KS. Mko. g utrni i m.u. m m IUL leto. .Slsvaaski tiare*" vatla Mrknuti n *•» **stavB««i •A« teto.........K M*_ Bttltta.......... lat— i tiri Itjtt «t««-«i«*( ^ t*— i .........K C- • «»nft4«*ta 11*—- • *•«••••«■ t*30 .........1-00 Saaurf u| t« tratktra|s. Vtfcaelsj tt ti vrstata. *r«««!*tv«i Ksafltra bJIm tt' t, (L mti1it»>t lwfi>, ^f*« tt. «4. ta praznik«. p* 14 vin., ta dvakrat tatartifab po dogovora. iinseratJ Itd. tt M) ozira. ■aradna tlakama" taftOfaa i ealo lato........B pol leti......... četrt leta.......... na .8lo*«»ftkl Harai" vttta pa posti: ta Nemčijo: ........K 28*— sa Ameriko in vat droge dežele i ealo leto.........K sa- ta-— »90 Vpraianleai glade vpiavniatvoi naj tt avDoal ta odgovor dopisnica ali znamka. dvorišče levo), telefon it. 86. Klerikalci m Nemci. Že davno je znano, da so se kranjski klerikalci spečali z Nemci-V toku zadnjih let so bili pri tem po-litieneni prešestvovanju opetovano zasačeni in tudi sadovi tega greha so zt prišli na dan. Pri volilni reformi za državni in za deželni zbor. pri zadnjih drž&vnozborskih in deželno-zliorskih volitvah, pri volitvi v ti-govsko zbornico, pri ustanovitvi minsko gimnazije, pri vseh teh prilikah se je izkazala klerikalni -nemška zveza. Se bolje se je to videlo po 20. septembru. Vrhovni poglavar klerikalne stranke, ljubljanski škof. je s posebnim pastirskim pis-moin priskoči] na pomoč Nemcem i it nemški šparkasi, klerikalci so Nemili na k*>ri>t denuncirali slovensko narodno gibanje in šli zdaj prikrite zd.i.j odkrito v boj za koristi nemštva. Kierikalnoneiuška zveza se jo pokazala zadnjič v trgovski zbornici, ne samo pri tisti smešni nezaupnici, ne gošebolj pri predlogu Ambrožičevem. naj mestna občina ljubljansku ne -.loti dovoljenju, «»Urinske doklade razdelili tako, da bodo nemški velekapi-t al isti ver plačevali kakor mali slovenski trgovci i?: obrtniki in pokazala se je zopet te dni na ustanovnem občnem zboru vinarske zadruge. Dejstva govore tu k jezik, da si klerikalci že ne znajo dingače posna-; gati, kakor z najbolj prostaškimi psovkami. Za mlade pse zmerja gla-silo kranjske duhovščine naprednjake. Komur zmanjka argumentov, in ;»uje! Toda s trm dejstva Še niso odpravljena in ne bodo odpravljena. Spominjanje ua to zvezo med klerikalci in Nemci j«* klerikalcem posebno sedaj neprijetno, ko so vsled svoje politične blamaže v državnom /boru naenkrat primorani igrati velike Slovane. Samo s tem, da hrupno poudarjajo slovanske interese, se da vsaj politično nezrelim ljudem prikrivati, da se je klerikalcem pri nji-novi obšn nkriji šlo edino za osebno koristi, samo za dosego ministrskega portfelja. Zveza klerikalcev s kranjskimi Nemci se tudi v državnem zboru ni :::"iri;t zatajiti. Zoper poljskega ministra Bilinskega so klerikalci imeli ;»ogum nastopiti, niso pa imeli poguma oglasiti se zoper nemške ministre Hoehenburgerja, Stiirgkha in Schreinerja, dasi so ravno ti največji in najnevarnejši nasprotniki Slovanov in zlasti nas Slovencev. Toda tem neinšk i m ministrom so klerikalci prizanašali kolikor so mogli in napadali so samo Bilinskega. To jr tudi Čisto naravno, somišljeniki Hoidienluirgerja. in Stiirgkha na Kranjskem so vendar zavezniki klerikalcev — Torej vendar ni mogočo napadati takih ministrov. Udri torej Bilinskega. Vrh tega so klerikalci v najintimnejši ljubezenski zvezi z deželno vlado v Ljubljani, kjer imajo kranjski nemškutarji svoje najboljše prijatelji' in kjer ima vsak najmanjši kaziuot več vpliva, kakor cele občine. Gospoda pri deželni vladi stoji v nemškutarskem taboru in je solidarna z nemškutarji. Kdo more spričo temu mislili, du se bodo klerikalci hoteli vladi zameriti, ko jim ta vlada izkazuje vse mogoče usluge, samo da se legije vojskujejo zoper naprednjake in da puste lepo v miru nemškutarje in njih Šparkaso. Treba je samo trezno premotriti razmerje meti klerikalci, nemškutarji in deželno vlado na Kranjskem in spozna se hitro, tla slovenski interesi pri klerikalni obstrukciji v drž. zboru niso igrali nobene vloge. Bo] za Slovenko šolo v Trst je doživel sicer že mnogo burnih slovenskih shodov, ali tolike-ogorČenja proti raznim krivičnikont kot na sobotnem shodu za slovensko šolo v Trstu, še ni imela zabeležiti tržaška kronika. Duhovi so bili rnz-vneti tako, da semtertja — vzlic vsemu pomirjevanjn govorniki niso mogli po cele četrt ure nadaljevati svojih govorov. Upamo, da bo vladni zastopnik ki si je pridno beležil burne prizore, v?klike, in izbruhe ogorčenja obupanih in vžaljenih slovenskih staršev objektivno poročal svojim predstojnikom. Odbor za slovensko šolo v Trstu je bil sklical za minulo soboto javen shod na vrtu konsunmega društva pri Sv. .Jakobu. Širen vri in ostali prostori društva so bili natlačeno polni d oslih slovenskih staršev. Shod je V imenu odbora otvor«! predsednik g. Krek rekši: Med mi sedi mož, ki je z drugimi starši vred že pred 2."i. leti prvi podpisal prošnjo za ustanovitev slovenske rn*~ le v Trstu. — Njegov namlajši sin ima danes že IH let, a slovenske šele še vedno ni. Pred 25 leti že smo d<»kazali dovoljeno število za šolo godnih otrok, do danes se je število dvajset- krat pomnožilo, a vkljub temu trdijo razni »civilizatorji«, da Slovencem šola v Trstu ne pritiec, da so šole za Slovence nepotrebne. Posl. dr. R y b a r jo po vda rja 1. da ima vsak narod vsaj v Evropi danes za svojo deco lastnih sol, edino le nam Slovencem jih odrekajo posebne še \ Trstu, na Koroškem, deloma na Štajerskem in Goriškem. In ti »kul-turonosci« so \- fnmitizmu tako zakopani, da se tega nekulturnega čina pod širno javnostjo prav nič ne sramujejo. Slavna avstrijska vlada ki sicer nima sposobnosti za uvajanje kulture vstnnavlja šole in sicer v svoji priznani kratkovidnosti italijanske celo lam v Albaniji, kjer vsled teh šol danes že prav lepo cveti italijanska trgovina, a obenem propada naša. — Ali stvar stoji, da vlada vstanovlja celo tam doli v Albaniji za tujo podanike šole, med tem ko .doma zanemarja svoje zveste državljane, ne ustanovi nam tržaškim Slovencem za tisoče naših otrok niti ene slovenske ljudske šole. Govornik je poročal, koliko truda in potrpljenja jo ostalo, prodno >o je posrečilo doseči imenovanje petorice državnih učiteljev za (.'iril-Me-todovo šolo. Ali dokler naši opravičeni zahtevi ne bo vstreženo, do tedaj si moramo pomagati, kakor nam pač najboljše kaže. (Klici: »šolski štrajk! Pojdimo z otroci 1»»»^ 'lamestništvo!) Stojimo namreč o par slovenskih ur na teden (klci: ali tam odklanjajo naše otroke!) A v italijanski šoli nas kot Slovencev sploh no priznavajo, pač pa na brezvesten način zastrupljajo našo mladino, jej vlivajo v mlado dušo sovraštvo do lastnega rodu, tako da taki otroci postanejo naši najhujši sovražniki in zmerjajo s\ o je starše s ščavi. Zatorej v italijanske šole nikar! Ali obenem Vas nekaj prosim: Delujte med svojimi znanci in prijatelji na to, da vsak naš človek, ki je primoran svojega otroka vpisati v nemško šolo, da ga vpiše kot Slovenca. Kajti kot sem že rekel, s številkami oboroženi bomo šli tja in zahtevali to, kar bi sicer bili morali že zdavnaj vdobiti. Tudi j*' dr. Ry-bar nujno svaril ljudi, naj ostanejo mirni. Govorila, sta na to g. Može, katerega govor je bil od ogorčenih zboroval cev često prekinjen, in urednik Makso C o t i č, na kar je g. Bolonič ob splošnem odobravanju v imenu staršev izrekel poslancu dr. Rvbaru v zahvalo za njegov neumorni trud in boj, v zadevi slovenske šole v Trstu. Skrajni čas bi že res bil, da store poklicani faktorji svojo že davno obligatno dolžnost. Naj se poklicana gospoda vendar preveč ne igra z ognjem, ker bi se jim sicer enkrat lahko zapalila hiša! Češki deželni zbor. P r a g- a , 26c julija. Demontira se vest. da hi bil dež. odbornik grof. Schdnborn konferiral z baronom Bie-nerthom glede sklieanega dež. zl>ora češkega. Hrvaško-srbsko pobratimstvo v Dalmaciii. Dubrovnik, 26. julija. Hrvaška napredna stranka je slavita včerajpobratimskoslavnost z dalmatinskimi Srbi. [Jdeležnikov je bilo na .'5000 z vseh strani Dalmacije. Mesto je bogato okrašeno z zastavami. Ogrska. B u d i m p o š t a , 2(>. julija. Se cialisti bodo v prihodnjih dneh priredili po vseh mestih shode za splošno in enako volilno pravico. Xa teh shodi h bodo govorili tudi avstrijski državni poslanci. Čehi na ruskem Poljskem. P r aga, :?<». julija. V Censtoho-vi bodo češki pesetniki ondotne obrtne razstave sijajno sprejeti. Tudi r.a avstrijsko - neki meji bo slavnosten sprejem. Proti ruskem carju. L o ti d o n . 