primorski dnevnik
le začel izhajati v Trstu '■T maja 1945, njegov
DNEW?KnikDaPA2RfiTIZANSKI
hr_ Pa 26. novem-bra I943 v vasj Zakr|ž nad
cikLn,"/1^raZmnožen na ciklost". Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal X. ,lskarni »Doberdob« v Gorenji Trebu-.0(j 18. septembra 1944 “o,;- maia 1945 v tiskarni
Dri irtenija" pod Vojskim P *driji, d0 8 maja 1Q45
klor 0SV0b°jenem Trstu, u- J.® 'z®*a zadnja števil-*.
tizaneJ® edini tiskani Par" tzansk, DNEVNIK v za-
ZnJeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 4 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 70 (13.900)
Trst, petek, 26. aprila 1991
Povsod po državi številne priložnostne svečanosti ob dnevu osvoboditve
Na vseh slovesnostih poudarek vrednot odporništva in svobode
Predsednik Cossiga počastil spomin žrtev nacistične represalije v Ardeatinskih jamah Radijski dvoboj med partizanskima voditeljema, senatorjema Boldrinijem in Tavianijem
Proslava 25. aprila v Rižarni
un?i*av® 25. aprila, dneva osvoboditve Italije, je bila tudi v edinem nemškem valnem taborišču v Italiji, v tržaški Rižarni	(Telefoto AP)
RIM - Povsod po Italiji so bile včeraj priložnostne slovesnosti ob 46. obletnici osvoboditve. Skupna misel vseh teh prireditev je bila v potrditvi vrednot odporništva in osvoboditve kot temelja italijanske demokracije in tudi ustavne ureditve. Glavni slovesnosti sta bili včeraj v Ardeatinskih jamah, kjer se je predsednik Cossiga poklonil žrtvam nacističnih represalij marca 1944 in pred spomenikom neznanemu junaku, kjer je predsednik republike v spremstvu obrambnega ministra Rognonija položil lovorov venec.
Predsednik senata Spadolini pa je včeraj v sporočilu stalnemu protifašističnemu odboru v Milanu zapisal, »da je treba obnoviti vrednote odporništva in jih uporabiti za moralno prenovo Italije«. Spadolini je poslal sporočilo tudi odboru za počastitev žrtev v Marzabottu, ki je letošnji 25. april posvetil solidarnosti s kurdskim ljudstvom.
Nilde Iotti, predsednica poslanske zbornice, pa je v svojem govoru ob dnevu osvoboditve v Milanu največ pozornosti posvetila institucionalnim
reformam. Pri tem se je zavzela, da bi do reform prišli po dialektični poti ter s soočanjem in sodelovanjem med političnimi strankami.
Zanimiv »dvoboj« pa sta včeraj pred radijskimi mikrofoni imela nekdanji vodja »komunističnih« partizanov senator Boldrini in vodja »nekomunističnih« partizanov senator Taviani. Oba sta priznala veljavnost vrednot odporništva, na katerih temelji italijanska ustava, za katero sta se oba tudi borila, različni pa so bili njuni pogledi o morebitni nevarnosti sovjetske invazije in o oboroženih komunističnih skupinah, ki naj bi to invazijo podprle. Za Tavianija »je nevarnost invazije obstajala,« izrazil pa je dvom o tem, v kolikšni meri bi lahko te oborožene skupine v Italiji to invazijo podprle. Za senatorja Bol-drinija pa je to »ena od tistih predstav, ki nimajo nikakršne zgodovinske podlage«. V zvezi z nekaterimi pokoli po koncu vojne pa je senator Taviani dejal, da gre za epizodne primere, ki nimajo nič skupnega z odporništvom, do njih pa je prišlo zaradi razhajanj v odporniškem gibanju predvsem v zvezi z zunanjo politiko.
SKGZ o deželni
pomoči ogroženim slovenskim ustanovam
Podarit- Slovenska kulturno-gos-bljeilQ t zveza izraža veliko zaskr-dežeinSg nad dejstvom, da ni s strani kretp6o uPrave še nobenega kon-obljubp 9*asu v zvezi z nujno, sicer kateritn no Pomodi0 namenjeno ne-n°vam ,°9roženim slovenskim usta-Rl, NŠK i 80 Glasbena matica, SLO-VeHov kS . Venska šola v Špetru Slo-^iasuth . zelni predsednik Adriano skupnpJe namreč že 12. februarja na Za SD, . zasedanju deželnih komisij Eqs n Sne za(deve in za odnose z Fjj( : 5P°vedaI, da namerava tev finae*at* izvršni zakon za r za obmnČnih sredstev' ki iih ^ turne rfJna °bmočja nemenja za 1 v Italij'elavnosti slovenske manjš tudi m da namerava v ta nan Uaše 'mp,rej sklicati predstavn svetova rodnostne skupnosti za SedniV tv6’ Istočasno je deželni pr jamčilaBlasutt* obljubil, da bo dež s’°Ven najem Posojil nekate Preživi- • kulturnim ustanovam, ne mJaj0 dudo bnančno stisko sredstev610' dakati na razpoložljiv močja 12 zakona za obmejna
meseci 86 od takrat izteka že tr mio. o f m.113 Deželi še nič prem litev fin zvfsnem zakonu za poraz 0bmeinaanunil1 sredstev iz zakona v°ri. p °b?°«ia se sploh še ne Ptedsta dsednlk Biasutti še ni skli skunnnctVn!k°v naše narodnost ^ePrav i *' <rePrav se je bil obvezal vencev 6 t up00 predstavništvo S šnji 2 v Italiji naslovilo že dve p Dežen sPrelem- Najhujše pa je, tila obv Vsem tem času še ni ures smvenQveze Slede jamstev za poso;
Sloven11? ustan°vam v krizi.
Zveza Sinska kulturno-gospodars va, da h'V68.ta das vztrajno prizai rečena 1 Prišlo do reševanja tega ] da s vPrašanja. Hkrati ugotav Postaigi1 ne 9re več odlašati, ker Tiskih	kriza omenjenih s
žna tan kulturnih ustanov nevz' obstoj ou lahko ogrozi sam njih °d dJr u.° tem pričakuje SKGZ h Politibn®111 dejavnikov slovenske 86 zavzifm3111 civilnega življenja, Zahtevo mel°. Pri deželnih oblastel ' naj čimprej ukrepajo.
Potem ko je na kritike partijske desnice ponudil svoj odstop
Zmaga Mihaila Gorbačova na plenarnem zasedanju CK
MOSKVA Na plenarnem zasedanju CK KPSZ je Mi-hail Gorbačov požel novo zmago, ko je s presenetljivo potezo na tajnem zasedanju politbiroja ponudil svoj odstop, ki ga je najprej zavrnilo ožje partijsko vodstvo in nato z ogromno večino tudi ves centralni komite, »ker to ne bi bilo v interesu partije«. Že v sredo je Mihailu Gorbačovu uspelo preprečiti, da bi moral na plenarnem zasedanju poročati o svojem delovanju, kar bi v bistvu pomenilo njegov zagovor na kritike desničarskega dogmatskega krila.
Mihail Gorbačov je torej ponovno dokazal, da do potankosti obvlada vse mehanizme partijske dialektike in boja in da v partijskih vrstah nima enakovrednega tekmeca. Bolj kot ta zmaga pa preseneča dejstvo, da je Mihailu Gorbačovu uspelo prepričati voditelje devetih sovjetskih republik (Ruska federacija, Ukrajina, Belorusija, Uzbekistan, Kazahstan, Azerbajdžan, Kirgistan, Tadžikistan in Turkmenistan), da podpišejo skupno protikrizno izjavo, v kateri se zavzemajo za spoštovanje obstoječe zakonodaje, dokler ne bodo sprejeli novega sporazuma o »zvezni ureditvi suverenih republik«. Sovjetskega voditelja je podprl tudi Boris Jelcin, kar je nedvomno okrepilo Mihaila Gorbačova na plenarnem zasedanju cekaja.
Takemu presenetljivemu zavezništvu je bržkone botroval izredno težak družbeni in gospodarski položaj v Sovjetski zvezi. Voditeljem devetih republik je namreč jasno, da je Gorbačov nujno zlo in da bi bil njegov padec uvod v
državljansko vojno. Kljub težavam, napadom in kritikam ■ Mihail Gorbačov še vedno obvlada dobršen del partije, armade in tajne policije. Že res, da je razočaral tako partijske birokrate kot generale, ki pa se zavedajo, da bi vsaka vrnitev na stare metode pomenila še hujši izbruh ljudskega nezadovoljstva kot ga v teh dneh doživlja Sovjetska zveza.
In prav uresničitev protikriznega programa je sedaj za Mihaila Gorbačova pomembnejša kot zmaga v centralnem komiteju in podpora republiških vodstev. Stavke v premogovnikih se namreč nadaljujejo, v Belorusiji že zadobivajo obrise splošne stavke, ker so se rudarjem že pridružili delavci težke in lahke industrije. Morda mu bo uspelo, da bo centralni komite prepričal, da protikrizni program premiera Pavlova ne pomeni izdaje socializma in revolucionarnih izročil, da pa bi s tem odpravil gospodarsko krizo in ljudsko nezadovoljstvo, je malo verjetno. Prav tako je skoraj nemogoče, da bi pokoril šest upornih republik, ker so mu voditelji ostalih republik odsvetovali uporabo sile in mu predlagali pogajanja. Boris Jelcin se vsega tega dobro zaveda, prav zato skuša ustavno urediti Rusko federacijo in sklepati dogovore z drugimi sovjetskimi suverenimi republikami. Ko bo junija skoraj gotovo neposredno izvoljen za prvega predsednika Ruske federacije, bo moral Mihail Gorbačov še bolj upoštevati Jelcinovo vizijo reševanja sovjetske krize z doslednim izvajanjem tržne politike in strankarskega pluralizma.
Sporočilo direkcije ZTT
Spoštovani bralci
Stavke spet preprečujejo redno izhajanje Primorskega dnevnika. Stavkovno gibanje je v tesni zvezi s sanacijskimi ukrepi, ki jih je moral sprejeti upravni svet.Založništva tržaškega tiska, ker dosedanji napori za rešitev dnevnika niso obrodili pozitivnih rezultatov.
Vsem je znano nevzdržno finančno stanje, ki hromi Primorski dnevnik in ogroža celo njegov obstanek, manj pa je morda znano, da je za letošnjo poslovno dobo za redno izhajanje Primorskega dnevnika potrebnih 12 milijard lir.
Da bi ohranilo Primorski dnevnik pri življenju, je vodstvo podjetja vse svoje napore usmerilo v iskanje novih oblik dohodkov v okviru komercialnih
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sporočilo novinarjev PD
Sindikalna skupščina novinarjev Primorskega dnevnika je v sredo, 24. aprila, oklicala enodnevno stavko, potem ko je upravni svet Založništva tržaškega tiska v celoti potrdil znane redukcijske sklepe, vključno z odpusti novinarjev, tiskarjev in upravnega osebja. To kljub temu, da so novinarji pripravili trezen predlog, ki bi preprečil odpuste in predvideval skupno pot (in skupne žrtve) v pričakovanju odobritve dopolnilne blagajne, ki je iz dneva v dan v večjem dvomu.
Kot rečeno ta predlog ni bil sprejet. Novinarji vsekakor vztrajamo na poti, da je treba preprečiti odpuste in iskati druge poti za redno izhajanje časopisa v tem kriznem stanju. Zato smo na včerajšnji sindikalni skupščini oblikovali nov predlog, ki izključuje
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Umor
odbornika
Cecchinija
globoko
presunil
tržaško
javnost
NA 5. STRANI
Vse že nared za proslavo obletnice OF
LJUBLJANA Za jutrišnje ljudsko zborovanje na Trgu revolucije v Ljubljani ob 50. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte in vstaje slovenskega naroda proti okupatorjem, je vse nared. Proslava bo potekala pod pokroviteljstvom državnega republiškega odbora, ki mu predseduje član predsedstva Republike Slovenije, pesnik in naš kraški rojak Ciril Zlobec in v katerem so predstavniki večine političnih strank, ki so zastopane v parlamentu, ter v organizaciji Zveze združenj borcev Slovenije in ZZB Ljubljane. Začela se bo praktično že ob 6. uri zjutraj s tradicionalnim pohodom po poteh svobodne Ljubljane, se nadaljevala z otvoritvijo razstave »Inovacije v NOB« v avli stolpnice Iskra na Trgu revolucije, ob 10.30 pa se bo začel koncert partizanskih pesmi in koračnic, ki jih bo igrala Godba milice. Med igranjem godbe se bodo zbirali praporščaki raznih partizanskih enot s spremljevalci, nastopajoči zbori, med katerimi tudi Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta, pa bodo zavzeli prostore pred Spomenikom revolucije.
Začetek samega zborovanja bodo označile fanfare Godbe milice, nato bodo prebrali besede akademika Josipa Vidmarja na Kočevskem zboru leta 1943 o Osvobodilni fronti, natanko ob 11.15 pa bo imel slavnostni govor predsednik ZZB NOV Slovenije Ivan Dolničar. Sledil bo pozdrav predstavnika zameiskih Slovencev iz Avstrije, predsednika Zveze koroških partizanov Janeza Wutteja-Luca, pozdrav predstavnika Slovencev iz Italije, partizanske zdravnice in aktivistke OF dr. Sonje Mašera in branje brzojavnega pozdrava predsednika Vsedržavnega združenja partizanov Italije sen. Arriga Boldrinija. Na koncu bo spregovoril še član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec.
Med govori in pozdravi bodo sodelujoči zbori ločeno izvajali kulturni program, ki ga bodo sklenili vsi zbori skupaj s slovensko himno Zdravljico pod vodstvom dirigenta TPPZ Pinko Tomažič Oskarja Kjudra.
Po zaključenem zborovanju bodo vsi nastopajoči zbori iz Ljubljane, Koroške in Trsta nastopili v Cankarjevem domu na koncertu partizanskih in narodnih pesmi.
Pod večer ob 18. uri bo v veliki dvorani Cankarjevega doma slavnostna akademija, na kateri bo slavnostni govornik predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, kulturni spored pa bodo izvajali Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Marka Muniha in Slovenski oktet pod umetniškim vodstvom Antona Nanuta.
Med proslavo na Trgu revolucije bo delegacija ZZB NOV Slovenije položila venec h grobnici narodnih herojev in v istem trenutku bodo po vsej Sloveniji predstavniki krajevnih odborov ZZB polagali vence na krajevne partizanske spomenike in grobove.
Pričakujejo množični obisk, saj so iz vseh krajev Slovenije in zamejstva najavljeni številni avtobusi udeležencev poleg seveda Ljubljančanov samih. Poskrbljeno je za parkirišča, udeleženci pa naj se pri tem ravnajo po navodilih rediteljev.
Proslava tudi v Trstu
V počastitev 50. obletnice ustanovitve OF bo v petek, 10. maja, v tržaškem Kulturnem domu osrednja proslava, ki jo prireja Slovenska kulturno-gospo-darska zveza. Predsednik SKGZ Klav-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Izkušnja iz leta 1970 narekuje beguncem previdnost in nezaupanje
Poraženi Sadam Husein ponuja avtonomijo kurdskemu narodu
Med potovanjem po Bližnjem vzhodu skok v SZ
Baker-Besmertnih za konferenco miru
BAGDAD Po večdnevnem dogovarjanju s tričlansko delegacijo kurdskih organizacij je iraški predsednik Sadam Husein obljubil Kurdom enakopravnost ali podrobneje konec vsake politične, socialne in gospodarske diskriminacije ter razne oblike samoupravljanja. Da bi prepričala več kot dva milijona beguncev na planinah ob Turčiji in Iranu, naj bi se vrnili na domove, je iraška vlada podelila amnestijo, a begunci so vest sprejeli zelo oprezno. Dosedanje izkušnje kurdskega naroda, v preteklih stoletjih in predvsem v povojni dobi, narekujejo veliko previdnost, saj jim je iraška vlada priznala avtonomijo, ki je ni nikoli spoštovala, že leta 1970.
S predsednikom Huseinom so se pogovarjali predstavnik Domoljubne stranke Džalal Talabani, Masud Barzani za Demokratsko stranko, Rasoul Mamend za Kurdsko socialistično stranko in Sami Abdul Rahman za Ljudsko stranko. Ob zaključku pogovorov so kurdski voditelji zaprosili Varnostni svet OZN, da bi jamčil izvajanje dogovora. Šiitski voditelji so pred nekaj dnevi opozarjali na varljivost takega dogovora, dejansko pa bi sporazum, ki ga bodo šiiti verjet-
no sprejeli kot izdajo, lahko povzročil razdor v iraški opoziciji. Medtem ko Kurdi zahtevajo v glavnem samo avtonomijo, želijo šiiti strmoglaviti Huseina.
Reakcije na doseženi dogovor nihajo med previdnostjo francoskega ministra ali celo bojaznijo odporniških organizacij v tujini in navdušenjem, ki ga je, denimo, izrazil Iran. Predstavnik šiitske opozicije v Bejrutu je danes opozoril, da je v uporu proti Sadamu Huseinu umrlo skoraj 300.000 oseb, v glavnem civilistov.
Precej problemov se je včeraj pletlo okrog vojaške prisotnosti v severnem Iraku: ZDA, Velika Britanija in Francija so v obliki ultimata zahtevale od Sadama Huseina, da umakne svoje vojake s področja, kjer se pravkar postavljajo taborišča; iraški predsednik vlade Sadaun Hamadi je spet označil prisotnost zavezniških vojakov kot »neprimerno vtikanje« in je zahteval umik enot z varnostnega področja v bližini mesta Zakho; angleški vojaki so se v Zakhu spopadli z iraško policijo, ki je hotela odpeljati kurdskega ponesrečenca. Irak zahteva tudi preklic embarga in bi rad ponovno vzpostavil diplomatske stike, da bi se lahko lotili obnove.
MOSKVA Ameriški državni tajnik James Baker je svoje potovanje po Bližnjem vzhodu podaljšal s skokom v Sovjetsko zvezo, a zdi se, da se mu je obisk v celoti obrestoval. V letovišču Kislovodsk, ob Kavkazu v jugozahodni Rusiji, se je namreč v iskanju sodelovanja za rešitev problema na Bližnjem vzhodu sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Aleksandrom Besmertni-hom. Obisk je napovedal pred dvema dnevoma, a tudi s tem v zvezi ni bilo nobenega problema. Rezultat razgovora je, da bo Besmertnih maja obiskal Izrael in tako spet navezal stike, ki so bili prekinjeni leta 1967, pa tudi nekatere druge arabske države. Gre omeniti, da se je v Izrael odselilo zadnje čase na stotisoče Židov. Očitno pa si je Baker zagotovil sodelovanje tudi glede Sirije, na katero ima SZ še vedno dovolj vpliva. James Baker je nale-
tel na največje težave prav v Izraelu, Siriji in Savdski Arabiji.
Lahko bi sklepali, da iščeta velesili »kompromis« tudi glede doslej najbolj spornega vprašanja o zmanjšanju konvencionalne oborožitve v Evropi. V teh dneh se tudi dosti govori o vrhu Bush-Gorbačov, po mnenju nekaterih že junija, a Baker in Besmertnih se nista konkretno dogovorila za datum, čeprav je jasno, da imata od srečanja korist tako ZDA, predvsem v zvezi z dogovarjanjem glede mirovne konference na Bližnjem vzhodu, kot SZ, ki ji je ta trenutek nadvse potrebna zunanja pomoč. Istočasno si SZ prav gotovo želi spet glavne vloge v bliž-njevzhodnem kotu, ki jo je izgubila ob vojni v Zalivu.
Srečanje med Bakerjem in Besmer-tnihom je bilo prekratko, da bi lahko ministra obdelala vsa vprašanja. Zato še že govori o zopetnem srečanju.
Kriza v slovenski vladi povezana predvsem
V« V V	e	•	|	f e • •
Z razčiščevanjem znotraj Demosove koalicije
LJUBLJANA — V beograjskem parlamentu se nekako brez volje in pravega polemičnega tona vleče razprava o Markovičevem programu in o govoru predsednika zveznega predsedstva Borisa Joviča. Opazovalci pričakujejo, da bo Markovič danes dobil zaupnico, ali bolje, da ga nihče ne bo uradno »rušil«. Ostal bo torej predsednik zvezne vlade, toda brez pravih pooblastil, z vedno bolj skromnimi pristojnostmi.
Prihodnje dni bo na zasedanjih zveznega parlamenta na dnevnem redu konkreten program, ki predvideva sprejem vrste pomembnih zakonov, znan s številkama 11 + 3, pri čemer gre za enajst gospodarskih in sorodnih zakonov in tri ustavne spremembe, napovedujoče direktne volitve v zvezni parlament. Nobene možnosti ni, da bi republike privolile v ta zakon, saj so že dejansko suverene, nobena ne bo svoje pristojnosti delegirala skrajno šibki Markovičevi vladi.
Nekaj podobnega je z včerajšnjim Jovičevim govorom. Napovedale so se hude besede, nakaj takih je tudi bilo, vendar brez prave zagrizenosti in predvsem ob popolni odsotnosti groženj z oboroženo intervencijo. Jovič je med svojim enoletnim predsednikovanjem nekajkrat nastopil pred zvezno skupščino. Vedno so sledile grobe polemike, večkrat pa je že kazalo, da je Jugoslavija le ped pred državljansko
vojno in državnim udarom. Sedaj to ni več mogoče ali pa je celo srbsko vodstvo ugotovilo, da je ne samo nemogoče, temveč za Srbijo skrajno kočljivo.
Rožljanja z orožjem torej ni bilo, čeprav je v Beogradu dvignila precej prahu začasna zamenjava obrambnega ministra Kadijeviča. z načelnikom generalnega štaba Adžičem. Kadijeviča prištevajo med golobe, je pa zbolel in pravijo, da ima virusno obolenje (nekateri celo namigujejo na resnejše stvari). Ad-žič je nedvomno najostrejši srbski jastreb.
V Sloveniji je sprožilo veliko polemik zasedanje slovenskega parlamenta, na katerem so o osamosvajanju, zunanji politiki in potezah vlade poročali zunanji minister Dimitrij Rupel, minister za zakonodajo Lojze Janko in podpredsednik vlade Jože Mencinger. Daljše poročilo je o pogajanjih šestih predsednikov imel predsednik republike Milan Kučan, ki je poleg natančnega pregleda sedanjega stanja obravnaval tudi konkretne poteze slovenskega osamosvajanja. Potekati mora po dveh poteh: s pogajanji z drugimi republikami, da se doseže miren in dogovorjen razhod, toda vlada mora hkrati pripraviti vse potrebno. Prvikrat je bil Kučan kritičen do vlade in izredno oster do predsednika Lojzeta Peterleta, ki je prav med zasedanjem slovenskega parlamenta šel na znani obisk v Pariz.
Vse to je namreč povezano z odnosi znotraj Demosa in vedno bolj grozečo vladno krizo. Mencinger je
odstopil, socialdemokratska stranka ja našla drugega kandidata za njegovo mesto, namestnika ravnatelja Petrola in nekdanjega zveznega ministra za energetiko dr. Marjana Ocvirka. Gospodarstveniki (tudi zamejski) so njegovo imenovanje dobro sprejeli, saj je znan strokovnjak, vendar bolj praktik. Toda vladne spremembe niso izvedene, vse kaže, da je odstopno izjavo že napisal, in da je »zamrznjena« v Peterletovem kabinetu, tudi finančni minister Marjan Kranjec. Tudi on je izredno cenjen strokovnjak, že dva dni ga ni na delovnem mestu, doma se skriva pred radovednimi novinarji. Zaostruje se spor med predsednikom in zunanjim ministrom, ta spor je latenten, konkretno pa se je z ostrimi polemikami po dnevnem tisku razvnel okrog imenovanja slovenskega predstavnika v New York Milloniga. Naposled so tu še vedno »zamrznjeni« kmetijski minister in dvanajst odločnih zahtev Kmečke zveze-liberalne stranke.
Eksplozivnega materiala je dovolj, Peterle se bo vrnil v ponedeljek, sledil bo praznični teden in do razrešitve bo prišlo približno čez deset dni ali dva tedna. V sedanjem razdružitvenem procesu si Slovenija res ne more privoščiti večje vladne krize, čeprav se že govori o kandidaturi za predsednika vlade in razne politične kombinacije.
BOGO SAMSA
• Direkcija ZTT
NADALJEVANJE S 1. STRANI oddelkov založbe, v iskanje dodatnih virov iz javnih sredstev, v nujno racionalizacijo dela za znižanje rasti upravnih stroškov.
Neizogibna in žal zelo boleča poteza, ki jo ima upravni svet še na razpolago, da bi omogočil nadaljnje izhajanje Primorskega dnevnika, je v okviru racionalizacije dela že napovedano znižanje organika tiskarjev, uradnikov in novinarjev.
Dosedanji napori upravnega sveta, da bi preprečili odpuste osebja, so bili neuspešni. Razgovori s predstavniki političnih strank in oblasti na tej in na oni strani meje doslej niso privedli do konkretnih rezultatov in so se omejili na solidarnostne izjave in na zgolj načelne obljube.
Ob zavesti, da vsak odpust pomeni socialni problem, je vodstvu podjetja uspelo v zadnjih dveh mesecih, odkar je bilo zaostreno krizno stanje, preskrbeti nekaterim prizadetim uslužbencem nova delovna mesta; prvotno planirano število odpustov se je znatno znižalo.
Sedaj, ob zapadlosti roka že dveletne dopolnilne blagajne in vedno v skladu s predpisi vsedržavne delovne pogodbe tiskarjev, je direkcija prisiljena najprej kolektivno odpustiti uslužbence, šele nato pa zaprositi za odpuščene dopolnilno blagajno še za nadaljnji dve leti.
Ob sprejemu dopolnilne blagajne bo podjetje odpuste zamrznilo kot to predvideva vsedržavna delovna pogodba.
V upanju, da bodo politični predstavniki dejansko podprli vsa prizadevanja za rešitev Primorskega dnevnika in sedaj še posebej omogočili možnost vpisa v dopolnilno blagajno, se bralcem opravičujemo za neredno izhajanje zaradi oklicanih stavk.
Direkcija Založništva tržaškega tiska
Široka pooblastila sindikalnih odborov vodstvu vsedržavnega sindikata novinarjev
RIM — Novinarji se nočejo odpovedati pravici obveščanja in kritike. To je v bistvu pomen sklepa vsedržavne konference sindikalnih odborov v Rimu, na kateri se je več kot 10 tisoč udeležencev odločilo za večdnevni popolni informativni mrk radia, televizije in časopisja.
To je prvič, da so se novinarji odločili za tako odločno obliko sindikalnega boja. V to jih je prisililo trmasto odklonilno zadržanje založnikov do osnutka delovne pogodbe in njihovi napadi na pravico in dolžnost obveščanja, ki so skrajno nevarni v sedanji institucionalni in politični krizi.
Molk novinarjev pomeni odločen znak za preplah javnemu mnenju, ki mora razumeti, da niso v igri samo legitimni interesi neke kategorije, temveč z ustavo zajamčeno načelo, da se obvešča in da se je obveščeni.
Grožnja je toliko bolj konkretna, ker je že dalj časa v teku težka preos-
• Novinarji PD
NADALJEVANJE S 1. STRANI
travmatično pot odpustov in nakazuje rešitve, katerih finančno in drugačno breme bomo nosili prav novinarji.
Ta predlog smo že včeraj posredovali vodstvu časopisa in direkciji ZTT. Za danes pričakujemo odgovor, po katerem bomo lahko ocenjevali, kolikšna je resnična volja založbe in njenih političnih struktur, da vzajemno in s skupnimi močmi premostijo to krizno situacijo Primorskega dnevnika.
■ BARI — V zvezi s predlogi ministra Carlija je včeraj generalni tajnik UIL Giorgio Benvenuto napovedal možnost splošne stavke, »če se bo pokojninski sistem začel urejevati z dekreti«. Benvenuto je odklonil tudi zamrznitev plač javnih uslužbencev in povedal, da je ministra za delo Marinija že seznanil s predlogi sindikatov v zvezi s pokojninami.
nova v vsem. sektorju informiranja. Njen splošni cilj je omejitev svobode vsem s porazdelitvijo radiotelevizijskih valovnih dolžin, s porazdelitvijo ekonomske propagande in s koncentracijo založniških skupin. Te skupine so v rokah maloštevilnih podjetnikov, ki jih bolj zanimajo razni zakupi in nadzorstvo nad delniškimi paketi kot kakovost in svoboda informacije.
Da bi to uresničili, pa morajo izničiti profesionalno avtonomijo novinarjev.
Konferenca sindikalnih odborov pooblašča vsedržavni sindikat FNSI in deželna sindikalna združenja, da v vsej državi sprejmejo vrsto pobud, s katerimi bi ljudem pojasnili vzroke sedanjega spopada med novinarji in založniki.
Konferenca sindikalnih odborov enotnega vsedržavnega sindikata novinarjev FNSI je na svojem zasedanju
23. in 24. aprila v Rimu ocenila potek pogajanj za obnovo delovne pogodbe. Pri tem je konferenca zavezala FNSI, da zagovarja pravico do stavke novinarjev RAI kot element splošnega interesa celotne kategorije.
Konferenca je tudi sklenila, da se ne spreminja dogovora o izvajanju določil zakona o urejevanju stavk v javnem sektorju, ki ga je sindikat novinarjev RAI dosegel s podjetjem.
Ce pa bi med pogajanji prišlo do poskusov kršenja določil in bistva konvencije, ki ureja odnos med Državo in RAI, ali celo do spremembe dogovora, ki so ga zainteresirane strani prostovoljno podpisale, pa konferenca zavezuje FNSI, da takoj in z vso odločnostjo odgovori s stavko celotne kategorije, ki bo zavrnila vsak poskus ustvarjanja razdora med novinarji v privatnem in novinarji v javnem sektorju.
Razburjenje
zaradi
odstranjevanja simbolov OF
LJUBLJANA - Veliko je razburjanja zaradi povsem nepričakovanega odstranjevanja jamborov na Poti spominov in tovarištva, in to tik pred petdeseto obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Protesti, razburjene izjave se vrstijo kot po tekočem traku, o tem je bil govor tudi na zasedanju slovenske skupščine.
Sedaj se je izkazalo, da je odstranitev pomnikov ukazal komunalni minister mestne vlade Janez Lesar, ki je svoje dejanje opravičil takole: Demosova programska usmeritev je odstranitev vseh socialističnih simbolov, kar rdeči kupi starega železa ob poti nedvomno so. Da je do tega prišlo, pa ni sam odgovoren, temveč predvsem Demos. Sicer pa meni, da Demos samo igra pajaca in da še vedno vladajo prejšnje strukture.
Liberalci so v svojem protestu zapisali, da ni dežele na svetu, ki bi se sramovala, da je v boju proti okupatorju zmagala. Socialisti zahtevajo kaznovanje krivcev in vidijo v tem dejanju poskus razdvajanja Slovencev. Prenovitelji pravijo: ne pustimo si pokvariti ljubljanskega in Slovenskega praznika odpora in odločitve za samostojno življenje. Pučnikovi socialdemokrati so izjavili: 27. april se je v zavesti mnogih slovenskih ljudi ustalil kot simbol svobodoljubnosti in neodvisnosti slovenskega naroda. Kot tak zasluži, da velja za zgodovinski praznik in ga priznavamo tudi socialdemokrati.
Vse skupaj pa je seveda izzvenelo kot izrazit in učinkovit poziv k sobotni udeležbi na osrednjo proslavo, ki bo v Ljubljani ob 11. uri na Trgu revolucije.	B. S.
• Proslava v Trstu
NADALJEVANJE S 1. STRANI dij Palčič bo imel pozdravni govor, osrednji govornik bo Milan Kučan, predsednik predsedstva Republik6 Slovenije. Nastopil bo moški pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine, ki bo pod vodstvom Aleksandra Rojca izvedel koncert partizanskih pesmi. Program bo ob režiji Marija Uršiča in sceni Marjana Kravosa povezovala Lučka Počkaj. Večer se bo zaključil z družabnim srečanjem udeležencev v prostorih Kulturnega doma.
. MEDNARODNI VZORČNI SEJEM
ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRT KMETIJSTVO
Mere qoRizi/x
GORIŠKI SEJEM
9 0
GORICA
27. APRIL-5. MAJ 1991
V piranski občini načrtujejo vrsto pobud čez vse leto
V Sežani akademija v duhu izročil OF
SEŽANA — Danes bo v kulturnem domu Srečka Kosovela v Se-Zani slavnostna akademija ob 50. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Slavnostni govornik bo član predsedstva Slovenije Ciril Zlobec, v kulturnem sporedu pa bodo sodelovali 3°dba na pihala iz Divače, glasbena šola iz Sežane in recitatorji prav tako iz Sežane.
