časi naveličali in dvignili svoj prst. Če se sam premier Peterle iz Štor do Arje vasi prebija skozi prometni nered krepko uro. bi - ob ljudeh s Oljskega, ki takšne pretre- se redno preživljamo - lah- ko, vsekakor bolj upraviče- no kot Devičnik, ki se izgo- varja na prejšnjo in zdajšnjo (samo še ne na bodočo) oblast, dvignil svoj prst in nekaj zahteval. Upajmo, da avtocesto do Ljubljane, do leta 1995. se- veda! IVANA STAMEJČIČ TRAČI niče J Pleskarski j^, pred časom na črn pleskal Tita pi-ed njem na znaku z H kraja, zdaj pa fabie?J ne zamenja z rjovo h teri bi bil tudi nov n* staronovega y j"! Simbolika, bi reS] dobni: staro smo oJ novega še nimamo. Kakorkoli se trudin spod Miro Gradič s^} koprej spet vrne v t ' niče. Tokrat za j' membo kot cilj anoi' nih telefonskih gf^j da mora sejno sobo [' kakor dodeliti svol nim sindikatom, (j/ v njej uredijo trgoxi. Nad in ven tivnostjo i cev smo bili najprej, čudeni, potem pasmV vedeli, da bo tr^ovii prevzel zasebnik. Tj telefone obvladajo. Trudni so si privošj malo počitka in ua^ Medtem, ko gospod ski župan Anton vsake toliko časa zama kakšno sejo. ker se je, gledal v ekran računaj ka ali pa se mu je zami zdelo koga pobarati.] že je seja. so celjski p novitelji lagodno sproš ni. V svoji občinski pii niči so načeli nov kir. buteljčnega vina. Sicer je pa partija u dolgo obračala, dajei Ijenje obrnilo. Dm Končan, bivši občin rdeči voditelj, je pa perspektiven agent strijske za varovalu Kdo izmed njegovihi danjih volunterskih tivistov je zdaj privi detektiv, pa odkrijtt mi. Nagrada brihtni pobrskal bo po vaši sebnosti. Sejem ? Sejem bilje] obiskovalce so ravbali ganizatorji z visokimi nami vstopnic, novoti nikovci pa z rumen NT. Ampak to so hifi galni naskoki na žepei hudega slutečega J| stva. Nezakonitih po« seveda nihče ni kazala skovalcem. Zgodilo je veliko, veliko raz^[ Ijalcevje marsikaj nw: plačati brez račii' Skoraj seje tudipnpf' da bi prvič v zgodo^ sejma po straniščihP raU Jularino. Ponudb^ izvedbo dela je oO} membnega Goiovf dobil zasebnik, ki"'^ moral po stotisočih^. ranjih v žep odštetij za idejo. K sreči J^' membni mož z Go^' imel veliko bolj dono> poslov za gotovino lahko vsaj še letos'-''" zastonj. Izvršni svet o davčni politiki člani žalskega izvršnega sveta so se minulimi zbrali na seji v prostorih Obrtnega združenja ■ Med drugim so govorili o spremembah in dopo odloka o davkih občanov. .jt\i O tem vprašanju teče zdaj javna razprava, od^^^^^j bodo sprejemali poslanci žalske skupščine na z^j^ v začetku oktobra. Podrobneje bomo o teni' konkretno zamišljajo davčno politiko v žalsl^ pisali v prihodnji številki Novega tednika. ppGODKI 20. SEPTEMBER 1990 - STRAN 3 »Zgodovina se ni začeia z našo generacijo« preilseilnik slovenskih socialistov Viktor Zakeli na Mrzlici Kljub hladnemu vremenu je nedeljsko srečanje Sa- vinjčanov in Revirčanov rivabilo na vrh Mrzlice Jkrog 500 ljudi. Prišli so planinci, taborniki, šolarji, L vsi tisti Savinjčani in Ldje iz Revirjev, ki jim l^rzlica še vedno budi spo- p,in na preteklo in polprete- ^jo zgodovino. prireditev, ki so jo letos preimenovali v Srečanje ob- čanov savinjske in revirske regije (včasih je bil to Tabor ljudske fronte), so organizi- rali v socialističnih strankah Savinjske doline ter Revir- jev. Kulturni program so pri- pravili s skupnimi močmi. Savinjsko dolino je tokrat predstavljala z recitacijo An- ka Krčmar. Iz Revirjev so na- stopili še pevski zbor Zarja ter člani kulturne skupine. Slavnostni govornik je bil predsednik slovenskih soci- alistov Viktor Žakelj. Oble- čen v planinsko opremo je Žakelj dejal, da se na Mrzlici niso zbrali samo planinci, temveč vsi, ki se zavedajo, da se zgodovina ni začela z njegovo generacijo, niti s prejšnjo, temveč se zgodo- vina začenja z nič in se vleče v neskončnost. Izrekel je priznanje vsem tistim, ki so se zbirali na Mrzlici, darovali življenja, predvsem pa »ti ljudje,« kot je dejal Žakelj, »niso bili nobeni salonski re- volucionarji.« V nadaljeva- nju se je Žakelj lotil sedanjih razmer, pri čemer je pouda- ril, da so socialisti pripravlje- ni sprejeti sedanji izziv, tako tržno gospodarstvo kot strankarski sistem. »Oboje moramo znati obvladati, kaj- ti sicer se lahko ponovi zgo- dovina, slovenski narod pa bo ponovno razdeljen na dva tabora: liberalni in klerikal- ni.« Sedanji vladi Žakelj za- meri, da se ni bolj lotila eko- nomskih vprašanj. Obenem pa je predsednik slovenskih socialistov menil, da tako dobro, kot smo živeli minu- lih 40 let, nismo in še dolgo ne bomo živeli. »Zato bodi- mo do zgodovine pošteni,« je zahteval Žakelj. Po njego- vem tudi vračanje lastnine ne bo rešilo problemov, tem- več lahko nakopiči nove te- žave, ki jih tudi v spravi ne bomo mogli preseči. »Naš cilj zato ne bo zgodovina, temveč samo pot naprej, ti- sto, čemur pravijo moderna Evropa,« je zaključil Viktor Žakelj. IRENA BASA Zlato Zlatarni Med 2520 razstavljalcev Mednarodnega obrtnega sejma so tudi letos razdelili sejemske plakete in priz- nanja. Med dobitniki najvišjih priznanj, plaket MOS 90 in plaket mesta Celje, jih je le nekaj s širšega celjskega območja. Celjska Zlatarna je sploh edina, ki je dobila zlato plaketo MOS 90 (poleg nje le še zasebnika Iztok in Jože Span iz Ljubljane za konzolno in dvostebrno žago). V obrazložitvi k nagradi Zlatarni je žirija zapisala, dajo podeljujejo za izvirno oblikovanje unikatnega nakita, za novost, ki so jo celjski zlatarji prvič predstavili v okviru sejma. Gre namreč za izviren in umetniško oblikovan nakit z jamstvom kvalitete ter jamstvom avtorja izdelka, da gre za unikat. Sicer pa je imela Zlatarna v času sejma tudi svoje poslovne dni z razstavo najlepših modelov nakita in ur iz kolekcije za leto 1991. Kot zanimivost povejmo še to, da je v času sejma kolektiv Zlatarne povabil medse najboljšega slovenskega košarkarja Jureta Zdovca in mu ob tej priložnosti podelil zlato lipo. Med dobitniki priznanj z našega območja so še Leopold Drame iz Celja in Boutique Dana iz Žalca, ki sta dobila srebrno plaketo, ter Anton Žigon iz Žalca z bronasto plaketo MOS 90. Nekaj nagrajencev pa je še med 48 dobitniki plaket Zveze obrtnih združenj in priznanj za sodelovanje na letošnjem sejmu. RP KOMENTIRAMO Stičišče obrtništva Mednarodni obrtni sejem je uspel. Takšna je ocena organizatorjev, ki sicer niso povsem zadovoljni z obi- skom, kot tudi obrtniške organizacije, kjer pa ne poza- bijo dodati, daje bil sejem že premajhen za vse razstav- Ijalce. Organizator bo torej moral prihodnje leto, če hoče, da sejem dejansko postane strnjeno tržišče ponudbe in povpraševanja v malem, nagniti tehtnico v prid poslovnih interesov drobnega gospodarstva. Le tako lahko namreč postane najprej domače stičišče obrtni- štva in podjetništva ter šele nato uveljavlja svoje sred- njeevropske in evropske ambicije. Če odmislimo nekaj manj pomembnih napak, npr. prodajo na tistih mestih, kamor ta ne sodi, se bo treba v bodoče verjetno odločiti za krčenje tistega dela sejma, ki spominja na Oktoberfest. Sekcija gostincev pri Zvezi obrtnih združenj sicer zatrjuje, da je izbrala cvet gostincev. Če je temu tako, potem bi nasejmu raje videl tiste (z izjemami seveda), ki v ta šopek ne sodijo, npr. tiste, ki so v istem času na Fejst septembru v Ljubljani ponujali kaj bolj izvirno slovenskega. A to ni najpomembneje. Žal se zdi, da tiste, ki jim je sejem najbolj namenjen, prej pritegne bogata gostinska ponudba, praktično brez odziva pa ostaja denimo borza ponudbe in povpraševanja, ki nudi obrtnikom in podjetnikom nekaj tisoč različnih možnosti za delo, kooperacije ipd. Ze drži, da se večina poslov sklene v gostilni, a ta statistika velja samo za nas. Da bi se takšne poslovne filozofije navzeli tudi ostali v prostoru Alpe Jadran, ne moremo pričakovati. Prevzgoje smo namreč potrebni sami. Ob tem velja izraziti le še eno upanje, da bo MOS poslej obdržal grafično podobo, ki so mu jo nadeli letos. Tudi na tem področju smo doživeli toliko spre- memb kot je bilo sejmov. Imena nekega sejma namreč ne širi samo dober glas, temveč tudi njegova celostna podoba. Kakorkoli, celjski sejem je uspel in ima še vedno možnosti ostati med najpomen\bnejšimi podobnimi prireditvami, če bodo organizatorji upoštevali pobude, ki prihajajo iz obrtniške organizacije in drobnega gospodarstva ter tudi od tujcev, seveda tiste pobude, ki so predvsem V prid poslovnih interesov razstavljal- cev drobnega gospodarstva. RADO PANTELIČ Cestna zapora kot zadnji Izhod če kraianl Doropolja ne boHo izveHeli, kdaj dobi regionalka asfaltno prevleko, bodo cesto med Pianino in Sevnico v začetku novembra zaprli Krajani Doropolja v šent- jurski krajevni skupnosti Planina pri Sevnici so v po- nedeljek ob 7. uri zjutraj na regionalni cesti Planina -Sevnica postavili cestno zaporo. Po dogovoru s pred- stavniki šentjurske občine so zaporo umaknili, oblju- bili pa so, da jo čez poldrugi mesec na cesto spet postavi- jo, če dotlej o modernizaciji regionalne ceste ne bo zna- nega nič novega. Krajanom je prekipelo, saj jim modernizacijo regional- ne ceste v dolžini nekaj manj kol 7 kilometrov obljubljajo že skoraj 20 let. Cesta je še vedno makadamska, na ne- katerih odsekih celo smrtno nevarna, po njej pa dnevno vozi do 10 avtobusov. Po re- gionalni cesti med Planino in Sevnico poleg domačinov z lastnimi vozili vozi tudi precej tovornjakov, ki oskr- bujejo planinski Tajfun, ter vsi kamioni, ki zaradi svoje višine na poti od Celja do Sevnice ne morejo skozi podvoz v Tremarjih. Na tej nevarni, ozki in precej ovin- kasti cesti prihaja do nesreč, krajani pa imajo počasi že dovolj reševanja in vleke vo- zil, ki na ovinkastem in ne- preglednem cestišču zdrsne- jo s ceste oziroma se na njej zagozdijo. Da rešitve za doropoljske cestne zagate ne bodo našli v šentjurski občini, je kraja- nom in domačinom iz sosed- njega Golobinjeka povsem jasno. Zato so tudi prisluhni- li predsedniku šentjurskega izvršnega sveta Ladislavu Grdini, ki jim je pojasnil, da rekonstrukcije regionalne ceste Planina-Sevnica v izte- kajočem se srednjeročnem obdobju ni. Kako pa bo s prepotrebno modernizacijo celotne cestne trase, oziroma vsaj najnevarnejših odsekov, v prihodnjem srednjeroč- nem obdobju do leta 1995, bo znano po pogovorih s predstavniki Republiške uprave za ceste. Grdina je zbranim krajanom v ponede- ljek tudi pojasnil, da v občini še niso imeli odobrenega de- narja za rekonstrukcijo regi- onalne ceste in s tem utišal očitke, da se je denar, name- njen obnovi ceste med Plani- no in Sevnico, porabil drug- je. V preteklih letih, ko so v občini in republiki obljub- ljali rekonstrukcijo omenje- ne ceste, so namreč nekateri krajani že soglašali z odsto- pom svojih zemljišč za razši- ritev cestne trase. I. STAMEJČIČ Slomškov shod na Ponikvi z vseslovenskim Slom- škovim shodom na Ponikvi so v nedeljo počastili 190- letnico rojstva Antona Mar- tina Slomška, katerega živ- ljenje in delo dobiva pravi pomen šele sedaj. Srečanje na Ponikvi je pri- pravil škofijski odbor za izo- bražence v Mariboru, udele- žih pa so se ga, poleg števil- nih obiskovalcev, cerkveni dostojanstveniki iz Kopra, Ljubljane, Maribora, izobra- ženci iz Trsta in Celovca in predstavniki slovenske vla- de, med njimi Lojze Peterle, Matija Malešič in dr. Peter Vencelj. Lojze Peterle je poz- dravil vse prisotne in menil, da slovenski narod brez Slomškovega duha ne bi bil sposoben sedanjih spoznanj in dosežkov. Po njegovih be- sedah se tudi nova slovenska oblast zaveda vrednot, za ka- tere je Slomšek živel, zlasti je resno vzela besede o jezi- ku, zato predstavniki vlade govorijo slovensko v Beo- gradu in dragod. Program vseslovenskega shoda se je pričel s sveto ma- šo, ki jo je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Pel je zbor sv. Cecilije iz Ma- ribora ob spremljavi trobil simfoničnega orkstra mari- borske opere pod vodstvom Maksimiljana Feguša. V kul- turnem program.u pa je imel osrednji govor pisatelj profe- sor Alojz Rebula, ki je spre- govoril o delu in življenju Slomška. Ocenil je, da je ve- ličina tega slovenskega ško- fa, pridigarja in humanista v tem, daje izgorel za sloven- stvo in krščanstvo. Za ti dve vrednoti naj bi se zavzemaU tudi slovenski kristjani, ki so se iz polstoletnih katakomb vrnili na sonce zgodovine. Menil je, da je za krščanstvo značilen predvsem humani- zem in da je bojazen pred njim neupravičena. Za krš- čanski humanizem bi se mo- rali zavzemati v današnjih dneh, saj je zanj živel tudi Slomšek v ravnovesju med narodnim in človeškim ter med nacionalnim in univer- zalnim. TC Prometni davek - končno out \ .Obrtniki si lahko v krat- ■^l^ obetajo nekatere že '"'so pričakovane spre- p^nbe. Najpomembnejša f^gotovo ukinitev promet- JJSa davka, ki ga obrtniki "^'^cujejo za repromaterial. napovedanih spre- . ^rnb je odvisna od delega- J [epubliške skupščine, ki J bi že konec tega meseca (^'"svnavali predlog ukini- i(. ^feh členov zveznega za- ki je urejal te zadeve. ^ je na osrednjem "posve- tu o razvojnih vizijah obrti v okviru Mednarodnega obrtnega sejma povedal Vik- tor Brezar, republiški mini- ster za drobno gospodarstvo. Na posvetu so obrtniki po- novno nanizali probleme, ki jih na podobnih srečanjih ob vsakoletnem obrtnem sejmu poslušamo že vrsto let. Poleg že omenjenega prometnega davka, slabih kreditov, pre- velikih dajatev, problemov v izobraževanju in drugih stvari, ki obrt še vedno po- stavljajo v neenak položaj z drugimi, so bili večkrat omenjeni problemi pri izvo- zu in uvozu, kjer obrtniki ni- majo stimulacij. Nelojalno konkurenco rednim obrtni- kom menda predstavlja tudi popoldanska obrt, zato se mnogi zavzemajo za njeno ukinitev. Ob tem so na po- svetu poudarili tudi potrebo po enotnosti v obrtniških vr- stah. Nova oblast bo po zagoto- vilih ministra Brezarja pri- pravila takšne osnove, da bo- do pomagale k razvoju drob- nega gospodarstva, vendar pa pričakuje, da bo pri tem kreativno sodelovala tudi obrt. RP Bodoči prvošolčki V teh dneh bodo starši otrok, rojenih v letu 1984 in januarja ter februarja 1985 dobili obvestila o vpisu svojih malčkov v prvi razred osnovne šole. Tiste, ki obvestila zaradi pomanjk- ljive računalniške evidence ne bi dobili, pa v Združenih osnovnih šolah Celjske občine vabijo, naj se oglasijo na naj- bližji osnovni šoli in vpišejo svojega otroka. Jesenska obvestila o vpisu otrok v pive razrede osnovne šole so pomembna zaradi tega, ker morajo biti vsi malčki, zreli za vpis v prvi razred, v tem šolskem letu vključeni v obvezne programe Male šole v vrtcih na svojem območju. Razredi ozi- roma število šolarjev v njih bodo, tako kot prejšnja šolska leta, po posameznih šolah znani spomladi, starši pa imajo zdaj tudi priložnost, da se pozanimajo o možnostih vpisa svojega otroka na osnovno šolo izven svojega šolskega okoliša. Sicer pa podatki o številu osnovnošolskih otrok v celjski občini kažejo, da je - podobno kot zadnjih nekaj let v vrtcih - v občini vse manj otrok. Tako je v primerjavi z lanskimi 7462 osnovnošolci v letošnjem šolskem letu v osnovnošolsko izobra- ževanje zajetih 187 učencev manj, število prvošolčkov pa seje iz lanskih 890 zmanjšalo na približno 820. j STAMEJČIČ Komunalci v izgubah Med pomembnejšimi točka- mi zadnjega zasedanja celj- skega izvršnega sveta je bilo poročilo o poslovanju javne- ga podjetja Komunala, med- tem ko so vse točke, ki so se nanašale na ekološko proble- matiko v Celju, umaknili z dnevnega reda. To so štorih po pripombi, da o omenjenih temah še ni raz- pravljala komisija za varstvo okolja, ki bi s svojimi stališči skrajšala dolgovezne razprave na izvršnem svetu. V razpravi o poslovanju Ko- munale so ugotovili, da je po- djetje prvo polletje zaključilo z izgubo v višini več kot 7 mili- jonov dinarjev. Vzrok zanjo naj bi bil predvsem lanski zvezni odlok o zamrznitvi cen, medtem ko so stroški poslova- nja v prvih treh mesecih ne- nehno naraščali. Pozitivno sta poslovali le poslovni enoti Po- kopališka služba in Phnarna. Izguba bi bila še večja, če ne bi iz dela cene za razširjeno re- produkcijo pokrih stroškov za osnovne storitve. Z letošnjim julijem je izvršni svet odobril višje cene storitev, z njimi pa so pokriti stroški osnovnih de- javnosti in ocenjujejo, da bodo njihovo izgubo pokrili do kon- ca leta, če ne bo prišlo do bi- stvenih odstopanj ob načrtova- nih stroškov. Izvršni svet je od Komunale zahteval, da nadaljuje z zmanj- ševanjem števila zaposlenih. Direktor Komunale Jože Ga- bršček je povedal, da bi bili pri tem nujni normativi, ki bi po- vedali, kolikšno število zapo- slenih še lehko opravlja seda- nji obseg del. Zmanjševanje zaposlenih brez natančnih iz- računov pa se lahko kmalu sla- bo obrestuje, je menil Gabrš- ček. Kljub temu je izvršni sv«t zahteval, da Komunala do ok- tobra pripravi program raci- onalizacij. Vse poslovne enote morajo v prihodnje še zmanj- ševati stroške, vendar tako, da ni prizadeta osnovna dejav- nost, rji^ 4. STRAN - 20. SEPTEMBER 1990 OKNO V JUGOSLAVIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Pa smo le dočakali »rai« Odslej bo Jugoslavija za potrošnike, tako bi lahko sodili po besedah glavnega zveznega tržnega inšpektorja Božidarja Ivetiča, ki zadevajo novi zakon o trgovini. Prvič po pol stoletja bomo morda res doživeli, da bodo inšpek- torji naložili trgovski organizaciji - ah zasebniku - da v nekaj dneh zamenja blago ali izdelek, ki ni brezhiben, da ga popravi ah pa mu vrne denar. Po črki zakona naj bi bih po novem potrošniki zaščiteni pred malomarnostjo, ignorantskim odnosom prodajalcev in divjanjem cen. V praksi pa bo, kot kaže - novemu zakonu navkljub - spet po starem. Vsaj tako kažejo iz dneva v dan višje cene izdelkov, živil in storitev. Po podat- kih zveznega zavoda za statistiko so se namreč prejšnji mesec življenjski stroški povečali za 1,8 odstotka, največ so se podražile storitve, med njimi elektrika. Sploh so se življenjski stroški letos povečali že za 75,8 odstotka (pri- meijava avgust 1989 avgust 1990 je celo 811 odstotkov). Spričo dejstva, da Markovičeva vlada napoveduje stroge ukrepe, kar zadeva plače - te naj bi bile do konca leta nižje za 15 odstotkov - je seveda zelo pomembno, da bomo za ki-vavo zaslužen denar dobili vsaj dobro robo. Zakon predvideva kazni od 4.500 do 45.000 dinarjev za trgovce, če ne zagotovo higienskih razmer, deklaracij, garancijskih Ustov, atestov, tehniških navodil, rezervnih delov (tudi po tem, ko tovarne nehajo delati posamezne izdelke), če nočejo prodati toliko blaga, kot ga kupec zahteva, če ne zamenjajo slabe (pokvarjene) robe, če napačno tehtajo, če se »zmotijo« pri računu za blago, izdelke ali storitve. Skratka, po novem (tako pa je bilo že tudi po starem, le da so bile kazni bistveno nižje), naj bi bil potrošnik zašči- ten kot medved. Življenje je doslej, žal, pokazalo drugače, saj niso pomagali ne delegatsko-samoupravni potrošniški sveti ne inšpektorji. Zato je verjetno zadnji čas, da se potrošniki organizirajo bolj učinkovito, sicer bomo imeli še ne zakon več na papirju... »Urad za stokanje« v Zagrebu - v hr\'^aški metropoh se pripravljajo, da bodo dosedanjih 16 mestnih občin združili v-eno in poenostavili poslovanje - so že odprli »urad za stokanje«, kot v šoli imenujejo Urad za državljane, ki so ga odprli v stavbi mestne skupščine. V njem delajo štirje uradniki, ki pa niso plačani samo za to, da poslušajo jok in stok prizadetih »navadnih« Zagrebčanov, ampak ob 15. uri, ko končajo »šiht« s strankami, uredijo papirje, se odpravijo k »malemu županu« (predsedniku mestnega izvršnega sveta) Mladenu Vedrišu in se dogovorijo, kako konkretno rešiti posamezne probleme, ki so jih predstavih Zagreb- čani osebno ah po telefonu. In s čim se je prve dni moral ukvarjati Urad za držav- ljane? Prebivalce nekega bloka je rešil pred smradom, ko je kanalizacija preplavila klet; državljani so predlagali, naj v središču mesta naredijo kolesarsko stezo; da v Zagrebu en dan v letu razglasijo za dan sajenja dreves in podobno. V Uradu za državljane tudi pravijo, da niso vsi meščani navdušeni nad združitvijo 16 občin v eno, saj mnogi Zagrebčani menijo, da bi morali za vsako malenkost letati v središče mesta, medtem ko so sedanje občmske uprave le bliže kraju prebivanja. Urad za državljane, če bo res tako učinkovit pri reševa- nju problemov Zagrebčanov, kot obljubljajo, je nekakšna boljša izpeljanka metode, ki so jo vpeljali v nekaterih slovenskih krajevnih skupnostih. Tam, namreč, kjer imajo enkrat ali dvakrat na teden popoldne »odprta vrata« za pritožbe, predloge in pobude občanov. Sedma jugoslovanska republika Urad za državljane bi zdaj očitno potrebovali tudi Albanci na Kosovu, s tem da bi v njem uradovali njihovi rojaki, ne pa kakšen prisilni upravitelj iz Srbije. Na Kosovu, so dobili 7. septembra (objavili pa 13. sep- tembra) ustavo Republike Kosova, ki jo je izglasovalo 111 delegatov skupščine SAP Kosova (to skupščino je skupš- čina SR Srbije razpustila 5. avgusta) na sestanku v Kača- niku - sredi območja srbske vojne-policijske uprave. Odziv na »sedmo republiko« v SFRJ je bil pričakovan. V Vehki Srbiji so takoj pohiteh z izjavami, da »poteza albanskih separatistov nima nikakršne pravne vrednosti in legitimnosti«; Demos in Žakljeva socialistična stranka sta dr. Ibrahimu Rugovu (predsedniku Demokratske zveze Kosova, ki ima 700.000 članov in je uradno registri- rana pri zveznem sekretariatu za pravosodje) in prebival- stvu Kosova čestitala ob tej zgodovinski potezi; podporo sedmi republiki so dale tudi vse vodilne stranke Hrvaške, ki poudarjajo, da je Srbija naredila »poglavitno napako, ker je razpustite skupščino SAP Kosova in s tem onemo- gočila legalno delo tega talesa«. Hrvati tudi pravijo, daje Kosovo po ukrepih srbske skupščine prenehalo biti kon- stitutivna prvina federacije, kar je v nasprotju z ustavo SFRJ, s tem pa je dejansko tudi Jugoslavija prenehala obstajati kot Socialistična federativna republika Jugosla- vija. Medtem pa Velika Srbija nadaljuje svojo politiko repre- sije v »srcu Srbije«, kot imenuje Kosovo. Kazenske ekspe- dicije srbske pohcije neusmiljeno gospodarijo po pokra- jini, obkoljujejo vasi, preiskujejo hiše in pobijajo »terori- ste«. Za zdaj so mrtvi le štirje Albanci, čeravno srbska javna glasila vse pripadnike albanske narodnosti, ki so za Srbi in Hrvati že tretji najštevilčnejši narod v Jugoslaviji, dosledno imenujejo le še teroriste in separatiste, torej je na vse kosovske Albance »odprt lov«. Tako je prepad med prebivalci Kosova čedalje globlji in ni videti niti najmanjše brvi, ki bi, lahko pomenila ponovno vez med Albanci in Srbi in Črnogorci. Srbi in Črnogorci tako ali tako pravijo, da Albancev na Kosovu ne potrebujejo in daje življenje brez njih boljše in gospodar- sko učinkovitejše; Albanci pa so - nasilju in preganjanju navkljub - oblikovali vzporedno oblast, ki deluje prav tako učinkovito, kot so pokazali sprejem ustave Repu- bhke Kosovo, državljanska nepokorščina, solidarnostna medsebojna pomoč, razširjanje »ilegalnega« albanskega tiska in podobno. Vse skupaj pa je daleč od miru in vse bliže spopadu. Samo naftni vrelci bi nam še lahko pomagali Dr. Bogdan Oblak-Hamurabi viai izhod v ponovni hiperinfiacUUi^^ »Sedanjo stabilnost dinarja bi lah- ko obdržali le, če bi imeli v Jugosla- viji bogate naftne vrelce. En tak vre- lec v Beogradu sicer imamo, premi- era Markoviča namreč, ki dnevno podpisuje naše dolgove, vendar se takšno ekonomijo lahko gremo le do časa, ko bo zares treba vračati dolgo- ve,« je dejal dr. Bogdan Oblak v jav- nosti bolj znan kot Hamurabi, ki nam s tem v zvezi prerokuje še eno hiper- inflacijo. Občanom pa seveda svetuje zamenjavo dinarjev v marke ali kakšno drugo trdno valuto. Bogdana Oblaka so skupno z Jane- zom Kopačem, predsednikom odbora za javne finance in proračun pri skupš- čini Republike Slovenije, prejšnji pe- tek povabili medse v Alpos, kjer bodo poslej takšna srečanja njihovih delav- cev z uglednimi javnimi osebami red- na. Že na tem prvem so imeli delavci Alposa za oba gosta veliko vprašanj, povezanih z aktualnim družbeno-go- spodarskim trenutkom, povzemamo pa le najzanimivejše misH in odgo- vore ... O lipi, dinarju in zamorskih časih... Trden denar je predpogoj za vsako kapitalsko upravljanje. Mi valute ni- mamo, saj za dinar to ne velja več. Dokaz temu je, da se vse delnice ali obveznice izdajajo v markah. Zaradi tega, kot pravi Hamurabi, rabimo no- vo valuto, s katero bi rešili položaj ob naslednji hiperinflaciji. Cene so tako in tako že »zdivjale,« marka pa je po izračunih dr. Oblaka trenutno vredna saj 15 dinarjev. Edina možnost je vpeljava vzpored- ne valute, zato so v Ljubljani ustanovi- li Lipa Holding, izdah delnice in pri- pravili elaborat, na osnovi katerega bi se v Sloveniji postavili na denarno trd- nejše temelje. Osnove so: lipa kot valu- ta, Centralna banka Slovenije, ki bi jamčila, da infacije lipe ne bi bilo in delničarji, ki bi bih soustanovitelji centralne banke. Poskrbeli bi tudi za izdajo zlatnikov in srebrnikov, ki si, kot je to v svetu običaj, sami vzdržuje- jo vrednost. V svetu srebrnega denarja sicer ni več, a ker se pri nas šele ponovno uči- mo, kaj to denar je, se bo treba po nasvetu Hamurabija najprej pač vrniti v zamorske čase... V čem je prednost Lipe holdinga... Prednost lipe pred devizami je v tem. daje to naš denar, prednost lipe holdinga pa v tem, da je to »čista« ustanova. Naš bančni sistem je nekon- kurenčen, neučinkovit, saj je skoraj 30 odstotkov imetja bank že zapravljene- ga. Ta sistem je pred srazsutjem, kot je pred razsulom tudi Narodna banka Ju- goslavije, na katero je obešen ves ban- krotirani sistem. Narodna banka bi morala jamčiti za dinarske in devizne vloge občanov ter za že zapravljene kredite, vendar vsega tega ne bo zdrža- la: »Kakorkoli obrnem in karkoli dam v računalnik, v nobenem primeru se ne izide, komentira to stališče Hamu- rabi. V čem je slabost Markovičevega programa... V tem, daje malce precenil dinar, da ni takoj na začetku zajpes povsem za- mrznil plač in da ni takoj napolnil tr- govin z uvoženim blagom. Potrebno bi bilo tudi bolj neusmiljeno odpuščanje delavcev. Ce bi to narediU, bi si ,3 lahko obetali stabilnejših časov« pa vse kaže na novo hipering^ j In še o Markoviču... ^ »Ja, Markovič se smeji..kotji3 dr. Hamurabi ^ In o domači vladi... »Več sem pričakoval od nje. v^, je jasno, da nima prave moči p zato, ker je priklopljena na Jug^^-' jo, drugič pa, ker je sama. Treba torej »odklopiti«. Slovenijo še ' ■ rešimo, medtem ko so drugod qd!;' no izgub prenesli na nat'' banke...« Tovarne direktorjem... »Amerika za tiste, ki se najdejo mentira trenutna domača doga! dr. Oblak, ki tuci meni, da je t'^ vsega v upravljanju in v vprašanj ko razdeliti lastnno. Tu ima prZ- in šokanten rece;3t:« »Pustimo q'.' toijem, dajo pokradejo. Res dasct oni med prvimi, ki so ploskali Mj." viču, pa vendar pustimo njim, n;' opravijo. Saj so praktično edini, znajo.« Vračanje odvzetih tovarn pai^ njegovem oslarija, saj se bo držav^ črpala v dveh, treh mesecih, čebc- tela popraviti vse krivice... Inicaj predlaga podjetjem... Upor. Seveda ne fizični tem v obliki državljanske nepokoršči Podjetjem, ki jih molzejo predpis; čaj, davki itn. ne preostane nič dr.i ga kot prodaja izdelkov pod rol2 ogled svoja dela,.nastala itlos kot priprava za veliko febo 2 metra krat 12 me- *ov in slike 1,75 metra krat w metra. Ta njena dela »asijo nove prostore SDK, I* koder je tudi prišlo naro- čilo do slikarke in kjer nje- ^ slikarstvo imenujejo šokantno« in »impo- •»ntno«. i Jana Vizjak pravi, da je bi- * s tem naročilom počašče- ^- saj se kaj takega slikarju redko primeri. »In ker je "oja mladost zaznamovana z mestnimi ulicami, ki jih je spletla zgodovina Celjskih grofov, sem delo vsebinsko navezala prav na to temo. K temu me je še inspiriral roman Ane Wambrechtsa- mier Celjski groQe danes in nikoli več, ki niza zgodbe žensk, ki so spremljale mo- ški rod celjskih mogočnežev. Usoda Elizabete Frankopan- ke Modruške, Veronike z Desenic, Katarine Branko- vič in drugih so me tako prevzele, da sem hotela zgo- dovino Celjanov prikazati z mojega, ženskega videnja.« Tako so liki ženske nastajali na številnih skicah, ki so se kopičile, da jih je bilo na koncu dovolj še za izbor v drobno knjigo, ki je je sli- karka Jana Vizjak izdala v samozaložbi z dvanajstimi grafičnimi listi, oštevilčeni- mi in podpisanimi v nakladi 70 izvodov. Knjigo s ciklu- som risb in slik posvečenih zgodovini Celja, dopolnjuje poezija slikarkine prijatelji- ce Ifigenije Zagoričnik-Si- monovič iz Londona. Razstava del Jane Vizjak v Muzeju revolucije bo odpr- ta samo do konca tedna, zato pa bo njeno veliko delo v SDK Celje dajalo novemu poslopju, mestu in ljudem pečat, ki ga je vdihnila mla- da slikarka Jana Vizjak. MATEJA PODJED Edo: EDO EINSPIELER Dober dan in Generalič 1 ;?aleriji Dober dan .Šempetru, ki se na našem •l»očju vse bolj uveljavlja ^ti po zanimivem izboru r^^tnikov, so 13. septem- dodali nov kamenček j2'*2aik kultv re. Odprli so J^reč razstavo najimenit- jsega slikarja - naivca Jo- Generaliča. I^ako se je slikar v Sloveni- samostojno razstavo . ^slavil prvič in se je je na t^J^Ue številnih obiskoval- ljubiteljev te zvrsti j^^Hosti, sam tudi udeležil. 5f^^% Generalič je slikar in If^"^' rojen v Hlebinah na ^^^aškem, od koder nosi in duši idihčne podo- llstv^^l in ljudi iz teh krajev, vtj. ^da torej pod močnim ioj.[^ svoje rodne vasi, saj \ ^^^bine njegova oaza mi- "^ova želja za srečo in 'o. Pod vtisom oseb- '?edij pa je Generahč ^1 dela, ki jih sam ime- nuje »črna faza« in jih kritiki uvrščajo v konico svetovne naivne umetnosti. Iz obdob- ja »črne faze«, je v galeriji Dober dan, kjer bo razstava odprta do konca meseca, po- stavil na ogled sUko z ime- nom Lutka. Za svoje delo je slikar do- bil številne nagrade domačih in mednarodnih žirij, ilustri- ral je precej knjig za otroke. V zadnjem letu bolj kot na steklo, dela grafike v globo- kem tisku na svoji stiskal- nici. MP Svet občin ostaja še naprel Sveta osmih občin celj- skega območja ne gre uki- njati, saj bi se morda lahko zgodilo, da bi ga že čez slabe štiri mesece morali spet ustanavljati - je bila uteme- ljitev njegovih članov o tem da mora na Celjskem med- občinsko sodelovanje ostati institucionalizirano. Člani Sveta občin so na svoji spomladanski seji, prvi v novi sestavi, podprli pobu- do predsta^^nikov laške obči- ne, da se Svet občin v zdajš- nji obhki ukine, namesto njega pa se med občinami celjskega območja vzpostavi projektno sodelovanje. Svet občin, katerega člani bi se sestajah zgolj zaradi tega, ker to predpisujeta pravilnik in statut, je v zdajšnjih poli- tičnih in gospodarskih raz- merah nepotreben, še kako nujno pa je in bo tudi ostalo sodelovanje občin območja pri reševanju skupnih težav. Tako so se predstavniki ob- čin celjskega območja ob koncu poletja že dvakrat se- stali in razpravljali o cestni problematiki, razvoju tele- komunikacij ter moderniza- ciji celjske bolnišnice. S po- dobnim delom, občasno bo- do k sodelovai\ju povabili tudi predstavnike sosednjih občin, pa bodo na Celjskem nadaljevali tudi v prihodnje. Predstavniki vseh občin so se strinjaU, da mora Svet občin ostati v institucionah- zirani obliki, saj bi brez orga- nizacijskega in administra- tivnega spremljanja delova- nja, medobčinsko sodelova- nje lahko kaj hitro zamrlo. Zato so tudi sklenili, da Svet, v začasno neprofesionalni zasedbi, deluje tudi naprej. S 1. oktobrom bodo najnuj- nejša administrativna opra- vila za Svet občin opravljali v upravnih organih celjske občine, vodstvene funkcije Sveta pa bodo še naprej, na vsakih šest mesecev, izme- njevali predstavniki posa- meznih občin. Člani Sveta občin so še sklenili, da ostane financira- nje tega organa do konca leta nespremenjeno, o bodoči or- ganiziranosti in morda tudi novih vsebinah delovanja, pa bodo predstavniki osmih občin celjskega območja raz- pravljali po sprejetju nove zakonodaje o državni upravi, predvidoma koncem leta. IVANA STAMEJČIČ Denar za zdravje Konec leta se izteka tretji družbeni dogovor o moder- nizaciji celjske bolnišnice - po načrtih iz sredine se- demdesetih let pa naj bi se zdaj tudi zaključila vsa ob- novitvena dela in novo- gradnje. Vendar pa, žal, to nikakor ne bo mogoče, saj je v bolnišnici trenutno do- končanih le tretjina vseh del. Z modernizacijo celjske bolnišnice bomo torej nada- ljevali, vprašanje, ki so si ga na torkovem sestanku za- stavljali člani Sveta občin pa je, kako zagotoviti potreben denar. Občani Celja bodo še dve leti s samoprispevkom združevali denar za moderni- zacijo bolnišnice, sicer pa je financiranje izgradnje bol- nišničnih prostorov in na- kup potrebne opreme z za- četkom leta 1990 preneseno na republiko. V tem letu se je iz 8,76 odstotnega poviša- nja cene bolnišničnih stori- tev za modernizacijo bolniš- nice mesečno zbiralo poltret- ji milijon dinarjev, vendar pa je tu premalo denarja za hi- tro in uspešno nadaljevanje del. Člani Sveta občin, ki so v celoti podprli nadaljevanje modernizacij skih del v bol- nišnici so menili, da bo na- ložba - če bo napredovala ta- ko počasi - ob svojem zak- ljučku izgubila precejšen del vrednosti in pomembnosti, zato bi se za pospešeno mo- dernizacijo morali zavzeti tu- di vsi poslanci v republiški skupščini iz našega območ- ja. Da je modernizacija bol- nišnice pomembna za Celj- sko in vso Slovenijo, pa kaže tudi podatek, da je nanjo ve- zanih kar 230 tisoč ljudi. IS 6. STRAN - 20. SEPTEMBER 1990 Dunajski, Mozartov, mladinski? v Kuliurnem centru v Velenju se Je začela sezona novih abonmajev v Kulturnem centru Ivan Napotnik v Velenju so raz- pisali nove abonmaje. Letos je na voljo 6 različnih, orga- nizatorji pa so skušali najti za vsakogar nekaj zanimi- vega. V Velenju imajo letos no- vost-dunajski abonma. Člani abonmaja bodo obiskali koncerte, operete, musicale, koncerte svetovnih pop-rock zvezd in svetovne razstave. Predstave bodo na Dun^u, v Salzburgu, Veroni, Zagre- bu in Ljubljani. Ustanovili bodo poseben klub v kate- rem se bodo srečevali člani abonmaja in izmenjavali mnenja. V okviru tega abon- maja bo 10 predstav oziroma koncertov, člani pa bodo morali obiskati vsaj dve pri- reditvi. V glasbenem abonmaju bo 6. predstav. Nastopih bodo sopranistka Irena Baar, vi- olinist Igor Ozim, Slovenski madrigalisti. Ljubljanski ok- tet. Slokarjev oktet pozavn, člani tega abonmaja pa si bo- do v februarju ogledali tudi opero Aida v Ljubljani. V okviru Mozartovega abonmaja je letos na vrsti ci- kel treh koncertov s podna- slovom Mozart in njegovi na- sprotniki. Koncerte izvaja Komorni ansambel Sloveni- cum z dirigentom Urošem Lajovicem. V Velenju so letos zaradi velikega zanimanja razpisah dva gledališka abonmaja z enakim programom. Pred- stavili se bodo Slovensko ljudsko ' gledališče Celje, Mestno gledališče ljubljan- sko, Primorsko dramsko gle- dališče Nova Gorica, Sloven- sko narodno gledališče Ljubljana, Teater v gosteh iz Zagreba, člani abonmaja pa si bodo Geothejevega Fausta v izvedbi Slovenskega na- rodnega gledališča Maribor ogledah v Mariboru. Mladinski velenjski abon- ma je nekakšen popravni iz- pit za lansko leto, saj lani ni uspel zaradi premajhnega zanimanja. Za letos načrtuje- jo popoldanske predstave, ki so najbolj primerne za mla- dino. V abonmaju se bodo predstavila mladinska gleda- lišča s svojimi predstavami, organizatorji pa obljubljajo tudi veliko glasbe, primerne za mlade ljudi. Zadnji izmed šestih razpi- sanih je lutkovni abonma. Za letos pripravljajo 6 pred- stav in obisk v lutkovnem gledališču v Ljubljani, saj so v Velenju prostorsko omeje- ni. V lutkovnem abonmaju se bodo predstavili pred- vsem amaterji, predstave pa bodo primerne za otroke vseh starosti. Vpis v abonmaje je možen do 28. septembra v domu kulture v Velenju. URŠKA KOLENC Savinjski umetniki pod eno streho z otvoritvijo razstave Savinjskih likovnih umetnikov so se v Žalcu začeU letošnji r. ski kulturni dnevi. Razstavo je pripravila in pod skupno streho pripeljala večino savin'' umetnikov slikarka, domačinka Jelica Žuža. Z razstavo so obudili tudi spomin na 20-ley Savinovega salona. V tem kulturnem hramu so svoja dela razstavili Ciril Cesar ^ Herman, Darinka Pavletič-Lorenčak, ^^lavko Krž^nc, Jožef Muhovič, Rudi Španzel f Toman, Alojz Zavolovšek ter Jehca Žuža. O delu teh umetnikov je ob otvoritvi L- Milena Moškonova, o pomenu in delu Savinovega salona pa soustanoviteljica Jelica ^ i V kulturnem programu so tokrat nastopili člani tria Lorenz. Razstava bo odprta dH septembra, pokrovitelj razstave pa je žalski izvršni svet. Na sUki: Jelica Žuža v pog[ z umetniki Savinjske doline. IB, foto: T TAV Napotnikova kolonija Jutri se bo v Zavodnjah nad Šoštanjem začela 17. Mala Napotnikova kiparska kolonija. Na tej koloniji bodo sodelovali osnovnošolci iz vseh velenjskih šol, pričakujejo pa tudi nekaj gostov iz dru- gih osnovnih šol. Organizator kolonije je Občinska zveza prijateljev mladine, kolonija pa se bo zaključila v soboto ob 14. uri z ogledom razstave skulptur in reliefnih plastik. Takrat bodo tudi podelili priznanja in pripravili kulturni program. Mladi ustvarjalci bodo delah v lesu, kot je kiparil Napotnik, dela pa bodo pozneje razstavili tudi v avli Skupščine občine Velenje, nato pa še v Napotnikovi galeriji v osnovni šoli v Zavodnjah. U.K. Kadar Ijuhimo Izhor ljubezenske poezije Neže Maurer Takole lahko zapišemo s pridihom poročevalske ra- cionalnosti: Neža Maurer, pesnica, pisateljica, preva- jalka, publicistka, doma iz Podvina pri Polzeli, že vrsto let snuje slovensko besedo v tankočutno literaturo. Za odrasle je napisla eno proz- no in več pesniških del, naj- več pa zapiše za otroke in mladino. Letos je izšla nje- na najnovejša pesniška zbirka z naslovom Kadar ljubimo. Ta izbor ljubezen- ske poezije je pesnica izdala v samozaložbi. To vsekakor ni dovolj popol- na podoba ali oris njenega pisateljevanja. Zato je prav, če naštejemo njena dela, že zato, da si osvežimo spomin: prozi Zveza mora ostati (1967) so sledile pesniške zbirke Skorja dlani in skorja kruha (1969), Ogenj do zad- njega diha (1973), Cas, ko je vse prav (1978), Tej poti se reče želja (1984) in Drevo spoznanja (1987). Za otroke in mladino (kako hecna opredelitev) je prozi Čukec (1978) sledila poezija Sončne statve (1970), "Kam pa teče voda (1972), Kako spi veveri- ca (1975), Kostanjev škratek (1980), Beh muc (1981), Ka- dar Vanče riše (1985), Televi- zijski otroci (1986), Uh, kakš- ne laži (1987) in Bratec Kra- tek čas (1989). Birokrat bi re- kel, da je iz priloženega raz- vidno, da je Neža Maurer res pesnica, saj se število njenih literarnih del odločno nagiba v prid poeziji. Najnovejši izbor ljubezen- ske poezije Kadar ljubimo, je subtilno branje. To je tiste vrste poezija, ki jo človek rad bere sam, v zbranem miru, ko je lahko potopljen v mish, ki spontano rojevc^o asoci- acije na branje ljubezenske poezije. Ta poezija pa je taka, kakor je moto, ki gaje pesni- ca dala izboru za popotnico: »Ljubezen je strašna, njena mavrica je rdeča«. Šestinpetdeset pesmi je avtorica izbrala in jim dala naslov Kadar ljubimo; V njih je zaobjela tisti lok človeške intime, ki ponazarja vso širi- no čustvovanja: od vznese- nega hrepenenja in sladkosti bolečine, do trpkosti, odgo- vornosti, zrelosti in spozna- nja o relativnosti trajanja, pa tudi minljivosti. MIR Počasi okopavam svojo nji- vico ob poti. Nikamor mi ni treba poto- vati. Radosti, ki gredo mimo, postojijo, pokramljajo z menoj. Zvečer si zarja izbere moj obraz za svoje nebo. In tudi slovenski pisatelj Branko Hofman, ki je pri- speval v knjigi spremno be- sedo, je svoje razmišljanje naslovil »Svet se razkriva skozi ljubezen«. Ta naslov pravzaprav vse pove. Za ne- posredno občutje senzibilne poezije Neže Maurerjeve, pa bo treba vzeti knjigo v roke in pokramljati z njo nekaj ve- čerov. • Pesmi je izbral in uredil Miklavž Skofič-Maurer, mo- tiv za naslovnico je prispeval akademski slikar Stane Ja- godic, tisk pa so omogočila tri podjetja in sicer tovarna klobukov »Šešir«, Gorenj- ska predilnica in Modna konfekcija »Kroj«, vsi iz Škofje Loke. DRAGO MEDVED Nova sezona štorskih gledališčnikov z gostovanjem prete- klo nedeljo na Ptuju so no- vo sezono delovno pričeli tudi člani Amaterskega gle- dališča »Železar« Celje- -Štore. V okviru I. tabora sloven- skih krščanskih demokratov so namreč v ptujskem mest- nem gledališču občinstvu predstavih dramatizacijo no- vele celjske pisateljice, pu- blicistinje in svetovpe po- potnice Alme Karlinove »Pod košatim očesom«, ki jo je nabito polna dvorana hva- ležno sprejela. Novela »Pod košatim očesom« pripove- duje o problemih žena, pad- cih in vzponih ter njihovih travmah, skozi življenjsko pripoved dveh žena s Kitaj- ske, ki jo je na svojih potova- njih tudi obiskala Alma Kar- linova. Pod režijskim vod- stvom Petra Simonitija so štorski gledališčniki drama- tizacijo te novele premierno pripravili spomladi v celjski Knjižnici »Edvarda Karde- lja« ter jo z uspehom pred- stavili v širši celjski okolici in tudi med tržaškimi Slo- venci, sodelovali pa so tudi na medobčinskem srečanju gledaliških skupin celjske regije. Sceno za predstavo je pripravil Božo Ščurek, zah- tevne maske in lasulje pa znani celjski masker Vinko Tsunšek. Nedeljska predsta- vitev na Ptuju jim je bila že 13. repriza in prva predstavi- tev v novi sezoni 1990/91. Po- novno pa jo bodo prikazali v Celju 6. oktobra ob 19. uri v novozgrajeni cerkvi Sv. Duha v Novi vasi. Skupaj z nekaterimi drugi- mi amaterskimi igralci v Ce- lju, tako posamezniki kot tu- di člani trnoveljske »Zarje« in gledališke delavnice Sred- nje tehniške šole »Maršala Tita pa pod režijskim vod- stvom Petra Simonitija in ob sodelovanju maskerja Vinka Tajniška pripravljajo uvod- no prireditev ob otvoritvi razstave »Celjski groQe v le- poslovju«. Prof. Božena Oro- žen je namreč avtorica te raz- stave. Ona je tudi napravila izbor besedil Aškerca, Žu- pančiča, Novačana, Krefta in Menarta za dramski prikaz ob otvoritvi te razstave, ki je postavljena v prostorih štu- dijskega oddelka Knjič »Edvarda Kardelja« naj zejskem trgu. Otvoritel danes ob 18. uri in sic« prej z omenjeno uvodne reditvijo v stari Grofiji,; Celjskim stropom (pros Pokrajinskega muzeja Muzejskem trgu), za te- bo še ogled omenjene stave. J ŽIVKOBEŠK(J| Prenovljena Marijina cerkev Marijina cerkev v Marija Gradcu šteje že več sto let. Je ena od najimenitnejših renesančnih umetnin na Slovenskem, vendar je bila krepko potrebna prenove. Po zaslugi dekana Jožeta Horvata ter krajanov, po- djetij in ob posluhu družbe- nopolitične skupnosti, so jo pričeli letos spomladi pre- navljati, v nedeljo pa bo ob 10.30 tam slovesnost ob pre- novitvi cerkve. Marijino cerkev nad veli- kim zavojem Savinje južno od Laškega je dal poslikati in postaviti laški tržan Matija Stich. Gradili so jo | 1505 do 1527. Bila je« na z visokim zidom, kij3 žil obrambi pred Turki I Pridevek Gradec, Id* paj z imenom zavetnicen ime kraja, nakazuje imela cerkev vzdevek' zu Graz, Marija pri gra rej. Baje je bila na krc mem nekoč utrdba, p žem v naselju pa je stala že tudi graščina Marija Gradec. Okoli c je bilo do leta 1826 P lišče, taborsko obzidjt bilo iz desetletja v des' nižje. Cerkev so večkra zidavah, dozidali so ' ki ga cerkvica pn'c' imela, in žagreb ali stijo. Freske v cerkvi, ki pasovih ilustrirajo Wa in Kristusovo življen.