2b\ julija. Včeraj popoldne je tisočglava množica delav- stva na rI rafalgarsrjiiare protestiram proti obisku ru>kega carja. Turčija. Spremembi« v ministrstvu. I ! a r ; g r a d , 26. julija Včeraj se je vršila konferenca mhidoturške stranke, ki se je pečala z bližajo spremembo v ministrstvu. Večina je baje za to, da so imenuje sedanji turški poslanik v Rimu Haki lici velikim vezirjem. Kreta. PetrOgrad, *2C>. julij;«. Minister Izvoljskij je izjavil, da smatra kritični stadij krečanskega vprašanja za dokončan, nobenega vzroka ni več, da bi se bilo bati turško - grške vojne. Turčija je sicer s spomeni* o krečanskih vla-ti nezadovoljna, vendar Grške ne zadene v tem ozira nobena krivda. Perzija. Eks-šah. T o h e r a n . 26. julija. Bivši šah še vedno stanuje v ruskem poslaništvu. Bivši šahovi svetovalci. Teheran, 2<>. julija. Aretirali so mnogo bivših šabovih svetovalcev, med njimi so vojni minister, ministrski predsednik, teheranski guverner in nekaj šabovih osebnih prijateljev. Obdolženi so, da so svetovali šahu, naj razpust! parlament Pridejo pred vojnu sodišče. Španci v Maroku. Boj pri Molili. Berolin, 2(>. julija. »Berliuer Tagblatt« javlja iz Madrida; Iz Metile se poročajo strahovite novice o zadnjem boju pri Melili. Špancem prijazni Maročani so iskali v španskem taboru zavetišča. Drznost Ma-ročanov je bila čudovita. Posrečilo se jim je zavzeti španski top, ki pa so jim ga zopet ugrabili Španci. Celo ranjenci so še jonašali streljivo. Sredi mesta je vse črno ljudstva. Vojna armada. M a d r i d , 26. julija. Ministrski svet je sklenil sestaviti marocansko armado M.OOO mož. Z njo pojde v Afriko in fant Ferdinand. Marocansko poslaništvo v Madridu. M a d r i d , 2(>. julija. Marocansko poslaništvo je odpotovalo, ker je bilo nevarno ostati v mestu. Prebivalstvo je smatralo prisotnost Mnro-čanov za provokacijo. LISTEK. Zadnji rodovlne Benalja. Povest. (Dalje) Na desni baronico Benalja jo sedel Štefan vitez Ogulin, mlad tanek mož, o katerem pravzaprav nihče ni natančno vedel kaj da je in s čim se kavi. Hrvatski oficirji, bivajoči z graničarskim polkom v Ljubljani, s" ga vpeljali v družbo in Štefan vitez Ogulin se j;- hitro udomačil v plemiških in v meščanski b krogih. Sicer si ni mogel nikjer pridobil: resničnega in istinitoga zaupanja, a b> ga ni <-i>to nič motilo. Pripovedoval je rad, da ima v hrvatski krajini in v sosedni Bosni obsežne gozde in se ponašal s svojim bogastvom. Ker j«' pogostoma potoval v Trst, so ljudje sodili, da se bavi s prodajo lesa iz svojih gozdov, da pa to iz aristokratske ošabnosti prikriva. »V Ljubljani hoče biti kavalir, v Trstu pa je harantač«, so govorili ljudje in si niso dalje belili glav z ugibanjem, od k<»d dobiva Štefan vitez Ogulin sredstva za svoje dosti gosposko življenje. Na drugi strani baronice Benalja je sedel kakih petintrideset let star mož. Močno junaško postavo je krasila kuštrava glava. Lep ta temni obraz pač ni bil, vse prej kot to, a bil je tako izrazit in značilen, da je povsod obujal pozornost in da ga ni več pozabil, kdor ga je le enkrat videl. Mihael plemeniti Kržinar je bil naslednik rodovine, ki si je iz malih začetkov pomagala do znatnega bogastva. Mihaelov praded je bil rojen v ubožni kmetski hiši na Notranjskem, a posvetil se je prevozništvu ter jm)1 stoletja vodil sam visoko naloženo parizarje iz Trsta do Dunaja in zopet nazaj. Z enim parom konj je začel, a ko je položil bič iz rok, je zapustil v Trsta več hiš, na Notranjskem več posestev in tudi nekaj graj-ščin. Takrat, ko je cesarica Marija Terezija podelila bivšemu krošnjar-ju s platnom Oblaku baronstvo s pridevkom \Volkensperg, je tudi starega furmana Kržinarja edini sin zadobit plemstvo v zahvalo, da je za vojne namene daroval cesarici de-settisoč tolarjev. Kmetskoga furmana Kržinarja nasledniki so po svojem poplemeni-tenju opustili kupčije in se posvetili aristokratskemu življenju, saj je v takratnem času veljal za resničnega aristokrata samo tisti, kdor je imel toliko premoženja, da je mogel živeti brez dela in brez službe. Ljubljansko ženstvo se je močno zanimalo za Mihaela Kržinarja. Bil je namreč bogat, čeden in samec. Katerokoli bi bil zasnubil, vsaka bi ga bila z vesel jeni vzela, toda Mihael Kržinar se ni nobeni toliko približal, da bi bila smela gojiti le najmanjše upanje, čeprav je stari Kržinar svojega sina neprestano silil, naj se oženi. Kadar se je oče lotil tega predmeta, jf» sin vselej izjavil, da se prav gotovo poroči, čim najde nevesto, ki mu bo resnično ugajala, sicer pa da še ni tako star, da bi ne mogel nekaj let čakati. Renata baronica Benalja je veljala za najlepšo ljubljansko ženo, in bila je vrb tega nenavadno izobražena in lako resna, da se mladi gospodje pričo nje niso nikdar upali ziniti knko dvoumno besedo, ženski svet pa se je je skoro bal. Resnoba baronice Renate ni bila prirojena lastnost. V dekliških letih se je znala smejati in biti razposajena kakor najživahnejše dekle. Toda sila življenja je udarila njenega očeta; da reši svojega čez glavo zadolženega očeta, ki je bil oficir, se je l>oročila z možem, ki je bil pripravljen, plačati vse očetove dolgove in preskrbeti vso rodovino. Ta mož je bil Ivan Jožef Evzebij baron Benalja, sin nekdanjega predvorskega grajščaka Ivami) Jožefa Friderika in njegove žene Eleonore Cecilije. Evzebij je bil vojak. Usoda je nanesla, da je bil kot mlad oficir poslan na hrvaško granico in da je tam ostal do svojih starih let. Turki iz Bosno so v onih časih pogostoma pridrvili čez mejo in ropali, 4ezni, a pridobila je sama grenka spoznanja, ki so zamorila vso njeno veselost in iz nje nare dila tako resno, malobesedno in hladno ženo, da ljudje sploh niso verjeli, da je z možmi kakega toplejšega čustva. Stari Evzebij Benalja je bil s svojo ženo lahko zadovoljen. Nikdar ni padla najmanjša senca na ujen značaj; kar si je kupil, to je v resnici vse imel. Ljudje pa so se jezili, da je starega i>okvarjenca Benalje žena tako uzorno zvesta svojemu možu in bolelo jih je, da je najlepša in uajpo- štenojša ljubljanska žena prikovana na tako starega izžetega grešnika. Renata je bila vedno mirna in ravnodušna. Tudi na večerji pri baronu Paungartenu, ko je sedela med Štefanom Ogulinom in Mihaelom Kržinarjeni, se je vedla tako hladno, kakor da jih komaj pozna. A v svojem srcu je dobro vedela, kateri teh dveh mož ji bolje ugaja, čigav glas ji sega v dušo in čigavi pogledi so v stanu razburjati njeno kri. Izdala M ni nikdar, saj tudi Mihael Kržinar ni nikdar pokazal, da mu je zanjo le količkaj več, kot za druge ženske. Da jo Mihael K rži na i skrivaj morda ljubi, to ji sploh niti na misel ni prišlo. Evzebij baron Benalja je bil ponosen na svojo ženo. Poznal je življenje in vse nevarnosti, ki prete njegovi zakonski sreči in zato je skrbno pazil na Renato, dokler ni spozna) in se prepričal, da je vzvišena nad vsak dvom. Ko se je Renata zavedla, kaka čustva se porajajo v njenem srcu do Mihaela Kržinarja, se je potrudila na vso moč, da bi ta čustva zadušila že v kali. Občevala je z Mihaelom še hladneje, kakor z drugimi znanci in se ga ogibala kolikor je mogla, a moč njene ljubezni jo vender rasla in njena hladnost ni odbila Kržinarja. (Dalje prihodnjič.) \ Meljđaiiifihr proces g Zagrebu. Začetkom včerajšnje razprave je predsednik Taraboeehia razglasil sklep, da se obtoženca Bekića obsoja aa štiri dni samotnega zapora v temnici, ker je baje votantn Pavešieu rekel pri sobotni razpravi »svinjam. Bekića je vodil neki stražnik. Bekič je hotel izjaviti, da je ta ovadba krivična, a mu predsednik ni dovolil govoriti. Na to je Nastič protestiral proti poročanju »Pokreta« in dunajskega lista »Die Zeit«, češ, da ta dva lista poročata o njegovem zaslišanju docela napačno, njemu na škodo. Zalo prosi predsednika, naj bi v bodoče odklonil takšna vprašanja zagovornikov, ki bi bila njemu na škodo. Preclsednik je seveda obljubil ugoditi tej X as tiče v i želji. Zagovornik dr. 1* o p o v i č : Kdaj ste prenehali baviti se z germanistiko? N a s t i č : Leta 1905. Dr. P o ]> o v i ć : Ali ste se bavili s študijem Schillerjeve »Pesmi o zvono« f (V nekem pismu sprašuje urednik »Slovenskega Juga« Ljuba Jovanović Nastiča, ako se še bavi z »Zvonom«. Nastič je trdil, da je pod besedo »Zvon« razumeti »revolucijo«. I N a s t i č : Pisal sem feljton 0 Schillerjevi stoletnici, a se ne spominjam, da bi kdaj kaj pisal o Sehiller-jevem »Zvonu«. Dr. P o p O v i č : Torej bom moral pomagati duševnemu spominu. Poglejte. tu imam vaš rokopis o Schillerju. (Senzacija.) X a s t i č (v oči v idu i zadregi pregledava rokopis): Priznavam, da je ta rokopis moj. To razpravo sem nameraval priobčiti v listu »Bosni-sebe Post«. Sicer pa to še ni dokaz, da bi se jaz posebno ha vil s Sch i Merjeni. Dr. P o p o v i č : Kedaj so bile pisane okrožnice na vladarje, v katerih se jim javi pričetek revolucije v Bosni \ X a s t i č : Leta 1007. Dr. Popov ić : V nemški okrožnici, ki ste jo vi pisali Xjegove-mu veličanstvu, stoji, da je bila okupacij« Bosne izvedena pred *JS leti. Ta okrožnica je bila torej pisana leta 1906, ko vi še niste bili v Bel-gradu. N a s t i č : To okrožnico sem na nemško prevedel šele v Belgradu 1. 