. V sporočilu ZZB iz Sežane je rečeno, da je 50. obletnica OF priložnost za ponovno ocenjevanje dogajanja v prelomnem letu 1941 in še Posebej razmer, v katerih se je znašel slovenski narod po razpadu osi Rim - Berlin. Boj proti fašizmu je
*n še nosebei za narode Evrope.
inf epohalnega pomena za ves svet še posebej za narode Evrope. Slovenci in še posebej Primorci so
Za ceno težkih žrtev dokazali svojo samobitnost in na Kočevskem zbo-ru Poslancev razglasili svojo državnost.
pbeleževanje teh dogodkov, je rečeno v stališču ZZB Sežana, ima namen, da se duh OF prenese v da-našnji čas, ko je potrebno široko s°glasje slovenskega naroda ob Uveljavljanju suverenosti in samostojnosti. Praznovanje OF se mora otresti vseh strankarskih razprtij in
postati srečanje dobro mislečih ljudi s spoštljivim odnosom do polpretekle slovenske zgodovine. Sramota bi bila, menijo sežanski borci, če bi zaradi nestabilnega zgodovinskega občutka skušali Slovenci zatajiti veliko dejanje, ki je v evropskem prostoru enkratno.
Slavnostna akademija v Sežani bo pričela ob 18. uri.
V Piranu pa so sklenili, da bo osrednja občinska prireditev 9. maja in sicer v restavraciji Ljubljana Hotelov Palače v Portorožu. Pri akademiji bodo pretežni del programa izvajale skupine KUD Karol Pahor. O pomenu OF za Primorsko in Primorce pa bosta na kratko spregovorila govornika v slovenskem in italijanskem jeziku.
Sicer pa bodo v piranski občini proslave OF čez vse leto. Konec julija se bodo spomnili množičnega odhoda v partizane, jeseni pa se bodo v okviru občinskega praznika, ki je 15. oktobra, spomnili še ustanovitve mornariškega odreda. V tistih dneh bodo med drugim organizirali okroglo mizo o piranski občini v odporniškem gibanju in bodo odkrili spominsko ploščo v NOB padlim Pirančanom.
Izjave videmskega prefekta Roberta Sorgeja Novemu Matajurju
V zakonu št. 19 za obmejna območja možnost gospodarske rasti Benečije
Zanimiv načrt koprskega Zavoda za zaposlovanje
Znanje je treba negovati
tisy OPER — Spoznanje, da je treba nadarjenim otrokom, ja ki imajo več znanj in nagnenj za posamezna področ-celo lroma dejavnosti omogočiti razvoj talenta, jih morebiti je n Usmeriti, je v svetu prisotno že mnogo let. Kaže, da se je ^. kaj Podobnega zakoreninilo tudi pri nas. Že leta 1986 mer,- sP°razum o štipendiranju dijakov in študentov spre-sre(ji®n tako, da je bilo moč tudi iz združenih (t.i. socialnih lejj. s.tev) štipendirati nadarjene dijake, študente. V minu-e0n . u le od vsega okrog 4500 štipendistov v šestih juž-dijo lmorskih občinah bilo 308 takih, ki so dobivali štipen-VgL ^ omenjenega »naslova«. To pa je le kanček prizade-»S 3 ^ ?naniu. talentu dali večje možnosti.
Sril0 am° štipendiranje je bilo premalo. V našem zavodu je treba kreativnost, znanje spodbujati tudi z kila N[lm? aktivnostmi. Zelo zgleden primer, izkušnja je viararf °y^Sradska pomlad«, ki so jo lani organizirali v No-N0viau in na kateri je bila tudi skupina 15 naših otrok, ki	Pomlad je nadaljevanje večletnega projekta,
ustv ?a razvili v Novalji na Krku, kjer so se srečevali in pivg/ , nadarjeni šolarji,« nam je povedala Danila Vodo-' strokovna delavka s koprske enote Zavoda za zapos-
lovanje, ki prav na tem področju že vrsto let uspešno sodeluje s koprsko enoto Zavoda za šolstvo Republike Slovenije.
Izkušnje, relativno veliko nadarjenih učencev so vas pripeljali do ideje, da nekaj podobnega organizirate tudi na obali, v Koštaboni. Boste letos ta projekt uresničili?
»Pripravljen imamo projekt poletne šole v Koštaboni, kjer naj bi se 36 učencev zbralo v etnološki, likovno - keramični in literarni delavnici. Gre za otroke iz vseh šestih južnoprimorskih občin. Žal stara šola v Koštaboni ni primerna za bivanje in bomo projekt bržčas izpeljali v šoli Marezige. Vse naj bi se dogajalo v dneh od 24. junija pa do 10. julija. Natančne datume bomo še opredelili. Sodelovali pa bodo učenci od 5. do 8. razreda iz vseh občin. Izbor? Opravili ga bomo s pomočjo običajnih testov. Pomembno pri tem je poudaritit, da otroci za izbor ne bodo tekmovali, ne bodo vedeli, da jih kdo izbire. Izbor bo plod strokovnih odločitev ne pa tekmovanja. Na podoben način bomo izbrali tudi skupino 12 otrok za naravoslovno - raziskovalni projekt. Ta bo v morski biloški postaji v Portorožu.«
DUŠAN GRČA
VIDEM Vprašanja, ki so vezana s stvarnostjo naše narodnostne skupnosti v Beneški Sloveniji, so bila predmet razgovora, ki ga je tednik Novi Matajur imel z videmskim prefektom dr. Robertom Sorgejem. Zaradi pomembnosti tematike povzemamo del izjav, ki jih je videmski vladni predstavnik posredoval sodelavcu Novega Matajurja'.
Gospod Sorge, pred kratkim ste obiskali Benečijo. Kakšni so vaši vtisi s tega obiska?
Obisk beneških občin je imel kot glavni namen spoznati tamkajšnjo gospodarsko, družbeno in upravno stvarnost. Brez dobrega poznanja stvarnosti teritorija, ki ga upravljaš, je težko razumeti potrebe in nuje prebivalstva in javnih uprav. Prvi vtis, ki sem ga odnesel s tega obiska, zadeva vprašanje, ki je globoko zasidrano v tamkajšnjih dolinah: emigracija. Obenem sem spoznal vrsto problemov, ki so vezani na težave idrogeološke narave. Da bi vsaj delno zajezili ta pojav, smo se v občini Dreka domenili, da bomo pripravili v sodelovanju s civilno zaščito študijo, ki naj bi bila v pomoč pred morebitnimi hujšimi narav-
nimi posledicami tako za teritorij kakor tudi za prebivalstvo.
Tudi v beneških dolinah je v ospredju vprašanje reforme javnih uprav, ki je usmerjena tudi v združevanje majhnih občin. Kaj menite s tem v zvezi?
Menim, da imajo prav majhne občine največje težave, kar zadeva upravljanje in razpoložljivost s finančnimi sredstvi. Zato je skoraj nujno, čeravno v postopnem roku, združevanje teh občin. Predvsem je pomembno, da se ustvarijo medobčinski konzorciji za razne storitve. Pri takem združevanju pa je treba biti previdni, da se ne skvari specifiko posamezne občine oziroma posameznega zaselka. Tradicije neke skupnosti se ohranjajo tudi z vrednotenjem identitete vaških sredin.
Iz številnih podatkov lahko razberemo, da se v beneških dolinah število pribivalstva krči. Kaj bi bilo treba storiti, da se zajezi ta negativni trend?
Mislim, da bi kazalo najprej okrepiti gospodarski in zaposlitveni nivo tamkajšnjih krajev. Sicer si je težko zamisliti, da bi v teh dolinah uresničili normalen industrijski proces, saj bi trčil s tamkajšnjo kmetijsko, obrtniško in turistično stvarnostjo. Mnenja pa sem, da je treba pravi instrument za ugodno rešitev tega položaja iskati v zakonu za obmejna območja.
Ob gospodarskih in drugih aspektih življenja v Benečiji obstaja tudi vprašanje slovenske narodnostne skupnosti. Kakšno je vaše mnenje?
Opazil sem, da si vsi prizadevajo, da bi se 6. člen italijanske ustave uresničil v vseh svojih pogledih. Župani, s katerimi sem se srečal, so se načelno opredelili za Maccanicov osnutek glede zaščitnega zakona. Mislim, da so časi zreli, da bi se ta vladni osnutek spremenil v zakon. Osebno sem mnenja, da obstaja politična pripravljenost, da se zakon izglasuje. Sicer sam zakon je lahko deležen sprememb in izboljšav. Treba pa je vendarle začeti, saj se v obratnem primeru zakonski potek lahko bistveno podaljša.
Za zaključek: kakšna bodočnost se piše Beneški Sloveniji?
Bo lahko optimistična, odvisno tudi od odnosa med občinami in deželno stvarnostjo. Kazalo bi, da bi občinske uprave v Beneški Sloveniji govorile isti jezik v načrtovanju skupne bodočnosti.
Na sliki: prefekt Roberto Sorge med obiskom v špetrski dvojezični šoli.
Delavci v slovenskem zdravstvu na prepihu
Ifnnr-r,
Kopfp
letos	Slovensko zdravstvo bi
Dinari p ^re^0va^0 vsaj 13,5 milijarde pa SnJ v' *z republiškega proračuna To ®u obljubili le 10,6 milijarde. skem j ominalno toliko kot v lan-, dirgjjtr, .U'. ip na zadnjem posvetu z nih 7, rfl južnoprimorskih zdravstve-k°vif X. ov povedala Francka Čet-Za zd' Qlrektorica republiške uprave zdrav.;KVSl vo' ln dodala, da naj se v pravu, enih organizacijah kar pri-K0' na .^outno manj denarja.
Ve za ...1 direktorico republiške upra-vPrašali r?VfV0 zaskrbljeni direktorji je odvrnila “aj se pripravijo, jim sarni veri t- da morali pravzaprav !’froško	kako - z zmanjševanjem
njem ,nv' racionalnejšim zaposlova-dejavn u.Vaianiem novih dopolnilnih torjj Zri°sti- Po njenem mnenju direk-li bitj v a.Vstvenih zavodov ne bi sme-serji jn ®c samo »poštarji« med finan-nadalinvlVajalci' Dodala je tudi, da v barja Petil1 letih ne bo več de-ker Se ■ ‘"dravstvo, še posebej zato, in je 1® narodni dohodek zmanjšal sedaj snr zdraystvo predvideni delež znašal , azmerno visok, menda naj bi skena „ 1 ,sedem odstotkov slovensko °dnega dohodka.
Pa mm nal odpuščamo delavce, če v°v in if10, Us.treznih novih normati-torjj, Ori ri erijev' so vztrajali direkciji g°Vor; direktorji in ustanovi-kako jn a,i° doseči soglasje o tem, kje varčo ko?*lto delavcev odpustiti, ni doko Vatl' Ustanoviteljstvo res še zdravstVpCno dogovorjeno, toda za bodo ,,!re domove je že jasno, da Cergop anoviteljice občine. Ada rave za “koprske območne enote up-je že o]pri ravstvo Pa j® izračunala, da ve ina_	6 na zdaj veljavne normati-
StVenih riV ien obseg dela v zdrav-Preveč , °m°vih Južne Primorske 55 Preveč aP°slenih, v bolnišnicah 83 Preveč „aP°slenih in v lekarnah 10 Vsaj za i r'VePa so zdajšnji normativi sar lahko odstotkov preblagi, iz če-gijsko zdr ePam0, da bi moralo re-uvstvo ta trenutek odpustiti
najmanj 170 delavcev. Kdo bo prvi povlekel to neljubo potezo?
V Splošni bolnišnici Izola tako še danes niso dobili marčevskih osebnih dohodkov, čeprav jim je republika že nakazala denar za ta mesec. Manjka jim denar iz Hrvaške, toda, tudi če bi ga dobili, jim to ne bi zadostovalo. Zdaj smo lahko zvedeli, da je večina večjih zdravstvenih organizacij v Sloveniji morala najeti kredite, če so hoteli izplačati osebne dohodke, in vse kaže, da jih brez tega niti izolska bolnišnica ne bo mogla. Čeprav imajo v Izoli z zadolževanjem v preteklih letih slabe izkušnje, ko je finančnemu razsulu sledil ukrep družbenega varstva v izolski bolnišnici in posebna finančna pomoč vsega obalnega gospodarstva. Zdaj si v Splošni bolnišnici nočejo več sposoditi denarja (čeprav so jim to svetovali celo v republiški upravi za zdravstvo). K sreči so zaposleni zdravstveni delavci še toliko »uvidevni« in na tihem pristajajo na nekakšno »kreditiranje« zdravstva (neprejemanje plač). Vsem je že jasno, da zadolževanje v zdravstvu ne bo pripeljalo nikamor, nihče pa še ni začel odpuščati delavcev in zmanjševati pravic zdravstvenega varstva.
BORIS ŠULIGOJ
■ VIDEM — Občinski svetovalci iz Vidma bodo svoje posege na občinskih sejah ter v raznih komisijah lahko imeli tudi v furlanščini. Tako je sklenila posebna komisija, ki ima nalogo sestaviti pravilnik Občine Videm, kot predvideva novi zakon o krajevnih upravah.
Odločitev, da bo furlanščina odslej uradno prisotna na videmskem županstvu, so sprejeli predstavniki KD, PSI, PDS, MF in Zeleni golobice, proti so bili le republikanci.
Važna odločitev pa bo stopila v veljavo le ob izglasovanju vseh členov statuta, ki zagotavlja javnim upravam večjo avtonomijo in odločnost pri izvajanju raznih sklepov, (r.p.)
DESETLETNE OBVEZNICE
BTPP01/16
•	Obveznice BTP s koriščenjem 1. marca 1991, zapadejo 1. marca 2001.
•	Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih obrokih.
•	BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu, ki se nanaša na ceno ponudbe.
Rezervacije do 26. aprila
Minimalna cena dražbe %	Letni donos na podlagi minimalne cene
Bruto %	Neto %
92,20	14,46	12,64
Odkupna cena in dejanski donos bosta objavljena v časopisju.
•	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 26. aprila.
•	Obveznice se koristijo s 1. marcem 1991 in je zato treba ob vplačilu, 2. maja, doplačati poleg cene iznesene na dražbi tudi dozorele obresti kupona brez kakršnekoli provizije.
•	Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
Velika množica ljudi na včerajšnji osrednji proslavi osvoboditve v Rižarni
Zgodovinski spomin na tragične dogodke naj živi kot obramba človekovih vrednot
Nota deželnega tajništva
SSk o vladi in problemih obveščanja
Velika množica ljudi se je včeraj udeležila osrednje proslave osvoboditve, ki je bila v Rižarni. Proslava je bila slovesna in občutena, morda celo bolj kot prejšnja leta, vrsta današnjih dogodkov daje namreč zgodovini novo težo in jo aktualizira. To je bilo včeraj jasno čutiti iz vzdušja in seveda uradnih govorov.
Proslava se je začela s pozdravom častne vojaške straže ter prav tako častnim poklonom praporoma Občine Trst in Občine Milje, ki sta odlikovana za zasluge v odporniškem gibanju. Častnim pozdravom so sledili krajši verski obredi in sicer katoliški, židovski in srbsko-pravoslavni. Nato je nastopil Tržaški partizanski pevski zbor pod vodstvom Oskarja Kjudra. Krajši spored pesmi je pričel s pesmijo Žrtvam v slovenščini in italijanščini.
Pesmim so sledili uradni govori, tokrat jih je bilo pet. Naj še zapišemo, da so med drugimi poslali telegrame vsedržavni tajnik KD Arnaldo Forlani, vsedržavni tajnik DSL Achille Occhet-to in predsednik senata Spadolini. Na sami proslavi je bilo prisotnih veliko tržaških političnih osebnosti: od nekaterih tržaških parlamentarcev pa do krajevnih upraviteljev in županov.
Prvi je na proslavi spregovoril predsednik Pokrajine Trst Dario Crozzoli, ki je uvodoma dejal, da je težko govoriti, ko si izgubil dragega prijatelja (mislil je na umor Cecchinija) in ko nekateri še vedno provocirajo javnost z nesprejemljivimi stališči o Rižarni. Crozzoli je v začetku svojega govora naglasil pomen zgodovine in zgodovinskega spomina, saj je nujno za sedanjost, da ne pretrgamo vezi s koreninami. Crozzoli se je ponovno vrnil na polemiko z misovskem senatorjem Pisanojem in naglasil, da so grozote, ki so se dogajale v Rižarni jasno dokumentirane, saj se je o dogodkih izjasnilo tudi sodišče, poleg tega obstaja vrsta dokumentov in živih pričevanj. Predsednik Pokrajine je nato omenil vlogo Trsta v sedanjih spremembah, ki se dogajajo v Evropi. Dejal je, da tudi pri velikih spremembah mora veljati načelo, da je bistveno, da sta v osnovi vsakega sistema vgrajena spoštovanje drugega in sožitje. V tem smislu je Trst mesto z veliko zgodovinsko in kulturno tradicijo, saj je etnično bogato in raznoliko mesto.
V	imenu sindikatov CGIL, CISL in UIL je spregovoril tajnik CISL Lucia-no Cacovich, ki je dejal, da sam sodi v tisto generacijo, ki ni doživela vojnih grozot. Kljub temu, je naglasil, ne sme zbledeti spomin na takratne grozote. V svojem govoru je nato naglasil vedno večjo potrebo po družbeni pravičnosti in zmanjševanju velikih razlik. Med drugim je govornik omenil tragedijo štirih umrlih tamilskih otrok in absurden umor odbornika Cecchinija. Cacovich je med drugim naglasil tudi potrebo po kulturi miru in po preseganju napetosti, ki vodijo v vojne.
V	imenu mladine je na proslavi spregovorila dijakinja Tamara Ober-dan, ki je prebrala spis o zgodovinskih dogodkih, ki so botrovali grozotam Rižarne.
V	slovenščini je spregovoril Filibert Benedetič, ki je med drugim dejal: »Za nas Slovence je Rižarna še poseben simbol, ki opredeljuje naš boj za obstoj. Od tolikega gorja ostaja zmeraj manj, podobe s časom bledijo, toda pesem, ki opredeljuje zgodovinski spomin, govori danes kot takrat, sladka, neposredna, živa. ZČlaj, Ko nas ve-
. činski narod republike Italije obravnava kot pripadnike slovenske narodne skupnosti, bi bil že čas, da nas tudi opredeli in prizna kot zaščiteno celoto v stvarnosti vsedržavne civilizirane družbe. Podobno velja za naš matični narod, ki doživlja porodne krče parlamentarne demokracije in samobitne državotvornosti, da nam prizna kulturno očetovstvo in nam nameni ustrezno skrb v temeljnih določilih konstitutivnega akta slovenske državne suverenosti.«
Govore je zaključil tržaški župan Richetti, ki je spregovoril o preteklosti in sedanjosti Trsta in med drugim dejal: »Po 50 letih, ko so padle meje z Vzhodom in so se umirili ideološki spori, ne smemo pozabiti, da je odporništvo v osnovi naših političnih akcij in da ne dopušča, da se prepustimo lahkemu miru, v katerem je vsaka ideologija dobra, samo da prinaša red in osebno blagostanje. Če v osnovi vlad in političnih sistemov ni spoštovanja do človeka, lahko pride do javnega in zasebnega nasilja, katerega ekstremna primera sta Rižarna in Foibe.«
Svečanost v Rižarni se je zaključila s polaganjem vencev v spomin na padle in mučene.
Včerajšnja osrednja proslava v tržaški Rižarni ob obletnici osvoboditve. Na sliki zgoraj slovenski govornik Filibert Benedetič, spodaj nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora pod vodstvom Oskarja Kjudra (Foto Križmančič)
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji med drugim razpravljalo o vladni krizi in novi Andreottijev! vladi. Kot piše v tiskovnem sporočilu s seje, je izrazilo zaskrbljenost, ker se je ministrski predsednik v programskem govoru in odgovoru na posege le mimogrede dotaknil manjšinske problematike, o pravicah in pričakovanjih slovenske manjšine pa sploh ni dal kake obvezujoče izjave. SSk, ki je že pred dokončno sestavo vlade na te probleme opozorila mandatarja, se bo zato obrnila tudi na novega ministra Martinazzolija, ki je ob ministrstvu za reformo institucij prevzel od Maccanica tudi odgovornost za deželna vprašanja.
Deželno tajništvo SSk je nadalje razpravljalo o sredstvih množičnega obveščanja in težavah ter pričakovanjih na tem področju, o zakonu za obmejna področja, o ustanovah vsemanj-šinskega pomena in o prizadevanjih za utrjevanje pluralizma znotraj slovenske narodnostne skupnosti ob enakopravnosti odnosov in zavračanju monopolov. Po obširni razpravi je tajništvo imenovalo tričlansko delegacijo, v kateri so deželni tajnik Jevnikar, deželni predsednik Terpin in deželni svetovalec Brezigar, ki naj v stiku s krovnima organizacijama, Svetom slovenskih organizacij in Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, ugotovi potrebe in predlaga ukrepe za uravnove-šenje odnosov in pluralizacijo v zamejstvu.
Člani deželnega tajništva SSk - beremo dalje v tiskovni noti - šo se končno spomnili. 50-letnice odpora proti fašizmu in nacizmu ter obletnice osvoboditve. Sklenili so, da v sklopu številnih proslav ob okroglem jubileju na primeren način izrazijo spoštovanje do vseh, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo in ki so iz zvestobe idealom svobode, narodnih pravic, demokracije in pravičnosti stopili v boj. Pri tem je treba še posebej podčrtati, poudarja deželno tajništvo Slovenske skupnosti, da se je boj primorskih Slovencev za narodne pravice, človeško dostojanstvo, demokracijo in proti fašizmu ter narodnemu zatiranju začel že dolgo pred zadnjo vojno in da je treba to zgodovinsko epopejo naših ljudi, ki je segala od domačega ognjišča preko kulture in cerkve do oboroženega odpora, pravično ovrednotiti.
Vrsta manjših proslav 46-letnice osvoboditve
Tudi v devinsko-nabrežinski občini so včeraj proslavili 46. obletnico osvoboditve izpod nacifašizma. Delegacija občinske uprave ter krajevnih borčevskih organizacij in političnih strank je v jutranjih urah obiskala vse spomenike in obeležja padlim v občini ter položila prednje vence. Osrednja slovesnost je bila pred spomenikom na glavnem trgu v Nabrežini. Na njej so sodelovali pevci moških pevskih zborov Fantje izpod Grmade iz Devina in Igo Gruden iz Nabrežine ter nabrežinska godba na pihala. Zbrane so nagovorili podžupan Martin Brecelj ter predstavnika Vsedržavne zveze partizanov Italije Alojz Markovič in Agostino Zeril-li. Govorniki so opozorili na aktualnost temeljnih vrednot odporništva ter se med drugim spomnili 50-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Brecelj je med drugim izrazil tudi zaprepadenost krajevne javnosti zaradi tragične smrti tržaškega občinskega odbornika Cecchinija.
V Križu so se kot vsako leto ob obletnici osvoboditve ljudje zbrali na dvorišču Ljudskega doma, od koder so v sprevodu krenili po vaških ulicah do spomenika padlim. Tu je bila slovesnost, na kateri je govoril predsednik kriške sekcije VZPI-ANPI Ferdinand
Bogateč, zapel pa moški pevski zbor Vesna pod vodstvom Iva Lešnika.
Včeraj so predstavniki krajevnih slovenskih in borčevskih organizacij polagali vence tudi pred obeležja padlim v Lonjerju in Podlonjerju ter na bivši Narodni dom pri Sv. Ivanu.
V Miljah so vence pred spomenike padlim polagali dva dni, in sicer včeraj in na predvečer 25. aprila. Včeraj sta se zvrstili tudi dve slovesnosti. Na Trgu Marconi so počastili spomin Lui-gija Frausina, osrednja proslava pa je bila pred glavnim spomenikom padlim v Miljah, kjer sta nastopila tudi godba Ongia in pevski zbor Jadran. Večja skupina udeležencev se je takoj nato odpravila z avtobusom na pokrajinsko proslavo v Tržaški rižarni.
Ko je bila proslava v Rižarni še v teku, se je na bivšem vojaškem pokopališču pri Sv. Ani odvijala komemoracija sovjetskih partizanov, padlih v bojih za osvoboditev Trsta. Proslavo je priredilo Združenje Italija-ZSSR, v sovjetski delegaciji pa sta bila tudi maršal Kulikov in vojaški ataše pri sovjetskem veleposlaništvu v Rimu.
Na sliki (foto Križmančič): polaganje vencev pred obeležje padlim od Sv. Sobote, s Kolonkovca in iz Šked-nja na pokopališču pri Sv, Ani v Trstu.
Openska hranilnica le še potrdila zavzetost za blaginjo vse skupnosti
Člani zadruge z neomejeno zavezo Hranilnica in posojilnica na Opčinah so polagali včeraj redni enoletni obračun. Da je obračun uspešen, je potrdil sam predsednik Deželne federacije kmečko-obrtnih hranilnic Furlanije-Julijske krajine Giuseppe Marangon, ko je v pozdravnem nagovoru čestital vodstvu hranilnice za podjetnost in prizadevnost, s katerima je veliko pripomoglo k rasti krajevnih kmetijskih, obrtniških in siceršnjih drobnogospo-darskih dejavnosti pa tudi k dobrobiti družinskih jeder. Marangon se je spomnil ustanoviteljev posojilnice pred 84. leti in naglasil, da so njihovi nasledniki danes lahko ponosni s tem, kar so poželi na tako dobro posajenem polju. Mimo tega je izrecno poudaril važnost skupnega dela v okviru deželne in vsedržavne zveze hranilnic in izrekel posebno priznanje predsedniku upravnega sveta HPO Pavlu Miliču ter predsedniku nadzornega odbora Stevu Kosmaču za zasluge, ki jih imata pri krepitvi Zveze.
Poročilo upravnega sveta HPO je prečital predsednik Milič, dopolnil pa ga je ravnatelj Klavdij Braini. Poročilo poudarja med drugim, da bodo odprli novo podružnico posojilnice v Trstu (praktično v središču) proti koncu julija letos, da se je delovanje zadruge utrdilo, da so v preteklem poslovnem letu zabeležili v člansko knjigo 23 novih vpisov in prešli tako na 623 članov in da je število uslužbencev naraslo na 67. Obseg zaupanih sredstev je dosegel ob koncu lanskega leta 158,898 milijarde lir (poleg 104 milijard alternativnih naložb) in dosegel porast za 13%, ki je višji od povprečnega poras-tka pri drugih denarnih zavodih v deželi. Posojila so se pomnožila z 69 na 74,6 milijard lir ( + 8%), razmerje med posojili in vlogami pa znaša 47%.
Čisto premoženje znaša 19.121 milijonov lir, to je 12% zaupanih sredstev oz. 26% podeljenih kreditov — upoš-tevavajoč sklade za razvrednotenje kreditov in poslovni dobiček, pa se odstotka povišata na 15% oz. 32%. Skupni obseg operacij na področju hranilnih vlog in vlog na tekoče račune, podeljenih posojil in varčevalstva z vrednostnimi papirji je dosegel prek 20.000. Ob tem velja izrecno omeniti 530 milijonov lir, ki jih je posojilnica
namenila v dobrodelne namene, za reklamo in v obliki posegov v korist kulturnih, športnih, socialnih in pod-dobnih pobud, pač v duhu solidarnosti oziroma spoštovanja načela, po katerem je takšna ustanova krajevne narave in torej delujoča izključno v korist krajevne skupnosti.
Čisti poslovni prebitek je dosegel 2.696.575.667 lir in so ga soglasno razdelili takole: 50% redni rezervi (1.348.287.834 lir), 5% članom (784.275 lir), preostalo pa izredni rezervi (1.347.503.558 lir).
Poročilo nadzornega odbora je podal njegov predsednik Stevo Kosmač in zagotovil, da je bilo vse poslovanje v skladu z ustreznimi predpisi in določili Bance dltalia.
Sledila je določitev višine pristopnine, višine posojila, ki se sme podeliti posamezniku, najvišje meje dolgoročnih (prek 18-mesečnih) blagajniških in podpisnih kreditov ter sejnine članom upravnega sveta, zatem so odobrili soudeležbo HPO pri povišanju družbene glavnice centralnega zavoda ICCREA in Deželne federacije kmečko-obrtnih hranilnic FJK (kar mora potrditi še Banca dltalia), nazadnje pa potrdili sestavo doslejšnjega upravnega odbora: predsednik Pavel Milič, podpredr
sednik Karlo Guštin, odborniki K oh' rad Andolšek, Silvan Čok, Drago!®1 Danev, Alfonz Guštin, Marcelo Mal®' lan, Dušan Pangerc, Robert Petard* Alojz Purich, Vladimir Vremec. N®d zorni odbor: predsednik Stevo Kof mač, nadzornika Martijan Bajc, Ed' vard Daneu. Ravnatelj Klavdij Bral®1, podravnatelj Aldo Strain.
Občnemu zboru, med katerim J prišlo med drugim do izraza dejstv 1 da izdaja HPO morda premalo posoli1 da bi bila njena bilanca morebiti 1® ko boljša, da pa je to povezano s sp® štovanjem zadevnih predpisov, ® tudi z izbiro, da gre zgolj trgovski u meritvi pridružiti še finančno solid®. nost z raznimi našimi organizacij®®!' so prisostvovali številni predstav®'^ slovenskih ustanov, med njimi tu e predsednik nabrežinske posojil®1..g Gvido Zidarič v imenu bančke sekcl SDGZ in predsednik TKB Egon Kr®
Skupščini je sledila bogata zak®5 na dvorišču openskega Prosvetn®9 doma, na kateri je bilo veliko g°v lJ1. o nuji, da se pripravimo na sprem® , be, ki jih bo prineslo v evropskem ® rilu leto 1993. (fdg)	...
Na sliki (foto Davorin Križma®®^ pogled v dvorano Prosvetnega do na Opčinah med občnim zborom sojilnice.
Medtem ko se zaprepadena in prizadeta javnost še vedno sprašuje, kako je mogoče
Cecchinijev morilec vztrajno molči
Datum svečanega javnega pogreba odbornika Cecchinija bo znan šele po današnji obdukciji trupla
, Neverjetna nasilna smrt tržaškega , bčinskega odbornika za urbanisti-in promet Eralda Cecchinija je lla tudi včeraj eden glavnih argumentov vsakdanjih pogovorov v si-,.er praznično opustelem mestu, niora politične osebe in javnega Pravljalca Trst v svoji novejši zgo-°vini pač še ni doživel, zaverovan n°H ie v prepričanje, da se kaj Podobnega lahko zgodi le na jugu rzave, ne pa v našem močno omi-r5?em mestu. Tistem, ki se tako do šopiri s svojim kozmopolit-(j^orn, z značilnostmi križišča naro-i: v in kultur, s strpnostjo in gosto-.JUbjern. Toda tudi tistem, ki ponuja lemin° plednn tla za zaostreno po-ao 1 • m protest, za nestrpnost in JKesivnost, za prevlado močnejšega glasnejšega. Kateri je torej pravi u faz le9a mesta, kakšna je njegova st- livna duša, ki v svojih nedrjih hva tudi blazne morilce Del Savi-°v!ga kova?
ho r ®ovor le za analitične sposob-tiea1 s*tromnega kronista nedvomno mna<?segljiv, popolnega pa ne bi , 9h prejeti niti od največjih stro-tlvVniak°v za individualno in kolek-r,_,n° psihodinamiko ali za socialno plooiio. Tnriivirinalm nsihnlnški
mKt°gij°. Individualni psihološki Po tlanizm^ se P° nevidnih poteh ezujejo s kolektivnimi in poraja-
jo nepredvidljive učinke, ki se glede na zunanje pogoje tudi zelo različno in prav tako nepredvidljivo izražajo. Meje med omikanim razhajanjem v stališčih, med glasnim protestom ulice in individualnim obnašanjem vsakega posameznika so torej izredno težko ugotovljive, tako kot je abstraktna in skrajno nestabilna meja med takim in drugačnim Trstom.
In vendar se naše mesto in vsak izmed nas v teh dneh čuti poraženega, v neki meri morda celo soodgovornega za gesto blazneža. Razlogi so na dlani, na trenutke celo nasilno nasprotovanje posameznikov in skupin upravnim odločitvam odbornika Cecchinija pa bi v tem smislu lahko primerjali z nekaterimi prav tako nasilnimi reakcijami nacionalističnih skrajnežev do Slovencev in Jugoslovanov v času razjarjenega protesta Liste za Trst. Protest je takrat zanetila meščanska skupina omikanih gospodov, avtorji nizkotnih dejanj pa so po pravilu bili njihovi »težaki«, ki so v nasilju našli tudi uteho za svojo osebno zagrenjenost in sprtost s svetom...