- rojstva do smrti, je le^l, odkril prof. dr. Franc kajti bile so prekrite: plastmi beleža. Nast^^j v istem času kot naK Michelangelova pPj Sikstinske kapele v W sodijo med n^iin^iB renesančne umetnine" venskih tleh. Gotska Marije Karmeličans^ s svojimi freskami i"; baročnim oltarjem r sten kulturno-zgod" spomenik. . V obnovo cerkve so ni vložili okoli dva tis stovoljnih ur dela- precej denarnih V nedeljo bo pri sl«^.^ sodeloval pomožni Jože Smej, pa lapa' na pihala, ki bo že r pred pričetkom ce% obreda igrala slove"-, rodno glasbo. Za stvenike in družben^jj^ ne delavce, ki so Pjf pri prenovi cerkve. ^ .i^.* Jože Horvat priprf J^if nost v prihodnjih t^čjl NATAŠA Umetniška fotografija v Celju V razstavnih prostorih Muzeja revolucije v Celju bodo v ponedeljek, 24. sep- tembra ob 19. uri odprli ju- goslovansko razstavo umet- niške fotografije in diapozi- tivov »Celje '90«, ki jo orga- nizirajo prizadevni člani Fotokinodruštva Celje, sku- paj s Fotokino zvezo Slove- nije ter Zvezo kulturnih or- ganizacij občine Celje. Razstava je tekmovalnega značaja, udeležujejo pa se je avtorji iz cele Jugoslavije, ki na tem ustvarjalnem področ- ju kaj pomenijo. Na razstavi bo sodelovalo okoli 70 avtor- jev, njihova dela pa je izbral selektor te razstave in moj- ster fotografije dipl. inž. StO; jan Kerbler. Za prijavljene avtorje je bila razspisana prosta tema, sama razstava pa ima po normativih najviš- ji, to je I. rang. Na razstavi, ki jo bo odprl predsednik Fotokino zveze Slovenije, bodo razstavljene tako črnobele, kot tudi barv- ne fotografije ter diapozitvi, ki jih bodo predvajali ob otvoritvi. V programu otvo- ritve pa bodo nastopili tudi: Matej Banič s kitaro ter člani Plesne skupine »Opus« iz Celja. V selektivnem izboru je bi- lo za razstavo izbranih tudi kar nekaj del avtorjev iz na- šega območja in sicer iz Ce- lja sodelujejo: Matej Krnič- nik, Radivoj Klinov, Vinko Skale, Igor Martinšek, Ro- bert Ograjenšek, Goraz Go- lob, Aljoša Leskovšek, Go- imir Mlakar, Robert Golob, Luka Sever ter Miran Le- skovšek, iz Fotokluba »Zr- no« Velenje pa Albina Bošt- jan. Ker je razstava tekmo- valnega ranga, bodo ob otvo- ritvi podelili tudi nagrade najboljšim avtorjem, ki jih med drugimi prejmejo tudi Matej Karničnik (II. nagrada za diapozitiv), Vinko Skale (III. nagrada za diapozitiv) ter Robert Ograjenšek (poh- vala za diapozitiv), vsi trije iz Celja. Nagrade najboljšim avtorjem podeljuje Fotokino zveza Jugoslavije, prispevali pa so jih Steklarska šola iz Rogaške Slatine ter Kom- pas-turistično trgovinsko podjetje Celje. Fotorazstava bo v razstav- nih prostorih celjskega Mu- zeja revolucije za ogled odpr- ta do konca septembra vsak dan v dopoldanskem in po- poldanskem času. ŽIVKO BEŠKOVNIK 20. SEPTEMBER 1990 - STRAN 7 prebujanje gotske lepotice %^//fi so '-otiKNU« srednjeveško knežjo palačo .jaljevanje iz prejšnje Ni naključje, da jjgjo za delo odbora dal .%o tedanji župan (danes ■^\udi rck^i komunistični) '"g Tone Zimšek, kajti |gff„ina intelektualcev je rfelju že leta 1978 začela ^.„ndirati teren« pri JLA, "i.^ bi bilo, če bi JLA vrnila " , mestu. To so bili te- . podpredsednik občin- 'Če skupščine Tone Zimšek, ^ jnž, Janez Kozmus, že tjenjeni arh. Tomaž M. Je- Ein drugi, ko je procedura Ma, je trajalo pet let do •-adnega žiga JLA, da je 'avba na voljo mestu in tudi •eljena. No, obiskovanje '^vbe in določene meritve !,dovolili že prej. Celjani so takoj »naskoči- , veličastno stavbo, ki ni bi- ^ ravno v zavidanja vred- .jni stanju. Mnogi so mislili, Jjbodo našli pod njeno stre- •1 trajno rešitev za svoje ^^ostorske stiske, najbolj ;!tura. Toda statične meri- ;50 pokazale, da bo stavba ::ala ogromno denarja, za- sie pa so se pojavljati tudi (\e zamisli o bolj pamet- :fni in gospodarnem, trž- :ein obnašanju. Pozneje for- [irani odbor (predsednik Stane Seničar)je celo razpra- ;ial o tem, da bi stavbo dali ; najem zvezni SDK upravi : Beograda, samo da bi jo »šili pred propadanjem, k^- ;grad je bil prazen, to pa je ! stavbo bila n^hujša ne- nraost. Presenetljive najnovejše najdbe Letos so mladi celjski alpi- nisti, da bi zaslužili za hima- lajsko odpravo, opraviU son- diranje grajske fasade. Za- vod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju je tako prihi-anil denar za drago odranje, odri pa bi tudi delno zavirali pogled na celoto grajske fasade. Dr. Ivan Stopar pravi: »S Stanovanjsko skupnostjo kot investitorjem smo se le- tos lotih dodatnih raziskav v iskanju dokončnega odgo- vora na vprašanje, ali stavba res ne skriva več elementov, ki bi omogočiU vsaj delno re- konstrukcijo njene nekdanje podobe. Preiskali smo južno grajsko steno in severov- zhodni stolp, rezultati od- stranjevanja ometov pa so presegli pričakovanja. Poka- zalo se je, da sodi zahodni trakt k prvotni gotski zasno- vi knežjega gradu iz 14. sto- letja in da gre za izjemno bo- gat primer reprezentančnega fevdalnega palacija. V traktu sta bili urejeni vsaj dve re- prezentančni, z ravnima le- senima stropoma kriti dvo- rani. Dvorana v prvem nad- stropju je bla opremljena s tremi šilastoločnimi okni, dvorana v tretjem nadstrop- ju pa s tremi bogato profili- ranimi pravokotnimi gotski- mi biforami. Obe dvorani bo- sta rekonstruirani, prvotno podobo pa bomo skušah vr- niti tudi drugim prostorom v tem traktu enako kot v se- verozahodnem stolpu, kjer je bila v zgornji etaži po vsem sodeč urejena kapela (ostanki ■ sakralnih fresk). Dokončno podobo gradu na- meravamo izoblikovati tako, da bomo stanovanjske trakte znižali za eno etažo in tako znova vzpostavili prvotno razmerje stavbnih mas, obe- nem pa bodo višinsko po- udarjeni vsi trije nekdanji stolpi. Grad se bo s svojo urejeno, današnjim potre- bam prilagojeno, a oblikov- no avtentično govorico iz ča- sa svojega nastanka, uvrstil med najpomembnejše kul- turne in umetnostne spome- nike na Slovenskem.« Ko so pred leti v Celju iskali ustrezno lokacijo za Zgodovinski arhiv, so neka- teri celo predlagali, naj nek- danjo vojašnico porušijo, saj ni stavba nič vredna. Zdaj so na dlani novi elementi, ki po- trjujejo pravilnost vztrajanja tistih, ki so verjeU v njeno veličino. Slovenija nima knežje palače iz srednjega veka, ta bo edina in po svoji velikosti znova potrjuje mo- gočnost celjskih knezov. Čas in njegove vzporednice Celjski knezi so nekako simbolično delili usodo s svojim spodnjim gradom ali knežjo palačo, kajti njiho- vo vlogo so nekateri zgodo- vinarji povzdigovali, drugi 'so jo bolj kritično obravna- vali ali pa celo podcenjevali. V značilnih časih povojnega idejnega čiščenja naših uč- benikov, so tudi celjski kne- zi bili deležni znanih obsodb, da niso delovaU jugoslovan- sko... (manjkal bi samo še očitek, da se niso zavzemali za bratstvo in enotnost in da niso bih v partiji...) kakor je tudi nepremišljen sklep, da je bil Herman II. jugoslovan- sko usmerjen, ker je imel za stražarje po zvezah s Tvrd- kom, Bosance pa tudi Zagor- ce in ker je s poroko Elizabe- te Frankopanske odprl Celj- skim prva vrata k Jadran- skemu morju... Franjo Baš je v razpravi Celjski grofi in njihova doba v Celjskem zborniku 1951 napisal: »Friderik II. in Ulrik II. sta med zadnjimi pred- stavniki izginjajočega vite- štva, Herman II. in Barbara pa med prvimi glasniki no- voveškega plemstva, ki ga iz- raža preporod osebnosti in ki ga običajno po njegovi mi- selnosti imenujemo za rene- sančno ... Friderik II. in Ul- rik II. sta živela v času, ko je zajel Slovenijo iz Italije prvi val humanizma in renesanse, a sta ga doživela edinole kot osebi, ne pa tudi kot osebno- sti. Barbaro pa je zajel novi duh izven celjske domovine v tujini, kjer se je izrazila kot podrejeni brezuspešni pojav časa. Herman II. je razvil vi- teški čut o časti v zavest dr- žavniške odgovornosti, Fri- derik II. in Ulrik II. pa sta mu vzela politično vsebino. Ulrik II. je celo zapeljal celj- sko zemljo v viteške pohode konkvistadorskih obsegov. S Hermanom II. je zablešča- la na Slovenskem politična renesansa, z Ulrikom II. je izumrlo srednjeveško poU- tično viteštvo. Sledov ni za- pustil med Slovenci niti eden niti drugi. Zgodovin- sko pomemben pa je celjski poizkus, ustvariti potem, ko je nastalo Koroško iz Celov- ške in Kranjsko iz Ljubljan- ske kothne ter Goriško iz so- točja Vipave s Sočo, deželno kneževino tudi iz Savinjske doline. V delovanju na Hr- vatskem, v Bosni in Srbiji odseva na Balkan ogrska po- litika Celjskih, medtem ko je jadranska politika Celjskih šele v zametkih. Z načinom svoje dejavnosti predstavlja- jo Celjski prehod iz srednje- ga v novi vek, eno izmed obhk slovenske renesanse.« Marija Terezija je kot Habsburžanka tako temelji- to prezidala nekdanje domo- vanje celjskih knezov tudi zato, da bi ostalo čimmanj sledov o njihovi moči in vpli- vu. Zdaj se za novejšimi bar- vami fasad odstirajo stare, iz- virne... Pustimo zgodovini, da bo zapisala še tisto, kar manjka. Ce bomo tudi brez čustvenih in evforičnih de- janj le sledili izsledkom no- vih znanstvenih dognanj, ter varovali in uporabljah ta iz- ročila, bomo poravnali svoj dolg do sebe. Tako je v Celju prišla na vrsto tudi knežja palača, ki je še do včeraj ne- kateri niso hoteh niti prizna- ti, kaj šele videti, prišla pa je na vrsto za začeto obnov slovenskega Narodnega d ma in nemškega doma, ki z nosi napis Celjski dom (pre„ je bila na njem vehka rdeča zvezda z napisom OF). Mor- da je tako celo prav, k^ti za proučevanje zgodovine celj- skih knezov bo treba še veli- ko časa in potrpežljivosti, ki je lastna znanosti in njenim podanikom! DRAGO MEDVED Lepo vidno odkrito gotsko okno. Foto Drago Medvedi ZAPLEMBE NA CELJSKEM y LETIH 1945-1948 Piše MILKO MIKOLA Nadaljevanje Zapleni pa se tudi ^njihova ostala imovina za po- učilo škode na ta način oškodo- Jiim Slovencem.« Izgon in za- bbo premoženja teh oseb naj po določilih navedenega odloka ^li krajevni organi narodne ^ti, po potrebi v sodelovanju fjsko. Glede upravljanja z za- Nenim premoženjem pa je na- N odlok določal, da »dokler '5'ogoče vrniti imovine pravim N^om in povrniti škodo oško- Jj^cem, bodo vso odvzeto in ^«njeno imovino upravljah or- ^ Komisije za upravo narodne rl^ne, ki jih začasno postavljeno plovni organ narodne oblasti ter \ \ Potrditev predložijo Pokra- gemu odboru OF za Sta- Npisi ^^izanskih sodišč li^'pčila o zaplembi premoženja ,^^nikov narodnoosvobodilne- 1) a v Sloveniji pa so vsebo- , * predpisi, ki so urejali de- So^ill^' Partizanskih sodišč na ob- Slovenije. Med tovrstnimi so z vidika zaplemb po- - predvsem naslednji: ^'"'ilnik za organizacijo in ''ije brigadnih in odrednih L g^'"^ sodišč (pravilnik BOVS), oddelek za sodstvo pri štabu (GŠ) NOV in PO ^:jye sprejel 16. 10. 1943; SiV^clilo št. 4 vsem štabom divizij, brigad ter vsem '""sn^i^'^' odrednim in področ- Vln,7iščem, ki jih je oddelek za ^K.^Pri GS NOV in PO Slove- ^^Jel7. 1.1944; |fc2,^^ilo št. 7 o izvrševanju imovinskih kazni in kazni konfi- skacije imovine, ki ga je oddelek za sodstvo pri GŠ NOV in PO Slo- venije sprejel 10. 10. 1944. Poleg navedenih predpisov o za- plembi sovražnikovega premože- nja, ki so jih sprejeli vodstveni or- gani NOB v Sloveniji in so veljali samo za območje Slovenije, pa je treba omeniti tudi nekatere tovrst- ne predpise, ki so jih sprejeU naj- višji organi NOB na zvezni ravni in so veljali za območje celotne Jugoslavije. Med zveznimi predpi- si, ki so se nanašah na zaplembo sovražnikovega premoženja, je vsekakor treba upoštevati t. i. Fo- čanske predpise, ki jih je VŠ NO POJ sprejel fabruarja 1942 v Foči in t. i. Krajiške ali Septembrske predpise, ki jih je VS NO POJ sprejel septembra 1942 v Bihaču. V skladu z določili obeh navede- nih predpisov so bili za izveuarye zaplemb premoženja sovražnikov zadolženi narodnoosvobodilni od- bori (NOO) kot organi ljudske ol^lasti. Zaplenjeno premoženje je tvorilo t. i. narodnoosvobodilni fond, s katerim je upravljal ustrez- ni NOO (občinski ah okrajni), če pa NOO še ni bilo. pa so z zaple- njenim premoženjem začasno upravljale vojaške oblasti. Med zveznimi predpisi, ki so jih sprejeli med NOB, je z vidika izvajanja zaplemb sovražnikove- ga premoženja v Jugoslaviji zelo pomembna tudi »uredba o voja- ških sodiščih «, ki jo je VŠ NOV in POJ sprejel 24. 5.1944. Ta uredba je namreč predstavljala osnovni predpis za delovanje in organiza- cijo vojaških sodišč na vsem ju- goslovanskem ozemlju. Na osno- vi te odredbe so vojaška sodišča po sovoboditvi sodila in izrekala kazni osebam, ki so jih obsodili zaradi storjenih vojnih zločinov, ali pa zaradi sodelovanja z oku- patorjem. Najpomembnejši zvezni predpis o zaplembi sovražnikovega pre- moženja pa je bil »odlok o preho- du sovražnikovega imetja v držav- no svojino, o državnem upravlja- nju imetja odsotnih oseb in o zase- gi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile«, ki ga je predsedstvo AVNOJ sprejel 21. 11. 1944 (dalje: odlok AVNOJ z dne 21.11.1944). glede zaplembe sovražnikovega premoženja v Ju- goslaviji je navedeni odlok dolo- čal naslednje: Odlok AVNOJ »Z dnevom, ko stopi ta odlok v veljavo, preide v državno svo- jino: 1. vse imetje nemškega rajha in njegovih državljanov, ki se nahaja na ozemlju Jugoslavije; 2. vse imetje oseb nemške na- rodnosti z i^emo onih Nemcev, ki so se borili v vrstah Narodno osvo- bodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije ali ki so dr- žavljani nevtralnih držav in se med okupacijo niso vedh so- vražno; 3. vse imetje vojnih zločincev in njihovih pomagačev ne glede na njihovo državljanstvo in ne glede na državljanstvo imetje vsake ose- be, kije bila s sodbo državljanskih ali vojaških sodišč obsojena na iz- gobo imetja v korist države.« Odlok AVNOJ z dne 21. 11.1944 je začel veljati 6. februarja 1945, ko je bil objavljen v uradnem listu DFJ, Ljudska skupščina FLRJ pa ga je potrdila in delno spremenila 31. julija 1946 tako, da se je njego- vo prečiščeno besedilo imenovalo Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsot- nih oseb. Zaplembe, ki so jih v Jugoslaviji izvedli v obdobju 1945-1948, so povečini izpeljali na osnovi odlo- ka AVNOJ z dne 21. 11. 1944, ne- primerno manj pa so jih izvedb na osnovi drugih predpisov oz. zako- nov. Pri zaplembah, ki jih niso iz- vedli na osnovi odloka AVNOJ z dne 21. 11. 1944, je šlo za t. i. sodne zaplembe, ki so jih izrekala vojaška in civilna sodišča in to na osnovi zakonov, ki so kot eno iz- med kazni predvideli tudi zaplem- bo premoženja. Že Zakon o vrstah kazni, ki so ga sprejeh julija 1945, je kot eno izmed kazenskih sank- cij, ki so jih sodišča lahko izrekala obsojencem, predvidel tudi za- plembo premoženja. Največ za- plemb premoženja so sodišča na območju celjskega okrožja v ob- dobju 1945-1948 izrekla na osnovi naslednjih zakonov: 1. Zakona o pobijanju nedo- pustne špekulacije in gospodar- ske sabotaže z dne 23. 4. 1945, 2. Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) z dne 25. 8. 1945, 3. Zakona o odvzemu državljan- stva oficirjem in podoficirjem biv- še jugoslovanske vojske, ki se no- čejo vrniti v domovino, pripadni- kom vojaških formacij, ki so služi- li okupatorjem in so pobegnili v inozemstvo po osvoboditvi, z dne 23. 10. 1946, 4. Zakona o kaznivih dejanjih zoper splošno ljudsko premoženje ter premoženje zadružnih in dru- gih družbenih organizacij (ZKLP) z dne 11. 10. 1948. Vsi navedeni zakoni, razen za- kona o odvzemu državljanstva, so veljali do 1. julija 1951, ko je začel veljati novi kazenski zakonik, sprejet 2. marca 1951. Izvedbo zaplembnega postopka in to ne glede, na osnovi katerega zakona so zaplembo izrekli, je do- ločal Zakon o zaplembi imovine in o opravljanju zaplembe z dne 9. 6. 1945. Najpomembnejša določila navedenega zakona so bila: a) Zaplembo premoženja so smeh izreči samo v primerih, ki so jih določih z zakonom, izreči pa so jo smeh samo tisti organi, ki so bili po zakonu za to pristojni. Po zako- nu so bile za izvedbo zaplembe premoženja nemškega rajha, dr- žavljanov nemškega rajha in oseb nemške narodnosti pristojne okrajne, mestne in okrožne za- plembne komisije, v vseh ostalih primerih pa so zaplembe izrekala sodišča. b) Zakon je ločil popolno in del- no zaplembo premoženja. Pri po- polni zaplembi je šlo za zaplembo celotnega premoženja obsojenca, pri delni pa za zaplembo samo do- ločenega dela obsojenčevega pre- moženja. Iz zaplembe so v vsakem primeru izvzeli tiste predmete, ki so jih obsojenec in njegova druži- na nujno potrebovali za življenje, se pravi: obleka, perilo, obutev, oprava, posoda itd. c) Premoženje so smeli zapleni- ti samo tisti osebi, ki so jo obsodili na zaplembo. S tem so izključili možnost, da bi kdo izvršil tudi za- plembo premoženja obsojenčevih svojcev. Zaplembe nemškega premoženja Pod pojmom nemško premože- nje so v smislu prve in druge toč- ke prvega člena odloka AVNOJ z dne 21. II. 1944 razumeh premo- ženje nemškega rsuha in njegovih državljanov ter premoženje oseb nemške narodnosti, ki se je naha- jalo v Jugoslaviji. Zaplemba nem- škega premoženja je dejansko predstavljala določeno obliko voj- ne reparacije do nemške države, tako naj bi povrnili škodo, ki jo je nemški okupator med vojno pov- zročil v Jugoslaviji. Takšne ukre- pe so sprejemale tudi druge zavez- niške države, upoštevajoč prizna- no načelo o kolektivni odgovorno- sti nemškega naroda za posledice vojne. Nadaljevanje prihodnjič Celotna razprava Milka Mikole je objavljena v Celjskem zborni- ku, ki izide konec septembra 1990. 8. STRAN - 20. SEPTEMBER 1990 kmetijstvo Orali so za republiške naslove Na poljih Žovneka pri Braslovčah je bilo minulo soboto 34. republiško tek- movanje oračev, ki se ga je udeležilo 57 tekmovalcev iz raznih krajev Slovenije. Največ uspeha so imeh tekmovalci in tekmovalke iz Pomurja, tekmovalci, ki so predstavljali celjsko regijo pa so prijetno presenetili. Tekmovanje so pripravili Zveza organizacij za tehnič- no kulturo Slovenije, Za- družna zveza Slovenije in Hmezad Kmetijstvo Žalec pod pokroviteljstvom Skupščine občine Žalec. Največ točk je za celjsko regijo prinesel Franc Rotnik iz Šoštanja, ki je bil pri mlaj- ših traktoristih pri oranju in v spretnostni vožnji drugi, skupaj pa se je v svoji kate- goriji uvrstil na prvo mesto, medtem ko je bil na hsti vseh tekmovalcev drugi, An- ton Špital prav tako iz Šo- štanja je bil osemnajsti, Maf- ta Golob je bila trideseta, Marinka Jančič dvaintride- seta itd. Ekipno se je celjska regija uvrstila na tretje mesto. ^. Pred pričetkom tekmova- nja je bila krajša slovesnost, na kateri je spregovoril Al- bin Debevc, namestnik re- publiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na koncu pa je na zaključni slovesnosti sprego- voril predsednik skupščine občine Žalec Milan Dobnik, Jože Dular, predsednik Zve- ze organizacij za tehnično kulturo Slovenije pa je naj- boljšim ekipam podelil po- kale in priznanja. T. TAVČAR Celjsko regijo so na 34. tekmovanju slovenskih ora- čev zastopali: Marta Golob, Tomaž Terček, Andrej Kra- mer. Tone Špital, Marinka Jančič, Franc Rotnik, Vinko Zupane in Alojz Rožič. REKLI SO: Franci Rotnik: »S po- tekom današnjega tek- movanja pa tudi s svojo uvrstitvijo sem zadovo- ljen. Tekmoval sem v ka- tegoriji mlajših oračev, dosegel pri oranju in pri spretnostni vožnji drugo mesto, skupno v svoji ka- tegoriji prvo mesto, med vsemi tekmovalci pa sem bil drugi. Tega uspeha sem vesel.« Marta Golob: »Na splošno mishm, da smo se ženske na tem tekmo- vanju kar dobro odrezale. Med prvimi desetimi v skupni razvrstitvi so bi- le kar tri, sama pa sem se med 57 tekmovalci uvr- stila na trideseto mesto, s čimer sem tudi zado- voljna.« Tomaž Terček: »Letos sem bil prvič na takem tekmovanju. Na regij- skem sem zasedel drugo mesto med mlajšimi trak- toristi, sedaj pa v svoji ka- tegoriji osmo, v skupni uvrstitvi pa šestintridese- to mesto. Glede na to, da si tovrstne izkušnje prav- zaprav šele nabiram, sem zadovoljen.« T. T. Meso leti v nebo še nekaj Hinanev v žep rejcev? Pred dobrim tednom je večina klavnic in predelo- valnih organizacij v Slove- niji povišala odkupne cene živine na 25 dinarjev za ki- logram žive teže v ekstra klasi. Odkupne cene naj bi se zdaj povišale še za 3 di- narje, kilogram žive teže v ekstra klasi naj bi tako veljal 28 dinarjev. Tako so predlagali na po- svetu Zadružne zveze Slove- nije in direktorjev kmetij- skih zadružnih organizacij Slovenije, ki je bil minulo sredo v Celju. Predlog za po- novno zvišanje odkupnih cen živine so utemeljevali z izračuni Kmetijskega inšti- tuta Slovenije. Po njihovih podatkih je proizvodna cena reje živine v tem trenutku 35 dinarjev. Kljub temu, da do- bijo rejci 25 dinarjev za kilo- gram žive teže, je tako se vedno deset dinarjev razlike med proizvodno in odkupno ceno. Predlaganih 28 dinar- jev naj bi izplačevali s po- močjo treh virov: eno tretji- no denarja naj bi zagotovile klavnice oziroma predelo- valne organizacije, drugo tretjino republika s kompen- zacijami, tretjino denarja pa naj bi zagotovili na račun višjih prodajnih cen. Predlog zadružne zveze je seveda eno, drugo pa je vpra- šanje, kako se bodo za po- novno povišanje uspeli do- govoriti s predelovalnimi or- ganizacijami in klavnicami. Ze na 25 dinarjev so sila ne- radi pristali. Vladi očitajo, da gre za politični pritisk. V Po- murju npr. prejšnji teden ni- so hoteli povišati odkupnih cen, ker menijo, da si je to izmislila politika, zato naj tu- di zagotovi plačilo rejcem. Na Celjskem so v vseh treh klavnicah - v Celjskih mes- ninah, šentjurskem Juriju in v laški klavnici - povišah od- kupne cene na zahtevanih 25 dinarjev, obenem pa so povi- šali tudi prodajne cene mesa. Na posvetu v Celju nihče ni zanikal dejstva, da rejci re- dijo živino z izgubo. Večina pa je menila, da je republi- ška vlada tokrat odločala na pamet, brez vsakršnih izra- čunov, razen seveda števil- ke, ki jo je izračunal Kmetij- 'ski inštitut. IRENA BAŠA Foto: EDO EINSPILER Kdo dobi regres za semensko pšenico: Jesenska setev se naglo približuje. Nekatera bistve- na vprašanja, predvsem v zvezi s setvijo pšenice, pa ostajajo odprta. Ob tem strokovnjaki računajo na sto tisoč ton pridelka. Čeprav so pridelovalci lani sklonih bolj malo pogodb za odd^o pšenice, je bil odkup razmeroma dober. Skupno smo v Sloveniji ponudih tr- žišču nekaj več kot 90 tisoč ton pšenice. Na Celjskem je romalo v skladišča 4227 ton, kar je za dobrih 17 odstotkov več kot je bilo moč sklepati po podpisanih pogodbah. S plačilom večjih težav ni bi- lo, po besedah namestnika republiškega sekretarja ko- miteja za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano Albina De- bevca pa bodo kmetje v ok- tobru dobili še 0,12 dinarjev za kilogram oddane pšenice. To velja za tiste, ki so oddali večje količine pšenice, kot je bilo dogovorjeno po po- godbi. ^Za jesensko setev bodo se- menarske organizacije zago- tovile 7 tisoč ton semenske pšenice, kar je tisoč ton več kot lani. Zato strokovnjaki tudi računajo, da bodo pride- lali prihodnje poletje 100 ti- soč ton pšenice. Za kilogram semenske pšenice bo treba odšteti 3,75 dinarjev, pride- lovalci merkantilne pšenice pa bodo lahko en kilogram semenske pšenice zamenjali za kilogram in pol merkantil- ne pšenice, pri čemer je kilo- gram merkantilne pšenice vreden 2,5 dinarjev. Sloven- skim kmetom je predsednik kmečke zveze Ivan Oman poleti sicer obljubljal 3 di- narje za kilogram pšenice, vendar so obljube, kot kaže, padle v vodo. Pridelovalcem semenske pšenice pa bo le- tos priznana premija v višini 0,35 dinarjev. Pred letošnjo setvijo pa ostaja odprto vpra- šanje, komu dati regres in komu ne. Ali naj regres dobi vsak kmet, ki bo sejal« co ah samo tisti, ki b ■ sal pogodbo. To bo dokončno razrt.. ni odbor zadružne vi^ venije v dogovoru s b skim ministrstvorr " tošnjo setvijo pa s; ki opozarjajo preovj^ boljšo kvaliteto. Naj skih njivah pridela- da razmeroma n-. vrstne pšenice. V; vostni razred sod; stotkov pridelka, . .. je v drugem kakovc| razredu, kamor pc strokovnjakov so odstotkov pridelk IRE Komu je napoti žalska HKS? Direktor HKS Andrej Šporin zanika prelivanje kmečkega denarja Iz republike, pa tudi iz do- mačih. Savinjskih logov je vse glasneje slišati zahteve po razbijanju Hranilno kreditne službe kmetijstva in gozdar- stva Žalec. Nemesto sedanje službe naj bi nastale manjše Hranilno kreditne službe pri posameznih kmetijskih za- drugah, kar je po oceni direk- torja HKS Andreja Šporina veliko dražja možnost. S kmečko zvezo v dolini ter kmetijsko zadrugo Savinjska dolina se bodo pogovarjali v prihodnjih dneh, dokončno se še niso odločili kako in kaj, Andrej Šporin pa o vsem sku- paj pravi takole: Sporin: »Hranilno kreditna služba kmetijstva in gozdar- stva Žalec je trenutno največja HKS v Sloveniji. Včlanjenih je 51 podjetij oziroma delovnih organizacij, od tega je združe- no 5 kmetijskih zadrug. Stanje hranilnih vlog predstavlja 20 odstotkov vsega stanja v slo- venskih HKS. Smo torej naj- večji v Sloveniji in ta velikost je očitno postala ovira, ne z na- še plati, temveč je to bolj želja drugih, ki bi našo HKS radi razbili na več manjših HKS po posameznih zadrugah.« Zakaj takšna ureditev po vašem mnenju ni dobra? Šporin: »Mislim, takšna ure- ditev, razdelitev na majhne HKS, ni upravičena iz več raz- logov. Trdim, da so naši stro- ški poslovanja nizki, kažejo se v nizki razliki v obrestni meri med hranilnimi vlogami in krediti. Manjše HKS delujejo z večjo razliko v obrestni meri. Drug vidik, zaradi katerega ni upravičeno razbijanje HKS je, da imamo na razpolago veliko količino hranilnih vlog, ki jih lahko razdelimo članicam, ki so v zagati. Za primer naj nave- den lansko leto, ko smo z veli- ko koUčino denarja priskočili na pomoč hmeljarjem pri od- kupu hemlja. Od ostalih članic smo denar prekanalizirali v za- drugo Savinjska dolina. To pri- povedujem zato, ker nam kme- tijske organizacije očitajo, da kmečki denar prelivamo k ostalim članicam. To ni le dezinformacija, temveč čista laž. Lani je bil denar iz indu- strije in trgovine prelit v kmeč- ko,proizvodnjo in ne obratno.« Če bo prišlo do razbijanja sedanje HKS - kako bo zago- tovljeno jamstvo hranilnih vlog varčevalcev? Šporin: »v zadnjem času lju- dje veliko sprašujejo okrog jamstva svojih vlog, zlasti po primeru banke Les. Naj po- tem, da Les banka ni bila regi- strirana v skladu z zakonom o HKS. Naša HKS je registrira- na, za hranilne vloge jamči 51 članic ter republika Slovenija. To število članic poudarjam zato, ker menim, da je veliko število članic, velika HKS, boljše jamstvo kot pa HKS, or- ganizirane po posameznih za- drugah.« Je težnja po razbijanju HKS v Žalcu kot največje tovrstne službe tudi posledica rojeva- nja kmečke banke? Šporin: »Povem lahko osebno mnenje in tii opažam. Zveza HKS družna zveza Slovenj^' nično trudita, da bi HB nizirali pri posameznil5 gah in se očistili drugi mečkih članic. Če s v peti kmečki banki« težko ocenjevati, dejstt da kmečka banka r» HKs kot na poslovne«" Kakšni so trenutni! v HKS Žalec ter « banki? Šporin: »Da ne čen, naj povem, d pod drugačnimi z; mora npr. združev. ^ rezervo pri Narod''" j nam tega še ni treba lahko konkurenci! ne vloge imamo ■ odstotno letno obrt v kmečki banki so Py^ ši, a še vedno boljši lih bankah.« .. J Ali pomeni razbij^ ustanavljanje niaij' pri posameznih za"""";! drugačen vpliv km^l drug na poslovno P.^', meni več HKS večji ' Sporin: »Vpliv k^J^ drug mislim da je V, kmečki zvezi. S brom se bomo reoff, v skladu z novo zf: Delež v naši HKS X . odstotkov. To je slovnem skladu, ^"'^i nemo organiziram smo, zadruge oziro^^,.) ne bodo imeli ni<: i vpliva na upravljal in deleži v poslovj" jj dovolj jasno poveO • glavno besedo. KRAJI Iti LJUDJE 20. SEPTEMBER 1990 - STRAN 9 Veseli dan ljudi z enakimi tegobami Piknik na Resevni Je pripravilo Društvo za pomoč duševno prizadetim osebam Iz šentjurja crečanje prizadetih otrok jiliovih staršev oziroma i°^i,jkov, ki je bilo minulo hoto pri planinskem do- ■ na Resevni, je bil eden ^liih tovrstnih dogodkov ijvljenju teh ljudi. Zato je [i toliko bolj prijeten in Inozaben. Organiziralo ga Društvo za pomoč dušev- * prizadetim osebam iz Siitjurja. rsrečanja se je udeležilo ■oli 90 IJ"^^' poleg duševno ;'^adetih otrok iz šentjur- J občine in njihovih star- še strokovnjakinje iz Za- ;,jia za delovno usposablja- !"j Miha Pintar iz Dobrne predstavniki društev za ii^inoč duševno prizadetim '•ebam iz nekaterih drugih j^m z našega območja, 'večina jo je iz Šentjurja jfjnila na poldrugo uro dol- (5 pot do Resevne peš, zato jbila skodelica čaja, ki jih je ijjcala na cilju, še kako do- jiodošla. Da bi bilo vzdušje flcar na začetku karseda za- jvno, je poskrbel harmoni- arlvan Zakovšek. Zabavno-tekmovalni del piknika je bil razdeljen na dve polovici: na program za otroke in program za odra- sle. Otroci, razdeljeni po sta- rostnih skupinah, so se po- merili med sabo v primernih igricah, ki so si jih domislile vzgojiteljice Zavoda iz Dobr- ne, organizator srečanja pa je poskrbel za zabavno-tekmo- valni program za odrasle. Vmes je bilo dovolj časa za ples ob zvokih harmonike in za pesem ter šalo. To so bili trenutki pozabe na vsakod- nevne tegobOj skrbi. Društvo iz Šentjurja je eno najbolj aktivnih tovrstnih društev v Sloveniji. Z vese- ljem ugotavljajo, da se takš- nih in podobnih srečanj ude- ležuje iz leta v leto več otrok in njihovih staršev. Od leta 1988, ko je bilo društvo usta- novljeno, je v svoje vrste pri- tegnilo že preko 160 članov. Ti se, poleg vsakoletnih dru- žabnih srečanj, udeležujejo še številnih strokovnih pre- davanj, tečajev, priložnost- nih prireditev ob 8. marcu in Novem letu ter srečanj z ostalimi društvi za pomoč duševno prizadetim osebam v regiji. Da je delovanje šent- jurskega društva vsebinsko pestro, ima največ zaslug predsednik društva Peter Jeršič. Njegova skrb je bila tudi, da v soboto na Resevni ni bil nihče lačen in žejen. Jedi na žaru jez vehko spret- nosti pripravljal blagajnik društva Alojz Kropušek, za sladice pa je poskrbel ženski del, seveda v domačih kuhi- njah. Ker pa je v društveni blagajni velikokrat suša, so na pomoč priskočila številna podjetja iz šentjurske obči- ne. Na Resevno se je pripe- ljala tudi folklorna skupina iz Šentjurja, ki je zaplesala nekaj narodnih plesov in s tem še dodatno popestrila sobotno popoldne, ki se je kar prekmalu prevesilo v večer. MARJELA AGREŽ Foto: EDI MASNEC Spominski posnetek udeležencev prijetnega srečanja duševno prizadetih otrok in njihovih skrbnikov na Resevni. Življenje je zapisal gasilstvu Trenutno najaktivnejši gasilec v šmarski občini je 82-letni Edvin Kolesa, ki je sicer član gasilskega dru- štva v Rogaški Slatini. Čeprav je po rodu iz ljub- ljanskega konca, kar se mu še danes pozna na pojoči go- vorici, pa je večino gasilskih let in teh je že kar 67, preži- vel v Rogaški Slatini. V tej humanitarni organizaciji je doživel domala vse, od naj- preprostejše gasilske opre- me do današnje sodobne tehnike. S ponosom pove, da je vesel, ker je član organiza- cije, ki ne pozna meja. »Gasilec nikoli ne vpraša, komu gori, ampak kje gori,« kleno pove Edvin, ki se še ne misli posloviti od dela v ga- silski organizaciji. Na slavju na Kristan vrhu seje z denar- nim prispevkom spomnil najmlajših pionirjev, ki so dobili svoj prapor. »Mladi nas bodo zamenja- li, zato jih je treba pravilno usmerjati in pomagati pri iz- obraževanju,« meni Edvin Kolesa, ki je za svoje požr- tvovalno delo v gasilski or- ganizaciji dobil tudi več vi- sokih gasilskih odlikovanj. T. VRABL lajaga z Inštruktorji v Šempetru Šempeter vse bolj postaja prizorišče raznih nastopov Bbavnih in tudi narodnozabavnih skupin. Uspešno izpe- 5ano predtekmovanje Pop delavnice 90 pa je posameznim lavdušencem samo še dalo poleta, tako da bodo v bodoče ripravili še več koncertov znanih jugoslovanskih ansam- že to soboto se bo v Šempetru predstavil eden najbolj D^ih jugoslovanskih rokerjev zadnjih let Momčilo Baja- ii-Bajaga s svojim ansamblom Inštruktorji. Bajaga skoraj te leti ni nastopal v naših krajih, zato bo ta koncert lepa nložnost za ljubitelje njegove glasbe, še posebej zato, ker lilija potem na skoraj leto dni dolgo turnejo po vzhodni listopnice za sobotni koncert bodo v predprodaji po sto i?, na dan koncerta pa bo stopetdeset din. Ker dvorana Šempetru ni posebno velika, bo prav gotovo popolnoma lina. N^stave, prodaja In popravila ■J Krčmar iz Petrovč je prišel na dobro idejo, s katero bo^ ^•'Hj popestril ponudbo in storitve v domačem kraju in oko- J Odprl je namreč Razstavno prodajno galerijo z restavrator- "mizarsko delavnico, kakršno smo na Celjskem še posebej I^I^^Sali. V galeriji bo razstavljal razne vrste starin, ki bodo tudi Pfodaj, v svoji delavnici pa bo vrnil uporabnost in lepoto i^^l^ kosom starega pohištva, ki bi sicer končali na ognju ali ^ otvoritvi se je zbralo vehko krajanov, pred otvoritvijo je (jj^' Ivan Arzenšek blagoslovil galerijo in delavnico, v kultur- if^f^i^ogramu pa so nastopili godba iz Liboj, moški pevski zbor ''^^e, obrtniški oktet iz Celja in trio Mira Klinca. T.TAVČARi Nočni lov na soma v šmarski občini imajo že skoraj štirideset let ribi- ško družino Sotla s sedežem v Rogaški Slatini, ki ima 160 članov. Glavni ribolovni vir je Sotla z vsemi števil- nimi pritoki. V njihovih rečnih vodah so vse vrste rib od velikih do mahh, imajo celo amurja, skratka lovijo lahko vse razen morskih rib. Podpredsednik ribiške družine Ivan Drofenik pripravlja s člani prvi nočni lov na soma. »Lovili bomo koncem septembra pri Sedlar- jevem, kjer je v Sotli veliko somov veUkosti preko 180 cm in težkih tudi po 80 kg. Lov je v glavnem name- njen tistim, ki članom ribiške družine sicer veliko pomagajo. Lovili bomo celo noč, zraven pa za veselo razpoloženje pripravih še vrsto zanimivosti,« navdu- šeno pripoveduje Drofenik, k temu pa še doda, da ga moti vedno večja onesnaženost voda, kar zavira tudi aktivnosti številnih tujcev, ki so sicer navdušeni ribiči, žal pa radi lovijo samo v čistih vodah. V RD Sotla imajo ob umazanosti vod tudi probleme z ribiškimi družinami na Hrvaškem, kjer imajo drugačnejše cene ribolovnih kart in drugačne normative za lovljenje rib, vse skupaj pa vnaša zmedo v sistem ribištva. Kljub tem pripombam in težavam upajo, da bo prvi nočni lov na soma uspel ter da ne bo prvi in zadnji, t. VRABL Praznik v Medlogu V Medlogu, tej primestni krajevni skupnosti, praznuje- jo od 19. do 23. septembra svoj krajevni praznik. Ker tudi tej krajevni skupnosti primanj- kuje denarja, bodo praznovali bolj skromno, vendar pa ne bodo pozabili na tradicional- no srečanje starejših kraja- nov z zakusko in nastopom otrok iz šole in vrtca. Sreča- nje bo danes, v četrtek, ob 17. uri v prostorih cestnega po- djetja. V prostorih krajevne skup- nosti pa bo jutri, v petek, slav- nostna seja sveta krajevne skupnosti, na kateri bodo po- delih zahvale delovnim organi- zacijam in posameznikom, ki imajo zasluge za razvoj krajev- ne skupnosti. Ta se ubada zla- sti s komunalnimi problemi, čeprav jim jih je v zadryih letih nekaj uspelo rešiti. Potem, ko je pred dvema letoma padla v vodo akcija za napeljavo tele- fonov, so zdaj uspeli s PTT podpisati samoupravni spora- zum, prav tako pa so podpisa- ne pogodbe med naročniki in krajevno skupnostjo. PTT Ce- lje bo začel z deli napeljave te- lefonov že konec meseca, rok za dokončanje primarnega vo- da pa je konec januarja prihod- nje leto. Sicer pa je krajevni praznik tudi priložnost za oceno nare- jenega. V Medlogu ugotavljajo, da jim je v minulem obdobju kljub pičlo odmeijenemu de- narju, saj dobi krajevna skup- nost na tri mesece le 5 tisoč dinarjev, uspelo veliko naredi- ti. Med drugim so naredili jav- no razsvetljavo na odcepu Babno-Lopata, od »plave la- gune« do trgovine so naredili peš pot, posuli so nekaj maka- damskih krajevnih cest in ure- dili avtobusne postaje... j^p Blagoslov cerkve v Libojah Kljub hladnemu in čemernemu vremenu se je v nedeljo dopoldne pri obnovljeni cerkvi sv. Neže v Libojah zbralo kakih dva tisoč vernikov iz Savinjske dolftie in tudi od drugod. Mariborski škof Franc Kramberger je namreč bla- j goslovil obnovljeno cerkev, ki je že zelo stara, sedaj pa so jo j obnovili, da je kot popolnoma nova. Za obnovo je načrte; pripravil in spremljal tudi obnovo ljubljanski arhitekt Franci Kvaternik, veliko zaslug pri obnovi pa ima tudi griški žup-^ nik Jože Planine in seveda verniki, ki so prispevali denar za obnovo in opravili tudi veliko prostovoljnega dela. Tudi obrtniki so se izkazali. Ob blagoslovu je bila maša, pri kateri so sodelovali godbi iz Liboj in Zabukovice, in združeni cerkveni pevski zbori žalske dekanije. Do cerkve so sedaj uredih tudi novo asfaltirano cesto. -j^ JAVČAR J. STRAN - 20. SEPTEMBER 1990 NAŠI KRAJi Zvestoba, stara 56 let Pri Ježevih v Lučah se že od leta 1933 ukvarjajo s kmečkim turizmom. Gost- je se radi vračajo na doma- čijo, ki se v poletnih mese- cih spremeni v drugi dom za marsikaterega obisko- valca. Eden od gostov, ki skoraj že od samega začetka prihaja v Zgornjo Savinj- sko dolino in Luče, je dok- tor farmacije Ljubiša Grlic iz Zagreba. »Prvič sem prišel k Ježe- vim s starši, bratoma in babi- co v davnem letu 1934, torej že 56 let spremljam domači- jo, njeno življenje in življenje v prelepi Zgornji Savinjski dolini. Kot 6-leten pobič sem na kmetiji hitro navezal stike z današnjim gospodarjem Petrom. Njegov oče nam je postavil navadno mizo za na- mizni tenis, kije bil takrat novost celo v Zagrebu, v Lu- čah pa so ping-pong že igrali. Med prijatelji sem se po voj- ni večkrat pohvalil, da bi lah- ko bil slovenski ženski pr- vak v namiznem tenisu, saj sem v časopisu zasledil, da je prvakinja dekle, ki sem jo pred vojno premagoval v Lu- čah. Žal pa nisem Slovenec, nisem ženska, pozneje pa sem še ugotovil, da tudi de- kle iz Luč ni bilo pravo.