19(17. Sicer pa naj zagovorniki predlože izvirnik te okrožnice. Dr. Po po v i č : Jaz nimam trga originala, ima ga pa prof. Masa-rvk. Pričakujem, da se na predlog državnega pravdnika pozove kot priča tudi dr. Masarvk. D r ž. p r a v d n i k : Preje bo-demo dobro tehtali njegovo verodostojnost. Dr. P o p o v i č : To je seveda zelo potrebno pri vseučiliškemu profesorju svetovne slave! Pri drugih pričah tega ni ]>otreba. D r ž. p r a v d n i k : Pred sodiščem so vsi enaki! Dr. Popov ič (ironično) : Ali res I X' a s t i č : O Masarvku so pisali uradni listi, da se čudijo, da je tak učenjak sedel na lini raznim informacijam. Dr. P op o v i č : Ako je komu sedel na lini. sta bila to edino Nastie in Maudl, ker je Masarvk dobil informacije o knezu Nikoli samo od teh dveh. X as t i č : Jaz Masarvka nisem lnformir al. D r ž. pravd n i k : Prosim vas. okupacija Bosne je bila končno izvedena Leta 1879. D r. P o 1> <> v i č : Ta izgovor je sicer zelo duhovit, a vendar ne pomaga. V dotični okrožnici se namreč pravi, da so avstrijske čete pred 28 leti v Bosno prišle. Ali je to bilo leta 1879..' D r ž. p r a v d n i k : Potem je to drugače. r Na to je dr. Popovic obširno spraševal Nastiča o njegovem razmerju k Špiri Bocariču in (Jojako-viču. Dr. P o p o v i č : Ali ste se vi kdaj pečali z nakupovanjem volne? Predsednik : To je vrlo in teresantno! Dr. Popovič: Jaz nikdar ne stavim prašanj, ki bi ne imela po-mena.V rokah imam brzojavko Jovi-čevića, dobrega prijatelja Nastice-vega V tej brzojavki naroča Jovi-čevič S. Jovanoviču na Cetinju, naj Gjorgje« nakupi volne, ker Je po eni, in naj jo spravi v Gruž. X a s t i ć : To je alegorično! Dr. Popovič: Torej vendar priznavate! A tisti čas je javil »Pester Llovd«, da so bile v Gružu zaplenjene* bombe, namenjene na Cetj-nje. Torej »volna«, ki ste jo imeli spraviti v Grui, so bile bombe. N a s t i ć : O tem se ne morem izjaviti, ker bi zaradi tega lahko trpel škodo. Nato je dr. Popovif predlagal, naj se o bombah in njih ta-brikaciji zaslišijo strokovnjaki, fce- nat je ta predlog odklonil, češ da je Nastie »bister in inteligenten človek«; izpovedal je točno, kaj se Je naučil o bombah v Kragujevcu; zato ga ni treba kontrolirati, ker bi bilo to krivično in ker bi to pomenilo toliko, kakor da bi se cetinjski proces podvrgel reviziji. Predsednik je zaključil razpravo ob 12. zaradi bolezni državnega pravdnika Milana Accurtija. Pretekli teden je zagovornik dr, Srgjan Budisavljevie na besede drž. pravdnika: »Ako .bi obelodanil vse informacije o zagovornikih, h; marsikateri izmed njih ne sedel Ui« reagiral s parafrazo: »Ako bi mi obelodanili vse informacije o Accur-tiju, bi ta ne sedel tu kot državni pravduik«. Zaradi teh besed je senat obsodil, dr. Budisavljeviča na 100 K disciplinarne globe. Vrhutega ga je Accurti št tožil radi razžaljenja časti. Sodišče je dr. Budisavljeviča seveda obsodilo in sicer v 8 dnevni zapor, ki ni spremenljiv v denarno globo. Tako se tleli pravica na Hrvatskem! Drž. pravdnik je razžalil zagovornike, a ker je eden izmed nj'h reagiral v docela primerni obliki na žalitev, je bil za to kaznovan, ji povzročitelju vse afere Accurtiju se seveda ne Zgodi ničesar! s» ceni Ustanovitev podružnice slov. trjovskeja društva „Merkur" v Kranju. Prva podružnica slov. trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani se je ustanovila v nedeljo v Kranju. Na ustanovni občni zbor je došlo večina trgovcev in trgovskih sotrudnikov iz Kranja in okolice, kot gostje je bilo navzočih tudi okrog 40 Merkur-jevih članov iz Ljubljane. Predsednik pripravljalnega odbora g. Janko S a j o v i c je otvoril zborovanje ter pozdravi] zastopnike osrednjega odbora, dalje svetnika trgovske in mrtniške zbornice g. Vinka M a j -1 i č a , deželn. poslanca C. P i r c a in pozneje došlega svetnika trgovske in obrtniške zbornice g. L. F ii r -> a g e r j a iz Radovljice. Povdarjal je, da snujemo danes važno strokovno organizacijo, katere namen je Iružiti in izobraževati trgovce In nastavljence na Gorenjskem. V na-laljnem govoru se je oziral na zgo-lovino trgovine ter prišel na današnji trgovski konkurenčni boj, ki sili slovenske trgovce, da se oklenejo stanovske organizacije, da ne zaosta-nejo za drugimi narodi. Pred nedavnim časom so še prvačili Angleži in Francozi v trgovini — Nemci so bili needini in veliko zadaj — danes pa stoje tudi Nemci kot enakovredni na strani prvoimenovanih narodov. Slovenska trgovina se je začela šele v zadnjem času razvijati in zavzema anes že lepo mesto, ravno zato, ker je koiikortoliko že osamosvojila. .Voha nam je pa še veliko dela in tesne združitve, kar bomo dosegli v stanovski organizaciji, kjer bomo Še-i in nastavijenci stali ramo ob rami cr skupno delali. Nato so se čitala pravila in brez ugovora sprejela. K podružnici je pristopilo takoj 55 članov, med njimi va ustanovnika z zneskom po 200K in sicer gg. V. M a j d i č in Fr. O ni e r s a star., kar se je z velikim odobravanjem vzelo na znanje. Pri volitvi odbora je bil z vskii-kom in velikim navdušenjem izvoljen za predsednika starosta kranj skih trgovcev g. Fran Omersa star., za odbornike pa iz vrste samostojnih trgovcev: Chrobath Fr. star., Majdič Joško in Sajovic Janko; iz vrste nasta vi jen cev pa gg.: C var Josip, Duller Vekoslav, Petek Mijo in Sedej Rado. 0 potrebi in namenili trgovske organizacije in o delokrogu trgovskega društva »Merkur« je govoril g. dr. Fran W i n d i s c h e r. Povdarjal je predvsem veselje osrednjega odbora, da se je prva podružnica ustanovila v Kranju, čestital pripravljalnemu odboru na srečno izvedenih pripravah in zatrdil, da bo osrednje društvo zaslanjalo podružnico drage volje ob vseli prilikah. Nato je razpravljal o organizaciji, ki je i>otrebna iz stanovskih, na-rodiiopolitičnita in narodnovzgoje-valnih razlogov ter povdarjal važnost krepkega trgovstva za razvoj slovenskega naroda. Dalje je očrtal delokrog trgovske organizacije »Merkur« in navajal ugodnosti, ki jih daje trgovcem in sotrudnikom. Govor je bil sprejet z navdušenim odobravanjem. Naslednji predavatelj g. dr. K. M a r n se je z ozirom na pozno uro omejil le na poglavitne izpremembe obrtnega reda z zakonom z dne 5. februarja 1907, s katerim se za samostojno izvrševanje trgovine z mešanim, špecerijskim, materijalnim in kolonijalnim blagom zahteva dokaz sposobnosti ter razložil in pojasnil tozadevne izpremembe. Z ozirom na ta izvajanja je predlagal g. R. Sedej naslednjo resolucijo: »Današnji zbor skleni: C. kr, deželna vlada se prosi, naj podrejenim c. kr. okrajnim glavarstvom ukaže, da v polnem obsegu vpoštevajo določbe nove obrtre novele ter brez popolnih dokazov strokovne usposobljenosti ne dovoljujejo izvrševanja trgovin mešane in špecerijske stroke, V vseh količkaj dvomljivih slučajih je zaslišati mnenje trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, ki naj v vsakem slučaju zasliši ljubljanski gremij trgovcev kot edino strogo sta novsko zadrug« na Kranjskem.