Odbornik Eraldo Cecchini, socialist, nedvomno najbolj diskutiran mož sedanje Richettijeve uprave, je
Kmalu bo organizacija praznovala celih 50 let obstoja
po svoje z življenjem plačal tudi pogum, s katerim je zagovarjal svoje upraviteljske izbire. Že ko je bil od leta 1984 do 1988 predsednik rajonskega sveta za Kjadin in Rocol, je zaslovel kot odločen in zelo konkreten upravitelj: obljubljal je manj kot mnogi njegovi kolegi, toda kadar je neko obvezo sprejel, ni pozabil nanjo vse dokler je ni izpeljal. Pri tem ga niso motila polena pod noge, ki jih je bil deležen v obilni meri, grožnje in osebni napadi. Bil je pač tipičen »človek akcije«, odrezav, a iskren, ki je brez vsake diplomacije naravnost povedal svoje mnenje. In kot tak seveda ni mogel biti brez sovražnikov, brez tistih (k sreči redkih), ki so celo ob njegovi nasilni smrti brezčutno zasikali: »Prav mu je!«
Naloga preiskovalcev, da vsaj približno razkrijejo ozadje krvavega dogodka, torej gotovo ni lahka. Nasilno in psihološko labilno morilčevo osebnost je po prvih ugotovitvah lahko k zločinu navedla Cecchinije-va funkcija občinskega upravitelja in funkcionarja zavoda za ljudska stanovanja IACP. Del Savio je bil po eni strani bivši občinski uslužbenec, ki je moral pod silo razmer službo zapustiti, po drugi strani pa je od IACP zahteval zamenjavo enosobne-
ga stanovanja, v katerem je živel v zelo pomanjkljivih razmerah. Dvojna Cecchinijeva funkcija je tako lahko v morilčevi glavi izpadla kot determinanta za »pravo osebo, ki jo gre odstraniti«. Njegova gesta bi v tem primeru bila povsem osebna, pa čeprav naklepna.
Kot rečeno, pa je to le prva predpostavka preiskovalcev, ki od Del Savia, zastraženega v bolnišnici na Katinari, doslej niso izvedeli niti besede. Morilec se je pogreznil v trdovratni molk in ne reagira na njihova vprašanja. Včeraj so mu operirali nogi in mu iz kolena in gležnja izvlekli krogli, s katerima ga je v samoobrambi zadel napadeni policijski agent Salvatore Orsini, danes dopoldne pa ga bo skušal namestnik državnega pravdnika De Nicolo - ki koordinira preiskavo Digosa in letečega oddelka tržaške kvesture -znova izprašati. Preveriti bo med drugim treba tudi sicer zelo hipotetično možnost, da bi Del Saviu pri umoru pomagala še kaka oseba iz istega emarginiranega kroga.
Cecchinijevo truplo medtem še vedno čaka na obdukcijo, ki je predvidena za danes, šele nato pa bo znano, ali bo pogreb že jutri ali v ponedeljek. Za sedaj je gotovo le to,
pismo uredništvu
Kmetijska zadruga v Trstu podala obračun delovanja
Počfl11^5!13 zadruga v Trstu, kateri se ixnelS1 l)liza 50-letnica delovanja, je letuj9 l °nec prejšnjega tedna redni Preri	zt>°r, na katerem je njen
čun ®ec|nik Boris Mihalič podal obra-i'h 7 a *n navedel vrsto pobud, ki n9črt U®a ze uresničuje ali jih ima v blemN zadržal pa se je tudi pri pro-iuiein ’ k* v dobrem ali slabem pogo-bil v niert0 dejavnost. Občni zbor je Pti prostorih Doma Antona Ukmarja števi10n?tu v prisotnosti precejšnjega še Vp.a klanov, ki pa bi jih lahko bilo prec: Predvsem iz vrst mlajših. /tiv.,Qsednik unravneaa odbora
Mij, si -.dnik upravnega odbora Boris
.j° po uvodnih kritičnih raz-V'dikTh'jih ° Pozitivnih in negativnih dejaj an9ažiranosti članov zadruge bilo 7 °a ie minulo enoletno obdobje Ga jj, 9 zadrugo kar ugodno ne glede daj a n °®tevilnost njenega osebja. Prodali <?r°i>n° v zadružnih posloval-zUnar,Se ie Povečala za 21 odstotkov, v pretji ^trgovinskem sektorju se je skem ,nsli;tm promet početveril. V lan-Ptlspev t dežela odobrila zadrugi Ge, z d ek za obnovo centralne trgovi-lago KKarjem, ki ga je dal na razpo-Go kril ac* za Trst, pa bo zadruga delanim6 nakuP zemljišča ob sedanji tTihodrvu, Travnik, kjer naj bi v Iz sred t letid zrastla nova oljarna, tudi st.S /.iv sklada bodo delno kriti Gib D °ski za izgradnjo novih uprav-Ptedvse^°r°V’ ki 50 nujno potrebni
-.^vpx-	učinkovitejše delovanje
kor tuH;Cl° st°rilnost uslužbencev, ka-V ian k3 uglednejše predstavništvo. 9s sodpi em lotu je Kmetijska zadru-tazstav u°Vala na vrsti mednarodnih S6JGiu y r?t na primer na kmetijskem
jrilfj y ^	r	liU IViliClijOlVClll
r°dni vj ®rnji Radgoni in na medna-Pa je bila* razstavi v Ljubljani, letos skena _ Prisotna v okviru Italijan-

organizaciji ICE ?uvlGo) n c,~ ““»“ima za zunanjo tr-t-lM 9i v n medna_rodnem sejmu SA-Polea tr rJ1U na Češkoslovaškem. yijo je za?dlci°nalnih vezi z Jugosla-tavGe si,l ruga navezala dobre in obe-ktadžarskn s. ICešk°slovaško, Avstrijo, ,edaj je ' Nemčijo in Francijo. Za tv° v pr šuičila lastno predstavniš-Postavii= V ’ Prizadeva pa si, da bi vz-
tavila še dr
uga.
Ko je govoril o nadaljnjem razvoju zadruge, je predsednik Mihalič nakazal sodobno nujnost povezovanja z drugimi sorodnimi zadrugami, saj časi omogočajo samo močnim grupacijam preživetje. V osnovne smernice sodi vsekakor razširitev prodajne mreže za čimširši plasma ponujanih artiklov. K temu naj bi največ prispevala prav nova centralna trgovina, ki bo nudila potrošnikom vse potrebno za splošno kmetijski, živinorejski, vrtnarski, vr-tničarski, vinogradniški in druge sektorje. Novi upravni prostori bodo razpolagali tudi z večjo sodobno opremljeno sejno dvorano, ki bo služila tudi za predstavljanje in ilustriranje novih pobud na kmetijskem področju. V načrtih zadruge je vzporedno z izgradnjo nove oljarne tudi dajanje večje pozornosti oljkarstvu tako v lastni režiji kot v režiji drugih na komercializaciji olj čj ega pridelka. Seveda pa bo zadruga, je poudaril predsednik, morala posvečati veliko pozornost tudi kadrovskim vprašanjem, saj je od usposobljenosti kadrov v mnogočem odvisna učinkovitost poslovanja. Zato pa je na koncu svojega poročila tudi pozval vse, ki jim je zadruga pri srcu, naj pristopijo k njej in se v njej tudi aktivno angažirajo.
Na koncu se je predsednik Mihalič zahvalil za požrtvovalno in zavzeto delo uslužbencu Pinu Debernardiju, ki po 35 letih službovanja v zadrugi odhaja v pokoj.
Predsedniškemu poročilu je sledilo še poročilo predsednika nadzornega odbora dr. Robija Gantarja, občni zbor pa je obe poročili soglasno odobril.
V razpravi, v kateri sta poleg drugih sodelovala tudi dolinski župan Marino Pečenik kot član zadruge ter Alojz Debeliš, ki je občni zbor pozdravil v imenu Kmečke zveze, so prišla na vrsto še razna druga vprašanja, pripombe in misli, soglasno pa je bila tudi poudarjena pomembna vloga, ki jo opravlja Kmetijska zadruga v korist svojih članov in kmetijskega sektorja na splošno. Zato pa je še toliko bolj potrebno, da v kar naj večjem številu pristopijo k njej predvsem mladi kmetovalci s svežimi močmi in tudi svežimi idejami, (jk)
KD Ivan Grbec: Naš dnevnik mora spet nemoteno izhajati!
Cenjeno uredništvo!
Prebrali smo Vaš članek, ki sta ga podpisali članici KD Rovte Kolonkovec. In prav to pismo nas je vzpodbudilo, da se Vam, v imenu našega društva Ivan Grbec iz Skednja, oglašamo.
Tudi nam pomeni Primorski dnevnik veliko. Ta je bil vedno naš časopis, ki je .spremljal tudi naše dejavnosti, naše prireditve - življenje nas Slovencev v Skednju.
Močno smo in še občutimo za to njegovo krizo.
Lepe so besede, ki so jih izrekli razni predstavniki strank in oblasti v podporo dnevniku. Toda mi bi želeli, da bi se te besede tudi uresničile in to čimprej!
Vsi vemo, kako težko je danes delati v društvih, koliko požrtvovanja je potrebno, koliko potrpljenja in koliko prostih dni, da se izpelje določeno aktivnost. Če pa o vsem tem naši ljudje ničesar ne vedo, če ne moremo obveščati javnost o naših dejavnostih, kako lahko računamo na njihovo prisotnost in s kakšnim duhom moremo nadaljevati z delom?
Ko izražamo Vam in vsem sodelavcem našo solidarnost, izražamo tudi željo, oziroma zahtevo, da se stvari uredijo tako, da bomo lahko zopet prejemali redno, brez zapetljajev naš Primorski dnevnik.
Odborniki
KD Ivan Grbec - Skedenj
Slovenski člani Gibanja za komunistično prenovo na pogovorih z vodstvom SKGZ
V	okviru stikov, ki jih je začel slovenski del Gibanja za komunistično prenovo na Tržaškem z drugimi strankami in organizacijami Slovencev, da bi jih seznanil s svojimi organizacijskimi in političnimi programi, se je predstavništvo gibanja predvčerajšnjim (v torek, 23. aprila 1991) sestalo s predstavništvom vodstva Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Predstavnike gibanja senatorja Jelko Gerbec in Stojana Spetiča, Igorja Pavletiča in Igorja Cancianija sta na sedežu SKGZ v Trstu sprejela predsednik Klavdij Palčič in tajnik Dušan Kalc.
Potem ko so predstavniki gibanja, ki se oblikuje v samostojno politično stranko, orisali sedanje delovanje in načrte gibanja za komunistično obnovo tako na vsedržavni kot na krajevni ravni ter pri tem poudarili zlasti dejstvo, da posveča nova komunistična partija v svojem programu veliko pozornost manjšinski problematiki in da bo na krajevni ravni delovala slovenska deželna komisija nove stranke, ki se bo skupaj z drugimi dejavniki manjšine borila za njeno zaščito, je bila obojestransko izražena potreba po vzajemnem informiranju in čim tesnejšem sodelovanju vseh dejavnikov tako politične kot civilne družbe v korist interesov slovenske narodnostne skupnosti.
Barvne sanje za otroke
Študijski center za mladinsko književnost »A. Alberti« in knjigarna Cooperativa fra Servi di piazza prirejata razstavo ilustracij za otroke avtorice Vesne Benedetič, ki so ji nadeli naslov »Barvne sanje«. Razstavo bodo odprli nocoj ob 20. uri v knjigarni Cooperativa fra Servi di piazza, Ul. F. Venezian 7, avtorico in njeno delo pa bo predstavila Maura Picinich Sossi. Dela Vesne Benedetič bodo na ogled do 9. maja z naslednjim urnikom: vsak dan, razen nedelje in ponedeljka, od 9. do 13. in od 15.30 do 19.30.
V	petek, 3. maja, pa bo v istih prostorih debatni večer z naslovom »Razmišljati v barvah«, ki bo namenjen učbeniku za 1. stopnjo osnovnih šol. Govorili bosta avtorici knjig Manuela Cecotti in Livia Cosulich.
da bodo pogrebne svečanosti v javni obliki, kot se je na posebni seji že v sredo odločil občinski odbor, ki je tudi sklenil za teden preložiti v ponedeljek napovedano zasedanje občinskega sveta.
Naj dodamo, da so bile včeraj še vedno precej težke zdravstvene razmere policijskih agentov Oresteja Volturna in Luciana Marella, ki sta se huje poškodovala v trčenju njunega službenega vozila z mestnim avtobusom v križišču ulic Imbriani in Mazzini, do katerega je v sredo prišlo medtem ko sta skupaj z agentom Mauriziom Busom hitela na kraj umora.
V. B.
Na slikah (foto Križmančič) z
leve: umorjeni tržaški občinski odbornik za urbanistiko in promet Eraldo Cecchini; včerajšnja podoba prizorišča tragedije na pločniku svetoivanske Ulice San Cilino, kamor so neznanci sočutno položili cvetje; žalna knjiga na sedežu PSI v Ul. Trento; 40-letni morilec Luigi Del Savio.
Zapustil nas je naš dragi
Viktor Sirca
Pogreb bo jutri, 27. t. m., ob 11.45 izpred pokopališča pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo užaloščeni: sin Andy, hči Neva, snaha, zet, vnuki skupno z brati, sestrami in ostalim sorodstvom.
Trst, 26. aprila 1991
25. 4. 1985
Ob 6. obletnici smrti
25. 4. 1991
Maksa Ote
se ga spominja
žena Marija
Kroglje, 26. aprila 1991
SKGZ izreka globoko sožalje družini in tržaški PSI ob tragični smrti občinskega odbornika
ERALDA CECCHINIJA
Tržaška federacija PSI sočustvuje z družino ob tragični smrti
ERALDA CECCHINIJA občinskega odbornika za urbanistiko
in poudarja njegovo politično in upravno delo.

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
TRIPTIH
Achille Campanile
Vojna - Kosilo v naravi
w	Dario Fo
Se tat ne more pošteno krasti
Režija Sergej Verč
Danes,	26. aprila,	ob	16.00	— Abonma RED	I
jutri,	27. aprila,	ob	20.30	— Abonma RED	F
v nedeljo,	28. aprila,	ob	16.00	— Abonma RED	G
v četrtek,	2. maja,	ob	20.30	— Abonma RED	E
v petek,	3. maja,	ob	20.00	— Abonma RED	K
gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
Operna sezona 1990/91
V	torek, 30. t. m., ob 20. uri (red A) premiera opere PITTORI FIAMMINGHl A. Smareglie. Dirigent Gianfranco Mašini; režija Lorenzo Mariani. Ponovitve do 16. maja.
Predprodaja vstopnic od danes dalje pri blagajni gledališča Verdi.
V	torek, 30. t. m., ob 17. uri bodo v mali dvorani gledališča Verdi v Ul. S. Carlo 2 predvajali drugi del video filma »OTELLO«. Dirigent Herbert von Kara-jan. Vstopnice pri blagajni gledališča Verdi.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 ponovitev predstave skupine Teatro de gli Incamminati z Goldonijevo komedijo I DUE GEMELLI VENEZIANI. Nastopa Franco Branciaro-li. Režija G. De Bosio. V abonmaju odrezek št. 8 B. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 2. do 12. maja bo v gledališču Ros-setti gostovalo Stalno gledališče iz Turina z delom H. von Hofmannsthala L'UO-MO DIFFICILE. Režija Luca Ronconi. V abonmaju odrezek št. 10. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA
Gledališče Cristallo
Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina Teatro d'arte iz Rima uprizorila delo F. Brusatija LE ROSE DEL LAGO. Režija Antonio Calenda. Igrajo Gabriele Ferzet-ti, Pietro De Vico in Anna Campori.
Gledališče Ul. Ananian
Danes ob 20.30 bosta na sporedu enodejanki CENTOCINOUANTA... LA GALLINA CANTA v izvedbi gledališke skupine I Commedianti in PAURA Dl PRENDERLE v izvedbi skupine Quei de Scala Santa. Predstavi sta izven abonmaja.
Ponovitvi jutri in v nedeljo ob 16.30.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
SSG gostuje s pravljico za najmlajše na sledečih šolah in vrtcih: danes ob 10. uri v Zgoniku in ob 11.15 v Gabrovcu; jutri,27. t. m., ob 11. uri v šoli v Barkov-ljah.
izleti
Klub prijateljstva organizira 13. maja izlet na Bled, v Brezje in Vrbo. Vpisovanje pri Fortunatu v Trstu, Ul. Paganini 2, tel. 60542.
Združenje aktivistov in invalidov NOB, Krut in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporočajo, da je odhod avtobusa na enotedensko bivanje v Moravskih Toplicah v nedeljo, 28. t. m., ob 13. uri izpred deželne palače na Trgu Oberdan.
Društvo slovenskih upokojencev in Krut v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost obveščata, da sprejemata rezervacije za Šmarješke Toplice, Hotel Svoboda, Strunjan, Dolenjske Toplice in Rabac. Informacije na sedežu organizacij v uradnih urah.
VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi obvešča udeležence izleta v Ljubljano ob proslavi 50. obletnice OF, naj se zberejo jutri, 27. t. m., ob 7.30 pred Prosvetnim domom na Opčinah.
GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU
vabi člane na
91. LETNI OBČNI ZBOR
ki bo danes, 26. aprila 1991, ob 20.30 v prvem sklicanju in ob
21. uri v drugem sklicanju.
ODBOR
razstave
V	TK galeriji je na ogled razstava Gi-orgia Valvassorija OBJEKTI IN RISBE.
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom V Prosvetnem domu je do 30. t. m. na ogled razstava tržaške umetnice MEGI PEPEU. Urnik: ob delavnikih od 16. do 20. ure.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je na ogled do 2. maja razstava LOJZETA SPACALA.
V	galeriji Bassanese (Trg Giotti 8) je na ogled razstava slikarja BRUNA FAI-DUTTIJA. Razstava bo odprta do 6. maja ob delavnikih od 17. do 20. ure.
V	tržaški občinski galeriji - Trg Uni-ta - bo do 30. t. m. odprta razstava slikarke LUISE M. SGUAZZI.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 bo do 3. maja odprta razstava tržaškega slikarja MARINA SORMANIJA.
V	galeriji Studio Tommaseo, Ul. del Monte 2/1, bo do 2. maja na ogled razstava z naslovom »10, 20, duecento«. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. Zaprto ob ponedeljkih.
V	galeriji Katoliške knjigarne SLO-VIMPEX - Gorica, Travnik - Trg Vittoria 25, je na ogled do 11. maja razstava KRAŠKE PODOBE Bogomile Doljak. Urnik vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30, razen ob ponedeljkih.
V	prostorih knjigarne »Cooperativa fra i Servi di Piazza« v Ul. F. Venezian 7 bodo danes, 26. t. m., ob 20. uri odprli razstavo ilustracij VESNE BENEDETIČ z naslovom »Barvne sanje«.
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 Cyrano de Ber-gerac, r. Jean Paul Rappeneau, i. Ge-rard Depardieu.
EXCELSIOR - 17.30, 22.15 Storie di amori e iniedelta, i. Woody Allen, Bette Midler.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.15, 22.00 Amleto, r. Franco Zeffirelli, i. Mel Gibson, Glenn Close.
NAZIONALE I - 15.30, 21.45 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Suore in fuga, kom.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Nella tana del serpente.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Le eta di Lulu, erot., □ □
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla II., i. John Travolta.
MIGNON - 15.00, 22.15 Edward mani di torbice, r. Tim Burton, i. Johnny Depp.
EDEN - 15.30, 22.00 Una donna chiama-ta cavallo, porn., □ □
CAPITOL - 16.00, 22.00 Green card -Matrimonio di convenienza, i. Ge-rard Depardieu.
LUMIERE - 17.30, 22.00 58 minuti per morire.
ALCIONE - 16.00, 22.00 II silenzio degli innocenti, i. Jodie Forester.
RADIO - 15.30, 21.30 I piaceri scatenati di Ramba, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
koncerti
Glasbena šola CINOUANTACINOUE
obvešča, da bo v ponedeljek, 29. t. m., ob
20.30	v dvorani šole v Ul. Carli 10/a KONCERT pianista Oliviera MARES-CHALA. Na sporedu bodo Mozartove, Chopinove, Granadosove in Schumannove skladbe.
čestitke
Pred dnevi je v Ljubljani z odliko zagovarjala magistrsko nalogo iz psihologije prof. SUZANA PERTOT. Ob visokem študijskem dosežku ji čestitata Stanka in Mirjan.
OASI01/6
Naredite nekaj korakov več in okusili boste naše sladolede domače proizvodnje v senčnatem prostornem vrtu.
KD Fran Venturini
MEDNARODNO SREČANJE GLAS HARMONIKE
DOMJO 1. maj 1991 ob 14. uri
Kulturni center A. Ukmar - Miro
Ob lepem jubileju čestita
IGNACIJU OTI
KD F. Venturini
Danes slavi svoj 60. rojstni dan
IGNACIJ OTA
Obilo sreče, zdravja in zadovoljstva mu želita
sestra Elvira z možem Etom in brat Slavko.
Danes praznuje okroglo obletnico
IGNACIJ OTA
Dolgoletnemu sodelavcu čestitamo in voščimo še dolgih ustvarjalnih let.
ZSKD
razne prireditve
Društvo naravoslovcev in tehnikov »T. Penko« organizira v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, danes, 26. t. m., ob
20.30	predavanje na temo: ONESNAŽENOST TAL IN MOŽNOSTI REŠITVE ZA KMETIJSTVO. Govoril bo prof. dr. Franc Lobnik. Vabljeni.
KD Vesna vabi jutri, 27. t. m„ ob 20.30
v Dom A. Sirk v Križu na veseloigro »SKUPNO STANOVANJE« v izvedbi amaterskega odra I. Gruden iz Nabrežine. Režija Maja Lapornik.
V	torek, 30. t. m., ob 17. uri bo na barkovljanskem pokopališču POČASTITEV PADLIH. Sodelovali bodo osnovnošolski otroci in recitator Stane Raztresen.
SKD Tabor - Opčine, VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi — na predvečer prvomajskega praznika v torek, 30. aprila 1991, ob 20.30 se bomo zbrali v Prosvetnem domu in v povorki krenili do spomenika padlim v NOV, kjer bo PROSLAVA OB 50. OBLETNICI OF. Sodelovali bodo: MPZ Tabor, ŽPZ Tabor in recitatorji. Zamisel Olga Lupine. Vabljeni.
V	torek, 30. aprila, in sredo, 1. maja, bo na dvorišču Ljudskega doma v Križu tradicionalni PRVOMAJSKI LJUDSKI PRAZNIK z glasbo, plesom in nastopom trebenske godbe na pihala. Delovali bodo dobro založeni kioski.
KD Fran Venturini - Domjo priredi mednarodno srečanje GLAS HARMONIKE v sredo, 1. maja, ob 14. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju.
Sekcija VZPI-ANPI in SKD ProslHt-Kontovel prirejata PRVOMAJSKI PREDVEČER v torek, 30. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku v čast praznika dela, 50-letnice ustanovitve OF in obletnice osvoboditve naših krajev. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, MPZ V. Mirk, ŽPZ Prosek-Kontovel in člani amaterskega odra J. Štoka z recitacijami, slavnostna govornika bosta tov.ca Stanka Mokole - predstavnica sindikalne zveze CGIL in novinar tov. Ace Mermo-lja. Obenem sporočamo, da bo v sredo, 1. maja, ob 8.30 krenila povorka izpred Soš-čeve hiše na Proseku, z godbo na čelu, k spomeniku padlim v NOB na Proseku in Kontovelu, kjer se bomo oddolžili žrtvam.
Društvo Slovencev miljske občine in zbor Jadran prirejata jutri, 27. t. m., ob 20. uri v slovenskem centru v Miljah predavanje z diapozitivi Duška Jelinčiča o alpinistični odpravi ALPE ADRIA SA-GARMATHA EVEREST EXPEDITION '90. Vabljeni!
razna obvestila
Zadruga Mangart vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, 26. t. m., ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, Trst.
V Društvu slovenskih izobražencev v
Ul. Donizetti 3 v Trstu bo v ponedeljek, 29. t. m., ob 20.30 govoril prof. Alojz Rebula na temo »RAZMIŠLJANJE OB ZADNJIH KOCBEKOVIH DNEVNIKIH«.
Slavistično društvo v Trstu priredi v petek, 10. maja, ob 18.30 v Mali dvorani Kulturnega doma letni literarni večer MOJE DELO JE SLUTNJA ZARJE. Nastopili bodo: Andrej Brvar (letošnji nagrajenec Prešernovega sklada), Tone Kuntner, Veno Taufer, Branko Hofman, Neža Maurer, Niko Grafenauer, Zora Tavčar, Ace Mermolja in Vera PejoviČ. Vljudno vabljeni!
VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi obvešča udeležence izleta, da bo odhod na proslavo 50. obletnice OF jutri, 27. t. m., ob 7.30 izpred Prosvetnega doma na Opčinah.
SKD Slavec Ricmanje - Log
gostuje amaterski oder SKD I. Gruden s predstavo D. Dobričani-na
SKUPNO STANOVANJE
v režiji Maje Lapornik
danes, 26. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih.
prispevki
V	spomin na dragega moža daruje žena Marija 50.000 lir za kardiološki oddelek (dr. Scardi), 50.000 lir za Inštitut za slepce Rittmeyer, 20.000 lir za spomenik padlim v Dolini in 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
N.N. daruje 100.000 lir za KD Rovte Kolonkovec.
Raniero Costantini daruje 15.000 lir za KD Rovte Kolonkovec.
V	spomin na pok. Silvestra Grgiča darujejo prijatelji Dani, Saško in Sonja z družinami 60.000 lir za KD Slovan.
Namesto cvetja na grob Nade Pahor Perčič darujeta Stanko in Milka Kralj
20.000	lir za zbor Fantje izpod Grmade in dekliški zbor Devin.
Gospod Anton Koršič daruje 50.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob Malke Kuk daruje cerkveni zbor Šempolaj-Slivno
50.000	lir za MoPZ Fantje izpod Grmade in 50.000 lir za Dekliški zbor Devin.
V	spomin na Nado Perčič darujeta VVilma in Oskar Vodopivec 25.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Ob 16. obletnici smrti mame in none France Sedmak daruje družina Sossi in hčerka Pierina 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu.
Zmago Košuta (Pjerčov) z družino daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu.
_ V spomin na bratranca Luciana Košute (Šimca) daruje Marcello Soave 25.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu.
V	spomin na pokojno ženo Stanislavo Malalan roj. Hrast, ob 14. obletnici smrti, darujeta mož Stano in sin Adriano 50.000 lir za UNICEF.
V	spomin na predrage pokojne Siviz in Terbizan daruje Ana Terbizan 50.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Nado Perčič darujeta Wilma in Oskar Vodopivec 25.000 lir za KD Rdeča zvezda.
V	počastitev spomina, ob rojstnem dnevu dragih staršev, daruje Alma 15.000 lir za KD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob dragega prijatelja Ljubomira Petarosa daruje Slavko Žerjal z družino 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta in Zabrežca in 25.000 lir za Pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob Ljubija Petarosa darujeta fantovska in dekliška iz Boršta in Zabrežca 100.000 lir za Pihalni orkester Breg iz Doline.
V	spomin na Nado Pahor vd. Perčič darujeta Zora in Milena Kocman 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob pok. Nade Perčič daruje Livfja Canciani 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na pok. Nado Perčič daruje svakinja Ivanka 30.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Namesto cvetja na grob Nade Perčič darujeta Liljana in Rado Kravanja 30.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Nade Perčič darujeta Marta in Boris Simoneta 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Silvestra Grgiča darujejo bratranci in sestrične 60.000 lir za KD Slovan.
Namesto cvetja na grob Silvestra Grgiča daruje Romano Grgič z družino
20.000	lir za KD Slovan.
V	spomin na Silvestra Grgiča daruje Darko Grgič z družino 30.000 lir za KD Slovan.
N.N. daruje 40.000 lir za KD I. Grbec.
Namesto cvetja na grob Nade Pahor vd. Perčič daruje Jušta Obad (Bajta 64)
15.000	lir za Sklad Mitje Čuka.
V	počastitev spomina pok. Nade Perčič darujejo Stana, Ladi in Jordan z družino 25.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
V	isti namen daruje _ Danica (Bajta)
15.000	lir za Sklad Mitje Čuka.
Ob obletnicah smrti tasta Andreja in moža Andreja Ražma ter ob smrti tašče Marije Ražem daruje družina 50.000 lir za pogrebno društvo v Bazovici, 50.000 lir za ŠD Zarja, 50.000 lir za KD Lipa,
50.000	lir za vzdrževanje spomenika NOB v Bazovici in 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka.
Namesto cvetja na grob Luciana Ražma darujeta Danilo in Nada Starec
25.000	lir za KD Valentin Vodnik in
25.000	lir za Sklad Mitje Čuka.
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar		.. 1288,40	1230,—
Nemška marka		..	738,90	730 —
Francoski frank		,.	218,93	215.—
Holandski florint .	..	656,01	648.—
Belgijski frank		..	35,925	34,50
Funt šterling		.. 2192,65	2170.
Irski šterling		.. 1977,50	1950,—
Danska krona		..	193,47	188.
Grška drahma .....	6,82	6,20
Kanadski dolar		.. 1110,60	1050,—
včeraj - danes
Danes, PETEK, 26. aprila 1991
PAŠ
Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.04 - Dolžina dneva 14.03 - Luna vzide ob 17.52 in zatone ob 4.30.
Jutri, SOBOTA, 27. aprila 1991
DAN OF
PLIMOVANJE DANES: ob 3.07 najnižja -45 cm, ob 9.08 najvišja 28 cm, ob 14.46 najnižja -33 cm, ob 21.01 najvišja 53 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Linda Desco, Mattia Lanteri, Martina Alberti, Alan Cozzolino, Miscel Pujas, Laura Gnoato, Francesca Del Rovere.
UMRLI SO: 69-letna Anna Signoretto, 78-letna Bernarda Ierkic, 93-letna Anna Cos, 76-letni Bruno Sabadin, 83-letni Giuseppe Geremia, 89-letna Angela Simeoni, 84-letna Kolarič Bianca, 59-letni Giuseppe Trevisan, 84-letna Antonia Sver-zut, 88-letna Maria Bosich, 52-letni Bruno Zorz, 69-letni Giovanni Pupis.
SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. aprila 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Milje, Lungomare Venezia 3.
Nabrežina (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje, Lungomare Venezia 3.
Nabrežina (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Roma 16 (tel. 364330).
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel-573012
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
__________mali oglasi_______________
SLAŠČIČARNA »Saint Honore'«. na Opčinah išče mlado žensko zainteresirano za poklicno delo, po možnosti iz bljiž-nje okolice. Telefonirati na št. 213055.
OSMICO imata odprto do 15. maja Alan in Silvo Hrvatin pri Elerih št 34 (Yu).
OSMICO ima odprto Radovan Šemec iz Prečnika št. 3/B.
OSMICO je odprl v Sli vnem Frandolin-Toči domačo kaplico.
OSMICO je odprl Mario Gruden v Nabrežini 38. Toči malvazijo, refošk in sa-vignon.
OSMICO ima odprto Miro Žigon v Zgoniku št. 36.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18.
PRI ČOČEVIH v Doberdobu osmico so odprli, vino pretočili, svinjino posušili-Vse je že nared, da lahko pridete na izlet in prepričate se, če to je res.
ANDREJ FERFOLJA je v Doberdobu odprl osmico v Vrtni ul. Gostom streže prigrizek in pijačo iz lastne kmetije.
GOLF G TI 1800, letnik junij 1986, rdeče barve, električne šipe, garažiran, v odličnem stanju prodam; cena po dogovoru. Telefonirati ob uri obeda na- št-211375.
VOLKSVVAGEN GOLF GL 1600, rdeče barve, maj '90, še v garanciji, prodam za 12.800.000 lir. Tel. 421508 od 13. do
13.30	ali po 20. uri.
PRODAM kraška vhodna vrata iz macesna z dvema okencema in tipično izdelanimi železnimi rešetkami, velikost 210 cm x 133 cm. Telefon 764584.
PROFESOR pedagogike inštruira vse predmete za nižje srednje šole. Telefonirati (003867) 72007 zvečer.
SEMENARNA išče delovnega vajenca z opravljenim vojaškim rokom. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul-Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Va-
FIJAT TIPO 1400, metalizirane barve prodam po ugodni ceni. Tel. v večernih urah na št. 229224.
IŠČEMO 18- 19-letno dekle s pismenim in govorečim znanjem slovenščine ah srbohrvaščine, vešče uradniškega dela-Tel. na št. 231736 od 8. do 13. ter od l6' do 19. ure.
PRODAM fiat 600, letnik '68, z odličnim motorjem. Tel. 229347.
NUJNO iščem inštruktorja matematik® za prvi razred realne šole. Tel. 29931®’
RENAULT SUPER 5 TC 950, letnik '85, * v dobrem stanju prodam. Tel. na st' 212074 ob uri obeda.
TUJE VALUTE	FIXING : . MILAN	BANKOVC1 trst
Japonski jen 		9,327	8,80
Švicarski frank		881,30	875-^ 103,5°
Avstrijski šiling		104,93	
Norveška krona		190,19	185.-^
Švedska krona		206,97	201-^ 7,50
Portugalski eskudo .	8,561	
Španska peseta 		11,992	11-^
Avstralski dolar		993,25	940.-
Jugoslov. dinar 		—	40."