« Vendar pa vsa ta leta dr. Grlic ni bil reden obiskova- lec. »S starši smo v Luče pri- hajali 4 leta, nato pa so kupih vikend na morju. Takoj po vojni se je vrnil v Luče in k Ježevim brat, jaz pa sem prišel leto za njim. Od takrat dalje pa vsako leto preživim po tri tedne med prijaznimi ljudmi v prelepem okolju in na čistem zraku. Včasih smo iz Zagreba do Celja potovali z vlakom. V Zidanem Mostu je stala skulptura jelena in oče nam je pripovedoval, da ta jelen pozdravlja vse vlake, ki vozijo mimo. Otroci smo se čudih, kako neki jelen ve za točne prihode. Še danes se oziram za tistim jelenom, spominom na stare čase, vendar ga žal ne vidim več. V Lučah nas je pričakal go- spodar s konji in kočijo, poz- neje pa nas je vodil tudi na izlete. Pot do Logarske doh- ne je bila v tistih časih na- porna tako za ljudi kot za ko- nje. Ampak mi smo vseeno uživali.« Dr. Grlic pa ni le čustveno, ampak je tudi poklicno na- vezan na Zgornjo Savinjsko dolino.« Sicer se ukvarjam z drogami, moja posebna strast pa so gobe in užitne rastline. Na izletih in spreho- dih fotografiram in nabiram vse, ker je užitnega. Roba- nov kot, Raduha in okohca Luč so prava zakladnica užitnih rastlin. Naberem tu- di veliko gob, ki jih zelo do- bro poznam in vem, kako jih je treba pripravljati. Tako tu- di drugi gostje spoznavajo različne okuse in priprave gob, saj jih Ježeva gospodi- nja velikokrat naredi po mo- jih receptih. Naš sogovornik je izdal 8 knjig o gobah in užitnih rastlinah, knjiga »Užitne div- je rasthne« pa je prevedena tudi v slovenščino. »Na izlete raje hodim v Ro- banov kot, saj je nekako še bolj neokrnjen kot Logarska dolina, ki je postala že pravi park. V gozdovih v tej dolini že težko najdeš kakšno gobo. Vendar pa vem, da je težko kjerkoli v svetu najti toliko lepot, kot jih je tu, na tem področju.« Pri Ježu so tudi drugi gost- je, včasih celo do 25. »Vsi skupaj smo velika družina. Skoraj vsi smo bili že več- krat skupaj na počitnicah, poznamo se in se večkrat za- pletemo v dolge pogovore. Najpomembnejše pa je, da so domači tako prijazni lju- dje, da se od prvega dneva počutiš kot doma.« Vsa leta prijateljstva med domačimi in gosti ponavadi pustijo pečat v ljudeh. »Z gospodarjem Petrom se poz- nava že od otroški dni in za- me je eden izmed ljudi, kijih najbolj občudujem. Njegova neomejena energija, delav- nost in široka kultura vpliva- jo tudi name. Ni lepšega , kot sesti za vehko mizo pred hi- šo in se s Petrom pogovarja- ti. Tudi njegov oče je bil do- ber človek, meni pa je nabolj ostal v spominu zaradi veli- kih, pravzaprav ogromnih brk, ki si jih je vsak dan ne- goval s posebno ščetko. Toli- ko spominov me veže na Je- ževo domačijo, privablja me toliko stvari, da se bom ne- preklicno še ve^no vračal v Luče.« Kot dolgoletni gost ima dr. Grlic svoje mnenje o našem turizmu. »VZgornji Savinj- ski dolini ni treba ničesar spreminjati. Naj vse ostane, kot je: prelepa narava, čisto okolje, dobra hrana, pred- vsem pa prijazni ljudje! To so stvari, zaradi katerih se jaz že 56 let vračam v Slove- nijo in Luče.« URŠKA KOLENC Paski Kozjak poje Ob košnji ali ob žetvi so nekoč na naših kmetija)- prepevali. PrepevaU pa so tudi ob drugih priložnostih v.' pozimi, ko na kmetih ni toUko dela. Domačini na Kozjaku in pod njim so to nedeljo letos že drugih uspelo prireditev, ki so ji dali naslov. Paski Kozjak - planinski koči se je zbralo kakšnih dvajset skupin p! godcev, ki so prepevali in igrali stare že skoraj pozab venske pesmi. Med nastopajočimi so bili stari in mlač mladina in malčki. Na prireditvi so prebrali kroniko Kozjaka, predstavile so se tudi vaške klepetulje, največ nja pa je bilo za star. skoraj že pozabljen kmečki običaj ' neveste. V prostorih planinskega doma na Paškem Kt so gospodinje in dekleta pripravile kulinarično razsta kih jedi in peciva, katerega na kmetih še vedno radi pr;;^ Prireditev na Paškem Kozjaku je pripravil in vodil ta župnik Anton Krnc. Na sliki: Klicanje neveste na Paškem Kozjaku. F j]] Nov kamenček v mozaiku Aleksander Videčnlk Izdal knjigo o obrtništvu v Zgornji Savinjski dolini Ob 15-letnici Obrtnega združenja v Mozirju je kra- jevni publicist Aleksander Videčnik izdal knjigo z na- slovom Obrtništvo v Zgor- nji Savinjski dolini. V knji- gi je zajel preteklost, cehe, zadrečke lončarje, obrtne zadruge, obrtništvo po prvi svetovni vojni, obrtnike do leta 1940, obrtništvo po dru- gi svetovni vojni in pripra- ve za ustanovitev obrtnega združenja. Pisec Aleksander Videč- nik pravi, da je skušal pred- staviti predvsem razvoj obrt- ništva v dohni od časov ce- hovstva in domačih rokodel- cev vse do današnjega dne. Pri svojem delu se je soočal s hudimi težavami, saj so vse arhive leta 1943 odnesli iz Zgornje Savinjske doline, ta- ko da je vire iskal vsepov- sod. Nekaj gradiva je našel v zgodovinskih arhivih v Ce- lju, Mariboru in Gradcu, pri delu pa so mu pomagah do- mačini s svojimi pričevanji, spomini in slikami. Obrtništvo v Zgornji Sa- vinjski dolini je že petnajsto delo Aleksandra Videčnika, ki se ukvarja predvsem z raz- iskovanjem življenja, navad in običajev Zgornjesavinjča- nov v preteklosti. Po njegovi zaslugi je ohranjenih veliko pričevanj in dokumentov, ki bi jih drugače" izbrisal čas. Sam avtor pravi, da njegova dela nudijo le začetek in ne- kaj osnovnih podatkov za poglobljeno raziskovanje. Mnenja je, da je včasih v Zgornji Savinjski dolini vladalo živahno življenje, za- to poizkuša sestaviti vsaj ne- kaj kamenčkov v mozaiku zgodovine. V knjigi Obrtnništvo v Zgornji Savinjski dolini je najbolj podrobno opisai carski red v Zadrečidci ki gaje v 18. stoletju sala gornjegra^iska gos? na. V zapovedih je dol« da mora biti lončar ia prepovedaljt. pa so tui kupčevanje oziroma no. Zaradi tega je pnšJ spora, ki gaje reševala' v Gradcu. Videčnik meJ so lončarji edinstven p1 da se je gosposka m ravne sloje. ,! Vse to in še več zam primerov iz preteklo^ Aleksander Videčnik J opisal in opremil ss\M materialom v svoji naj^ ši knjigi Obrtništvo" v nji Savinjski dolini. URŠKA KOI^ Več dopusta Društvo za pomoč du- ševno prizadetim v Vele- nju je od Svobodnih sin- dikatov in občinskega sindikalnega sveta zah- tevalo, da uredijo var- stvo in zaščito delavcev, ki negujejo in varujejo težje telesno ali zmerno, težje, težko duševno pri- zadeto osebo. Predloga društva sta bi- la, da tem delavcem po- daljšajo letni dopust za 5 dni in da jih ni mogoče uvrstiti med presežke de- lavcev v podjetjih oziro- ma pri delodajalcih. Predstavniki sindika- tov podjetij in drugih oblik organiziranja dela so se prejšnji teden na po- svetu dogovorili, da bodo v celoti podprli predloga Društva za pomoč dušev- no prizadetim. Tudi v velenjski občini so delavci, ki varujejo, vzdržujejo in negujejo te- lesno ali duševno priza- dete osebe. To so starši takšnih otrok, ožji sorod- niki ali skrbniki, ki sku- šajo poleg svojega dela nuditi ljudem s posebni- mi potrebami kar največ. V ta namen je bil tem de- lavcem podaljšan letni dopust za 5 delovnih dni, ne glede na ostale kriteri- je oblikovanja letnega do- pusta. V splošni kolektiv- ni pogodbi za gospodar- stvo pa te podpore ni več. Društvo za pomoč du- ševno prizadetim v Vele- nju je zato zahtevalo od sindikatov, da skušajo nadoknaditi zamujeno in vnesti v akte podjetij ti- sto, kar ni zajeto v splošni pogodbi. U.K. Da šolarlem ne bo doigčas V celjski občinski Zvezi prijateljev mladine so sep- tembra sestavili program dejavnosti za letošnje šol- sko leto, z njim pa seznanili ravnatelje vseh osnovnih šol v občini. S tem želijo v Zvezi zapolniti vrzel v in- formiranju, ki je nastajala prejšnja leta, od ravnate- ljev pa pričakujejo, da bodo s programom seznanili šo- larje. Seveda bodo v Zvezi prija- teljev mladine o posameznih akcijah in prireditvah sproti obveščali mladež, na šole pa bodo posredovali tudi vse razpise republiških akcij. Za celjske šolarje so v letošnjem šolskem letu organizirani te- čaji tenisa in tujih jezikov, otroci se bodo lahko prijavili na razpis Po poteh preteklo- sti in likovni natečaj Motivi Celja, seveda pa Zveza prija- teljev mladine tudi letos ne bo zaobšla repubhških akcij bralne značke in Vesele šole. Med tistimi, zanimivejšimi programi, kijih bodo izpelja- li v celjski občini, pa velja izvzeti mladinske plese ter izlete z otroškim zabavnim avtobusom oziroma vlakom. Mladinski disco plesi bodo namenjeni učencem zaključ- nih dveh razredov osnovne šole in srednješolcem, od ostalih mladinskih zabav pa se bodo razlikovali le v tem, da bodo aktivisti Zveze pri- jateljev mladine med 19. in 23. uro skrbeli, da se bo v ne- zakajenih prostorih točila le brezalkoholna pijača. Otroški zabavni avtobusi (oziroma vlaki, če se bo vese- la družba odpravljala v kraj, ki je z vlakom dostopnejši) bodo vozili na pot skoraj vsak mesec, potovanja pa se bodo razhkovala glede na spremstvo otrok. Tako že v oktobru vabijo z otroki na izlet dedke in babice, no- vembra bodo malčke pope- ljali v živalski vrt v Ljublja- no ali Zagreb, januarja pa bo avtobus oziroma vlak odpe- ljal v celovški Minimundus. Februarja bodo otroci poto- vah s svojimi očki, marca bo- do za spremljevalce prišle na vrsto mamice, aprila pa bo izlet vodil poznani slovenski pisatelj, ki bo celjske otroke popeljal v svoj rojstni kraj. Otroški zabavni avtobusi oziroma vlaki bodo vozili tu- di v poletnih počitnicah, ko bodo vsak drugi teden obi- skovali zanimive kraje v do- movini in tujini. IVANA STAMEJČIČ Se tudi vam dogaja kaj podobnega kot mamici celj- ske četrtošolke, ki ima teža- ve s slovenščino? Na enem lanskih posvetov o osnovni šoli, smo nemalo preseneče- ni, lahko slišali, da kljub vi- sokošolski izobrazbi druž- boslovne smeri, svoji šolar- ki ne »zna« več pomagati pri učenju. V celjski občin- ski Zvezi prijateljev mladi- ne so za takšne starše, seve- da pa tudi šolarje višjih raz- redov, ki se srečujejo z nere- šljivimi matematičnimi, kemijskimi ali fizikalnimi vprašanji, sestavili skupino strokovnjakov, ki bo inštru- irala šolarje. Grosistično skladišče na Ljubnem Na Ljubnem flosarija še ni pozabljena, vendar pa so jo zamenjali modernejši ča- si in modernejša oprema. V starih časih so ljubenski flosarji zašli v liman, to se pravi v vrtinec, danes pa lahko na Ljubnem zaidemo v novo odprto trgovino Liman. Lastnik Limana, Franc Jamnik, pravi, da to pravza- prav ni prava trgovina, da je ob ustanavljanju razmišljal predvsem o grosističnem skladišču in prodaji blaga za kmetijstvo ter gradbeništvo, ne bo pa pozabil na živila in pijačo. »Za kmetijstvo pro- dajamo mehanizacijo vseh vrst, razne žitarice, umetna gnojila... Za tiste, ki zidajo, bomo poskrbeli predvsem za apno, žgano apno in cement. Obljubim pa lahko, da se bo- mo za vsakega kupca pose- bej potrudili in zadovoljili njegove želje.« V Limanu so se odločili, da bodo imeli prodajalno in skladišče ločena. Prodajalna naj bi stala v središču kraja, zaradi blaga, ki ga bodo nu- dili kupcem, pa so dogradili še skladišče v bhžini Ljubne- ga. Tako bodo blago prodaja- h in zanj sprejemah naročila v prodajalni, po >;robo« pa bo treba v skladišče. Franc Jamnik je že 12 let obrtnik, letos pa je postal po- djetnik. »Odpiranje takšne- ga skladišča ne gre brez te- žav, sam sem si moral razple- sti mrežo dobaviteljev in iskati najbolj ugodne rešitve. Za nabavo kmetijske meha- nizacije sem se povezal s partnerjem iz Bc" •; Kmetijske stroje, za bodo to traktorji, bc', val i z Srbije, saj so '^^ čutno cenejši. Tudn^^j delah s takimi rnzf^ pri nas v trgovinah j stojajo. Gre V^^^% prodajo na veliko, ve",, di posameznih bomo zanemarjali- [v Ijali bomo razne ^.^ prodaje blaga, ki boj,; trenutku najbolj Za začetek smo se o^, akcijsko prodajo olja in vseh vrst piJ/ , V Limanu ne račj velike dobičke, saj J^, blago prodajah.po možnih cenah. Zeie^ da bi se tudi na LJ^j^^f? javila trgovina s s% jih okoliški prebi^"* bolj potrebujejo. ,4 T TRSKA ^\ Kilometer In pol ceste Prejšnji teden so krajevni praznik slavili v Vinski gori v žalski občini. V soboto so se zbrah na slavnostni seji, obenem pa so odprli še dva asfaltna odseka oziroma dve cestišči v Spodnji in Zgornji Črnovi. Oba odseka merita skupno tisoč 400 metrov. Praznovanja v Vinski gori se je udeležil žalski župan Milan Dobnik, ki je pohvalil krajane za njihov trud. V Vinski gori so podeljevali tudi priznanja, med drugimi so jih prejeh člani obeh režijskih odborov za grad- njo cestnih odsekov. TT ^/^Šl KRAJI IN UUDJE] 20. SEPTEMBER 1990 - STRAN 11 Vsi naši šopki Akcija jutranjega sporeda Radia Ceiie in cvetiičarne OcvirIt v času obrtnega sej-. ma v Celju je Radio Celje pripravil deset poskusnih jutranjih oddaj. Ena najbolj od- mevnih rubrik ^v tej oddaji je bila »Šopek za damo«, nekaj minut v oddaji, ki smo jih na- menjali vsem, ki so ti- sti dan praznovali svo- je osebne praznike. S pomočjo cvetličar- ne Ocvirk smo vsak dan eni od Celjank, ki so na tisti dan slavile svoj okrogli jubilej (40-, 50-, 60- ali 80-letni- co življenja) na dom prinesli prelep šopek. Pričujoča fotoreporta- ža je spomin na prijet- \ na jutranja druženja i z jubilantkami, ki so se i vse po vrsti zahvalje- ^ vale za skromno, a le- ; po pozornost.' Toliko - zahval, kot sta jih Vera Grešnik in Franc Ver- del, ki sta v imenu hiše izročala šopke in če- stitke, slišala v tistih dneh, se ne sliši po- gosto. Vse fotografije: EDO EINSPIELER, EDI MASNEC Ljudmila Konbajzler iz UL 29. novembra 38 a v Celju je praznovala IL septembra. Ana Lešek iz Kajuhove 9,v Celju je praznovala 8. septem-i bra. ^ Marija Platovšek iz Kraigherjeve 32 v Celju je praznovala 12. septembra. Marjeta Kostanjšek iz Šaranovičeve 3 vCelju je praznovala 7. septembra. ^ozalija Držek iz Doma upokojencev ^ Celju je praznovala 9. septembra. Marija Korošec iz Škapinove 5 v Celju je praznovala 13. sep- tembra. Ljudmila Užman iz Pohorske 6 v Celju je praznovala 15. septembi i {^•Jdmiia Jezovšek iz Popovičeve 78 v Celju je praznovala 14. Marija Majer iz Košnice 16 pri Celju je praznovala 10. septembra. Terezija Kunst iz Jeretinove 17 v Celju je praznovala 16. septembra. 12. STRAN - 20. SEPTEMBER 1990 reportaža Rumena Fortuna s črno Pando in rdečo petico pod roko Zadnji sejemsiii dan smo izžreban nagrajence Rumenega Novega tednilta Bilo je hladno in na robu dežja, ko se je muhasta For- tuna, tokrat v rumeni preo- bleki, v nedeljo odpravila na lov za svojimi žrtvami. Pa je bilo pravzaprav še do- bro, da je bilo tako, kajti tistim, ki so v sejemskih dnevih izpolnjevali kupone, izrezane v posebni številki Rumenega Novega tednika, je bilo tudi brez sončne pri- peke presneto vroče. Natančno ob dveh popold- ne so na sejemski zabaviščni prostor štirje avtomobili pri- peljali grmado kuponov. Ti- sti, ki so stali ob robu ba- zenčka, v katerega so padali listki sreče, so z vedno manj upanja zrli v vedno večji kup. Le kje bi mene našli med toliko kuponi, so se spraševali, a v ozadju je ven- darle ostalo še malo nade: Mogoče pa le? Praznenje avtomobilov se je kar malce zavleklo, kajti kuponi so bili med, pod in na avtomobilskih sedežih in pregledati je bilo treba sle- herni kotiček avtomobilov, da ne bi kakšen kupon po krivici ostal brez možnosti, da je izžreban. Ko je komisi- ja potrdila, da so prav vsi ku- poni v bazenčku, se je ob zvokih Hmeljarskega instru- mentalnega kvinteta lahko 2:ačelo zares. Med kupone sta se izmenoma podajah Sabi- na Lipičnik in Katja Fridrih. Najprej po deset dobitnikov Toprovih trenerk. Ko smo objavili prvih de- set nagrajencev, je bil le ma- lokdo razočaran, kajti večina je kajpada stavila na glavni nagradi: Fiat Pando in Rena- ult 5, črnega in rdečega le- potca; ki sta, okinčana s pentljami, čakala na svojo usodo ob odru. Ko je bilo za nami še tride- set dobitnikov zlatih prsta- nov zlatarstva Kragl iz Žalca, je pri večini še vedno tlelo upanje, da jih sreča morda ■ poišče v nadaljevanju žreba- nja. Potem smo oddali še šti- ri garniture Emove BIO po- sode, pa glasbeni stolp, videorekorder in barvni tele- vizor, nagrade Teka Celje in ostali sta le še dve nagradi: Fiat Panda in Renault pet. Za vse, ki se dotlej še niso znašh na seznamu nagrajen- cev, so bile možnosti, da po- stanejo lastnik enega od obeh konjičkov, enako veli-- ke ali enako majhne (kakor je pač kdo stvar precenil). Sreča pa se je v resnici, seve- da, nasmehnila le dvema. Najprej je Sabina ob glas- benem tušu temeljito še en- krat premešala kupone, se- gla globoko proti dnu baze- na in izvlekla dobitnika poti- ce. To je postal Ljubo Zelič mlajši iz Celja. Novi glasbe- ni tuš je naznanil še en vrhu- nec žrebanja: Katja je iz ku- pa potegnila še poslednji ku- pon. Dobitnik Fiata Pande je postala Alja Ocvirk iz Škof- je vasi. Obema nagrajence- ma sta čestitala tudi Konrad Vrečko, pomočnik direktor- ja Avtotehnike Celje, ki je prispevala petico in Vili Kre- gar, komercialni direktor Avta Celje, ki je poklonil Pando, ter obema novima voznikoma zaželela srečno vožnjo. Za večino je to pomenil tu- di konec žrebanja. A vendar- le se je med tistimi, ki so malce razočarani zapuščah prizorišče ali vstajali od ra- dijskih sprejemnikov (žreba- nje smo namreč neposredno prenašali) zatem vendarle še znašlo več kot tristo nagra- jencev. Komisija je potem iz- žrebala še200dobitniko v obe- skov za ključe. Kakorkoli že se je komu -obrnila muhasta sreča, For- tunin ples je bil že sam po sebi veselo doživetje hladne- ga nedeljskega popoldneva. NADA KUMER Foto: E.Einspieler Sreča se je skrivala v polnem bazenu kuponov Panda bo darilo za sestro Pri Ocvirkovih v Škofji vasi se ata, ki je izpolnil šti- ri kupone, ni kaj prida zana- šal na srečo. V času žreba- nja se je odpravil k popol- danskemu počitku. Ženske so bolj zaupale muhasti naravi Fortune in so se zbrale ob radijskem spre- jemniku. Srce je najprej vztrepetalo starejši hčerki Simoni. Ko je radio objavil, daje dobitnik Pande iz Škof- je vasi, ji je nekaj prišepnilo, naj se pripravi na preseneče- nje. Ko je prebrani naslov iz- žrebanca potrdil njene slut- nje, so vzkliki veselja, kajpa- da, prebudiU tudi očeta. Nagrajenka je bila pravza- prav Alja, najmlajša Ocvir- kova, četrtošolka, ki še kar lep čas ne bo mogla sesti za volan. Ker sta pri hiši. že dva avtomobila, so se nazadnje dogovorih, da bo Panda Alji- no darilo starejši sestri za rojstni dan. Tudi ona pa bo prej morala narediti še voz- niški izpit. »Jaz bom potem Aljina osebna šoferka,« seje pošaU- la Simona, srečna in vesela tako kot vsi ostali člani dru- žine. »Nemogoče je opisati ob- čutke, ki obhajajo človeka, ko ga doleti kaj tako vesel- ga,« je rekla mama Ocvirk, ko so v ponedeljek prevze- mali črno lepotico, ni pa po- zabila dodati, da bo darilo prineslo tudi nekaj stroSkj Kaj se hoče, mama je paf sta, ki skrbi za dnižinslup, račun. »Nekako ga bomo skrpah,« je dodala g, smehom. Ko je komercialni dii^ Avta Celje Vili Krajncp« ključe avtomobila desetih Alji in je ta sedla v a\-t bil, ji je bilo nemara ka. da ni osem let starejša n lahko sama vozila prislua nagrado. Simona pa seje trdno odločila, da bo voi ški izpit kar se da hitro vi nem žepu. Sreča je tudi, bo lahko za morebitni ske (upajmo pa, dajihl poskrbel kar oče v d avtoličarski delavnici.^ Mala Alja Ocvirk bo svojo pando podarila sestri Simoni. To Je Ljubov prvi zadetek Pri Zeličevih v Celju so pravzaprav zaljubljeni v fičke. Pri hiši je že peti po vrsti, zdaj pa se mu bo pri- družil še Renault 5. Tega je v hišo pripeljala spremen- ljiva sreča, ki je med kupom kuponov Rumenega Novega tednika izbrala ime Ljuba Zeliča mlajšega. Ne bi mogli reči, da je Ljubo kakšen strasten hazarder, a tu in tam le poskusi srečo v kakšni igri. Največkrat je to priljubljeni 3x3, včasih iz- polni tudi kakšen nagradni kupon v časopisu. Doslej ga je žreb vedno zaobšel, tokrat pa mu je namenil kar enega od obeh glavnih dobitkov: petico, darilo Avtotehne iz Celja. Prve dni v tednu Ljubo za- radi službenih obveznosti še ni uspel priti do Avtotehnike kjer ga čaka rdeča petica. za- to smo ga obiskali kar na de- lovnem mestu, v ZdraviUšču Dobrna, kjer dela kot nata- kar v hotelski restavraciji. Namesto ključev, ki jih bo dobil ob prevzemu avtomo- bila, smo mu predah obesek NT-RC. Ljubo je šele od prijateljev in sorodnikov izvedel, kakš- na sreča ga je doletela. Sam je bil tudi v nedeljo v službi, tako da ni mogel poslušati radijskega prenosa žrebanja. Kupon je zanj izpolnila se- stra. Ko so v družini izvedeh, da so bili izžrebani, sprva kar niso mogli verjeti. Oče se je ročno podal naravnost na se- jem, kjer smo mu potrdili, da je sinu Ljubu izpolnjeni ku- pon prinesel avtomobil. Novo pridobitev so, seve- da, potem proslavili s ko- zarčkom dobre kapljice med prijatelji in sorodniki. Ljubo je obljubil, da bo tudi osta- lim članom družine dovolil sesti za volan. glasba 20. SEPTEMBER 1990 - STRAN 13 Spomin v siirinjlci teh dneh se je na prodajnih pohcah s kasetami in -ijjčami pojavila nova kaseta novega ansambla Štajerski vrelec iz Rogaška Slatine. Novega smo^med tistimi ansam- bli, ki se jim je uresničil veliki projekt. Štajerski vrelec sicer deluje že več kot deset let. Začeh pa so kot zabavni ansam- bel in seveda največ razveseljevali goste njihovega turistič- nega kraja. Lani so prvič nastopili na Ptujskem festivalu in osvojili največ točk med debitanti. Tako so tudi resneje zajadrah med narodnjake in na pomoč jim je priskočil pro- ducent Boris Roškar^s katerim so posneli kaseto, ki nosi naslov »Spomin v skrinjici«. Letos je Štajerski vrelec na Ptujskem festivalu prejel srebrnega orfeja. Ansambel pa sestavljajo: Bojan Vošinek igra harmoniko, mladen Pavlic bariton. Tone Lugarič klarinet, Živko Kranjec trobento, Stanko Ogrizek kitaro. Drago But bobne, pevka pa je Regina Jerman. EDI MASNEC Štajerci v novi postavi o ansamblu, ki že lep čas, deluje na našem področju, ki izhaja iz Štor in ki nosi ime Štajerci, smo v Novem tedniku malo pisali. Vendar velja nameniti veselim štorovčanom tudi nekaj vrstic, saj so na zadnjem ptujskem festivalu s poskočnima melodijama močno ogreli dlani poslušalcev, strokovna žirija pa jim je pripela srebrno Orfejevo odličje. Pa ne samo to! Letošnje leto so veliko igrah, med poletno sezono kar dva tedna v obmorskem letovišču Novigrad. Nedvomno jim je novih moči in idej dodala spremenjena posadka, ki se je ojačala z trobentarjem Petrom Lubejem, klarinetistom Jamkom Belej in pevko Manjo Urankar. Sicer pa v ansamblu £a katerim stoji mentor Tone Videc,stojijo še kitarist Jože Vertovšek, baritonist Dušan Starki," na festi- valu v Ptuju pa je SVOJ glas posodila še Jožica Žibret. EDI MASNEC Iz hleva v svet glasbe Tako bi lahko zapisali za ansambel Utrinek iz Vrha nad Laškim, ki obstaja šele dobro leto dni. Slavko Jan- čič že vrsto let igra harmoni- ko in ker mu je samo z njo bilo dolgčas, se je odločil, da ustanovi ansambel. Poznal je nekaj prijateljev, ki imajo radi glasbo, dogovorih so se in začeli vaditi pri Ladu Jur- košku, ki igra bas, na njego- vem domu. Pridružili so se še Janko Bobnič s kitaro ter pevca Olga Hujdec in Slav- ko Sajtl. V začetku so sicer imeli kvintet, vendar so kmalu postali trio z dvema pevcema. Vadijo enkrat te- densko, pred pomembnejši- mi nastopi, ki jih je vedno več, pa celo dvakrat. »Za vaje pravzaprav ni ve- hko časa,« pripoveduje vo- dja ansambla Slavko Jančič, »saj smo kar trije člani Utrin- ka pravi kmetje. Pevec Slav- ko ima hlev s petnajstimi glavami živine, prav toliko jih ima kitarist Janko, jaz pa imam okoli deset glav. Vsi trije tudi oddajamo mleko. Čez dan smo tako v hlevu in na njivah, konec tedna pa se zberemo na vajah ter na- stopih.« Slavko pravi, da med opra- vili v hlevu velikokrat za- brunda kakšno prijetno me- lodijo in kar ima ga, da bi skočil po harmniko, vendar je seveda delo prvo. Člani Utrinka lahko na veselici ali kakšni drugi podobni prire- ditvi zaigrajo 80 različnih do- mačih in okoli 40 tujih melo- dij. Med domačimi igrajo največ skladbe Avsenika, Miheliča, Zajca in Ruparja, torej tistih, ki jih ljudje tudi na splošno najraje poslušajo. Med pomembnejšimi nasto- pi omenjajo tiste v Podčetrt- ku, Ponikvi, Gotovljah, Se- lah in še kje, upajo pa, da se bodo s kvaliteto kmalu tako dokazali, da jih bodo povabi- li tudi v kakšen večji kraj. Cena njihovega nastopa? Ni pretirana, saj se zavedajo, da imajo ljudje sicer radi glas- bo, žal pa bolj malo denarja. Ker pa radi igrajo, se da gle- de plačila vedno pogovoriti v zadovoljstvo vseh. Lastne melodije? Trenut- no še nimajo nobene, čeprav vodja Slavko že nekaj pri- pravlja. »Saj moramo imeti tudi nekaj svojega, ne more- mo se hvaliti samo s tujim perjem,« povedo v en glas med smehom in izza mize oddidejo pred mikrofone. V roke vzamejo instrumente in Lado povabi ljudi na ple- sišče. Mnogi že radi prisluh- nejo igranju ansambla Utri- nek, ki menda le ne bo tako nenadoma »utrnil« v pozabo, kot se je pojavil. Škoda bi bilo, saj solidno igrajo, poleg tega pa so trenutno eden red- kih, če ne celo edini ansam- bel te vrste v laški občini. To pa je tudi dobra popotnica za uspešno delo. TONE VRABL Novj rock ^fi^rnatlva^ preživlja krizo Itientitefe lieset let Novega ročka je ■•okazalo, da subkultura ob- ''^a in je potreba vsakega "rbanega središča, naj to ■"fiznamo ali ne. Dejstvo, da je letos žirija '^radi poostrenih kriteri- med dvaintridesetimi ^ natečaj prispelimi prija- ^'^tni izbrala le enega izvajal- ^ ne pomeni zaton delova- y marginalnih skupin, ^ir>več le komercializacijo ''^^editve same. Tako se sa- mo po sebi postavlja vpraša- nje, ali je ime Novi ročk še sploh upravičeno in ali se ni- so posamezni ljubljanski al- ter mogotci, ki na tej sceni delujejo že od samega začet- ka, oddaljih od gibanja. Jubilejni Novi ročk je tako potekal v znamenju sožitja narodov. It's Not for Sale iz Laškega, kot edini slovenski predstavnik, Blla-Blla-Bha iz Prištine, kosovska punk'n'rollerska skupina, ter Oboj eni program iz No- vega Sada in beograjska sku- pina Partibrejkers, kot pred- stavniki večinskega srbske- ga naroda. Najavljeni Oyster band, zaradi katerega je bila v Križankah prav pisana pu- blika, je na žalost izpadel, ker mu je JAT odpeljal opre- mo v Mostar. Še ena lepa ge- sta Balkana. Najbolj so se odrezali že afirmirani Partibrejkersi, ki so tudi edini razgibali tisoč- glavo množico in svoj nastop nategovah, kohkor se je to pač dalo. Laščanom (na sli- ki), pa bo verjetno uteha to, da so nastopili kot edina slo- venska skupina. E. E. V četrtek, dne 20. 9.1990 vas vabimo v club Casablanca na koncert Nede Ukraden z ansam- blom Olimpik. V soboto, dne 21. 9. 1990 pa vas bo zabaval ansambel Hot hot hot. Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. DRŽAVA-ANDREJ ŠIFRER (5) 2. KILLER - ADAMSKI (7) 3. LJUBAV JE MOJ GRIJEH - TEREZA (8) 4. U CANTTOUCH THIS-M.C.HAMMER (4) 5. STILL GOT THE BLUES - GARRY MOORE (8) 6. NANCY IZ LJUBUANE - BIG BEN (5) 7. RELEASE ME - VVILSON PHILLIPS (2) 8. TI SI MOJ SAN - OLIVER DRAGOJEVIČ IN ZORIGA KONDŽA " (9) 9. BLAŽE OF GLORY - JON BON JOVI (2) 10. TOM'S DINER - DNA AND SUZANE VEGA (1) Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.30. DomaČe melodije: 1. PRSTAN - NAGELJ (7) 2. NAJ TI NAZDRAVIMO - CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET (4) 3. NESREČNO DEKLE - ZEME (9) 4. KOŠNJA - SPOMIN 3 5. JOJ, KAKO BOLI - PREROD (3) 6. ZVEZDE POVEJTE - EDVIN FLISER IN PRIJATELJI (8) 7. PRIŠLA SEM DOMOV - MARELA (2) 8. GREMO NA PREJO - VERDERBER (9) 9. S HARMONIKO NA PREŽI - TINČE LESJAK (2) 10. ZALJUBIL SEM SE - ŠTIRJE KOVAČI (1) Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.30. 14. STRAN - 20. SEPTEMBER 1990 ŠPORT - KOMENTIRAMO Calimero Icluli Tisti, ki prebirate Sportske novosti ste lah- ko že v petek, ostali, ki segate po Delu pa v ponedeljek, zasledili mimogrede omenje- no vest, da se Rokometni klub Aero Celje po novem imenuje Rokometni klub Pivovarna Laško. Do odločitve je navidezno prišlo kar čez noč, pred skupščino kluba, kije bila napove- dana za pridelek septembra, vendar je do danes še ni bilo. Na njej bi se namreč, med drugim, moralo vodstvo kluba dogovoriti z zaebnim podjetjem Ignaca Krumpaka Yu Stip inženiring, o dokončni obliki delovanja podjetja Rokomet Celje, o načelni ustanovi- tvi so se dogovorili že avgusta, ki naj bi klubu zagotavljal generalno pokroviteljstvo, usluge na področju organizacijskih poslov, .v klubu samem pa bi morah določiti direk- torja iz vrst rokometnih strokovnjakov, ki bi klub usmerjal po tej plati. V Yu Stipu so avgusta na predustanovnem sestanku, že imeli izbranega direktorja iz svojih vrst, ki naj bi skrbel izključno za organizacijsko-po- slovno uspešno delovanje novoustanovlje- nega podjetja, v rokometnem klubu pa so o tistem, ki bi ga morah določiti sami, še razmišljali. Čeprav smo Vlada Privška. sekretarja ro- kometnega kluba, nenehno telefonsko nad- legovali z vprašanji, kdaj bo skupščina in kaj je s podjetjem Rokomet Celje, nismo dobili nikoli konkretnega odgovora, le zagotovilo, da nas bo o vsem pravočasno obvestil. Tega uprava kluba seveda ni storila, kar pa ne čudi, če vemo, da o tem, da so si izbrali novega pokrovitelja, niso obvestili'niti Igna- ca Krumpaka iz Yu Stipa. Tudi on je o no- vem imenu kluba izvedel šele po prebiranju Sportskih novosti. V časih, ko tudi k nam prodira marketin- ška miselnost, bo v športnih upravah nor- malno, da se bodo obnašale tržno in se okle- nile najboljšega ponudnika. Toda, če ne bo- do poznale osnovnih pravil fair-playa, se zna pripetiti, da takšnega kluba resni podjetniki ne bodo več jemali resno. Ker smo že vrsto let vajeni, da v vodstvu celjskega rokometnega kluba.vedno poudar- jajo koliko denarnih sredstev potrebujejo za prehod med najboljše, je njihova povezava s Pivovarno izjemno premetena, saj tako uspešnega podjetja kot je Pivovarna Laško na Celjskem skorajda ni. Toda že vrsto let v klubu premalo poudarjajo kvaliteto roko- metne igre, ki zakulisnim igricam navkljub, katerih, »žrtev« so vedno »le« Celjani, ven- dar prva omogoča prehod med najboljše. Te- ga jim Pivovarna ne more, in jim ni dolžna, zagotoviti. Ce bodo rokometaši dosegali slabe rezulta- te, in bati seje, da ne bodo letos nič boljši kot v minulih letih, jim bodo uspešni poslovneži Pivovarne po izteku pogodbe gotovo obrnili hrbet, kar je seveda z njihove strani popolno- ma poslovno in korektno. V vodstvu kluba pa bodo še vedno ostajali ljudje, ki sicer požrtvovalno, a očitno premalo profesional- no in poznavalsko opravljajo svoje delo. Tre- ba je namreč končno priznati, da članska vrsta že nekaj let stagnira. Mladi igralci, in tudi tisti prekaljeni, s sku- pinico trenerjev so dobra naložba za prihod- nost. Toda če v klubu ni nikogar, ki bi ga bil sposoben strokovno in organizacijsko voditi, tudi od njih ne bo mogoče pričakovati kdove česa. Če vemo, koliko bivšh rokometašev in koliko rokometnih strokovnjakov premore Celje ter da skoraj nihče od njih nima uradne funkcije v vodstvu kluba, ki ga upravlja sku- pina rokometnih entuziastov, seje prav go- tovo treba vprašati, zakaj tako? Menjalna vrednost na športnem trgu ni le denar, temveč predvsem rezultati. Brez do- brega teamskega dela, brez ustaljene ekipe in trenerja, na katerega bi se igralci privadili, in obratno, brez uspešnega vodstva, celjske- mu rokometu še dolgo ne bo povrnjen nek- danji sijaj. Kdove če so se v klubu kdaj vpra- šali, ali ne tiči vzrok za njihovo stagnacijo v članski vrsti ravno v notranjih nesoglasjih, neurejenosti? »Pristanske« sodnike, delega- te, proti ekipi naperjeno občinstvo na tujih igriščih, je namreč s kvalitetnim rokometom in predvsem notranje očiščenim klubom verjetno lažje premagati kot s kupi denarja. In ob tem se mi hudomušno-zlobno pojavlja v mislih simpatični Calimero, ki bi lahko bil zaščitna maskota kluba. Pa še bolj okusno bi bilo kot klub poimenovati po kraju, ki je oddaljen iz Celja nekaj kilometrov ter po podjetju, ki proizvaja alkoholne pijače. Alkohol in šport sta, oziroma naj bi bila, s športom nezdružljiva. Proti njemu pa je ostro tudi novi klubski trener Vedad Ljubo- škič. NATAŠA GERKEŠ TVD Partizan Gaberje praznuje Letos, ko Celje slavi stolet- nico športa, se je TVD Parti- zan Gaberje odločilo prosla- viti visoki jubilej. V stoletni zgodovini celjske- ga športa je imelo pomembno mesto tudi omenjeno telovad- no društvo, zato so se odločili da bodo jutri, v petek, pripra- vili slovesnost, ob kateri bodo uradno otvorili tudi novo več- namensko igrišče za odbojko, košarko, rokomet, mali nogo- met in tenis. Že od ponedeljka so na novi asfaltni ploščadi turnirji v po- sameznih športnih panogah, ki bodo še prihodnji teden. Tako bo prihodnji torek turnir v ba- linanju, v petek pa v malem nogometu. Oba turnirja bosta ob 16. uri, prijaviti pa seje tre- ba pri Metodu Trebičniku vsaj dan pred pričetkom turnirja. Jutri bodo slavnost v Gaber- ju pričeli s krajšo skupno sejo vodstva krajevne skupnosti Gaberje, ki te dni tudi praznu- je, in TVD Partizan Gaberje, pripravili bodo tudi igre spret- nosti ter družabni večer, kjer bo za zabavo skrbel Celjski in- strumentalni kvintet. Nastopi- le bodo laške mažoretke, pa akrobati na kanvasu, obisko- valce bo gotovo pritegnilo na- gradno žrebanje, v katerem se bo za nagrade potegovalo 487 simpatizerjev društva, ki so z denarnimi prispevki prispe- vali k obnovi športnega objek- ta, izdelavi novega praporja in k nakupu gimnastičnega orodja. M. T. Znak svetovnega kegljaškega prvenstva Sredi maja 1992 bo v Celju svetovno prvenstvo v keglja-; nju. Še ne dokončno obliko- van organizacijski odbor pa se je že vestno lotil priprav za to veliko športno priredi- tev. Izdelali so že znak pr- venstva, ki vam ga predstav- ljamo. Celostno grafično po- dobo prvenstva skupaj z zna- kom je brezplačno izdelal Minja Bajagič iz Aera Grafi- ke. Tudi športne organizaci- je iz Celja so se s finančno pomočjo že pričele vključe- vati v pripravo Svetovnega prvenstva. N. G. HOPSAJDi Potem ko celjski metaši niso prišh' okrilje privatnega ja YU Stip Celjt, prevzela Pivovarn^ \^ ško. Rokometaši so s jt končno zlomih 0(p »neveste, ki se ni i]Q?* poročiti«. ^ Kako kaže s cvenj, košarkarjem, je sedJ** težko reči. Vemo le, suvereno zavrnili ^ nudbo nekega »mJJ ca«, ki je hotel ^ klub z 51 odštetij J o vsem seveda odlo^ sam. ^ Igor Razgor, rokomeii Aer..., pardon, Pjvovj ne Laško, igralec m vem krilu, ki je leta duševal z zadetki s te.. položaja in za katereg^l- menili, da bi si s preP dom v večji klub zagoi vil tudi reprezentant: dres, bo vodil igro ep- skega kluba s' poloti, srednjega napadalca. \{ tako kažejo pripravljala tekme. Na 1. turnirju v maJei nogometu za pokal K! RC in Red Boogie je ijj za najlepšega igrakai bran vaš in naš dr.Rai Čajavec, igralec »Dol torjev«. Lepota ni u| 7ju^je kot npr. zadeUi ki ga je Rudi dosegt\,\ ga je v bok zadel soign lec. Takrat je »najkf^i že pomagal nasprotniki ki ga je mučil krč v noj igra pa ni bila preki^ na. Odbita žoga se je« kotalila v gol. (»Ka st dao gol?«) ^ Mati Sloveniia^ tvoji so (tuM) zapori Piše DUŠAN GREGL 3. nadaljevanje Čim nevarnost jenja, preneha nepi- sana, nedogovorjena »zakonitost izrednega stanja«, tabora sta običajno v običajnem čustvenem razmerju. Če posamezni zapor- nik to prekrši pa morda brez skrajne živ- ljenjske nuje pazniku celo vzame življenje, mu tega zaporništvo nikoli ne oprosti. Ce- kje v določenem času ta podzavestna zako- nitost popušča, je to signal za takojšen ala- rem v zaporniškem sistemu, opozorilo zu- nanjim za najresnejšo poglobitev v funkci- oniranje sistema. Tudi v gornji stvarnosti si s statistiko ni moč prida pomagati. Pazniki, ki tej težki službi niso kos, svoje probleme rešujejo drugače z razhčno uspešnostjo. Takšnim je moč prisojati neu- strezne ali celo prenagljene reakcije in ukrepe, ki povzroče tudi nepredvidene re- akcije zapornikov, kar poraja traumatične posledice pri obojih. Tudi brutalnost pov- zroča silne napetosti in življenjske nevar- nosti. Pri mnogih paznikih je čutiti rahlost autoritete vsled hierarhične bojazni, da ne bi bil dovolj služben, vesten (zamerljivost navzgor). Za uspešno simbiozo med zapor- ništvom in pazništvom, predvsem pa za po- zitivni vpliv na obsojenstvo je izrednega pomena mera zaupanja in tolerance v nje- mu. Čim tesnejše so te, tem tvornejši je lahko uspeh. Če so premajhne (neopravič- ljivo veliko zaupanje!) lahko vodijo v kata- strofo z najhujšim izidom. Zaupanje je po- sebno v teh okoljih primerjati z rahlo ob- čutljivostjo kristala snežinke. Torej je za- upanje v zaporu temeljna in hkrati najbolj dinamična kategorija z možnimi ničelnimi ali celo maksimalnimi razponi delovanja, katerega učinkovanje lahko rojeva ali pa uničuje ne samo delo, temveč celo osebno- sti. Resnično pa je zanj potrebno imeti po- sluh in tip najplašnejše živah ter izkušnje na filozofa ali generala, temveč starega, mo- drega arestanta. Veliko breme, torej vir trp- ljenja ne samo med osebjem, posebno med zaporništvom so nadrejeni, ki v dnu duše sovražijo zapor, še bolj pa zapornike same.. Posameznikom generirajo pošastne tra- ume, posledične za celo življenje. V teh ljudeh je mnogokrat iskati vzroke, ki vodijo obstoj v različne omame in celo v smrt nekatere posameznike. Ni znano, da bi bilo' kje zapisano, da mnoge strokovne delavni- ce v zaporništvu v to sovražnost zavede predolgoletno delo z zaporniki. V zaporni- štvu je mnenje, da naj bi bila maksimalna dolgost delovanja na enem delovnem me- stu, deset let. Vendar so v tej branži delov- na mesta tako podobna, da se ni moč izog- niti nezaželjenim, celo odvratnim vplivom na posameznike. Seveda je takoj vprašanje kam po desetih letih s temi ljudmi. Morda je tudi v tem vzrok zaprtosti zaporniškega sistema. Delavci KPD-jev imajo benificirani de- lovni staž, menda devet mesecev za leto dni pokojninske dobe. Nihče tega ne zavida ljudem v neposrednem delu z zaporniki, o drugih koristnikih te ugodonosti pa bi bilo moč razpravljati. Komandir je v osrednjem zaporu unifor- mirana oseba PNO je vodja bloka, kasarne ali doma in je prvi nadrejen paznikom. Skr- bi za redno in pravilno delo paznikov, vsi skupaj pa skrbijo, da zaporniki ne beže, ter da imajo zagotovljene življenjske pogoje, predvsem hrano in stanovanje. Seveda ima tudi na skrbi fizično in psihično varnost kakor zapornikov, tako paznikov (pretepi, maltretiranje). Redki so komandirji, ki so med zaporništvom priljubljeni (poklicna deformacija?). Strokovna izobrazba in služ- bena leta jim jamčijo položaj, ne pa stvarni uspeh v delu z zaporništvom. Njihova funk- cija ni posebno bremenilna, sodeč po tem, kako jo opravljajo. Neurejenosti med za- porništvom v njihovih oddelkih, tudi tiste najresnejše, zelo radi prikrivajo, se ve za- kaj. To pa mnogokrat poraja mučne posle- dice kakor med zaporništvom, tako med tem in osebjem. Komandirje in paznike za- porništvo zelo rado poimenuje po svoje, posebno še, če se kdaj v kakšni zadevi »pre- grešijo«. V odprtih oddelkih KPD-jev je pooblaščeno osebje v civilu. VZGOJITELJ. Vsak naš zapor ima poleg vodilnega komandirja še vzgojitelja, ki ga zaporništvo po svoje imenuje »vzgojni«. Ta dualizem spominja na Stalinovo dediščino. Tudi medvojna organiziranost PO v NOB je imela poleg vsakega vodilnega oficirja še politikomisarja ah komisarko, nekakega duhovnega vodjo odreda, tiho so jih imeno- vali tudi komunistične duhovnike. Vzgojni ima na skrbi »duševni blagor« zapornikov, v čemur pa je zajeta tudi prevzgoja in po- boljšanje posameznikov. Večina zaporni- ških vzgojnih so bivši šolski učitelji dodat- no usposobljeni. Seveda so različnih staro- sti IQ-jev, značajev ter izkušenj pa tudi raz- lično uspešni in različno priljubljeni med zaporništvom. Vsak vzgojitelj ima na skrbi 20 do 30 obsojencev. Posebne težave pov- zročajo pristranski vzgojni: prikrita prote- žiranja enih, celo podcenjevanje nasilnejših početij, ki povzročajo tudi spopade. Zapo- stavljanje drugih, pavšalnost v celo bolečih problemih izpostavljenih zapornikov (»ja malo pa morate trpeti«). Silne napetosti med zaporništvom porajajo različne kultur- ne osveščenosti seveda s tem, da je običaj- no zapornik z višjim kulturnim nivojem izpostavljen primitivizmu. To razhko v kul- turi izravnava prevzgoja s prisilnirrt staplja- njem, torej mešanjem različnega zaporni- štva med sabo počez. Kulturnejši živelj je prisiljen »prostovolno« prevzgajati primi- tivnejšega, kar povzroča predvsem prvim sobivanje do skrajnosti neznosno. Tudi to je ena izmed »začimb« siceršnje zaporne kazni. Za rahlo primerjavo temu doživljaju je lahko obisk prometnejše železniške po-, staje, ali pa vožnja z jugovzhodnimi vlaki. Tovrstne traume oba predpostavljena pre- puščata stihiji s preračunljivo ignoranco, ki meri v samodejno prevzgojo in pa zaposh- tev zaporništva samega s sabo, ve se zakaj. Modrost izkušenega zaporništva - veleva previdno nezaupanje do obeh predpostav- ljenih posebno kar se tiče osebnega (intim- nega) življenja. Vzgojni so zelo dojemljivi za boleče osebne zadeve, vendar jih običaj- no dosledno uporabijo kot nenadomestlji- vo orožje proti zaporniku ob prvi priložno- sti. Hipokrizija. - Obstajajo pa tudi priljub- ljeni vzgojni z iskreno prizadevnostjo. Do- gaja se jim, da so njihova uspešna prizade- vanja v zadnjem trenutku preklicana - mi- na od zgoraj. Ker pravega ozadja ne smejo odkrivati, jih preprostejši obsojenci obso- jajo. Resociahzem ne prinaša priljubljenosti vodilnih kadrov niti nobenih vzajemnosti, če le te niso skrbno kontrolirane. Navodila zahtevajo sicer prostovoljna vsaj tedenska srečanja posameznika s sovjim vzgojnim, četudi ni posebnega vzroka za to. To se smatra kot »sodelovanje« splošno, torej tu- di v procesu »prevzgoje«. Ker pa previi ni oprijemljiv pojem, ima vsak zap« (baje) narejen svoj IPP - individu prevzgojni program. V njemu naj bipi vse v zvezi s planom, kaj se bo z zapc kom v arestu počelo in kako seje odzivi njegove reakcije. IPP pa je vedno vsak( zaporniku v napogled s tem, da ga d( menda ni še nobeden videl. Vsi to nan ski poskusi so bih uspešni le do te me« je vzgojni na drugi strani mize listal kakšni mapi brez konkretnejše izjave. Za mnoga nejasna početja predposla' nih z obsojencem, se je vedno našlo ? čavno opravičilo, češ, da je to po vzgoji programu. S pogostim srečavanjem P meznikov s svojimi vzgojnimi so bila' ni zvezi »cinkanja« - ovaduštvo vsa- vsega, kar je bilo to na bolj ali manj način nagrajevano, običajno z ' ugodnostmi. To je imelo takšen razr so mnogi počeli hinavsko-zahrbtne nosti in jih dokazovali pač tistemu- ga so imeli namen obtožiti. Posli - dolgo cveteli, »sodelovanje« je bilo *^ no« tudi za mnoge zapornike. RealsoJ stična kvaliteta tega početja je bila sr nezaupljivost vsakogar do vseh in j v vsakem okolju. Tudi ta neznosnostJ* ena dodatnih začimb prisojeni kazpjj jencu. Ker je pojav ustvarjal ne salM ralne, temveč tudi materialne škod^B nujno realnejše in odgovornejše dcM postavljenih. Sicer pa so zapornikiTl porojeni po skupinah, ki so imele (tedenske) sestanke s svojim vzgoj"^^^ Stanki so bili povsem prostovoljni s je neudeleženost pomenila tudi taKJj izgubo vseh »ugodnoti«, česar pa si i niki ne upajo privoščiti. Zmotno J.j mnenje, da so imele »skupine« zna"-' ■ litičke nastave« kot v JNA. Pač pa je bilo mnogokrat čutiti P\ nelagodnost vsem »političnim«, ^^'^l^ vsem »državljanom II. reda«. Pri n^^^ vzgojnih je bilo moč čutiti sovražen do vsega kar spominja na cerkev skratka do vsakega misticizma r^^«! alističnga (»Boga ni!