« Dalje je g. Sedej tudi predlagal še eno resolucijo: > Ker se vrši drugo leto desetletnica, slov. trgovskega društva »Merkur«, izreka današnji zbor željo, da se o tej priliki vrši 11. vseslovenski trgovski kongres, na katerem naj se tuii? nastopi z zadostnim materijalom, da vendar dosežemo višjo slov. trgovsko šolo v Ljubljani«. Obe resoluciji sta bili z navdušenjem sprejeti. Pri slučajnostih je prvi govoril deželni poslanec g. Ciril P i rc, ki je izrazil veselje na ustanovitvi podružnice, za katere uspešno delovanje je porok novoizvoljeni odbor. Stoji.it> si zvesto ob strani in dosegli bomo uspehe. Pred vsem nam je treba pouka, zato apelira na osrednji odbor, da bo kakor danes dal na razpolago predavatelje ter tudi drugače veduo stal pri izobraževalnih namenih po družniee le-tej na strani. (J. Vek. D u 1 1 e r je priporočal, naj se na II. vseslovenskem trgovskem kongresu poroča tudi o nastavljanju in podpiranju trgovcev v obmejnih krajih. Predsednik g. J. S a j o v i e je tudi toplo priporočal ta predlog ter se vsem, ki so pripomogli, da se je današnje zborovanje tako častno \ r-šilo. presrčno zahvalil. Zahvalo je izrekel tudi pevskemu zboru »Merkur« iz Ljubljane in salonskemu orkestru »Sloga« iz Kranja za sodelovanje pri veselici. Nato je zaključil občni zbor. Ob peti uri se je nato vršila veselica, ki jo je v društvene namene priredila podružnic.;. Obširni vrt in dvorišče gospe Majerjeve sta bila natlačeno polna in udeležilo se je veselice vse kranjsko meščanstvo s svojimi rodbinami, na čelu mestni župan g. cesarski svetnik S a v n i k. Kranjski orkester »Sloga« je izborno svira I koncertne točke ter žel veliko in zasluženo hvalotza izvrstno proizvajanje. Istotako 'ošeno so bili sprejeti nastopi i^^.vega zbora slov. trgovskega društva -Merkur« iz Ljubljane, pri katerih si zlasti odlikovalo kot solista gg. Fr. Ru s in J. J e ž v pesmih > Xaša zvezda« in »Gorski kraj«. Pri srečolovu so se trudile ljubke gospodične ter razpečale vse številk«'. Tudi Šaljiva pošta je imela mnogo opravila, saj so se je posluževali podaniki boga Merkurja, ki se je gotovo veselil tolikega prometa. Res s krasnim začetkom se je uvedla nova podružnica in le želimo, da bi se tako uspešno in navdušeno tudi v bodoče razcvitala v korist in napredek slovenskega trgovstva. Naprej, slovensk iMerlur! Dnevne vesti. V Ljubljani, 27 julija. +Zopet zaplenjeni. Snočnjo številko našega lista so nam zopet zasegli. Polovica uvodnega članka je zapadla konfiskaciji, tista polovica, kjer smo govorili o slovenskih klerikalcih in o nemški šparkasi. Preganjanje naprednega časopisja traja že od '20. septembra; dočim smejo nemški listi pisati vse, a že prav vse. kar le hočejo, znplenjajn nam vsako tudi najinirneje pisano kritiko. Zdaj ko ni državnega zbora in ni mogoče ničesar imunizirati, mora biti konfisciranje posebna slast. -h 900.011» — to ni nič, pravijo klerikalci z Ozirom na to, da je minister Bilinski odpisal mestni občini 900.000 kron v s vrbo, da zida obrtno Šolo. Seveda — Bilinski ui v milosti pri Šusteršiču ta Kreku, torej ne sme imeti nobene veljave, kar je on storil. Občina ljubljanska in poslanci so se pri prejšnjih ministrih mnogo let trudili, da hi dosegli saj majhen odpis tega dolga, a ni se jim posrečilo izposlovati niti odpisa 100.000 kron, nego so ministri neštetokrat izjavili, da ne odpišejo niti vinarja več. Zdaj, ko je pa Bilinski odpisal 900.000 K pa to ni nič, prav nič. No, pa ne sodimo klerikalcev preostro. S tem, da je Bilinski odpisal Ljubljani 900.000 kron, je namreč dol Šusteršieu in Kreku strahovito zaušnico. Hotel je pač Slovencem pokazati, da ni tak. kakor ga popisujeta Krek in Šuster-šič, da ume bolje pospeševati tudi slovenske koristi in zato je odpisal ogromno svoto, česar prej ni hotel storiti noben minister: Šusteršič in Krek sta blamirana in zato bi rada z zabavljanjem v nič dela, kar je storil Bilinski. -f- 20. IX. Piše se nam: Gospod urednik! V dopisu »c. kr. postno j oskrbništvo v Ljubljani« objavljenem v štev. 164. »Slovenskega Naroda« z dne 22. julija, se podtika poštni upravi, kakor da bi poštna uprava konfiscirala na vojake naslovljena pisma, na katere je prilepljen naš narodni kolek. Temu pa brž ko ne ni tako, kar gospod urednik iz priloženega pisma takoj izprevidite. Ker prvi del pisma za slovensko javnost ni nikakor važen, in ker mi je na tirni ležeče, da dotična vojaška oblast vojaka, od katerega sem pismo prejel, ne bo preganjala, zaniolčim vojakove ime, kraj garnizije, in objavim le oni del pisma, kateri je za slovensko javnost, za vodstvo drnžbe sv. Cirila in Metoda, in za naše državne in deželne poslance važen. Evo ga! »Nadalje sem dolžan Vam sporočati, kar Vas bode gotovo zanimalo.' Naravno je, da so nemški častniki na strani svoje narodnosti, kar je razvidno iz sledečega: Ko sem Vaše cenj. pismo sprejel, zahtevalo se je od mene, da moram izpovedati, kaj je njega vsebina. To pa radi tega, ker je ovitek nosil kolek od septembrskih dogod kov v Ljubljani. Domnevalo se j.1 namreč, da sem v zvezi s političnimi stvarmi, a se je pa seveda takoj iz kazalo, da v pismu niti najmanjšega sledu ni bilo o politiki. Pismo se nu je na to vrnilo, a ovitek je naše po-veljništvo obdržalo. Kaj se bode iz njega napravilo, mi je neznano, opozorilo se me je samo, da naj Vašemu blag. sporočim, da naj se mi v nadalje s takimi in enakimi znaki ne dopisuje. Čudno je pa, da nimajo poši-ljatve z znakom nemške narodnosti nobenih zaprek. K sklepu mojega listka klanjam se Vašemu blagorodju, kakor tudi velespoštovani rodbini ter vstajam neizbrisno hvaležni in pokorno vdani ... X'. X.« — Tu bo treba našim poslancem vmes poseči! Nemci smejo storiti vse, a nam sc vsaka stvar zabrani! + Iz šolske službe. Bivši suplent na ljudski šoli v Grosupljem Fr. Kos je imenovan za prov. učitelja in vodjo te šole. — Napredno politično in izobraževalno društvo za Kolizejski (»kraj napravi v nedeljo 1. avgusta domačo veselico v gostilni g. Fortune na Vodovodni cesti. Godba: Harmonika Vstop prost. Plesalo se bode lahko cel čas. Za mnogobrojno udeležbo vabi odbor. — Odboru političnega društva za Vodmat priglasil je svoj poset mi poreijunknlo 1. avgusta najmodernejši slikar in fotograf sveta. Ta prijatelj društva ima več svetovnih odlikovanj in govori se o njem. da če si le koga enkrat za dobro ogleda, obdrži ga tako v spon;inu, da ga lahko v barvah in z ogljem napravi čez 10 let. da mu je do pičiee podoben — ali pa tudi ne. Kegljanje na dobitke pri Draščku posečajo res umetniki kegljanja. Kroglo ti vržt s tako močjo na mehko ali planko, da odskoči v žleb, teče do kegljev — in vseh devet stoji. Tudi take dobiš, da napravijo v enem lučaju po trikrat planko, krogla, ko se je sem in tja naletala, odleti v Žleb in hajd drugemu umetniku v roki. Taka zabava je sleherni večer — torej prijatelji zabave na Draščkovo kegljišče. — Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj je priredilo v nedeljo svojo vsakoletno veselico pri Plankarju na Dolenjski ee-sti pod imenom »Šentjakobski semenj«. Bilo je obširnih priprav, spo red je bil raznovrsten in pričakovati je bilo ogromne udeležbe in to ter. -bolj, ker društvo priredi v celem letu samo to veselico, s katere dohodki si kolikor toliko Okrepi društveno blagajno, v kateri mora kot |k>litič-no društvo v gotovih prilikah globoko poseči. In res, vzlic občutni konkurenci, je bila udeležba prav dobra. Šentjakobčanje vedo ceniti svoje društvo, in ni je bilo skoro hiše v okraju, ki ne bi bila zastopana na veselici. Dobro zastopan je bil tudi sosednji trnovsko-krakovski okraj, videli smo tudi zastopnike dvorskega, vodmatskega in kolizejskega okraja, šentpeterski in poljanski okraj pa sta nekoliko pozabila na nas. Po udarjamo, da je imela veselica res značaj periferijske priredbe, bili smo pač domačini sami med seboj. Veselico je počastil s svojo navzočnostjo g. župan, dež. posl dr. Triller in več občinskih svetnikov. Proti večeru na so prispeli ruski gostje, učitelji, U jih je občinstvo navdušeno sprejelo. Natančnejše o tem sprejemu je poročal »Slov. Narod« že v včerajšni številki. Spored je bil, kakor smo že rekli, res obilen in raznovrsten, zabave je bilo ves čas. Pohvalimo naj predvsem izborno petje pevskega društva »Slovana«, ki je nastopilo v več točkah s svojim mešanim in ni >-škim zborom in želo za svoja izvajanja splošno odobravanje. Domžalska godba je prav pridno »izpolnjevala svojo nalogo in ravnotako dosegla lep uspeh. Živahno življenje se je začelo okrog raznih paviljonov. Občinstvo je rado kupovalo listke za sre-čolov, ki je bil res zelo bogato opremljen, potem cvetlice, pavovo perje, igrače, slaščice, šentjakobski bob itd. Proti večeru je bilo zelo ve-.'i okrog Šampanjskega paviljona. Na rodne gospe in gospodične doirurč« okraja so neumorno stregle gostom in tako pripomogle društvu do čiru najboljšega uspeha, s katrrim je dre-štvo lahko zadovoljno. Bodi jim ob tej priliki izrečena najtoplejša / , hvala, kakor vsem onim, ki so gode-lovali pri veseliei. Veliko zabave je bilo tudi na plesišču, kjer je svirala pristna kmetska plesna godba. Okrog 11. se je začelo občinstvo vračati v mesto, gotovo prepričano, da je preživelo lep popoldan« Omenimo naj če. da je gostilničar g. Plan kar postn gel gostom z dobro jedjo in pijačo, Veselica je dosegla svoj namen. Seri-jakobčanjc smo praznovali svoj se. men j, sicer precej sami zase, pa za,<> nič manj veselo, društvo pa se je lnV ko prepričalo, da ima svoj okraj rtj(« je 30 učiteljic In 20 učiteljev. Potovali so iz Moskve po Urnem morju v Carigrad, na Grško, od tam v It;i lijo, kjer so si ogledali Napolj, Rim. Milan in Benetke. Včeraj so bili v Trstu, odkoder SO prispeli v Ljubljano. Od tn se vračajo preko Dunaja v svojo domovino. Ruski gostje so nastanjeni v dekliškem liceju. Danes so si ogledali muzej, šole in sploh mesto. Opoldne so imeli skupni obod v »Narodnem domu«. Jutri odpotujejo proti Dunaju. Bratskim gostom kličemo: iskreno nam dobrodošli; prišedši v domovino, pa učite rusko mladino Spoznavati mali slovenski narod, ki bije ob sinji Adriji junaški boj za slovanstvo. — V spomin na ljubezniv sprejem v Ljubljani je učiteljica moške gimnazije v Tambovu Jelizaveta Jego-rovna Altuhova napisala to-le pesem : Bt> naMHTL JB)0e:iHai o ari en a p y c c k n x "b y 'i h t c j e m 3 x c k y p c a h t o h v CnacBoo pvccKoe iiPBMBie 3a Beeb pajvuiHbiH Baun> iiPHBl;n». 