ECU		1522,50	
n>il7'p	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
dCIKd	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.:	Sedež 040/6700
Agencija Domjo 831 -1 Agencija Rojan 411-	.
Filiala Čedad 0432/730-31
n
24. 4. 1991
menjalnica
Ob 50-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda
Korak, ki je zapisal Slovence med narode, vredne suverenosti
Za normalne odnose med Slovenci
ACE MERMOLJA
Raje bi pisal o kakem nenavad-nem dnevu, kot pa o tako pomemb-nem datumu, kot je ustanovitev Osvobodilne fronte. To pa ne zaradi 'e9a, ker bi okleval glede vsebine aogodka, ali ker bi snobovsko nasprotoval praznovanjem. Razlog je P2®Prostejši: raje od praznikov, ki j1" kot narod doživljamo s Črtomi-°vo razklano dušo, imam navadne ni. ko me zgodovina pusti pri miru * nre tarejo vsakodnevne skrbi in „ vsako toliko zasači nepričakova-n° veselje.
Yem, da ima vsak konstituiran na-v?“ svoje praznike. V Italiji smo ceraj praznovali dan osvoboditve ®.2° brez posebnih traum in pole-. V4' kot pač že dolga leta. Italijan-r.1 narod bi se moral ob tej obletni-' še kako zamisliti, saj je udarec svobodi prišel iz njegovih las-m vrst, vendar so danes njegovi godovinski dogodki v dovolj trdnih Realih in dan osvoboditve izpod n fašističnega jarma so počastili J višji italijanski državniki. Dvo-da bo s Slovenci tako. Kot bedel 'z časopisov, niso zagotovile so-tovanja pri praznovanju OF podrobne slovenske stranke, kot so venski krščanski demokrati, .mečka zveza-ljudska stranka, $ anjski liberalci. Slovenski krščan-da* ^em°krati so uradno sporočili, »j ,ni. umestno praznovati OF, ker je očala nepartijske sopotnike«. Su-iz tn' *’° v bodoče tudi OF izpadla Pr^e^-no tanišega seznama narodnih pr Zn|k°v. Ne vem sploh, za katere zro Zn.*ke se bomo lahko Slovenci sj	saj so celo Prešernove pro-
tfova V*r P°*emik in političnih zaos-
tekl0Venci se mučimo s svojo preše v°Htj0' skratka, z zgodovino, ki je dilem no >>na delu« tako, da se stare kruj e. vračajo v naš vsakdan kot te(J a usodna vprašanja. Je vsega dola | V komunizem? Res je, da je kot a leta režim uporabljal praznike kot R°trdiIo svoje učinkovitosti in-sv°jo legitimacijo, da je na ob-
NADALJEVANJE NA II. STRANI

F
k
Dfl
J
1 L. ali 15 Pf>za OF

Ko prečitaš,d&j naprej !
ni
,s iOt>o XX»
'jnjorm v	O^pdilm /tor,
m
'msziM.
Smrt dveh
dveh partizanov - junakov.
Po zaslunT po*dl¥gaf is8|3aToa' ‘m /-'entapovci prišli
na sl?d partizanomav M a « c n u Milanu, kavarnarju k.goBtUniikirJu v SlSgTfe IjTalTo'Jfmtou ln ju obkolili v neki koči $ri b tTJanžuTTlungflkiTSorbl do poslednjega naboja in to zadnjega d.la sta hrabra
partizana ubila 3 in rani*« 19 fašistov.Deset od teh
je bilo težko* r&iv.enlh in'etn dva ša pozneje u.tr3 a. Slava padlim Članom slavonske na.rodne vojske j

v
V,: **
n i
TEMELJNE TOČKE OSVOBODILNI FHONTE SLOVENSKEGA BjiROHA,
»prejete na II.plenarni seji SFOO (VIII.plenarni seji Vrhovnega plenuma OP.
1.Proti okupatorjem je treba vrftiti neizprosno oboroženo akcijo.
2*Ta akcija predstavila izhodišče za osvoboditev in združitev veeh Slovencev.	-*	^
3,Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti jugo slovanskih narodov ne priznava Osvobodilna fronta razkosanja Jugoslavije in deluje z. vsemi silami za slogo in enotnost narodov Jugoslavi-e.Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravioe slehernega naroda do samoodločbe..	*■
4.2 osvobodil, o akcijo in aktj.vizacijo slovenskih množic preoblikuje Qp;
slovenski narodni značaj.Slovenske,ljudske množice,ki se borijo za svojo,-narodne in človeške pravice,ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva, *:%•• J.
5.	Vse skupine,ki sodelujejo v OP,so se obvezale.dr. bodo Ibiglpe t niedi 1
se bojnih odnosih.	Ji	"	* ‘V- f
6.	Po narodni osvoboditvi prevz&Sfc na slovenskem ozemlju *bWštF06v6-n|
dilna fronta slovenskega naroda v celoti.	'
sga
7,Po narodni osvoboditvi uvede Osvobodilna fronta čcsledno ljudsko dfck ' mukraoijo»Vsa vprašanja.kl presegajo okvxr narodna osvoboditve,‘se bodo šavala na dosleden ljudski demokratični način.	''	,v;'
Prva stran Slovenskega poročevalca, informativnega biltena OF, s programom Osvobodilne fronte

»Upirati se je treba, upirati in upreti«
JOŽE PIRJEVEC
l ...v' Londonu so med vojno izdajali tedenski kin^H' namenien najvišjim vladnim in vojaš-f0..j	V njem so zbirali poglavitna po-
$o ' X pre<^V8em iz zasedene Evrope, kolikor slu 'h m°g,e zbrati britanske obveščevalne Po Z 6’ 'J teb sPoročilih je od samega začetka om raZpabu Jugoslavije aprila 1941 večkrat pVfno, da nobene evropske dežele, niti Slov- nj doletela tako tragična usoda kot
razd°rlensko ozem^ie so okupacijske sile ;e d ePe na tri dele: najmanjšega, Prekmurje, Go °blIa Madžarska, Nemčija si je prisvojila bel n^0 ‘n Štaiersko’ slovensko Koroško in /Vof. °fenjske, Italija pa ostalo Dolenjsko, dQ	in Ljubljano. Hitlerjev načrt je bil,
razn -UČen° slovensko ozemlje čimprej Mari°rodi ln isto 80 nameravali storiti tudi aven “.k iiaHjani so se odločili za bolj maki-sov JCno Poiitiko, čeprav ni manjkalo gla-tev'i-VSem iz Trsta' ki 80 zahtevali združi-r’uzne Slovenije z Julijsko krajino in s tem udp,fr°dovaJno akcii°' kakršno so fašisti Pa	v tei deželi že dvajset let. V Rimu
Prime prevladalo mnenje, da bi bilo najbolj v'ncn rn°i ustanovi,‘ posebno Ljubljansko prano u,' u *ateri nai bi Slovenci imeli omenje-nikov t U[n° avt°nomijo. Po načrtih zagovor-PrivinJ3 Sne P°btike naj bi Ljubljana postala tiste nori, sredi8Če za vse Slovence, tudi za nju H°VV,lm Reichom- To, v naivnem upa-izkrvnver taI,ia’ ko bosta Nemčija in Rusija svojo nhi V. ™edsebojnem spopadu, razširila med ” n, dQ eČ prek0 tiste ,očmce, ki jo je začrtal sam Hitle^ “ SaV°isko kraljevino
bevalah^kirn razmišljanjem, ki so predvi-‘bentite,! 1 embn°nalno ohranitev slovenske ' pa >e bil po mnenju večine opazo-
valcev slovenski narod prej ali slej obsojen na izginotje. O tem je bil pesimistično prepričan tudi marsikateri Slovenec. Najbolj tragičen predstavnik takega pogleda na bodočnost je bil bivši ljubljanski župan Ivan Hribar, ki se je pred vstopom italijanskih čet v mesto vrgel v Ljubljanico, na nabrežnem na-pušču pa pustil list s Prešernovim verzom: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi«.
Večina slovenskega vodilnega razreda tega prepričanja sicer ni delila, bila pa je mnenja, da je v trenutku največjega viharja pametno posnemati trsje in se ujmi ukloniti. Razmere so bile zares zastrašujoče: cela zahodna in srednja Evropa je ječala pod nacistično in fašistično peto, Sovjetska zveza je bila še vedno Hitlerjeva zaveznica in samo Velika Britanija je v sebi našla toliko moči, da je še vztrajala v boju proti zmagujočemu Wehrmachtu. Dejstvo, da se je v takih razmerah našla sredi Ljubljane peščica ljudi, ki je sklenila, da se slovenski narod brez odpora ne bo dal izničiti, je tako veličasten dogodek, kakršnega doslej v svoji zgodovini še nismo imeli. Komunisti, levi Sokoli, krščanski socialisti, ki so se 27. aprila 1941 zbrali v Vidmarjevem stanovanju in sklenili, da rečemo z Alešem Beblerjem: »Upirati se je treba, upirati in upreti«, so v trenutku splošnega poraza naredili tisti odločilni korak, ki je Slovence za vedno zapisal med narode, ki so vredni suverenega življenja.
V zadnjih petdesetih letih, ki nas ločijo od onega usodnega dne, smo na to temo slišali marsikatero himno, in prepričan sem, da večina izrečenih besed še danes drži. Toda, ker je vendar pol stoletja odaljenost, ki dovoljuje še drugačne pristope, morda ni povsem napačno, če se o odločitvi za organizirani odpor, ki je padla 27. aprila 1941, pogovorimo tudi na nekoliko neobičajen način. Pri raz-
mišljanju o tem, kar se je zgodilo, se ni mogoče namreč izogniti nekaterim vprašanjem. Prvo in poglavitno, ki se ponuja, je na primer tole: kakšno vlogo je imela Moskva pri odločitvi slovenskih komunistov, da postanejo pobudniki sestanka pri Josipu Vidmarju? Ne gre namreč pozabiti, da je KP Slovenije bila tedaj samo filialka KPJ in da je bila ta le veja Kominterne, ki je usmerjela politiko svojih članic v skladu s političnimi interesi Sovjetske zveze. Tudi ni mogoče spregledati, da' se je Stalin sicer še oklepal zavezništva s Hitlerjem, da pa je že dolgo gledal z velikim nezaupanjem in celo sovražnjostjo na njegovo prodiranje v balkanski prostor. V tem smislu je mogoče tudi razložiti, zakaj je Molotov v noči med 5. in 6. aprilom, nekaj ur pred nemško-italijanskim napadom na Jugoslavijo, podpisal z. ambasadorjem Gavrilovi-čem pogodbo o prijateljstvu - Jugoslovane je pač s to simbolično gesto hotel ohrabriti, da se Hitlerju kolikor je mogoče postavijo po robu.
Ali je politiko slovenske komunistične partije aprila 1941 narekovala Moskva, bomo zvedeli, ko bomo lahko stopili v arhive ko-minterne. Ni pa mogoče spregledati dejstva, da se je Osvobodilna fronta vse do Hitlerjevega napada na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 imenovala Antiimperialistična fronta, in da je torej metala v isti koš tako naciste in fašiste kot zahodne »kapitaliste«. Sum, da je bila torej samo kamenček, v načrtovani politiki Moskve, do katere naj bi prišlo, ko se bodo - kakor je napovedoval že Lenin - imperialisti izčrpali v medsebojnem boju, je več kot upravičen. Osvobodilna fronta je skratka že v svojem zasnutku nosila zrno stalinizma, ki je pozneje obrodilo bogate sadove.
Takšen razvoj bi seveda ne bil mogoč, če bi se slovensko meščanstvo in kler v trenutku preizkušnje ne izkazala tako nezmožna
velikopoteznih odločitev. Nekje sem bral, da bi OF - posebno na začetku - ne imela tistega razmaha, ki ga je, če ne bi bilo Kocbekovih krščanskih-socialcev. Predstavljamo si šele, kaj bi lahko bila, če bi ji dala svoj blagoslov Cerkev s škofom Rožmanom na čelu. Toda konservativna miselnost, strah pred tveganjem nezadostno razumevanje smrtne nevarnosti, ki jo je nacizem predstavljal za vso evropsko civilizacijo, so katoliški cerkvi (ne samo v Ljubljani, temveč tudi v Rimu) preprečili, da bi v času velike vojne preizkušnje odigrala tisto vlogo, ki bi jo v skladu s svojim pomenom v zgodovini Evrope morala prevzeti. Konkretno bi to v slovenskem primeru pomenilo, da bi se popkovina, ki je vezala slovenske komuniste na jug in na Moskvo pretrgala ali pa bi jih zadušila. V spopadu med črnimi in rdečimi, ki pa se je razvil vzporedno z bojem proti okupatorju, so drugi zmagali, ker so bili bolj pogumni, morda tudi bolj obupani, saj je bil v nevarnosti tisti »vrt človeštva«, kakor je Tito označil Sovejtsko zvezo, v kateri so videli svoj Eden.
Ko je z zmago anglo-ameriških sil v Severni Afriki in z zaustavitvijo nemškega napredovanje v osrčje Rusije po bitki pri Stalingradu na začetku leta 1943 postalo jasno, da je Hitlerjev poraz samo vprašanje časa, je Osvobodilni fronti odbila zadnja ura. Čeprav je ohranila svoje ime, se je v resnici spet prelevila v Antiimperialistično fronto, kajti, kako naj bi komunisti zaupali, da bi se v primeru zavezniškega izkrcanja na Balkanu krščanski-socialisti ne odrekli skušnjavi in odkrili v Churchillu in Roosveltu bolj privlačna patrona kot v Stalinu. Čas za njihovo izključitev iz igre je s tem nastopil: Dolomitsko izjavo, ki je tako usodno pogojila usodo slovenskega naroda v naslednjih petinštiridesetih letih, je bilo treba samo napisati in podpisati.
Stekov: Naredili smo samo svojo dolžnost
Pogledi in mnenja mladih o dogodkih izpred 50 let
Vrednote še živo prisotne
VLADO KLEMŠE
»Naredili smo svojo dolžnost, kakor ogromna večina naših ljudi. Nam je šlo predvsem za osvoboditev izpod fašizma in prenehanje okupacije naših krajev s strani Italije. Ni mi žal za vse, kar sem naredil, za žrtve, za trpljenje, čeprav sem danes, tako kakor so se stvari zasukale, tudi razočaran.« Preproste besede, ki pa povedo vse.
Tako razmišlja Avgust Štekar - Guš-te iz Števerjana, iz družine, ki je med narodnoosvobodilno vojno z velikimi žrtvami dokazala zvestobo idealom, ki so bili vodilo večini Primorcev v najtežjih časih. Gušte je bil med tistimi, ki so v Števerjanu med prvimi prisluhnili pozivu na odpor in upor in ki so postali eden od členov organizacije, brez katere bi štiri leta trajajoči spopad med maloštevilnim narodom, obsojenim na večno suženstvo in izginotje, in mogočnim sovražnikom kmalu opešal. Danes v teh čudnih časih, zvenijo take besede morda anahronistične, posebno v ušesih mlajše, povojne generacije.
»Glavna agitatorja narodnoosvobodilnega gibanja sta bila v Števerjanu dva soimenjaka, dva Jožefa, oba Humarja. Enega smo poznali kot Pepeta z Grdince, drugega kot Pepeta Klemen-čevega. Prihajala sta v našo in tudi druge hiše, prepričevala ljudi o ciljih gibanja. Kdaj je to točno bilo, z gotovostjo ne bi mogel reči. Vsekakor pa mislim da že leta 1942. Ljudje so jima verjeli in zaupali, ker sta znala boj za osvoboditev izpod fašizma povezati tudi s socialnem položajem naših ljudi, ki so takrat, posebno v Brdih, ječali pod težo kolonata.«
Sčasoma je pričela prihajati tudi oe-farska literatura, (nekaj časa je v kraju krožila tudi filočetniška propaganda) se spominja Gušte, ki jo je bilo treba posredovati naprej. Dostavil jo je celo bratu, ki je bil vpoklican v vojsko v Piemontu.
Kako je delovala oefarska zveza? Tudi z zbiranjem pomoči in prenašanjem paketov v Gonarsu in Viscu zaprtim internirancem. To je urejal Guš-,te, ki se je iz Števerjana, oziroma Kojskega, kjer je bilo takrat županstvo, uradno »preselil« v San Vito al Torre.
Ta zveza je delovala tudi ob razpadu Italije, ko je bilo treba slovenskim internirancem pomagati čimprej domov ali na varno (kakor se je zgodilo tistim dvanajstim ali petnajstim bolnikom v Viscu, ki so jih spravili v bolnišnico v Palmanovo) v nasprotni smeri pa pomagati italijanskim vojakom.
Uspešnost organizacije OF na terenu in da je gibanje zajelo sleherno hišo, se je poznala v Števerjanu že v začetku leta 1943, ko so v partizane odšli vsi Jetniki, 1925 in mlajši, ki bi jih sicer mobilizirali v italijansko vojsko.
»Zakaj smo vse to delali? Preprosto, ker se nam je to zdelo pravilno, ker. smo bili prepričani, da je tako prav. Veš, pri nas smo precej trmasti, pa tudi uporni. Spominjam se, kako me je nemškutarski župnik v Črnučah, kjer smo bili v begunstvu med vojno, namlatil, ker nisem pri maši hotel moliti za zmago Avstrije. Pa se nisem poboljšal.«
Trmo in pokončnost je Gušte ohranil tudi v povojnem obdobju, čeprav je šel skozi strahote Buchenwalda. Tudi takrat, ko so, zlasti po prihodu zaveznikov in po razmejitvi bili vse pogostejši tisti, ki so se obračali po vetru. Takšen je še danes, ko občasno, s preprosto besedo pove marsikatero resnično. Resnice pa, vemo, vsi nimajo radi.
DAMJANA OTA
Kako generacija, ki se je rodila pred približno četrt stoletjem razmišlja o Osvobodilni fronti slovenskega naroda? Kaj mladim še predstavjajo vrednote, za katere so se naši dedje in očetje borili v letih druge svetovne vojne? Koliko sploh vedo dijaki, študentje, oziroma njihovi vrstniki, ki danes delajo o tistem mračnem obdobju zatiranja našega naroda? Drobna mnenjska raziskava med zamejskimi predstavniki te generacije dokazuje, da je bila z informiranjem skopa predvsem šola: pripoved o OF in sploh tistem obdobju se je tako pogosteje oglasila v družinskem krogu, važno vlogo odigrava tudi osebno zanimanje. Na OF mladi pač gledajo predvsem z zornega kota človeka, ki tistih časov ni doživel in je o njih zvedel iz ust bivših borcev. Osnovne vsebine in vrednote, ki označujejo sleherni boj za enakopravni obstanek nekega naroda, pa so tudi pri mladih še vedno živo prisotne.
VLADICA VODOPIVEC univerzitetna študentka (zgodovina): »OF mi pomeni veliko, še posebno sedaj, ko skušajo nekateri zmanjšati pomen tega zgodovinskega dogodka in ga s strankarsko-političnega zornega kota izkoristiti sebi v prid. Mislim, da je bila najvažnejša vrednota OF svoboda: boj za svobodo, za pravico rabe slovenskega jezika, ki postaja danes že dolžnost, predvsem v naši zamejski stvarnosti. Tudi zavest o pripadnosti slovenskemu narodu, ki jo je OF še posebej izražala, je čedalje pomembnejša v današnjih časih. O tem zgodovinskem dogodku pa bi morali biti več obveščeni, mnogi izražajo mnenja in sodbe, ne da bi dobro poznali okoliščin. Zato bi morali danes v šoli veliko več poudariti to obdobje, ki nam je bližje kot marsikatero drugo. O O F sem veliko zvedela iz pripovedovanja svojih dedov, ki so drugo svetovno vojno doživljali v prvi osebi, podrobneje sem se pozanimala sama, širšo obravnavo mi omogoča tudi študij na univerzi.«
ANDREJ ŠIK organizacijski tajnik SDGZ: »Dogodek je bil zelo pomemben za zgodovino slovenskega naroda, še posebno v trenutku, ko je okupator imel pobudo v svojih rokah. Morda bo izzvenelo retorično, a mislim, da je
treba poudariti, kako so ž OF Slovenci dokazali velik pogum, vero v svoje ideje in pokončnost, če so se zoperstavili sovražniku tudi v okoliščinah, ki niso obetale veliko dobrega in niso dajale dosti izgledov. Moje poznavanje takratnih dogodkov mislim, 'da je isto, ki ga ima vsa moja generacija: OF sem spoznal iz branja in po pripovedi starejših, šola pa mi je povedala zelo malo, verjetno ker za to obdobje ni bilo zanimanja.«
ALJOŠA TERČON univerzitetni študent na fakulteti za mednarodne diplomatske vede: »OF mi kot zgodovinski dogodek pomeni osvoboditev slovenskega naroda^ izpod tujega okupatorjevega jarma. Še danes so aktualne vrednote OF, kot je ponos na slovenstvo, poudaril bi izraz samostojnosti in samoodločbe slovenskega naroda. V šoli sem o tem obdobju zvedel zelo malo, skoraj nič. V glavnem so moji viri informacije časopisi, starši in sorodniki, pa tudi univerza.«
ALENKA ŠTOKA univerzitetna študentka na tržaški fakulteti za literarne vede: »Zgodovinsko gledano je OF nedvomno izjemen dogodek, škoda Je, da je njegov začetni pomen nato degeneriral, da OF ni bila več fronta vseh Slovencev. Od Dolomitske izjave je bila težnja, verjetno že stalno vidna, jasneje nakazana, tako da se je pozitivna plat OF izničila. Vrednote OF so prav gotovo v uporu rtacifašističnemu nasilju. Aktualnost dogodka je v boju za pravice, ki ga moramo udejanjati še danes, čeprav so okoliščine povsem drugačne. To je vsebina, ki je ne smemo pozabiti. Informacije o OF so mi posredovali starši, šola, knjige, veliko je osebnega zanimanja: v dobi obveznega šolanja je bila informacija nezadostna in enosmerna, precej boljše je bilo na klasičnem liceju.«
ROBERT BANDI vajenec: »Ustanovitev slovenske Osvobodilne fronte proti okupatorju je bila bistvena. Verjetno je bil nujen tudi tisti postopek, mislim pa, da so še posebej pomembni končni rezultati. Po tedanjem tako pogumnem skupnem nastopu proti zatiralcu je še danes pomembno, da se Slovenci skupaj zavzemamo za svoje pravice, se zoperstavljamo krčenju naše manjšine. Ta "združenost" bi morala biti stalno prisotna, boj za naše pravice pomeni veliko^ za bodočnost naše kulture, mladine. Čeprav so okoliščine po petdesetih letih zelo različne, je skupna zahteva po enakopravnosti še danes potrebna. O OF mi niso mogli pripovedovati dedje, ki jih nisem poznal, ker so vsi štirje umrli med vojno. Veliko so mi o tem povedali starši, v šoli sem tudi zvedel precej, a le z enostranskim obravnavanjem dogodkov, takorekoč s političnega vidika.«
MITJA RUSTJA univerzitetni študent na ekonomski fakulteti s turistično usmeritvijo v GO: »Dogodka nisem doživel v prvi osebi, zavedam pa se njegove zgodovinske važnosti, tudi v današnjem življenju. Verjetno bi naš svet danes bil drugačen, ko tega mejnika ne bi bilo. Sicer lahko samo čutim, da so bile stvari v redu narejene in pravilno zastavljene. Med vrednotami oziroma vsebinami OF se mi zdi najpomembnejši in danes še aktualen čut svobode, in to v najširšem smislu, kot svoboda posameznika in naroda,
ki ga nihče ne sme zatirati, nanj negativno vplivati in ga omejevati. Zelo veliko, kar je bilo prisotnega v idealih OF, je bilo za tisti čas in tiste okoliščine res v redu. Ne bi rekel, da vrednote OF niso več aktualne. Mislim, da veljajo še vedno in za vsak narod, dokler je le-ta tlačen, nesvoboden. Načini in metode, ki so jih takrat uporabljali, pa nimajo nobene neposredne povezave z današnjostjo. Priznam, da osebno o NOB nimam velikega znanja, v veliki meri je to šolsko znanje in pa tako, ki sem ga dobil ob branju. Priznam tudi, da se nisem veliko poglobil v študij tega obdobja, ker sem pač gojil druge interese. Imam. precej jasno sliko o dogodkih, čeprav se nisem natančneje poglobil in ne bi mogel obravnavati posameznih podrobnosti.«
ALJOŠA GAŠPERLIN univerzitetni študent: »OF je nedvomno zelo važen mejnik v slovenskem odporniškem gibanju proti nacifašizmu, zlasti kar zadeva ohranjanje jugoslovanske in predvsem slovenske identitete. Dogodek kot tak je ohranil svoj pomen tudi v povojnem času, ni se veliko zmanjšal, po mojem mnenju, niti v vseh teh letih do danes. Pri tem mislim na vrednote in vsebine, kot je v prvi vrsti ohranjanje narodne zavesti. Zato se OF uokvirja v tisti široki krog dogodkov, ki so vse do danes pripomogli k utrjevanju čuta pripadnosti k slovenskemu narodu. Mislim, da to velja posebej za nas zamejce. OF je bila ena od stvari, ki so prispevale k našemu obstoju. Poudaril bi tudi skupen nastop različno mislečih in usmerjenih, solidarnost, ki so jo le-ti izkazali v odločnem uporu proti zatiralcu. O dogodkih iz tiste dobe sem zvedel iz pripovedovanja starejših, precej sem se pozanimal sam, predvsem z branjem knjig, tudi v šoli, čeprav zgodovinska obravnava te dobe ni bila dovolj izčrpna.«
MAGDA ŠVARA, udanica: »Mislim, da je ustanovitev OF važen zgodovinski dogodek za naš narod. Med vrednotami, ki so od tedaj še vedno zelo veljavne, bi se morali danes še zavzemati za enakopravnost med narodi, pravičnost in nenazadnje svobodo. Mislim, da je OF in sploh tisto obdobje še aktualno, čeprav ni več občuteno na isti način. V šoli sem o tem zvedela zelo malo, skoraj nič. Vse moje poznavanje tistih časov prihaja iz družinskega kroga, iz branja in iz dolgoletne osebne izkušnje med taborniki.«
KATJA TURK, univerzitetna študentka: »Gotovo je OF nekaj važnega, morda za mlade pa res samo zgodovinski dogodek, ki ga niso doživeli. Morda bi starejši tudi radi, da bi drugače gledali na tisto preteklost. Osnovne vrednote OF so po mojem mnenju še vedno aktualne, posebno v tem trenutku, ki ga doživlja Slovenija. Za nas zamejce bi bilo pomembneje, ko bi v večji meri upoštevali odpiranje-Mogoče v tem smislu naše današnje potrebe nepopolnoma sovpadajo z vsebinami, ki jih je izpričevala O F-Šolska izobrazba je temu obdobju posvetila zelo postransko pozornost, prej je uspelo, da smo te dogodke obravnavali pri literarnem kot pa pri zgodovinskem pouku. Ko sem bila mlajša, sem prebirala veliko tovrstne literture, večji del informacij, pa so mi posredovali prav starši.«

CcttUoUped
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ
Filiale: MILAN - GORICA - FERNETIČI Sedež: TRST - Miramarski drevored 3 Telefon: (040) 417831/5 - Telex: 460140 CENTTS I - Telefax: 43903
Carinska služba, zbirni promet, skladišča, aviopromet, pomorski in kontejnerski prevozi, suhozemski transport
r
POOBLAŠČENI IZVOZNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV, TOVORNIH VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV
BO^a LANCIA
IVECO
ADRI01/12
SPECIALIZIRANI V IZVOZU BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO
34132 TRST - Ul. Geppa 9 - Tel. (040) 369220 - Fax (040) 369112 - Telex 460231 ADEX I 34170 GORICA - Ul. dellTndustria 6 - Tel. (0481) 522012

■FARGO
FINE CHEMICALS
PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA
Filiala v Gorici: Ul. Trieste 160
Tel. (0481) 20769 ___________________________________,______________________________
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918
Za normalne odnose med Slovenci
NADALJEVANJE S I. STRANI
lasti. Pred in po preobratu so se nad prazniku zgrnili oblaki vprašanj in ob vsakem se porajajo nove dileme in delitve. Vendar čas teče in bi bilo prav, da bi resnične praznike očistili navlak in jim dali mesto, ki jim pripada. V tem smislu bi morala biti ustanovitev Osvobodilne fronte dokaj nesporen praznik, saj je povsem naravno, da se narod upre okupatorju in skuša z uporom uveljaviti svojo pravico do svobode in samostojnosti. Takratni okupator ni bil nedolžna lovska organizacija, ampak sila, proti kateri so se borile številne demokratične države, vštevši ZDA, ki si danes ne mučijo vesti, da je bil eden izmed zaveznikov tudi zloglasni Stalin. Kaj se je vse potem Slovencem zgodilo, verjetno res ne gre pripisovati ustanovitvi OF, saj to vodi v tezo izvirnega greha. Ne bi rad nadaljeval diskusije in polemike. Zdi se mi, da kot narod potrebujemo nekaj trdnejših točk, da stalno ne podžigamo diskusij o grešnikih in grehih. Zgodovine seveda ne smemo pozabiti, vendar njena sila ne sme biti premočna; ne smemo ji dovoliti, da se razteza čez sedanjost in nam megli prihodnost.
Tu v zamejstvu čutim v našem »trdem jedru« plamteče strasti in globoka razočaranja, ki nam vsekakor ne dajejo moči. Vem, da se bodo starejše generacije težko izmuznile dinamiki velike sanje in velikega razočaranja, prav tako se bodo težko izmuznili zamolkli tesnobi tisti, ki so bili proti. Vendar je nevarno, da ta občutja zadušijo druge sanje in
druge vrednote, ki pa le niso padle in propadle.
Želim si, da bi OF postal navaden praznik, z občiajnimi govori in pO' poldanskim izletom v naravo, ker je pač to ritual konstituiranih proslavljanj zgodovinskih »prelomnic«-Preprosteje povedano: želim si normalizacijo odnosov znotraj samega naroda, saj je to moč za bodočnost-Vem, da ni lahko, vendar je hud° biti še vedno razklani na nekaterih osnovnih datumih, kot da smo en narod z različnimi zgodovinami, torej shicolrenični narod, ki zaman išče očeta in mater.
Črtomiri, razbiti med starim in novim bogom, med zvestobo in ljubeznijo, na poti v močvirnati Oglfi' Naša razvpita pot v Evropo bo lažja-če se bomo nanjo napotili z mirnejšim srcem in dali starim dilem33) prostor, ki jim pritiče, da ne bo p3^ Evropa tujina, kot sumim, da je tu* Črtomiru tudi Oglej, ki je pravo nasprotje od pokrajine, ki je obdajal3 Ajdovski Gradec. Tudi slovenska država bo trdnejša, če bo temeljila n3 nekih jasnih izhodiščih in ne n® stalnem spreminjanju vsega.	,
Ne trdim, da bi morali o OF vS_ enako misliti, saj tudi v Italiji nin)3 mo vsi enakega odnosa do 25. apr**_ ali kakega drugega praznika. yel! dar prazniki niso za to, da sije njih poslednja resnica, ampak s_ konstitutivni člen neke splošne z3 vesti, tudi takrat, ko večini ljudi P0y menijo le dela prost dan. Morda 5 prazniki samo ritual skupnosti in d žave; ne vem, vem pa, da niso Pra niki, če rojevajo vedno nove tesn be, dvome in razkole.
Pogovor z Izidorjem Predanom vlogi OF v Beneški Sloveniji
Temelj beneške zavesti
Oskar Kovačič, organizator OF v Trstu
Snovalec odpora
RUDI PAVŠIČ
Izidor Predan je med zamejskimi Slovenci znana osebnost. Lahko bi rekli, da je postal pojem prizadevanja beneških Slovencev za svoje pravice. Težko bi bilo opisati vse, kar je naredil in še dela za svoje ljudi, za svoj narod, za svoje beneške rojake.
Zato ni naključje, da smo se prav do njega obrnili, da bi ob letošnji 50. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte izvedeli, kako se je to gibanje razvijalo v Beneški Sloveniji in kaj je pomenilo za tamkajšnje slovensko prebivalstvo. Sredi popoldneva smo ga našli doma v Dolenji Mersi. Vesel je bil obiska, čeravno je mimogrede prišepnil, da ne bo mogel na dolgo govoriti 0 teh pomembnih vprašanjih, saj je bil namenjen v Štoblank v občino Dreka, kjer je bila najavljena maša zadušnica v spomin na domačega župnika Marija Lavrenčiča, - Pa vendar časa je bilo dovolj, da nam je v poldrugi uri povedal marsikaj zanimivega.
Letos poteka 50 let od ustanovitve Osvobodilne fronte. S kakšnimi občutki spremljate to zgodovinsko obletnico?