«, »Pustite svoJW ga, naj vas čaka doma!«, »Ali tudi za mene (vzg.)?« itd.). I Nadaljevanje pr"'.^^ 20. SEPTEMBER 1990 - STRAN 15 POSKUS PORTRETA Aleš Pevec ", ješ Pevec iz Petrovč, ki je deset let ukvarjal s ko- 'Vništvom v konjeniškem fiiobu Gotovlje, se je pred i eina mesecema odpravil o Otočec, h konjeniškemu fjubu Struga. Tam se je celoti posvetil konjeni- - ne le športnemu tem- fč turističnemu. Je na- * ječ eden izmed učiteljev r,e jahanja. Tam, pravi, je ' 10 zadovoljen in ima takš- ne pogoje za delo kakršne si J vedno želel. ^leš, ki se je s konjeni- ;,yorn pričel ukvarjati, ko ^^je bilo devet let, je dose- gel že nekaj vidnih športnih ^zultatov. Tako je bil dva- yat republiški in državni jiadinski prvak, dvakrat je j5V0Jil pokal Slovenije, sicer jjje sodeloval na številnih jjnjeniških turnirjih in sko- •aj praviloma zasedal vidna !^esta. Dokaz za to, je tudi 75 Jokalov, ki jih ima doma. Obetal se mu je celo na- stop na Olimpijskih igrah, ki iiodo v Barceloni, sedaj, ko e zapustil konjeniški klub Gotovlje, pa je moral tudi jisel na Olimpiado opustiti. ya Otočcu namreč nima ta- ' alitetnega konja, ka- ,a je imel v Gotovljah. .^ag tega ga čaka v prihod- ajih mesecih še služenje vo- jaškega roka. Ko se bo vrnil, pravi, se bo še bolj posvetil konjeniškemu športu ter skušal doseči vse tisto, kar si je zadal v mislih. Načrti pa so veliki. Od tega, da si žeh na- stopiti na Olimpiadi in na svetovnem prvenstvu, pa do tega, da bi želel obiskovati šolo jahanja v Zvezni repu- bliki Nemčiji. Do^sedaj jo je opravil le Matjaž Čik. Za svoje športno konjeni- ško znanje se mora Aleš za- hvaliti svojemu gotoveljske- mu trenerju Mesariču. »On je moj veliki vzornik kot tre- ner in kot človek. Brez njega ne bi v tem športu opravil nič,« pravi. Aleš delavnik se na Otočcu prične ob osmih in traja do enajstih, v tem času ima na- vadno šolo jahanja, od šest- najstih do dvajsetih pa najde tudi čas za trening. Opravka ima predvsem s tujimi, itali- janskimi turisti, ki jih je na Otočcu po Aleševih besedah več kot 90 odstotkov. V jese- ni in pozimi bo več domačih gostov, ki se bodo jahanja učili v pokritih halah, ki so prav tako na voljo na jQtočcu._____ Čeprav je po poklicu avto- mehanik, ima Aleš raje ko jeklene, prave konjičke. Za- nima ga trenersko delo, delo z mladimi, obetajočimi ko- njeniki, ki bi jim sam, s svoji- mi izkušnjami, pomagal pri nadaljnji športni poti. Če- prav se je osnov in vsega kar zna naučil v Gotovljah, se za- enkrat tja ne namerava vrni- ti. Z nekoliko samosvojo no- madsko dušo ga bo namreč življenje vrtinčilo sem ter tja, očitno pa ves čas v okvirih konjeništva. NATAŠA GERKEŠ Foto: EDI MASNEC V pionirski športni šoli profe- sorja Toneta Goršiča je prijavlje- nih že 70 pionirjev in pionirk, ki si želijo dvakrat tedensko učiti se osnov iger z žogo, gimnastike, at- letike in drugih športov ter si krepiti splošno telesno priprav- ljenost. Ker je zanimanje za šolo veliko, bo njeno delovanje razšir- jeno še na osnovne šole na Hudi- nji, na Veljka Vlahoviča in v Voj- nik. Tako je vadba na hudinjski šoli ob ponedeljkih in sredah za deklice od 3. do 5. razreda ob 17.30, ob torkih in četrtkih pa za dečke prvošolčke in drugošolčke ob 17.30 ter za tiste od 3. do 5. razreda ob 18.30. Na Srednji šoli Borisa Kidriča je vadba ob četrt- kih in petkih. V pionirski športni šoli poleg profesorja Goršiča po- učuje še profesor Cepin in še ne- kateri športni delavci. Letos so se povezali tudi z ZTKO Celje, ki bo organizirala še dodatno vadbo za najbolj nadarjene pionirje in pionirke od 3. do 5. razreda^ ki bo brezplačna. Piopirji treip na državnem trvenstvu Pionirji rokometnega klu- ^ Celje Pivovarna Laško so spdekivali od petka do nede- I na državnem prvenstvu ipionirje v Tuzli. Sodelova- je osem ekip, Celjani pa so sedli tretje mesto. Prema- ili so Dinamo in Bosno, po di borbi pa so morali pri- lati premoč Metaloplasti- e, ki je bila v končni razvr- stitvi prva. Pohvaliti velja le igralce celjske ekipe in i«nerja Stanka Anderluha, ije ekipo dobro pripravil in •odil na državnem prvenstu. ii« sliki stojijo od leve: Sovšnik (tehnični^ vodja), [«pin, Ulaga, Bilbija, Šeško, wbej, Dujič, Podpečan, An- Jerluh (trener), čepijo: Sre- Jotnik, Čajavec. Planteu, Cvetko, Završnik, Skok. TOP FOTKA Cik, KK Krumperk: »Sam sem že na konju, kdaj boste pa vi?« Foto: EDO EINSPIELER ŠPORT VČERAJ.. V soboto in nedeljo je bilo v Celju republiško pionirsko at- letsko prvenstvo, na katerem je med 500 tekmovalci celjski Kla- divar požel izreden uspeh. Celj- ski pionirji in pionirke so osvojili največ, kar 16, medalj, od tega sedem zlatih, osem srebrnih in eno bronasto. Takoj za njimi so bili atleti TAM Maribor s 15 me- daljami. Med Celjani je Gregor Cankar zmagal v skoku v višino, v teku na 100 m z ovirami ter bil drugi v skoku v daljavo. Zlate medalje so osvojili še: Tina.Ma- tulj v teku na 100 m, Matjaž Štaj- ner, v teku na 2000 m, drugi je bil v teku na 1000 m. Tina Bobič v te- ku na 60 m, Mateja Bezjak v sko- ku v daljavo, druga je bila v teku na 80 m z ovirami, zlato medaljo pa so osvojile tudi celjske pionir- ke v štafeti 4x100 m. Srebrna odličja je osvojila ženska štafeta na 4 X 300 m, Tina Lenko v teku na 100 m, Špela Šolar v teku na 1000 m, Alen Stepišnik v metu krogle in diska ter Anja Valant v teku na 60 m, v isti disciplini je bila Iris Vuk tretja. Vsi rezultati potrjujejo, da imamo na Celj- skem nekaj odličnih mladih atle- tov, nad katerimi bo potrebno strokovno bdeti zlasti v nasled- njih letih, poroča Jože Kuzma. V Beogradu je bila 45. državno prvenstvo v streljanju z malo- kalibrskim orožjem serijske iz- delave. Izreden uspeh so dosegli slovenski strelci, saj so osvojili kar pet medalj, tri od teli pa strel- ci iz Kamnika. Solidno so se uvr- stili predstavniki z našega ob- močja. Tako je bila ekipa Kovi- narja, ki so jo sestavljali Malec, Kočevar in Ravnikar, ekipno osma, Vili Ravnikar pa je s 506 krogi dosegel osebni rekord in zasedel med posamezniki deseto mesto. Prvenstva sta se s Celj- skega udeležila še Tone Jager in Matej Dobovičnik, piše Tone Jager. V 5. kolu Slovenske nogomet- ne lige je ekipa Ingrad Kladivar- ja doma premagala Steklarja z 2:0. Zadetka sta dosegla Majal in Ribič. Velenjski Rudar je do- ma premagal Muro s 3:1, Parti- zan Hmezad pa je v gosteh moral priznati premoč Naklu, ki je sre- čanje dobilo s 4:0. Na lestvici v slovenski ligi vodi Slovan, ve- lenjski Rudar je četrti, Ingrad Kladivar peti, Steklar dvanajsti in Partizan Hmezad še vedno zadnji. V soboto in nedeljo je bilo v Celju republiško ekipno pr- venstvo v šahu za slepe in slabo- vidne. Nastopilo je šest ekip, ozi- roma okoli 30 tekmovalcev, prvo mesto pa je osvojila prva ekipa Celja, v kated so nastopili Ivan in Franc Mlačnik, Matej Žnuderl in Aleksander Zvonarek. Druga ekipa Celja je bila četrta, poroča Matej Znuderl. V soboto je bilo v Velenju ro- kometno tekmovanje za Jamo- vičev memoriai. Prvo mesto so osvojili rokometaši Pivovarne Laško. Konjeniški klub Gotovlje je v nedeljo pripravil konjeniško tekmovanje v preskakovanju zaprek za pokal MOS. Osvojil ga je Matjaž Cik starejši, Tomaž La- ufer, iz Gotoveljskega konjeni- škega kluba je bil drugi. Hkrati pa so tekmovalci opravili tekmo- vanje za pokal Slovenije, ki ga je presenetljivo osvojil Tomaž La- ufer, poroča Jože Kuzma. V nedeljo je bil v Celju košar- karski turnir, kjer so sodelovale ekipe Slovana, Cometa, Celja ter Elektre iz Šoštanja. Celjani so premagali Comet ter izgubili z Elektro, za katero je zaigral biv- ši celjski tekmovalec Aleš Pipan. Vse ekipe, vendar brez Elektre, bodo v nedeljo ponovno pomeri- le moči na turnirju v Slovenskih Konjicah. Celjski košarkarji so v soboto odigrali tudi srečanje v Slovenski Bistrici, kjer so z no- vim članom republiške lige, Bi- strico, izgubili z 81:88, tesno pa jih je premagala tudi ekipa Dom- žal z 98:100, poroča Dean Šuster. Mladi nogometaši Ingrad Kla- divarja so odlično štartali v novo tekmovalno sezono, s^ so po pe- tih kolih še neporaženi. Trikrat so srečanja dobili, dve pa sta pre- loženi, poroča Dean Šuster. Košarkarska ekipa mlajših pionirjev Žalca, kijih vodi Mitja Turnšek, je na prvenstvu Slove- nije osvojila četrto mesto. Pred tem so morali mladi košarkarji premagati ekipe Celja, Laškega, Maribora, Hrastnika in Ljubljane Bežigrad, na finalnem turnirju pa so izgubili srečanje z ekipami Kranja, Trsta in Ljubljane, poro- ča Tone Tavčar. ...IN JUTRI ... ki bo v znamenju nekaterih rekreativnih prireditev. Tako bo v nedeljo kolesarska prireditev Hura na Roglo, ki ga pripravlja kolesarski klub Merx Celje. Pro- ga je dolga 14 kilometrov, kole- sarji pa bodo morali premagati 1100 metrov višinske razlike. Start bo ob desetih pred hotelom Dobrava v Zrečah, cilj pa pred hotelom Planja na Rogli do 12. ure. Ženske bodo nastopile v eni kategoriji, moški pa v treh. Prija- ve sprejemajo prireditelji tudi uro pred pričetkom starta, štart- nina pa je petdeset dinarjev. Lani je bil zmagovalec Jure Vodeb, ki je progo prevozil v 54 minutah. V torek se bo v telovadnici Os- novnošolskega centra v Žalcu pričel začetni tečaj v karateju, ki ga bodo vodili Silvo Maric, Jo- že Hudovernik, Brane Cimper- man in Nedeljko Bikič. Medna- rodni mentor dr. Rudolf Jakhel, nekdanji državni reprezentant in absolutni prvak Jugoslavije v ka- rateju, da bo prav tako posredo- val svoje znanje na tečaju, poro- ča Tone Tavčar. V soboto ob 8. uri se bo na vojaškem strelišču pri Jeranu pričelo medobčinsko strelsko tekmovanje z vojaško puško. Ekipe se lahko k sodelovanju prijavijo še pol ure pred pričet- kom tekmovanja. V Novem mestu bo republiško prvenstvo v vrtnem kegljanju za slepe in slabovidne ženske. Udeležile se ga bodo tudi celjske tekmovalke. V 6. kolu Slovenske nogomet- ne lige bodo Žalčani doma gosti- li prvouvrščeno ekipo Slovana, Steklar bo doma odigral srečanje s trboveljskim Rudarjem, Ingrad Kladivar bo gostoval pri Muri v Murski Soboti, velenjski Rudar pa pri tretjeuvrščeni Svobodi. V Radečah bo 23. nočni tek Mi- lana in Marjana po ulicah Ra- deč, ki se ga ponavadi udeleži okoli 500 tekmovalcev. Priprav- lja ga atletski klub Papirničar Radeče, start pa bo jutri, v petek, ob 17. uri na trgu v Radečah. Udeleženci bodo nastopili v treh kategorijah: šolska športna dru- štva, telesnokulturna društva in nastop aktivnih atletov, ki se bo- do pomerili za pokal Radeč. Za vse pa bodo pripravili še množič- ni trim tek v okviru akcije Razgi- bajmo življenje. Za tiste, ki se boste odločili sodelovati velja, da se lahko prijavite še jutri, uro pred pričetkom starta. V soboto bo v Vitanju kros, ki se bo pričel ob 15. uri, prireditelji pa prijave sprejemajo uro pred pričetkom tekmovanja pred kul- turnim domom v Vitanju. Udele- ženci se bodo pomerili v štirih kategorijah, kros pa pripravlja Športna zveza Slovenske Ko- njice. Teniški center Oolovec te dni ustanavlja svoj teniški klub, v katerem nameravajo združiti najuspešnejše člane kluba in z njimi nastopiti tudi na tekmo- vanjih. Sicer pa v centru priprav- ljajo tudi tekmovanja za rekre- ativce Celja. Na treh turnirjih, ki so že bili, je nastopilo 120 tekmo- valcev, ki se bodo pomerili še na masters turnirju, kjer bo nastopi- lo 16 najboljših. Trenutno vodi Vlado Travner, pred Brankom Tanjškom. Masters tekmovanje bo v soboto in nedeljo v Šempe- tru. Sicer pa trenutno v klubu pripravljajo tudi tenis šole za otroke in odrasle, ponovni začet- ni tečaj za odrasle se bo v dvorani pričel 1. oktobra. Teniški center Golovec vodi Branko Tajnšek, pomagajo pa mu priznani učitelji in vaditelji, kot so Andrej Trav- ner, Grega Marguč, Rok Veber, Jože Švegl in drugi, med zunanji- mi sodelavci pa je med drugimi tudi Vjeran Friščič, ki je bil nek- daj trener državne reprezenance. Šahovska nagradna igra V 128. šahovski nagradni igri je prispelo 77 dopisnic, na 43 pa je bil pravilni odgovor, ki se je glasil srebrna medalja. Na- grado je izžrebal glavni direk- tor Emo Celje Marjan Drev. Nagrajenci so: Lucija Blciznik, Kersnikova 6, Celje Irena Auguštin, Stari log 20, Pragersko , Rezka Urleb, Črnohška 24, Šentjur Skrivnostni gost v oddaji je bil Aleksander Matanovič iz Beograda. Poslušalci ga niso odkrili. Šahovska nagradna igra 129 Portorož 1958 je pomenil konec velike kariere sovjetskega velemojstra Davida Bronsteina in začetek briljantne kariere mladega ameriškega predstavnika, kasnejšega šampiona sveta. Ka- terega? Mihaila TALJA Pavla BENKOJA Roberta FISHERJA Nagrajuje HMEZAD EXPORTIMPORT Žalec 16. STRAN - 20. SEPTEMBER 1990 Le malo sreče, miru Maiia Oblak iz Čopove uiice v Ceiiu si žeii drugačen dom Težko je, če pri dvainsedem- desetih ugotavljaš, da te nih- če v življenju ne razume, da ti ni pripravljen priskočiti na pomoč in da se kolesnice živ- ljenja, ki je še pred teboj, utir- jajo čisto drugače, kot bi si želel. Marta Oblak iz Čopove ulice v Celju je trenutno v takšnem položaju in edino, kar še zmore, je vprašujoče za- čudenje in onemogla jeza, ki ju strne v vprašanje: »Pa kaj bi res vsi radi, da umrem?« Ko smo v uredništvu posto- poma korakali po sledeh Marti- nih težav, le-te pa se vrtijo iz- ključno okoli nevzdržnih sta- novanjskih razmer - tega ob- čutka nismo dobili, res pa je, da se v Celju rešitve njenih te- žav še ne moremo tako hitro nadejati. In če se bo za Marto j Oblak v mestu vseeno našlo primerno stanovanje, vsekakor ne bo takšno, kot si ga žeh. Takšnega, dovolj prostornega za vse njeno, v desetletjih na- ' kupljeno pohištvo, zračnega, z urejenimi sanitarijami, v prit- ličju in zraven še na klasično kurjavo, ji na celjskem Občin- skem komiteju za urejanje pro- stora in varstvo okolja ne mo- rejo ponuditi. Preprosto zato, ker v samem centru mesta tre- nutno takšnega stanovanja ni- majo, še bolj pa zato, ker je dvainsedemdesetletna Marta po vseh trenutno veljavnih za- konskih predpisih gospodarje- nja s stanovanji upravičena le do garsonjere oziroma največ do 32 kvadratnih metrov stano- vanjske površine. Martina zgodba Krhka ženica, ki je pred tre- mi desetletji začela poganjati korenine v Celju, ima za seboj bogato, a težko življenje. Pri- morki, po rodu iz majhne vasi- ce streljaj od Bertokov, je naj- bržda že burja položila v zibel vztrajnost in trdoživost, s kate- rima se prebija skozi življenje. Oboje ji je pomagalo tudi v ča- su vojnih strahot, ki so parti- zansko usmerjene družine v tem delu naše domovine še kako prizadele, v povojnih udarniških letih, ko je - krhka in drobcena, pa zaradi števil- nih operacij kar naprej boleh- na - pridelala celo udarniško knjižico, in kasneje v življenju. Stanovanjskih zagat je Marta v življenju že vajena, zato se je pred petimi leti še kako razve- selila selitve iz Zagreba v prit- hčno stanovanje hiše na Čopo- vi uhci 1 v Celju. A veselje, pra- vi Marta, je bilo kratkotrajno. Po kakšnih treh letih domova- nja na Čopovi je zaprosila za novo stanovanje in se na občin- sko prednostno hsto solidar- nostnih stanovanj uvrstila zelo visoko. »Veselila sem se selitve, že zaradi svojega nepokretnega moža, ki bi mu v novem stano- vanju lahko zagotovila boljše življenje,« pripoveduje Marta in našteva, kako je prav na hi- tro nakupila kiippersbusch, da bi jima bilo v novem domu to- plo, in še nekaj drobnarij, da bi pričarala vzdušje domačnosti tam, kamor bi se selila. Pa je sledilo razočaranje (če temu smemo tako reči), saj so lan- skega aprila Marti in njenemu možu ponudili enosobno prit- hčno stanovanje v novozgraje- nem bloku Pod lipami 6. »Stanovanje sem odklonila, saj je bilo v bloku, pa daleč od zdravnika, ki ga moram redno obiskovati, in še majhno je bi- lo,« pripoveduje Marta in sra- mežljivo dodaja, da jo je skrbe- lo tudi, kako bi zmogla plače- vati stanarino. Ne pomaga pre- pričevanje, da je od stanovnj- ske soseske na Dolgem polju ali od Čopove približno enaka razdalja do bolnišnice, pa kaj bi storila s kuppersbuschem, če so bili pa v stanovanju radi- atorji... No, danes bi Marta pristala tudi na centralno ogre- vanje, le da bi se rešila miši in mravelj, pa vlage, ki razjedp njeno enosobno stanovanje na Čopovi. »Najhujše, bolj kot to, da ni- mam v stanovanju stranišča in kopalnice, je to, da se mi tla vdirajo,« pripoveduje Marta in kaže veliko udrtino med poste- ljo in omaro, na prehodu do okna, ki jo mora obiti vselej, ko vstane iz postelje. Res je nevar- na, a najbrž nič bolj kot na več mestih strgan, odlepljen in raz- cefran topli pod, ki kar sam va- bi, da se spotakneš ob njem. Za Martine noge, njeno večkrat operirano koleno, to vsekakor ni dobro. »Saj sem čakala, razumela, da ni stanovanja - zdaj pa ne verjamem več,« ihtavo zaklju- čuje svojo pripoved Marta, ki smo ji vse o nevzdržnem življe- nju v vlažnem stanovanju ver- jeli že ob obisku v uredništvu, še bolj pa smo se o tem prepri- čah v hiši na Čopovi uhci. »Vsi dobivajo primerna stanovanja, meni, ki sem v življenju toliko pretrpela, pa nihče noče več pomagati. Pa kaj bo z menoj, z mojim pohištvom, ki sem ga pošteno in drago plačala, zdaj pa mi tukaj propada?« se spra- šuje Marta, ki svetlega jutra ne vidi brez selitve. Druga plat o tem, ah bi se za Marto Oblak v Celju vendarle našlo primernejše stanovanje, smo poklepetali tudi z Zdenko Strašek in Zdenko Zupane, ki se na bivši Stanovanjski skup- nosti, zdajšnjem Občinskem komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja, ukvarjata z njenim vprašanjem. »Težko,« sta bih soglasni, saj stanovanja, kakršnega žeh dva- insedemdesetletna , Marta, v Celju preprosto ni. Če bi se z Marto lahko zdaj, nekaj več kot pol leta po smrti njenega moža, dogovorih, da bi šla v centralno ogrevano stanova- nje, pa se spet zatakne pri kva- draturi. Marta je namreč upra- vičena do garsonjere, stanova- nja, ki meri največ 32 kvadrat- nih metrov, v te prostore pa vsekakor ne bi spravila vsega svojega imetja. Obe sogovornici sta nam tu- di pojasnili, da bi Marti trenut- no težko našli stanovanje, ena- kovredno tistemu v uhci Pod lipami, ki so ji ga ponujali pred poldrugim letom. O samem stanovanju, vlagi, ki se zajeda v stene, tla in pohištvo, pa, le toliko: »Pred leti, ko je na Čo- povi stanovala štiričlanska družina, je bila edina pripomba na to stanovanje njegova veli- kost oziroma majhnost. Štirje se na nekaj več kot štiridesetih kvadratnih metrih, v stanova- nju so si uredih celo zasilno kopalnico, niso mogli več sti- skati, zato so zaprosili za večje stanovanje. Zaradi vlage, kru- šenja stenskega ometa in udi- ranja tal se takrat ni nihče pri- toževal, o samem videzu stano- vanja pa smo se prepričah tudi pred vselitvijo zakoncev Oblak in reči -morava, da je bilo po- vsem v redu,« pripovedujeta obe Zdenki. In za konec? Kar malce razočarano nas je gledala Marta, ko smo ji ob vsa- kem srečanju ponavljali, da ji v uredništvu stanovanja pač ne moremo zagotoviti; kot da bi z našimi besedami izgubljala še zadnje upanje. Pa vendar nas je na svojem domu, ki bi ga tako rada čim- prej zapustila, pričakala vsa nestrpna. Pomila je okna, od- grnila zavese in spustila v sta- novanje prepotreben zrak in sonce, ko smo ji trkali na vrata, je v smetišnico pobrala še zad- nje smeti... In stanovanje je, kljub odkrušenemu ometu in vlažnim madežem na stenah, kljub udrtini v podu, izgledalo prav prijazno. Res je, v njem se zdaj težko živi, a če bi se našel kdo, ki bi ga temeljito uredil, bi bilo prav prijetno stano- vanjce... Tega Marta sama vsekakor ne zmore. O tem, da bi ji kdo, morda sosedje, morda sorodni- ki, priskočili na pomoč, niti ne razmišlja. Sosedov noče obre- menjevati, vso žlahto pa ima Marta še vedno le na Primor- skem, nekaj v Kopru, ostale v Trstu. V Celju ima le nekaj bežnih znancev, ki jo kdaj pa kdaj obiščejo, pa socialno de- lavko Mojco Koren dobro pozna. Na naša vprašanja, kako skr- bi zase, je vneto zagotavljala, da zmore vsa dela in da si tudi redno kui jo uspeli 1 o domski misel nal vrnila z o( bodo nog( poskrbela ga, trdega ustrašim, si želim živim.« Pa bosti res dana?i preveč rev to mogoč! veljali za( druge spet ji in je pr? Na stežaj odprto veliko okno v dnevni sobi in spalnici hkrati naredi Martino stanovanje večje in prijaznejše. A kaj, ko pod njim zeva špranja, v katero je Marta brez težav vtaknila roko, okno pa tudi ni prav pogosto odprto. Tla med posteljo in omaro, na prehodni edina pot, da Marta pride do svoje poste\ je naredila svoje, pravnic manj ne varen j več koncih odlepljen topli pod. Zabavno in napeto Ziate seieliciie in eitige Zdravo ni biio V soboto je kar precej ljudi tekalo po asfaltiranem rokometnem igrišču na Skalni kleti. Nekateri so se za nogomet- no žogo podili smelo, organizirano in ra- cionalno. Drugi smo tekali bolj tja v tri dni. Toda vsi smo se borili. Pomembno je zmagati, ne sodelovati, je slogan post- socialistične dobe. Ja, uganili ste. Pišem o bombastično najavljenem nogometnem spektaklu na Skalni kleti, ki bi se ga naj poleg nekate- rih znanih ekip s Celjskega, nekaterih »autsajderskih«, a medijsko zanimivih ekip, udeležili še ekipi Zlate selekcije in oddaje Zdravo. In spektakel je izpadel v navadni nogometni turnir, ker obeh ekip iz Ljubljane brez kakršnegakoh spo- ročila, kljub obljubam, ni bilo. Toda vse skupaj je bilo vseeno še kar zabavno, le razhke med ekipami so bile kar precej prevehke. V finalu so Kavahrji, bivši od- lični nogometaši iz Mozirja in Ljubnega, ki se niso obnašali prav nič kavahrsko, premagali znano Trim Aškerčevo iz Celja, prizadevni orga: Skavti pa so bili odrezali tudi mi - dia Celje. Zasedi; mesto. Škoda, d. ekip. Vendar »štir posebno zvečer of Maribora. Pa še d- Jo j, že spet gol, je zavzdihnil Tone Šepetavc, uvožena zvezda naše ekipe. Turnir' financB podprli Novi tedniM KovinotehiT^' Trgovina Celje , Minimarket^ Optik LeoF^ Zadruga P^'^ Red Boogie ZTKO j Strugarstvo. mična oW šak, Celje . Gostilna, »5 vina As, 20. SEPTEMBER 1990 - STRAN 17 Kislo vreme in dobra volja v Šicofcah Ko so pred desetimi leti v Škofcah nad Rimskimi foplicami na svoj farni praznik prvič priredili prikaz kmečkih šeg in opravil, so pravzaprav sprožili plaz. Oho, so deja- li po drugih krajih in va- seh, tudi mi vemo kaj o starih časih. Trikrat zapored so imeli Šmiklavčani svojo predsta- vo, potem jim je malce po- šla sapa, toda sukati se je začel vrtiljak. Po sedem, osem, in več krajev v obči- ni laško se je zanimalo za prireditev in prav toliko jih že sedem let pripravlja pri- kaze šeg in opravil za to skupno občinsko srečanje, za povorko »Piva in cvet- ja«, nekateri nastopajo pa tudi drugače, če jih kdo po- vabi. Ni pomembnejše še- ge, domačega praznika in nekdanjih, zdaj že pozab- ljenih ali močno spreme- njenih opravil, ki bi je v teh letih kdo ne pokazad. Tako v teh krajih okoli Laškega vsaj v društvih živi in se ohranja ljudsko izročilo, ki mu občinska zveza kultur- nih organizacij tudi pokla- nja pozornost in pomoč, prav tako tudi turistično društvo. Letos so se skupine mal- ce preveč »obirale« in za- kasnile lepo vreme, vendar je rosenju in hladnim sa- pam navkljub bilo v Škof- cah prav veselo in poučno. Trobendolčani so pokazali, kaj vse godi okoli svatov- ske pogače in se pri tem razvneli. Kazalo je že, da bodo slaviU ohcet kar do jutra... Skupina pastircev iz Sedraža je s svojimi igra- mi privabila največ gledal- cev, mam, atov, tet in stri- cev. Bih so prikupni, sproščeni - kot na paši. Brezjani, ki slišijo tudi na Šentruperčane, so tesali korita. Obljubljali so kosta- njeve - no, bili so lipovi - vendar treske so frčale in pridno so zalivali, četudi je bil les dovolj moker. Jurklošterčani so si dali največ dela. Postavljali so ličen, m^hen kozolec, ven- dar narejen kot mora biti, s pletenjem, stebri, križi, latami in strešnim stolom. Pri tem jim je pomagala la- ška pihalna godba, kije tu- di sicer povezovala posa- mezne prikaze in s svojo hrupno muziko zbobnala v Škofce še nekaj obotav- Ijivcev. Čeprav trava zdaj leze že nazaj v zemljo, so kosci in grabljice iz Reke pri La- škem za koš otaviča žga- nj ah takega vraga, ko da mislijo prekucniti Škofce naokoli, med tem pa so na drugi strani brega, dedeji iz Rečice pri Laškem zabijali balotno. Da so koštruna bolj z veseljem dvigali in spuščali, jim je za takt igral domač ansambel »Kurji graben«, ah nekaj takega. In ves čas so »nastopali« tudi domačini. Stregli so skupinam z malicami, ven- dar ne karkršnimi koli. Vsaka skupina je dobila ti- sto, kar je k opravilu sodilo na mizo ah v jerbas. Ni tre- ba ugibati, da sojo najbolje odnesli svatje. Vendar se nad gostoljubnostjo in po- strežbo ni mogel nihče po- tožiti. Treba je povedati še to, da se je vsa zadeva začela s trjančenjem, da je bil tam tudi medičar in lectar na veliko veselje otrok, da so ljudje pojedli vse, kar so ženske spekle in skuhale, da je laški župan, ki je sam kmetovalec, v začetku mi- slil na to da bi »tavarharje« povabil na svoj grunt, a si je menda premislil. So se mu zdeh preveč ješči? Ker je bilo veselja in šale v Škofcah dovolj, tudi zapi- sovalec ne more biti jesi- harsko kisel. tČe je kdo za- meril - pa naj odmeri. JURE KRASOVEC Foto: EDI MASNEC Fantje iz Rečiške planine so zabijali pilote. Tako pa je nastajal slovenski kozolec spretnih Jurkloštr- čanov. Otročad iz Sedraža pa je pričarala idilo na paši. ^^tfuperčani so tesali korita različnih velikosti in namenov. Na strmi senožeti so se lotili spravila otave fantje in dekleta iz Reke. 18. STRAN - 20. SEPTEMBER 1990 PISMft BR^. OOMEVI Kam je šel asfalt? Presenetil me je članek, ki me opisuje in kritizira v No- vem tedniku dne 9. 6. 1990 z navajanjem, da za kraj ni- sem naredil nič, kakor tudi nisem nenadomestljiv ter me vpisuje še z raznimi vzdevki. Po vseh dolgoletnih priza- devanjih in delu, ki sem ga opravil v Krajevni skupnosti Vrh nad Laškim, sem prišel tudi jaz do marsikaterega spoznanja. Ljudje smo lahko tudi hudobni, še posebej, če je prisotna zavist in to v tem primeru tudi je. Po vsem opisovanju, kako je naš kraj lep, to čutimo predvsem ti- sti, ki v kraju živimo in tudi največkrat za ta kraj trdo de- lamo, vedo pa tudi tisti, ki v kraj pridejo, tu preživijo zadnje dni v tednu, s tem pa zaključijo svoj prijeten de- lovnik in prav tako je življe- nje tudi avtorja zgoraj ome- njenega članka, Vilija Jaz- binška, ki nas s svojim pisa- njem obrekuje, žali in prika- zuje med opisovanjem tudi neresnico. In zdaj kako sem izbral, ime Vili Jazbinšek, kot iz- ključnega avtorja omenjene- ga članka. V dogovoru z vo- dilnimi funkcionarji v KS Vrh nad Laškim sta bila v so- boto dne 8. septembra 1990 skhcana oba sveta KS v stari in novi zasedbi tudi z name- nom, da se razčisti, kako je z objavo članka v časopisu, temu sestanku sem priso- stvoval tudi sam in bil prijet- no presenečen, ko so vsi čla- ni iz Malih inVelikihGrahovš zatrjevali, da s pisanjem omenjenega članka nimajo nobene zveze, ampak da so samo slišali, da nam človek, ki si v tem kraju pripravlja vikend, nam pripravlja pre- senečenje v časopisu in to je ta avtor članka Vili Jazbin- šek, ki je zaposlen kot direk- tor drobnega gospodarstva v Kovinotehni v Celju, v Ve- likih Grahovšah v zaselku Leše si pripravlja vikend in od tu je tudi izhajal omenjeni članek. Ni mi jasno, ah se ima morda za kakšnega bo- tra tem krajanom, ki jih opi- suje, ah kako si je sploh do- volil, da nas obrekuje in žah s tem, da ljudi niti dobro osebno ne pozna. Pri vsem opisovanju pa mu verjetno ni poznano, da je prav ta kraj v letošnjem letu kot posledi- ca neurja dobil preko 100 starih milijad za ureditev po- škodovanega vodovoda, ka- terega bo uporabljal tudi on. Ko me je omenjal kot go- spoda, naj mu pojasnim, če bi se v kraju držal kot go- spod, bi verjetno bilo manj narejenega v samem kraju. Zato lahko zdržim brez vsa- kega vzdevka. Pri omenja- nju velikega socialističnega funkcionarja pa mu razla- gam sledeče: da sem v tem kraju naredil več tisoč kilo- metrov, zato nisem zahteval in niti dobil enega samega dinarja, da sem za ta kraj dal 12 let ne svojega prostega ča- sa, ampak svojega osebnega življenja, vse funkcije pa upam, da sem vestno in po- šteno opravljal, kar lahko potrdijo krajani naše krajev- ne skupnosti, ki jih je v kraju ca. 800 in za nas, ki smo mo- rali in bili pripravljeni delati, ni bila krajevna skupnost Vrh nikdar prevelika. V za- dovoljstvo večine krajanov pa sem delal vsa leta in tudi še sedaj, vse do takrat, ko bodo krajani naše krajevne skupnosti izrekh, da moje prisotnosti ne potrebujejo in ne želijo več, seveda ne v manjšini. Kako pa se bodo izrekli krajani, pa upam, da bo lahko Vih Jazbinšek sli- šal na lastna ušesa, saj bom predlagal, da ga kot nekrsga- na naše krajevne skupnosti povabimo osebno na zbor krajanov zaradi pojasnitve obrekovanja naših vodilnih funkcionarjev, da bo morda lahko drugič pisal drugačno resnico. Kakšna je moja udeležba pri delu v kraju, ve večina občanov v naši občini, zato naj tudi avtorju zgoraj ome- njenega članka povem, da sem že leta 1984 ob krajev- nem prazniku prejel prizna- nje KS Vrh nad Laškim, ki pa je dosedaj še edino v na- šem kraju, podelil gaje pred- sednik Sveta KS Vrh nad Laškim, tov. Jože Knez iz Malih Grahovš in piše: »Priz- nanje in zahvala za požrtvo- valno delo in prispevek k materialnemu razvoju kra- jevne skupnosti«, zato ne bom dovolil, da mi bo kdor- koli, še najmanj pa nekrajan naše krajevne skupnosti, ki razen svojih osebnih intere- sov ni naredil za ta kraj nič, ne bo očital ne dela, dokler bom imel ta dokument. S pisanjem in opisova- njem naselja Male in Vehke Grahovše navaja avtor ma- kadamsko cesto v dolžini 4 km in položeni asfalt v vasi Leskovca. Vendar ob trditvi, daje to spomenik sociahstič- ne osebnosti, pa naj se ne obnaša nesramno, v kolikor ne pozna stvari, da je cesta Leskovca-Erjavček bila naj- bolj poškodovana ob ujmi 1989 v KS Vrh, da sojo kraja- ni tudi s pomočjo družbenih sredstev kakor tudi z ogrom- nim svojim prizadevanjem uredili celo za asfaltno pre- vleko v dolžini ca. 1100 m. Sklep Sveta in Skupščine KS Vrh je bil, da naj se polo- ži asfaltna prevleka v dolžini 300 m, vendar zaradi po- manjkanja finančnih sred- stev je položen samo v dolži- ni 269 m in ni mi jasno, kako si Jazbinšek predstavlja z omenjeno dolžino pokriti 4 km do Velikih Grahovš. Seveda pa bi bilo bolj pri- merno zanj, da bi namesto pisanja člankov v časopisih tudi on skupno s sosedi v za- selku Leše položil na cesto, katero osebno uporablja, be- tonske cevi, ki so bile prav tako kupljene po neurju in še danes ležijo ob cesti, on pa skupno s temi krajani godr- nja in opisuje, da funkci- onarji za ta kraj ne naredijo nič, verjetno so dolžni tudi to urediti. Zanima me, odkod avtorju podatek, da si neka- teri asfaltirajo tudi ohišnice, ko lahko trdim, da si nisem z omenjenim asfaltom niti z enim centimetrom nakazal priključka k svoji domačiji in vsi, ki to cesto poznajo, lahko potrdijo, da sem si s tem pridobil še en dodaten strošek ureditve. Zato lahko trdim, da mi ni težko pogle- dati komurkoli v oči, to pa velja tudi za Vihja Jazbin- ška, ki bi bilo bolje, da bi si pred pisanjem vso stvar ogledal in prepričal, kot pa da piše razne trditve in ne- resnico, s tem pa si med ljud- mi ni pridobil nekakšne sla- ve, ampak večino grajo. Ker pa gre za mojo osebno in de- lovno avtoriteto, zahtevam, da Vili Jazbinšek članek v istem časopisu, kije bil ob- javljen, prekhče, v nasprot- nem primeru pa bom primo- ral zadevo predati v obravna- vo častnemu sodišču. STANKO SELIČ Vrh nad Laškilm Asfalt ni odšel v zvezi s pisanjem članka z dne 6. september 1990 pod naslovom Kam je šel asfalt, avtorja g. Jazbinšek Vilija, ki ga je napisal v imenu ogorče- nih krajanov Malih in Veli- kih Grahovš, d^e krajevna skupnost Vrh nad Laškim sledeč odgovor: V soboto dne 8. septembra 1990 so bili skhcani vsi člani sveta krajevne skupnosti Vrh nad Laškim, v stari in novi zasedbi, predvsem zara- di omenjenega članka. Pose- bej smo bih pozorni na ude- ležbo članov zaselka Malih in Vehkih Grahovš, ki pa je bila stoodstotna. Na vprašanje, kaj menijo krajani o članku v N. T. so enotno zanikah in trdijo, da je to izključno izpod peresa g. Jazbinšek Vilija. S svojim pisanjem je obrekoval vse aktivne v krajevni skupnosti Vrh, še posebej g. Seliča, ki ga je poimensko navajal. Kot vikendaš in uporabnik ceste Vrh Vel. Grahovše, g. Jaz- binšek navaja prioritetni po- men omenjene ceste. Sma- tramo pa, da kot nekrajan naše krajevne skupnosti ne pozna naših cest in mu je naj- večji interes urejenost ceste po kateri se pripelje do svoje- ga vikenda v Velikih Gra- hovšah, zaselek Leše. Po občinskem in krajev- nem planu, ki sta ga potrdila skupščina in svet krajevne skupnosti Vrh nad Laškim je dobila prioriteto asfaltira- nja lokalna cesta Vrh - Mišji dol, ki je gospodarskega in strateškega pomena. Naj po- udarimo, da so največji pri- delovalci hrane v občini ve- zani na cesto Vrh - Mišji dol. Po neurju v letu 1989 na prizadeto območje, po vaših izjavah g. Jazbinšek, niso stopili »krajevni veljaki«, ampak je o vsem odločala skupščina in svet krajevne skupnosti. Še najmanj pa in- dividualno g. Selič, za kar ga vi obto^jete. Oporekate mu tudi asfaltno prevleko proti- domačiji Sehč. V neurju, ki je pustošilo na tem področju je poškodovalo cesto v dolži- ni 1100 m, asfaltne prevleke pa je samo 269 m. Ni nam jasno kako si g. Jazbinšek predstavlja z zgoraj navede- nim asfaltom, 269 m, prepla- stiti cesto v dolžini 4 km. Ko omenja spomenik veli- ki socialistični osebnosti, da- je krajevna skupnost nasled- njo razlago: g. Selič aktivno deluje v KS že od leta 1978. Najprej kot predsednik akti- va Mladih zadružnikov, več let skupaj kot predsednik Gasilskega društva Vrh ter od leta 1985 predsednik SZDL, ki je v kraju zelo do- bro delovala in bila v veliko pomoč KS. V vsem svojem obdobju delovanja si ni do- volil nakazati niti centimeter afaltne prevleke proti svoji domačiji. Zadnja leta je v KS redno spremljal in sodeloval pri zaključnih računih. Sma- tramo, da je pri vsem tem potrebno določeno znanje in odgovornost. Prav zaradi te- ga je bil predlagan in od skupščine KS Vrh potrjen za blagajnika. Pri oblikovanju nove kra- jevne vlade je bila dana mož- nost prioritete kraju oz. vasi iz katere bi bih vodilni funk- cionarji. S tem pa novoizvo- ljeni predsednik ni zatrjeval, da ne bo aktivno deloval na področju celotne KS. Vse to potrjujejo zapisniki, zato g. Jazbinška sprašujemo, od kod mu izjava v članku, ki obrekuje novega predsedni- ka. Tudi krajanom Malih in Vehkih Grahovš je bila dana možnost, da iz svojih vrst vo- lijo funkcionarje v KS. Izvo- ljena in imenovana sta bila predsednik skupščine in sveta KS oba iz Grahovš. Predsednik sveta je po enem samem dnevu dal odpoved. Na ponovnem zboru kraja- nov sta bila imenovana dva kandidata in na samem taj- nem glasovanju delegat iz področja Grahovš ni dobil ustrezne podpore. Na vpra- šanje s čigavim denarjem si krajani veljaki asfaltirajo ohišnice, razlaga: Nihče od vodilnih funkcionarjev si ne dovoh, da ga imenujejo za »veljaka«, ampak delamo po sklepih sveta in skupščine KS. Nihče ne zapostavlja V. Grahovš tako kot navaja ne- krajan g. Jazbinšek. Ni mu namreč poznano, da je bila rekonstrukcija ceste Vrh - Ve. Grahovše v obdobju 1981-1985 financirana iz- ključno s sredstvi samopri- spevka KS in sodelovanja krajanov samih. Zaradi opisanega obreko- vanja in navedenih laži se s strani KS Vrh nad Laškim zahteva, da g. Jazbinšek Vih, dipl. ing. strojništva zapo- slen v Kovinotehni, opisani članek prekhče in se javno opraviči. Posameznim priza- detim pa KS predlaga, da proti g. Jazbinšek V. uvedejo postopek preko častnega so- dišča v Celju. Krajevna skupnost Vrh nad Laškim Krajanom Grahovš Na vaše, žal nepodpisano odprto pismo, da bi se z vami lahko tudi neposredno pogo- vorili, dajemo naslednji od- govor. Sanacija posledic lansko- letnega neurja, za katero tudi vi ugotavljate, daje bila hitra in učinkovita, je bila pred- vsem usmerjena v usposobi- tev splošnih infrastruktur- nih pogojev za življenje ljudi na celotnem območju pri- bližno 50 km^, ki so ga priza- dela neurja. V tem smislu smo poskrbeh za prevoznost prizadetih cest, med drugim tudi med Vrhom in Velikimi Grahovšami. Pri sanaciji po- sledic neurja pa tudi sicer je pri delitvi pristojnosti v na- vadi, da občina oziroma Iz- vršni svet skrbi za lokalne ceste, ostale prometne pove- zave oziroma krajevne poti pa so v upravljanju krajev- nih skupnosti. Menimo na- mreč, da ljudje sredstva, ki jih predvsem sami zberejo, lažje porabijo v svoje zado- voljstvo in zadovoljstvo so- sedov tam, kjer je to najbolj potrebno. Tako pravkar v va- ši krajevni skupnosti konču- jemo urejanje lokalne ceste Vrh-Mišji dol v vrednosti okrog 8 milijonov din, ki je tudi pomembna prečna po- vezava Laškega z Jurklo- štrom. Tudi cesta Vrh-Veli- ke Grahovše spada med lo- kalne ceste in bodo občinski organi ob normalnem sode- lovanju občanov s prosto- voljnim delom, sofinancira- njem in pridobivanju zem- ljišč nosilec urejanja. Meri- tve na cestah spadajo v pri- pravo načrtov, soglasij in predračunov. Odločitev pa se glede na prometni pomen ceste, stroške urejanja in možnosti financiranja sprej- me s srednjeročnim planom in letnim načrtom njegovega izvajanja. Modernizacija ce- ste Vrh-Velike Grahovše bo vključena v srednjeročni na- črt 1991-95, leto izvedbe pa bo odvisno od finančne mož- nosti občinskega proračuna za ta namen; krajevne skup- nosti in drugih sofinancer- jev. In na koncu verjetno ne bo odveč, če povemo, da k de- mokraciji spada tudi medse- bojno spoštovanje, in da edi- no strpen pogovor brez poh- tičnih etiketiranj vodi k raz- reševanju vsakodnevnih te- žav. Ni nam znano, da bi se v krajevni skupnosti Vrh nad Laškim kdaj koli preti- rano borili za politične funk- cije. V sedaj toliko kritizira- nem sistemu je amatersko delo v krajevni skupnosti mnogokrat zahtevalo tudi veliko osebnega prizadeva- nja in odrekanja v skupno korist soljudi, takšnih ali drugačnih. Marsikdaj je bilo takšno delo raje opljuvano z neprimerno kritiko, kot po- plačano s priznanjem. Do- kler pa se vloga krajevnih skupnosti ne spremeni, tudi sedaj verjetno ne bo zelo drugače. Nova demokracija nam sa- ma po sebi še ne prinaša lep- šega življenja. Omogoča pa nam, da se politično angaži- ramo in na kulturen način povemo svoje mnenje, da poslušamo in spoštujemo morda drugačno mnenje so- krsgana, lahko tudi politične- ga nasprotnika, se med seboj pogovarjamo in tako rešuje- mo svoje in skupne proble- me. Zlasti med sosedi in v krajevni skupnosti je to ze- lo pomembno. ROMAN MATEK, predsednik IS Laško Vlada v senci 13. ta mesec objavljeni pri- spevek Janeza Črneja v NT ponuja mnogo spominov, spoznanj, opozoril in razmi- šljanj. Množica dragocenih misli v drnu in strnu na sila kratkem prostoru dobesed- no prehiteva druga drugo. Toda! Poiskusimo razmišlja- ti iz današnjih dni. Dogodki, procesi in poli- tično vzdušje v Celju v slo- venskem prostoru mesto po- stavljajo kot odprt, demo- kratičen, zlasti pa pluralen prostor. In to ne od danes. Značilna je stalna prisotnost mnogih različnih interesov, ki tako ah drugače iščejo re- šitve odprtih problemov, predvsem pa na inovativen način ustvarjajo novo. Pa naj gre za iskanje razvojnih per- spektiv za kvalitetnejše živ- ljenje, reševanje ekoloških dilem ali pa obhkovanje vlad v senci, ki so v sodobnem svetu poleg človekovih pra- vic in svoboščin, volitev, večstrankarstva, politične kulture in še česa, običajen organski del parlamentarne- , ga vsakdanjika. Sicer pa o tem in še o čem drugem bo beseda tekla 28.9.1990 na happeningu »POZDRAVLJENA JE- SEN«, ki ga Stranka demo- kratične prenove pripravlja na Tomšičevem trgu. In na koncu, ob Vašem metaforičnem omenjanju pravljice o divjem lovcu, tri- glavski roži in zlatorogu Spoštovani Janez Črnej. Je že mogoče res, da sem divji lovec, je pa tudi res, da je zlatorog konec koncev samo navaden kozel. ŽELJKO CIGLER, Celje Ob preimenovanju »Prešerne« Mislim, da sem v 35. števil- ki Vašega cenjenega tednika zasledil, da se namerava Me- šani pevski zbor France Pre- šeren ponovno preimenovati v Celjsko pevsko društvo, katerega je naslednik. V tej zadevi bi želel, seveda, če bo- ste to objavili, napisati na- slednje. Celjsko pevsko društvo (naprej CPD) je bilo ustanov- ljeno leta 1893 kot proti utež nemškemu Cillier Gesang Vereinu. To se pravi, da je CPD bilo ustanovljeno isto leto kot Slovensko Planin- sko društvo. Čez tri leta bo to društvo slavilo 100. obletni- co obstoja. Mislim, da so sta- rejša še samo poedina pro- sto vlj na gasilska društva na Slovenskem. Kako važno je bilo petje za Slovence je tudi moto CPD-ja, ki ga je izbral pesnik Anton Aškerc in glasi: »Če naš si, z nami poj.