3a m tacer, 3a v^aerie, 11 a Bce, niiMo mut> OBBaerb cBt»n>. rocrei 3ajeTBBBXT» ooorptJH I>bi Bauiei BerpliHeii, rocnoni : Poahijxt» h'i> Hacb oparbeBb rcMOTPfefl 06me — cjanflHCKora rafcagflU Bb .TioOjaHax'b tojm.o mm > jhu.ih. Kara .iojTKeHb 6para Iran niotTn .iHueii po,iHbi\*b ;u1scb >c.njxa.in, MrotVb piiMb h\t» n cep.mk coxpoHBib. lho6w npi1ixaBT> bt» KPaii ja.ieKin. Bt» Pocciio, rrb mu 6jwm& *»Tb. Bt» cbohxt» uflroMna\t> c.rfcrb rjtfoozhl Kt> TjaBHHaMb — opaibavrb ;iajo!H1UB Bb .ll.TflXb :UlKPfcnflTb. 1Itout> na ,ieBU3o: ^ JIrhiobl b epa i r rso* Ho Bce Tuaroe noovuiTb. Hacb pa3.vl..iaerb .iHiiib npoerpaHCtbo Ho cerme oi.rrca bt> Kocb oj,ho; H.iea ouuiaa — CjaBaiCTBO. Bb :taPB cbouo.ui — toph;cctbo. 3a>TPo Hacb yau> :ubcb He 5rjeTb ,lryroii 3afltten. Bauiixi> Ml* jch bi»>n>. Ho, BiiPbTe. Bar hc iio;iao>rn*n» Ikon. ojaron)PHin p>ecbiii ,tP>rb. TencPT» ooba.rb MU uo,vhb)iaeMi> 3a mI.mhoh npaB.ibi ropiKecTBo. H 3a CjaBaHCTBO b sa ora i n bo : Vpa I 3AP«HCTByeTT» oho. — (Zahvalo rusko sprejmite za navdušen vaš pozdrav, za ljubezen in sočutie, za vse, kar tvori svet nam mil. — Goste, ki so k vam prihiteli, ste ogreli svojim sprejemom, gospoda, a mi smo si ogledali rodnih bratov vseslovansko gnezdo. — V Ljubljani Šele smo spoznali, kako je treba, da ljubi brata brat. Rodne brate tu smo poslušali, da bi ohranili v srca njih govor — da bi, vrnivši se v daljno domovino Rusije, kjer bomo sedaj živeli, vzbujali globoko spoštovanje med svojimi učenci do Slovanov. To ljubezen k slovanstvii bodo oni tudi ojačevali v srcih dece, da bodo pod geslom »ljubezen m bratstvo« dosegli najpopolnejši uspeh — Nas deli samo daljava, src smo istih mi vsi, ideja skupna je slovanstvo, ki v zarju svobode mu zmaga se blešči — Jutri odidemo od tukaj, kdo drugi zavzame vaših misli krog, no, verujte ne pozabi vas hvaležni ruski brat. — Zdaj dvignimo Še čaše na zmago večne pravice, na zmago slovanstva in bratstva. Hura 1 naj živi slovanstvo I) — Olajšave pri izplačevanju P*h kojnine. Finančno ministrstvo je i7 dalo nove naredbe glede izplačevanj pokojnine. Glasom teh naredb odpad* pri eivilnih državnih vpokojeneih pobotniei dokaz življenja, bivanja »H vdovstva. S tem se prihrani bišim11 posestnikom, oskrbnikom in ži«i,!1 skim uradom panogo i>osln. Izključni od te olajšave so vojaški penzijo; nisti. Pač pa se mora na pohotm«; označiti stanovanje in naznaniti P1' blagajni ustmeno vsako daljšo l,ri' inenibo bivanja. Dalje se izroči lahko p< botoica r.e samo 1. aLi 2. v nieseeu, marveč poljubno vsak dan in se tudi denar lahko poijuhuo dvigne. Obenem s to naredbo je izdalo ministrstvo tudi navodilo glede izplačevanja pokojnine potoni jioštno-hraniliiega urada. — Umrl je včeraj zjutraj v tukajšnjem Leoni šču gospod Antou Šaplja, trgovec in posestnik v Sturjah pri Vipavi. Pokojnik, ki je dosegel starost t>4 let, je bil vedi o zvest pristaš in eden stebrov narod-tionapredne stranke na Vipavskem. Hodi vrlemu rodoljubu blag spomin! Klerikalna zlnbnost. Iz Most pn ljubijani nam pišejo: Kadi občinskih volitev, ki so se končale i občutnim porazom klerikalcev, je ško lov »Slovenec« gorak Aloščanom, zlasti tistim, ki neeejo trobiti v njegov rog. Zlasti na piki pa ima gosp. Predoviča, ker se mu zdi, da je ta ninogo pripomogel k napredni zmagi v Mostah. Za napade daje »Slovencu« potrebne podatke tisti značajni .ložo Oražem, ki spreminja svojo politično prepričanje kakor afriški k;i-meleon. Da ta zeljarski mož«, ki je preje bil najljnlejši nasprotnik »Ze-Ijarske zadruge«, a je sedaj, odkar je odkril svoje klerikalne obisti, postal njen največji zagovornik, resnice ne devlje na tehtnico, bi bilo pač odveč Še poseho naglašati. Značaje Oražmo-vega kalibra pozna vsa javnost. Njihovo načelo je: Danes tukaj, jutri tam. kjer bolje nese in bolje kaže. Oražem je bil še nedavno tega zagrizen naprednjak. Kot »spreobrneueu« mu klerikalci mnogo ne zaupajo. Kali!« pridobiti njihovo zaupanje? ! hažem je bil bistra glava, zato je takoj iztaknil zanesljivo sredstvo, da pridobi zaupanje klerikalcev: del je natolcevati in obrekovati svoje bivše somišljenike ter o ujili širili Liajpodlejše laži. Pretekli četrtek se je spravil nanje v > Slovencu«. Dobro došlo priliki« za to mu je dala seja občinskega odbora. O tej seji poroča \^e mogoče, samo to ne, o čemer se je na seji res »razpravljalo in sklepalo. Med drugim laže. da je g. Predo-vič ponudil svojo hišo na Selu za šolo in sicer pod takimi pogoji, da bi bila občina hudo prizadeta, ako bi jih bila primorana sprejeti. Resnica pa je, da Predovič sploh ni stavil nobenih ponudb, še manj pa pogojev. Vse te ponudbe in pogoje si ji' bistra Oražmova glavica enostavno izmis ; . samo da bi poštenjakovič mog d lopniti i K« Predoviču. Pri seji st- je samo za pol dnevni pouk na šoli. Sklenilo se je. naj se uvede za 5 razredov dopoldanski in za 5 razredov .• opoldanski pouk. Ker pa ta skl"p potrebuje še oblastvenega potrjenja, je stavil g. M. Dolničar ta-le predlog: Ako bi oblast ne dovolila pol-dnevnega pouka, potem se naj g. Predoviča naprosi, da da svojo hišo ne. Selu v najem za šolo. Ta predlog je 1 j i 1 sprejet in g. Predovič je izjavil, da je pripravljen ustreči želji obe. odbora. Da bi bil modrijan Oražem stavil kak predlog, o tem ne vedo bč. odborniki ničesar, mož je torej hotel v »Slovencu« samo svojo osebo nekoliko spraviti v ospredje, če tmli s pomočjo neresnice. Končno še pripomnimo, da g. Predovič slej kot prej vztraja pri svoji obljubi, da bo daroval zemljišče za šolo, vredno 10.000 kron, in v gotovini še 1000 K, kakor hitro se definitivno sklene zgradba nove šole. Sicer pa je tudi Jože Oražem obljubil darovati 500 K za šolo, ako bo daroval Predovič 1000 K. Naj Oražem teli 500 K položi v zanesljive roke, pa bo g. Predovič takoj in brez obotavljanja izplačal obljubljenih UM>0 K. Tore.j gospodine Oražem! Gozdna veselica v Šiški. Misel, prirediti v prijazni »Kozlovi dolini« nad šišensko cerkvijo veselico, se je obnesla le predobro, p«, oglih smo či-tali, da priredi veselico moška in Ženska podružnica dražbe sv. Cirila Metoda, videli smo pa med prire-I i tel ji in obiskovale! skoro vse, kar v Šiški narodno čuti in misli. Krasno vreme je privabilo nebroj občinstva že oh popoldanskih nrah, večina po-setnikov je pa dospela šele v hladu, bolj proti mraku. Marljive šišenske irodne dame ><> !>(i raznih paviljonih prijazno stregle žejnim in lačnim z dobrimi pijačami in jedili in kar moramo kot redkost ob takili prilikah pohvaliti posebej: cene so bile popolnoma navadne, kakor sicer po-gostilnah. Svirala je »Slov. Filhsr-lonija, vmes pa je zapel moški zbor ženske Čitalnice par krepkih zbo-»v. Nastopil je tudi šišenski »Sokol« sicer dekliški in deški naraščaj s prostimi vajami in trije telovadci na !