»Ustanovitev Osvobodilne fronte je bila velikega pomena za slovenski nared. Sklep, ki so ga takrat sprejeli Kidrič, Vidmar, Krajger in drugi, je bil važen za vsestranski razvoj slovenskega naroda. Ne smemo namreč pozabiti- da so takrat Mussolinijeve in Hitlerjeve sile sklenile, da bodo uničile slovenski narod. Zato je bilo bistvenega pomena, da smo se tem silam zoperstavili z vsemi sredstvi. In prav v tem neenakem boju je slovenski narod Pokazal svetu svojo veličino. V narodnoosvobodilni borbi smo postavili temelje svoji državi.«
Kaj je pomenila Osvobodilna fronta za Beneško Slovenijo?
. »To gibanje je bilo tudi za naše kra-le izrednega pomena, saj je v vaških odborih OF sodelovalo nad tisoč domačinov. Posledično pa je OF zagotovila Slovencem v videmski pokrajini določeno organiziranost in postavili so Se temelji tega, kar danes imamo. In ne samo to. Prvič v naši zgodovini SItl° začutili večjo povezanost z matičnim narodom, spoznali smo, da smo
del tega naroda in zato javno in glasno zahtevali svoje pravice.
Organizacija, ki je prevzela idejno nasledstvo OF, je bila Demokratična fronta Slovencev, ki smo jo ustanovili 1. maja 1949. Ustanovni občni zbor smo imeli v čedajski kinodvorani Im-pero.
S to konferenco so naši ljudje pokazali Italiji, da živijo kot Slovenci, da osemdesetletna asimilacijska in raznarodovalna politika ni uspela pod Matajurjem, ob Nediži in'Teru.«
Kaj je pomenilo v povojnih letih sodelovati v DFS?
»Nobena skrivnost ni, da smo delovali v nemogočih pogojih, saj so nas Italijani smatrali za skrajne levičarje, čeravno so delovali v vaških odborih ljudje vseh prepričanj, predvsem katoličani. Naše delo, ki je bilo usmerjeno predvsem v uveljavljanju narodnostih kakor tudi socialnih in gospodarskih pravic, so pripadniki večinskega naroda ocenjevali kot izdajstvo domovine.
Odveč bi bilo povedati, da so takratne oblasti dokaj odločno posegale po naših pobudah in tudi po posameznikih. Sami varnostni organi so bili na strani tajnih organizacij (Gladio, O, Tricoloristi), ki so prav v tem času v središču pozornosti italijanskega javnega mnenja. Sicer pa ne verjamem, da bomo izvedeli za vso resnico o ci-
ljih in namenih teh tajnih organizacij, ki so delovale tudi v Benečiji.
Naši aktivisti so bili vseskozi preganjani. Vsakdo izmed nas nosi še danes posledice takratnih brutalnih posegov. Uvedli so ustahovalne procese, med katerimi gotovo izstopa proces proti takozvani Beneški četi. Sicer je bil to Beneški bataljon, ki je skupaj z Brici sestavljal Briško-beneški odred. Tudi to je danes aktualno. Ljubljansko ulico, ki nosi ime po Briško-beneškem odredu hočejo preimenovati v ulico Ivana Trinka. Mislim, da bi si Ljubljana ne smela privoščiti takih zamenjav, saj sta tako Briško-beneški odred kakor Ivan Trinko zaslužna za razvoj Benečije in si zaslužita ulico v Ljubljani.
Tudi duhovniki so bili preganjeni in zanje je bilo izredno težko darovati mašo v slovenskem jeziku. Določeno nerazumevanje do slovenskega maše-vanja je prisotno še danes na Videmskem, čeravno moramo priznati, da se je videmska škofija odločno postavila na stran naših duhovnikov, kar se v povojnem času ni dogajalo.
Svet se hitro spreminja in včerajšnji dogodki že gredo v pozabo. Kljub temu pa je letošnja obletnica ustanovitve OF dogodek, ki bi se ga ne smelo pozabiti. Kaj bi s tem v zvezi rad povedal mladim beneškim generacijam, ki niso preživele medvojnega in povojnega obdobja?
»Želel bi jim svetovati, naj bodo ponosne na to, kar so počeli njihovi očetje v naj hujših časih naše zgodovine, ko še je šlo za biti ali ne biti. Želel bi jim povedati, da sem za spravo, a ne za vsako ceno s tistimi, ki blatijo odporniško gibanje in narodnoosvobodilno brobo. Po svojem značaju ne bi želel sprave s hlapci in sodelavci okupatorja.
Kakor povsod po Sloveniji so tudi v naših krajih gorele slovenske hiše in čele vasi in to je težko pozabiti. In za vsakega Slovenca, ki je umrl,v koncentracijskih taboriščih, so odgovorni tudi kolaboracionisti.
Našim mladim pa bi želel povedati, naj za vsako ceno čuvajo svobodo, ki je največja pridobitev našega odporniškega gibanja. Ko živiš v svobodi, lahko ustavrjaš tudi druge dobrine za vsestrsanski napredek človeštva.«
Oskar Kovačič
JOŽE KOREN
O prvih začetkih nastajanja Osvobodilne fronte v Trstu leta 1941 je bilo že mnogo napisanega na osnovi avtentičnih pričevanj akterjev tistega časa in arhivskih dokumentov. Stvari so, če že ne do kraja dognane, prav gotovo verodostojne. Od tistih časov poteka letos 50 let, mnogih nosilcev dogajanj ni več, nekatere je pobral medvojni čas, druge povojna leta. Prišle so nove generacije, z njimi novi problemi in odmikanje let spravlja marsikaj v pozabo ali zavija v meglenost. Zato je le prav, da od časa do časa, zlasti pa ob letošnji 50-letnici, to megleno kopreno nekoliko odstrnemo. Virov seveda ne manjka, lahko bi se na primer oprl na pisanje zgodovinarjev Janeza Kramarja ali Milana Pahorja, na spominske beležke drugih akterjev (Ernesta Arbanasa, Danila Perica itd), pa sem še enkrat prebral vse tisto, kar mi je aprila 1981 pripovedoval Leo Kovačič, brat Oskarja Kovačiča, človek torej, ki je bil takrat v samem osrčju dogajanj.
Kdo je bil Oskar Kovačič? Rojen v Mostu na Soči (Sv. Luciji) 27. oktobra 1908, je kot primorski emigrant v času fašizma živel v Ljubljani. Kot visokošo-lec je bil aktiven v levičarskem društvu Triglav in pri organiziranju komunistične partije. Žaradi te dejavnosti je bil obsojen na 18 mesecev zapora in je kazen
Zora Perello
prestal v Sremski Mitroviči. Po izpustitvi je organiziral ustanovni kongres KPS na Čebinah aprila 1938 in bil izvoljen za člana CK KPS. Leta 1939 ga je policija aretirala in internirala v zloglasni Bileči v Hercegovini. Ob napadu na Jugoslavijo se je vrnil v Ljubljano, postal član vojne komisije CK KPS, ko pa je bilo ustanovljeno poveljstvo partizanskih čet v Sloveniji, je postal njegov član. V tem svojstvu in kot primorski rojak je bil poleti 1941 poslan na Primorsko, predvsem v Trst. Odločitev o tem je bila sprejeta v takoimenovani primorski komisiji CK KPS, ki jo je vodil organizacijski sekretar, tržaški rojak Tone Tomšič.
Točen dan Oskarjevega prihoda v Trst. ni preciziran, vendar je zanesljivo, da je bilo to najkasneje pred koncem julija 1941, kakor je tudi znano, da se je na tvegano pot odpravil z ilegalnim imenom oz. izkaznico na ime Anton Polak (ali Poljak).
Leo Kovačič mi v svojem pripovedovanju ni vedel opisati poti, po kateri je Oskar prišel v Trst, tako on kot drugi pa govorijo, da se je po navodilih, ki jih je dobil v Ljubljani, oglasil najprej v Tržiču pri »Struparjevih« in nato pri bratu Rudiju in Lojzetu Peric z namenom, da bi v Tržiču vzpostavil centralno bazo OF. Ta namen pa je hitro opustil, saj so na sestanku v Trži-
NADALJEVANJE NA IV. STRANI
V Rimu je do konca vojne deloval poseben odbor
Za neodvisno Slovenijo
JANKO JEŽ
Odbor za ustanovitev neodvisne in jSniostojne Slovenije je deloval v
po 8. septembru 1943 (razpad fa-čet ne Tatije) do prihoda zavezniških
2 : Y. Rim. Nato so se njegovi člani n ceji razhajati: v ZDA, v Argentino, t. Švedsko. Jaz sem edini ostal v mu, dokler se nisem leta 1948 vrnil ra Sh°^ r°istni Kraj- Vsak član je ob ohv U °hranil v odboru svoj položaj z . ojJuti°, da bo še sodeloval v smislu porovega programa. Meni je bila na' tiena naloga, da skrbim za razplet P0^a primorskega vprašanja, seveda golu? zanimanja za splošni razvoj do-];_... 0v, ki so se v tem sklopu pojav-edi* '^ elani odbora so že umrli. Kot
SemnskušflŽiiVeuti T-9°v član in tajnl!t Raz • sal ohraniti svojo anonimnost.
da ^°i.P°titičnih dogodkov pa me sili, vit^ rvm Po skoraj 50 letih od ustano-, e ‘ega odbora stopim v stik s slovenju iavn°stjo, ko se vprašanje slo-ra, , državnosti približuje svojemu Uetu in uresničitvi, nama 50-lertnici upora jugoslovanskih - - dov Proti pristopu Jugoslavije k n n iRim - Tokio; od 50-
letntU °si Berlirl
nih 'J-1 2, zahrbtnega napada nacifašistič-Roln 1 -ttalije, Nemčije, Madžarske in neusmu6 na Jugoslavijo; ob obletnici nja httuienega nemškega bombardirajta ?Q?rada na velikonočno nedeljo Osvnh e*3 50-letnici ustanovitve da °dtine fronte v Ljubljani sodim, Za dr,]?10! Korak upravičen. Gre sploh tega ZjiStno dejanje, ker je bilo delo To jp°, ora zgodovinskega pomena, tila 7 k di oddolžitev spominu dr. Ci-odbnt-6 ■ a’ Ki je bil predsednik tega bij Da Jn ie lani umri v ZDA, kjer je Heom, 01 trgovinskega prava na nu. get°wnski univerzi v VVashingto-
S kakšn
Za	naj sodelujem v Odboru
sem se od-
zval vaKSV° legitimnostjo Za Ust tulu, naj sodeluj er he sin levitev neodvisne in samostoj kot S države? V Ljubljani
_ Kler0u0f°lec nisem hotel pridružiti fostite du Cem *n ne liberalcem (Op-
jenih ' ua se poslužujem teh dveh utr-Rtedvni 6Vk°v za vodilni skupini v vijem n d m sl?venskem političnem ži-VanieJ m J? vojni je to usodno razliko-'bo, Q. ed Slovenci šlo skoraj v poza-izgi6d ]a Pa se v novejšem času, ker Početi 'iz nimamo kaj pametnejšega hRadins °mu to Koristi? Naj današnja ki so L° tem razmišlja.) Komunisti, 1 12 dediščine avstrijsko-slo-
venske socialne demokracije, so spretno izkoriščali slovenske razprtije in začeli nastopati kot rešitelji problema svetovnega in s tem seveda tudi slovenskega proletariata. S Hitlerjevim napadom na Sovjetsko zvezo so pridobili na pomenu pri preprostem ljudstvu. Če so se organizirali za primer nacifašističnega napada na Jugoslavijo in s tem prvenstveno na Slovenijo, ki je bila najbolj izpostvalj ena kot neposredna mejašica z Nemčijo in Italijo; če je prišlo do ustanovitve OF pred 50 leti v Ljubljani tudi z njihovim sodelovanjem, vprašujem, kaj so storili ostali, da bi preprečili njihovo sprotno prevzemanje vodstva v boju proti okupatorju? Organiziranje kolaboracioniz-ma z okupatorjem prav gotovo k temu ni prispevalo. Edvard Kocbek je odigral nepozabno vlogo pri reševanju slovenskega katoliškega ugleda pred svetom, pred velikimi zavezniki, katerim so Slovenci in sploh Jugoslovani bistveno pripomogli k zmagi nad na-cifašizmom. Že dejstvo, da je, bila Nemčija z Italijo prisiljena, da je imeli vso vojno 40 divizij na Balkanu, dovolj zgovorno dokazuje, proti komu so se te divizije borile.
Že vojna sama je revolucija. Revolucija proti nasilnemu redu, ki ga napadalec in okupator skuša vsiliti trenutno šibkejšemu za dosego svojih zavojevalskih in izkoriščevalskih namenov. Revolucija tlačenega naroda proti imperialistično neobzirnemu zavojevalcu, ki hoče za vsako ceno vsiliti svoj namišljeni višji socialni in gospodarski red ljudstvu. Naš osvobodilni boj je bil predvsem upor proti nacifašistič-nemu okupatorju, nato revolucija proti zakrknjenemu delu našega naroda, ki ni razumel že od vsega začetka, da je njegova splošna in bistvena dolžnost boriti se proti nasilnemu tujcu, ki nas je hotel zbrisati z zgodovinske pozor-niče, kjer smo se pojavili pred 1.500 leti. Šlo je za neizprosno borbo proti mogočnemu molohu, ki je ustrahoval ves svet. . Slovenski narod je bil v tej borbi popolnoma zavestno na pravi strani. Ponosen je na svojo zmago v drugi svetovni vojni po srditem odporu in nato po zanosnem obračunu z morilcem njegovi najboljših sinov. Slovenski narod je ponosen na to zmagovito borbo proti Hitlerjevi Nemčiji in Mussolinijevi Italiji. Slovenija je ponosna, da je v drugi svetovni vojni stala ob strani ZDA, Veliki Britaniji, Franciji in Sovjetski zvezi, ki še danes
NADALJEVANJE NA IV. STRANI
e Snovalec
NADALJEVANJE S III. STRANI ču sklenili, da je bolje bazo ustanoviti v Trstu tudi zaradi lažjih zvez z Ljubljano in širšega zaledja tržaške okolice.
Toda še predno se je odpravil v Trst, je Oskar Kovačič šel na Tolminsko in od tam v Ljubljano na posvet in potrditev za ustanovitev centrale OF v Trstu. Tako se je konec avgusta ponovno vrnil v Tržič k bratoma Lojzetu in Rudiju Peric, ki sta skupno z bratoma Cvetkom in Danilom Peric sestavljala prvo skupino OF v Tržiču. In prav Danilo je Oskarja pospremil do Trsta, kjer je takoj navezal stike z Ernestom Arbanasom, Ljubom Susičem in Aleksandrom Modicem, ki so bili vsi znanci iz »Istrskega internata« v Zagrebu in vsi že predvojni člani Skoja. Po zapiskih Ernesta Arbanasa - Gi-gija so se sestali nekje v Barkovljah in tam jih je Oskar seznanil z nalogami.
To je bila torej prva organizirana skupina OF v Trstu, toda organizacija se je hitro širila, saj je bil Oskar izreden organizator, predvsem pa je imel tudi vsa potrebna navodila, na koga se lahko zanese, pri čemer so mu seveda pomagali tudi njegovi prvi sodelavci, med katerimi so bili Boris Kovačič, sin znanega tržaškega_ zobozdravnika, Zora Perello, Vojka Šmuc, Srečko Košuta, Boris Guina, Rudi Jančar, Valerija Kocjančič - Špela, Franc Perhavc -Peter, Emil in Tončka Colja, do katerih je prišel s priporočilom Staneta Bidovca, in še drugi. Seveda je Oskar preko partijske linije dobil zvezo tudi z nekaterimi italijanskimi protifašisti, predvsem z Zanghirellijem, pri katerem je tudi nekjakrat spal v Ul. Gin-nastica, pa z Brunom Gullijem, Giordanom Cermelijem, Michelom Thomo in še kakšnim. Za Oskarjevo bazo v Ul. Ginnastica naj bi po Leovem pripovedovanju vedela samo Boris Kovačič in Vojka Smucova, ki je stanovala z družino nasproti Zanghirellijevega stanovanja, prvo Oskarjevo »stanovanje« v Trstu pa naj bi bilo pri medicincu Nadiju Šemer-lu v Ul. Molin a vento, medtem ko je nekaj noči prespal tudi pri Kodričevi družini pri Sv. Ani.
Predaleč bi morda šli v tem zapisu, če bi hoteli navajati vse odbore OF v Trstu, ki so nastali eden za drugim, najprej pri Sv. Jakobu (Zora Perello), v mestu (Vojka Šmuc), pri Magdaleni, v Škednju, na Kolonkovcu, v ladjedelnici sv. Marka, v rafineriji Aguila, pa izven Trsta v Križu, Dolini, na Plavjah (Janušek), pri Korošcih (Peter Viola) in še in še.
Vsemu temu organizacijskemu in potem tudi konkretnemu delovanju Osvobodilne fronte v Trstu je postavil osnove Oskar Kovačič, ki je seveda
našel v mestu odlične, predane in zanesljive sodelavce, ne le med študenti, delavci in kmeti, pač pa tudi v tržaških narodno zavednih trgovskih in intelektualnih krogih, ki so OF tudi gmotno podpirali. Mlada organizacija OF je razvijala vsestransko dejavnost že ob svojem nastanku, uvajala je napisne in trosilne akcije celo med samim procesom proti Pinu Tomažiču in drugim soobtožencem, skrbela je za ustanavljanje ciklostilnih tehnik in tiskanje in širjenje narodnoosvobodilnega tiska kakor tudi za njegovo kol-portiranje itd.
Vsa ta razvejana in tudi vedno večja dejavnost prvih aktivistov OF v Trstu je žal tudi zrahljala njeno konspirativ-nost in fašistična policija jim je tudi preko svojih ovaduhov prišla na sled.
Oskarja Kovačiča, ki je po konsolidiranju prvih odborov OF v Trstu in okolici, razpletel mreže Osvobodilne fronte tudi po Istri vse tja do Pulja, so policijski agenti aretirali 10. decembra v neki gostilni v Ul. S. Marco, kamor je šel na sestanek z nekim inž. Mar-cellom, ki pa je bil, kot se je, žal prepozno, zvedelo, agent Ovre. V naslednjih dneh so bili aretirani skoraj vsi ostali prvi aktivisti. Oskar je bil zaprt v Coroneu, na proces so njega in druge odpeljali v Rim v zapor Regina Co-eli. Oskar in njegov brat Leo, ki je prišel v Trst z enakimi nalogami kot Oskar in ki je bil tudi aretiran, sta bila obsojena na 30 let zapora, drugi na kazni do 15 let.
Po obsodbi je bil Oskar zaprt v Cas-telfranco Emiliano, ko pa je zbolel na pljučih, so ga premestili na otoček Pi-anosa ob Elbi. Po posredovanju mednarodnega Rdečega križa so ga pod stražo odpeljali v Ljubljano malo pred kapitulacijo Italije in v bolnišnico v Leonišče, kjer je 31. januarja podlegel tuberkolozi. Žal je tudi usoda nekaterih drugih bila tragična: Zora Perello je umrla v nacističnem taborišču, Vojka Šmucova je padla kot partizanska bolničarka in za njima še drugi.
Tako se je izteklo življenje prvemu snovalcu OF v Trstu Oskarju Kovačiču, ko mu je bilo komaj 32 let.
Nanj in na druge, ki so z življenjem plačali svojo narodno zavest, ne bi nikoli smel ugasniti spomin. Nikoli, danes v teh nepredvidljivih časih zlasti ne.
• Za Slovenijo
NADALJEVANJE S III. STRANI občudujejo njeno borbo, ki je bistveno prispevala k porazu osi Berlin-Rim-Tokio. V tej vojni se je Slovenija borila z ostalimi jugoslovanskimi narodi pod vodstvom Josipa broza Tita, po materi Slovenca, po očetu Hrvata, ki
je rešil Jugoslavijo pred razpadom, Slovenijo pa pred izbrisom iz knjige svetovne zgodovine. Po pradavnem pojavu v Srednji Evropi v Samovi kraljevini in nato v Kocljevi Panoniji, po veličastnem posegu Ciril-Metodovega krščanskega apostolata, po neuspelem poskusu odpora skupaj s Hrvati Ljudevita Posavskega proti nastopajočim Frankom in nato Germanom, je Slovenija ječala tisočletje in več pod jarmom Svetega rimskega imperija nemške narodnosti in še Habsburškega cesarstva. S prvo svetovno vojno je Slovenija dokazala, da je upala v preživetje v okviru Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, po drugi svetovni vojni pa izpoveduje svoje nasprotovanje tudi proti Jugoslovanski republikanski federaciji, ker noče kloniti pred velikosrbsko narodnostno asimilacijo in socialno ter gospodarsko podreditvijo, ker bi bilo to proti duhu načel nove Evrope, ki šele nastaja. Od te Evrope Slovenija zahteva svoje priznanje do samostojnosti in neodvisnosti ter svojo državno identiteto v Srednji Evropi, kateri zemljepisno in kulturno pripada. Pri tem se sklicuje na zgodovinsko kontinuiteto vseh borb proti najrazličnejšim napadalcem do zadnjega osvobodilnega zagona v letih 1941 - 1945.
Po aretaciji v Ljubljani leta 1942 in po internaciji v Arezzu sem po zlomu fašistične Italije prišel v Rim, kjer sem kmalu začel delovati kot lektor slovenščine na filozofski fakulteti rimske univerze. Nikdar nisem stal križem rok in,sem vedno iskal možnost, da kot aktiven član OF lahko pristopim k delu za slovensko 'stvar. V Rimu je obstajal vatikanski dnevnik Osservatore Romano. Ker so se v italijanskih kulturnih krogih že tedaj pripravljale velike slovensosti za tisočneltnico najstarejših listin italijanskega knjižnega jezika (pravni obrazci Carta di Capua, Carta di Teano in Carta di Sessa Au-runca), sem se spomnil, da bi lahko italijansko javnost seznanil s še starejšimi viri slovenskega knjižnega jezika, to je z verskimi obrazci, ki so znani kot Brižinski spomeniki. Glavni urednik lista dr. Boehm mi je najprej dejal, da se »Osservatore Romano« ne ukvarja z arheologijo. Ko sem mu pojasnil da gre za za verske dokumentepa ga je prebral in nato objavilna celotni tretji strani časopisa. Naprosil me je še za en prispevek o Slovencih za prilogo »Osservatore della Domenica«. To je bila moja vizitka za sprejem v številno slovensko kolonijo, ki je delovala v Rimu in seveda tudi v Vatikanu.
Zdelo se mi je potrebno, da to napišem kot pojasnilo, zakaj sem si drznil sprejeti mesto tajnika v Odboru za ustanovitev samostojne in neodvisne države Slovenije.
VAŠ RAZVOJ Z NAMI
Že osemdeset let skrbimo za razvoj gospodarstva v deželi. Naši finančni svetovalci so Vam vedno na razpolago za katerikoli nasvet in temeljito pomoč. Pomagali Vam bodo izbrati najprimernejšo obliko finančne pomoči za razvoj Vaše gospodarske dejavnosti. Ponudili Vam bodo najugodnejša posojila in vse obstoječe finančne olajšave.
Če potrebujete njihov nasvet, ne odlašajte več. Oglasite se na Kmečki banki, goriški ljudski banki od leta 1909.
» Banca Agricola Gorizia 1 Kmečka banka Gorica
Kmalu nato me je obiskal dr. Milko Brezigar. Primorec po rodu se je še mlad preselil v Ljubljano, kjer se je vključil v mladinske liberalne vrste. Kot gospodarstvenik je prišel do vodilnih položajev in postal celo solastnik ljubljanskega liberalnega dnevnika Jutro, ki so ga italijanski okupatorji takoj ukinili. Z dr. Milkom Brezigarjem sva izmenjala misli o položaju Slovenije po vojni. Sprejel sem njegovo prošnjo, da bi ga zastopal v Odboru za ustanovitev neodvisne in samostojne države Slovenije in njegovo sugestijo, naj takoj stopim v stik z dr. Žebo-tom.
Nekaj dni kasneje je prišel k meni dr. Bogumil Vošnjak, rojak s Štajerske in po poklicu diplomat. V skladu s Krekovim socialnim in zadružnim gospodarskim izročilom je širil in idejno poglabljal zadružno misel tudi s pravnega vidika, znan pa je bil tudi po svojih pravnih, socialnih in političnih spisih. Tudi on je prišel k meni, da bi me prepričal, naj sprejmem mesto v Žeboto-vem odboru za ustanovitev neodvisne in samostojne države Slovenije.
Šel sem k dr. Žebotu, ki se je prav tedaj razgovarjal z dr. Ahačinom in gospodom Avsenakom. Povedal sem, da prihajam tudi v imenu dr. Brezigarja in dr. Vošnjaka ter poudaril, da smo pripravljam boriti se za skupno stvar, to je demokratično in svobodoljubno slovensko državo. Dodal sem, da sem se v Ljubljani pred aretacijo in internacijo organiziral v OF in da nameravam v tem duhu nadaljevati z delom v Rimu. Žebot je pristavil, da Sloveniji grozi nadvlada ateističnega in terorističnega komunizma stalinističnega kova, proti čemur se je treba najodločneje upreti. Z njim sem povsem soglašal, dodal pa sem, da želim vedeti, ali bo Odbor soglašal z menoj, da ne izključujemo možnosti, da bi se po vojni spet odločili za sožitje z ostalimi jugoslovanskimi narodi »pod streho hiše ene«. Vsi trije so s tem soglašali, želel pa sem, da bi ta sporazum prišel v kak kasnejši zapisnik. Na Žebotov predlog smo sklenili, da gre sklep takoj v zapisnik preliminarnega razgovora, ki smo ga spremenili v prvo ustanovno sejo Odbora za ustanovitev neodvisne in samostojne države Slovenije.
Tako se je začelo naše delo. Za predsednika odbora smo soglasno postavili dr. Žebota, za tajnika pa so izvolili mene. V imenu Slovenske ljudske stranke sta v Odboru nastopala dr.
Ivan Ahčin kot glavni urednik katoliškega dnevnika Slovenec v Ljubljani in Ivan Avsenak kot katoliški gospodarstvenik, ravnatelj Zadružne banke v Ljubljani in podguverner Narodne banke v Beogjadu. Na ustanovni seji sta bila sprejeta v odbor tudi dr. Milko Brezigar in dr. Bogumil Vošnjak kot zastopnika slovenskih liberalcev in demokratov. Odbor je vzel na znanje, da zastopam oba, ker sta sprejela vabilo dr. Miloša Vavhnika, ki je v Rimu nastopal kot pooblaščenec organizacije IRO - International Refuges Organization - in sta si poiskala zatočišče v Zavodu za onemogle begunske intelektualce nekje ha Norveškem.
Ne bom zdaj na tem mestu opisoval delo tega odbora. To pride kasneje na vrsto. Dejstvo je, da je bilo delo temel-ljito in uspešno. Pri njem nam je zelo koristil pater Anton Prešeren, ki je bil pri Jezuitih generalni referent za evropski slovanski vzhod. Njegova celica v generalni hiši reda v Ul. Borgo Santo Spirito v neposredni bližini Vatikana, je bila stečišče naši glavnih posegov v tedanjo diplomatsko dejavnost. Vatikan je namreč zaradi svojega položaja med vojno pridobil na vlogi zaradi priliva novih ljudi, ki so bežali pred novo sužnostjo.
Ob koncu tega zapisa, ki ima predvsem namen, da opozori na važno delo, ki ga je v Rimu opravil med vojno Odbor za ustanovitev neodvisne in samostjone države Slovenije, naj mi bo dovoljeno, da se poslužim misli, ki jo je kmalu po koncu vojne izrekel utemeljitel slovenskega krščanskega socializma janez Evangelist Krek in jo v primerno prilagojeni obliki ponovim:
Vi, ki ste seme izkrvavelega naroda, pazite, da boste z največjim čutom odgovornosti vodili razgovore z najvišjimi zastopniki bratov Srbov, Črnogorcev, Makedoncev, Bosancev in Hercegovcev ter posebno Hrvatov, ki jih hočemo v duhu sodelovanja z Ljudevitom Posavskim leta 927 vsestransko podpreti do dosega najvišjega cilja, to je do prereditve Jugoslavije v znamenju splošnega sodelovanja novih neodvisnih in samostojnih držav na njenem dosedanjem področju.
Ob 50-letnici ustanovitve odbora OF v Ljubljani sodim, da spadajo te skopo nanizane vrstice v najpomembnejše poglavje iz nenapisane knjige mojega medvojnega in povojnega življenja.
Prodali so jih včeraj na dražbi v Londonu
Kopalke Marilyn Monroe vredne 30 milijonov lir
sklad mitje čuka
jelka cvelbar
O sinu, ki je drugačen
Mit Marilyn Monroe ostaja, kljub letom, še vedno v zenitu. Včeraj so v Londona na javni dražbi prodali kopalke, ki jih je »nesmrtna« filmska zvezda oblekla v dimu There s no Business like Shovvbusiness iz leta 1954, in sicer za kar 30 bilijonov lir. Slovite kopalke je kupil 47-letni zbiratelj David Roberts, in to po »vratolomni« dražbi. Izklicna cena za oblačilo, ki ga je za to priložnost oblekla Manekenka Pauline Bailey, je znašala 3.500 funtov, v nekaj sekundah pa je cena Poskočila do 13.200 funtov. Šele po nakupu se je Roberts zavedel, koliko denarja oo moral odšteti, a po kratkem presenečenju je hladnokrvno odgovoril: »Marilyn Je pač legenda...«
Nemška revija Eltern prinaša v svoji zadnji številki resnično pripoved o dečku, ki se je rodil obremenjen z Dovvnovim sindromom. Starši so se morali naučiti, kako živeti s prizadetim otrokom. Njihovo težko pot opisuje omenjeni članek, ki ga povzemamo.
Bili so srečna tričlanska družina: oče arhitekt, mama profesorica telovadbe in triletni zelo bister deček Roul. Sredi septembra 1989 so bili še srečnejši, rodil se jim je drugi zaželjeni otrok Tirno, ki je bil ob rojstvu po mnenju vseh svojcev enak Roulu, imel je celo isto težo in dolžino. Veselo so nazdravili novorojenčku!
Tri dni kasneje je zdravnik sporočil po telefonu Timovemu očetu, da bi rad čimprej govoril z njim. Mlada mati je bila še v bolnišnici, ob prihodu moža pa je zdravnik moral staršema sporočiti, da nekaj ni v redu z genetsko zasnovo novorojenčka. Opravili bodo za vsak primer krvni pregled test, ki bo pokazal, ali ima morda Tirno Downov sindrom, ki so ga včasih označili za mongolizem. Zdravnik je skušal pomiriti starše, naj si ne delajo skrbi, dokler ta test predvidoma po štirih tednih ne bo z gotovostjo pokazal, če je in kaj je narobe z novorojenčkom.
Na poti domov je oče nakupil celo vrsto knjig, ki so razlagale, kaj so genetske okvare, posebej pa o tem, kaj je Downov sindrom ali trisomia 21 ali mongolizem. Prebral je, da imajo ti ljudje v vsaki celici po 21 kromozo-mov, to je enega več kot običajno. Ta pa povzroča v organizmu določene sprememebe. Otroci se veliko počasneje razvijajo tako telesno kot duševno, največkrat jih bremenijo telesne anomalije in defekti in navadno ostajajo po svojem psihičnem razvoju na stopnji osem do desetletnega otroka.
Vse to je seveda oče prebral, vendar v prepričanju, da se njega ne tiče, ne more se ga tikati, kajti nekaterih opi-sanin simptomov pri njegovem sinu niso opazili. To je povedal tudi svoji ženi, že takoj ob sledečem obisku v kliniki.
Vendar mu ni verjela: začela je jokati. Počutila se je popolnoma osamljeno in nekoristno v svojem velikem strahu.
Ko so šest dni po rojstvu Tima drugič pregledali, se je zdravnik, ki ni opazil v sosednjem prostoru novorojenčkove matere, izrazil naglas: »Poglejte ta nizkoležeča ušesa, ozke očesne reže, kako raven je nosni greben, kako kratke so okončine, dolg zgornji del života, kako je pri njem se prekomerno gibljivo in kako je suha koža. Popolnoma tipična je tudi velika razdalja med palcem in kazalcem in šum ob srčnem utripanju.« Mati je čakala, da bo ob tem suhem zdravnikovem opisu slišala še besedo, glas, ki bi iz medi-
cinskega objekta zopet naredil njenega sinčka Tima. Prišlo pa ni nič. Ko se je vrnila v svojo bolniško sobo ni izvedela nič več kot to, kar je slišala po naključju. Zaradi dodatnega šuma na srcu je moral Tirno redno na preglede v otroško bolnišnico. Že ob prvem pregledu je zdravnik vprašal mater tako, kako ne bo mogla pozabiti: »In kako Vam kaj gre?«
Ob povratku domov jo je že pri vratih pričakala ženska, ki jo je. hotela opogumiti. Sama je namreč delala pri gospodarju, ki je imel ravno takega otroka: »Bil je simpatičen otrok, tak, ki so ga vsi radi imeli!« Mati je pokazala veselje zaradi tega, čeprav ji še vedno ni nihče dal potrdila, da je Tirno res Dovvnov otrok, (sledi)
Usluge Sklada Mitje Cuka
Sklad »Mitja Čuk« nudi (na Proseški ul. 131 na Opčinah): VZGOJNO-ZAPOSLITVENO SREDIŠČE - brezplačno bivanje s posebnimi dejavnostmi od ponedeljka do petka. Tel. 040/212678.