« To geslo je društvo ohranilo in ga tudi spoštovalo do dne, ko ga je oblast prekrstila v PD France Prešeren. Zadnji predsednik CPD-ja je bil profesor Konrad Fink, ki je tudi pevcem sporočil, da na željo oblasti ni več CPD-ja s temi besedami. V izgnanstvu v Šabcu leta 1943 sem dobil iz Celja od takrat v Celju živečih pev- cev, čestitko kot predsednik društva ob 50. obletnici, da- nes pa samo nekaj let po osvoboditvi, pa so ves trud naših predhodnikov, nas in vseh Slovencev Celjanov oblastniki postavili na cesto kot psa. Tako je bilo konča- no delo CPD-ja. Člani so še prepevali v društvu vendar je njihovo navdušenje počasi plahnelo. Eden zadnjih pr^jj^. pevovodij je bil profp A Segula, društvo pa sta J''! tudi profesorja Egon in Jurček Vreze. ^Iiii Isto usodo kot CPt) živela še dva pevska div' Eden od njiju je bilo pr' moreč, ki so ga ustanov' ta 1919 Primorski emit.'' Zbor je bil v glavnem sV Ijen iz delavcev, j^.^, obrtnikov, policajev, jev itd. Prvotne vaje so v zlatarski delavnici, k, imenovali kovačnica, v nji bil meh. Pozneje delavnica preselila v g je, zgradbo je kupila o; zbornica, ki je za p, svojih članov, ki so ma bili pevdi tega dr uredila tudi pevsko s-, s klavirjem. ^ ' Ker so v društvo pxi\. novi pevci, je tudi iir,f štva Primorec izgubi: votni namen in se je dr po zamisli dr. Antona S preimenovalo v PD OLj Dr. Švab je to utemeljeva ■ ko. Na Primorskem ra,? drevo oljka, ki je zelo % v naši bližini stoji mogoč. Gora Oljka in tako poveiilj ta dva stebra. Tako je tudi" pevsko društvo moralo spil meniti svoje ime in prenei lo z delom. Tradicije ta društva sedaj nadaljuje Ivan Cankar. In še tretje PD iz Celja,! ni smelo po »osvoboditv več nadaljevati svoje delo bilo PD Celjski zvon, ki' bilo ustanovljeno v v času najhujše diktatu kralja Aleksandra. To di štvo je bilo ustanovljeno: pobudo Katohškega p svetnega društva, vodili so profesorji Tone Knap Mirko Močan. Ob preimenovanju ! Frače Prešeren sem že vsaj malo navesti tradic pevskih zborov iz Celja, ne preide vse v pozabo. SILVAN BOŽIČ, Ct PREJELI SMO Diskretni šarril sprenevedanja Minilo je leto dni od pr večje akcije za izgradnjo a toceste Maribor-Ljubljac V takrat že skoraj nerazp( navnem socializmu smoi sto začeli graditi z grožnja in kasneje z obljubami« višjih repubhških funls onarjev. V predvohlnem' su bi težko našli koga, bil vsaj tako zagret, da ne šel osebno pomagat na trti Še celo sedanji predse^ predsedstva republike > wnije Milan Kučan ni moJ iz svoje kože in jg, premet^ smehljajoče v stari soc» stični maniri obljubljal^ mogoče. Tudi sedanji d0> kratični oblastniki, medj terimi so mnogi ostali n^ tešenih apetitov. so še v sih svojega opozicijskega! voborstva kategorično ^ Ijah liberalce po ranfi^ kadar smo šh med ljud: ■ njihovo podporo in glas, češ tudi mi smo Toda kot že tolikokratj je tudi tokrat izkazala resnica, da ni nikoli tako i bo, da ne bi moglo bi^i; slabše. Na republiškeHi, voju pripravljajo nove s njeročne in dolgoročne vojne načrte, v kalenfj, ima pomembnost a^^^^J povezave med vzhodn zahodno Slovenijo obr . pomen. Andrej Levičm^^ rektor Republiške upr3\ ceste je spomladi trdno^^j tovil, da bo do prvega J^j. skega zasedanja skuP . pripravljen elaborat, % jasno utrdil prioriteto nje avtoceste na relao. jerska-Kranjska. Na " osnovi bi potem skuP-j^, R Slovence odločala o plSMA BRALCEV - ROMAN 20. SEPTEMBER 1990 - STRAN 19 osti nečesa, o čigar po- ^bnosti smo vsi prepričani. Sodilo se ni nič, posledica L p3 J^' SteOerci danes tnatno več občutka, ampak "o prepričani, da nam Sanjci naši osle kažejo. AniP^l^ tega ne bomo več , jgo prenašali. prav vljudno dajemo vsem llerašem in dobrim jadral- ^ (kakršen je npr. tovariš fpvičnik), nepoučenim in esramno nezainteresiranim inpr. gospod Peterle) V prija- Z poziv, da z dejanji potr- ^jo svoja medena govoriče- ja da bodo ljudje končno Sobili trdno zagotovilo, kaj joloh namerav^o storiti. Tovariš Levičnik, če se bo Štajerska odcepila od samo- .,pjne Slovenije, boste vi nezaželjena oseba, go- da Peterleta, njegove mi- jjstre in ostale funkcionarje pa vabimo, da se udeležujejo ptvoritev cerkva in pogovo- rov v razpadajočih št^erskih vikah pripeljajoč se v fič- ii. spačkih in njim po- jobnih potujočih giljotinah. SVET ZSMS - LS Občin: Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Velenje in Žalec omahovati nikar! Ko smo pred dnevi gledah in poslušali dr. Borisava Jo- viča, predsednika predsed- itva SFRJ, smo se lahko do- končno za vedh, da se je zače- la vroča pohtična jesen: čas hudih preizkušenj za vse Slovence in trdega dela za ise. ki si prizadevajo za su- iiost in neodvisnost Slo- ,e. Za to vročo jesen bo najbrž značilno tudi to, da bodo na- ' liki demokracije in na- liki vseh jugoslovan- narodov kot suverenih ; in državotvornih narodov poskušali spodkopati in zru- šiti prvo demokratično in na svobodnih volitvah izvolje- no oblast v Jugoslaviji - se- danjo slovensko oblast. In nikar se ne slepimo! Kaj lahko se zgodi, da se bodo ob tem poskusu znašh na isti strani najbolj zagrizeni na- sprotniki demokratizacije v Sloveniji - torej tisti, ki so pripravljeni obnoviti prejš- nji režim samo zato, da bi spodnesli DEMOS - in na- sprotniki demokratizacije ter konfederalizacije Jugo- slavije iz nekaterih drugih republik. Hkrati pa mnoga zname- nja kažejo, da vsaj nekateri želijo Slovenijo, če jim ne bo uspelo zrušiti njene nove de- mokratične oblasti, dobe- sedno izriniti iz Jugoslavije in jo pred mednarodno jav- nostjo očrniti kot krivca za razpad Jugoslavije. Tako naj bi nemara dosegh izolacijo »odcepljene« Slovenije in jo, gospodarsko še ne priprav- ljeno za samostojnost, kot upajo, da bo, morda celo pri- silili, da bi naposled sama prosila, če se lahko ponovno vrne v Jugoslavijo. To so kajpak računi brez krčmarja. Kljub temu pa vsi ti scenariji zahtevajo od vseh nas, da storimo vse, kar zmo- remo in še več za to, da bo Republika Slovenija pri- pravljena na vse, kar jo lah- ko doleti in za vse, za kar se bo sama odločila, ko bo čas. A ta čas bo prišel kmalu. Samostojna in suverena Slovenija, ki se želi povezati z drugimi evropskimi drža- vami v Evropo prihodnosti, ki jo slutimo kot skupnost narodov, od katerih ne bo nihče zahteval, naj se odpo- vejo svoji suverenosti in svo- ji samobitnosti, ostaja torej naša edina izbira. Konfede- racija v dosedanjem jugoslo- vanskem okvirju pride v po- stov le, če bo šlo res za po- godbeno povezavo neodvis- nih in popolnoma suverenih držav. Seveda pa se takšna Slovenija mora biti sposob- na tudi sama preživeti. Minila bo tudi ta vroča po- htična jesen. Zimi pa bo za- nesljivo spet sledila pomlad. Tokrat bd to morala biti tudi pomlad vseh jugoslovanskih narodov. SLOVENSKA DEMOKRA- TIČNA ZVEZA Občinski odbor v Celju Sporočilo za javnost Rdeči križ Slovenije ob- vešča javnost, da so se v zad- njih dneh pojavili posamez- niki, ki samovoljno zbirajo prispevke in se predstavljajo za aktiviste RK. Rdeči križ v tem trenutku ne zbira direktno od ljudi no- benih prispevkov zato opo- zarjamo državljane, da naj ne nasedajo zlikovcem, ki izko- riščajo pripravljenost ljudi za humanitarno pomoč. Vsak aktivist Rdečega kri- ža, ki zbira prispevke ima pooblastilo in posebno žigo- sane formulaije na katere mora vpisati darovalca. Kdor tega nima ne zbira za Redeči križ, zato mu ne da- jajte denarja. Hkrati Rdeči križ Sloveni- je sporoča, da so posamezni- ki in podjetja v akciji za po- moč družinam ponesrečenih rudarjev v Tuzli darovali RKS nad 550.000 din v de- narju in blagu. Največ so pri- spevala podjetje LEK 150.000 din, Mladinska knji- ga - založba 50.000 din, med- narodno podjetje TETRA PAK SISTEM Ženeva 40.000 din. Kurivo prodaja, Ljublja- na 100.000 din, KORK, Križe Tolmin 21.000 din in MURA. Murska Sobota oblačila v vrednosti 95.000 din. Vsem darovalcem se iskre- no zahvaljujemo za humani- tarno pomoč. S tem tudi RKS zaključuje organizirano zbiranje pomoči za družine rudarjev. Seveda pa bo še naprej sprejemal vse oblike pomoči za lajšanje gmotnih težav so- cialno ogroženih in ob nesre- čah prizadetih družin. Rdeči križ Slovenije PRITOŽNA KNJIGA Razstava cvetja v Mozirju Imam nekaj pripomb, ki se tičejo organizacije in poslo- vanja pri prireditvi Cvetje Evrope v Savinjskem gaju. Sem bivši gostilničar in se mi zdi malo čudna pohtika, ki so jo vodih odgovorni za prireditev. Moje pripombe se tičejo predvsem gostinskega dela, za katerega je bil glavni po- krovitelj Turist iz Nazarij. Teden dni pred prireditvijo smo s prijatelji zaprosili za najem sanka za točenje pija- če. Odgovor je bil, da razen Turista, ZKZ in Pustnakov nihče ne bo točil pijače na parkirnem prostoru pred ga- jem. To potem na prireditvi ni držalo, bilo je več šankov. Zanima. me po kakšnem ključu so delili pravico do to- čenja pijače? Prijateljstvo, zveze ali kaj drugega? Druga stvarjo, da se mi zdi malo neumno, da je 5 ljudi delalo v šanku Pustnakov za vse ostale mozirske puste. Ali so delali za svoj žep (kar niti ni neumno, sai so veliko pokasirali) ali pa so se za šan- kom Pustnakov skrivah dru- gi. Po mozirskih govoricah sklepam, da velja druga trdi- tev, namreč da se je za šan- kom Pustnakov skrival Bi- stro EX iz Celja. Kakšen bo prijavljen davek pa je že dru- go vprašanje. Poslovanje v tem šanku pa je bilo čudno še zaradi dru- gih stvari. Jaz sem potem prodajal posodo in tako izko- riščal prostor na parkirišču. Za to sem plačal 1000 din na- jemnine, imam celo račun. Denar so pobrali Pustaki ozi- roma tisti za šankom, meni pa potrdilo kaj malo koristi. Niti ni mojega priimka, niti kdo, komu, kaj, vidno je le to, da sem že tretji plačnik. Računa seveda ne, morem nikjer uveljavljati. Čigavo je pravzaprav parkirišče pred gajem in kdo lahko pobira najemnino? Krajevna skup- nost. Turist ah Pustnaki? Bil sem tudi v Tržiču na Šuštar- skem sejmu in tam je vsaj dišalo na neke predpise. Od točno določenega prostora pa do podpisa pogodbe. Kje pa je v Mozirju kakšna po- godba? Imam še več vprašanj. Na primer, kje so bih kakšni in- špektorji, ki bi pregledovali promet in sanitarije? Zakaj se vrtnarji trudijo, ostali pa le izkoriščajo njihovo delo. Vedno sem imel občutek. da predvsem v mozirski ob- čini veljajo zakoni le za neka- tere, za druge pa ne. Ta obču- tek se mi je po razstavi Cvet- je Evrope še poglobil. . BOKI MARINKOVIČ, Mozirje Otroško Igrišče -last zasebnikov Smrad, hrup avtomobilov in razgrajanje vinjenih go- stov, to je shka, ki se kaže vsak dan na Okopih v starem jedru mesta Celja. Ta vedno tiha in ozka ulica je oživela tako rekoč čez noč, ko so jo začeli obnavljati. Tja so (smo) se preselile mlade družine z malimi otroci pa seveda zasebniki, ki jih je da- nes vedno več. Nič nimam proti, saj trgovine morajo bi- ti, teži pa me, kakor vse tukaj stanujoče, kje je sedaj tisto otroško igrišče, ki je bilo na- menjeno otrokom, pa kot vse kaže se je spremenilo v parkirni prostor. Vedno se sliši, da skrbimo za zdravje in varnost naših otrok, toda kot kaže na to velikokrat po- zabljamo. Kam naj gredo otroci sredi mesta? Saj ta prostor, ki naj bi bil igrišče, je vedno prenatrpan z avto- mobili, njihovi lastniki pa avto pustijo, kjer se jim zlju- bi^tako, da še do svojega vhoda ne moreš priti. Vpra- šajte se tisti, ki ste to igrišče načrtovali, kam bodo šli naši otroci. Ali bodo res zaradi malomarnosti odgovornih morali pohajati po ulici, ker vsak dan pa res ne moremo matere z njimi v park. Prosimo, malo o tem raz- mislite in pričakujemo vaš odgovor, da se bo to vpraša- nje rešilo v korist otrok, dru- gače bomo morah ukrepati sami. HS na Okopih NiTON KOMAR ZA SIVIMI ZIDOVI »Veste, fant maj dragi, vsega pa ne boste mogli imeti, ^pi avtomoibli, morje, ukradeni predmeti, tisti napad vaše želje - kaže, da vse to ni v skladu z realnostjo. Počakajte na izrek sodbe in videli boste, pri čem ste. "Kdaj pa bo obravnava?« je pričel Franc siliti v sod- ^ka, ker ni dobil nobenega določnejšega odgovora. "Od mene to ni odvisno. Ko bo stvar zrela, bo tudi P''{pravljena za obravnavo. Upajmo, da bo dokončana Prihodnji mesec. ^ To je tudi vse. Lahko ga odpeljete, je dejal pazniku, ki J^stai nekaj korakov zadaj. Ta je odprl vrata in Franc je ^oral oditi. »Očitno se vaši kolegi vedejo bolje kot vi, je dejal vrJa ^ ^07^", nato pa ukazal: Prosim, pripeljite še Za- y^afa so se spet odprla in na njih se je pojavil Tone, cjfno presenečen, ker se je po tolikem času spet srečal ■ Vojkom, tokrat seveda v drugačnih razmerah. Nastala '^^učna tišina. ^'^oobtoženi Zavrl, ali poznate navzočega obto- fbrn7 ^^^"^"^ ^^^^ Vojko, je odvrnil Tone, ko seje ''Vojko Cerar, ste verjetno hoteli reči, mu je sodnik ^^Sel v besedo. *^a, je dahnil Tone. j,'*^^ ste v prejšnjih izjavah pripovedovali, da ste se vjf'^^-^ vozili proti morju in da sta vidva z Vojkom , '^ila v trgovino ter kradla živež za na pot. Povejte, kam ste odšli, ko ste prispeli na morje, s^jje bil aretiran na Reki, vidva pa v Portorožu, p^l^o smo proti jutru prišli do morja, smo zapeljali na n^j '^^ prostor. Zaspali smo. Sijalo je že sonce, ko so \>^^P'rancem zbudili kifeljci, zgrabili so naju in strpali fj]j ^^Jco. Znašla sva se v koprskih preiskovalnih zapo- }]q.^^dtem ko sva midva spala, je šel Vojko na spre- fig^; ^^ndar ne vem, kam. Tudi v Kopru so naju stalno l^rr^Sovali z vprašanjem, kje je Vojko. Kam je odšel, M ^Jsem vedel in tudi še sedaj ne vem, je nekako ^23vo končal Tone. ste se torej razšli? V Portorožu?« tio(^^.^ai, ko so naju aretirali, Vojka ni bilo poleg, je "Oh -^^ ves vznemirjen. k^l^.9^^ni Cerar, drži, da ste se razšli v Portorožu pred ntq:^^Jo?je dodal sodnik po nekaj trenutkih, ko je tudi ^ehal poskakovati po mizi. Vojko je molčal in ni hotel pogledati niti sodnika niti Toneta. »Boste podpisal to dodatno izjavo, Zavrl? je vprašal sodnik in že molel list ter pisalo proti Tonetu. Ta je pristopil, napravil nekaj potez in se zagledal v izjavo, ki je ležala poleg njegove. Bila je Francova. Torej sem jaz že druga priča zoper Vojka, sije rekel. »Lahko greste! je dejal sodnik Tonetu in s paznikom sta odšla skozi vrata. »Ali je za danes konec? je vprašal sodnik zapisnika-^ rico.« »Ne še. Tukaj je še ena priča, ki jo bremeni, da sta s Cerarjem skupaj vlamljala v tovarniške garderobe tam, kjer sta delala. »Torej naj vstopi! je dejal sodnik proti pazniku, ki je nadziral Vojka. Paznik je odprl vrata, vendar pred njimi ni bilo nikogar. »Tukaj ga ni. Telefonirate na 42 in takoj ga bodo pripeljali, je odvrnil paznik.« Sodnik je odmaknil stol, vstal in stopil k telefonu ter poklical navedeno številko. Nastal je trenutek molka. Zunaj so*se zaslišali močni koraki, nato pa trkanje na vrata. »Naprej! je dejal sodnik in med vrati se je pokazal Vinko. Vojko si ni znal razlagati, zakaj ga po tako natančno določenem vrstnem redu soočajospričami. »Ste vi Vinko Hace? je vprašal sodnik.« »Da.« »Cerar, ali poznate tega tovariša? je pobaral sodnik. Ker ni dobil odgovora, je nadaljeval: Hace, mar vi poz- nate to osebo?« »Da, bila sva skupaj v tovarni. Delal je v moji skupini, je povedal Vinko.« »Ali sta bila tesneja prijatela ali samo znanca? je zani- malo sodnika.« Bila sva znanca in prijatelja. V popoldanskem času je Vojko prihajal k meni in skupaj sva popravljala avtomo- bile, ki so mi jih pripeljali znanci domov. Na ta način sva zaslužila tudi nekaj denarja, je pričel pripovedovati Vinko. »Koliko časa traja to vajino prijateljstvo? Sta se dobi- vala tudi v večernem času in hodila skupaj v kino ali na ples? je vlekel iz njega sodnik.<* »Da, tudi io seje dogajalo, vendar sva pogosto delala pozno v noč. Mnogokrat je Vojko imel šolo ali pakso in , se nisva videla po cel teden, je dopolnil Vinko. ■ »Ali veste, kje je Vojko dobil pištolo in zakaj jo je rabil? V prejšnjih izjavah piše, da ste mu j o preskrbeli vi z nakupom preko znanca. Ali to drži?« Vinko je molčal, ker je prej povedal več, kot bi smel, in mu je bilo neprijetno zaradi Vojkove navzočnosti. »Veste, težave imam s plačo, ki mi jo je podjetje nehalo pošiljati, od kar sem v priporu. Dobil sem tudi obvestilo o prenehanju delovnega razmerja in sedaj že drugi mesec nimam denarja za cigarete in toaletne potrebščine. Z zagovornikom sva se o tem pogovarjala, vendar je dejal, da mora preiskovalni sodnik podati podjetju pisrpen sklep o preiskavi. Na osnovi tega bom upravičen dobivati eno tretjino osebnega dohodka do pravnomočnosti sodbe, šele potem mi bodo lahko odpo- vedali delovno razmerje. »Na to meje vaš zagovornik opozoril in napisal sem dopis, ki ga bom skupaj s sklepom o preiskavi dostavil podjetju. V prihodnjih dneh se bodo stvari uredile. Lahko greste! je končal pogovor. Zapisnika^ Vinku ni bilo potrebno podpisati, čeprav ga je administratorka ves čas pridno beležila. Paznik je Vinka odpeljal. »Sedaj je čas, da tudi midva končava. Vi očitno ne želite sodelovati v našem pripravljalnem postopku. Pustil vas bom pri miru in šele čez mesec ali dva bova morala stvar nadaljevati. Ali vas je v priporu že obiskal zagovornik? »Dovolilnica za obisk je bila izdana prejšnji teden in zagovornik jo je dvignil. Bilje določen po uradni dolž- nosti! je povedala administratorka.« Obiskal ga bo te dni. Potrebno je še podaljšati sklep o priporu, ker ta poteče prihodnji četrtek. »To bomo naredili in tudi takoj oddali! je pripomnil sodnik.« »Vaša mati in sestra sta prosili za dovoljenje, da vas obiščeta v priporu. Očitno sem prisiljen, da zaradi var- nosti in tajnosti postopka tega ne dovolim. Dolžan sem vas o tem le obvestiti. Vam se ni potrebno podpisovati, ker izjave niste podali. Nasvidenje! je dodal sodnik in že je paznik prijel ^ojka za rokav ter ga odpeljal. Vi ste pravi tičlje rekel paznik, ko je odklepal ena od vmesnih vrat. »Bolje je, da vs^ nekaj poveste ah se zlažete, kot da molčite, ker vam bodo naprtih še tiste grehe, ki jih v resnici niste počeli in za katere se vam še sanja ne, da ste jih storili. Simič tudi ni priznal uboja staršev pa so mu vendar sodili za to dejanje in povrhu še za kopico drugih tatvin in vlomov. Obsodili so ga na smrtno kazen, a so morali zaradi mladosti kazen znižati. Poz- neje, ko boste kazen že prestajali, boste s težavo prišli do novega postopka ali celo do prigovora k izreku sodbe na prvi stopnji. Z izrekom sodbe je stvar za preiskavo končana in vi prepuščeni na milost zaporom!« Ko sta prišla skozi tretja prehodna vrata, je paznik odprl celico štedilnika dve. Vojko se je moral sezuti in natakniti copate, nakar je paznik zaloputnil vrata. 20. STliAN - 20. SEPTEMBER 1090 OTROŠKI MK,^ Prva ljubezen Legenda Pišem ti pismo, katero ni- koli ne bo našlo tvojega na- slova, ker je tako bolje za oba. Od prvega dotika tvojih rok sem se počutila varno. Tvoj objem in slastni poljub so me prebudili iz nekakšne- ga čudnega sna. Ogenj je vzplamtel v meni kot gozdni požar. Počutila sem se tako, kot da sem te že od nekdaj čakala. Bilo je čudovito biti s teboj in noro se sprehajati po praz- nih mestnih ulicah, medtem ko nama je veter mršil lase in solzil oči. Naenkrat sem po- trebovala tako veliko in tako malo. Besede so bile povsem odveč. Nisem te pozabila, kako bi te sploh lahko, ko sem se izgubljala v tvojih ro- kah in čutila neskončni mir. Solze mi silijo v oči, grlo me peče, želim te tako kot nisem vedela, da se žeh, vendar ti tega ne morem povedati. Vem, vsega je danes konec. Konec brez besed. Vendar je enkrat moralo priti do tega, do konca moje duše, do ruše- nja mojega sveta in otroštva, katerega sem samo tako na pogled že zdavnaj zapustila. Morale so se enkrat razplesti najine roke in odvojiti ustni- ce, še vedno željne poljubov in nežnosti. Pričakovala sva ta konec, vedoč, da nama je za to igro ljubezni potrebne še veliko več ljubezni in časa. Imela sva svoje kraljestvo na katerega prestolu je bila to pomlad odkrita krona lju- bezni. Ne, ti nikoli ne boš vedel, kako te zares potrebu- jein in žehm in koliko ljubez- ni čutim v sebi ob samem izgovoru tvojega imena. Da si bil moja legenda, bil in ostal. Mogoče je moj prestol še vedno prazen in čaka na- me. Mogoče me tudi ti čakaš, ti moja legenda na prestolu bogov, katerega ti nihče ni- koli ne bo odvzel. Vendar jaz nimam več moči in ničesar razen slovesa. Oprosti mi, jaz sebi ne bom nikoli in ne po- zabi: vsi bogovi so smrtni in samo na naju spominjajo!!! NATAŠA Iluzija Ni bil čas ljubezni, ko sem te spoznala. Ni šumelo niti morje v ozadju in temu niso sledile solze bolečine in niti kosanja. Pravzaprav se sploh nikdar nisva dobro poznala. Bila je jesen. Sedela sem v avh šole, skupaj s sošolka- mi in... in potem si prišel ti. Takrat seje kakor iz sukanca utrgala nevidna nitka ter se pričela sama od sebe tkati. Začela se je tkati najina prva skrita ljubezen. Govorile so samo moje sive in tvoje rjave oči, saj nikdar nisi zbral toli- ko poguma, da bi pospešil korak za mapo - za deklico s kitama. Včeraj sem te ponovno srečala. Stal si na peronu, ne daleč proč od mene. Prijate- ljici si reševal matematično nalogo, a kljub temu - spo- minjal si me na dečka izpred šestih let. Pogledal si me in nato še enkrat. Zakaj, Jack? Zvečer dolgo nisem zaspa- la. Premišljevala sem o tej iluziji ugasle ljubezni. Je res ugasnila ah je samo tiho tlela pod kupom pepela? Se mar prva ljubezen res tako hitro pozabi? Ne, Jack. Nisi me pozabil, zate še nisem pozab- ljena. Pa si boš sam priznal to? To, da dopuščaš, da po- časi, korak za korakom za- puščaš areno mojega življe- nja, čeprav veš, datii Iskala sva se, se našu^ novno pomešala me^^^ co in se sedaj našu"'^ mar bo vedno ostal.'' Sedaj se bova ponovj, ^ bila, tokrat za vedno )} moreva najti skupne O Besede, ki ne bi bila ^ gol, niti samostalnii{'^l pridevnik. Bila bi - ena ali dve, samo naj^ Rada te imam, še v. Kmalu boš odšel, i^g* kam te bo ponesel veJ jih želja in ciljev. Veni! se bo temu dokončno, konec. Ostal bo sj A vedela bom, da ob stvari, katere moraš da obstajajo sanje, kij ke in lepe, in da of tako dnevi in noči, ne želiš in ne moreš pozabiti. Boš dopm Jack? Mogoče se p, srečava kdaj kot odra veka, mogoče... Boš tudi tedaj umaknil poglej Prva ljubezen je še ^ prva in najlepša, še ve nepozabna in sramežj Čeprav se nočeš narediti no in mogočno, zardiš.^ srečaš z njegovimi očmi ne moreš je pozabiti - tej ljubezni. Se dolgo ne, s zavedaš, da s seboj nosiS ček tistega, kar si pred nim časom odstopil a mu. Takrat se ponovnoi šaš ah je ljubezen zares t nila ali je to zopet samoi ja. Ali ne, Jack? Ze drugič srečna 445 Zgodilo seje, daje v Alfovi nagradni igri dvakrat zapored zadela številka 445. In kar je še bolj nenavadno naključje: obakrat jo je na svoj kupon edini zapisal MARJAN KOŠTO- MAJ iz Celja, Ulica Frankolovskihžrtev 15. V zadnji oddaji je nagrajenka MARTINA MATAVŽ iz Laškega, Kidričeva 2, sicer izžrebala številko 446, vendar takšne številke na svoj kupon ni napisal nihče. Najbližji je bil tako Marjan s številko 445. Sicer pa Marjan redno pošilja Alfove kupone. Tudi ta teden je že prispel njegov kupon. Naj prišepnemo: tokrat Marjan ni stavil na 445. Vesoljske prigode nabritih zemljančkov Pišeta Urša in Josip Jesih, riše Mojca Vilar Cicek je počasi prodiral v gozd ter l# »napeto pogledoval na vse strani, če le ne bo ugledal kaj nenavadnega. Tako je pri- šel do potočka, ki se je leno vil med obelje- nimi skalami ter z ene strani obkrožal trav- nato jaso. Naredil je še nekaj korakov proti sredini jase, ko je dobesedno obnemel, nato pa divje kriknil. Sotrpina, ki sta urno prite- kla na za tarzanski khc, sta ga našla sredi požgane trave. W»Trava še vedno tli!« je strokovnja- • ško menil Cicek. »Tu se je pred ne- davnim dvignila raketa. Rečem vama, imeli bomo pustolovščino in pol!« »Preveč bereš vesoljske zgodbe,« se je ponorčeval Piko. Cufek se je spustil na kolena in zares opazil sledi nekakšnih kovinskih nog. »Fanta, stvarjo resna. Tuje zares nekakšno vozilo!« »Torej so v bližini neznani ljudje!« je pre- udarno rekel Cicek in raziskal okolico jase. Nenadoma se je kot vkopan ustavil i^r »pred nevelikim svetlim drogom. Previdno je dvignil neznani predmet in ta- koj ugotovil, da je res nekaj posebnega. Na eni strani droga je bila nenavadno zbrušena cev, na drugi pa so bili vgrajeni trije gumbi. Srečnemu najditelju se je posvetilOj da naj- verjetneje drži v rokah laserski revolver, o katerih je resnično že mnogo bral v znan- stvenih romanih ter tudi videl v številnih filmih. Ko sta Cufek in Piko videla nena- .^^^^•vadno najdbo, sta bila neomajno prepričana, da so neznani ljudje na otoku prebivalci skrivnostnega planeta. In kmalu so ugledah tudi dokaz za svojo domnevo. Prav nad njimi je namreč obstala nevelika in cigari podobna raketa. Cicek je prisebno skril laserski revolver za pas, tedaj pa je močan snop svetlobe iz rakete dvignil deč- ke ter jih prestavil v raketo. informacije 20. SEPTEMBER 1990 - STRAN 21 Sreča iz Rumenega NT & RC Objavljamo Iziti žrebanja velike nagrailne Igre Novega Tetinika In Railia Celje na 23. MOS v Celju osebni avto Renault 5 prejme: Ljubo Zelič, ml., Bezenškova 45, Celje Osetini avto Fiat Panda prejme: Alja Ocvirk, Škofla vas 30/h, Škofia vas Barvni televizor prejme: Jože Kolar, Prijateljeva 12, Šentjur pri Celju Videoreicorder prejme: Ivanka Majcen, Šarhova 42, Pragersko filasbeni stolp prejme: Julijana Strniša, Titova 29, Radeče 4 komplete 810 posode prejmejo: Jožica Gradišar, Pod jezom 20, Ljubljana, Veronika Trček, Mala ligojna 33, Vrhnika, Vesna Rovan, Grčarice 12, Dolenja vas, Nikolaj Cug, Lendavska 25, Murska Sobota. 10 Toprovili treneric prejmejo: Janez Šuman, Goričica 172, Gorišnica; Matjaž C^futa, Ul. br. Vošnjakov 3, Celje, Boris Simčič, Biljana 27, Dobrovo, Jožica Žižmond, Podvelka 30, Podvelka, Martin Janžekovič, Zemljičeva 8, Maribor, Branko Vengust, Proseniško 15, Šentjur, Viki Forte, Klek 3l/a, Trbovlje, Pavla Kotur, Pri- stovškova 20, Vojnik, Franc Petan, Cvetna pot 8, Leskovec, Diana Sesan, Lukarišče 51, Dugo Selo. 30 zlatih prstanov prejmejo: Vanda Planine, Meškova 3, Celje, Milan Lupšina, Trebež 48, Artiče, Bojan kotnik, Šmarje 182, Šmarje pri Jelšah, Matjaž Apat, Iršičeva 6, Slovenj Gradec, Drago Vučenik, M. Blejca 8, Kamnik, Andrej Bezanovski, Kozje 6, Kozje, Bojan Hir- šman, Klemenovo 20, Ljubljana Polje, Urša Rek, Vitanje 49, Vitanje, Željko Herceg, Radnička 31, Sesvete, Maijan Feko- nja, Marčičeva 12 c, Maribor, Nemanja Jurič, 8. črnogorske brigade 4, Celje, Zvonko Leskovar, Videz 40, Slovenska Bistrica, Marino Drandič, Viška 22, Pula, Ilija Ereiz, Mejna 44, Maribor, Kajim Ikič, Krajškova brigada 79, Bosanski Novi, Valerija Mankoč, Snežniška 9, Pivka, Marjan Poš, Titov trg 1, Slovenske,Konjice, Jelka Višinski, Maglicevih 7, Miklavž, Tibor Ibrič, Škvarčeva 6, Celje, Robert Zabukovec, Livold 15/a, Kočevje, Milena Rebolj, Zupančičeva 8, Ljub- ljana, Silvester Ipavec, Lavričeva 47, Ajdovščina, Mitja Magister, Srednjeveška 58, Ljubljana, Srečko Hrastnik, Lju- bečna 56/a, Škofia vas, Dragica Muhič, Tržaška 11, Celje, Marija Jakac, Štrped 58, Buzet, Franc Ramšak, Ob Meži 4, Prevalje. Marjan Klančnik, Izlake 112 c, Izlake, Danilo Arčan, Čopova 9, Celje, Dominik Pavlic, Suštarjeva 3, Tr- bovlje. 20 vžigalnikov Zippo prejmejo: Joža Jazbec, Sebenje 52, Križec Blaž Simončič, Kopahška 1/ a, Vrhnika, Alja Kupec, Gornja vas 79/a, Prebold, Breda Metličar, Dečkova 50, Celje, Vikica Strsoglavec, Škapinova 3, Celje, Janez Špan, Prebold 127/c, Prebold, Nenad Radmi- jovič, Veliki Botinovac 4, Sokolovac, Filip Strnišnik, Nazarje 12, Nazarje, Maja Kern, Smerdujeva 39, Ljubljana, ^ezka Gobec, Ul. II. bataljona 2, Šentjur, Lojze Škorjanec, ^ na Kmetijsko šolo 14, Šentjur, Rozalija Vidovič, Hotinja J^as 224/a, Orehova vas, Jurij Borko, Fram 56, Fram, Karli Orešič. Gubčeva 8, Zg. Polskava, Miroslava Dolanc, Parti- ^nska 27/a, Trbovlje, Mirko Onič, Gomilsko 66, Gomilsko, ^lojz Ojsteršek, Ojstro 30, Laško, Simon Gradič, Kidričeva ^ b, Zagoije, Anton Plazi, Ribnica na Pohorju 63/a, Ribnica ^ Pohorju, Katarina Gale, Ul. mladinskih brigad 9, Kranj. 100 majic NT&RC prejmejo: ^^nko Rabič, Cankarjeva 1, Tržič; Franc Vene, Sremiška 16/d, ^rško, Alojz Sagadin, Ljubljanska 33, Celje, Ana Šorli, Ložnica i,l/a, Žalec, Simona Ščurek, Na zelenici 10, Celje, Jože Povšič, C. ^ubčeve brigade 9., Trebnje, Matija Šimanovič, Trubarjeva 53/b, P^lje; Mišo Dvoršak, Tomšičeva 12, Slovenska Bistrica; Nejc i^fgoršek, Mladinska 4/b, Vuzenica; Aleš Kolar, Celovška 2, h^lJe; Janez Marinček, Ul. frankolovskih žrtev 15, Celje; Janez ^•■^nc, Dovže 23/a, Mislinja; Katja Draksler, Čadram 33, Oplot- ^'^a, Janez Kramer, Planina 8, Ljubno ob Savinji; Ankica Mar- ^°vič, Gregorčičeva 2/a, Celje; Sandi Tovornik, Suho 1/b, Dobje; f'^Pan Ljudmila, Zabukovica 169, Griže; Jože Balarin, Brilejeva ^' Ljubljana; Štefan Kos, Studence 3fi/b. Žalec; Mitja Vodušek, Oblakova 28, Celje; Barbara Jurko, Šalek 81, Velenje; Zdenka Ljubek, Bistrica ob Sotli; Nina Plevnik, Podpeč 8, Planina; Vinko Preložnik, Svetelka 25, Dramlje; Franc Gunzek, Žigon 15, Laško; Jovan Kozov, Pelisterska 4-2/11, Skopje; Gregor Steblov- nik, Rečica 37, Šmartno ob Paki; Mario Benčič, Valvazorova 5, Pula; Jože Štucin, Trebenče 12, Cerkno, Martin Tomažič, Vinarje 61, Zg. Ložnica, Alja Vrbnjak, Ljubljanska 56, Celje, Hilda Pušič, Soteiska 2, Rogaška Slatina, Fanika Esih, Goriška 8, Celje, Jernej Pepevnik, Cesta na Kmetijsko šolo 4, Šentjur, Miro Klaneček, Gorkega 20, Maribor, Marija Felicijan, Rečica ob Savinji 19, Rečica ob Savinji Katarina Udovč, Ložnica 61, Žalec, Lilijana Cimerman, Jarčeva 23, Maribor, Tatjana Kuster, Leto- njeva ul. 4, Maribor, Anica Koprivnik, Trg št. 6, Brestanica, Avgust Kasnjak, Bistrica pri Limbušu 2, Limbuš, Slavko Trav- nik, Andraž 119, Polzela, Tomaž Sterkuš, Šmarno pri Slov. Gradcu 145, Šmartno pri Slov. Gradcu, Romana Novak, Polzela 177/a, Polzela, Franc Plečko, Ul br. Turjak 36, Rače. Drago Mrmolja, Selo 28/e, Črniče, Tatjana Dremelj, Stanetova 26, Celje, Majda Smodiš, Ižakovci 39, Beltinci, Milan Koren, Polzela 203, Polzela, Bojana Hostnik, Brezovec 3, Buče, Nina Križan, Ul. Pohorskega bataljona 17, Maribor, Boris Popelar, Ledina 20, Sevnica, Cvetka Bobnič, Kukovčeva 4, Celje, Alojz Lekše, Maj- cenova 19/c, Trbovlje, Franc Lipovšek, Podčetrtek 115, Podčetr- tek, Tomaž Kačič, Kidričeva 27, Laško, Marjan Kus, Župeča vas 9/a, Cerklje ob Krki, Jožef Jerman, Ločka c. 8, Črnomelj, Tadeja Gabrovec, Hajdoše l/j, H^dina, Jože Hoivat, Veščica 26/b, Mur- ska Sobota, Milan Muhič, Pod kostanji 24, Celje, Marija Oto, Libeliška gora, Libeliče, Anita Bandur, Kolenov graben 3, Radeče, Alojz Zaletel, Lajkovska 17, Ljubljana, Marjan Klanč- nik, Izlake 112, Izlake, Ljubomir Ognjanovič, Pohorska 2, Celje, Sašo Haberman, Trubarjeva 73, Celje, Karmen Zvonar, Pavč- kova 14, Slovenj Gradec, Petra Kovač, Jevšnikova 8, Kisovec, Jelko Kirbiš, Dolga lesa 4, Ormož, Lidija Cvetko, Prušnikova 14, Maribor, Kornelij Marjanovič, Stari trg 11, Ljutomer, Mihaela Kerš, Gorica 2/a, Gorica pri Slivnici, Viktor Coh, Pridvor turki 15, Koper, Marko Hudovernik, C. talcev 9, Velenje, Albina Korit- nik. Dol. vas 5, Senožeče, Franc Lipošek, Podčetrtek 115, Podče- trtek, Anton Vraničar, Ul. M. Sobar 10, Metlika, Janez Lazar, Izlake 36, Izlake, Anica Varga, Oktoberske revolucije 1, Murska Sobota, Andreja Uršaj, Manice Komanove 3, Ljubljana - Šen- tvid, Ivan Kočnar, Gabersko 48, Trbovlje, Slavko Pušnik, Sp. Selnica 8, Selnica ob Dravi, Franc Mouk, Sp. Rečica 20, Laško, Marija Jamšek, Ul. frankolovskih žrtev 13, Celje, Tufik Must^- bašič, Slovenska ul. 3, Ljubljana, Franc Janša, Sp. Gorje 80/13, Zg. Gorje, Anka Četina, Drobničeva 3, Celje, Mjrjam Pušič, Gradišče 11, SI. Bistrica, Ladislav Šinkovič, Sime Šolaja, Subo- tica, Vesna Simonič, Stranska vas 5, Semič, Aleš Lesjak, Leveč 17/b, Petrovče, Jože Polajžer, Gornji Grad 222, Gornji grad, Stojan Vučkovič, Frankolovskih žrtev 3, Celje, Dejan Zagoršek, 1. žrtev 33, Miklavž, Romana Zlatoper, Kopališka 10, SI. Gradec, Roman Kostanjevec,.Nova vas pri Ptuju 30, Ptuj, Jože Jesenek, Malo Tirje 8, Zg. Ložnica, Franc Peršoh, Draženci 77,.Ptuj, Heda Potočnik, Kasaze 71, Petrovče. 200 Obeskov NT&RC prejmejo: Franja Kočan, Partizanska 7, Mežica; Vedrom Beganovič, Trg I. Krndelja 11/e, Mostar; Janez Balanč, Zg. Besnica 79, Zg. Bes- nica; Jurij Vertačnik, Bezenškova 59, Celje; Danica Korenjak, Kvedrova 3, Ptuj; Vinko Vočajnk, Gotovlje 249, Žalec; Zofija Verdel, Šmartno v Rož. dolini 39/a, Šmartno v Rožni dolini: Boris Herič, Vrazova ul.46, Maribor; Jožica Jezovšek, Roginska gorca 12, Pristava; Jože Bradeškc^ Hrib pri Zmincu 8, SkoQa Loka; Marija Rozman, Osredek 5, Šentjur; Aleksander Medved, Mladinska 10^ Vuzenica; Marjeta Gajšek, Trnovec 20 b, Šentjur; Ana Dolšak, Zupančičeva 5, Rogaška Slatina; Majda Kragolnik, Tixibarjeva 56, CelJe; Špela Kolčan, Nušičeva 12, Celje; Mira Zobec, Zag^ pod Bočem 12, Rogaška Slatina; Branko Kahtužar, Tržaška gorca 6, Kalobje; Branko Vareško, Na lipico 2, Šentjur; Fanika Dežan, Lahomšek 31, Laško; Andreja Pocaot, Šaleška 2/c, Velenje; Družina Kukovič, Šercerjeva 17, Velenje; Leopold Šetina, Zadružna 6, Ljubljana; Zlatka Ferlič, Ivenca 22, Vojnik; Peter Drenik, Brege 37, Leskovec pri Krškem; Milka Horžen, Botričnica 6/a, Šentjur; Helena Žiček, Ul. H. Lacka 21, Lenart; Mustafi Feti, Mariborska 2/a, Celje; Marija Zorman, Tkalska 3/c, Celje; Rudi Matajdl, Glinškova pl. 6, Ljubljana; Borislav Zubič, Okrogarjeva 5, Celje; Mihaela Kurnik, Sp. Voličina 112, Vohčina; Janez Miklavčič, Kladje 1, Gorenja vas; R^ko Medved, Mamolj 3, Polšnik; Hubert Galič, Spodnja Rečica 21, Laško; Erna Toma- zini, Levstikova 12' SI. Bistrica; Anton Medja, Gorjuse 60, Boh. Bistrica; Anka Rebrica, Leninova 3, Gornja Radgona; Matjaž Kramberger, Staneta Severja 5, Maribor; Henrik Hriberšek, Na trgu 31, Mozirje; Bojan Okorn, Ul. frankolovskih žrtev 49, Celje; Dragica Horjak, Lože 14, Rimske Tophce; Alojz Zakelšek, Lisce 6, Celje; Mladen Brales, Trubarjeva 7, Zg. Polskava; Janez Čer- nač, Rakitnik 20, Prestranek; Jožica Oblak, Prijateljeva 4, Šent- jur; Bogdan Mahne, JLA 33, Postojna; Stane Grablič, C. 9. avgusta 79; Zagorje; Milanka Bezjak, Hotinja vas 226/a, Orehova vas; Jože Pungeršek, Lekmarje 22, Vinski vrh pri Slivnici; Simona Ahačič, Gubno 16, Lesično; Drago Zdolšek, Grobelno 124, Grobelno; Vojko Kropivšek, Ločica 25, Vransko; Andrej Kisilak, Čečovje 78, Ravne na Koroškem; Mateja Stare, Sp. Brnik 81, Cerldje; Janez Gajsar, Kavčičeva 3, Maribor; Ivan Klančišar, Potoška vas 24/a, Zagorje ob Savi; Dejan Lapomik, Bezovje 18, Šentjur; Anton Grobelnik, Petrovče 9, Petrovče; Alojz Zoreč, Kicar 39/a, Ptuj; Rok Kolman, Ul. frankolovskih žrtev 19, Celje; Marija Kolar, Vizore 9, Strmec; Marija Ivanuša, Grigzerjeva 28, Ljubljana-Polje; Robert Ožek, Zvodno 57, Celje; Alojz Novak, Cesta v hrib 9, Šentvid; Simon Završnik, Vrnjačke Banje 3, Velenje; Nada Majcenovič, Tkalska 14, Celje; Peter Škrjanc, Sp. Duplje 24, Duplje; Rudi Jevšek, Britof 209, Kranj; Matej Cvikl, Partizanska pot 8 a, Litija; Alojz Jelen, Kraigherjeva U, CelJe; Vinko Čander, Janševa 12, Celje; Saif Omerovič, Aškerčeva 1, Celje; Josip Kuhar, Rude 222, Samobor; Marko Rotter, Vošnjakova 6, Ljubljana; Dušan Steiner, Belokranjska c. 8, Črnomelj; Slobodan Novkovič, Zahradnikova 19/7, Zagreb; Tatjana Luskar, Ul. 5. prekomorske brigade 4, Celje; Silva Tiva- dar, Škapinova 9, Celje; Majda Zrimšek, Lobetova 30, Novo mesto; Marko Cimerman, Novo Polje c. 3/26, Ljubljana-Polje; Srečko Vovko, Ratež 18/a, Brusnice; Anica Užmah, Lopaca 33, Prevorje; Marjan Gostenčnik, Kardeljeva 57, Maribor; Hilda Turnšek, Trnovec 41, Dramlje; Nevenka_ Lazič, Pod kostanji 6, Celje; Boštjan Hrastnik, Tomšičeva 1, Žalec; Tomislav Prpič, Dolac 11, Rijeka; Darko Zdovc, Parmova 1, Vojnik; Metod Poštrak, Ul. Kragujevskih žrtev 81, Maribor; Nada Horvat, Vrun- čeva, Celje; Franja Plahuta, Ul. Kozjanskega odreda 7, Štore; Anica Kirn, Ob Ljubljanici 19, Vrhnika; Katja Kristan, Cankar- jeva 9, Šentjur; Lucijan Perman, Rukavac 24, Matuhi; Dragica Novak, Dolenja vas 15, Otočec; Robert Zadravec, Gederovska 34, Murska Sobota; Armin Kahisič, Dobropolje bb, Tešanj; Milka Debeljak, Trubarjeva 71, Celje; Zinka Narat, Kraigherjeva 9, Celje; Lilijana Bešvir, Dolenja vas 63, Prebold; Rudolf Kerš, Jenkova 26, Celje; Alojz Guček, Sp. Rečica 76, Laško; Bernarda Vasle, Matke 9, Prebold; Mojca Romih, C. Kozjanskega odreda 4, Štore; Stanka Tomažič, Tinjska gora 65, Zg. Ložnica; Bogdan Lisec, Dol. Boštanj 98, Boštanj; Marjan Knez, Pod vrtačo 20, Sevnica; Leopold Tkalec, Migojnice 86/g, Griže; Stanko Stiplov- šek, Pucova 21, Celje; Bojan Sedan, Maistrova 4, SI. Gradec; Marjan Kovačič, Laporje 79, Laporje; Sabina Gajšek, Vrbno 40/a, Šentjur; Andreja Novak, Log 30, Rogatec; Zoltan Somi, Dobrov- nik 67, Dobrovnik; Jernej Žerovnik, Horjul 199, Horjul; Ladislav Pulko, Ul. 5. prekomorske brigade 6, Ptuj; Dragica Virtič, NHM 14, Sevnica; Janez Trontelj, Ljubljemska 76, Šmarje Sap; Alenka Ferk, Strossmajerjeva 31, Maribor; Daniel Kolenc, Šentjanž 22/a, Šentjanž, Toni Prus, Smolenja vas 10/a, Novo mesto; Terezija Svetina, Cankarjeva 7, Slovenj Gradec; Aleš Trbežnik, Polzela 159, Polzela; Edi Durakovič, Ul. Marija Kogoja 22; Nova Gorica; Hinko Jordan, Na zelenici 14, Celje; Vasilka Alavantioska, Ul. Moše Pijade 1/86, Prilep; Andrej Žele, Pod Primožem 30, Pivka; Vida Čvan, Prekopa 3^ Vransko; Maks Malovrh, Efenkova 14, Šentjur; Zora Bratuž, Čepovan 126/a, Čepovan; Ana Peša, Brače Domani 4/6, Zagreb; Matej, Knafelc, Kovinarska 3, Štore; Bogdan Višner, Otiški vrh 59, Šentjanž; Mojca Vidovič, Ul. Nade Kovačič 18, Miklavž; Ivo Cvikl, Goriška 6, Celje; Silva Ferlež, Šmarje 58, Šmarje pri Jelšah; Darko Krivec, Mariborska 103, Celje; Alojz Jurkovnik, Lopata 24, Celje; Primož Koritnik, Mai;i- borska 110, Celje; Miki Kolar, Dolarjeva 20, Celje; Hermina Plavec-Jarh, Krekova 8, Maribor; KatarinaMastnak, Cesta na Kmetijsko šolo 16, Šentjur; Marijan Juch, Žirovnica 59, Žirov- nica; Lidija Belca, Brezula 5, Rače; Anton Grobelnik, Petrovče 9, Petrovče; Vinko Goršič, Grobelno 115, Grobelno; Dušan Vod- lan, Bohoričeva 19, Krško; Rafael Mauser, Shakespearova 2, Maribor; Danijela Ocepek, Janka Koča 3, Žalec; Valter Stopar, Lokev 15/b, Divača; Jožica Kramer, Zaloška gorica 6/a, Petrovče; Edo Cestnik, Šešce 7, Prebold; Slavica Boršič, Plavič 3, Zag. Sela; Aleksander Bajec, Na zelenici 9, Celje; Vladimir Ileš, V. Veselica 16, Valpovo; Elizabeta. Vajde, Sp. Rečica 168, Laško; Bojan Voglar, Griže 69, Griže; Vjekoslav Subotič, Valjav- čeva 11, Celje; Sašo Zakrjgšek, Bartlova 2, Šmartno pri Litiji; Vjekoslav Brlič, Istarska 31, Varaždin; Senad Čanševič, Boštanj 2, Boštanj ^ Srečko Prah, Gor. Pirošica 11, Cerklje; Manja Bivic, Milje 31, Šenčur; Janez Žagar, Dolenjska c. 234/a, Ljubljana; Ivanka Bračič, Breg 18/a, Središče ob Dravi; Anteo Jakac, Štr- ped 58/1, Buzet; Jože Bračun, Mali Tabor 79/1, Hum ob Sotli; Franjo Hlebec, Jazvine 72, Radoboj; Marjeta Zagorc, Podlubnik 153, ŠkoQa Loka; Jože Kos, Veselova 8, Celje; Ivan Pinter, Trnovec 32/a, Dramlje; Patricija Katic, Vere Bratonje 29, Rijeka; Boris Marguč, Draža vas 65, Loče; Jernej Sakelšek, Nebova 32, Maribor; Andrej Meghč, Cankarjeva 23, Tržič; Olga Golež, Okrog 10, Ponikva; Marjan Ivančič, Hrvatini 206/a, Ankaran; Jože Mer- nik, Visole 166, Slov. Bistrica; Ivan Dom, Ul. 29. nov. 48, Celje; Marko Gabrovšek, Liboje 90/f, Petrovče; Štefka Kovač, Taten- bachova 3, Slov. Konjice; Ivan Marčič, Marjeta na Polju 100, Starše; Olga Munda, Ivanjkovci 4, Ivanjkovci; Andrej Operčkal, Tmovlje pri Socki 23, Strmec; Mišo Verhovnik, Sp. nova vas 10, Slov. Bistrica; Monika Rogina, Tomšičeva 46, Slov. Bistrica; Jernej Dimbek, Rogatec 116, Rogatec; Anton Tramte, Staro Sejmišče 38, Šentjernej; Franc Leber, Razgor 1, Vojnik; Tone Gorenc, Log 5/a, Železniki; Bojan Skrbinek, Dolnji Leskovec 18, Brestanica; Gordana Novak, Ul. Staneta Severja 8, Maribor; Rolanda Hribar, Vavpča vas 14/a, Dobrnič; Milena Vrečer, Koš- nica 75, Celje; Marija Richter, Dovško 13, Senovo; Rezika Sve- tina, Cankarjeva 7, Slovenj Gradec; Stanko Zupan, Ključarja Kožuha 5, Celje; Nataša Vocovnik, Zg. Dolič 72, Mislinja; Janos Topolocanji, Njegoševa 32, B. P. Selo. Nagrajencem iskreno čestitamo. Dobitniki vseh velikih nagrad se lahko po nagrade ali po potrdila zanje oglasijo vsak dan v uredništvu Novega tednika in Radia Celje, na Trgu V. kongresa 3a v Celju, Tolažilne nagrade (majice in obeske) pa bomo nagrajencem poslali po pošti. 