«>gu. OlK-instvo je z zanimanjem x edilo njih izvajanjem. Pečenko nam je na ražnju pekel rodoljubni g. s**idel. V mraku pa je zagorel mogočen kres, ki je daleč naokoli, prav £ori do Kranja oznanjal, da je v za-v»dni Šiški zbranih toliko in toliko Prijateljev vsem ljube nam šolske -Družbe«, zbranih ob neprisiljeni 1 ratovski zabavi. Mnogo zabave je vzbujalo streljanje v tarčo. Ako omenimo še prekrasnega razgleda, ki ! SJno ga uživali j>o dnevi in pa prijaz- nih ter ljubeznivih prodajalk ter pridnih in vnetih rediteljev, pa smo i ob kratkem opisali to vrlo obiskano in vseskozi posrečeno prireditev. Bog daj še več takili veselic! Tel. društvo »Sokol« v Št. Vidu nad Ljubljano priredi, kakor smo že poročali dne 8. avgusta svojo I. javno telovadbo spojeno z veliko ljudsko veselico*. Oboje, telovadba in veselica, vrši se na travniku, ki ga je dal drage volje na razpolago br. Mat-jan in ne ločeno, kakor stoji na lepakih in vabilih. Priprave za ta pomeni lm i dan so se že pričele ter so v najboljšem teku. Bratska sokolska in druga društva ter vse si. občinstvo že sedaj vabimo, naj se za gotovo udeleži te slavnosti št. vidskega »Sokola«. Videli boste, kakšna požrtvovalnost preveva mladega »Sokola« v St. Vidu; požrtvovalnost, ki je vredna da se jej pomaga na vseh koncih in krajih. Dne 8. avgusta torej vsi v £>t. Vidi Bratska društva, ki se mislijo udeležiti slavnosti v večjem številu (kar se zelo želi) ali po deputaciji, se naprošajo, da naznanijo pravočasno svojo udeležbo ter število udeležnikov. Odgovor na »pismo z (iline«. Piše se nain: V četrtkovi številki ^S. Naroda« predbaciva neki »član družbe« odboru viške podružnice komod-nost in nesposobnost. To očitanje podpisani odločno zavrača. Podružnica je bila ves čas svojega obstanka delavna iu si sedaj že mesec dni pripravlja za prireditev velike vrtne veselice. Poleg tega je od zadnje veselice komaj šest mesecev, vsak mestec pa vendar ne moremo prirejati veselic. Za nabiranje članov se je mnogo storilo. Treba Je bilo iti od hiše do hiše in vsakega poučiti posebej o pomenu družbe. Ni je hiše, katere ne bi nagovarjali za pristop k podružnici. Nabiralnike smo ponudili vsem gostilničarjem, ki so jih radi Sprejeli, le eden ni maral nabiralnika. Nabiralniki se vedno odpirajo, zneski so za viške razmere povoljni. Podružnica deluje komaj osem mesecev, a je že oddala centrali štiri sto kron ter ima zopet dve sto kron pripravljenih. Treba je tudi pomisliti, da so člani podružnice večjidel delavci, torej so gori navedene številke častne. Avtor onega »pisma« je pac slabo poučen o razmerah naše podružnice, priporočamo mu tedaj, da se pri priliki oglasi pri predsedniku podružnice, kjer dobi še natančnejših pojasnil. Taki neopravičeni napadi le škodujejo dobri stvari. — Fran« Oblak, predsednik podružnice. 1. avgusta velika ljudska veselica v Kamniku. Kamniška narodna društva Čitalnica, Lira in Sokol prirede, kakor smo že enkrat naznanili, 1. avgusta veliko ljudsko veselico v prid »Društvenega doma«. Veselu a vrši na vrtu in v vseh ostalih prostorih »Društvenega doma« ob vsakem vremenu ter se začne po prihodu ljubljanskega popoldanskega vlaka. Vspored bo jako zanimiv in obsežen. Poleg godbe in petja sadna trgatev, ribji lov. pavova peresa, ša Ijiva pošta, korijandoli, ples itd. Za jedila in pijačo po zmernih cenah bo preskrbljeno v raznih paviljonih. Upamo, da se udeleži veselice prav mnogo Ljubljančanov, zlasti, ker je namenjena v prid > Društvenega doma«, katerega si ob tej prilik] lahko ogledajo. Prepričani smo. da jim bodo novi krasni prostori, društveni kot gostilniški in kavarniški jako ugajali. »Vesna«, počitniško društvo združenih gorenjskih visokošolcev v Kranju priredi 31. t. m. zvečer ob polu 9. na vrtu gospe M. M;iyrjevc koncert s prijaznim sodelovali jem :-l. orkestra »Sloge« v Kranju. Po koncertu prosta zabava in ples v Narodni Čitalnici. Vsi prijatelji društva dobro došl i! Vabila na prireditev gorenjski!, visokošolcev v »Vesni« se prično raz-jM>šiljati prihodnji teden in prosimo blagohotnega oproščenja, ako bi se kakega prijatelja našega društva pomotoma prezrlo ter ga tem potom vabimo kar najuljndneje v svoj krog. Vodovod v Kranju je razun nekih malih stvari že skoro dodelan. Pritekla je že v mesto prva voda, ki pa je seveda še kalna in nerabna. Podpore. Deželni odbor je dovolil društvu za privabitev tujcev v Radovljici (»0 K za popravo savske brvi na Gmajni. Naučno ministrstvo pa je darovalo obrtno-nadaljevalni šoli 300 K podpore. Veselica na Dobravi pri Pod-nartu. Opozarjamo na veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 1. vel. srpana podružnica »Ciril in Metodove družbe« za Dobravo, Ljubno, Podnart, Kropo i n Kanmo gorico v priljubljeni gostilni g. Filipa Pogačnika na Dobravi. Kdor se hoče ta dan razvedriti in se drugače dobro zabavati, naj ne zamudi priti na Dobrovo. Poleg godbe in petja je toiiko raznih zabavnih točk, da se nihče ne bo dolgočasil. Srečolov je tako bogato opremljen, da mora dobitek dobiti skoro vsak listek. Ker je ta veselica v tem času velikega pomena, naj vsaka zavedna Slovenka in Slovenec stori svojo narodno dolžnost. Tem po- tom se tudi vsa društva v okolici naprošajo, da vpoštevajo ta dan ter se udeleže veselice. Bled v nemških rokah? Iz zanesljivega vira čujemo, da namerava Bled kupiti »Deutscher osterreichi-scher Arzteverein«. — Ali res moramo dočakati še tega, da bo najlepši košček naše zemlje zemlje za vse čase v tuji neprijateljski nam posesti* — Umrl je župnik v Črnomlju g. Stanko Pehare, star 39 l^t. Truplo prepeljejo v Tržič. N. v m. p Posnemanja vredno! Iz Mokronoga se nam piše: Pri občinski seji dne 25. t. m. je občinski odbornik vrli grosp. Peter Strel stavil samostojni predlog, naj se na njegove stroške odpravijo pO celi občini vsi nemški napisi, ki so občinska last. Pretilog je bil od obeh strank soglasno rn z navdušenjem sprejet. Čast g. Strelu — naj hi našel posnemovalcev tudi po drugih občinah. — Umrla je v Dol. Logatcu zn-sebnica gdč. Ana S o r r e , stara 86 let. P. v m. — Prostovoljno gasilno društvo v Dostojni priredi v nedeljo dne 1. avgusta 1000 tombolo v prostorih hotela »Ribnik«. Nesreča, loletni sin posestnika Beraniča v Cirkovcih na Štajerskem se je igral z nabasano puško. Hotel je ustreliti nekega goloba. Namesto goloba pa je zadel iz neprevidnosti nekega mlatiča na skednju, ki se je zgrudil in kmalo umrl. Goljufivi vinski trgovec. Minoli teden je pokupil neki trgovec po Za-vrču na Štajerskem in okolici, kjer imajo ljudje še veliko neprodanega vina, do tri tisoč bektolitrov vina. Hodil je v družbi nekega mešetarja, s katerim sta se po kleteh izborno zabavala in obljubljala ljudem jako ugodne cene. Nadavka nista plačala nikomur, pač pa naročila, naj pridejo dne *J-. t. m. vsi prodajalci v Zavre, kamor pride oh s posodo in pripelje s sabo pretakalce.) Posestniki so res prišli, in tudi trgovec je prišel, toda mesto s posodo in denarjem, vklenjen v spremstvu orožnikov. Dozdevni trgovec je bil namreč že večkrat kaznovani goljub Korper, ki se je na ta način par dni imenitno preživel. Pod vlak je prišel vsled neprevidnosti poštni koči jaz pri Sv. Povln na Štajerskem. Stroj mu je odtrgal obe nogi. Odpeljali SO ga v bolnico, kjer je v par dneh umrl. Obsojen zaradi volilne sleparije. Pred mariborskim sodiščem je bil obsojen kaplan M. Kristovič iz Ribnice na Štajerskem na o0 K kazni, ker je kmetu Moriju iz Janževske gore, ki ne zna ne pisati, ne brati, samovoljno prečrta) že napisanega kandidata Kališnika in napisal dr. Vrsto vseka. Izpred mariborskega sodišča. Eksplozija v Slov. Bistrici, ki so jo že hoteli na tihem potlačiti, je vendar prišla pred sodišče. V soboto je bila obravnava. Obtožena sta bila 61-letni trgovec in župan A. Štiger iz Slovenske Bistrice in njegov pomočnik 261etni R. Jeglič radi prestopka zoper varnost življenja. Zakrivila sta t«« prestopek z neprevidnim ravnanjem s smodnikom v Stigerjevem domačem skladišču sredi Slov. Bistrice, vsled česar je nastala eksplozija smodnika 23 .marca t. 1. pri kateri je bil ITletni pomočnik F. Ogi i-zek ubit. M. Padarič in A. Klobučar pa precej močno ranjena in ki je napravila poleg tega 15.670 K škode. Stigcr se je zninzal, ker je njegov pomočnik vzel vso krivdo nase. Obsoje-mi sta bila A. Stiger na l\0 K denarne kazni. R. Jeglič pa na štiri tedne navadnega zapora. Mati ubitega pomočnika Ogrizka zahteva za sina 5000 K odškodnine. Društvo za otroško varstvo v Ptuju priredi v nedeljo 1. avgusta t. 1. v prostorih »Narodnega doma« v Ptuju gledališko predstavo »Slepa ljubezen«. Ženo je ubil neki kmet iz Lind-hofa v Lavantinski dolini. Zaprl je ženo v klet. kjer jo je s svojim bratom toliko časa pretepal, da je vsled dobljenih ran umrla. Zakaj sta to storila ni znano, oba surove/a so oddali sodišču. Štrajk v Ajdovščini. Vsled kru tosti in nepoštenega, skrajno krivičnega postopanj:! tovarniškega ravnatelja Animana in njegovih oprod počiva delo v predilnici že 7 teden, nad šeststo slovenskih delavcev in delavk ter njihovih rodbin je brez zaslužka in kruha. Krivične razmere v ajdovski tovarni, surovo, brutalno ravnanje z delavstvom je potisnilo ljudi v štrajk. Organizovano delavstvo je priredilo v nedeljo i>op. shod v Ajdovščini, ki je bil jako dobro obiskan Na shodu so govorili iz Trsta došli govorniki, predsednik N. D. O. dr. Mandič, Jaklič in Skalak ter več domačinov. Ob velikanskem navdušenju in burnem odobravanju, ki je sledilo govorom, se je sklenilo vstrajati do skrajnosti v štrajku. Po končanem zborovanju se je priredil demonstrativen obhod po trgu in do tovarne. Med popevanjem narodnih pesmi prikorakalo je delavstvo pred tovarno z namenom, da pokaže vodstvu svojo solidarnost in skupnost. Ne I zgodilo bi se preko te nedolžne demonstracije ničesar, da ni v tem tre-notku delavcem nad vse sovražni direktor A m man iz svojega stanovanja trikrat ustrelil med množico. Ta nastop je že tako razburjeno maso razkačila do skrajnosti. 