UČNE PRIPOMOČKE, STROKOVNE KNJIGE, VIDEOKASETE -izposojevalnica ob ponedeljkih med 14. in 16. uro. Tel. 040/212678.
Na Narodni ul. 126 na Opčinah
TAJNIŠTVO - med 8. in 15.30 vsak dan razen ob sobotah. Tel. 040/212289.
VZGOJNO SVETOVALNICO - vsak torek popoldne po dogovoru. Tel. 040/212289.
PREDAVANJA IN IZPOPOLNJEVALNE TEČAJE raznih strokovnjakov za vzgojo in razvoj otrok in mladostnikov. Po dogovoru. Tel. 040/212289.
POŠOLSKE DEJAVNOSTI - učna pomoč - dopolnilni pouk - Informacije in vpisi joo tel. 040/212289 med 12.30 in 13.30 od ponedeljka do petka.
FINANČNA POMOČ - nasloviti pismeno prošnjo na Sklad »Mitja Čuk« - Proseška ul. 131 - 34016 Opčine.
TELEFAX - oddajanje in prejemanje sporočil vsak dan razen ob sobotah med 8.30 in 15.30 na Narodni ul. 126.
FOTOKOPIRNICA - vsak dan razen ob sobotah med 8.30 in 15.30 na Narodni ul. 126.
ŠIVILJA - majhna popravila ob sredah med 8.30 in 12.30. Tel. 040/212289.
POLETNO SREDIŠČE - od 19. do 31. 8. 1991 - vpis v ponedeljek, 5. 8. 1991, med 8. in 14. uro.
GORIŠKA PODRUŽNICA SKLADA - informacije po telefonu 0481/530063.
r
	j IliiliilHliili ii •	■		današnji televizijski	mm	radijski sporedi
RAI 1
,§•55 Aktualno: Uno mattina 1U-15 Dokumentarec: Tren-tanni della nostra storia
11 nn (rv°di Pao'° Frajese) jl-ou Jutranji dnevnik U-05 Nanizanka: Padri in
fl-40 Variete: Occhio al bi-i, glietto
17nŽ vreme in kratke vesti Variete: Piacere Raiuno ,,•30 Dnevnik 14 in Kvark°v svet ’ a0 Izobraževalna oddaja: 1 <- La tigre dei due fiumi ia’30 Mladinski oddaji: L'al-,, bero azzurro, 16.00 Big! 17 s« Odprti prostor is55 Iz parlamenta in vesti jo-oS Aktualno: Italia ore 6 °-45 Možnosti za vikend: 10 Piacere Napoli ?n'1£ Almanah in dnevnik u'40 Aktualno: I dieci coni mandamenti all'italiana •40 Film: The big easy (akcij., ZDA 1987, r. Jim McBride, i. Denis Qua-id, Ellen Barkin), vmes 23	(23.00) dnevnik
40 Nogomet: Reprezentanca^ pevce v-N o vinarji
^0 on 5neynik in vreme 0 2s n an?s v parlamentu 0 Rubrika: Mezzanotte e 0,in omtorni
•40 Izobraževalna oddaja: La buona amministrazi-one
RAI 2
7.00	Otroški spored
8.00	Otroška oddaja: L albe-ro azzurro
8.30	Nanizanka: Mr. Belve-dere
9.00	Aktualno: Radio anch'io
10.20	Tečaj angleščine in francoščine
10.50	Nadaljevanka: Destini
11.55	Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes
13.30	Rubrika o medicini
13.45	Nadaljevanki: Beautiful,
14.15	Ouando si ama
15.15	Aktualno: Detto tra noi
15.30	Konjeništvo: tekmovanje v preskakovanju ovir
18.20	Večerni šport
18.30	Glasba: Rock Cafe
18.45	Nanizanka: Moonlig-hting
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: Serata donore
22.30	Politična tribuna
23.15	Dnevnik - Pegaz, Dosje, vreme in horoskop
0.10 Filmske novosti
0.20 Film: Mosca a New York (kom., ZDA 1984, r. Paul Mazursky, i. Robin VVilliams, Maria Con-chita Alonso)
^ RAI 3	|
11.00	Mali nogomet
12.00	Avtomobilizem: trening formule 1 v Imoli
14.00	Deželne vesti
14.40	Dokumentarec: Aladi-nova svetilka
15.40	Kolesarstvo: Dirka Dežel
16.30	Rokomet: Enna-Ortigia
17.10	Drobci
17.20	Nan.: Vita da strega
18.00	Dokumentarni oddaji: Geo, 18.35 Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Variete: Aspettando un terno al lotto
19.55	BlobCartoon
20.05	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina di A. Barbato
20.30	Aktualno: Chi l ha vi-sto? (vodita Donatella Raffai in Luigi di Majo)
22.45	Večerni dnevnik
22.55	Variete: Harem
24.00	Nočni dnevnik
0.45 Turnir v biljardu
\	TV Slovenija 1	~|
8.50	Video strani
9.00	Mozaik. Kontaktna oddaja: Klub klobuk
10.10	Nanizanka: Veliki zasuk
11.10	Video strani
14.50	Video strani
15.00	Mednarodna obzorja: Nemčija danes
15.30	Sova, vmes nan. Ti in jaz ter nad. Inšpektor Morse
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik: Tednik (pon.)
18.10	Spored za otroke: lutkovna igrica Zgodbe o Poluhcu - Kako je Polu-hec odklonil roko ošabne neveste, 18.30 nadaljevanka Mesečava ura
19.00	Risanka
19.15	TV okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Dokumentarna oddaja: Po otoplitvi
21.15	Nad.: Heroji (2. del)
22.10	Dnevnik in vreme
22.30	Nočni program Sova, vmes nanizanka Dragi "John in film Kitajski porcelan(krim., Fr. 1988, r. Denys Granier-Defer-re , i. Robin Renucci, Michel Piccoli)
0.20 Video strani
IHP) TV Koper
16.00	Športni pregled
18.30	Oddaja v slovenščini
18.45	Odprta meja
19.00	TVD Stičišče
19.20	Video agenda
19.30	Rubrika Prvi plan
19.50	Otroška oddaja: Lanter-
na magica, vmes risanki Mr. T in Don Chuck, il castoro
20.10	Dokumentarec: Nati per vivere
20.30	Nadaljevanka: Le av-venture di Charles Dickens
21.30	Nanizanka: Dottori con le ali
22.20	TVD Novice
22.30	Rubrika o športu
|	TV Slovenija 2
16.00	Satelitski programi
17.30	Studio Maribor: Tele M
19.00	Ansambel Franca Miheliča
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Ex libris: O tobaku
21.15	Koncerti Simfonikov
RTV Slovenija
21.30	Satelitski programi
23.35	Yutel
23.55	Satelitski programi
.Čakale 5
	RETE 4		ITALIA 1
. n-: La iamiglia Brady u Film: Diario segreto di una moglie americana (kom., ZDA 1968,r. George Axelrod, i. VValter 1q 2s Matthau, Anne Jackson)
1 j ,. Rubrika: Gente comune Kviza: II pranzo e servito, jo cc 12.35 Tris
I3in Sana!e5News
Kviza: O.K. II prezzo e giusto!, 14.20 II gioco del-
15	05 AkCtuPah,o: Agenzia ma-
tnmoniale, 15.35 Ti
16	nn Parliamone
Otroški variete: Bim
18	i c bam in risanke lB.dc r,anizanka: I Robinson
Kviza: II gioco dei nove,
19	oc *ra moglie e marito
20	1 c :ranale 5 News
20ž5 ?.adio L°ndra
20 4n /7nscia la notizia
varieteja: II gioco dei giochi (vodi Lino Banfi), 23 i, 22.45Rivediamoli
Variete: Maurizio Co-24,on panzo Show
1.2o	o.anal.e5News 1.3c ^triscia la notizia
anizanki: Marcus Wel-v r La chiave, 2.35 Ope-razione ladro
8.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Gosi gira il mondo, 9.40 Senorita Andrea, 10.10 Per Elisa,
11.00	Senora, 11.50 Topa-zio
12.45	Variete: Buon pomerig-gio (vodi Patrizia Rosset-
ti)
12.50	Nadaljevanke: Ribelle,
13.45	Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine,
15.15	Sta arrivando Ma-nuela, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hos-pital, 17.15 Febbre d a-more
18.30	Kviz: Čari genitori (vodi Enrica Bonaccorti)
19.10	Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi)
19.40	Nadaljevanki: Marilena,
20.35	La donna del miste-ro
22.35	Aktualno: Kronika (vodi Emilio Fede)
23.25 Aktualno: Robot - Big Bang tencologia
23.55	Aktualno: Aspetando Manuela
0.30 Film:	Ran (dram.,
Jap./Fr. 1985, r. Akira Kurosava. i. Tatsuya Na-kadai, Akira Terao)
6.30 7.00
8.30 8.45
13.30
14.30
15.30
16.15
18.30
19.00
20.00
20.30
21.30
22.30 23.35
1.40
Odprti studio Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke Odprti studio Nanizanke: Luomo da sei milioni di dolla-ri, 10.00 La donna bioni-ca, 11.00 Sulle strade della California, 12.00 T.J. Hooker, 13.00 Happy Days
Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke Kviz: Urka!
Variete: Il paese delle meraviglie
Nanizanki: Simon & Simon, 17.30 Mai dire si Odprti studio Nanizanka: MacGyver Risanke
Nanizanka: College Odprti studio Rubrika: Calciomania Film: La cintura (erot., It. 1989, r. Giuliano Gamba, i. Eleonora Brigliadori, James Russo)
Nanizanki: Kung Fu - Il cerchio pieno, 2.40 Sa-murai
ODEON
13.00	Risanke
14.00	Film: L’ultima neve d primavera (dram., It
1973, r. Raimondo Del Balzo, i. Agostina Belli in Bekim Fehmiu)
15.30	Nadaljevanka: Pasiones
16.15	Kabaret: Fiori di zucca
16.45	Film: Scandali al mare
(kom., 1961, r. Marino Gi-rolami, i. Čarlo Dappor-to, Biče Valori)
18.30	Risanke
20.30	Film: Sistemo FAmerica e torno (kom., It. 1974, r. Nanny Loy, i. Paolo Vil-laggio, Sterling St. Jac-ques)
22.00	Emozioni blu
23.00	Film: Colpo in canna (dram., It. 1974, r. Fernan-do di Leo, i. Uršula An-drevvs, Mark Porel)
0.30 Variete: Fiori di zucca
TMC___________________
8.30	Nanizanke: Le spie, I gi-orni di Brian, Il mondo fantastico di Mr. Monroe
11.15	Nad.: Potere
11.55	Kosilo z VVilmo
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
13.30	Rubrika: Ženska TV
15.00	Film: La strenezze di Jane Palmer (kom., ZDA 1940, r. Gregory La Cava, i. Irene Dunne, Ralph Bellamy)
16.35	Rubrika: Ženska TV
18.10	Nanizanka: Autostop per il cielo
19.15	Cortocircuito
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: SPQM News
(vodi Enrico Montesano)
21.00	Variete: Festa di comple-anno
22.05	Tednik: Mondocalcio
23.50	Nočne vesti 0.10 Film: Ancora ancora AI-vin (kom., ZDA 1980, r. Tim Burstall, i. Graeme Blundel, Alan Finney)
TELEFRIIILI____________
10.30	Telefriuli non stop
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nogomet: mednarodni turnir naraščajnikov
19.00	Nanizanka: II calabrone verde
19.30	Dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Il generale
22.00	Nočne vesti
23.00	Čakajoč na polnoč
24.00	Rubrika o motorjih 0.30 Nočne vesti
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Aladinova svetilka;
8.40	Country glasba; 9.30 Človek v mejnih situacijah; 9.40 Melodije; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja;
11.30	Bralni roman: Prezir (Alberto Mora-via);" 11.45 Slovenska lahka glasba; 12.00 Iz filmskega sveta; 12.15 Orkestralna glasba; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Narodnozabavna glasba; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina;
15.00	Francoski šansoni; 15.30 Blues; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Kulturna kronika; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Domača glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Gremo v kino;
14.40	Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Od melodije do melodije;
17.00	Studio; 18.05 Vodomet melodij;
19.35	Lahko noč, otroci!; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake;
20.30	Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis,- 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Mladi val Radia Koper;
14.35	Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi ob glasbi;
18.30	Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos RS; 23.00 Nočni Program.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.2i* 1 2 Pesem po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Pripoved-; 11.30 Italiana; 12.00 Glas ba po željah; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Naše sanje; 16.00 Politični tednik; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Maline ja;. 18.00 Keltska glasba; 19.00 V svei fantazije; 20.00 Mix Time.
Ciril Zlobec govoril na svečanosti ob 25. aprilu v Doberdobu
Odporništvo izraz hrepenenja po miru
V centru Danica na Vrhu odkrili ploščo padlim domačinom v NOB
Na pobudo krajevnih ustanov, borčevskih organizacij, kulturnih in športnih društev so včeraj vsepovsod na Goriškem potekale slovesnosti ob 25. aprilu dnevu osvoboditve italijanskega naroda in ob 50-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. V Gorici so že predvčerajšnjim obiskali spomenike in obeležja predstavniki Občine in Pokrajine. Popoldne je na partizansko grobnico na glavnem pokopališču položila venec delegacija SKGZ in VZP1. Zvečer je bila komemoracija pred spomenikom v Gabrjah.
Poseben poudarek zaslužita včerajšnji slovesnosti v Doberdobu in na Vrhu. Osrednja svečanost pred spomenikom padlim v Doberodobu je ob množični udeležbi občanov po ugotovitvah župana Lavrenčiča dokazala,
da ta praznik ni le tradicija, ampak je resnično občuten med ljudmi. Zupan je pudaril tudi 50-letnico OF in napovedal udeležbo uradne delegacije občine na jutrišnji osrednji proslavi v Ljubljani. Glavni govornik je bil član predsedstva Slovenije Cilir Zlobec. »Rad sem se danes vrnil v Doberdob s povsem drugačnimi občutki kot 43. leta, ko sem bil tu kot mlad partizan«, je dejal in nato poudaril vrednote slovenskega in evropskega odporništva v času, ko je jasna ločnica delila nacifa-šistične sile in široko odporniško koalicijo. To so dejstva, mimo vsake kasnejše napake ali zločina. Odporništvo je bilo izraz hrepenenja ljudi po miru, demokraciji in odpravi nasilja: te vrednote so še danes žive in aktualne in se moramo po njih zgledovati. Slo-
vesnosti so se udeležili tudi konzul SFRJ Jože Šušmelj in predstavniki krajevnih skupnosti in borčevskih združenj iz Slovenije. Kulturni spored so sooblikovali zbora Hrast in Jezero, godbe Kras ter recitatorja.
Na Vrhu so včeraj na stavbi kultur-no-športnega središča Danica slovesno odkrili spominsko ploščo sedemnajstim padlim domačinom. Še prej so se številni vaščani, predstavniki občine in organizacij poklonili spominu padlih pri vaškem spomeniku, kjer je govoril sovodenj ski župan Vid Primožič, zapel pa je domači moški pevski zbor. Svečanost ob odkritju spominske plošče sta z govoroma še posebej poudarila predsednik zadruge Leopold Devetak in predsednik krajevne sekcije VZPI Franc Grilj. V imenu pokrajinskega odbora VZPI-ANPI je govoril
Giuseppe Lorenzon, kulturni program pa so oblikovali recitatorke KD Danica in domači moški pevski zbor.
Slovesnosti so včeraj bile tudi v drugih krajih v sovodenjski in dober-dobski občini, pa še v Števerjanu, Podgori, Štandrežu in Pevmi, kjer so jih priredile sekcije VZPI v sodelovanju z društvi in rajonskimi sveti.
V Števerjanu bo jutri ob 20. uri pred spomenikom padlim na pobudo SKGZ in VZPI osrednja manifestacija ob 50-letnici Osvobodilne fronte. Slavnostni govornik bo Predsednik skupščine občine Nova Gorica Sergij Pelhan.
Na slikah: svečanost v Doberodbu, kjer je govoril Ciril Zlobec (foto Marinčič) in odkritje plošče padlim na Vrhu (foto Čubej).
Večer posvečen Stanku Vuku
Čitalnica Slovenske ljudske knjižnice Damir Feigel v Ul. Croce se v zadnjem času vse bolj uveljavlja kot prizorišče vse pozornosti vrednih kulturnih in literarnih dogodkov. Na dokaj ugoden odziv občinstva so doslej naletela literarna predavanja namenjena v prvi vrsti dijakov slovenskih višjih srednjih šol, ki se bodo po enotedenskem premoru nadaljevala prihodnji petek popoldne. Nocoj pa odbor knjižnice vabi na večer posvečen Stanku Vuku, ki ga prirejajo v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta. O goriškem rojaku in pesniku bo govoril dr. Milko Matičetov, njegova izbrana prozna in pesniška dela pa bo bral pesnik Tone Kuntner ob spremljavi Vesne Cescutti na kitaro. Prireditev bo ob 20.30.
Stanko Vuk se je rodil 12. novembra 1912 v Mirnu, diplomiral v diplomatskih in konzularnih vedah na beneški univerzi Ca' Foscari. Njegova kratka življenjska pot, med katero je doživel tudi štiri leta fašističnih zaporov, se je nenadoma pretrgala s tragično nasilno smrtjo. Pisatelj Ful-vio Tomizza mu je posvetil roman Mladoporočenca iz Ul. Ros-setti, ki je prispeval k temu, da smo tudi Slovenci ponovno odkrili človeka in ustvarjalca, ki je zapustil slovenski literarni zakladnici pomemben prispevek.
Crisci vnovčil 2 dobitka
Po aferi okrog loterij ni premikov glede krize na Pokrajini
Z zasliševanji večine osumljenih sodelovanja pri milijardni goljufiji s ponarejenimi listki državnih loterij zadobiva afera nekoliko jasnejše obrise. V prejšnjih dneh je namreč državni pravdnik Mancuso zaslišal svojce in znance aretiranih Roberta Criscija in Alda Pierattonija, ki naj bi bila organizatorja goljufije. Večina med 16 osebami, ki naj bi sodelovale z njima pri tiskanju listkov ali z vnovčenjem nagrad, je zanikala zavestno sodelovanje pri goljufiji. Tako kot Criscijev brat Gian Franco, ki je zaradi škandala odstopil s predsedniškega mesta na Pokrajini, je na primer v četrtek tudi 50-letni Goričan Luigi Skok sicer priznal, da je vnovčil nekaj nagrad, vendar zgolj da bi ustregel prijatelju Robertu Crisciju in v prepričanju, da gre za resnične dobitke. Kar zadeva Gian Franca Criscija kaže, da je vnovčil dve in ne le eno nagrado (ena naj bi veljala 50, druga pa 100 milijonov lir). To naj bi narddil s posredovanjem geometra Saveria Liche-rija iz Rima, ki so ga sodniki tudi zaslišali kot osumljenca. Hčerki drugega aretiranega, 25-letna Alessandra in 21-letna Annalisa Pierattoni, pa sta se odločili za drugačno obrambno strategijo in sta povsem zanikali sodelovanje pri goljufiji.
Glede krize na Pokrajini ni še bistvenih premikov razen srečanja med pokrajinskima delegacijama KD in PSI. V slednji ni bilo tajnika Pinija, kar potrjuje premike v stranki in njegovo predvideno skorajšnjo zamenjavo. Ponovno srečanje napovedujejo 2. maja, ni pa znano, kdaj se bo sestal pokrajinski svet.
SSG nastopi v ponedeljek in torek
Ansambel Slovenskega stalnega gledališča bo v ponedeljek in torek spet nastopil v Kulturnem domu v okviru abonmajske sezone. Občinstvu se bo predstavil s Triptihom - tremi krajšimi deli Achilleja Campanileja (Vojna in Kosilo v naravi) in Daria Foja (Še tat ne more pošteno krasti). Ponedeljkova predstava ob 20.30 je namenjena abonentom reda A (vozil bo tudi avtobus po običajnem voznem redu), torkova, prav tako ob 20.30, pa abonentom reda B.
V bivši šoli v Ul. Randaccio zasilni dom za skupino Albancev?
V nekdanjih poslopjih slovenskih šol v Ul. Randaccio bodo najbrž v kratkem namestili skupino albanskih pribežnikov, ki naj bi se nastanili v Gorici. Vodstvo deželne civilne zaščite je namreč v prejšnjih dneh določilo kako razporediti Albance po raznih pokrajinah in sklenilo, da naj bi na Goriškem poskrbeli za približno 70 priseljencev.
Goriška pokrajinska uprava je na osnovi teh navodil začela z evidentiranjem možnih poslopij za vsaj zasilno bivališče pribežnikov tako v Gorici kot v Tržiču in Štarancanu, kjer naj bi v ta namen vzeli v poštev bivši sedež INAM oz. bivši dom za ostarele. V Gorici so pomislili na poslopji v Ul. Randaccio, ki ju je pred časom odkupila pokrajinska uprava. Tehniki deželnih organov civilne zaščite so pregledali stanje poslopij in ocenili dela, ki so nujna za njuno uporabo v ta namen. Kot možno varianto omenjajo tudi del bivše psihiatrične bolnišnice.
■ Uprava goriške Krajevne zdravstvene enote štev. 2 sporoča, da bo nevrološka ambulanta v splošni bolnišnici zaradi preureditvenih del na nevrološkem oddelku zaprta od danes, 26. aprila, do vključno 18. maja. Zdrav-
niško osebje bo na razplago bolnikom le v nujnih primerih.
Zahvaljujem se za številne čestitke in dobre želje ter izredno pozornost, ki sem je bila deležna ob življenjskem jubileju.
Pavlina Komel
razna obvestila
Na območju sovodenjske občine bo
jutri redna akcija pobiranja odpadnega papirja in starega železa. Občani naj pustijo papir povezan v svežnje in drug material na pločniku oz. ob robu ceste.
izleti
KD Jezero in sekcija VZPI v Doberdobu prirejata jutri, 27. t. m., avtobusni izlet na proslavo 50-letnice OF v Ljubljani. Odhod ob 7.30. Vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 78072).
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Mantovo v soboto, 11. maja. Interesenti naj se čimprej javijo pri poverjenikih.
|_______________kino___________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »A letto con il nemi-co«.
VERDI 18.30-22.00 »Balla coi lupi«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Moana, il trans e la tettona«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Volere volare«.
COMUNALE 18.00-21.00 »Balla coi lupi«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Henri in June«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Beetlejui-ce«, 22.00 »Seksi univerza«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'Udine - Trg sv. Frančiška 4 - tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
» Al Redentore - Ul. F.lli Rosselli 23 -tel. 410340.
__________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 11. uri Ermanno Ba-cicchi iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, ob 12.30 Ezio Testa iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 14.30 Marina Ma-rizza iz splošne bolnišnice v Gradišče.
KMEČKO-OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB CASSA RURALE ED ARTIGIANA D0BERD0 DEL LAG0
AKTIVA
Blagajna
Vrednostni papirji
Operacije z bančnimi ustanovami
Operacije s strankami
Razne postavke
Člani: v doplačilo članarine
Razni dolžniki
Anticipativna aktiva
Imobilizacije
SKUPNA AKTIVA Račun rizikov in obvez Razvidnostni računi
SKUPAJ
BILANCA 31. DECEMBRA 1990
PASIVA
L.	306.346.969	Operacije s strankami	L.	28.624.417.888
L.	9.312.260.000	Cedenti menic na inkaso	L.	35.171.299
L.	■ 5.040.980.140	Razni upniki	L.	194.214.121
L.	14.995.624.289	Vezani skladi	L.	145.206.399
L.	818.181.306	Razni skladi	L.	534.642.154
L.	864.000	Skladi knjigovodskih odpisov	L.	63.554.417
L.	1.379.814.188	Pasivne izločitve	L.	16.105.180
L.	569.877.638	Čisti kapital	L.	2.407.222.007
L.	343.398.497	Poslovni dobiček	L.	746.813.562
L.	32.767.347.027	SKUPNA PASIVA	L.	32.767.347.027
L.	28.992.980			
L.	22.259.591.082	Račun rizikov in obvez	L.	28.992.980
L.	55.055.931.089	Razvidnostni računi	L.	22.257.591.082
		SKUPAJ	L.	55.055.931.089
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA
DOHODKI			STROŠKI		
Aktivne obresti	L.	2.330.378.074	Pasivne obresti	L.	2.185.354.452
Obresti pri bančnih ustanovah	L.	556.318.583	Stroški za osebje	L.	470.071.711
Obresti in dividende	L.	862.906.783	Davki in takse	L.	40.058.785
Dobiček pri vrednostnih papirjih	L.	59.881.467	Pasivne komisije	L.	18.143.678
Aktivne provizije	L.	230.260.580	Splošni upravni stroški	L.	435.307.740
Razni dohodki	L.	53.031.000	Izgube na kreditih s strankami		19.899.362
Uporaba skladov	L.	40.337.589	Knjigovodski odpisi	L.	22.721.972
Nepredvideni dohodki	L.	15.857.117	Višanje skladov	L.	210.599.931
			SKUPNI STROŠKI	L.	3.402.157.631
			POSLOVNI DOBIČEK	. L	746 813 562
SKUPNI DOHODKI	L.	4.148.971.193			
SKUPAJ	L.	4.148.971.193	SKUPAJ	L.	4.148.971.193
Na razpolago cenjenim strankam z vsemi bančnimi uslugami
SKGZ - POKRAJINSKI ODBOR ZA GORIŠKO Počastitev 50. obletnice ustanovitve
OSVOBODILNE FRONTE
Priložnostni govor, Sergij Pelhan, predsednik Skupščine občine Nova Gorica, in kulturni spored.
ŠTEVERJAN, jutri, 27. aprila, ob 20. uri pred spomenikom padlim na Trgu svobode v Števerjanu.
Radovan Gobec
TRIJE MUZIKANTI
Mladinska opera
KATOLIŠKI DOM v Gorici, Drevored XX. septembra 85 Jutri, 27. aprila 1991
Prva predstava ob 10. uri, druga ob 11.30.
Pred vsako predstavo ogled razstave "Kralj Honolulu" slikarja Milka Bambiča.
Ponovitve Triptiha na odru Kulturnega doma
Pomembna znanstvena zbirka
Zabavno in duhovito
V tržaškem Kulturnem domu se nadaljujejo ponovitve zadnje letošnje premiere Slovenskega stalnega gledališ-ca- Krajši prizori Achilleja Campanileja in Daria Foja so združeni v Triptih, ki ga je režiral Sergej Verč in z ansamblom SSG ustvaril zabavno celoto. Gledalci se.lahko nasmejejo duhovitim skečem in hitro se menjavajočim situacijam, kar deluje sproščujoče ob koncu zahtevne repertoarne sezone SSG (na sliki, foto Montenero, prizor s ‘riptiha, v katerem med drugimi nastopajo Miranda Caharija, Livij Bogateč, Maja Blagovič in Alojz Milič)
Svet okrog nas
Pomurska založba iz Murske Sobote se je v sodelovanju z založbami Mladost iz Zagreba, Svetlost iz Sarajeva in Vuk Karadžič in Beograda odločila izdati angleško poljudno znanstveno zbirko Svet okrog nas, ki bo med slovenskimi bralci gotovo naletela na ugoden sprejem, saj je očarljiva, izvirna in polna poučnih vodnikov po čudovitih dogajanjih v svetu, ki nas obdaja. Knjige te zbirke so ilustrirane z izrednimi barvnimi fotografijami predmetov iz narave, ki so last specializiranih muzejev širom po svetu in redkih zasebnih zbirk, opremljene pa so tudi s privlačnimi opisi. Zbirka odpira vrata v vznemirljivi in skrivnostni svet narave, zgodovine, znanosti, umetnosti, spretnosti in razvredrila. Do sedaj so izšle štiri knjige Minerali in kamnine, Ptiči, Drevesa ter pred kratkim Glasbila. Prav Jcmalu pa lahko iz tiskarne pričakujemo še zvezka z naslovom Ribniki in reke ter Metulji. Mogoče bo kdo pomislil, da gre zopet za eno izmed tistih zbirk, ki jih v svetu vsako leto izide na desetine, in ki skušajo v poenostavljeni, enciklopedični obliki predstaviti posamezna področja življenja, toda tokrat so se avtorji resnično potrudili; vsebine so obravnavane z znanstveno natančnostjo in neoporečnostjo, oblikovalci pa so poskrbeli za nazorno vizualno podobo.
Če vzamemo v roke zadnji zvezek Glasbila, takoj navdušeno ugotovimo, da je sicer pusta tematika v knjigi obdelana na izviren način. Glavna kvaliteta so gotovo slikovni materiali, ki so opremljeni s kratkimi, a poučnimi in zanimivimi teksti. Zvezek nam razode-
va, kako so se mnogi vsakdanji instrumenti razvili iz davnih, na pogled nenavadnih oblik, obenem pa prikazuje kako so narejena nekatera najsodobnejša glasbila. Raziskuje tudi očarljive obrede in običaje, ki se skrivajo za velikim delom vse svetovne glasbe. Knjiga se najprej začenja z razlago, kako ustvarjamo zvok in raziskuje tri glavne vrste glasbil: pihala, strunska glasbila in tolkala, ob tem pa nam tudi prikazuje, kako na različna glasbila igramo, in opisuje tipe zvoka, ki jih iz njih izvabljamo, v nadaljevanju pa se zvrstijo posamezne skupine glasbil vse do električnih kitar in elektronskih sintetizerjev umetnega zvoka.
Knjige bodo gotovo veseli vsi glasbeniki, predvsem pa jo je treba priporočiti glasbenim ustanovam in splošnim šolam, saj je njena vsebina naravnana na vse vrste bralcev in bo celo glasbeni strokovnjak v njej odkril kaj novega in nepoznanega.
Avtor besedila je Neil Ardley, v slovenščino pa sta ga prevedla priznana slovenska glasbena strokovnjaka Kaja Šivic in Roman Ravnič.
Podobno pohvalno oceno bi lahko zapisali tudi ob drugih knjigah iz zbirke, posebno pa nas razveseljuje dejstvo, da je Pomurska založba tokrat dokazala, da lahko tudi majhne založbe z izvirnimi izdajami uspešno poslujejo, posebno še, če reagirajo tako hitro, kot v tem primeru - zbirka je namreč v Angliji izšla šele lani in je tako še »topla« dostopna slovenskim bralcem, kar je vseprej kot pravilo na našem knjižnem trgu.
JOŽEK ŠTUCIN
Grafik Franko Vecchiet v Beneški galeriji v Špetru
qrg,.y prostorih Beneške galerije v Špetru ta čas razstavlja tržaški slovenski konlk Franko Vecchiet. Razstavo so odprli sicer že 6. aprila, trajala pa bo do kj ca meseca. Na otvoritvi so bili prisotni številni slovenski in furlanski umetni-1 Predstavniki krajevnih oblasti in tolminski župan Klanjšček. q6 Vecchietova likovna govorica je ksilografija, za katero izbira Vecchiet stro-arve' med katerimi je posebej podčrtana črna. Tudi formati, ki jih Vecchiet
‘zbir,
c°uleu:
a' 80 različni in gredo od miniatur do večjih del. ‘Tanko Vecchiet pa ta čas sodeluje tudi
rs« v francoskem Poitiersu.
na grafičnem bienalu »Bleu, blanc,
Roman pomembnega češkega pisatelja Hrabala
Stregel sem angleškemu kralju
Dejstvo je, da zadnje čase izhaja pri nas občutno manj prevodov leposlovne literature. Tako se utegne zgoditi, da bomo marsikaj zamudili in spet ostali zadaj. Tudi za češko literaturo, ki nam je bila nekoč zelo blizu, se utegne to zgoditi. Vprašanje je zato, če bo prevod romana Bohumila Hrabala Stregel sem angleškemu kralju, ki ga je zdaj izdala Državna založba Slovenije (prevod Nives Vidrih) popravil to slabo spričevalo. Dejstvo je, da nam bo pomanjkanje takih del evropske literature v škodo. Zlasti še, ker sodi Bohumil Hrabal (rojen leta 1914 v Brnu) poleg Milana Kun-dere in Josefa Skvoreckega med najpomembnejše češke pripovednike druge polovice našega stoletja. Njegovi romani pa nadaljujejo'najboljšo češko leposlovno tradicijo, ki se začenja s Haškom in Kafko. Tako pravi v svojem uvodu k slovenski izdaji Hrabalovega romana naš najboljši poznavalec češke literature Jaroslav Skrusny in lahko mu damo prav.