22. STRAN - 20. SEPTEMBER 1990 informacije - obiščite naš prodajno-izdelovalni studio v šoštanju, primorska 6 b - poleg standardnili barv izdelamo kopalni- ško opremo v barvah po vaši želji - odprto vsak delovni k od 8. do 16. ure, v petek pa od 8. do 12. ure - informacije po telefonu 882-122 in 882-123. KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO obvešča cenjene kupce, da bo v diskontu v laškem in v trgovinah rimske toplice ter , jurklošter imela akcijsko prodajo živil in LAŠKEGA PIVA. po izjemno ugodnih cenah boste kupili: - olje^ slabkor, moko, mesne izdelke zadružne klavnice, laško pivo in ostalo. v trgovinah s kmetijsko mehanizacijo in repromateriali dobite vse potrebno za kmetovanje in gradnjo, nudimo konkurenčne cene in ugodno posojilo. AKCIJA BO TRAJALA od 20. 9. do 20. 10, 1990. ne zamudite enkratne priložnosti! ROJSTVA Celje ^ Rodilo se je 18 deklic. % POROKE Celje Poročili so se štirjp teh: Zvonko ZIRovL^ Ija in Petra KAJIN iA' Roman KERBIČ izc"' žica KOŠIC iz Po> Čerinom. Žalec Poročili so se: Jo*^ MEC iz Sp. Gorče in», dra ZDOLSEK izPo^ ris KUPEC iz MatkinS zej iz Orove vasi, gar iz Rakovelj in MAN iz Gomilskeg,' HORVAT in Andreja« oba iz Pariželj. Velenje Poročili so se: Iztoitj Suzana RAMŠAK, J Šmartnega ob Paki , VODLAN in Marija Pjj oba iz Velenja, Marjan GORŠEK in Jasna P{j oba iz Velenja, VinkoB( in Radoslavka TOPIČ, Velenja. SMRTI Celje Umrli so: Jakob KU ŠEK, 76 let iz Kompol JUG, 16 let iz Krivica, ŠTOR, 77 let iz Ložnice; cu, Štefan KAMENŠEK iz Lipoglava, RozalijaŠ 70 let iz Celja, Ana DB 55 let iz Florjana pri 0 gradu, Sonja KRAČUN iz Vojnika, Neža KRAII let iz Štor, Štefan JOŠl iz Tomaža nad Vojnikot ja DVORŠEK, 57 let h Elizabeta ŠPRAJC, 88 Celja, Rozalija ARH, 9 Začreta, Marija ROBIČ iz Doropolja, Stanisla HINC, 78 let iz Celja, PUSTOSLEMŠEK, 88 Rečice ob Paki. / KINK, 65 let iz Lesičnei gela KLETCKOVSKY,( Svete Eme, Jožefa GO NIK, 87 let iz MetleiJ ANCLIN, 76 let id Maks KAMNIK, 64 ki Rozalija KOTNIK, i Celja. Žalec Umrl je: Albin BUn let iz Kasaz. Velenje Umrli so: Franjo SO? let iz Maribora, Milani 49 let iz Lokovice. A TROHA, 71 let iz Cel)J KOLŠEK, 86 let iz Vele žefMANDELC.761eti2 ob Paki, Ivana TEKAW iz Florjana. Šmarje pri Jelšah Umrla je: Neža LW let iz Gostinca. i MERX - KMETIJ5 ZADRUGA LAŠK^ Kidričeva 2 RAZPISUJE , po sklepu zadružneS* sveta dela in naloge 1. VODJA FINANČNO . RAČUNOVODSKA SLUŽBE , Kandidati morajo P<'^ gojev, določenih^ 1 nom, izpolnjevati " slednje: j - da imajo visoko n izobrazbo ekonoms'" ri u - da imajo 2-letneU^ delovne izkušnje. J Pisne ponudbe z ^ o izpolnjevanju n pošljite v 8 dneh P% na naslov: KmetijsK^ ga Laško, Kidričeva"^ z oznako »za razp'* misiio«. .^FORMACIJI 20. SEPTEMBER 1990 - STRAN 23 RAZPISNA KOMISIJA PRI KINOPODJETJU CELJE, TITOV TRG 3 razpisuje prosta dela in naloge:, DIREKTORJA Pogoji: - da ima višješolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih - da ima srednješolsko izobrazbo tehnične ali eko- nomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovor- nih delovnih mestih - da pozna delo v reproduktivni kinematografiji - kandidati morajo k ponudbi predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, opis dosedanjega strokov- nega in družbenopolitičnega dela, ter program raz- voja delovne organizacije, pa tudi predlog o načinu uresničevanja programa za opredelitev svoje vloge pri uresničevanju programa delovne organizacije Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo RAZ- PISNI KOMISIJI KINOPODJETJA CELJE v 15 dneh po objavi v časopisu. O rezultatih bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri._ _ Svetovalno izobraževalni center Slov. Konjice, Škaiska 7 objavlja javno licitacijo za odprodajo počitniške prikolice I IVI V ADRiJA JU 320, leto izdelave 1984, izklicna cena je 30.000,00 din. Licitacija bo na SIC dne, 28.9.1990, ob 13. uri. Ogled prikolice je možen na dan licitacije. Interesenti položijo 10% varščino od izklicne cene eno uro pred licitacijo pri blagajni centra. VIZIJA Računalniško informacijski inženiring d.0.0. Škvarčeva 4 63000 CELJE Upravni odbor VIZIJE d.o.o. razpisuje prosto delovno mesto za opravljanje RAČUNOVODSKIH, KOMERCIALNIH IN TAJNIŠKIH DEL Pogoji: - višješolska ali srednješolska izobrazba ekonom- ske smeri - poznavanje dela z računalniškimi knjigovodskimi programi - 2 leti delovnih izkušenj - da ga veseli delo na področju marketinga in pro- daje - da podpiše izjavo o tem, da je seznanjen s konku- renčno klavzulo v statutu družbe Zaposlitev je za nedoločen čas s poskusnim delom za 3 mesece. Pisne ponudbe naj kandidati pošljejo na naslov družbe v osmih dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v osmih dneh po poteku roka za prijavo. Tomaž Sešlar SALON POHIŠTVA Pri nas lahko dobite po zelo ugodnih cenah: KUHINJE (akcijska prodaja) SEDEŽNE GARNITURE - iz blaga, pliša. politeksa in usnja DNEVNE SOBE PREDSOBE OTROŠKE, MLADINSKE, SAMSKE SOBE JEDILNICE (znižanje do 40%) PROGRAM MASIVA (20% znižanje) PISARNIŠKO POHIŠTVO NAJŠIRŠI PROGRAM STOLOV IN MIZ Posebna ponudba: ITALIJANSKE KUHINJE SPALNICE (znižanje do 20%) OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL! Mnoga mesta v svetu in tudi že ne- katera naša - Ljubljana in Maribor - imajo v enem svežnju zbran pre- gled vsega, kar bi utegnilo kogarko- li v zvezi z mestom zanimati. Zdaj takšno zajetno in malodane vseob- segajočo osebno izkaznico v bese- di, številkah, seznamih, zemljevidih in fotografijah dobiva tudi Celje. Na približno 250 straneh knjige ŽIVETI S CELJEM bo obiskovalec o savinj- ski prestolnici v zgoščeni obliki izvedel vse (ali skoraj vse), kar je zanj pomembno, zanimivo ali koristno izvedeti. In zagotovo ne obljubljamo preveč, če rečemo, da bo marsikateri stari Celjan presenečen, ko bo po listanju te knjige ugotavljal, koliko novega je iz nje zvedel o svojem mestu. Kaj bomo vse lahko prebrali v knjigi Živeti s Celjem: - več tisoč podatkov o mestu, prebivalcih, upravnih, kulturnih in drugih ustanovah - seznam trgovin, hotelov, gostiln, pošt, črpalk, mehaničnih delavnic itn. - seznam podjetij, obrtnikov, razvrščenih po dejavnosti - opis mestnega in primestnega prometa z zemljevidi in voznimi redi - nasveti, kako v Celju do službe, stanovanja, socialne ponioči, pravne in zdravstvene pomoči itn. - nasveti kje in kako urejati na tisoče formalnosti, od osebne izkaznice do gradbenih dovolenj > 24. STRAN - 20. SEPTEMBER 1990 ZA RAZVEDRILO Nagradni razpis 1. nagrada 250 din 2. nagrada 100 din 3 nagrade po 50 din Pri žrebanju bomo upoštevali le ne rešitve, ki bodo v naše uredništv' spele do torka, 25. septembra do o*^' dopoldan. Rešene križanke lahko ■ sete tudi osebno, na vhodnih vratih NT&RC je poštni nabiralnik. Na ku obvezno napišite: NAGRADNA ''v* ZANKA in svoj točen naslov. x Rešitev križanke Na sliki: Mednarodni obrtni <■ Celje. ^^J^ Vodoravno: SEKEL, MUSAKA Tv- LO, OSTROG, MEDNARODNi 6* OBRTNI SEJEM, CILEA, trm, ZVERI, VIDIN, FILE, GOSLAČ ^' JAN, LAŽ, OLAJ, ENOJKA, IRp? SADE, KAREL, TAROK. '"V Izid žrebanja 1. nagrado 250 din prejme: Franci reb, Partizanska 37, 63310 Žalec, ^ 2. nagrado 100 din prejme: PavelŽa Tržaška 5, 63000 Celje ^ 3 nagrade po 50 din prejmejo: Staj Jager, Petrovče 4/a, 63301 Petrovče C ka Zdolšek, M.Dobje 20/a, 63222 br> Ije, Urška Drugovič, Na otoku 13, Celje. Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade boste prejeli po pošti! Bodice včasih so se lomila kopja na bojnem po- lju - danes se v kon- gresnih dvoranah. na kongrese bi lahko poslali kogarkoli - saj za prikimavanje ni potrebna višja izo- brazba. ideologija je že dolga leta »serum« za kisa- nje možganov. že pred uvedbo kon- vertibilnega dinarja smo poznali - »kon- vertibilno« farbanje potrošnika. prazna vreča ne stoji pokonci, zato pa stoji- jo preveč pokončno prazne glave. papež se bo krepko za- mislil preden bo obi- skal jugoslavijo - no- če videti pekla od blizu. kot kaže, bo demo- kracija pri nas samo - v obliki časopisa. napis na ograji grad- bišča pred železniško postajo opozarja, da je prehod preurejen zaradi »nujnih grad- benih del« - očitno se gradbeniki držijo iz- reka: počasi se daleč pride. marjan bradač SERVIS Popravljamo vse znamke: - malih gospodinjskih aparatov (feni, likalniki, sesalci, kaloriferji, mikserji...) - akustičnih aparatov (radio aparati, kasetofoni, videorekorderji, walk- mani, avtoradiji, hišni računalniki) - električnih orodij (vrtalno-brusilni stroji, električni sekularji, škarje) - previjanje elektromororjev - popravilo in izvajanje vseh vrst električnih insta- lacij TRGOVINA Nudimo vam velik izbor elektro materiala po konku- renčnih cenah (stikala, vtičnice, žarnice, električne žice in kabli, baterijski vložki, drobni električni ma- terial, akustične aparate in kasete...) IVlIRAN KOVAČIČ, Zidanškova 25, telefon: 28-653 CELJE SPOŠTOVANI KUPCI! MERCATOR - ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE vam v vseh svojih 29-tih trgovskih poslovalnicah, posejanih po območju občine Mozirje nudi nakup ozimnice in kurjave - do višine 8.000 din za: - svinjske polovice ■ - krompir, papriko, zelje - vloženo zelenjavo... - rjavi premog in lignit NA 4 OBROKE BREZ POLOGA Iti BREZ OBRESTI!! Za nakup ozimnice - pohitite, kupite ugodn v prodajalnah MERCATOR - ZKZ Mozirjel HOROSKOP • OVEN_ Ona: Poskusi ugoditi prijateljevim željam in videla boš, da si si s tem naredila veliko uslugo. Ob koncu tedna te čaka veselo snidenje, prav tako pa boš dobila odgovor na že zdavnaj zastavljeno vpra- šanje. On: Obeta se zanimiv konec tedna z osebo, za katero si že dalj časa kar precej ogret. nco te ne skrbi za posle, saj jim tvoja kratka odsotnost pač ne more kdo ve kaj škoditi. In nikar se ne zagovori. • BIK_ Ona: Sprejela boš zanimvo povabilo. Sc^j si od njega obetaš veliko več, kot pa se zdi na prvi pogled. Prijateljičina informacija ti bo docela izbistrila tre- nutno situacijo, ki nikakor ni slaba. On: Spodletela naložba ti še vedno ne gre posem iz glave, kar pa ti lahko samo še poslabša tvoje tre- nutno stanje. Miren vikend ti bo omogočil sprosti- tev, ki sije že dalj časa potreben. In še nekaj več, kar pa je že druga zgodba... • DVOJČEK_ Ona: Vse preveč se trapiš z neumnimi mislimi, kaj si bodo o tebi mislili drugi. Vzemi usodo v svoj^ roke in potegni iz življenja kar največ tudi zase. Nepričakovano srečanje ti bo obudilo spomine. On: Nikar ne nasedaj na navidezno hladnost dolo- čene osebe, saj je vse skupaj le dobra in premišlje- na igra. Odlično boš investiral, vendar pa boš z re- zultati vseeno le delno zadovoljen. Toda vse se bo kaj kmalu razjasnilo. • RAK__ Ona: Zberi se in vse skup^ dobro pretehta, s^ nekdo samo čaka na tvojo napako. V čustvenih zadevah bo potrebna predvsem vztrajnost. Konec tedna se ti obeta nepričakovan obisk, za katerega si boš želela, da ga nikoli ne bi bilo. On: Dobro bi bilo, če bi pomislil tudi na svoje prijatelje, s^ te lahko le ti kaj hitro pozabijo. Poza- bil boš na dano obljubo, ki pa seje bodo drugi prav dobro spominjali. • LEV_ Ona: Res je, da bo prišla sprememba kot strela z jasnega neba, vendar bodo posledica veliko pri- jetnejše, kot pa jih pričakuješ. Nekdo ti bo dobe- sedno zaprl usta, vendar se bo to zgodilo na najlep- ši možen način... On: Tvoje poslovne sanje lahko postanejo resnič- nost, potrebno bo le hitro in pametno ukrepati in uspeh ti enostavno ne more pobegniti. Partner bo prišel na dan z zanimivo idejo, ki jo boš z veseljem realiziral. • DEVICA__ Ona: Ne ravnaš najbolj pametno, da živiš iz dneva v dan in ukrepaš, kot se ti v danem trenutku pač zazdi. R^je trdneje poprimi za delo in nehaj počiva- ti na lovorikah, ki so že zdavnaj mimo. Isto pa velja tudi za ljubezen. On: Videl boš, da se stvari razpletajo kar same od sebe, torej so bile tvoje skrbi popolnoma odveč. Poslovni partner ti bo predlagal poglobljeno sode- lovanje. • TEHTNICA_ Ona: Zaradi samoljublja in zagledanosti vase si osebi, ki ji je veliko do tebe, povzročila obilo skrbi in težav, zato se ji še dolgo časa ne boš uspela ponovno približati in si pridobiti njenenga za- upanja. On: Le zakaj se žrtvuješ za stvari, ki so že vnaprej izgubljene. Nekdo ti bo povedal nadvse presenet- ljivo novico, ki te bo težko prizadela. In popazi malo na svoje poslovne zadeve, Sc^j je situacija izredno nestabilna. • ŠKORPIJON_ Ona: Nekaj dni te bo spremljala smola, nato pa se ti obetajo bolj veseh trenutki. Pusti, da se za dva vs^ malo poleže, nato pa poskusi izvleči kar n^več. Partner ti je kljub čudnemu vedenju še vedno zvest. On: Še vedno ti ne bo uspelo odkriti nasprotnikove slabe točke, vendar nikar ne obupaj. Z resnim pristopom si boš zagotovil obilo občudovalcev, ta- ko v poslovnem svetu kot tudi med prijatelji. Ozri se koh sebe - nekdo te opazuje! • STRELEC__ Ona: Dnevi, ki so pred teboj, bodo polni čustvenih zapletov, vendar se nikar ne predaj. Vseeno pa se najprej postavi na čim realnejša tla. ker se ti lahko načrti zapletejo ali pa celo izjalovijo. On: Imaš odlične možnosti, da uspeš na področju, kjer si to že dalj časa prizadevaš. Vendar pa možno- sti same niso dovolj - za uspeh se je potrebno tudi pošteno potruditi, j, • KOZOROG__^ Ona: Če se ne boš začela brzdati, se ti ia^i*?] odnosi s partnerjem vse preveč zakomp^ Z ljubosumnostjo ne boš dosegla pravničes^' raje poizkusi s kakšno izvirnejšo taktiko. On: Vse okoli sebe gledaš predvsem s tenMi* ni, kar pa nikakor ni dejanska slika tvojega stara prijateljica si bo na vsak način po^ ponovno pridobiti tvoje zaupanje. Stopi ji^ - ne bo ti žal... ____, • VODNAR__^ Ona: Nekdo ti bo ponudil roko, toda tvojaj^^ zaletavost, predvsem pa prevelik ponos, pokopali. Nikar si ne misli, da je zate ^^^.^ vseeno, saj se nekdo vseskozi trudi, da bi tir gal. Poglej malo okoU sebe! j On: Naredil boš konec sanjam in se zadeve, ki ti že dalj časa enostavno ne gre 'f^ Sicer bo rizik precej velik, a se bo na konc^ lo, daje bila odločitev povsem praviln^^^^ • RIBA_ Ona: bodi pozorna na dognanja okoli ^^^'l bodo začele dognati prav čudne in nenavao Partner bo posumil v tvojo zvestobo, zato posveti malo več pozornosti. Vsekakor ti oo pošteno poplačal. ^ On: R^e dvakrat premisli preden pa se boš , za kakšno konkretno dejanje. Poslovni ^ p bo sicer minil brez večjih razburjanj, ^^"ipoa drugi strani ne bo prinesel kdove kakšni" V nih rezultatov. . NASVETI 20. SEPTEMBER 1990 - STRAN 25 PRAVNA POSVETOVALNICA Ifprašanje Leta 1959 sem kupil manjše osestvo od svoje sosede. Leta 1969 je prišlo do plaze- ja, zaradi česar je prišel ge- orneter, ki je ugotovil, da ni- gem lastnik pare. št., ki pred- stavlja predmetno njivo, ter (ja je njiva pripisana k moji uiejašinji. Njivo se hasnoval vse do leta 1985, ko jo je so- jeda - mejašinja prodala, j^ovi lastnik je nato po enem letu od sklenitve kupne po- godbe začel orati predmetno njivo. Sprašujem, če si lahko jjovi lastnik prilasti to njivo. Odgovor Očitno je, da soseda, od ka- tere ste kupih to posestvo, ni bila zemljiškoknjižna lastni- ca sporne njive, temveč je bi- la to druga soseda - mejaši- nja. Ker pa je soseda, ki vam je posestvo prodala, hasno- vala to njivo, vam je ob na- kupu tudi pokazala meje, na katerih hasnuje. Vprašanje pa je, na podlagi kakšnega pravnega posla je vaša sose- da, od katere ste kupih pose- stvo, oz. vaša pravna predni- ca hasnovala, sporno njivo (najem oz. zakup, kupna po- godba, ki ni bila zemljiško- knjižno izvedena), od česar je odvisen vaš položaj. Pri- poročamo, da se o teh dej- stvih pozanimate pri sosedi, od katere ste njivo kupili, na- to pa si glede na zahtevnost zadeve poiščite ustrezno pravno pomoč oz. odvetnika, ki vam bo v zadevi lahko konkretneje svetoval. Bralce vabimo, da pošljejo vprašanja za pravno posveto- valnico na naslov: Trg V. kon- gresa 3 a, Celje in vprašanju priložijo kupon za posveto- valnico. ZDRAVILNE RASTLINE Cimicifuga Cimicifuga (Actaea racemosa L.) je zdravilna rastlina severnoameriških Indijancev. Rastlina spada v dru- žino zlatičnic, ki je razširjena po vsej severni polobli. Njeni .predstavniki so največkrat zelnate rastline z lepimi cvetovi. Listi so ponavadi globoko deljeni ali celo sestavljeni, kot na primer pri orlici, preobjedi, vetrnici in zlatici. Pecelj je na dnu odebeljen, robovi so krilati in razširjeni v nožnico. Ob pregledovanju celotne družine opazimo, kako različen je lahko videz cvetov ob mnogovrstnih obli- kah čaše in venca. Zelo pogosto ima cvet venec z medovniki, ki komaj spominjajo na venčne liste, pač pa izločajo nektar. Značilno je vehko število prostih prašnikov in prav tako številni so med seboj zgoščeni plodni listi. Prašniki in plodni listi so na pogosto izbo- čenemu cvetišču razporejeni spiralno. Posušena zla- tica spominja s svojimi drobnimi prostimi plodnimi listi na ježka, saj se ob zrelosti plodičev spremeni cvetišče v majhno kroglo, pokrito z bodicami. V seme- nih je veliko hranilnega tkiva. Zlatičnic je okrog 3 tisoč vrst in so razvrščene v okrog 70 rodov. Cimicifuga je v Severni Ameriki samonikla rastlina, odkoder so jo prenesh v Evropo, kjer jo gojijo in je od tod tudi ušla v naravo in jo zato najdemo podivjano. Je trajnica z dolgimi dvojno pernatimi listi in s številnimi belimi cvetovi združenimi v grozdastih socvetjih. V zdravilne namene se uporablja zelo razvite, vozlaste korenike. Te tudi nabirajo. V koreniki je nekaj alkaloida cimicifugina, izofe- rulna kisliria, salicilna, mravljična, ocetna in druge kisline, kot je na primer galna kislina, maščobe, smole, grenčice, ghkozidi, fitosterin, nekaj eteričnega olja in drugo. Posušene korenike so do 14 cm dolge in so neprijetnega vonja ter grenkega in ostrega okusa. Cimicifugine korenike uporabljajo pri psihičnih težavah, ki spremljajo telesno izčrpanost. Pomirja razr- vane živce in olajša tegobe pri ženskah, ki imajo kli- makterične težave. Olajša jim nespečnost in vročinske oblive.Zato so po uživanju alkoholnih pripravkov iz te korenike zboljša splošno počutje, poveča se veselje do okolice in do dela. Zmanjšuje tudi povečano tempera- turo ter Ima tudi antirevmatični učinek. Kapljice iz cimcifugine korenike uporabljamo pri vročinskih boleznih, gripi, protinu in sklepnemu revmatizmu. Severnoameriški Indijanci pa so s svežo koreniko zdravili pljučne bolezni, astmo in histerijo. Klimakterične spremembe so posledica hormonskih sprememb in se običajno začnejo pri ženskah med petinštiridestim in petdesetim letom. Redno mesečno perilo preneha in začno se težave, ki se kažejo v dušev- nih motnjah, živčnem in hormonskem neravnovesju. V meni se ženske kar na lepem začno potiti, čutijo naval krvi v glavo, duši jih, srce jim razbija in v glavi se jim zavrti. Peša jim spomin, tare jih nespečnost, prega- nja jih neutemeljen strah, nagibajo se k otožnosti in potrtosti. In prav tukaj pomagajo kapljice iz cimicifu- gine korenike. Teh se pri nas ne dobi in namesto njih lahko uporabljamo baldrijanove korenine, meliso, kamilice in rožmarin. Nadležno potenje zavira žajbelj, kot čaj in kot kopeli. ZA ORLAKI SIJE SONCE Šola, šola... Zdravo, Ema! Mogoče je brezvezno, da pišem prav te- bi. Me je pa začetek šole spravil v takšno slabo voljo, da moram nekomu to pove- dati. Bila sem prav dobra učenka v osnovni šoli, sed£y pa sem se vpisala na srednjo šolo v Celju (ni važno kate- ro). Verjetno sem si pač na- robe predstavljala vse sku- paj - ampak prvi šolski dne- vi so me razočarali. Profesor- ji kar tekmujejo kdo bo bolj strog, koga se bomo bolj ba- h. Sploh ne vem, katerega predmeta naj se bolj bojim (veselim se tako nobenega), kje naj se več učim, ali sem sploh sposobna za to šolo. In še to, da se približno tako počuti veliko mojih prijate- ljic. Kaj praviš ti? Čao. KATJA Draga Katja! Praviš, da te skrbi, kako bo v šoli. Mislim, da je to zelo dober znak, ki kaže na tvojo vestnost - zani- manje za izobraževanje. Te- ga bi lahko bih tvoji starši in učitelji zelo veseli. Ali sploh vedo za tvoje skrbi? Mogoče so te odpravili kar na kratko, češ tako je bilo in tako mora biti, drugače se bo podrla šo- la, otroci pa podivjali. Midve bi sicer lahko razpravljali o tem, kako učitelji (in starši) premalo zaupajo mladim, kako si včasih zaradi lastne negotovosti ali neznanja po- skušajo ustvariti avtoriteto z ustrahovanjem, z nepri- stopnostjo in kako bi bilo, če bi bili oni drugačni... Vendar oni mislijo in dela- jo po svoje, pomembno pa je, kaj lahko ti narediš, da bi se v šoli dobro počutila. Pa poglejva, kaj vse imaš na izbiro: lahko kar na začet- ku rečeš »iz tega ne bo nič«, vržeš knjige v kot in se po- svetiš zabavi, lahko posku- šaš najti v vsakem predmetu kaj zanimivega, za življenje uporabnega, lahko razisku- ješ, sprašuješ profesorje, iš- češ dodatne razlage v knji- gah, lahko si profesorje za- misliš kot največje sovražni- ke in jim poskušaš zagreniti šolsko leto, lahko pa se po- skušaš vživeti v njihovo vlo- go, jih razumeti, lahko kadiš in gledaš v zrak, lahko nape- tost, ki se nabere, sprostiš v krožku izraznega plesa, lahko ustanoviš odbor za zaščito dijaških pravic... Kar vehko možnosti, se ti ne zdi? Če med njimi izbereš boljše od slabših oz. tiste, ki te bodo popeljale do željene- ga poklica, dodaš svoje ideje (še bolj domiselne in aktual- ne od mojih) in ideje tvojih prijateljic - pa boš videla, da ni vse v šoli odvisno od pro- fesorjev, da sploh ni brezup- no, celo zabavno utegne biti. Veliko uspeha v šoli ti že- lim in lep pozdrav. EMA MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIK v uredništvu pričakujemo Mojco Jeršič iz Trnovelj 43, Celje, da se oglasi po svojo nagrado. Naša izžrebanka iz konca avgusta je namreč prejela moder, unikatno ple- ten pulover, ki bo kar prav prišel za prehodne jesenske dni. Za prehod iz poletja v je- sen, še bolj pa se^^eda za je- senske in zimske dni, pa so kar najprimernejši kos gar- derobe prav hlače. Letos jim je moda naklonjena, piše na- ša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerovnik, saj jim priz- nava enakopravnost s krili. Ženske, tudi tiste, ki nimego ravno idealnih telesnih mer in so z razporeditvijo svojih kilogramov vse prej kot za- dovoljne, lahko v letošnji hlačni modi vsekakor negde- jo kaj primernega. Če ne gre drugače, se odločite za hlač- ni kostim z malce daljšim blazerjem, pa bodo široki bo- ki in kar je podobnih nepri- jetnosti, prikriti. Za konec pa še opozorilo, ki ga, sicer s težkim srcem, kar naprej ponavljamo. Naj torej še enkrat opomnimo, vse, ki se oglašate v našo ru- briko, da pridejo v škatlo za žrebanje konec meseca samo tisti nagradni kuponi, ki jim priložite tudi svoja modna vprašanja. Prav tako pa vam, draga bralka Ojstrškova iz Rimskih Toplic, Vlasta Cah- Žerovnik brez podatkov, ki bi jih morali zapisati v na- gradni kupon, na vaše vpra- šanje ne moremo odgovoriti. Uredništvo Hlače naše vsakdanje Kaj novega bi lahko rekli o najbolj praktičnem, vsestran-; sko uporabnem in modnem oblačilu v ženski garderobi i - hlačah? j Z ene strani nadaljevanje, izpeljevanje že ostro začrtanih 1 trendov iz pomladi in poletja ter celo prejšnjih sezon, \ z druge strani pa popolne novosti ali vsaj modni poudarki in ^ det^li, ki smo jih že nekaj časa zanemarjali. Vsekakor pa lahko trdimo, da so letos hlače znova aktualne kot le kaj,; pravzaprav jim modni kreatoiji velikodušno priznavsgo ena-; kopravnost s krilom. ; Upam, da bo ta podatek razvesehl Alenko iz Celja, Majdo \ iz Štor, Jožico iz Buč, Danico iz Laškega in še nek^ bralk, ki j sprašujejo, kako je z letošnjo hlačno modo. ] 1. Eleganten hlačni kostim, ki uspešno prikrije tudi; kakšno nepravilnost na postavi. Hlače so klasičnega kroja, i v pasu položene v nekaj gub. i 2. Usnjen športen komplet s kratkimi hlačami, ki bodo; aktualne tudi jeseni, če spodaj oblečemo barvaste ah vol-; nene vzorčaste nogavice. Modno, vendar le za lepe in vitke J noge! 3. Mladosten kroj zvonastih hlač poljubne dolžine s širo- ' kimi naramnicami, pritrjenimi z velikimi zlatimi gumbi. ■ Enak detcgl se lahko ponovi tudi ob robu hlačnic. 'i VLASTA 1 MOHORJEVA DRUŽBA 63000 Celje Čuprijska 10 zaposli za nedoločen čas, s polnim delovnim časom FINANČNEGA KNJIGOVODJO z naslednjimi pogoji: - srednja šola ekonomske smeri - 5 let ustreznih delovnih izkušenj - zaželena praksa računalniške obdelave podatkov Poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev v 10. dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri jih bomo obvestili v 20. dneh po poteku objave. 26. STRAN - 20. SEPTEMBER 1990 RADIO RADIJSKE KUIAARICE Piše Nada Kumeit Mimo je šestintrideset let Radio Celje je včeraj praznoval 36. rojstni dan. Kaj pomeni ta obletnica? Za vsakogar, ki je vsaj delček svoje ustvarjalnosti vgradil v naš medij, naj- brž nekaj drugega. Za nekatere je radijski rojstni dan le spomin na nekakšno davno leto, ko je tukaj začenjal svojo poklicno pot. Dru- ge spet je jubilej spomnil na kakšen prav droben utrinek radijskega dela. Tretji, ki jim 36 let pomeni kar maloda- ne celo življenjsko pot, to obletnico spet doživljajo po svoje. Seveda pa ne samo tisti, ki na Radiu Celje delamo ali so delali. Obletnica po svoje zaziblje v vrtiljak spominov tudi naše poslušal- ce. Predvsem tiste, seveda, ki so nam zvesti že vsa leta, ki so skupaj z nami spremljali razvoj, vedno daljši in vedno bolj pester program, ki so nas pogosto vzpodbujali pa tudi grajali, nam utri- njali ideje, pa tudi soustvarjali naš ra- dijski program. Zgodilo se je - pred leti - da smo na svoj rojstni dan kar nekako pozabili, pa so nas naši najzvestejši poslušalci s cvetjem in voščili spomnili na jubilej. Letos na svoj praznik sicer nismo po- zabili, za praznovanje pa le ni bilo kaj dosti časa. Mi smo svoje rojstne dneve proslavljali delovno že takrat, ko pri drugih kolektivih takšen način prazno-^ vanja še ni bil v modi. Še več: naš praz- nik je bil pogosto še bolj deloven kot drugi dnevi, saj smo včasih tudi podalj- šali program, skušali narediti še bolj pestrega in bolj bogatega kot običajno. Tokrat so nam nekatere druge obvez- nosti to preprečile, zato smo rojstni dan le skromno obeležili. Pa niti ni potrebno, da bi ob jubileju zganjali kaj posebnega pompa. Kaj smo dosegli in naredili v letu dni - od 35- letnice Radia - naši poslušalci vedo prav tako dobro kot mi. Sicer pa so rojstni dnevi medijev prav posebna zadeva. Starost jim sicer daje svoj ugled in vrednost, a po drugi strani spet ne kaže preveč staviti nanjo, kajti oklepanje tradicije se kaj hitro lahko sprevrže tu- di v starokopitnost. Morda je staranje medijev še najbolj podobno staranju ženske, ki z zrelostjo pridobiva svojevrsten mik in čar, a sku- ša vendarle čimbolj skriti leta in ohra- niti mladostno zunanjost. Tudi Radio se z nobeno novo obletni- co pravzaprav ne sme postarati. Na- sprotno: vedno znova mora skrbeti, da kljub zrelosti in izkušenosti ostaja mlad in vitalen, v koraku s časom, pa kakršenkoli ta že je. In vendarle - kako se že reče? Vse najboljše! Od sejma do sejma, vmes pa rojstni dan Komaj smo dali pod streho celjski obrtni sejem, že drvi- mo na drugega; to pot v slo- vensko metropolo na sejem Marketing klub 90 na Gospo- darskem razstavišču. Tudi tam želimo predstavi- ti svoje poslovne in medijske motive in izzive hiše NT in RC, čeprav bo poudarek na radijskem mediju ter v druž- bi radijskih postaj v Sloveni- ji. Lokalne in regionalne ra- dijske postaje se skupno predstavljamo pod sloga- nom Zakaj smo uspešni? Za- to, ker so naši poslušalci naši sosedje, prijatelji. Radio Celje se je prvič predstavil včeraj, kar je bilo mogoče slišati tudi na Valu 202 med 11. in 11.30 uro, na- vzoči pa smo na sejmu še da- nes in jutri ter v soboto. Po- vsem delovno smo torej pro- slavili svoj 36. rojstni dan, ki smo ga imeli včeraj v sredo, 19. septembra. MU. Slovo od jutranjega radia Mnogi poslušalci, ki so v dnevih Mednarodnega obrtnega sejma spremljali jutranji radijski program, so razočarani, ker se po sejmu Radio Celje znova oglaša po starem, šele od osmih naprej. Tudi v sami radijski hiši smo temeljito tehtali možnost, da bi radijsko jutro ohranili še naprej. Navsezad- nje smo se vendarle odločili, da ne bomo hiteli. Resnici na ljubo moramo povedati, daje ideja za jutranji sejemski radio nastala takorekoč čez noč, in da smo jo uresničili v rekord- nem času. Redni jutranji program pa je vendarle nekaj drugega, zato si bomo vzeli nekaj časa in se temeljito pripra- vili nanj. Prav na tihem računamo, da bo zaživel že z novim letom. Zaenkrat je to le obet, ne še obljuba poslušalcem. S fotografije pa se smehlja jutranja ekipa: Sašo, Sandra in Brane (na sliki manjkata Peter in Franček), upravičeno zadovoljna z opravljenim delom. NK (Foto: EE) Večerja v Špitalu Sejemski vrtiljak na Radiu Celje seje devetkrat zavrtel in v nedeljo zvečer smo se zbrah v prijazni gostilni Špital, kije nagrajevala z večerjami. Tako smo se z našimi poslušalci še bolje spoznali. Natakar Tonček je nenehno skrbel, da nismo bili ne lačni in ne žejni. Za lepše razpoloženje je poskrbela še pianistka Brina Zupančič, mala Ingrid Hudoj (na sliki na sredini) pa je tudi nenehno vrtela jeziček, tako da zdaj vemo, zakaj se, klepetulja, tako rada oglaša v kar vse naše oddaje. Skratka: bilo je prijetno! MP Foto: EE Žeiodčlii Icrulijo Radijski iirnik je nemalokdaj tako natrpan, da ni časa niti za malico. Želodci, kajpada, ne priznavajo takšne delovne vneme in krulijo po svoje. Utišati jih je mogoče tudi kar s kakšnim sendvičem, kot je to za mešalno mizo naredil Mitja Tatarevič. (Foto: E.EINSPIELER) POZNATE GUIS - SPOZNAJTE OBRAZ Evropa včeraj, RC danes Glas Ernestine Deželak po- slušate na valovih Radia Celje le malo manj kot 36 let, kolikor je stara naša ra- dijska postaja. Pravzaprav se niti sama ne spomni, kdaj natančno je kot rosno mlado dekle sedla za mikro- fon. Radio je Ernestino osvojil na prvi mah, da mu je ostala zvesta vse do danes. Imela je srečo (pa tudi ne- kaj poguma in iznajdljivo- sti), da je vmes nekaj let pre- živela v tujini in si nabirala radijske izkušnje tudi na ta- kot ugledni radijski postaji kot je londonski BBC, napo- vedovala je na francoskem radiu in v ameriški Iow^i. Po- vabili sojo tudi na Radio Va- tikan. Vendar je bilo v tistih časih vse, kar je dišalo po cerkvi, pri nas hudo sporno, zato se je Ernestina (ki je slej ko prej načrtovala vrnitev v domovino) temu delu od- povedala. Leta, preživeta v tujini, so pustila mnogo spominov pa tudi nekaj svetovljanskega pečata in ekstravagance, ki je v majhnem Celju še vedno pozornost vzbujajoča poseb- nost. Sama z nasmehom priznava, daje »udarjena« na visoko modo in športne av- tomobile, ljubi (predvsem klasično) glasbo, prebira za- nimivosti iz življenja slavnih oseb, ki jih je nekaj srečala tudi na svojih potepanjih po evropskh prestolnicah (za slavno Brigite Bardot pravi, da je v resnici prav neznatna osebica), z veseljem pa se po- glablja tudi v zvezde. »Zani- manje za horoskop so mi pravzaprav »vcepili na Zaho- du,« pravi. »Tam je namreč tudi v poslu marsikdaj po- membno, v katerem zname- nju si rojen.« Sama je oven, za to znamenje pa v Stoletni pratiki piše, da ga odlikuje močna volja. Ernestino goto- vo odlikuje tudi neizmerno veselje do dela, ki ga oprav- lja na Radiu Celje, za katere- ga pravi, da je »najboljša de- lovna sredina, kar jih je sre- čala.« NK RADIO CELJE^^^^ Četrtek, 20. 9.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obves^^ Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, i o.oo p ' h 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Doq odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - disco glasba^N Zaključek sporeda. 'm Petek, 21. 9.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila ' Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Nagradna uganka, 10oqc^ čila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (preno 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke in pozdravi i ^ Kronika, osmrtnice, 17.30 Vroče Ce, 19.00 Zaključek sporeda Sobota, 22. 9.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Po/ 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Dan!!' 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes? i!' Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitl' pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskimi!' čem - Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19.00 Zaključek soor Nedelja, 23. 9.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila f Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05če«- in pozdravi. < Ponedeljek, 24. 9.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obves 8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne^'! Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih {^i^ RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročn- Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Lov na Neptunove 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ^ - Lestvica domačih melodij, 19.00 Zaključek sporeda. Torek, 25. 9.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Poroč. 10.15 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danesi 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15] Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Lov naNeot novo majico, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinski ključem, 19.00 Zaključek sporeda. Sreda, 26. 9.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, jj Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte, lOj Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih (pre,!, RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00 Poročila, 153 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Lov na Neptunovo rnajK; 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem-Roj gverila, 19.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah) 8.00 do približno 15.00, na UKW frekvencah 100,3 in 95,9 m - stereo. RADIO ŠMARJE^^Bt ^ Četrtek, 20. 9.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Dan do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, Iz našega arhiva - narodno; bavna glasba, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16. Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Pogovor v živo (starim čaji), 17.00 Poročila, obvestila. Lestvica šopka domačih, 18, Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Petek, 21. 9.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes 13-tih (prenos RS) Nove in stare glasbene uspešnice, 14.00 Noh Instrumenti in glasbila, EPP, Mladi za mlade, 15.30 Dogodki odmevi (prenos RS), Moč glasbe, 17.00 Poročila, obvestila, 18 Nagradna uganka, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek spor« Sobota, 22. 9.: 12 00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Da^ do 13-tih (prenos RS), obvestila, EPP, 15.30 Dogodki in odm (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Nas« za delo na vrtu in v sadovnjaku ter pri rožah, 17.00 Poroč. obvestila, 17.30 Marjanca, 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zakljto sporeda. Nedelja, 23. 9.: 8.05 Napoved sporeda, vreme, obvestila, 81 Minute za najmlajše, 10.00 Poročila, obvestila, 11.00 KmetiiS oddaja, 11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši poslušalci čestitajo pozdravljajo. Ponedeljek, 24. 9.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP. 13i Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, šport, 15- Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo pozdravljajo, šport, 18.00 Danes se vam predstavlja... 18.30 Novii obvestila, 19.00 Zaključek sporeda. Torek, 25. 9.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, kultura, EPP, 15 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo pozdravljajo, turizem, kultura, 17.00 Poročila, obvestila, tunze kultura, 18.00 Danes se vam predstavlja... 18.30 Novice, obves« 19.00 Zaključek sporeda. Sreda, 26. 9.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, 15.30 Dogodki in odfl (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Osrf nja tedenska aktualna oddaja, 17.00 Poročila, obvestila, 1» Danes se vam predstavlja... 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zak ček sporeda. Radio Šmarje oddaja na frekvenci 93,7 MHz, ob nedeljah pa" na frekvenci 1566 kHz. RADIO VELENJE^^^ u Radio Velenje oddaja na ultrakratkovalovnem območju na"^ vencah 88,9 in 97,2 MHz. Petek, 21. 9.: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Od Hude luKni«j Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Ekologi imajo besedo,^ Za konec tedna, 17.00 Vaše čestitke in pozdravi, 17.30 Vi"' sove, 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. . j Nedelja 23. 9.: 11.00 Začetek sporeda, 11.15 Od Hude luK^*j Rinke, 11.25 Kdaj, kje, kaj?, 11.30 Z mikrofonom med vam'. | Konec opoldanskega javljanja, 14.45 Vaše čestitke in pozdrav Ponedeljek, 24. 9.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hudeiu^, do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Kdaj, kje, kaj''. Minute z domačimi ansambli, 18.00 Lestvica Radia Velenje , Sreda, 26. 9.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luk"' Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi; 18.00 Nasveti vrtičkarjem VSESTRANSKO POMOC na domu ostarelim in onemoglim, tudi prinašanje kosil na območju Celja nudi AGENCIJA BP Pokličite 31-666 ^^tEVlZIJSKI SPORED 20. SEPTEMBER 1990 - STRAN 27 TV Sobota 22. september SLOVENIJA I^^^^^M 8.05-13.15 in 14.05-1.30 TELETEKST TV SLOVENIJA; 6.20 VIDEO STRANI, 8.30 NEMŠČINA - ALLES GUTE, 13. lekci- ja; 9.00 ANGLEŠČINA ZA NAJMLAJŠE, uvodna oddaja; 9.10 RADOVEDNI TAČEK: LONEC; 9.25 ZLATA PTICA: SRAJCA ZADOVOUNEGA ČLOVEKA, 9.30 ZBIS: RIJOČA KOST; 9.40 PROMETNA VARNOST; 10.00 ČEBELICA MAJA: MAJA IN HIŠNA MUHA; 10.25 ČUDEŽNA LETA; 10.50 ZGODBE IZ ŠKOUKE, 11. oddaja, 11.20 OB OBISKU FRICA ERICSONA V UUBUANI, oddaja o zborovski glasbi; 11.50 VEČERNI GOST DRAGO HABJAN; 12.25 OČI KRITIKE; 13.05 VIDEO STRANI; 14.20 VIDEO STRANI; 14.30 KARAVANA ZAPRAV- LJIVČKOV: BLED, ponovitev zabavnoglasbene oddaje, 2/8 (ČB), 15.10 VIDEOGODBA. ponovitev; 15.50 ŽARIŠČE, po- novitev; 16.20 SOVA, ponovitev DRUŽINSKE VEZI; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 DISKO ZGODBA; 18.30 ZDRAVILA, izo- braževalna oddaja, 2/7; 19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO, 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.59 UTRIP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.35 TITANIC, kontaktna oddaja v živo, 1/10; 22.10 TV DNVENIK 3; 22.30 SOVA, UUBEZEN PA TAKA, STOLP SMRTI, ZLATA DEKLETA; 1.