1000 rok se je dvignilo in že se je vsula toča kamenja na tovarno, zgodilo bi se pa gotvo še večje zlo, da niso delavski voditelji mirili in končno pomirili množico, ki se je na to razšla. Ta nečuven nastop tovarniškega ravnatelja presega vse njegove dosedanje čine, štrajku in vsej iz njega izvirajoči bedi je kriv edino- le on. Zahtevamo torej prav energično, da se ga odpokliče z dosedanjega njegovega mesta, kateremu ni kos. Tovarni sami, oziroma družbi pa svetujemo, da ugodi itak malenkostnim zahtevam delavstva, da se zopet povrnejo normalne razmere, ter da ne ho potreba poseči I>o najskrajnejših — iz sestradanega želodca izvirajočih sredstvih. Velika sokolska slavnost ho dne 29. avgusta v Št. Andrežu pri Gorici. Udeleže se te slavnosti razna sokolska in druga narodna društva na Primorskem. Umrl je v Mirnu pri Gorici vrl narodni mož Ivan L o kar, tovarnar in veleposestnik. Pri i>ogrebu pa je uganjal znani fanatični mirenski župnik Roječ svoje sitnosti. Nahrulil je Sokole, ki so se udeležili pogreba, pevskemu društvu »Vipava« pa tudi ni pustil peti ne v cerkvi ne na pokopališču; peli pa so pred hišo in pred pokopališčem. Oh taki priliki taka strankarska zagrizenost. Ce bi bil umrl klerikalec pa bi bili šli »čuki« za pogrebom ter bi peli klerikalci, jMiteni seveda bi se katoliški župnik čisto nič ne upiral, marveč bi dovolil vse. Vse obsodbe je vredno postopanje Župnika Rojca ob pogrebu naprednega moža; če bi še živel nadškof Jordan, bi kaj takega ne bilo mogoče! No, dandanašnji bo Roječ morda še pohvaljen v nadškofijskem ordinarijata v Gorici. Samomor. Močno nevrasteničen je bil 40htni brivec Avg. Komel v Gorici. Pred kratkim je bil vzel britev pa se je na vrtu ob svojem stanovanju porezal, toda ne smrtnonevar-no. Nahajal se je na to v bolnišnici. Te dni so ga hoteli izpustiti. V ne-opazovanem trenotku se je zagnal s hodnika na tla ter obležal mrtev. Savinjski hmelj se vrlo razvija ter vsestransko dobro kaže: tudi več ga bode, ko lani. — Že zdaj se zglaŠajo kupovalci ter obetajo lepe cene. Upati je torej, da se lanska kriza, kolikor toliko paralizira. Poročil se je 25 julija V Celju g. dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru, z gdč. R i p š 1 o v o iz Celja. Bilo srečno 1 Toča na Štajerskem dne 24. t. m. je napravila ogromno škodo. Posebno strašno je pobila v ormoškem okraju. Najbolj so prizadete občine severno in vzhodno od Ormoža in mesto samo. Ponekod je toča vzela vse, drugod polovico ; zlasti je na go-r cah škoda velika. Posamna zrna so bila debela kakor gosja jajca. Hitra cenitev in zadostna pomoć prizadetim je nujno potrebna. Enake toče ne pomnijo najstarejši ljudje. Ustrelil se je v Mariboru 5Sletni prevoznik Fr. Quandest. Vzrok baje neozdravljiva bolezen. Iz sodne službe na štejerskem. Okrajni sodnik J. pl. Ducar v Celju je imenovan za predstojnika sodišču v Zgornji Radgoni. Okr. sodnik \V. Kro-nasser je prestavljen iz Zg. Radgone v Maribor, okr. sodnik dr. dr. \V. S t e-pisehneg iz Šoštanja v Celje in okr. sodnik dr. G. Ros tok iz Konjic v ŠonŠtanj. Goriški vodovod. Okr. glavarstvo v Tolminu je dovolilo goriškemu ma> gistratu, da sme zajeti za vodovod studence v Kamnem. Samomor. V goriški bolnišnici je skočil s tretjega naestropja na hodnik A. Komel, ki se je pred kratkim radi živčne bolezni prerezal vrat. Obležal je na mestu mrtev. Nesreča v trgovini. Nekemu uslužbencu v trgovini Konjedic-Zajec v Gorici seje razletelo motor-kolo. Uslužbenec in lastnik sta precej močno poškodovana. Klerikalen prvak kot cerkveni ropar. Med tistimi, ki so na sumu, da so oropali cerkev v Kopru, je tudi neki Peter Norbeda. Ta mož je eden stebrov klerikalne stranke. Pri zadnjih obč. volitvah v Kopru je bil Norbeda kandidat klerikalne stranke v 3. razredu m je bil za slučaj zmage tudi določen za župana. Župan ni postal, pač pa cerkveni ropar. Telefonsko zvezo med Zagrebom in Gradcem so otvorili v ponedeljek. Prvi poskusi so se dobro obnesli. Dijaška stanovanja v Pragi. »Svaz českoslov. studentstva« v Pragi bo izdal seznamek dijaških stanovanj, ki iih bo pa ogledala posebna komisija, preden jih bo »Svaz»dijastvu priporočil. Seznamek bo interesentom zastonj nagraz-polago od ,1. sept. naprej. Opozarjamo na to naše dijašrvo, ki Študira v Pragi. Naslov za naročila setnamka je »Svaz českoslov. studentstva«. Praga. 11—78. Gajeve slavnosti v Krapini dne 15. avgusta se udeleže zastopniki vseh slovanskih narodov. Slovenci se pričakujejo v velikem številu; govorili bodo Rus Volodiinirov, Poljaka dr. Zdziechovvski in dr. Konečuv, Bolgar Bobčev, l^eh Oernv. Radi sprejemanja in prenočišč naj se društva javijo »Gajevemu odboru^ v Krapini vsaj deset dni prej. Prijave za poseben vlak, ki pojde dne 15. iz Zagreba v Krapinu, sprejema knjigarna »Ciril-Metodovih zidarjev« v Zagreb, Prerado viče v trg. Zaklalo se je v mestni klavnici od 11. do 18. julija 84 volov, 10 krav, 1 bik, 1 konj, 106 praši čev, 221 telet. 38 košteunov in 2 kozica. Upeljanega pa je bilo 1 prašič in 1 tele zaklana in 200 kg mesa. Nesreča. V nedeljo je v Čatežu zdivjal nekemu posestniku vol in letal po vasi. Ker živali drugače niso mogli ujeti, so sklenili, da jo ustrele. Vaščan Anton Bradač je tekel po puško, jo nabil in šel z napetim petelinom proti volu. Pred njim pa je šel Jožef Krizman. Med potjo zadene Bradač nekam v puško, petelin se sproži in mesto vola je dobil cel strel spredaj idoči Krizman. Poškodovau je tako, da so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. Karambol. Ko je peljal v soboto trgovski vajenec Mirko Ilovnik po Bohoričevi ulici razno blago, je prišel na sproti desetnik pri žrebčarjih s tovornim vozom. Vajenec ga je opozoril, da naj počaka, da se mu umakne, ta pa se ni zato zmenil, vozil dalje in zadel v vajencev voziček s tako močjo, da mu je napravil pri vozu in na blagu 15 K škode. Pes je popadel v nedeljo popoldne v neki gostilni v Šiški 9 letnega Jožefa Zatlerja ter ga na levi nogi poškodoval. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 58 Hrvatov in 3 Kočevarji, iz Amerike pa je prišlo 8 Slovencev. Izgubljeno in najdeno. Kurjačeva žena Franja Malaho\vska je izgubila denarnico s 6 K. — Zasebnica g. Ana Mtickova je izgubila hranilnično knjižico »Kranjske hranilnice« z vlogo 5219 K, katero je našla ga. Ana Tur-kova in jo oddala pri magistratu. Del godbe ,,Slov. Filharmonije'1 koncertira danes pri predstavi Elektro-radiografa »Ideal« v hotelu pri MaliČu. Začetek ob 3/45. popoldne; drugi oddelek pa v hotelu »Tivoli« od 5. naprej. Vstop prost. Jutri, v sredo, igra celotni orkester pod vodstvom g. kapelnika Talicha V hotelu »Tivoli«. Začetek ob 5. popolne. Vstop prost. Telefonska in brzojavna poročila. Kaj se zopet plete? Reka 27. julija. Te dni sta bivala tukaj detektiv zagrebške policije Fuč-kar in znani dopisnik lista »Die Zeit« Steinhardt iz Zemuna. Steinhardt je bil, kakor je znano, posredovalec med Nastićem in državnim pravdnikom Accurtijem, kateremu je on izročil vse Nastićeve dokumente. Steinhard ia Fučkar v hotelu nista hotela napisati svojih imen, da bi nepoklicani ne zvedeli za njiju bivanje na Reki. Iz tega se sklepa, da nameravata izvesti neko tajno misijo. Uredba trgovinskega ministrstva. Dunaj 27. julija. Uradna »VViener Zeitung« priobčuje naredbo trgovin skega ministrstva, s katero se prepoveduje trgovinskim in obrtnim zbor nicam porabljati zbornične dohodke v svrhe, ki ne {spadajo v področje trgovinskih in obrtnih zbornic. Preti obisku ruske carske dvojice. Kiel 27. julija. Proti obisku ruske carske dvojice bodo protestirali tukajšnji socicialni demokratje na posebnem shodu, na katerem bo govoril poslanec Karel Liebknecht. Odstavljeni šah. Teheran, 27. julija. Perzijski vlada je sklenila bivšemu šahu Mohamedu Aliju plačevati na leto 5000 angleških funtov pod pogojem, ako takoj zapusti Perzijo. Kakor zatrjujejo, bo Mohamed Ali že te dni odpotoval na polotok Krim. Na Kreti je mir. Pariz, 27. julija. Na otoku Kreti vlada popolen mir. Vest, da je prebivalstvo ob odhodu angleške posadke, razobesilo grške zastave, ne odgovarja resnici. Anglija se oborožuje. London, 27. julija. Trgovinski minister Churhill je na nekem shodu povedal, da 1k> Anglija zgradila še štiri ogromne vojne ladje in sicer z ozirom na to, ker se Nemčija vedno intenzivneje oborožuje na morju. Azijska kolera. Roterdara, 27. julija. Na parni ku »Elba« je obolel neki deček na azijski koleri. Zdravstvena oblast je odredila strogo kvaranteno nad nad paru i kom. Kvaranteno razveljavijo, ako do srede ne bo na ladji nihče več obolel na koleri. Le oni ne mara testenin, ki ni še Pekatet okusil! 