Slovenski bralec, ki bo ž zanimanjem prebral ta svoje--vrsten pripovedni tekst, bo ugotovil, da je Hrabal v resnici eden najvidnejših sodobnih čeških pripovednikov in da njegovo delo sodi v sam evropski, zlasti pa srednjeevropski literarni vrh. Pri tem je zanimivo, da je Hrabal ves čas vladanja zadnjega češkega režima ostal v domovini in pisal, pri tem pa so njegova dela izhajala deloma v zasebnih izdajah deloma pa legalno. In tako je tudi roman Stregel sem angleškemu kralju izšel najprej v samizdatu. No, zdaj imamo delo v slovenskem prevodu in lepi izdaji, ki bo všeč sodobnemu bralcu.
V tem tekstu pripoveduje pisatelj o tragikomičnih zgodah in nezgodah malega natakarčka, ki bi se rad iz neznanega podeželskega brezimneža povzpel med milijonarje in mogočneže praškega hotelirstva. To mu deloma uspe, vendar pride vojna in naš junak se odloči za Nemce, s katerimi v okrevališčih za nemške vojake prebije del vojne. To mu po vojni prinese zapor in druge nevšečnosti, tako da na koncu propade. Roman, čeprav razdeljen na nekaj poglavij, pač po postajah natakarjevih službenih postojank, razpade na dva dela. V prvem delu gre za lahkotno fabuli-ranje in optimistično pripoved o malem človeku, ki se srečno povzpenja navzgor.
V drugem delu, ko junakova pot začne drseti navzdol, pa se pripoved prevesi v elegično meditativnost. Od uspešne poti podeželskega natakarčka se pestro življenje sprevrže v samoto kmečke bajte v obmejnem svetu. S tem pa postaja pripoved iz strogo realistične docela mataforič-na. Ostaja pa vseskozi rahlo ironična, posmehljiva do okolja in do samega sebe, na koncu pa celo groteskna. Nekdanji sokol se med vojno poroči z Nemko, po nemškem obredju zaplodi otroka, ki se rodi imbecilen, ženi pa med bombnim napadom odtrga glavo, medtem ko glavni junak konča v zaporu za bogataše. Ne gre torej samo za lahkotno pripoved, za ironično zgodbo o malem človeku, temveč gre pisatelju za mnogo več. Gre mu za to, da v okviru življen-ske zgodbe o malem človeku, v predvojnem, vojnem in povojnem času razpravlja o smislu življenja in o minljivosti vsega. To pa daje zanimivi pripovedi tudi polno vrednost.
Sl. Ru.
Plečnikova Ljubljana
V zbirki Slovenska dediščina (izdaja jo Cankarjeva založba) je izšla »Plečnikova Ljubljana« Petra Krečiča. Knjižica žepnega formata na 80 straneh prinaša najprej krajšo zgodovino Ljubljane od Emone, preko srednjega veka in baroka do Plečnika in njegove urbanistične ter še zlasti arhitekturne vizije svojega rojstnega mesta. Osrednji del pa je namenjen osemindvajsetim Plečnikovim stvaritvam v Ljubljani; predstavljene so v posameznih, le nekaj strani dolgih poglavjih z barvnimi fotografijami in jedrnatim opisom. Ševeda je v knjižici skoraj vse, kar še danes lahko občudujemo v Plečnikovi Ljubljani (razen nekaj zasebnih objektov, ki javnosti niso dostopni). Strokovna, privlačna, sodobna in bogato dokumentirana knjižica je izšla v 8 tisoč izvodih. Čez nekaj časa bo izšla tudi v angleškem in nemškem prevodu.
Pisatelj Karel Kvaus spet vznemirja
Pogledi na moralo in zločin
človPtSOOeanju s tesnobo lastne eksistence, s drurcp .ma8čuje s tem, da moralno in javno linč roču, hudi. To je grenko in vedno aktualno spi je pr avstrijskega pisatelja Karla Krausa (um izzival 55 ki je razpolagal z izjemno ostrir razqalnim' naPadalnim peresom, s katerim j naj5k1]eyay moralizem, lažnivost, slabo vest di danes6 družbe ob koncu prejšnjega stoletja. K Čla , Prebiramo nekatere njegove poezije i Piam6' jih je 37 let objavljal v svoji revi n0sf en (te dni je izšel izbor v knjižici »Mora jo ^rm zločinstvo založba Lucarini), preseneči gove krivk3 ostrov‘dnost. pogum in jasnost nji
rivnrfi^raus hrez dlak na jeziku napada repri z n„ s družbe, ki se prihuli v zasebnost ljudi i rnj , ®rjetno ostrino in škandalističnimi metode gre^ znuie tisto, kar smatra za prestopek i »Nam Predvsem ko gre za območje spolnost Sebnr>n-S katerim pravica birokratsko tepta zč obrat tZ1y^enie'“ piše Kraus, »bi se moral raj zaščit1 u tistim vrednotam, ki so še vedno bre kono-f'• , sta obramba življenja in zdravja«; zč kliCa alalec_mora prenehati z opravljanjem pc njem ynadležnega kronista, ki pred javnim mne služah V^ie krila življenja«, ali pa »vsiljiveg čati mmka' k‘ posluša pred vrati spalnic«. Dopui svoi „ ,ra' da je v »zasebnosti vsakdo srečen n
J način.«
Ko zakon preganja z vsemi sredstvi »razvade«, zapada v grozljivo protislovje: »izhajajoč iz misli, da je treba kaznovati škandal, ki izhaja iz javne nemorale, zakonodajalec sam zapade v sofizem, da nemoralnost povzroča javni škandal. In ko do škandala, kot posledica sodnega preganjanja zasebne nemoralnosti, v resnici pride, je sodba (ki išče samo dejstva) izgubila zmožnost razbiranja med vzrokom in posledico.« Skratka, pravi Kraus, sedanja morala je izhodišče vsakršnih zločinov in pri tem je najbolj oškodovana ženska. Večina izbranih esejev obravnava prav Krausovo priljubljeno tematiko: realnost ženske in predvsem prostitutk, ki so »objekt prezira in pregona s strani taiste družbe, ki spodbuja in odobrava prostitucijo novinarjev in intelektualcev«. V obrambo ženske prostitutke Kraus zatrjuje, da opravlja ona svojo naravno poslanstvo: dajati užitek. »Prava prostitucija prav gotovo ni telesna, ampak duhovna«, pravi pisatelj Karl Kraus.
Avstrijski pisatelj češkega porekla torej tudi še zdaj lahko popestri literarni in intelektualni svet, kot je to delal med svojim življenjem. Zanimivo, da prihajajo prav v tem času spet v ospredje tematike, ki jih je sam načenjal v svojih spisih, a tudi umetniških delih, kot zgovorno dokazuje »neuprizorljiva« drama »Zadnji dnevi človeštva«, ki jo je Ronconi uprizoril konec lanskega leta v Turinu.
Do polovice maja v galeriji Katoliške knjigarne v Gorici
Kraške podobe Bogomile Doljak
Bogomila Doljak, priznana obrtnica-umetnica, ki z možem Albertom vodi prodajno galerijo kraške umetne obrti »Bor« v Nabrežini, je v prejšnjih dneh razstavljala v Gorici. Razstavo »Kraške podobe Immagini del Carso« so 13. aprila uradno odprli v galeriji Katoliške knjigarne Slo-vimpex na Travniku ter bo na ogled vse do 11. maja (vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30.
Predstavljati Bogomilo Doljak bi bilo odveč, je v vabilu na tokratno razstavo zapisal Marko Vuk, »saj se je v zadnjem desetletju uveljavila kot ena tistih, ki s svojo ustvarjalnostjo opozarja na izginjajoče kulturne vrednote Krasa. Vrsta let je minila, ko je z možem obnovila prvo starinsko kraško skrinjo. Kasneje so v družinski delavnici izdelali nove skrinje natančno po izvirniku«.
Tokrat se je Doljakova predstavila v Gorici prvič, in sicer s svojimi kraškimi podobami. »Gre za elegantne in sloke lesene figure z meko uslo-čenostjo in gladko obdelano površino, ki ne morejo prekriti povezave z likovno poenostavljajočimi se težnjami sodobnega kiparstva. Avtorica se je odločila,« ugotavlja Marko Vuk, »da prikaže na tokratni razstavi, poleg folklorno navdahnjenih stvaritev, tudi moderne izdelke. Le-ti so tako naravnani v smer, da bi ljudem današnjega časa ohranili del kulturnega bogastva in likovnega sveta, ki je že v preteklosti duhovno bogatil naše prednike, (ni)
V povratni četrtfinalni tekmi košarkarskega play offa proti Plnlipsu
Stefanel tokrat odličen
Finalist v nogometnem pokalu prvakov
Srečna Zvezda
STEFANEL - PHILIPS 82:65 (44:32)
STEFANEL: Middleton 22 (2:3, 7:12, 2:5), Pilutti 11 (-, 4:11, 1:3), Fučka 9 (2:2, 2:2, 1:1), Bianchi (-, 0:1, 0:1), Gray 7 (1:2, 3:7, 0:1), Meneghin 4 (-, 2:2, 0:1), Lokar 6 (-, 0:1, 2:5), Cantarello 6 (2:2, 3:3, -), Bonventi (-, 0:4, -), Sartori 17 (1:3, 5:7, 2:3).
PHILIPS: Bargna 2 (0:1, 1:3, -), Pittis 16 (8:8, 4:9, 0:4), Ambrassa (-, -, 0:2), Vincent 18 (4:4, 7:13, 0:4), McQueen 2 (2:4, 0:4, -), Riva 23 (5:7, 3:8, 4:1), Blasi 4 (1:2, -, 1:1), Montecchi (-, 0:1, 0:1), Alberti, Tulli.
SODNIKA: Grossi iz Rima in Coluc-ci iz Neaplja; PON: Montecchi (32).
TRST Stefanel je s solidnim nastopom povsem pregazil Philips in ima tako še možnost, da se z zmago v Milanu uvrsti v polfinale italijanskega prvenstva. Tržačani so pričeli zelo odločno in po zaslugi Piluttija, Middleto-na in Meneghina (ki je odlično asistiral proste soigralce) takoj prevzeli vodstvo (11:5 v 5', 27:14 v 13'). Tudi mož-moža obramba je bila skoraj vedno uspešna, tako da so Milančani zadevali predvsem iz prostih metov, ki sta jih slaba sodnika velikodušno do-
sojala (v tem delu tekme sta Colucci in Grossi dosodila Stefanelu kar 17 osebnih napak). Nekaj težav je Tanje-vičeva ekipa imela le proti Philipsovi coni press, ki pa ji le ni povzročila takšnih težav kot v prejšnjih dvobojih.
V drugem polčasu je Stefanel že v prvih petih minutah z izredno igro Sartorija in Middletona dejansko zaključil dvoboj v lastno korist. V 25' so namreč Tržačani vodili že s 56:36. Nadaljevanje je bilo le zmagoslaven mimohod Stefanela, Milančani pa so z mislijo bili že na nedeljski tekmi, bi ko odločala o polfinalistu.
Po tekmi je pomožni trener Stefanela Boniccioli izjavil: »Odhajamo v Milan prepričani, da lahko zmagamo. Tokrat smo dokazali, da smo telesno boljši od Milančanov, ki so v drugem polčasu povsem odpovedali.«
Trener milanske ekipe D'Antoni pa je opravičil poraz svoje ekipe takole: »Poškodbi Vincenta in Rive sta nedvomno vplivali na potek tekme, saj igralca ne dajeta običajnega doprinosa. Moram pa reči, da je Stefanel igral zelo odločno in nam je dal dobro lek-
cijo v košarki. Sedaj ni nobena od ekip v odločilni tekmi favorit.«
(Marko Oblak)
Ostali izidi povratnih četrtfinalnih srečanj:
Benetton Treviso - 11 Messaggero Rim 86:82 (51:37)
Clear Cantu - Knorr Bologna 73:67 (27:35)
Scavolini Pesaro - Phonola Caserta 109:77 (59:36).
Sinočnje povratne četrtfinalne tekme torej niso prinesle imena niti ene ekipe, ki bo igrala v polfinalu in bo torej treba počakati na tretja srečanja. V Bologni bodo igrali že jutri, v Milanu, Rimu in Caserti pa v nedeljo.
Solagni VN osvoboditve
Na kolesarski dirki za Veliko nagrado osvoboditve je zmagal Italijan An-drea Solagna, ki je 121,900 km prevozil v 2.57'47" s poprečno hitrostjo 41,372 km na uro. Sledijo: 2. Bettin (It.); 3. Biasci (It.); 4. Kane (Ir.); 5. Polovni-kov (SZ), vsi po 3". Skupno je nastopilo 334 tekmovalcev iz 25 držav.
RIM Medtem ko bosta v finalu pokala UEFA že drugo leto zapored merili moči predstavnici italijanskega nogometa (lani sta bili to Juventus in Fiorentina, letos pa Inter in Roma), bo pokal prvakov letos v znamenju novincev, kajti za beograjsko Crveno zvezdo in marsejski 01ympique bo to prvi nastop v finalu najbolj pomembnega evropskega pokala.
Po zmagah Milana v zadnjih dveh izvedbah ostaja Italijanom v pokalu prvakov le skromna uteha, da bodo gostitelji finala, ki bo 29. maja v Bariju. Ob tem, da Juventusu kljub dobri igri ni uspelo ugnati Barcelone, bo pokal pokalnih zmagovalcev - po lanski zmagi Sampdorie - domena Špancev in angleške ekipe Manchester United.
Francija in Jugoslavija že dolgo nista imeli finalista v pokalu prvakov. Beograjski Partizan je leta 1966 v finalu z 2:1 izgubil proti Real Madridu, SainfEtienne pa je leta 1976 klonil pred Bayernom. Medtem ko se 01ym-pigue doslej v mednarodni konkurenci še ni prebil tako daleč, je Crvena zvezda leta 1979 že odigrala finale, in
sicer v pokalu UEFA, ko je izgubila z Borussio iz Monchengladbacha.
Čeprav Crvena zvezda v Beogradu ni ponovila lepe igre s prve tekme v Munchnu in se je v finale uvrstila tudi zaradi napake reprezentančnega vratarja Aumanna prav v zadnji minuti tekme, ima dovolj kakovostnih igralcev, da se lahko v finalu uspešno kosa s Francozi, ki pa sicer ostajajo favoriti.
Polfinalni izidi (v oklepaju izidi prve tekme):
POKAL PRVAKOV: C. zvezda - Ba-yern 2:2 (2:1), 01ympique - Spartak 2:1 (3:1).
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV: Juventus - Barcelona 1:0 (1:3), Manchester U. - Legia Varšava 1:1 (1:3).
POKAL UEFA: Roma - Brondby 2:1 (0:0), Inter - Sporting 2:0 (0:0).
Potrjena kazen za Milan
ŽENEVA Prizivna disciplinska komisija UEFA je zavrnila priziv Milana ter potrdila enoletno diskvalifikacijo ekipe iz evropskih nogometnih pokalov.
Na teniškem turnirju v Montecarlu
Nova presenečenja
Včeraj v ponovljenem srečanju 2. nogometne amaterske lige
Tokrat »športno« na Proseku
MONTECARLO — Avstrijec Horst Skoff presenetljivo nadaljuje svojo pot na teniškem turnirju v Montecarlu. Predvčerajšnjim je odpravil Američana Agassija, včeraj pa se je otresel Italijana Pistolesija s 6:2, 7:5. Nepričakovano je bil izločen Jugoslovan Goran Ivaniševič, ki ga je z 2:6, 6:0, 6:2 izločil Nemec Steeb. V naslednje kolo pa se je uvrstil drugi Jugoslovan, Prpič, ki je s 6:2, 6:0 premagal Francoza Forge-ta.
Nekaj ostalih izidov 3. kola: Česno-kov (SZ) - Čerkasov (SZ) 6:1, 6:0; Becker (Nem.) - Volkov (SZ) 3:6, 6:1, 6:1; Svensson (Šve.) - Paloheimo (Fin.) 6:1, 4:6, 6:3; Gustafsson (Šve.) - Larsson (Šve.) 7:6, 6:4; Bruguera (Šp.) - Mancini (Arg.) 6:1, 6:4.
Sklicani azzurri
RIM — Za kvalifikacijsko srečanje za evropsko nogometno prvenstvo Italija - Madžarska, ki bo v sredo v Salernu (ob 20.15), so bili sklicani naslednji igralci: Baggio in Schillaci (Juventus), Baresi, Maldini in Donadoni (Milan), Bergomi, Zenga in Ferri (Inter), Crippa, Ferrara in De Napoli (Napoli),
Eranio (Genoa), Giannini (Roma), Lombardo, Pagliuca, Vialli, Viercho-wod in Mancini (Sampdoria),
Sovjetska zveza v vodstvu
HELSINKI — V 5. kolu svetovnega prvenstva v hokeju na ledu A skupine so takole igrali: Finska - Nemčija 6:0, Sovjetska jzveza - Kanada 5:3, ZDA -Švica 4:2, Švedska - ČSFR 2:1.
LESTVICA: SZ 10, Švedska in Kanada 8, Finska in ZDA 5, ČSFR 4, Švica in Nemčija 0. PRIHODNJE KOLO: Kanada - Švedska, Nemčija - ZDA, ČSFR - SZ in Finska - Švica.
Zmaga Jugoslovanov
TOKIO — V 3. kolu kvalifikacij svetovnega prvenstva v namiznem tenisu je Jugoslavija nepričakovano s 3:0 premagala svetovnega prvaka Švedsko. Lestvica: Jugoslavija, Koreja in Anglija 6, Švedska 4, Belgija 2, Japonska, Tajvan in Nigerija 0.
Lestvica B skupine: Kitajska in Poljska 6, Nemčija 4, Sovjetska zveza, Francija, Češkoslovaška in Madžarska 2, Nizozemska 0.
PRIMORJE - ZARJA	0:0
PRIMORJE: Coronica, Lukša, Milani, M. Štokp, Pipan, Antoni, Livan, Mic-laucich, P. Stoka, De Marco, Savarin.
ZARJA: Kočevar, Antonič, Ridolfo, Kalc, Borelli, Grgič, Gombač (v 63' Monzoni), Varglien, Voljč (v 75' Tog-netti), Mauro, Auber.
Končno sta Primorje in Zarja le odigrala derbi in tokrat zelo športno.
Okoli proseškega igrišča se je spet zbralo veliko število navijačev (600-700), ki so si lahko ogledali še kar zanimivo tekmo. Gostom je seveda še najbolj ustrezal remi, kot sicer tudi Prosečanom, ki še upajo na drugo mesto na lestvici. Kljub temu da sta ekipi nastopili v dokaj okrnjenih postavah, sta sprožili več napadov. Od igre so verjetno imeli kaj več domači-
ni, ki so večji del tekme imeli terensko premoč, medtem ko so Bazovci izvajali predvsem dolge predložke v napad do Maura in Voljča, posebno nevarni pa so bili ob izvajanju kotov. V prvem polčasu se je najboljša priložnost ponudila De Marcu. Še največ dela pa sta imela vratarja v drugem polčasu, ko je Coronica dvakrat uspešno odbil strela Voljča in Maura, Milani pa je prav tako spretno zaustavil strel skoraj na gol-črti. Najugodnejšo priložnost pa so imeli rdeče-rumeni v protinapadu, a Savarin jo je zamudil. Proti koncu tekme je sodnik spregledal prekršek v kazenskem prostoru nad Miclaucichem, prav Miclaucichu je nekaj minut prej Kočevar odbil v kot nevaren prosti strel.
Izenačen izid je bil pravična nagrada za obe ekipi, Bazovci pa so si s to točko skoraj gotovo zagotovili prvo mesto na lestvici. (Š. M.)
LESTVICA: Zarja 42; Como 38; Primorje 36; Pro Romans 34; Moraro 32; Vesna in Villanova J. 29; Mossa 28; Piedimonte in Villesse 24; Gaja in Au-dax 13; Pro Farra in Mariano 20; Fogli-ano 17; Capriva 13.
Na sliki (foto Križmančič): posnetek z včerajšnje tekme na Proseku.
»Kosovelovi« odbojkarji danes igrajo... za Rim
Kolesarska dirka VZPI v Tržiču
Pokal Montes letos v Veneto
TRŽIČ — Zmagovalec tradicionalne kolesarke dirke za pokal Montes, ki jo je letos že 37. zapovrstjo priredil športni odsek VZPI-ANPI pod pokroviteljstvom goriškega odbora VZPI, je Mauro Zanella, član kolesarskega kluba Biban iz Veneta. Dmgi je bil klubski tovariš Guido Ceron, kot tretji pa je privozil skozi cilj Gorazd Stangelj, član KK Krka iz Novega mesta. Dirke se je udeležilo kar 144 tekmovalcev.
Borova ritmičarka P. Žagar se uveljavlja
V	sredo je bilo v Borovem športnem centru prijateljsko srečanje v športno-ritmični gimnastiki za najmljaše (1. selekcija) med meščanskim Partizanom in Ljubljane in gimnastičnim odsekom ŠZ Bor. Domača postava je s Petro Žagar osvojila prvo mesto in se je tako spet pomembno uveljavila. Žagarjeva je zbrala 9.20 točke. Na 2. mestu sta bili Ljubljančnaki Jana Burger in Lea Rutar (8.90), na 4. pa njuna klubska sotekmovalka Jadranka Sardarev (8.40). Skupno je nastopilo 18 tekmovalk obeh društev, (-boj-)
Naši mali šahisti na deželni fazi
Na pokrajinskih šahovskih selekcijah, namenjenim študentom in dijakom tržaških šol vseh stopenj (bila je v prostorih Tržaškega šahovskega društva), je bilo zastopstvo dijakov slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol kar zadovoljivo.
V	kategoriji kadetov (nižje srednje šole) se je Igor Gerdol (Cankar) s petimi točkami uvrstil na 2. mesto.
Med osnovnošolci je Danilo Bosari (Širok) zmagal pred sošolci iz šole Gregorič Stepančič.
Lestvica: Danilo Bosari 4, Luka Žiberna 3, Alberto in Carlo Zornada 2 točki.
V	nedeljo bo v Pordenonu še deželna faza, ki šteje obenem kot kvalifikacija za vsedržavni turnir.
Dijaki openske srednje šole Srečko Kosovel so v Modeni v meddeželni fazi mladinskih iger v odbojki dosegli res lep uspeh, saj so se z zmago v svoji skupini uvrstili med osem najboljših ekip v Italiji. Danes zjutraj pa se bodo z zmagovalcem skupine B, to je ekipo iz Parme potegovali za nastop v vsedržavnem finalu v Rimu, katerega se bodo udeležile štiri ekipe.
Potem ko so v prvem tekmovalnem dnevu premagali glavnega favorita Modeno, so v sredo Kosovelovi dijaki s taktično zrelo igro zaustavili prodorne napade ekipe iz Ferrare in tekmo osvojili z 2:0. Včeraj zjutraj je Modena gladko odpravila Ferraro, zato je bilo jasno, da morajo naši dijaki zmagati, če hočejo priti do finala. To jim je tudi uspelo, čeprav jim je Treviso v drugem setu vse do konca grenil pot do zmage. Kot rečeno se bodo danes pomerili z ekipo iz Parme.
Naloga kosovelovcev je v tem srečanju res težka, saj sestavljajo Parmo v bistvu naraščajniki prvoligaša Maxi-cona. Kakorkoli že. Kosovel je že s tem, da je prišel do finala dosegel več, kot so pred tekmovanjem pričakovali tudi optimisti.
IZIDI: Kosovel - Modena 2:1 (10:15, 15:12, 16:14); Ferrara - Treviso 2:1; Kosovel - Ferrara 2:0 (15:11, 15:12); Modena - Treviso 2:1; Modena - Ferrara 2:0; Kosovel - Treviso 2:0 (15:7, 16:14).
LESTVICA: Kosovel 6, Modena 4, Ferrara 2, Treviso 0. (Inka)
1. ženska divizija na Goriškem
01ympii pomembni točki za obstanek
LIBERTAS VILLESSE - OLVMPIA 2:3
(15:13, 11:15, 15:12, 11:15, 8:15)
OLVMPIA: Bevilacgua, Brisco, Bratina, K. in H. Corsi, Zotti, Bulfoni, Fis-her, Princi, Komjanc.
Na gostovanju v Vilešah so igralke 01ympie zasluženo dosegle pomemb-
no zmago. Že sama razlika v točkah v posameznih setih nazorno pove, da je bila tekma dinamična in borbena. Igralke obeh ekip so se borile za vsako točko in se nenehno izmenjavale v vodstvu. V petem odločilnem setu je 01ympia povedla s 3:0, a so jo domačinke dohitele in so nato še povedle s 6:3. Po kratkem dogovoru v odmoru so naše predstavnice z dobrimi servisi in nekaj odličnimi napadi strle odpor domačink ter set kot tudi tekmo zaključili v svojo korist. Vsekakor spodbudna zmaga v boju za obstanek v ligi.
(EZA)
2. ŽENSKA DIVIZIJA
SOVODNJE - PRO ROMANS 3:0
(15:4, 15:10, 15:4)
SOVODNJE: Gaeta, Tomšič, Černe, Bralni, Soban, V. in T. Devetak, Fabi.
Igralke Sovodenj so v telovadnici Kulturnega doma v Gorici zasluženo premagale šesterko Pro Romansa. Nasprotnice so se razigrale le v drugem setu, ko so se približale našim vse do rezultata 12:10. Sicer so igralke Sovodenj dokazale večjo izkušenost in pripravljenost.
SOVODNJE - LIBERTAS GO 0:3
(2:15, 13:15, 10:15)
SOVODNJE: Černe, V. in T. Devetak, Fabi, Tomšič, Sošol, Peric, Soban, Braini.
Igralke Sovodenj so v domači telovadnici zazluženo klonile vrstnicam iz Gorice. Naše predstavnice so nudile odpor samo v drugem setu. Ostala dva niza sta bila nezanimiva in neborbena na obeh straneh.
PRO ROMANS - SOVODNJE 0:3
(2:15, 3:15, 7:15J
SOVODNJE: Černe, Gaeta, V. in T. Devetak, Fabi, Tomšič, Sošol, Peric, Soban.
V nezanimivem srečanju, ki je trajalo borih 50 minut, so Sovodenjke prepričljivo odpravile tudi v povratnem srečanju šesterko iz Romansa.
danes igra za vas - danes igra za vas
Vladimir Budin
totocalcio
Ancona - Pescara	x
Ascoli - Verona	x
Barletta - Cremonese	1	x
Brescia - Modena	1	x
Lucchese - Foggia	1	2
Padova - Messina	1
Reggiana - Avellino	1x2
Reggina - Udinese	2
Salernitana - Taranto	1
Trlestina - Cosenza	1	x
Pavia - Piacenza	1
Nola - Casarano	1x2
Spal - Ravenna	x
Vladimir Budin (letnik 1953) je dokaj znana osebnost v našem športu. Budin se je začel ukvarjati z odbojko pri ŠK Kras že pri 12 letih. Nastopal je z mladinsko ekipo, s člansko pa je prestopil iz D v C ligo. Občasno se je ukvarjal tudi z nogometom. Postal je odbornik ŠK Kras in zadnja leta je igral tudi rokomet pri tem društvu, sedaj pa se rekreativno ukvarja s tenisom. Bil je tudi predsednik TO ZSŠDI za Tržaško. Zadnjič je Boris Peric pravilno napovedal 10 rezultatov.
konjske dirke - konjske dirke
1.	dirka (Montecatini): Lovelace (2) je najboljši, a Lyza Chic (1) je v zelo dobri formi. Govi del Pino (X) je dobro voden.
2.	dirka (Napoli): Giacimento Em (X) lahko nadoknadi začetni hendikep. Geroboamo (1) se vrača v formo, a preseneti lahko tudi Guelfo Sbarra (2), ki je vajen podobnih dirk.
3.	dirka (Bologna): če ne bo zagalopi-ral, lahko zmaga Ghesir (2). Regularni Ivuglia (1) se mu lahko uspešno upira, omembo si zasluži tudi Friday LG (X).
4.	dirka (Taranto): Lummen (2) je najbolj kakovosten udeleženec, a ima slabo štartno številko. Incisiva (X) ne gre podcenjevati, Gin Fir Or (1) je vse boljši.
5.	dirka (Rim): obeta se izenačen galop. Italian G. Flag (2) je zelo regularen. Šarca (X) ni zelo obtežena. Slediti velja tudi konju Marisa della valle (1).
6.	dirka (Firence): nedavni zmagovalec podobne dirke Pegasus (X) lahko spet preseneti. Omenimo naj hitrega šprinterja Bahata (1). Reei Deep je ob-
težen, a se lahko poteguje za zmag0 (2).
DIRKA TRIS V Firencah bo nastopilo 17 konj-Naši favoriti: 13 Lean BIdder, 9 Sfi' tinzia, 10 Kiev. Za sistemiste: 1* Northern Street, 12 Night Cloud, 8 Darling Ful.	
totip	
1. — prvi	2
drugi	1 X
2. — prvi	X
drugi	1 2
3. — prvi	2
drugi	1 X
4. — prvi	2
drugi	1 X
5. — prvi	2
drugi	1 X
6. — prvi	X
drugi	1 x
Preverjanje stanja in perspektiv ter priprave na jubilej glavni temi občnega zbora
SZ 01ympia stopa v 30. leto delovanja
Preverjanje stanja in perspektiv Pred temi leti temeljito prenovljenega odbora in priprave na letošnje praznovanje 30-letnice delovanja so bile osrednje teme 15. občnega zbora športnega združenja 01ympia, ki je bil v Soriškem Katoliškem domu. Predsednik Mirko Špacapan je ocenil delovanje odbora, ki je na prejšnjem občnem zboru z velikim navdušenjem prevzel vodstvo društva. Začetni elan je nato nekoliko upadel, čeprav lahko zadnja M leta vsekakor ocenimo kot leta rasti.
Društvo se je usmerilo predvsem v odbojko in pri tem doseglo tudi zavidljive rezultate. Razvoj drugih panog (smučanje, atletika, namizni tenis) bremenijo že običajni problemi pomanjkanja kadrov, finančne težave in v zadnjem času vse opaznejši pojav upadanja rojstev, ki je razredčil tudi vrste sPortnih društev. Špacapan je poudaril tudi politični pomen športnega delovanja med Slovenci v zamejstvu in odgovornosti, ki jo pri tem nosijo športna društva, saj se prav v teh dejavnostih manjšina najpogosteje nepos-redno sooča s pripadniki večine. Prav zato, je poudaril, pa je potrebno, da se ohrani narodnostni značaj naših društev. Ni razloga, je menil Špacapan, da m zgolj zaradi boljšega športnega rezultata v naša društva sprejemali itali-
janske igralce ali prepuščali ekipe italijanskim trenerjem, kar bi kvarno vplivalo na pogovorni jezik in s tem na narodnostni značaj društva.
Predsednik je tudi pozitivno ocenil odločitev odbora 01ympie o vključitvi v ZSŠDI (po* tej poti je sedaj stopilo tudi društvo Soča), ki mora po njegovem mnenju postati avtonomna organizacija vseh slovenskih športnih društev v Italiji.
Špacapan je še posebej poudaril pomen 30 let nepretrganega delovanja, ki jih bodo slovesno proslavili septembra na prireditvi ob obletnici odprtja telovadnice pri Katoliškem domu. Jubilej bodo praznovali s priznanji najzaslužnejšim atletom, z objavo brošure o treh desetletjih delovanja 01ympie ter raznimi prireditvami.
Simon Komjanc je v tajniškem poročilu podal pregled treh let dela, ko je 01ympia nastopala v raznih odbojkarskih prvenstvih s 7 do 8 ekipami letno. Skušali so vzpostaviti tesnejše sodelovanje z drugimi slovenskimi društvi, pri čemer pa bo treba še marsikaj narediti. Negativno je ocenil odnose s pokrajinsko odbojkarsko federacijo in menil, da bi se stvari lahko izboljšale, ko bi v njen odbor vstopil tudi kak slovenski član. Komjančev pregled so dopolnila poročila odgovornih za po-
samezne ekipe in odseke. Najpomembnejša je seveda prva ekipa v moški C/2 ligi. Zelo mlada ekipa si je letos zagotovila obstoj v ligi, kar je bil njen osnovni cilj in daje dobro upati za rast v naslednjih letih. Prav tako se perspektivna generacija igralk počasi uveljavlja v ženski odbojki, medtem ko je v mladinskih ekipah in še pose-
bej v minivolleyu osnovni problem ohranitev ekip spričo upadanja rojstev. Pozitiven obračun delovanja smučarskega odseka je predstavil njegov načelnik prof. Martin Kranner, Franka Padovan pa je podala še blagajniški obračun. V imenu ZSŠDI je pozdravil udeležence občnega zbora pred nedavnim potrjeni predsednik
goriškega pokrajinskega odbora združenja Marko Lutman. Društvu je čestital ob letošnji 30-letnici delovanja in obenem pozitivno ocenil prisotnost 01ympie v ZSŠDI ter njen prispevek pri soustvarjanju skupne športne politike v zamejstvu. Vprašanja kot so demografski padec, vse večji odstotek otrok iz mešanih zakonov ali prisotnost italijanskih igralcev v slovenskih društvih terjajo namreč odgovore, ki jih bo treba poiskati z doprinosom vseh.