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA U^^^^^m 15.58 Split: TENIS - DAVIŠ CUP, prenos; 18.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 19.00 DANES SKUPAJ, oddaja tv Skopje; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 FILMSKE USPEŠNICE ZADNJI MOGOTEC; 22.20 SATELITSKI PRO- GRAMI - POSKUSNI PRENOSI HRVAŠKA I^^^^^M 9.25 TV KOLEDAR; 9.35 ČEBELICA MAJA, risana serija; 10.00 Izbor šolskega programa: Dan na pašniku; Tv leksi- kon: glagolica; Iz vašega čtiva: Ivan Gundujič; Nemščkia - alles gule, 1. lekcija; 11.35 A. Moes: AgUlLA; 11.40 LOV ZA SREČO; 12.30 BOGU ZA HRBTOM, ameriški film; 14.30 CIKLUS FILMOV O LASSIE: LASSIE-POPOTNIK; 16.05 TAJ- NE BRATSTVA - PROSTOZIDARJI, dokumentarna serija; 16.50 POROČILA; 17.05 FOLKLORNA REVIJA 1990; 17.35 ULICA STRAHOPETCEV; 18.20 SEDMI ČUT, oddaja o pro- metu, 18.30 PRISREČNO VAŠI, dokumentarna oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 SERPICO, ameri- ški film; 22.30 TV DNEVNIK- 22.45 ŠPORTNA SOBOTA; 23.05 POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.10 PROGRAM PLUS NEUNIČLJIVI, humoristična serija, SIN Z OTOKA SMEJMO SE NAPREJ; 1.20 POROČILA; 1.25 EKSTRA PROGRAM PLUS, HOROSKOP, OPERNE ZGODBE: MANON LESCAUT HRVAŠKA llii=^^^M 13.15 PROGRAM PLUS, ponovitev; 15.25 DANES SKUPAJ; 15.55 Split: TENIS - DAVIŠ CUP (dvojice), YU: Švica; 18.30 VSOTA; 19.30 DNEVNIK; 20.10 VINKOVAČKE JESENI, TV - feljton; 20.40 UNO, DUE, TRES, prenos s kanala RAI 1; 23.00 POROČILA: 23.05 KRONIKA BITEFA KOPER mm^^^^^n 13.00 ASSIST (ponovitev); 14.00 U. S. A. ŠPORT - FOOT- BALL NFL; 15.15 NOGOMET: EINTRACHT F. - KOLEN nep. prenos; 17.30 NOGOMET; ANG. prv. pos. prenos; 19.15 TV NOVICE; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 N jGOMET: SARAGOZA-REAL MADRID pos. prenos; 22.15 TV NOVICE; 22.30 TENIS - ATP TOUR; 23.30 NOGO- MET, Angl. prv. (ponovitev; 01.15 NOGOMET, Špansko prv. (ponovitev); AVSTRIJA l=^^^^^M 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE; 10.00 FRANCOŠČINA ZA ZAČETNIKE; 10.30 RUŠČINA; 11.00 BOŽANSKA. (Garbo Taiks - ameriški tlim, 1964); 12.40 JOUR FIXE, Kulturna kriza Rusije, pogovor z Levom Kopelovvom; 13.40 POROČI- LA; 13.50 ZAČIMBE ŽIVUENJA, Piment; 14.15 MUZIKANTI IZ AVSTRIJE; 14.25 KAVČUK, (Nemški film, 1938); 16.00 OTROŠKI WURLITZER; 16.55 MINI ČAS V SLIKI, 17.05 NA- RAVA IN TEHNIKA ZA OTROKE, Jeseni na sledi; 17.35 MUPPETS SHOW, gost: Ario Guthrie; 18.00 PAN-OPTIKUM; 18.25 VPRAŠANJA KRISTJANOV, odgovarja župnik Joseg Moosbrugger; 18.30 NOGOMET; 19.00 MILIJONSKO KOLO, vodi Chris Lohner; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 KDOR REČE A, razvedrilna oddaja, ki jo vodi Peter Rapp; 22.15 MORILEC ZA VRATI, (Ouelguun derriere la porte - francosko-italijanska psihološka krimi- nalka, 1970); 23.45 POROČILA, 23.50 VOHUN PO UKAZU, CThe Counterfeit Traitor - ameriški film, 1960); 2.05 PORO- ČILA, 2.10 EX LIBRIS AVSTRIJA 11^----- 12.40 LEKSIKON UMETNIKOV, slikarka Brigitte Malche;] tt.45 BORZNA POROČILA, 13.00 ŠPORT; 16.15 FESTIVAU V HELLBRUNNU 1990; 17.00 MATERE, pogovor s Sunnyi Melles in njeno materjo Judith; 17.45 KDO ME HOČE? - ŽIVALI IŠČEJO DOM; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, serija; 18.30 MAGAZIN ALPE-JADRAN, z reportažami Italije, Jugoslavije in Avstrije; 19.00 AVSTRIJA DANES;] 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15' ANA KARENINA, (Ameriški film, 1935); 21.45 POROČILA; 21.50 ŠPORT; 22.20 COMEDV EXPRESS; 23.00 BLUES- BREAKERS NA KITAJSKI, reportaža o gostovanju koroške skupine na Kitajskem tik pred revolucijo; 23.45 ROCKIN VIDEO, najboljši glasbeni spoti; 0.30 POROČILA; 0.35 EX LIBRIS ■ j TV Nedelja 23. september TV SLOVENIJA 1^^^...==^ 8.25 - 0.25 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.40 VIDEO STRA- NI; 8.50 ŽIV ŽAV; 9.40 PET PRIJATEUEV: ZAKLAD GRAJ- SKIH JEČ, ponovitev 13. - zadnjega dela angleške nanizan- ke, 10.05 GRADOVI: KJE SO NASTAJALI NAŠI PRVI GRA- DOVI. Ponovitev, 2/13; 10.30 KAM .IR IZGINILA NEVESTA, angleški kratki film; 11.00 'ALCAlO: 11.25 VIDEOMEH V AMERIKI, 1. oddaja; 12.00 KMETIJSKA ODDAJA TV SARA- JEVO; 13.00 DRUŽINSKO PETJE NA GLINJAH; 13.40 SAN REMO '90; 13.55 EUROMUSICA, ponovitev 2. dela zabavno- glasbene oddaje; 14.40 M. Brautigam: ROSOVVSKI, 15.30 SOVA. Ponovitev ZLATA DEKLETA LJUBEZEN PA TAKA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 PREDSEDNIK; 18.50 RISANKA; 19.00 TV MERNIK; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 Abdulah Sidran-Slobodan Praljak: VRNITEV KATARI- NE KOŽUL. Nadaljevanka firvaške TV, 2/3; 21.10 ZDRAVO; 22.30 TV DNEVNIK; 22.55 SOVA: DOKTOR DOOGIE HOW- SER, UUBEZEN PA TAKA; 0.15 VIDEO STRANI TV SLOVENIJA 11^- 10.00 DANES ZA JUTRI: NEDELJSKI MOZAIK; 13.00 ŠPORTNO POPOLDNE; 13.55 Split: TENIS - DAVIŠ CUP Jugoslavija - Švica, prenos; 14.45 ESTORIL: FORMULA 1 ZA VELIKO NAGRADO PORTUGALSKE, prenos; 17.00/ 17.30 Split; TENIS - DAVIŠ CUP, Jugosfaviia - Švica; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ČUDEŽNA ČUTILA: ČUTILO ZA VID. Angleška poljudnoznanstvena serija, 2/7; 20.30 LE CORBU- SIER. 3., zadnji del francoske dokumentarne serije; 21.35 FORMULA 1. Posnetek 12 Estorila; 22.25 Športni pregled (do 23.10) H R VAŠ KA TV I =__^__■ 9.30 POROČILA; 9.35 SMRKCI, ponovitev risane serije; 10.00 NEDELJSKI ZABAVNIK, program za otroke; 11.00 KMETIJSKA ODDAJA; 12.00 KONCERT SIMFONIKOV RTV Slovenija; 13.00 UPOR OBEŠENCEV; 14.15 POROČILA; 14.20 VABA; 16.00 SVET NARAVE, angleška poljudnoznan- stvena serija, 2/10; 16.45 POROČILA V NEMŠČINI; 16.50 PARRISH, ameriški film; 18.45 SMRKCI, risana serija; 19.10 TV SREČA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 DENAR; 21.35 TV POSTER, zabavnoglasbena oddaja; 22.05 TV DNEVNIK; 22.25 ŠPORTNI PREGLED; 23.10 POROČILA V ANGLEŠČI- NI; 23.15 PROGRAM PLUS, ALF POČAKAJ DO TEME; 1.25 POROČIU HRVAŠKA \\^m=^m 7.35 POROČILA; 7.50 PROGRAM PLUS, ponovitev; 10.00 NEDEUSKI MOZAIK: Danes za jutri; 13.00 REZERVIRAN ČAS; 13.55 TENIS - DAVIŠ CUP: Jugoslavija - Švica, prenos finala iz Splita; 14.45 F 1; 19.30 DNEVNIK; 20.00 LOVSKI PSI, dok. film; 20.30 POROČILA; 20.40 GALA PREDSTAVA OB PODELITVI PRIX ITALIA; 22.00 VELIKE AVANTURE; KOPFR^^ -^™ 10.30 RAZISKOVALNA BAZA - Posebna oddaja (ponovitev); 12.15 TENIS - ATP TOUR (ponovitev); 13.15 NEDEUSKI ŠPORTIME; 17.30 SUPER VVRESTLING; 18.45 TV NOVICE; 19.00 OB RINGU (ponovitev); 20.00 FISH EVE (ponovitev); 20.30 RAZISKOVALNA BAZA - posebna oddaja; 22.15 TV NOVICE; 22.30 EUROGOLF; 23.30 ŠPORT - (ponovitev) AVSTRIJA I^^^^^^M 9.00 POROČILA; 9.05 TEDNIK, z vremensko napovedjo za prihodnji teden; 11.00 TISKOVNA KONFERENCA; 12.00 HELLO AUSTRIA, HELLO VIENNA, tedenska oddaja o Av- striji v angleškem jeziku; 12.30 ORIENTACIJA, ponovitev; 13.00 PAN-OPTIKUM, ponovitev; 13.25 TRI IZ OKREPČE- VALNICE, ponovitev; 13.50 RISANKE; 14.05 MLADI TOM EDISON, (Voung Tom Edison - ameriški film, 1940); 15.30 HIŠA V JERUZALEMU, 16. del: Kaj se pravi moliti?; 15.35 ŠPORT GOOFV, risanke Walta Disneya; 16.00 ČE'MENE VPRAŠAŠ... Dragi Andre; 16.25 MINI ČAS V SLIKI; 16.35 MAPETKI, risanka; 17.00 X LARGE, oddaja z mlade z X- Chasts; 18.30 FALCON CREST, Črno in belo; 19.15 LOTO 6 iz 45 z JOKERJEM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 ŠPORT; 20.15 ČETRTI ČLOVEK, 1. del: Dunajska kri; 21.05 BUDOV! NAUKI; 21.10 TRISTAN IN IZOLDA, opera Richarda VVagner- ja; 1.20 POROČIU AVSTRIJA 11=^ 9.00 POROČIU; 9.05 KULTURNI TEDNIK; 9.30 UMOR KOT PRAVUlCA, film o Agafhi Christie, bržkone najbolj znani pisateljici 20. stoletja; 10.15 MESTNE VIZIJE, Utopije Frie- drich Kieslerja - portret arhitekta; 10.30 ALI UUBITE KU- SiKO?; 11.30 DOBER DAN, KOROŠKA, oddaja za koroške Slovence; 12.00 ŠPORTNO POPOLDNE, F1 ZA VN PORTU- GALSKE, iz Estorila; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, seri- ja; 18.30 SLIKA AVSTRIJE, 18.55 KRISTJAN V ČASU; 19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 PRIMER ZA TOŽILCA; 20.15 DRUGA STRAN POLNOČI, (The Other Side of Midnight - ameriški film, 1977); 23.05 HAROLD IN MA- UDE, (Harold and Maude - ameriški film, 1971); 0.30 MAN- NIX, Mayday; 1.15 ŠPORT / POROČIU TV Ponedeljek 24. september) SLOVENIJA 1^^^^^™ 8.35 -10.30 in 15.05-1.00 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 MITI IN LEGENDE ISLAMSKIH LJUD- STEV; KAJ JE ISUM? Oddaja za otroke, 1/13; 9.15 TAMBU- RAŠKI ORKESTER BISERNICA IZ RETEČ; 9.35 UTRIP; 9.50 ZRCALO TEDNA; 10.05 TV MERNIK; 10.20 VIDEO STRANI; 15.20 VIDEO STRANI; 15.30 SOVA, ponovitev DOKTOR DO- OGIE HOVVSER, LUBEZEN PA TAKA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 ZDRAVO, ponovitev; 18.30 RADOVEDNI TAČEK: LUČ; 18.40 ČEBELICA MAJA MAJA IN PAJKOVKA, risana serija; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 Nebojša Rončevič: STILE V ZRAKU, drama TV Beo- grad; 21.35 OSMI DAN; 22.20 TV DNEVNIK 3; 22.45 Aldo Kumar: NA STRUNI MERKURJA, kantata (ob 500-letnici Idrije); 23.30 SOVA, ALFRED HITCHCOCK VAM PRED- STAVLJA, UUBEZEN PA TAKA; 00.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA U^^^^^m 17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 19.00 PONOVNO ROJSTVO LONDONSKIH DOKOV, poljud- noznanstvena oddaja; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 PO SLEDEH NAPREDKA; 21.00 SEDMA STEZA, šport- na oddaja; 2.1.20 KARAVANA ZAPRAVLJIVČKOV: BOHINJ, zabavnoglasbena oddaja, 3/8 (ČB); 21.55 IGRE BREZ MEJA - FINALE, 9. - zadnji del zabavne oddaje TV Beograd (do 0.15) HRVAŠKA 1^^=-^™, 9.15 POROČIU; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 ROČK BAJKE, serija za otroke; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM, Kaj dela, kakoj dela?; Glasbena mladina v Dubravi; Folklorna in ustno izročilo; Evropa danes; TV Leksikon; cirilica; 12.00 PORO- ČIU; 12.10 VELIKE AVANTURE, ameriška dokumentarna^ serija, 3/10; 13.00 DENAR; 14.35 PROGRAM PLUS, ponovi-j tev: 16.45 POROČIU; 16.55 ŠOLSKI PROGRAM: RESTA-.1 VRACIJA ISTRSKIH ORGEL; 17.25 HRVAŠKA DANES, regi-i onalni program; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 LEPAS NAŠA: IMOTSKI, dokumentarna oddaja; 19.15 RISANKA;] 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ZADNJI VUK, TV drama; 21.05J ARGUMENTI, zunanja politika; 21.35 TV DNEVNIK; 21.55^ POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.00 PROGRAM PLUS, CHE- ERS, DOBER VEČER, JAPONSKA, potopis, HUMPTV DUMPTV MAN, TAJNE SLUŽBE: INDUSTRIJSKA ŠPIJONA- ŽA; 00.10 POROČIU HRVAŠKA II 19.30 DNEVNIK; 20.00 SVET ŠPORTA; 20.50 POROČIU; 21.00 ONI, ameriški igrani film KOPER ^g^—^—^M 13.00 SUPER VVRESTLING (ponovitev); 14.00 RAZISKO- VALNA BAZA - posebna oddaja (ponovitev); 15.45 EURO- GOLF (ponovitev); 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET, Arg. prv.; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 OB RINGU - posebna oddaja; 22.15 TV NOVICE; 22.30 IZBOR TV KOPRA; 23.30 EUROGOLF; 00.30 OB RINGU - posebna oddaja (ponovitev) AVSTRIJA l^^^^^^m 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 9.30 SLIKA AVSTRIJE, ponovitev; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 KAVČUK, ponovitev, (Nemški pustolovski film, 1938); 12.05 1000 MOJSTROVIN, John Everett Millais; Ofelija; 12.15 UKI- NITEV JEDRSKE ELEKTRARNE, ponovitev reportaže TV Japonske; 13.00 POROČIU; 13.05 PRIMER ZA TOŽILCA, ponovitev z odmevi; 13.35 TEDNIK, ponovitev; 13.55 ZA- ČIMBE ŽIVUENJA, Indijske začimbe; 14.20 OČARUIVA JEANNIE, serija; 14.45 ANGEL NA ZEMLJI, Želim si modri mesec; 15.30 Otroški program; 15.35 ŠLUP Z ZELENE ZVEZDE, Šlup se zbudi, lutkovna serija; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 MINI ODER; 16.30 MINI SREČANJE; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 GUSARJI Z REKE SPREE, berlinska zgodba; 17.30 IGRA; 17.55 OKOLI SVETA V 80 DNEH; 18.00 Ml; 18.30 FALCON CREST, Nečiste metode^ 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 ŠPORT V PO- NEDEUEK; 21.00 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECI- ALITETE; 21.15 MAGNUM, Napad na princa; 22.00 POGLE- DI S STRANI; 22.10 POSEZONA, (Avstrijsko-nemški film, 1988); 23.35 POROČIU; 23.40 MANNIX, Kazen; 0.25 PORO- ČIU AVSTRIJA U^^^^^^m 16.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikarka Inge Dick; 17.00 * FRANCE A U CARTE, 4. del: Jacgues Maximin - Hotel Negresco v Niči; 17.30 LIPOVA ULICA, Vprašanje; 10.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, Eden mora biti prvi, 18.30 VVURLIT- ZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 CAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 TEKMECI NA DIRKA- LIŠČU, Na svileni nitki; 21.00 NOVO V KINU, filmi in njihove zvezde; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE ZVEZDE; 21.15 ŠILING, gospodarski magazin; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 DEMOKRACIJA - MRTVA!! ALI ŽIVA, S klicem -Mi smo ljudstvo« Vzhodni Evropejci razglašajo demokraci- jo...; 23.25 NAJ UMREJO TEORIJE, NE LJUDJE, Filozof Kari R. Popper, 3.-zadnji del; 0.05 POROČILA TV Torek 25. september TV SLOVENIJA Ii^^^^ 8.35-12.15 in 14.05-0.10 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 ZGODBE IZ ŠKOUKE, 12. oddaja; 9.35 PORTRET ZNANSTVENIKA: BUlSE PASCAL; 10.05 BOJ ZA OBSTANEK; PO SLEDI SNEŽNIH GOSI; 10.30 NEMŠČI- NA - ALLES GUTE, 15. lekcija; 11.00 SEDMA STEZA, šport- na oddaja; 11.20 OSMI DAN^ 12.05 VIDEO STRANI; 14.20 VIDEO STRANI; 14.30 NEMŠČINA - ALLES GUTE, 15. lekci- ja; 15.00 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.30 SOVA, ponovitev; AL- FRED HITCHCOCK VAM PREDSTAVLJA, UUBEZEN PA TAKA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 PORTRET ZNANSTVENI- KA: BLAISE PASCAL; 17.35 BOJ ZA OBSTANEK: PO SLEDI SNEŽNIH GOSI; 18.05 ZUTA PTICA: O POVODNEM MOŽU; 18.15 U. Koder-E. Fritz-H. Hribar: BIKEC FERDINAND, Otroški musical; 19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO, 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 P. Mugia: ZMAGA; 20.55 MELODIJE MORJA IN SONCA, PORTOROŽ '90, zabavnoglasbena od- daja; 22.05 TV DNEVNIK 3; 22.30 SOVA: DEKAMERON, UUBEZEN PA-TAKA; 0.00 VIDEO STRANI TV SLOVENIJA II 17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 18.10 SVET ŠPORTA, oddaja HTV; 19.00 SLOVENSKI LJUD- SKI PLESI - KOSTEL; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 ŽREBANJE LOTA. 20.35 GRADOVI: GRAJSKE KAPE- LE, 3/13; 21.05 UMETNIŠKI VEČER: SHAKESPEARE NATV: KARIOUN, angleška drama TV HRVAŠKAIF- 9.15 POROČIU; 9.20 TV KOLEDAR; 9.20 MALI SVET, OD- DAJA ZA OTROKE; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM; Zgodbe iz muzeja; Iz sveta narave; Kdo živi v grmovju; Resfravracija istrskih orgel; Prizori iz zgodovine: Zaton antike; Hrana kot izvor energije; 12.00 POROČIU: 12.40 SVET ŠPORTA; 13.00 MALI SVET; 13.30 ČE NEKOČ POTRKAŠ NA MOJA VRATA; 14.35 PROGRAM PLUS, ponovitev; 16.45 POROČI- U; 16.55 ŠOLSKI PROGRAM; 17.25 HRVAŠKA DANES, regionalni program; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 ZNA- NOST IN Ml; 19.15 RISANKE; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽREBANJE LOTA; 20.05 LORCA, SMRT PESNIKA; 21.10 V VELIKEM PUNU. kontaktna oddaja: 22.40 TV DNEVNIK; 23.00 PCROČIU V ANGLEŠČINI; 23.05 PROGRAM PLUS - Midva, Hunipty Dumpty Man, Skrivnostna Indija, doku- mentarna serija. Tajne službe: Industrijska špijonaža; 1.15 POROČILA HRVAŠKA IIZZ--- 19.30 DNEVNIK; 20.00 ZABAVNI TOREK; 22.00 POROČIU; 21.10 ROJEN V ČETRTEK, ameriški igrani film; 22.40 PRE- 4 TEKLOST V SEDANJOSTI; 23.10 NOČNI KULTURNI PRO- GRAM; KOPER^^^^^^^M 13.00 EUROGOLF (ponovitev); 14.00 OB RINGU - posebna oddaja (ponovitev); 15.45 IZBOR TV KOPRA (ponovitev); 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 VSE O NOGO- METU; 20.30 NOGOMET: ZADETKI TEDNA; 22.15 TV NOVI- CE, 22.30 BASEBALL MLB; 23.30 OB RINGU; 00.30 NOGO- MET; ZADETKI TEDNA (ponovitev) AVSTRIJA 1^____iz^M 9.00 POROČIU in TRI IZ OKREPČEVALNICE; 8.30 AN- GLEŠČINA ZA ZAČETNIKE; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 ANA KARENINA, ponovitev, (Ameriški film, 1935); 12.00 MUZI- KANTI IZ AVSTRIJE; 12.05 ŠPORT V PONEDEUEK, ponovi- tev; 13.00 POROČILA; 13.10 Ml, ponovitev; 13.40 ZAČIMBE ŽIVUENJA, Žafran; 14.05 SKRINJA S STARO ŠARO, Larry v žagi, burleska z Larryjem Semonom, ČB; 14.20 OČARLJI- VA JEANNIE, Kdo hoče med gusarje?; 14.45 ANGEL NA ZEMLJI, Veter piha žez morje; 15.30 OTROŠKI PROGRAM; 15.35 TUDI HEC MORA BITI; 16.00 AM, DAM, DES; 16.30 MINI ATEUE; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.00 RAMONA, Skrivnostna hrana - serija po knjigah Beverly Cleary; 17.30, MINI REPORTAŽA; 17.55 OKOLI SVETA V 80 DNEH; 18.00 Ml; 18.30 FALCON CREST, Osje gnezdo; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 Univerzum: MIRO- LJUBNI VELIKANI V INDIJSKEM OCEANU, Dokumentarec o novi odpravi v svet skoraj izumrle ribe; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 CESIRA - ŽENSKA PREMAGA VOJNO, 1. del italijanskega TV filma (1989); 22.30 POGLEDI S STRANI; 22.40 GOLA SENCA, (La Passerelle - francoski film, 1988); 0.05 POROČIU; 0.10 MANNIX, Pomoč za Peggy; 0.55 PO- ROČIU AVSTRIJA 11^—^^^^M 16.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Hubert ScheibI; 17.00 ŠOLSKA TV; 10.30 ORIENTACIJA; 18.00 TRI IZ OKREPČE- VALNICE, Strmi vzpon^ p18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKAL- NI PROGRAM; 19.30 CAS V SLIKI 1; 19.53 VREME, 20.00 KULTURA; 20.15 DA ALI NE; 21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 REPORTAŽE IZ TUJINE, oddaja zunanjepolitične re- dakcije; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 KAVARNA CENTRAL, Iz Hiše Haas na Dunaju - FILM PO ŽELJI - POROČIU TV Sreda 26. september SLOVENIJA r-= 'M 8.35-12.10 in 14.25-23.50 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE: ŽIV ZAV, pono- vitev; 9.50 Nebojša Rončevič: SILE V ZRAKU, drama TV Beograd; 11.15 P. Mugia: ZMAGA, italijanska nadaljevan- kia, 3/4; 12.00 VIDEO STRANI; 14.40 VIDEO STRANI; 14.50 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.20 SOVA, ponovitev, DEKAME- RON, LJUBEZEN PA TAKA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 PORTRET SLOVENSKEGA IGRALCA, POLDETA BIBIČA, dokumentarna oddaja; 17.40 PO SLEDEH NAPREDKA; 18.25 ZBIS; M. GOLAR: ŽE KLOPOTEC SE OGLAŠA; 18.35 B. Jurca: BELI KONJIČ, 2,. del lutkovne igrice; 19.00 RISAN- KA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 FILM TEDNA UDARI VRAGA, ameriški film (ČB); 21.40 GUSBE- NA PARADA RADENCI90. JAZZ ORKESTER RTV BEO- GRAD, 2. oddaja; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.25 SO' UUBEZEN PA TAKA ANGLEŠKA NANIZANKA; 23.' STRANI SLOVENIJA II^K 17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 18.30 ALPE JADRAN; 19.00 ZDRAVILA, izobraževalna odda- ja, 3/7,19.30 TV DNEVNIK, 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 OPERNE ZGODBE: G. Verdi: AIDA, angleška serija, 2'10; 21.25 SVET POROČA; 22.25 ROČK-VIDEO, Oddaja TV Sarajevo; 23.10 IZREDNI ŠPORTNI PREGLED; 23.30 DP V NOGOLMETU; Hajduk - Partizan, reportaža iz Zagreba; 0.00 DP V NOG& METU: VOJVODINA - DINAMO, REPORTAŽA IZ NOVEGA SADA (do 0.30) ; HRVAŠKA I.----^m, 9.20 Poročila; 9.25 TV koledar; 9.35 Benji, ameriška nani^ zanka za otroke; 10.00 Šolski program; 12.00 Poročilaj 12.10 Preteklost v sedanjosti, dokumentarna doddaja; 12.3S| Lorca, španska nadaljevanka, 2/6; 14.00 Benji, Zac in mali princ; 14.35 Program plus, ponovitev; 16.45 Poročila; 16.5!^ Petar Hektorovič, 2. del izobraževalne oddaje; 17.25 HrvaH ška danes, regionalni program; 18.25 Številke in črke; 18.45 Morje, dokumentarna oddaja; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Telektno, oddaja o filmu in osamljena žen- ska, poljski film; 22.45 TV dnevnik; 23.05 Poročila v angleš- čini, program plus, Cheers, steklo, koncert programa plus. Portreti: De Gandle; 1.20-Poročila HRVAŠKA ll====z^M 19.30 DNEVNIK; 20.00 GUSBENI VEČER; 21.30 POROČI- U; 21.40 SCIENTIA VUGOSUVICA; 23.10 ŠPORTNI PRE- GLED; 23.30 PJ V NOGOMETU: Hajduk - Partizan, reporta- ža; 0.00 PJ V NOGOMETU: Vojvodina - Dinamo, reportaža KOPFn~ 13.00 OB RINGU (ponovitev); 13.00 NOGOMET: ZADETKI TEDNA (ponovitev); 15.45 BASEBALL MLB (ponovitev); 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET, Angl. prv.; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 NOGOMET, Pokal Libertadores pos. prenos; 22.15 TV NOVICE; 22.30 NOGOMET: SREDIN NO- GOMETNI-PREGLED, 23.30 08 RINGU; 00.30 NOGOMET, Pokal Libertadores (ponovitev) AVSTRIJA I_____._^M 9.00 POROČIU in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 9.30 FRANCOŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 TEKMECI NA DIRKALIŠČU, Na svilenih nitkah, ponovitev; 11.15 NEIZ- PROSNA, A PRISRČNA, Slaščičar; 12.00 1 000 MOJSTRO- VIN? Konrad VVitz; 12.10 REPORTAŽE IZ TUJINE, ponovi- tev; 13.00 POROČILA; 13.10 Ml, povitev; 13.40 ZAČIMBE ŽIVUENJA, Češenj; 14.05 SKRINJA S STARO ŠARO, Vse- vedni Larry, burleska z Larryjem; 14.20 OČARLJIVA JEAN- NIE, Napoleon je sam kriv; 14.45 ANGEL NA ZEMLJI, Jonat- han in Hudič; 15.30 Otroški program; 15.35 DUCK TALES - NOVE RAČJE DOGODIVŠČINE, risanka; 16.00 LUTKOV- NA IGRICA; 16.30 GLASBENA DEUVNICA; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 DAN V OTROKOVEM ŽIVLJENJU V ... Nika- ragva; 17.30 MINI KLUB; 17.55 OKOLI SVETA V 80 DNEH; 18.00 Ml; 18.30 FALCON CREST, Fantovščina; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 KDOR SE ZADNJI SMEJI, SE SMtJI NAJBOLJE, (Nemški film, 1970); 21.40 POGLEDI S STRANI; 21.50 PARIZ EKSPRES. (The Man Who VVatched Trains Go By - angleški film, 1952); 23.05 MANNIX, Lov za mrtveca; 23.50 POROČILA AVSTRIJA II -^M 16.55 LEKSIKON UMETNIKOV; 17.30 ZEMUA IN UUDJE; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, Babična skrivnost; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM, 19.30 ČAS V SLI- KI 1; 19.53 VREME, 20.00 KULTURA; 20.15 ČETRTI ČLO- VEK, 2. del: Donavski valovi; 21.10 BISMARCK, 1. del: Jaz sem Prus...; 22.05 ČAS V SLIKI 2; 22.30 Teleskop: EKO- SERIFI IZ NEW JERSEVA; 23.15 PRIJATELJ ALI SOVRAŽ- NIK INDIJANEC? - Kristjani delijo trpljenje indijanskih ljud- stev; 0.00 POROČIU 28. STRAN - 20. SEPTEMBER 1990 TELEVIZIJSKI SPORED - iNFQR|^. TV Četrtek 27. september TV SLOVENIJA I^^^^M 8.35-12.00 in 14.1S-0.15 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI; 9.00 GRIZLI ADAMS, 24, del ameriške nani- zanke; 9.25 OTROK IN ŠOLA: V ŠOLO RADI HODIMO; 9.50 KRUH SKOZI STOLETJA: ZRNO DO ZRNA POGAČA, 4/5; 10.20 MUZZV, angleščina za najmlajše, 2/20; 10.35 ALPE JADRAN, 11.05 ZAKON V LOS ANGELESU; 11.50 VIDEO STRANI; 14.30 VIDEO STRANI; 14.40 TV MOZAIK: MUZZV, angleščina za najmlajše, 2/20:14.55 ALPE JADRAN, ponovi- tev; 15.25 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.55 SOVA, ponovitev, LJUBEZEN PA TAKA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 OTROK IN ŠOLA: V ŠOLO RADI HODIMO^ 17.30 KRUH SKOZI STO- LETJA: ZRNO DO ZRNA POGAČA; 18.05 TELESKI '90 PRI- PRAVIMO SE NA SMUČANJE, 1/13; 18.40 ČUDEŽNA LETA; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 O. Osetinski - L, Nehorošev: MIHAJLO LOMONOSOV; 21.25 TEDNIK; 22.30 TV DNEVNIK 3; 22.50 SOVA - VSE RAZEN UUBEZNI, UUBEZEN PA TAKA; 0.05 VIDEO STRANI TV SLOVENIJA 11^?^= 17.30 REGIONALNI PROGRAM TV SLOVENIJA - STUDIO LJUBUANA; 19.00 ALO^^ALO, angleška nanizanka; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 SLOVENIJA, dokumen- tarna oddaja, 2/6; 20.55 MALI KONCERT NAGRAJENCEV 19. TEKMOVANJHA UČENCEV IN ŠTUDENTOV GLASBE SLOVENIJE:; 21.00 AFERA PRISLUŠKOVANJA, dokumen- tarna oddaja TV Sarajevo, 4/6; 21.30 SVET NA ZASLONU; 22.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do 0.00) HRVAŠKA TV I^^^MM 9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 SMOGOVCI, na- daljevanka za otroke; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM - Spoznaj- mo gledališče; Naredi sam; Fizika in šport; Priče preteklo- sti; Zobje in njihova nega: Nemščina - alles gute, 2. lekcija; 12.00 POROČILA; 12.10 GLASBENA ODDAJA; 14.35 PRO- GRAM PLUS, ponovitev NEZNANI FAKTOR, film iz serije Pavalax; 16.45 POROČILA; 16.55 SMOGOVCI, nadaljevanka za otroke; 17.25 HRVAŠKA DANES, regionalni program; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.45 EKOLOGIJA, dokumentar- na oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 SPEK- TER, politični magazin; 21.05 ERIKINI PODVIGI; 21.50 TV DNEVNIK; 22.10 POROČILA V ANGLEŠČINI, 22.15 PRO- GRAM PLUS - ALF, STEKLO, POPOTOVANJE PO AMERI- ŠKEM ZAHODU, potopis; 0.25 POROČILA HRVAŠKA ll^=^M 19.30 DNEVNIK; 20.00 KIKLOP, domači igrani film; 21.30 POROČILA, 21.35 TV - RAZSTAVA; 21.45 KOLO SREČE KOPER^^^^^^^™ 13.00 NOGOMET SREDIN NOGOMETNI PREGLED (pono- vitev); 14.00 NOGOMET, Pokal Libertadores (ponovitev); 15.45 OB RINGU ponovitev; 16.45 WRESTLING SPOT- LIGHT; 17.30 NOGOMET; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 NOGOMET, Pokal Libertadores /pos prenos; 22.15 TV NOVICE; 22.30 NOGOMET: EVROPSKI GOLI; 23.30 OB RINGU; 00.30 NO- GOMET, Pokal Libertadores (ponovitev) AVSTRIJA\^^^^^^m 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 9.30 ZEMUA IN UUDJE, ponovitev; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 TRIJER MUŠKETIRJI, (Tfiree Musketeers - ameriški film, 1948); 12.30 OTOK V POKRAJINI, od raznolikosti k ostankom narave, 13.15 POROČILA; 13.25 Ml, ponovitev, 13.55 ZAČIMBE ŽIVLJENJA, Gorčica; 14.20 OČARLJIVA JE- ANNIE, Kako naj gre naprej; 14.15 ANGEL NA ZEMUl, Srečni Mark; 15.30 Otroški program; 15.35 PERRINE, Vest iz Indije - risana serija po knjigi Brezdomci Hectroja Malo- ta; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 USPEŠNICE IN NAPOTKI; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 ZLATI DEŽ, 2. del danske otroške kriminalke; 17.30 MINI LEKSIKON; 17.55 OKOLI SVETA V 80 dneh; 18.00 Ml; 18.30 FALCON CREST, Trdi oreh; 19.30 ČAS V SLIKI; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 HARAID JUHNKE: DOBRODOŠLI V KLUBU; 21.15 KULINA- RIKA; 21.20 NAPREJ! ORF-ovih četrt ure j, JOKER, vodi Erw^in Fischer; 22.20 POGLEDi 22.30 Videoteka: JEKLENA MREŽA, Zažgan, POROČILA, 23.45 DAMA ZA GANGSTERJA : Forever - ameriški film, 1946); 1.20 POROČi^ AVSTRIJA II ^ 17.10 LEKSIKON UMETNIKOV, kipar Hans 17.15 SESTANEK Z ŽIVAUO IN ČLOVEKOM Koeniga; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE to?^ veselo!, 18.30 WURLITZER; 19.00 LOKALNI toS« 19.30 ČAS V SLIKI 2; 19.53 VREME; 20.00 KULt3^ DOMAČE REPORTAŽE; 21.15 KULINARIKA 3 TRUM; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 KLUB 2, TV Petek 28. september SLOVENIJA i^^^^^M 8.35-11.45 in13.40-0.55 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50 VIDEO STRANI: 9.00 KUUKČEVE DOGODIVŠČINE: KUU- KEC PRI SODNIKU, lutkovna igrica; 9.25 SLOVENIJA, dok. oddaja, 2'6; 9.50 AFERA PRISLUŠKOVANJA, dokumentarna oddaja TV Sarajevo, 4/6; 10.20 O. Osetinski - L. Nehorošev: MIHAJLO LOMONOSOV, sovjetska nadaljevanka, 6/9; 11.35 VIDEO STRANI; 13.55 VIDEO STRANI; 14.05 SVET NA ZA- SLONU, ponovitev; 14.35 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.05 SLO- VENIJA, ponovitev dokumentarne oddaje, 2/6; 15.30 SOVA, ponovitev, VSE RAZEN LJUBEZNI, LUBEZEN PA TAKA; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TV MOZAIK; ponovitev; 18.10 GRADOVI: GRAJSKE KAPELE, 3/13; 18.40 HOV; 19.00 RI- SANKA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.59 ZRCA- LO TEDNA; 20.20 NEBU NAPROTI, amer. dokum. serija, 1/ 12; 21.20 ZAKON V LOS ANGELESU, amer. nanizanka. 20/ 42; 22.10 TV DNEVNIK 3; 22.30 SOVA; DRUŽINSKE VEZI, CIKLUS FILMOV JOHNA FRANKENHEIMERJA: PADALCI PRIHAJAJO; 00.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA II^ZZIIZZI^M 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO MARIBOR; TELE M; 19.00 VIDEOMEH V AMERIKI, ponovi- tev 1. oddaje; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 EX LIBRIS: UUBUANSKI TRAMVAJ; 21.25 VELIKI DIRIGENT: SEIJI OZAVVA; 22.25 VPRAŠAJTE ZIS; 23.25 SATELITSKI PROGRAMI - poskusni prenosi (do 1.30) HRVAŠKA 1^____ 9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 KAPETAN GROM IN VOJAKI PRIHODNOSTI; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM; 12.00 POROČILA; 12.05 LESSIEJIN SIN, ameriški mladinski film; 13.30 SPEKTER; 14.35 PROGRAM PLUS, ponovitev; 16.45 POROČILA; 16.55 KULTURA RIJEKE; 17.25 HRVAŠKA DA- NES, regionalni program; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE: 18.45 TAKSI; 19.10 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 POPOLNI VOHUN: 21.00 Umag: ŠAMPION TURNIRJA, prenos; 22.30 TV DNEVNIK; 22.50 REZERVIRAN ČAS: 23.05 POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.10 PROGRAM PLUS, DRAGI JOHN, AV- TOŠTOPAR, SANTA BARBARA; 1.20 POROČILA; 1.25 EKS- TRA PROGRAM PLUS VVILLIAM CROOKES IN DUHOVI, 2. del HRVAŠKA 11^^^^^^ 19.10 RAZSTAVA ZNANSTVENIH KNJIG; 19.30 DNEVNIK; 20.00 ODDAJA TEDNA; 20.45 POROČILA ZA GLUHE; 21.00 VPRAŠAJTE ZIS: 22.00 RETROSPEKTIVA FILMOV ALEK- SANDRA MARKSA: ČEBELICA JE ROJENA; 22.25 DOLGA POT, francoski igrani filnj KOPER^^=~Z:^^M 13.00 NOGOMET; EVROPSKI GOLI (ponovitev); 14.00 NO- GOMET, Pokal Libertadores (ponovitev); 15.45 OB RINGU (ponovitev); 16.45 WRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGO- MET; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 VSE O NOGOMETU; 20.30 NOGOMET, Nemško prv.: WER- DER BREMA-BAVERN M. pos. prenos; 22.15 TV NOVICE; 22.30 ASSIST; 23.30 IZBOR TV KOPRA: 00.30 NOGOMET, Nemško prv.; VVERDER BREMA-BAVERN M. (ponovitev) AVSTRIJA 1^^—^^^M 9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev; 9.30RUŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 18.30 PARIZ EKSPRES, ponovitev, (The Man Who Watched rains Go By - angleški film, 1952); 11.50 1000 MOJSTROVIN, Joachim Patinier: Kristusov krst; 12.00 DOMAČE REPORTAŽE, ponovitev; 13.00 POROČILA; 13.10 Ml, ponovitev; 13.40 RISANKE; 13.55 NERODA, (The Caddy - ameriški film, 1953); 15.30 Otroški program: 15.35 INŠPEKTOR GADGET, risanka; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 KOTIČEK ZA ŽIVALI; 16.35 5 x JAZ IN TI, pregled programa; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 LJUBI BOG V OMARI; 17.30 MINI KVIZ; 17.55 OKOLI SVETA V 80 DNEH; 18.00 Ml; 18.30 FALCON CREST, Naliv; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 PIMER ZA DVA. Madonna; 21.20 NAŠ ŠEF JE ŽENSKA. Gabriela počisti; 22.10 POGLEDI S STRANI; 22.2fl]> oddaja za ljubitelje lilma; 22.50 ODREŠITEV - ameriški film, 1971); 0.40 MANNIX, Smrtni POROČILA ^ AVSTRIJA 11^^^^ 16.20 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Fra^H BORZNA POROČILA; 16.40 MOSELBRUCK.^H DRUŽINA ČLOVEK, Rastline in letine: 18.30fli 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SUKI^. VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DIAGNOZA, C o kožnih bolezniti, ki jih ima vedno več ljudi, ? MESECA; 21.20 BLIŽNJI POSNETEK; 22.00 ČAb 22.25 ŠPORT; 22.50 Mojstrovine: SPITTING IMAGE« na lutkovna serija; 23.20 Stephen Frears: SAMMVitj SE GRESTA, (Sammy and Rosie Get Laid - brila« 1987); 1.00 Z IN DV NIČLI, (A Zed and Two Nougtits-| ski film, 1985); 2.50 POROČILA Borza dela MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE V CEUU Prostovoljni prispevki za modernizacijo bolnišnice v celju za mesec avgust 1990 _Skupaj vplačano do 31.7.1990 34.525,10 3. 8.1990 G. Julijana Rus, Breg 8 Slovenske Ko- njice. 500,00 27. 8.1990 G. Ivan Kramberger, Negova 49. _10.000,00 Skupaj vplačano do 31.8.1990 45.025,10 GREMO V KINO KINO UNION do 24. 9.: ŠOFER GDČ. DA- YSY - ameriški film od 21. 9.: DOBRO JUTRO VI- ETNAM - ameriški film od 26. 9.: GLEJ KDO GOVO- RI - ameriški film KINO MALI UNION do 22. 9.: KUDUZ - jugoslo- vanski film od 24. 9.: ZADNJI KITAJ- SKI CESAR -ameriško-itali- janski filrrf KINO METROPOL do 24. 9.: K - 9 VOLČJAK JERRY LEE - ameriški film do 26. 9.: RAZBURLJIVE PRIGODE NICOLE - ameri ški film od 25. 9.: LOV NA RDEČI »OKTOBER« - ameriški film Matineja 22. 9.: NINJA MAŠČEVA- LEC - ameriški film KINO DOM 20. 9.: LJUBEZEN NA ŠOL- SKI NAČIN - ameriški film 21. 9.-24. 9.: PRESIDIO - ameriški film od 25. 9.: MESEČNICA - ameriški film Mladinski program 21. 9.-24. 9.: NEUSTRAŠNI POPAJ - ameriški film KINO VOJNIK 22. 9.: LJUBEZEN NA ŠOL- SKI NAČIN - ameriški film KINO ŽALEC 20. 9.: OBTOŽENA - ameri- ški film 21. 9.: EKSPERIMENT PHI- LADEPHIJA - ameriški film 22. 9.: NEBEŠKE LISICE - ameriški film 23. 9.: INDIANA JONES - III. del - ameriški film 25. 9.: ZORA OBUPANCA - ameriški film KINO PREBOLD 20. 9.: NIKOLI NE SPI SA- MA - ameriški film 21. 9.: BOLNIČARJI NA KO- TALKAH - ameriški film 23. 9.: EKSPERIMENT PHI- LADEPHIJA- ameriški film 25. 9.: NE VIDIM IN NE SLI- ŠIM - ameriški film KINO POLZELA 20. 9.: EKSPERIMENT PHI- LADEPHIJA - ameriški film 22. 9.: NIKOLI NE SPI SA- MA - ameriški film 23. 9.: BOLNIČARJI NA KO- TALKAH - ameriški film KINO ŠEMPETER 23. 9.: NE VIDIM IN NE SLI- ŠIM - ameriški film KINO ŠENTJUR 22. 9. in 23. 9.: OTROK DINO- ZAVER - ameriški film KINO ŠMARJE 20. 9. in 22. 9.: SKRIVNOST SAMOSTANSKEGA ŽGA- NJA - ameriško-jug. film 21. 9. in 23. 9.: BAGDAD CAFFEE - nemški film KINO ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA 20. 9. in 21. 9.: DOVOLJE- NJE ZA UBIJANJE - ameri- ški film 22. 9. in 23. 9.: VIJOLIČASTI CADILAK - ameriški film 24. 9. in 25. 9.: MUHA II. del - ameriški film Nočni kino 21. 9.: SEKSUALNA FAN- TAZIJA - ameriški film KINO DOM MOZIRJE 20. 9.: DEVET SMRTI NIN- DŽE - hongkonški film 22. 9. in 23. 9.: BEGUNCA - francoski film KINO JELKA NAZARJE 22. 9. in 23. 9.: TIGER V AK- CIJI - hongkonški film 26. 9.: VEST IZ EASTWISTA - ameriški film KINO LJUBNO 22. 9. in 23. 9.: LETALSKA AKADEMIJA - ameriški film KINO UNIOR ZREČE 20. 9.: JURIŠ NA BAZO GLORIJA - ameriški film 21. 9.: NE STRELJAJ NA- SLEDNIKA - hongkonški film 22. 9. in 23. 9.: GREMLINI - ameriški film KINO VELENJE 20. 9.: KAČJI MAŠČEVA- LEC - hongkonški film 21. 9.: DOLGIN - angleški film 22. 9. in 23. 9.: ROJEN 4. JU- LIJA - ameriški film 24. 9.: BAT MAN - ameriški film 25. 9. in 26. 9.: MORJE LJU- BEZNI - ameriški film Nočni kino 20. 9., 21. 9. in 23. 9.: SRČEK - ameriški film 22. 9. in 24. 9.: MESTNE KAVBOJKE - ameriški film KINO DOM KULTURE 20. 9.: DOLGIN - angleški film 23. 9.: BAT MAN - ameriški film Filmsko gledališče 24. 9.: ROJEN 4. JULIJA - ameriški film KINO ŠOŠTANJ 23. 9.: DOLGIN - angleški film 24. 9.: ROJEN 4. JULIJA - ameriški film PRIREDITii V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini, bo danes, vče tek 20. septembra ob 20. uri prikaz pesmi, plesov in ob« jev izpod Boča. Nastopila bo folklorna skupina Jan Živko iz Poljčan. V Zavodnjah nad Šoštanjem se bo v petek, 21. sept« bra ob 8.30 uri začela 17. Mala Napotnikova kiparska kd nija. Kolonijo bodo zaključili v soboto. 22. septembra« 14. uri z ogledom razstave skulptur in reliefnih plas^ s podelitvijo priznanj in kratkim kulturnim progra« V Domu kulture Velenje bo v petek, 21. septemM 19. uri Jože Mušič prikazal z diapozitivi pot z jadfl okoli sveta. J V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v petekl septembra ob 20. uri vokalni koncert moškega pev,- zbora Zdravilišča Rogaška Slatina. Pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu- se bfli v soboto, 22. septembra ob 17. uri začele zaključne pri' tve II. slovenskega tabora s kulturnozabavno prired Taborski večer. V opatijski cerkvi v Celju bo v torek, 25. septembra! 20. uri koncert violinista Vardkesa Boiadjiana iz Sovjets zveze in kitarista Claudia MarcotuUija iz Italije. V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v torek j septembra ob 20. uri, večer jugoslovanske folklore. Nasi pila bo celjska folklorna skupina ŽPD France Prešem V knjižnici Edvarda Kardelja bo danes, v četrt^ septembra ob 18. uri otvoritev razstave Celjski v leposlovju. Uvodna prireditev bo v Stari grofiji!" celjskim stropom, razstava pa bo odprta do 22. oktobri V razstavnih prostorih Muzeja revolucije v v ponedeljek, 24. septembra ob 18. uri otvoritev juj vanske tekmovalne razstave umetniške fotografije if pozitivov, Celje 90. Na otvoritvi bodo sodelovali 1^ Matej Banič, plesna skupina Opus, predvajali bodo diapozitive in podelili nagrade. V galeriji Mozaik do sobote, 22. septembra razst svoja dela akademska slikarka Grace Renci-Kantuže' V razstavnih prostorih Muzeja revolucije je do 22. septembra odprta razstava del Jane Vizjak. Razstav? je njen ciklus risb in slik, posvečen zgodovini ce'.'-' grofov. V galeriji Kompas v Celju razstavlja svoja del* naslovom Belo črna potovanja Boris Zupančič. V galeriji Dober dan v Šempetru je do konca ij'* septembra odprta razstava slikarja naive Josipa Ge liča. Na ogled je tudi spremljajoča razstava fotograH dan z Josipom Generaličem avtorja Edija Masneca- V Kulturnem centru Ivan Napotnik v Velenjij konca meseca odprta razstava slikarja Leona Kopo" V Likovnem salonu v Celju je do konca meseca seP bra odprta razstava III. celjski mednarodni slikarski ^ Na razstavi sodelujejo slikarji Marjan Gumilar. mann in Jifi Sopko ter kiparji Djorde Jandrič, W. ^■ in David Cook. V razstavnem salonu v Rogaški Slatini do 5. razstavlja svoja dela akademska slikarka Jasna Hutheesing. informacije 20. SEPTEMBER 1090 - STRAN 29 ^^terinarska dežurstva ,j£RlNARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar- a veterinarski posteči v Celju je od 6.30 do 14.30 ure, redna '^Idanska ambulanta za male živali pa je od 8. do 10. ure, sicer (ioP" jo redno dežurno službo organizirano v popoldanskem in yjj2n času. Telefon 34-233. "IfTEBlNARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba I Vjini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure " ;::irana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah, "tvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski i L-aško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja • «a dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivc- ih 7e, telefon 731-121. ^rgTERlNARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na lerinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas terinai^ev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinaski postni V skladu z 90. členom Statuta Trgovskega in proizvodnega podjetja AVTOTEHNIKA Celje, p. o. Bežigrajska ul. 13 delavski svet razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi POMOČNIK DIREKTORJA PODJETJA Kandidat mora poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje: - da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo eko- nomske, komercialne ali organizacijske smeri, - da ima 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na po- dročju komercialnih del in nalog, - da ima sposobnost organiziranja in vodenja, - da poda predlog o načinu realizacije razvojnega programa podjetja in opredeli svojo vlogo pri reali- zaciji programa. Kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 let. Kandidati naj vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogo- jev razpisa pošljejo v 8. dneh na naslov: TPP AVTOTEHNIKA Celje, p. o. Celje, Bežigrajska ul. 13 Za razpisno komisijo. Vse kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15 f dneh po opravljeni izbiri. :.. .. Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE IZVRŠNI SVET I RAZPISUJE NATEČAJ ZA IZVIRNI ZNAK ZA ZGORNJO SAVINJSKO DOLINO K sodelovanju vabimo vse posameznike, likovnike, šolsko mladino, aktive zadružnikov, izdelovalce do- mače in umetne obrti, oblikovalce, arhitekte, upoko- jence in druge, da s svojimi predlogi v obliki idej, osnutkov in izdelkov sodelujejo v natečaju. Namen natečaja je pridobiti izvirni izdelek, ki bi istočasno postal zaščitni znak in spominek Zgornje Savinjske doline. Posebna strokovna komisija bo vse predložene ideje in tudi izdelke pregledala, ocenila kakovost, izvir- nost in uporabnost ter med njimi izbrala najboljšega. Najboljšemu ponudniku bo podeljena nagrada v vrednosti 25.000,00 din. Strokovna komisija si pridržuje pravico, da razpisa- ne nagrade ne podeli, če oceni, da prispele ideje in izdelki ne ustrezajo natečajnim pogojem. Natečaj traja do vključno 15. oktobra 1990, ideje in izdelke pošljite na naslov: IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE 63330 MOZIRJE (telefon 063/831-511) Po zaključnem natečaju ostane nagrajeni izdelek v lasti razpisovajca natečaja in se lahko uporabi za .„__razpisane namene. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame in stare mame MICIKE ROBIČ MANČEKOVE iz Planine pri Sevnici iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in j^sncem za darovano cvetje ter lajšanje bolečine v najtežjih ■^utkih. Posebna hvala govorniku Stanetu Jazbecu, go- P^du župniku za opravljen obred in pevskemu zboru za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni. Ljubemu očetu DUŠANU KAMNIKU v slovo hči Lidija z družino Esslingen, ZRN ZAHVALA Ko solza po licu nam polzi, naš ata zdaj mirno spi. Po kratki bolezni smo se v četrtek, 6. 