3 20 6-3 2766 Da, milostna - kaj sem pravil! Vidim, žarite se, in srečen sem! Da, Faveve pristne sodenice! Tako-le prehlajenje kar pometo, da je skoro zabava biti bolan. — Milostna se zasmeje: No, veselje pač ni. Sicer imate pa prav in hvaležna sem Vam za dober svet Faveve pristne sodtnske mineralne pastilje so mi res storile dobro in jih odslej ne sme več manjkati v moji popotni prtljagi Faye«e pristne sodenice se dobivajo po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z rudninskimi vodami po K 1* 5 škat-Ijica. Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert na Dunaju IV. 4, Grosse Neu-gasse 17. žitne cene v Budimpešti. iim 27 julija 1909 Pšenica za Pšenica za Rž za Koruza za Koruza za Oves za Rž oktober maj Okt. avgust maj okt. 1909 1910 1909 za 50 kg K 1348 za 50 kg K 1376 za 50 kg K za 50 kg K za 5C kg K za 60 kg K 1910 1909 in pšenica 5 vin ceneje. 9 85 783 7 03 7 65 ~t»iru» sad morjem SO«-i. Srednji monl tl»fc TM'0 m«t Sun)« natra ▼ mm t* s ■ • a Vetrovi Nebo 26 9. zv. 734 0 736 3 738-1 24 0 si. jzahod jasno 17-9 si. vzjvzh. del obl. 263 p.m jvzh. n 27; 7.zJ. » 2. pop Srednja včerajšnja temperatura 24 9 norn 19 9 Padavina v 24 urah 0*0 mm. t 2767 i Rodbina Sorre naznanja potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža lostno vest o smrt iskreno ljubljene sestre, oziroma tete, gospod čne Ane Sorre ] zasebnice katera Je danes ob polu 7. zvečer, po kratki in mučni bolezni, v 67. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb prt drage rajnice bode v sredo, dne 28 julija, ob polu 7. uri zvečer. Sv maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah Nepozabno rajno priporočamo v b.ag spomin in molitev. Dol. Logatec 26 julija 19C9. Žalujoči ostali. PSA prepelicama m braka, prvi 4, drugi 2 leti star. za lov izvrstna, lana Da* proda) a\lo|zi| Sojer v Novi vasi pri Rakeku. 2747-2 FrOda 80 pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno enonotitropna hiša na Selu pri L|ubllanlf Pollaka coata it. 20. 2596-8 Poizve se v pisarni dr Prana Pocka, odvetnika v Izubijani, Stari tri »t. 30. Elegantno stanovanje ▼ L uadstroplu, s 4 sobami, kopalnico in pri tikli nami, se odda a 1. novembrom na Miklošičevi cesti SteT. 24. 2719—2 Poizve se v odvetniški pisarni dr. ¥. Krisporla ¥ LJubljani. 9* Iv. Gaiser ■ karto m omi pr«4a mm Marti« Tarasll« e.att it. M, L aaaatr. 2 skladišči« hlev z dvoriščem in šupo j la itirl lota staro so lito Mkrbotanlo. Ponudba in zahteve na upravni štvo -Slov. Naroda". »760-2 -ao dajo takoj v najem - Ve?, se poizve na Zaloški ooatl štev 37. 2711-8 Šivilja ki oeno iiva in prevzame takoj perilo! so laso. !lGruikofFrontiikonskeuL6 Antonija Šapla naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Antona, Anica, Joilca, Pavle in Rlharda vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen ljubi soprog, oziroma Oče, brat, stric in svak, gospod v Anton Sapla posestnik, trgovec itd. danes ob 8. uri zjutraj, v 65. letu svoje starosti, previden s svetimi zakrament m za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal Truplo pred rajnika se bode prepeljalo Jutri dne 27. t. za. Ob S. url popoldne iz Leonišča v Ljubljani na državni kolodvor v Sp. Šiški, odkoder se prepelje na dom v Šturje pri Ajdovščini, kjer bo pogreb s kolodvora dne 28 t za. ob polu 11. uri dopoldne na domače pokopališče Sv maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Sturjah. LI ubijana i tur te, dne 26. julija 19 9 2771 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubi, nepozabni sin oziroma brat in stric, gospod Stanko Pehare župnik v Črnomlju včeraj, dne -6 julija po kruki in mučni bolezni, v 39. letu svoje starosti preminil v Gospodu. Pozemski ostanki predragega pokojnika se prepeljejo v sredo, dne 28. t m. ob 3 popoldne iz Kandije na kolodvor v Rudoifuvem in odtam v Tržič, kjer se polože v četrtek, dne -y t m ob 11. dopoldne k večnemu počitku. Sv. maše za dragega posojnika se bodo služile v raznih cerkvah. Pokojnika priporočamo posebno vsem duhovnim sobratom v molitev in blag spomin. V Tržiču, dne 27. julija 1909 -772 Žalujoči ostali. Venci se hvaležno odklanjajo ^jFodpisani naznanjajo v globoki žalosti vsem sorodnikom in znan-£j§ cem, da je v 88 letu svoje starosti po daljši bolezni dne *5. t m ob 14* uri zjutraj previden s svetotajstvi za umirajoče umrl oče oziroma tast, ded, praded, svak in prastric, gospod Franc Hrašovec c. kr. okrajni sodnik v pokoju. Truplo predragega pokornika se bode iz hiše žalosti v Gradcu, Attemsgasse 4, preneslo dne 27 t. m. ob 5. url popoldne na St. Pe-tersko pokopališče in tam pokopalo. Maša zadušnica se bode brala dne 28 t m ob 8. uri zjutraj v graški župni cerkvi. Bl*g mu spomin! llsaaa Wendler, Joalplna Peutech, hčerki Dr. Juro Hrasevac, odvetnik, Sander Hrasovec, sodni svetnik, Islder nraiovec. c. in kr. stotnik, Viktor Hraeovtc, višji oficijal c. kr. drž železnic in postajenačelnik, Svzeb HraSovec, višji revident c kr. priv. Južne železnice, Ur. SUvta Uranove*, c. kr. okr. sodnik, sinovi. , Dr. Karal Wendler, c kr dež. sodni svetnik v pok., Karel DtatSCh lastnik zavarovalne pisarne, zeta Una Braaoveo roj. retricek, Vlrlka n radova« roj. m nradovoc roj ■»«■■■■, Stlcl Uranovce roj. Hraiovac rej. KlAckl, loelpins IrsiOVSe roj. tnehe . . , Vsi vnuki, vnnklnie in pravnublnja. Pimnrnmmsmghi5k I irpvskl pomočnik v trgovino s mešanim blagom. Naslov pove upravoištvo rSo« venskega Naroda1 2711-3 Odda ao za novsmksr knpi sotndl Vpraša se pri gospodarju na Tr-iaakl oosti it 8. 762-1 Trsouski pomočnik ipeoeriat, m lepo pisavo, porabi ji v za pisarno, so sprejme tskoj pri g Ant. Jelencn, rastlinska destilacija v Logatcu 2764-i Kočiioža išče k trem korjem grssćinska npravn Impoloa. — Tod graščina Imao les, posta Radna. 2737 s Učenko za prodajalno z mešanim blagom, krepko, zdravo, s primerno izobrazbo, Išče za takojšnji naatop Vence 1J Ar ko, trgovec, S*noieče, 2739 2 Stavbni polir poplncma vešč slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika ter malo italijanskega. Uče alntbe na Kranjskem ali Primorskem Nastop takoj Ponudbe pod „F. P. 77 1 poste I restaote Gorica. 2743 2 2 69 -1 Razglas. Ho. 47 9. C kr. Okrajno SOdliče V Vipavi naznanja, da se je na predlog varučtva ml. Franceta in Mlnke Stsjer dovolila prostovoljna lavna dražba tema mladoletnikoma v zapuščinski zadevi pokojne Josiplne Julija ni pripadlo kišo št. 71 v Vipavi z vrtičkom in solastnina almi pravicami do ŠO skupnega gozda na ffaoosn; nadale proBt voljna dražba v navedeLi hiši se nahajajočih premičnin ter v ta namen določil dan na 13. in 14. avgust 1909 vsakokrat ob 9. uri dopoldne v hiši št. 71 v Vipavi. Cena nepremičnin je 8000 K, varščino določeno na 800 K, bode takoj plačati, ostanek kupnine pa tek m enega mest ca po dražbi. Cene premičnin, ki bodo takoj plačati in odvesti, se bodo naznanile pri dražbi obenem z dragimi pogoji te prostovoljne dražbe. C. kr« okrajno sodišče v Vipavi dne 20. julija 1909. Št. 385 pr. 1770-1 Razpis službe. Vsled sklepa občinskega sveta z dne 20. julija t. 1. sistemizuje se pri mestnem magistratu od 1 Januarja 1910 služba stavbnega pristava 8 prejemki X Činovnega razreda magistratnih uradnikov, to je z letno plačo 2200 K dejainostoo doklado K 672 s pravico do treh v pokojnino vstevnih triletnio po 200 K in dveh tudi v pokojnino vstevnih službenostarostnih doklad po 200 K. Za oddajo te službe se zahteva dokazilo z uspehom dovršenih popolnih tehničnih Študij in pa za državno stavbno službo predpisana usposobljenost, oziroma dokazilo o uspešno prebitih teoretičnih in praktičnih državnih izpitih. Prosilci, ki reflektujejo na to s^žbeno mesto, naj vlože svoje pravilno opremljene prošnje najpozneje do 15. avgusta 1909. pri predsedstva mostnega magistrata Pomanjkljive ali zakasnele prušnje se ne bodo vpoštevale. JVtestni magistrat ljubljanski dne 22. julija 1909 Župan: Ivan Hribar 1. r. prost ogled de 1. augusta t. I« predaja ped cene. UeČ vrst platnenega blaga, prtov, orticev, Žepnih robcev, kravat, švicarskih vej H, nogavic in perila. Prilika je jelo ugodna. Samo proti takojšnjemu plačilu. y Sv- Petra cesta štev. 8 v Ljubljanu Izdelovanje perila in oprem za neveste s" ne ordl usta t. i. iciitna sanka v E OfT •ttOf/a mm Podružnica v SpQatu. Podružnica v Oalovcu. Podružnica v Trstu. s= sprejem« vla|w m hnHtlM i« u tck#B rataa tir p obreatoje ai dat vl«flt pa Čistih = b I© ^^tstttiatelj in" &k0T*m sretnik 8 • s t o 14-84 v Witina tat tisk »fcarodne .