Občni zbor se je zaključil z volitvami novega odbora, ki so ga razširili od 9 na 11 članov, da bi se izmazali iz proceduralnega zapleta ob predložitvi dveh kandidatnih list, ki pa sta se delno "krili", saj je bil marsikateri kandidat prisoten na obeh. Listi so združili in soglasno izvolili odbor v sledeči sestavi: Miha Corsi, Mirko Špacapan, Gianni Susič, Ivan Terpin, Igor Černič, Franko Bagon, Barbara Rustja, Edi Lutman, Simon Komjanc, Dario Maraž in Alenka Bevilacgua. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Ciril Terpin, Marjan Markežič in Tatjana Kosič, v razsodišče pa Beni Kosič, Karlo Bolčina in Milan Jarc.
Na sliki (foto Marinčič) vodstvo 01ympie na 15. občnem zboru društva.
Na plavalnem tekmovanju ŠŠT se je zbralo več kot 120 otrok
o i.	n •!_ • v • v	•	rw	ve V
Spet »Ribičič« in »Zupančič«
Letošnje plavalno prvenstvo tržaških slovenskih osnovnih šol je potrdilo ugoditev, da zanimanje za ta šport med ^šimi najmlajšimi ne upada. To je potr-. '0 več kot 120 nastopajočih, med kate-,lrrU so nekateri izstopali tudi s svojimi ®si. pri tem pa moramo upoštevati, da 0 otroci preplavali 25-metrsko razdaljo s tar_tom v vodi, saj bi bili sicer, pri bolj esčih, pri startu z bloka časi še boljši. Absolutno najboljši čas je dosegla Coli1113 Candian (Širok) z rezultatom 17 "67. , es pa je, da ji je pri tem pomagala tudi redno ostra konkurenca, saj je plavala lsti skupini kot Andrea Hrovatin (Fin-Far), ki je bil le za 3 stotinke sekunde abši od nje, ter je tako dosegel drugi osolutno najboljši čas med vsemi in pr-i /ned dečki. Pod 20 sekund je plava-se šest drugih mladih plavalcev.
1. RAZRED
DEKLICE
r L Alejandra Glavina (MKI) 32'90; 2. hčerina Zompicchiatti (ŽUP) 40 ’79: 3. (Rtk na Caris (ZUP) 50 "98; 4. Katja Starec 6 °) 53 88; 5. Nicole Huselj (ŠIR) 57'16; " iandra Brus (MIK) 1'34' 53; 7. Sara Cre-
V*ttn(ŠIR)
1'37"93.
,	DEČKI
ju. Blaž Kemperle (ŽUP) 36'89; 2. Aleks 40>,Ca (RIB) 37' 69; 3, Matej Rebula (B-J) O,N; 4. Iztok Floridan (ZUP) 44 "21; 5. O * er Puntelj (ŠIR) 46”54; 6. Walter Gia-49'VB"J) 47"27: 7- Alan Sancin (RIB) Ma v 8' Marko Pegan (ŽUP) 50’T7; 9. Pož ° Tracogna (ŠIR) 51 "63; 10. Diego (ŽUP) (SIR) 54 "52; 11. Mitja Jevnikar
2. RAZRED
, v	DELIČE
sij- Katarina Husu (ŽUP) 30 "83; 2. Alek-tio ,5andino (G-S) 31 "27; 3. Tanja Roma-34'2n LIP) 32 "19; 4. Sheila Perossa (ŠIR) Sara 1 d5" Peggy Mauri (MKI) 38 "42; 6. San ■ Bevilacqua (FIN) 38 48; 7. Erika (Mki\n (LjRB) 39 "09; 8. Francesca Ciacchi 39"qn 39''79; 9. Martina Cunja (FIN) H vj. 10- Katja Božjeglav (MJE) 44"11; Tena. 3 Furlani (ŽUP) 48 "30; 12. Loena 61 99; 13. Martina Gruden
DEČKI
1. Claudio Mirceta (RIB) 27"50; 2. Gior-gio Pitacco (RIB) 30"12; 3. Oskar Perosa (RIB) 31 "67; 4. Marko Desco (G-S) 32 "48; 5. Valter Bullo (RIB) 32""71; 6. Alex Furlan (MKI) 40 "33; 7. Jan Sedmak (ŽUP) 40 "83;
8.	Elvis Ciambio (ŠIR) 42 50; 9. Julij Premru-Vanello (FIN) 44"96; 10. Marko Sadlowski (RIB) 45 "60; 11. Elija Hrovatin (FIN) 47 "32; 12. Sladjan Pantič (ŠIR) 1'10"16.
3.	RAZRED
DEKLICE
1. Micol Rosa (ŽUP) 23"71; 2. Elisa Komar (G-S) 31 "29; 3. Katja Sancin (ŽUP) 32 "07; 4. Martina Carpani (GRB) 32 "52; 5. Giulia Valassi (RIB) 33' 31; 6. Kajta Peruz-zo (G-S) 34' 29; 7. Sara Corbatti (ŽUP) 36 "37; 8. Erika Biekar (G-S) 38'73; 9. Sho-ba Giaconi (ŽUP) in Selena Ščuka (G-S) 39 "24; 11. Anatina Petkovšek (RIB) 40 "04; 12. Pamela Spacal (ŠIR) 43 T7; 13. Nico-letta Cossutta (ŽUP) 46"80; 14. Sara Lo Casto (FIN) 47 "49; 15. Martina Montin (ŽUP) 59 "27.
DEČKI
1. Matteo Feruglio (G-S) 28"46; 2. Paolo Vigini (GRB) 28"57; 3. Matjaž Kodrič (MKI) 32 "04; 4. Andrej Sulli (ZUP) 33"46; 5. Karlo Zornada (G-S) 34"24j_6. Peter Ciacchi (G-S) 37"40; 7. Jan Žerjal (ŽUP) 43"27; 8. Roberto Lombardo (RIB) 46 "38;
9.	Gerardo Tolentino (ŠIR) 47 "83; 10, Antonio Tuso (G-S) 47 "88; 11. Marko Glavina (G-S) 51 "81; 12. Mauro Zoch (G-S) 59 "96.
4.	RAZRED
DEKLICE
1. Elisa Frandolič (RIB) 20"06; 2. Cateri-na Alessio (RIB) 32 "67; 3. Sara Požar (ŠIR) 26 "58; 4. Tina Furlani (B-J) in Janja Del Linz (ŽUP) 26 "59; 6. Valetina Smotlak (G-S) 27""96; 7. Sandra Siega (B-J) 29 "34; 8. Lara Negrisin (MJE) 33"72.
DEČKI
1. Dean Carli (RIB) 19"40; 2. Marko Mi-kolj (RIB) 19''71; 3. Robert Pecchiari (ŠIR) 21 "49; 4. Stefano Pribac (ŠIR) 23 "46; 5. Danilo Bosari (ŠIR) 24 "02; 6. Michele So-rini (RIB) 33"81; 7. Mitja Pegan (ŽUP) 35 "46; 8. Martin Strani (ŽUP) 37" 46; 9. Goran Floridan (ŽUP) 40"87.
5. RAZRED
DEKLICE
1. Corina Candian (ŠIR) 17""67; 2. Mas-sia Kukanja (G-S) 18"55; 3. Nastja Milič (ŠIR) 20 T5; 4. Karin Mezgec (RIB) 21"01; 5. Caterina Macho (RIB) 21' 05; 6. Fjona Mezgec (RIB) 21'07; 7. Jana Miličevič (RIB) 23 "52; 8. Zorka Miličevič (RIB) 25"74; 9. Ivana Flego (ŠIR) 26' 18; 10. Giulia Sadlo_wski (RIB) 26'74; 11. Tanja Giu-govac (ŽUP) 28 "71; 12. Tjaša Rogelja (ZUP) 29"07; 13. Eleonora Spacal (ŠIR) 32 "24; 14. Sabina Caris (ŽUP) 34"27; 15. Martina Viviani (FIN) 35 00; 16. Elisa-beth Feletti (MKI) 43 "79; 17. Jasna Žiberna (ŽUP) 56’ 00.
DEČKI
1. Andrea Hrovatin (FIN) 17"70; 2. Aleks Zupan (ŽUP) 18' 07; 3. Saša Jančar (RIB) 18 "84; 4. Tomaž Metlika (ŽUP) 19' 86; 5. Patrick Savarin (MKI) 20 "68; 6. Danijel Leone (RIB) 22 "28; 7. Dario Košuta (ŠIR) 22""52; 8. Matevž Peterlin (MKI) 23 "25; 9. Luca Žiberna (G-S) 23""76; 10. Mitja Bizjak (ŠIR) 24""02; 11. Mitja Štefančič (RIB) 24"'33; 12. Sergio Fabris (ŠIR) 25"84; 13. Alessandro Manzin (G-S) 26 "14; 14. Igor Zobin (MJE) 26 "19; 15. Aljoša Prodan (ŽUP) 27 99; 16. Alan Cosic (SIR) 30"26; 17. Fabio Babuder (ŽUP) 32"'13; 18. Roberto Lunazzi (ŽUP) 33"23; 19. Kristjan Kranjec (ŠIR) 35"'09; 20. Mitja Giaconi (ŽUP) 38 "31.
Če si ob koncu ogledamo še točkovno lestvico, potem ugotovimo, da je tudi letos glavni plavalni potencial naših osnovnošolcev skoncentriran na Ribičiču in Župančiču. Ta lestvica, ki se ujema z ono po osvojenih kolajnah, je taka:
1.	Ribičič 145 točk,
2.	Župančič 125,
3.	Širok 85,
4.	Gregorič Stepančič 72,5,
5.	Milčinski 46,	*
6.	Bazoviški junaki 23,5,
7.	Grbec 20,
8.	Finžgar 14,
9.	Milje 4.
Osnovnošolska olimpiada je zdaj prešla v svojo sklepno dobo, saj bo v soboto, 11. maja, na vrsti le še troboj.
-boj-
prvenstvo
^hdinsko košarkarsko _
Jadran Farco proti “etrarci iz Padove
Mladi
0sVoiitv‘“Ci Jadrana Farco, doseor )0 lTetiega mesta v u«cn deliek1 Prav' podvig, bodo v pone-n°nu i' J' m-- °b 19. uri v Porde-rarco ?ra*i odločilno srečanje s Pet-sku >z Padove (tretjeuvrščena v bi Sp ?*lz Veneta). V primeru zmage n0 i ladranovci uvrstili v meddežel-kanj zo' M bo v začetku junija v Tos-
ki so z deželi
DRŽAVNI KADETI FINALNA skupina
(S?)VEL'diana
(2:4)°rMOVEL: Rebula 28 (3:3), Milič neu4 v P 7' Krali 14, Gulič 6 (2:4), ] Pnk, udopivec (0:2), Ban, Briščik. TOČKp 5udin (37), Rebula (38). 1 p0 A1' Rralj 4, Budin 1, Rebula 1. velc; tj°j?zu v San Danieleju so Kor Proti tv v zaostalem srečanju v Rep riška pJ?ni sPet ostali praznih rok. C 'HoralaV3, vod' na lestvici, pa se °dnn>- ,ePko potruditi, preden je sl q_ aa®ih fantov.
Po)ča ltelil so bili celo boljši v prv kal0 Jr' ,v nadaljevanju pa jim je zma gost0v <u"i in Priznati so morali pren rednih' kl so imeli večje število enak un‘h menjav. (I. E.)
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Dokaj pomembno za naše
Jutri za domovce mestni derbi
Do konca letošnega košarkarskega promocijskega prvenstva manjkata le še dve koli, zanimanje postaja veliko, saj je slika nejasna tako na vrhu kot na dnu lestvice. Najzimivejša tekma bi morala biti Santos-Čicibona, saj Martinovi fantje nujno potrebujejo še en par točk, da bi na lestvici prehiteli vsaj Libertas. Nujno pa mora zmagati tudi Kontovel, ki pa ne bi smel imeti nobenih težav proti šibkemu Libertas tu, Čivardi in ostali pa bodo imeli tako možnost dodatnega treninga pred tekmo leta, ki jih čaka konec prihodnjega tedna.
Ostali dve slovenski moštvi bosta pred zahtevno nalogo: borovci se bodo srečali s trdoživo Barcolano, Sokol pa bo gostil izkušeno peterko Stelle Azzurre. Obe ekipi se bosta skušali oddolžiti za poraza iz prvega dela, zlasti borovci pa imajo z Barcolano odprt račun. V povratnem delu so belo-zelo še zabeležili nekaj prestižnih zmag, tako da vlada v Borovem staboru zmeren optimizem. Nabrežine! so ob mnogihnastopih zaigrali enakovredno tudi z boljšimi moštvi, žal pa jim ne uspe dobiti niti ene tekme. Zadnji in edini zmagoviti nastop so imeli 24.11. 90, pred petimi meseci, zatem pa je sledilo kar 17 zaporednih porazov.
(Vanja)
Domovci bodo jutri gostili mestnega tekmeca, ekipo Senators, ki na skupni lestvici zaostaja za našimi le za dve točki (mora sicer nadoknaditi še eno srečanje). Tekma je torej pomembna glede boja za končno tretje mesto.
Brumnovi varovanci so v prejšnjem kolu prepričljivo odpravili na tujem solidno peterko Albe, ki je letos štar-tala kot glavni favorit za prestop v D ligo. V drugem delu prvenstva pa so Krminčanom popustili živci, kar so seveda lepo izkoristili igralci Corridoni-ja iz Poljana, ki so si že štiri kola pred iztekom dodatne faze zagotovili napredovanje. Igralci Senatorsa v prejšnjem kolu niso igrali zaradi odsotnosti sodnikov. V dosedanjih srečanjih so belo-rdeči obakrat slavili, vendar jutrišnjega nasprotnika ne gre podcenjevati, saj je pred dvema tednoma ugnal celo prvouvrščeni Corridoni.
Srečanje med Domom Gometal in Senators bo ob 18. uri v telovadnici Kulturnega doma. Ostali pari predzadnjega kola so: Polisontina - Alba Bet-ton, Petrolifera - Corridoni in Villesse - Grado. (mar)
__________pismi uredništvu_____
»Žalitev je zares bila!«
Spoštovano uredništvo, oglašava se v zvezi z oddajo »6. krog«, ki je bila na sporedu v ponedeljek, 15. aprila 1991, na TV Koper-Capodistria. Med obravnavanimi temami je bil tudi dogodek s tekme v prvenstvu 2. ženske odbojkarske divizije med ekipama Brega in S. Andrea ter njegove posledice. Že sam naslov »Breg - S. Andrea, ali je bila zares žalitev?« je bil tako zastavljen, da je postavljal v dvom odločitev disciplinske komisije Pokrajinske odbojkarske zveze (FIFA V), ki je bila objavljena v uradnem sporočilu št. 16 z dne 5. 4. 1991 in ki se glasi: »Delana Elisabetta (S. Andrea): Sgualifica per 2 giornate per gravi of-fese agli avversari su argomenti etni-co-linguistici.« Kot je že poudaril Primorski dnevnik (10. 4. 91 - Časi se le spreminjajo, podpis (ak)), je po vsej verjetnosti prvič v zgodovini slovenskega zamejskega športa, da je sodnik na lastno pobudo, brez vsakršnega posega prizadetih,' posredoval disciplinski komisiji, ki je edina pristojna, da odloča o disciplinskih ukrepih, opis dogodka, ki se je pripetil na omenjeni tekmi. Se posebno pa želiva podčrtati, da je to prvič, da je disciplinska komisija pripisala dogodku tako težo in da je ukrepala s tako visoko kaznijo.
Želiva še točneje obrazložiti, kaj se je na omenjeni tekmi sploh zgodilo. Kapetanka gostujoče ekipe (Delana Elisabetta) je zaprosila zapisničarko, naj ji pove postavo njene ekipe. Kot predvidevajo nova pravila, ji je le-ta ponudila v vpogled zapisnik rekoč, da mora preverjanje opraviti sama. Ker je dotična protestirala, je zapisničarka zaprosila sodnika, da ji dovoli, da kapetanki prebere postavo, kar je po sodnikovi privolitvi tudi storila. Po zaključenem setu pa je zapisničarka stopila do sodnika, da se posvetuje, kako naj v podobnem primeru ravna v prihodnje glede na to, da so na zadnjih tekmah sodniki zahtevali spoštovnje pravil, ki predvidevajo, da mora sam kapetan preveriti pri zapisničarski mizi pravilnost postavitve svoje ekipe na igrišču. Tedaj je pristopila kapetanka gostujoče ekipe in se zelo arogantno obnašala ter žaljivo ogovorila zapisničarko. Ko se je vračala proti klopi, je še pristavila, da se take stvari dogajajo samo pri »s'ciavetih«. Ob zaključku tekme je omenjena igralka ponovno in še dolgo nesramno protestirala in iz protesta tudi ni pozdravila nasprotnic (pozdrav je po pravilih obvezen). Do tu dogodki. Naj pojasniva, da prizadeti nismo reagirali na tako vedenje, ki je na naših igriščih že nekaj običajnega, ker smo po izkušnjah v preteklosti vedno potegnili krajši konec (opomin sodnika, kar nas je v bistvu izenačilo z žaljivci). Ne glede na razplet dogodkov pa ostaja dejstvo, da sodnik žaljivega ogovarjanja in obnašanja ni preslišal in spregledal ter da ga je sam posredoval disciplinski komisiji.
V omenjeni oddaji »6. krog« pa je bil ta za nas izjemni dogodek prikazan kot navadna farsa ali dovtip brez realne utemeljitve. Iz nama neznanih razlogov so vodje oddaje šli mimo neposredno prizadetih in v studiu neodgovorno gostili dekleti, članici prizadete ekipe, ki na razpravo o športnem dogodku nista bili pripravljeni. Ob pomoči vodje oddaje, ki si iz zagate verjetno ni znal pomagati, je vsa zadeva izpadla smešno in brez primernega poudarka. Še huje: razpravljalo se je o menda neobstoječem pripetljaju! Na koncu sva imeli občutek, da se namiš-
ljeni prizadeti opravičujemo nasprotnici za (ne)izrečeno žalitev!
Voditelje oddaje sprašujeva, kako je mogoče na tako neodgovoren način obravnavati tako delikaten in za vso našo narodnostno skupnost politično tako pomemben dogodek. Odločitev sodnika in disciplinske komisije pomeni vendar priznanje večinske skupnosti naši manjšini in predstavlja eno izmed žal še vedno preredkih nam naklonjenih dejanj, ki prispevajo k rušenju nacionalistične mržnje in mirnemu sožitju v enakopravnosti. Na ponujeno roko pa moramo odgovarjati s spoštovanjem in dostojanstvom, saj - kot je zapisal pisec v PD 17. 4. - je »pot pokončnosti edina pravilna«.
Lep pozdrav!
Franka Žerjal - zapisničarka Ksenja Slavec -spremljevalka ekipe
V zvezi z gornjim pismom, ki je bilo naslovljeno tudi uredništvu "6. kroga", objavljamo tudi stališče, ki nam ga je posredoval direktor družbe Pon-teco Sergij Premru.
S kritiko zapisničarke in spremljevalke Brega se strinjam: tudi sam sem z nelagodjem spremljal, ko so v oddaji »6. krog« banalizirali dogodek, ki pa je za našo narodnostno skupnost velikega pomena.
Pred leti je takratni župan Staffieri v intervjuju javno potrdil, da se navadno o Slovencih izraža kot o »šča-vih«, danes pa na lastno pobudo športni sodniki obsodijo igralko, ki nas žali s tem izrazom. To je dokaz, da se vendarle tudi v Trstu časi spreminjajo. Tega smisla v oddaji, ki jo pripravlja Ponteco v sodelovanju s koprsko televizijo, žal ni bilo in to štejem za veliko pomanjkljivost vseh nas, voditeljev in organizatorjev »6. kroga«.
Takšno pomanjkljivost bomo že prihodnji ponedeljek popravili s tem, da bomo spet obravnavali v Studiu to temo, po možnosti s podpisnicama pisma, ki očitno poznata tematiko bolje od svojih kolegic, ki sta že nastopili v prejšnji oddaji.
Sergij Premru direktor Ponteca
obvestila
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT vabi svoje člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo danes, 26. t. m., ob 20.30 na sedežu odseka v Ul. Car-ducci 12. Na sporedu bo prikaz diapozitivov z odprave Alpe Adria Sa-garmatha Expedition '90 na Everest. Vabljeni vsi!
SK BRDINA
priredi v nedeljo, 5. 5., avtobusni izlet v Gardaland. Odhod avtobusa z Opčin ob 6.00 in nato skozi Prosek, Križ, Nabrežino in Sesljan. Vpisovanje za izlet na sedežu kluba, Proseš-ka 131, ob ponedeljkih in sredah od 19.00 do 20.00. Informacije na tel. št. 212859, 299573 in 226271.
JK ČUPA
organizira jadralne tečaje za otroke od 7. do 11. leta: prvi tečaj bo od 17. do 28. junija, drugi tečaj od 1. do 12. julija, tretji tečaj pa od 15. do 26. julija; ter dva tečaja za upravljanje vindsurfov, prvi tečaj bo od 15. do 22. julija, drugi tečaj od 22. do 27. julija. Vpisovanje na sedežu društva v Sesljanskem zalivu vsako soboto od 16. do 19. ure.
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 06.1/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi. 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda: osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
dnevnik
petek, 26. aprila 1991 I
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Spet nespodbudna meteorološka napoved
Ta konec tedna
v znamenju dežja
RIM Tudi ta konec tedna bo v znamenju slabega vremena. Če nas je v prešnjih dneh hladni polarni zrak iz pomladi pahnil v objem prave zime, bomo že danes pod vplivom vlažnega atlantskega zraku, ker bo naše kraje s severozahoda dosegel nov frontalni val. Sodeč po prognostičnih kartah se bodo padavine razširile na vso Italijo in na Balkanski polotok. Padavine bodo izrazitejše v severni Italiji, a ne bodo prizanesle niti Jugu. Napovedanih otoplitev za enkrat še ne bo. Po zadnjih podatkih hidrometeorološke službe italijanskega vojnega letalstva se bodo zaradi oblačnosti dnevne temperature nekoliko znižale, minimalne pa zvišale, a bodo še vedno pod mesečnim povprečjem.
Po prehodu atlantske fronte bo v soboto do skrajnosti nestanovitno
vreme z občasnimi plohami in nevihtami, temperatura pa bo ostala nespremenjena. V nedeljo pričakujejo od zahoda novo poslabšanje, ki bo še izrazitejše od jutrišnjega, ker bo nad Genovskim zalivom nastalo območje nizkega zračnega pritiska, ki bo ob prehodu preko Apeninskega polotoka po vsej verjetnosti povzročilo udare vetra, padec temperature in burjo na Primorskem.
Meteorološki izgledi za sedanji praznični »most« niso torej spodbudni, tako da previdnost na cestnem omrežju zaradi povečanega prometa in slabih voznih razmer ne bo odveč.
Dolgoročne vremenske napovedi so do skrajnosti previdne, ker ni jasno, kdaj se bo azorski anticiklon razširil proti Sredozemlju in preprečil nova poslabšanja.
Odstranjevanje posledic potresa v Srednji Ameriki
V zaledju kostarlškega pristanišča Limon so na delu reševalne ekipe, ki odstranjujejo posledice ponedeljkovega potresa na atlantskem priobalnem območju Kostarike in Paname, v katerem je po zadnjih podatkih izgubilo življenje skoraj sto oseb	(Telefoto AP)
Stanje Loredane Berte že boljše Bjorn Borg prelisičil fotografe
MILAN — Sicer je italijanska pevka Loredana Berte (na sliki), ko je prišla k zavesti po izpiranju želodca, izjavila, da ne bo sprejemala obiskov razen svoje tajnice in filipinske služkinje, a za moža Bjorna Borga je vendar naredila izjemo. Resnici na ljubo je previdni Borg prišel prav v spremstvu tajnice in služkinje. Pevkino stanje se je že toliko izboljšalo, da bo v soboto lahko zapustila bolnišnico. Včeraj je za nekaj trenutkov že vstala, uspela pa je tudi nekaj popiti.
Sreda družini Borg-Berte ni bila zelo naklonjena: pevka je v trenutku obupa poskusila samomor, tenisaču pa na turnirju v Monte Carlu tudi ni šlo preveč od rok, saj so ga izločili že v prvem kolu. Srečanje med zakoncema je bilo zelo prisrčno in Borg je tudi poljubil ženo. Vsa Borgova previdnost, da se je spretno izognil časnikarjem tako ob prihodu kot ob odhodu, pa tudi skrb, da bi pevko obvarovali radovednosti, sta bili torej odveč. Opis srečanja je namreč posredovala neka pevkina sorodnica.
Časnikarje in fotografe, ki so se že od srede gnetli ob vhodu v bolnišnico, so ves čas odločno odganjali, čeprav je razumljivo, da se niso pustili oddaljiti-ti kar tako. Med njimi je bilo tudi precej tujih novinarjev, ki so do konca upali, da bodo le izsilili izjavo ali fotografijo. Posebno bojeviti so bili predstavniki tiska včeraj, ko so čakali na Borga. Vnel se je tudi pretep med fotografi in bolničarji. Najbolj vztrajen je bil švedski fotograf, ki je skušal prelisičiti bolničarja. Začele so padati klofute, prerivanja pa so le zaustavili nekateri »mirnejši« bolničarji.
■	«r :i
Skrita prestolnica brazilske revščine
CARAJAS — Amazonija ima svojo prestolnico revščine, ki jo skrbno skriva pred očmi celega sveta, pa tudi britanski prestolonaslednik princ Karel je med svojim nedavnim obiskom ni uspel videti. Gre za Parauapebas, mesto s skoraj 60 tisoč prebivalci, ki leži v senci gorovja Carajas, kjer je tudi največji rudnik železove rude na svetu.
Princ Karel je v idiličnem parku pred rudniškim naseljem zasadil tropsko drevo, med prisotnimi pa je bil tudi župan Parauapebasa. Vendar je o izredni revščini in nehumanih pogojih govoril lahko le z nekaterimi novinarji. Dejal je, da je njegovo mesto »uničila domnevna dobra volja multinacionalk in občutljivost za varstvo okolja z vsega sveta.« Govorice o brazilskem eldoradu pod Carajasom so tja priva-
bile desettisoče revežev, ki naj bi rešili svoje probleme v velikanskem rudniku. Toda ta »zlata jama« ni zmožna preživljati takšne množice ljudi, saj v rudniku dela le 1.600 ljudi, ki pa so prišli iz južnih držav. Župan se je pritožil, da je med zaposlenimi le slaba 2 odstotka prebivalcev njegovega mesta. Povedal je še, da je brazilska vlada leta stimulirala emigracijo proti Ama-zoniji in število prebivalstva trenutno v Parauapebasu letno narašča za 17,4 odstotka. »Mesto je prepuščeno samo sebi, vlada pa noče priznati propada projekta Carajas,« je prisotnim razlagal župan, ki pa je opozoril tudi na bande »pistolerosov«, ki »varujejo« rudnik pred nepovabljenimi reveži iz Parauapebasa.
Umrl neonacist Michael Kiihnen
BONN V občinski kliniki v Kasslu je včeraj umrl 35-letni Michael Kiih-nen, priznani vodja nemških neonacistov. Vzroki njegove smrti niso znani, vendar kaže, da je umrl zaradi aidsa. Kiihnen je bil v Nemčiji zelo znan: njegove slike v jahalnih hlačah in črnem usnjenem jopiču so se pokazale na vseh nemških časopisih, ko je z govorniškega odra rjovel proti tujim delavcem v Nemčiji, češ da kradejo nemški denar. Pri tem pa je mimogrede pozabil na dejstvo, da so prav ti tuji delavci, ki so bili dolgo let poceni delovna sila, pripomogli k temu, da se je Nemčija opomogla in da je postala vodilna evropska gospodarska velesila.
Kiihnen je ustanovil celo vrsto desničarskih organizacij, ki so jih zahodno-nemške oblasti potem drugo za drugo prepovedale in razpustile. Bil je prvič obsojen na 4 leta zapora leta 1979 pod obtožbo, da je ščuval k nasilju in podpihoval plemensko mržnjo, pred šestimi leti so ga spet obsodili na 3 leta in 4 mesece zapora zaradi nacistične propagande. Zadnje čase je njegov ugled med kamerati nekoliko upadel, predvsem zaradi njegovih homoseksualnih teženj. Kuhnen je trdil, da je homoseksualnost pravzaprav zasebna zadeva vsakogar, njegovi strankarski pajdaši pa se niso mogli sprijazniti z dejstvom, da je »dober Nemec« lahko tudi peder.
Varljiv mir v pekinških univerzitetnih naseljih ob drugi obletnici začetka študentskih uporov
PEKING —- Dve leti po začetku »pekinške pomladi«, ki se je začela aprila 1989 s smrtjo bivšega partijskega sekretarja Hua Vaobanga in končala s krvavim zatrtjem junija na pekinškem Trgu nebeškega miru Tienan-men, vlada v univerzitetnih naseljih v Bejdi izreden mir. Nobenega vidnega znaka napetosti ni in vse poteka po ustaljenih tirnicah.
Toda gre le za zunanji videz. O tem pričajo možje v usnjenih jopičih, za katere vsi vedo, oziroma si vsaj predstavljajo, kdo so. Eden od udeležencev študentskih demonstracij leta 1989 je povedal, da se je obletnica študentskih uporov začela še z ostrejšim nadzorom, kot je bil to primer lani. Študentsko naselje je polno agentov v civilnih oblekah in čuvajev. Tragične obletnice študenti niso pozabili, pa čeprav so se za začetek odločili za tišino. »Kitajska družba še ni pripravljena na spremembe in napak izpred dveh let ne smemo ponoviti,« je poudaril eden od organizatorjev takratnih manifestacij, ki je v tem času že diplomiral, službe pa ne dobi zaradi »politične neprimernosti.«
Mnogi mislijo tako kot on in to velja predvsem za tiste, ki so osebno plačali za entuziazem tistih dni. Ob smrtnih obsodbah so mnogi - točnih podatkov ni - več mesecev brez sodnega procesa presedeli po zaporih brez stika z zunanjim svetom. Ni jih malo, ki so to plačali tudi z zdravjem. Ohranili so stike med seboj, na tajnih srečanjih pa predvsem razpravljajo in le redki si upajo kaj več.
Dva mladeniča, Chen Vanbin in Zhang Vafei, ki sta lani tiskala tajni bilten, v katerem sta objavljala članke o spremembah v Vzhodni Evropi in o večstrankarskem sistemu ter ga razdeljevala na pekinški tehnični univerzi, sta bila marca obsojena na 15 oziroma 11 let zapora. Najdaljša zaporna kazen za udeležence manifestacij na Tienan-menu je bila 13 let, za tiste, ki' jih aretirajo zdaj, pa so merila še bolj stroga. Prijatelj zaprtega Zhang Yafeia je tudi povedal, da so njegovo družino obvestili o aretaciji in procesu šele po izrečeni kazni, njegova 24-letna žena pa ga ni videla že od septembra, ko so ga aretirali. Očitno je, da se kitajske oblasti bojijo že najmanjših izrazov nesoglasja, ki jih skušajo zatreti z izredno strogimi kaznimi.
Dolge vrste v pekinških trgovinah za nakup sojinega olja pred napovedano podražitvijo	(AP)
Sporne mere italijanskih preservativov
RIM Italijanski preservativi so nekoliko večji od tistih, ki jih predvideva Evropska gospodarska skupnost. Podatek bi lahko dal slutiti, da mere odgovarjajo potrebam (oziroma meram) italijanskega moškega prebivalstva, kar pravzaprav ne bi smelo - vsaj v dobesednem smislu - razburjati nikogar. Pa ni tako.
Spodrsljaj glede mer preservativov bi znal spraviti italijanskega ministra za zdravstvo Fran-cesca De Lorenza pred visoko sodišče EGS. Demokristjanski poslanec Hubert Corsi je že vprašal vlado, kako se bo ravnala, če se bodo pojavili upravičeni protesti tistih, ki jim .bodo preservativi preohlapni in se bodo počutili »invalide«. Poslanec je tudi hudomušno vprašal, če je predvideno razdeljevanje preservativov tuje proizvodnje v obmejnih področjih kot izraz spoštovanja do nedolžnih turistov.
Sicer je funkcionar z ministrstva za odnose z EGS pojasnil, da nekoliko večja mera nudi večje jamstvo in gotovost...