9. poslovili od našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka LEOPOLDA BELAKA iz Zadobrove 81 pri ŠkoQi vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znan- cem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in svete maše. Lepa hvala tudi Danici Ofentavšek za nego v bolnišnici, zdravstvenemu osebju na oddelku za poškodbe v bolnišnici Celje. Iskrena hvala duhovniku za opravljen cerkveni obred, pev- cem iz Frankolovega ter Dragu Kasesniku za govor. Hvala tudi tovarni Emo in TVO Škofja vas za darovano cvetje. Žalujoči: -žeoa Nežka, sin Ivan, hčerki Olga in Jožica z družinanu.^^ ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta STANETA BOHINCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, so- sedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in zasuli njegov zadnji domek s prečudovitim cvetjem. Iskrena hvala družini Šunko, nevrološkemu oddelku Bolniš- nice Celje za vzorno nego, vsem govornikom, ZZB NOV T. Čeč, KS Nova vas, krajanom in borcem Slatine ter I. brigade NVOJ ZSSR, SOB Celje, podjetjem Kovinotehna, Metro, Tkanina, Dinos Celje, Stanovanjsko podjetje Celje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Kako je hiša naša prazna, ker tebe ljubi ati v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna tuja se nam zdi. ZAHVALA V 61. letu nas je mnogo prekmalu za vedno zapustil naš dragi mož, ati, brat in tadi ALOJZ VASLE iz Založ pri Polzeli Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala za ustno in pisno izražena sožalja, darova- no cvetje in sv. maše ter tako številno spremstvo na njegovi mnogo prezgodnji zadnji poti. Posebno hvala DO SIP Šempeter in njegovim sodelavcem, REK Velenje, TN Polzela, ZD Moste-Polje in Vrtnarstvu Celje. Zahvaljujemo se osebju splošne bolnišnice Celje oddelku interni A za skrbno nego in lajšanje bolečin, g. župniku za opravljen obred, govornikoma za izrečene besede, moške- mu pevskemu zboru Svoboda Polzela za zapete žalostinke in Dejanu za odigrano tišino. Iskrena hvala vsem. Vsi njegovi Ljubemu možu DUŠANU KAMNIKU v slovo žena Justi Celje Ljubemu očetu DUŠANU KAMNIKU v slovo sin Bojan z družino Celje Ljubemu očetu DUŠANU KAMNIKU v slovo sin Dušan z družino Traunreut, ZRN Ljubemu očetu DUŠANU KAMNIKU v slovo sin Dušan Z A H V A LA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica ter bratranca MAKSA- DUŠANA KAMNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ter znancem za darovano cvetje ter številno spremstvo na nje- govi zadnji poti. Iskrena hvala tudi njegovi bivši delovni organizaciji »SUROVINA« Celje, vsem sodelavcem za da- rovano cvetje ter za poslovilni govor. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem zg zape- te žalostinke ter trobentaču za odigrano »tišino«. Hvala tudi dr. Francu Grilu iz Gastro oddelka ob začetnem zdravlje- nju, prav posebna hvala njegovi lečeči zdravnici dr. Venin- šek-Kajba, kakor tudi patronažni službi ZD Celje za iskre- no skrb in nego na domu. Najlepša hvala tudi sostanoval- cem za darovano cvetje. Žalujoči: žena Justi, sin Dušan, sin Bojan z družino, sin Dušan z družino, hči Lidija z družino ter vse ostalo ......_______________ . ^________mxB^isfyQ .........._ ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete MARIJE ŠTOR roj. GALUF iz LOŽNICE 3b - ŽALEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, njen grob zasuli z venci in cvetjem in darovali za sv. maše. Hvala za vsa izrečena sožalja. Iskrena hvala g. p. VIKTORJU iz ŽALCA za opravljen pogrebni obred in sv. mašo, govorniku JOŽETU KRA- GLU iz LAŠKE VASI za ganljive poslovilne besede in čla- nom pevskega zbora iz VOJNIKA. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in medic, osebju celj- ske bolnišnice, ki so ji nesebično in požrtvovalno pomagali. Enako tudi sestri TONČKI iz ŽALCA in sosedoma RIBI- ČEVI in ŠONOVI. Vsem še enkrat prisrčna hvala. _________.................VS1.JMJEN1____________......^...-...^ 30. STRAN - 20. SEPTEMBER 1990 MALI OGLASI PRODAM motorna vozila MOTOR BT 50, letnik 8, dobro ohranjen, registriran, prodam. Telefon 824-131. TOMOS AVTOMATIK, letnik 86, prodam za 4500 din. Telefon 37- 512. OPEL KADET 1,6 D, letnilt 88, pro- dam za 24.000 DEM dinarske protivrednosti. Telefon 21-086, od 15. ure dalje. MOTOR BT 50, zaradi odhoda k vojalcom, nujno prodam. Inf. na telefon (063) 39-850. Z 750, letnik november 79, ugodno prodam. Telefon 781-019, po 19. uri. ZASTAVO 101 komfort, letnik de- cember 81, ugodno prodam za 19.000 din. Cvetko Gajšek, Na Lipico 1, Šentjur. ZASTAVO SKALA 55, letnik de- cember 1988 in tri plašče tiger radial 145, prodam Telefon 24- 988. MOPED TORI in avtomatik, goud- no prodam. Inf. na tel. 713-222. MOTORNO KOLO lambreta, letnik 1959, v voznem stanju, prodam. Inf. na tel. 35-089. POLONEZ 1500, Letnik 81, pro- dam. Ogled vsak dan popoldan pri Branku Vorincu, Gornja vas 22 a, Prebold. 126 PGL, letnik 86, reg. do 9/91, lepo ohranjen, prevoženih 37.000 km in VW 1303, letnik 74, široki, dodat, opremljen, pro- dam. Telefon 775-121. JUGO SKALA 55, april 89, rdeč, prodam. Telefon (063) 701-628, Šempeter 70 a SKALO 128, staro 2 leti, prodam. Telefon 854-208. GOLF DIESEL, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 24-294. VETERANI-MOTORNO kolo DKW in BMW, oba 250 cm^ letnik 52, v dobrem stanju, prodam. Inf. 713-967. GOLF DIESEL, letnik 84, jugo, let- nik 88, ugodno prodam. Jurhar, Medlog 44. DIANO, letnik 80, ugodno prodam. Telefon 701-055 OPEL KADET, letnik 75, ohranjen, prodam. Telefon 741-704, po- poldan. TOMOS AVTOMATIK, malo rab- ljen ugodno prodam. Lokošek, Lahomno 13, Laško. ALFA ROMEO 1,6 prodam. Možna je tudi menjava za manjši avto, star 2 leti (jugo, 126 P). Anita Krenčnik, Zg. Rečica 40, Laško. KADET 1,2, letnik 86, prodam. Te- lefon 32-926. KOMBI ZASTAVO 850, karamboli- rano, letnik 1984, prodam. Tele- fon 34-901. R 4, letnik 1981, prodam po ugodni ceni. Telefon 27-534. OSEBNI AVTO FLORIDA, letnik 1990, prodam. Telefon 745-183. Z 101 GTL, letnik 25.12. 86, reg. do 19. 4. 91, ugodno prodam. Inf. na telefon 741-625, od 18. do 20. ure. Z SKALA 55, maj 1989, prevoženih 16000 km, prodam. Telefon 741- 626, po 15. uri. LADO 1200 karavan, 65.000 km, letnik 83 ter polonez 1500, 70.000 km, letnik 82, prodam. Telefon 723-447, Prebold. R 4 GTL, letnik april 88, prodam. Cena 7800 DEM din. protivred- nosti. Telefon 37-018, od 19. do 21. ure. KOMBI BUS TAM 75, letnik 82, ugodno prodam. Telefon (0601) 42-227, po 19. uri. R 4, september 79, prodam. Cena 1200 DEM din. protivrednosti. Mravlak, D. Kvedra 35, Šentjur, telefon 741-561. ALEKO 1500, letnik 90, krem bar- ve, z veliko dodatne opreme, ugodno prodam. Telefon 731- 726. R 4 GTL, letnik 87, 32.000 km, ugodno prodam. Cena 42.000 din. Telefon 26-050, od 19. do 21. ure. OPEL KADET 1,6 D, letnik 1985, dobro ohranjen, športno oprem- ljen, ugodno prodam. Inf. na te- lefon 36-103, od 16. do 21. ure. OPEL KADET B tip, dobro ohrajen, prodam. Ogled možen popoldan pri delavnici GG Celje, telefon 31-526. LADO 1200, letnik 87, prevoženih 8000 km, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 742-243. ZASTAVO 101 GTL, 87, prevoženih 30.000 km, prodam. Tel. (063) 26-017, po 15. uri. LADO NIVO, letnik 1987, ugodno prodam. Stane Grajšek, Požin- ska vas 22/a, Štore. Z 101 GTL 55, letnik 1986 junij, prevoženih 15.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Tel.-741-683. ZASTAVA 55 GTL, letnik decem- ber 1986, 55.000 km, prodam. Telefon (063) 858-729. JUGO KORAL 45, maj 1988, pro- dam za 48.000 din. Tel. 741-769. Z 101 GT 55, letnik 1984, ohranjen in pravkar registriran, prodam. Janko Gedlička, Polzela 81, tel. v službi 713-500. R 18, Letnik 1985, garažiran, pre- voženih 51.000 km, modre bar- ve, prodam. Tel. (063) 721-261. LADO 1600, letnik 1980, karambo- Hrano, vozno prodam, tel. 701- 618, zvečer. JUGO 45, letnik 1987, prevoženih 24.000 km, ceni* 6.300 DEM di- narske protivrednosti, prodam. Tel. (063) 701-213. APN G prodam. Tel. 731-115, v pe- tek, od 7-19 ure. JUGO 45AX, letnik november 1987, prevoženih 25.000 km, do- bro ohranjen, prodam. Tel. 29- 598. FIAT argenta ugodno prodam, let- nik 1983. Inf. na tel 28-824. TERENSKI avto, diesel motor, po- treben popravila, poceni pro- dam. Tel. 701-658. OPEL Rekord 2,0 S, letnik 1978, karamboliran, prodam. Telefon 701-658. OPEL rekord 1900, letnik 1976, prodam. Inf. po tel 701-658. VISO super E, letnik 1981, 46.700 km, v odličnem stanju, prodam. Cena po dogovoru, telefon (063) 35-097, ob 10. uri ali po 18. uri. 126 P, letnik 1982, prevoženih 48.000 km, prodam. Ivan Lipič- nik, Bouše 2, Vojnik. JUGO 55 A, letnik 1987, prevože- nih 32.000 km, reg. do 4.8.1991, In golf JX bencin, prvoženih 31.000 km, reg. do 31. 8. 1991, moder, prodam. Tel. 812-576. Stroji PRENOSNI ŠIVALNI STROJ ruža step prodam. Inf. na telefon 776- 673, od 17. do 20. ure, vsak dan. SILOKOMBAJN FK 80 prodam. Te- lefon 744-206. TRAKTOR GULDNER, lažji in eno- osno prikolico prodam. Kličite na telefon 39-901, od 15. ure dalje. UNIVERZALNO STRUŽNICO, Sta- rejšo, TES, 2 m Stružne dolžine, dobro ohranjeno prodam. Šem- peter 65. TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 523 s priključki (brana, plug, škropil- nica in zastavo 750, letnik 84, prodam. Telefon 744-104. ŽAGO ZA RAZREZ hlodovine pro- dam. Telefon 761-501. MIZARSKO KOMBINIRKO MIO standard, tip 83 in mizarsko de- lovno mizo, novo, ugodno pro- dam. Telefon 778-089. OBIRALNI STROJ prodam. Tele- fon 726-239. NAKLADALKO ZA SENO sip 25 m^ trosilec umetnega gnoja fer- ty, molzni stroj vitreks, prodam. Peter Vrisk, Ivenca 16, Vojnik. TRAKTOR FERGUSON 335 s kabi- no, dobro ohranjen, prodam. Možna menjava za les ali avto. Inf. na naslov Mihael Zdolšek, Razgledna 18, Štore, STAVER 18 s koso, dobro ohra- njen, prodam ali zamenjam za fiat 750 ali 850. Marjan Vrbov- šek, Žigon 16, 63270 Vrh nad Laškim. FIAT 124 ŠTORE prodam. Cena 4000 DEM din. protivrednosti. Muzejski trg 3, Lešnik. TRAKTOR TV 419 s priključki: prednja planirna deska, freza, plug, vitla, sejalnica za koruzo, prodam. Brečko, Tremerje 3. KROŽNO ŽAGO, (cirkular) z elek- tro-motorjem, novo, zelo kvali- tetno, ugodno prodam. Plank, Trubarjeva 4, Celje. HONDO MIO STANDARD 425, sko- raj nerabljeno, ugodno prodam. Inf. na naslov Peter Brbre, Rim- posest LESENO MONTAŽNO vikend hiši- co, novo, z vgradno lopo, veliko 4,20X4,00 m in 170x160, pro- dam. Cena po dogovoru. Ogled možen vsak dan. Ivan Bezjak, Loke 53, Mozirje. DOMAČIJO, v okolici Marofa, po- ceni prodam. Telefon 713-527. HIŠO V ŠMARJU/JELŠAH (dve sta- novanji, garaža in drugo), pro- dam. Inf. na telefon 821-003. ZAZIDLJIVO PARCELO 3300 m^ z dokumentacijo za zidanico v Virštanju, blizu Atomskih To- plic, prodam. Na parceli je vino- grad s 350, trsi in sadovnjak.Te- lefon (063) 854-308, po 20. uri. VIKEND PARCELO z vso doku- mentacijo v Črešnjicah prodam. Telefon (063) 24-449. NOVEJŠO ENODRUŽINSKO hišo v Gornjem Gradu, zlepim vrtom, ob reki Dreti, prodam. Hiša je primerna tudi za vikend. Pro- dam jo najboljšemu ponudniku. Telefon 831-097. ZEMLJIŠČE Nad Sladko goro, 2000, m', ugodno prodam. Hišna številka, brunarica, voda. Željko Bekuš, Ul. frankolovskili žrtev 9. V OKOLICI Laškega prodam kme- tijo, možno tudi po parcelah. TeL 33-818. 1 ha zemljišča ali manj, z dovolje- njem za gradnjo, prodam. Tel. (062) 305-633. PRODAM Staro hišo z nekaj zem- lje v okolici Vojnika. Pod šifro: ugoden nakup. ZAZIDALNO parcelo 900 m^ loka- cijsko dovoljenje v bližini Žalca, prodam. Tel (0602) 53-413, od 19-20 ure. NA LEPI legi blizu Virštanja (Vera- če), delno opuščen vinograd z lesenim, dobro ohranjenim hramom, vse skupaj ŽO arov, do zemljišča vodi asfaltirana ce- sta, cena 5500 DM dinarska pro- tivrednost, prodam. Informacije dobite v Sedlarjevem št. 1. V KOMPOLAH NAD ŠTORAMI, na tepi sončni legi, prodam parcelo z vinogradom in sadovnjakom, približno 1200 m^ elektrika in voda ob parceli, cesta do parce- le. Inf. na telefon 770-113. ENOSOBNO KOMFORTNO stano- vanje, 43 m^ del hiše, s central- no kurjavo in vrtom, prodam. Telefon 35-155. (delno kredit). VIKEND Z VINOGRADOM pri Celju prodam. Telefon 29-547, od 10. do 12. ure, v soboto. gradbeni material HRASTOV PARKET 25 m'' in 60 kg betonskega železa, 6 mm, ugod- no prodam. Telefon 25-360. SALONITNE PLOŠČE, nizko valjne in betonsko železo, ugodno pro- dam. Tel. 741-403. oprema KAVČ prodam. Tel. 26-371, popol- dan (kredit). NOVO Sedežno garnituro prodam. Tel. 741-364. STAREJŠO masivno spalnico pro- dam. Tel. 38-401, popoldan. DVA kavča in dva fotelja prodam za 3.000,00. Telefon 25-482, od 8-10 ur, dopoldan. NOVO peč za centralno ogrevanje prodam. Tel. 721-182, popoldan. PLINSKO peč, pralni stroj, poceni prodam. Sumrak, Efenkova 18, Celje. OTROŠKO POSTEUlCO z jogijem (kinderpet), ugodno prodam. Inf. 742-280. ŠTIRIDELNO omaro ter raztegljiv kavč, prodam. Inf. na telefon 27- 243, v petek, od 17. do 19. ur. PEČ ZA ETAŽNO centrano ogreva- nje emocentral 23 ccal, prodam. Dušan Farčnik, Pečovnik 13, Celje. TERMOAKUMULACIJSKO peč, novo, še nerabljeno, prodam. Inf. na telefon 856-611, do- poldan. SKRINJO 410 I, staro 1 leto, pro- dam. Darko Jakop, Dečkova 42, Celje. PRALNI STROJ gorenje in peč ki- persbusch, poceni prodam. Te- lefon 35-369. TROSED - KAVČ (dobro ohranjen) in dva fotelja (pliš), ugodno pro- dam. Kličite na telefon 741-231, dopoldan in popoldan. PEČ EMOCENTRAL 23 in hladilnik gorenje, ugodno prodam. Tele- fon 31-039, popoldan. PREPROGO 2,50X3,50 in kombi- niran štedilnik gorenje, prodam. Telefon 28-235. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3 KW, ugodno prodam. Martin Škotja, Spodnja Rečica 24, Laško. PRALNI STROJ gorenje in štedil- nik: 2 plin, 4 elektrika, z rabljeno uro, prodam po simbolični ceni. Šifra GORENJE. STAREJŠI KOMBIN|RJ^^ nik, 2+2, gorenje, prjJ ton 31-551. ^ akustični apl - glasbila i MELODIJO, 120 Basov Tel. 28-557. HARMONIKO melodija,« prodam. Tel. 33-618, BARVNI televizor gorenji ekran, hladilnik koncu. stroj El Niš', prodam. i| 132. BARVNI televizor iskra52i nje 57, prodam Inform« stin, Tončke Čečevet, 340. MALO rabljeno diatoniino niko B, Es, As, ugodno; Tel 32-670 ali 21-152. XT,12MHZ, 640 K, 32MB,| Telefon 32-112, int. 36JI BT gorenje ugodno pro(ti 24-082. PROFESIONALNI sin'.isl» C2 3000 prodam. Tele 742. RAČUNALNIK PC XT-tiii MB trdim diskom, male« procesor, ugodno pror Športni rekvi ZMAJ, primeren za začetrt dam. Tel. 701-658. ZMAJ FALKE, Z motorjemi nimum, prodam. Tel. 701 OTROŠKO kolo viole«' Pokličite na telefon 2^-* ČOLN šport M Beograd* tomos 4.5 prodam po 16. uri. DIRKALNO kolo mara«"'' Tel. 776-619. v Živali KRAVO simentalko, br«^ mesecev, A kon'^'''^! Jezovšek, Vrhe 55, T«" KRAVO sive pasme, ^ mes., drugo tele, P"'J gar. Lok 34, 63330 M«" PAVE stare in mlade Jezernik, Arciin 8, »" 63211 pri Celju. KRAVO 4. teleta, 8 me««^ plemenska simentalK^, Jože Žurej, Vizore 9- mec pri Vojniku. i KRAVO, dobro mol«"'*^' Pintar, Dobriša trovče. Najboljša pot do novega avtomobila in hitrega servisa: AVTO BRANCE SERVIS BRANCE LAŠKO Opel Ida VW - Audi - Tas Chevrolet - tudi staro za novo - prodaja rezervnih delov - rent a car - vsako soboto dopoldne avtomobilski sejem telefon: (063) 731-282 FOTO sušilni boben kupimo. Ponudbe pošljite na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa, Celje.__ Prodam semenski krompir igor in desire. Možna dostava na dom. Telefon (064) 42-366. CAR -SHOP CELJE, d.o.o. JENKOVA 26, CELJE TEL & FAX 063/29-979 1 AVTOODPAD CENC Zbelovska gora 44, Loče pri Poljčanah; tel. (062) 815-095 , trgovina z rablj< avto deli Kočevarjeva 2 (T« cesta) tel. (063) 24-t MALI OGLASI - INFORMACIJE 20. SEPTEMBER 1990 - STRAN 31 sanski kozi prodam. Tel. 712- 177. IHIENTALKE po izbiri prodam. 5iane Palir, Šentvid 38. .fMŠKE ovčarje brez rodovnika prodam. Tel. 34-326. ^IH^STALKO kravo prodam. Kaj- jij Jože, Pustike 23, p. Pristava 63253. ostalo jjtBOLKA z drevja prodam po 2 din. Telefon 744-225. 0TORNO KOLO MZ 250, letnik 59 In glasbeni stolp, prodam. Telefon 701-166. M RABLJENI TELEVIZIJI, žen- sl(o gorsko kolo, žensko poroč- no obleko št. 38, prodam. Tele- fon 714-402. •SASTOV MLIN za sadje in groz- dje ter klavir, harmoniko, 80- ^isno, po polovični ceni pro- iiin. Inf. na telefon 741-945, mčer. »ENTNO STREŠNO OPEKO (2500 kosov po 1,5 din), nov 801 bojier in novo centralno peč emocentral 24, ugodno prodam. Telefon 35-739, v petek, od 18. do 20. ure in sobota dopoldan. ^EŠKROPLJENA JABOLKA za ozimnico: jonatan, krivopecelj, carjevič, kanade in druge pro- dam po 5 din. Nabirate lahko sami. Šket, Močle 4, ■Šmarje/Jel- šah, telefon 821-556. VINSKA SODA 50 in 371 in 2126, ugodno prodam. Telefon (063) 33-818. '*RA20 v Pohorski ulici prodam. Telefon 36-203, zvečer. ^*RAŽO V GARAŽNI hiši na Lavi Pfodam. Telefon 34-082. PREŠO 801, hrastov škaf 2001, »la- konco«, plastično, ugodno pro- dam. Rozman, Dečkova cesta 42, Celje. PREVLEKE za golfa, priklop, zim- ske gume na platiščih, ter to- mos APN 4 poceni prodam. Tel. 748-165, po 15. uri. LADO 1200, letnik 1976, R 4 TL, letnik 1978, buldožer TG 75 C, letnik 1980, prodam. Tel. 770- 112. VINSKI sod (7001) prodam. TeL 35- 903. TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 2,5 KW, malo rabljeno, italijan- ski otroški avto sedež, surf sall- board, novo surf obleko št. 48, prodam. Tel. (063) 35-787. KROMPIR Igor, cena 4,00 din, pro- dam. Tel. 783-217, Planina. ŽENSKO poročno obleko št. 36-38 prodam. Informacije na telefon 39-439. GROZDJE šmarnico, cepljeno in dva prašiča po 90 kg, prodam. Tel. 823-118. VINSKE SODE prodam ali menjam za grozdje. Ivan Lubej, Zadobro- va 4, Škofja vas. PRIKOLICO KAMPER 2 + 1, rablje- no 5 sezon, prodam za 2500 DEM din. protivred. Telefon (063) 36-637, (063) 831-572. (ŠKOP) za streho prodam. Franc Recko, Javorje 39, Gorica/Sliv- nici. GARAŽO OB MARIBORSKI cesti prodam. Telefon 24-550. DVE KOZI in 201 stiskalnico pro- dam. Spodnja Ponikvica 21, Grobelno. MOPED, 4 prestave, reg. do 7. 5. 91 in peč na olje, vse v dobrem stanju, prodam. Anton Belej, Badovinčeva 18, Laško. DRVA, ZAPRAVLJIVČEK, brejo ko- bilo in kravo po izbiri, prodam. Anton Mlakar, Kostrivnica 20, Kalobje. R 4, letnik 1981, reg. do marca 91 in cisterno za olje, 20001, ugod- no prodam. Franc Baloh, Liboje 12, telefon 776-794. BAKRENE ŽLEBOVE prodam. Te- lefon 34-527. GROZDJE: šipon, laški rizling, mo- dro frankinjo, žametno črnino, prodam. Telefon 781-254. NOVE SADNE IN GROZDNE mline prodam. Leopold Obreza, Te- harje, Vrhe 26. HRASTOVO STISKALNICO za klet ali vikend ugodno prodam. Tele- fon 831-520. BUKOVA DRVA, neškropljena ja- bolka, parcelo za vikend in do- mače vino, ugodno prodam. Te- lefon (063) 781-043. DVA malo rabljena hrastova soda 2001, dobro ohranjena, prodam. Stanko Gregorič, Ločica 25, Pol- zela. ČRN KRZNEN NERC - plašč, št. 44 (do št. 50), prodam. Telefon (063) 21-579, zvečer, od 18. ure dalje. OTROŠKO SOBO mini roky pro- gram (3500 din) in pletilni stroj brother za 7000 din, prodam. Te- lefon (063) 34-891, popoldan. BULDOŽER TG 50 B, generalno obnovljen in aluminijasta pla- stišča za 174 x 13, menjalnik za vvartburg in BMW 1802, prodam. Tel. 776-830. KOSILNICO MUTA z vsemi prik- ljučki, peč, 30.000 ccat, na trdo gorivo (pavlovič), staro 2 leti in tomos BTX, star 2 leti, prodam. Cena po dogovoru. Martin Le- šek, Košnica 52 b, Celje. STISKALNICE 50 in 1501 ter priko- lico, nosilnost do 500 kg, ugod- no prodam. Inf. na tel. 34-407. BT 50 S, letnik 88 ter rezervne dele za VW - hrošč 1200, prodam. Sandra Hočevar, Kosovelova 15, Celje (pri Cinkarni). AVTO ŠKODA šport, letnik 1980 in bosch tlačilko za fiat štore 404 ali univerzal 445, prodam. Ivan Kolar, Drobinsko 5, Gorica pri Slivnici. MIKROSKOP BIOLAM 70 P 1 in moped tori, prodam. Inf. na tele- fon št. 723-107, popoldan. ŽENSKO POROČNO obleko št. 36-38, prodam. Inf. na telefon 39-439. KORUZO NA NJIVI za siliranje ali lomljenje, ugodno prodam. Toni Šumečnik, Osenca 11, Zagred, Celje, telefon 27-101. STISKALNICO NA SLEME pro- dam. Srečko Slemenšek, Straža na gori 9, Dramlje. MIZARSKO KOMBINIRKO 4 faze in CTX 80, skoraj nov, prodam. Telefon (063) 772-411. KUPIM BOJLER 3001 na drva in kosilnico alpina, kupim. Franc Recko, Ja- vorje 39, Gorica/Slivnici. STANOVANJA FANTU SOSTANOVALCU oddam sobo. Cesta na Ostrožno 21. NA STANOVANJE sprejmem za- konca brez otrok ali samskega moškega ali žensko. Predplači- lo za eno leto. Telefon 25-360. NAJAMEM ENOSOBNO stanova- nje v Celju. Telefon 35-250. USLUŽBENEC išče manjše stano- vanje ali garsonjero. Šifra PO- ŠTEN. IŠČEM SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice. Nudim tudi pomoč v hiši. Šifra POŠTENO DEKLE. MLAD PAR IŠČE STANOVANJE. Telefon 21-037, od 10. do 15. ure. MENJAM OBNOVLJENO enosob- no stanovanje v centru mesta za večje. Tel. 31-536. ODDAM SOBO za pomoč v gospo- dinjstvu. Inf. na telefon 35-089, zvečer. ZAPOSLITEV IŠČEM varstvo otroka na domu. Tel. 36798. ZAPOSLIM KV monterja central- nega ogrevanja. Anton Zupane, Vodruž 6, Šentjur/Celju, telefon (063) 741-456. KAKRŠNOKOLI DELO v popoldan- skem času iščem. Šifra CELJE. IŠČEMO ZANESLJIVO in komuni- kativno prodajalko v darilnem butiku. Pogoj: ustrezna izobraz- ba, telefon in vozniški izpit. Pis- ne ponudbe na naslov: Jurjec, Grčarjeva 5, Celje. NUDIM HONORARNO delo z izred- nim zaslužkom, predstavitev programa in dogovor v hotelu Rubin v Žalcu, vsako sredo ob 18. uri. AKVIZITERJI pozor! Med poplavo oglasov težko najdete pravi arti- kel, še manj zaslužek, mi nudi- mo oboje. Tel. 713-533. NUJNO potrebujem žensko za var- stvo 3-letne deklice. Oglasite se na Kmetijsko šolo Šentjur, do- poldan. MODNI ATELJE ALT, Slov. Konji- ce, išče šiviljo za stalno zaposli- tev. OD 5.000,00. Informacije na tel. 751-128 (zjutraj do 9) ali na Partizanski 11. KV kuharico sprejmemo na delo. Telefon 31-631 popoldan. RAZNO PRIZNANI HARMONIKAR poučuje diatonično harmoniko. Telefon 24-742. Po ugodnih cenah do- bavljam tudi harmonike župan in kapš. PRALNE STROJE in štedilnike go- renje popravljam hitro in kvali- tetno. Toni Kitek, Kasaze 107 g, Petrovče, telefon 776-854. PREVAJAM IN LEKTORIRAM nemški in srbohrvaški jezik, tip- kam diplomske naloge, vodim poslovno korespondenco in iz- pisujem vse vrste tekstov z ra- čunalnikom - kvalitetno in ugodno. Inf. na telefon (063) 34- 971. INSTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino. Prevajam angl. strokovno literaturo. Telefon 21- 971. OPRAVLJAM STROJNA zemeljska dela z rovokopačem MF 50 B. Telefon 711-175, od 19. do 21. ure. ŠAHOVSKE ZAČETNIKE, ki bi se želeli naučiti igrati šah, vabim, da se oglasijo na telefon 33-115, vsak delavnik, med 8. in 9. uro. IZVAJAM VSA ključavničarska de- la: stopniščne, balkonske in vrt- ne gradnje ter vsa kovinska konstrukcijska dela. Telefon 27- 551. ELEKTROINSTALACIJE vseh vrst Izvajam na novogradnjah, adap- tacijah in gospodarskih poslop- jih, po ugodnih cenah. Pokličete lahko vsak dan od 19. do 20. ure na telefonsko številko 772-103, Jože. ŠIVANJE SKROJENIH delov obla- čil: bluze, krila, hlače, nudim, pogoj overloch. Ponudbe pod KVALITETA. INSTRUIRAM tehnične predmete za srednje šole in prevajam nemško strokovno literaturo. Telefon 751-681. ČEBELARJI! Če še niste zdravili vaših čebel proti varozi, imate priložnost kupiti poceni poižke, po 7 din in trakove po 8. Preizku- šeno na domačih čebelah. Jurij Drofenik, Imeno 68, Podčetrtek. HIŠNI SVETI POZOR! Temeljito očistim stopnišča oziroma bi- valne prostore stanovanjskih hiš. Telefon (063) 28-141, po 16. uri. MONTAŽA TOPLOTNIH črpalk, centralnega ogrevanja, sončnih kolektorjev in dobava potrebne avtomatike. Telefon (063) 32- 648. POSEBNO opozorilo! Ponovno bo odprto gostišče »Pri Ratajc« v Dramljah. Vabljeni 22. 9. 1990 ob 13. uri. Pridite - zadovoljni boste! ODDAM garažo, Malgajeva 20, Maksimovič. LEKTORIRAM in tipkam diplom- ske in seminarske naloge. Inf. na telefon (063) 731-086. NAJAMEM skladišni prostor in ku- pim lokal. Tel. 713-145. ROLETE in žaluzije v več barvah izdelujemo in montiramo. Tel. 24-296. PODJETNIKI! Bliža se periodični obračun. Potrebno je ažurno knjigovodstvo in izdelava poro- čil za SDK. Za vaša dela in po- moč pokličite 24-849, popoldan. PREKLICUJEM neresnične bese- de, ki sem jih izrekel. (Krivci so drugi, sam nisem kriv). Rudi Krajnc, Arja vas 66, Petrovče. DOBAVA IN MONTAŽA satelitskih anten, kvalitetno, hitro, poce- ni... Telefon (0608) 70-465, Bojan. KOMISIJSKA PRODAJALNA Spre- jema in prodaja vse razen pre- hrane. Trgovina Fortuna, Mari- borska 122, Celje, (063) 35-619. Trgovina Gloria-Žalec ivam po ugodnih cenah nudi: trenerke (zmečkanke), spodnje perilo (moško in žensko) in drugo. I Se priporočamo! CENA MALIH OGLASOV - do 10 besed 90 din - vsaka nadaljnja beseda 8 din Hkrati obveščamo bralce Novega tednika, da bo mali oglas objavljen v tekoči številki v primeru, da ga naročite najkasneje do ponedeljka do 17. ure, objavo oglasa pa je mogoče naročiti tudi vsak dan po telefonu 24-402. Naslovov oglaševalcev, ki so objavljeni pod šifro, v uredništvu ninr&mo. Vsi interesenti morajo oddati pismene ponudbe, skladno z vsebino oglasa in navedbo šifre v oglasni oddelek. Naročniki Novega tednika imajo pravico do enega brezplačnega oglasa, do deset besed, na leto. AVTOKLEPARSTVO IN LIČARSTVO SERVIS SEAT MARTIN DREV Drešinja vas 46 a tel. (063) 776-501 fax: 776-770, 63301 PETROVČE ^opravilo vseh poškodovanih vozil. Kleparstvo, ličarstvo ter vlečna služba, ^opravilo in zamenjava vseh lepljenih šip. ''''ijava in ogled poškodovanih vozil: ponedeljek in sreda od 7. do 8. ure. Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, in Žalec. Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranjc Redakcija: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi Masnec, Brane Piano, Rado Pantelič, Mateja Podjed. Milena Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka Stopar, Tone Vrabl. Srečko Šrot, Janez Vedenik. Tehnični urednik: Franjo Bogadi. Tajnica redakcije: Vera Orešnik. Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana Cena posameznega izvoda je 10 dinarjev. Mesečna naročnina je 37 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 900 din. Številka žiro računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik. Trg V. kongresa 3 a, Celje. Telefon; 29-431 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 32. STRAN - 20. SEPTEMBER 1990 KRONIKA NOČNE CVETKE • V tednu sejemskega drugega polčasa in »ajnri- kanja« slovenskih mladcev na enoletno urjenje v voja- ških veščinah bi bilo priča- kovati bujno cvetenje, pa je le tu in tam pognala kakšna cvetka iz klasičnega arze- nala tovrstne vegetacije. • V ponedeljek proti veče- ru so pokhcali na pomoč s prireditvenega prostora MOS na Golovcu. Ugled te mednarodne prireditve sta malce onesnažila dva pre- tepača, od katerih je bil eden hiter, drugi pa poča- sen. Počasnega, Ljubišo M., so policaji ujeli, hitrejši pa jo je pravočasno popi- hal. Ljubiša bo šel k sodni- ku za prekrške, enako pa se bo zgodilo tudi neznancu, ki bo kmalu dobil svoje ime in priimek. • Nočni biznis v Dragsto- ru ob Mariborski cesti kar pogosto spremljajo dvobo- ji, troboji in mnogoboji. V torek, petnajst minut čez eno, jo je Zuhdija K. iz Ce- lja dobil po betici s stekle- nico. Medtem ko je Zuhdija lil krvavi pot, jo je napada- lec s steklenico popihal. Na celjski policijski postaji pravijo, da roki pravice za- gotovo ne bo ušel. • V torek ob pol sedmih popoldne pa je bila pred- stava pred prodajalno So- ča, v centru mesta Celja. Po telefonski informaciji naj bi bil tam skupinski pre- tep, a se je pozneje izkaza- lo, da je bila to bitka kate- gorij mešanih dvojic. S kr- šenjem javnega reda in mi- ru sta se v naš cvetličnjak zapisala Jožica L. in Bran- ko Z. Za tovrstna dejanja se gre k sodniku za prekrške. • Stanko K. je petintride- set minut po izteku torka poklical na postajo milice in sporočil, da ga je na De- lavski ulici napadel in po- škodoval neznanec. Ta sije za nenapovedani napad iz- bral železno palico. Na so- dišče bo moral Edvard J., ki se ni zadovoljil le z enim udarcem. • V bloku Pod kostanji 14 v soboto ponoči ni bilo spo- koja. Ljudem se je tempe- ratura dvignila do vrelišča okoli ene, ko so poklicali miličnike. Ti so prišli, se srečali z zakoncema, ki sta bila kar precej pod gasom, ju pomirili in napotili v za- konsko spalnico. Spet potr- ditev, da lepa beseda veli- kokrat lepo mesto najde. • V soboto popoldne so z Miklošičeve sporočili, da se tam dva tepeta. Spet spopad mešanih dvojic, ki pa je imel še eno grdo napa- ko, da sta se neprijazno spoprijela Dragica J. in njen sin. • Ko je zadeva postala le preveč vroča in nevarna, so iz Merxove restavracije na Hudinji poklicali na pomoč miličnike. Moška trojica, maligansko dotolčena, je razbijala kozarce in uničila dva stola in jo pred priho- dom miličnikov ucvrla v neznano. Razgrajači bodo za škodo odgovarjali pred sodiščem, natakarica, ki je pijance še dodatno podži- gala z alkoholnimi zvarki, pa bo stopila pred sodnika za prekrške. S tem, da je vinjenim osebam prepove- dano točiti alkoholne pija- če, je bila najbrž sezna- njena. M.A. Med storilci icaznivili dejanj je vse več mladoietniiiov Delavci UNZ Celje, oddel- ka za zatiranje kriminalite- te, so v letošnjem prvem polletju zabeležili oziroma obravnavali 2552 kaznivih dejanj, kar je v primerjavi z lanskim enakim obdob- jem (1494) za dobra dva od- stotka več. V Sloveniji je ta porast nekoliko višji, 8,2 od- stotka. V tej statistiki pa ni zajetih 72 kaznivih dejanj, za katera so osumljeni otro- ci do 14. leta starosti. Materialna škoda, povzro- čena s kaznivimi dejanji, znaša 15 milijonov 210 tisoč 811 dinarjev ali v poprečju 5.960 dinarjev na eno kazni- vo dejanje. Na škodo družbe- nega premoženja je bilo v le- tošnjih šestih mesecih stor- jenih 861 kaznivih dejanj, na škodo zasebnega pa 1691. Obratno sorazmerje je med višino škode v družbenem in zasebnem premoženju. Od celotne škode, povzročene s kaznivimi dejanji, je druž- beni sektor oškodovan s 54 odstotki, kar je za poldrugi odstotek več kot v lanskem obdobju. Uspešnost raziskovanja kaznivih dejanj je na območ- ju UNZ Celje 66,5 odstotna (v Sloveniji 60 odstotna) in je s tem v slovenskem vrhu. Neraziskanih primerov je 857 ali 33,5 odstotka, med- tem ko je bil lani ob polletju ta odstotek znatno višji. Z lastno aktivnostjo so celj- ski kriminalisti odkrili 917 kaznivih dejanj ali slabih 36 odstotkov, ostalih 1635 de- janj pa so prijavili posamez- ni oškodovanci in podjetja. Zaradi kaznivih dejanj je bilo celjskemu Javnemu to- žilstvu ovadenih 2061 oseb (ind. 125). Med njimi je bilo kar 529 mladoletnikov v sta- rosti od 14 do 18 let. Lani ob polletju je bilo mladoletnih storilcev kaznivih dejanj te starosti 261, kar je izredno povečanje in zaskrbljujoče obenem. V manjšem porastu je tudi gospodarski kriminal. Letos so zabeležili 173 tovrstnih kaznivih dejanj oziroma 25 več kot lani v šestih mesecih. Tožilstvu je bilo ovadenih 195 oseb (lani 152), od teh 52 povratnikov s področja go- spodarske kriminalitete. Gre predvsem za kazniva dejanja različnih oblik zlorabe, za poneverbe, poneverbe vred- nostnih papirjev, v velikem porastu pa so gozdne ta- tvine. MARJELA AGREŽ Odpovedalo mu Je srce v soboto dopoldne so na gospodarskem poslopju ob stanovanjski hiši v Ljubnem 32 našli mrtvega Franca Zač- nika, starega 57 let, iz Savine 66. Krajevni zdravnik, ki je truplo pregledal, je bil mne- nja, da je pokojniku nenado- ma odpovedalo srce, saj zna- kov nasilja na njem krimina- listi niso našli. Našli mrtvega novorojenčka v sredo, 5. septembra je bil v gozdu v Zgornjih Prelogah najden mrtev novorojenček, fantek. Z dose- danjim preverjanjem in zbiranjem podatkov kriminah- stom UNZ Celje ni uspelo ugotoviti, katera mati je takoj po porodu otroka odvrgla. Po mnenju sodnome- dicinskega izvedenca obstaja možnost, da je novoro- jenček ležal v gozdu nekaj tednov. Da bi čimprej odkrili mater odvrženega otroka, strokovnjaki UNZ Celje prosijo, da se občani vključijo v akcijo, saj bi bila kakršna koh informacija v prid prizadevanjem v zvezi s tem tragičnim primerom. Občani, ki kaj vedo ah sumijo, naj pokličejo na telefonsko številko 92 ali UNZ Celje, 29-411. LISTAMO PORUMENEU STRANI Slovenec, 1935 Obrtna razstava v Celju. V borbi za obstanek in i bodočnost je tudi celjsko obrtništvo seglo po n^us\ šem reklamnem sredstvu - veliki javni obrtni r^^^ kjer lahko pokaže n^širšemu krogu občinstva, da izdelki prav nič ne zaostajajo za drugimi, n^jmanl^^'' toliko hvalisanim inozemskim blagom. Obratno Celjsko obrtništvo lahko pokaže danes na bogate ssa!. svojega dela in dokaže, da marsikateri njihov izdek^d prekaša druge. Kljub gospodarski krizi in depresiji jf' obrtništvo zopet pokazalo, da je zmožno žiV^enj'^ poštene konkurence. ' V tretje je razstavilo letos svoje izdelke celjsko ob^, štvo. Prvič leta 1881, drugič kmalu po svetovni vojnj? 1922 in tretjič letos. Dolge so bile priprave za ieto^ razstavo, mnogo je bilo truda in žrtev, upamo, da nez^ in da bo vse delo bogato poplačano. Obrtništvo je pa^ na to razstavo ponosno, ss^jjoje ustvarilo takorekoč^^ le iz svoje lastne pridnosti in iniciative. Slovesno je bila obrtna razstava otvorjena 4. avgusti, deseti uri dopoldne pred poslopjem mestne osnovne Predsednik pripravljalnega odbora gospod Stojan Ht, bar, predsednik celjske podružnice Društva jugosJoi- skih obrtnikov, kije dalo pobudo za razstavo, je poz^^ vse navzoče. Predsednik mestne občine gospod dr.Go čanje s primernim nagovorom otvoril razstavo, poudu joč predvsem kako velikega pomena so take prireditvi razvoj naše obrti in povzdigo celotnega našega gospoi stva. Po tej oficijelni otvoritvi so si ogledah razstavo \ povabljeni zastopniki oblasti in korporacij. Na razstavi zastopane vse vrste obrti, posebno močno pa je zastopi mizarstvo. Šele pri tako veliki razstavi lahko spoznamo vidimo, kc{j nam vse lahko nudijo domače roke in da skorc^j ni izdelka, ki bi si ga ne mogli nabaviti doma. Razstava je verna slika, na kako visoki stopi\ji se nali naše obrtništvo. Prirediteljem, ki na svoje delo lahko i dajo s ponosom, čestitamo k uspehu. Ob šesti popoldne si je ogledal obrtno razstavo tudi | g. dr.Dinko Puc. Razstavo sije danes, prvi dan otvoril ogledalo okoli 4000 ljudi. Tatvina, Ifi ni bila prava tatvina Le kdo bi razumel osebo, ki je v torek, 11. septembra ob 5.30 uri odpeljala s Pucove ulice tovorni avtomobil, hladil- nik za prevoz mleka, last Marjana Dušaka iz Celja. Vozilo je bilo namreč pogrešano le kratek čas, saj se je že ob 6.55 uri znašlo tam, kamor je bilo namenjeno, na dvorišču Hmeza- dove Mlekarne v Arji vasi. Vse je dobro, če se dobro konča, tudi za neznanega »prevoznika«, ki so mu ponudili psihia- trično zdravstveno pomoč. Se je treba res na napakah učiti? Neznani zmikavt v petek res ni imel težkega dela. Brez napora je vstopil v nezaklenjeno osebno vozilo, ki je to noč počivalo na parkirišču v Šmartnem v Rožni dolini. Brez muje je potem odnesel žensko denarnico z vso gotovino, dokumenti in čeki, na škodo Maše Butenko iz Ljubljane. TAKO SO SODILI NEKOČ Iz »Krvnosodnega reda« Karla V., kazenskega pravd- nega reda in zakona, ki je izšel leta 1532 in bil pri nas v veljavi nad 200 let. Postopek je treba voditi hitro V izogib odvisnih stroškov je treba voditi postopek v krvnih zadevah hitro. O imenovanju dneva sodbe Če po ugotovitvi krivde obtoženca tožnik prosi, da se določi dan sodbe, mu mora biti čimpreje ustreženo." Ce tožnik ne zaprosi za to, se dan določi tudi na željo obdol- ženca. Obtožencu je treba sporočiti dan sodbe Tistemu, ki se ga na zahtevo tožnika namerava kazno- vati s krvavo kaznijo, je treba dati tri dni časa, da lahko premišljuje o svojih grehih, se kesa, spove in prejme zakramente. V tem času je treba pošiljati k njemu take osebe, ki ugodno vplivajo na njegov dušni blagor. Ne sme se mu dajati preveč pijače, da bi mu razum ne otopel. O zasedanju in zasedbi končnega sodišča Na dan sodbe se v določenem času oznani zasedanje krvnega sodišča z zvonovi. Sodnik in prisedniki naj se podvizajo na kraj, kjer po običaju zaseda krvno sodišče. Sodnik pozove predsednike naj se podvizajo na kraj, kjer . po običaju zaseda krvno sodišče. Sodnik pozove prised-] nike, da sedejo in sede tudi sam. Svojo palico ali meč - koti je pač navada - drži v rokah in sedi zbrano do konca. O vprašanju sodnika, ali je sodišče prav zasedeno Ko je sodišče posedlo, mora vprašati sodnik vsakega prisednika posebej: »N.N., vprašam te, ali je končno sodišče v krvnem postopku prav zasedalo?« Če sodišče ni zasedeno z manj kot sedem prisedniki, odgovori vsak: »Gospod sodnik, končno krvno sodišče je v smislu cesarja Karla V. in Svetega Rimskega cesarstva sodnega reda prav j zasedeno.« i PROMETNE NESREČE Spet smrtna žrtev prometa Nezgoda, ki je terjala člo- veško življenje, se je pripe- tila v sredo, 12. septembra ob 12.55 uri na magistralni cesti izven naselja Ložnica pri Žalcu. Iz smeri Žalca proti Ru- šam (Sloveniki) je vozil to- vorni avtomobil s priklopni- kom Johann Joham, avstrij- ski državljan. Med vožnjo je dohitel neznani tovorni avto- mobil, ki se je ustavil za sto- ječim traktorjem ob desnem robu cestišča. Voznik Joham je začel zavirati, potem pa je skrenil na levi vozni pas, po katerem je v tistem trenutku pripeljal voznik osebnega avtomobila Matjaž Tavselj iz Trbovelj. Med voziloma je prišlo do čelnega trčenja, v katerem je voznik Tavselj na kraju nezgode poškod- bam podlegel, njegov sopot- nik Brako Tarlač iz Trbovelj pa je bil lažje telesno poško- dovan. Slovo se Je končalo s smrtjo v petek okoli poldneva so v vikend hišici Franca Brile- ja v kraju Gostince na Šmar- skem našli mrtvega J. D. iz Verač. Pokojni fant se je prejšnjo noč poslavljal od svojih prijateljev, saj bi mo- ral čez dva dni obleči voja- ško suknjo. Ob slovesu se je tako zelo opil, da je v viken- du zaspal in zaradi zastrupi- tve z alkoholom umrl. v ostrem ovinku na levo stran ceste v četrtek, 13. septembra se je, ob 12.25 uri, zgodila prometna nezgoda na Cesti na Ostrožno v Celju, v kate- ri je bila ena oseba hudo te- lesno poškodovana. Voznik osebnega avtomo- bila Srečko Čalasan iz Celja je vozil iz smeri Lopate proti Celju. Ko je na Cesti na Ostrožno pripeljal v ostri desni ovinek pri stanovanj- ski hiši s številko 21, je zape- ljal na levo stran cestišča in trčil v osebni avtomobil, v katerem se je iz nasprotne smeri pripeljala voznica Ro- mana Lončar iz Celja. V nez- godi se je hudo telesno po- škodoval Srečko Čalasan, njegova sopotnika Darko Mihalines in Ivan Zakošek pa lažje. Voznica Lončarje- va, ki je bila pripeta z var- nostnim pasom, je imela v tej nesreči le sledove lažje telesne poškodbe. Na bankino, po nasipu in v drog Prometna nezgoda, ki se je pripetila v petek, 14. sep- tembra ob 15.15 uri na lo- kalni četi v Brezah, bi se verjetno drugače končala, če bi oseba, ki je utrpela hu- de telesne poškodbe, spo- štovala cestnoprometne predpise. Voznik kolesa z motorjem Jože Ovčar iz Brez je vozil iz smeri Brez proti Šentjurju, po klancu navzdol in po sre- dini vozišča. Ko je pripeljal v levi nepregledni ovinek, mu je iz nasprotne smeri pri- peljalo osebno vozilo. Pri srečevanju je voznik kolesa z motorjem najprej zapeljal na bankino, nato ga je zane- slo na nasip, nazadnje pa se je prevrnil na bok in trčil v drog električne napeljave. Ovčar se je hudo telesno po- škodoval. Vozil je brez var- nostne čelade in brez vozni- škega dovoljenja. Trčenje v križišči v prometni nezgodi je pripetila v soboti septembra ob 8.45 uri selju Pirešica, je bil oseba hudo telesne p dovana, materialna i pa, po nestrokovni i znaša 40 tisoč dinarjei Iz Velenja proti Arjii; vozil osebni avto n nt Friškovec iz Črn v Pirešici pripeljai . ča, je vključil levi srna in se razvrstil k sredinsi ti. Zfi njim je pripeljal« osebnega avtomobila I Fičur iz Izole ter trčil v nji del že ustavljenegi škovčevega avtomobil! čenje je bilo tako silovit je bil voznik Friškovec telesno poškodovan. Na mopedih brez izpita v ponedeljek, 17. sel bra se je, ob 20. uri, p" la prometna nezgoda' stu Rogaška Slatina, vi ri je bil mladoletni ^ mopeda hudo telesu' škodovan. Voznik kolesa z 12-letnie.B. iz Ro^ tine je vozil po Cesti po levi strani cestišča'" luči. Iz nasprotne pripeljal 17-letni v lesa z motorjem M.J gaške Slatine. Vozili f li, pri tem pa je bil ho telesno poškodi udeleženca v tej P', nesreči sta vozila bre^' dila o poznavnju cesf" metnih predpisov. |