Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, 1. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se .ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
VpravnlStvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-og erske dežele : celoletno ... K 25"— polletno ... K 1250, četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko, K 30-— Naročnina sé pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.!
Stev. 166.
Telefonska številka 65.
Celje, v soboto, dne 24. julija 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Prvo „pozitivno" delo „Šolskega društva v Celovcu".*
Razdruženje celovške podružnice C.-M. drpžbe.
Kdor se še dozdaj m mogel odločiti, kako naj sodi o „oficijelni" slovenski koroški politiki, temu je pregnalo zadnje dvome zborovanje celovške podružnic Ciril-Metodove družbe v sredo, 14.t.m.
Podajamo tu obširno poročilo, po katerem si lahko svojo sodbo vsak sam napravi.
Podnačelnik dr. Brejc je otyoril občpi zbor, pozdravil navzoče in izrazil veselje nad velikim številom zbp-< rovalcev. Kot edini važnejši dogodek na šolskem polju omenja ustanovitev-„Šolskega društva", proti kateremu se je vodstvo C. M. družbe izrazilo, da pozdravlja njegovo ustanovite? in da bo skušalo žnjira skupno delati, Delovanje obeh društev se torej nikakor ne bo križalo. (Citateli naj ae na to spomni na koncn tega poročila!)
Na to omenja izgubo, ki nas je zadela s smrtjo g. V. Legata, ki je bil med drugim tudi delaven blagajnik qaše podružnice. Na govornikov poziv vstanejo zborovalci s svojih sedežev v znak sožalja.
Nato dobi besedo tajnik g. Errat, ki je podal obenem tndi blagajnikovo1 poročilo. Oboje je bi zelo kratko, ker ni bilo kaj poročati ; podružnica že od leta 1997. ni jjborov&Ja. Kar je v blagajni (krog 85 kron), je večinoma vplačano baš pred občnim zborom.
V zborovalnici je nastal molk, ki ga je nekolikokrat pretrgal g. dr. Brejc požirajoč h kritiki. Če bi bil kdo drug predsedoval, bi bil kratkomalo prešel k volitvam, kajti kritikovati speče po* družnice in njih odbore, o katerih je vsakemu iz časnikarskih polemik znano,
* Zaradi preobilega gradiva priobCujemo ta članek šele danes. Opomba ured.
da niso hoteli delati — to je pač zelo kočljiva stvaF, tembolj na meji, kjer je vedno treba skrbeti za kolikor toliko prijateljske odnošaje.
A pozneje je postalo vsakemu jasno, zakaj g. dr. Brejca ni bilo do volitev, zakaj je hotel imeti čim najbolj burno zborovanje.
Slednjič se je oglasil g. Bemot, kar je pozdravil g. dr. Brejc s takrat še nerazumljivq opazko: torej samo ta se upa!
Ta izjavlja, da pi bil namenjen govoriti k tej točkj, pa pozivanj? gosp. predsednika ga k temu sili. A kritika to pe ba, le konštatiranje, da je po-drd^hica spala, da ni nič delala in da to tudi odbor priznava.
Nato govori o važnosti Celovca zaradi mesta samega, okolice in dežele. Kafco bi se vsak drag narod brigal za tako postojanko, kaj vse. bi Storil, da se mu ne izgubi prav noben posameznik, dočim smo mi skoro popolnoma mirno gledali, da se je mesto tako ponemčilo, da je večina danes mnenja, da se mora izgubiti v tako „trdo nemškem" mesju vsaka manjšina. In na občnem zboru podružnice C. M. družbe, ki bi imela pri nedostatku drugih društev voditi vse narodno življenj«, slišimo le, da ni nič delala. Posebno ne v šolstvu. Morali hi imeti tu ljudsko in meščansko šojo, a nimamo niti vrtca, niti ne skrbimo za priyatni pouk v slovenščini. Podružnica ima tp pripravljati, zbirati, imeti v evidenci vsako rodbino, vsakega otroka- To delo in kar je žnjim v zvezi, to bi bilo mnogo važnejše, pego samo pobiranje prispevkov.
Dr- Brejc priznava, da so Berno-tova izvajanja nva^eyanja vredna, a odbor da se ne čpti prizadetega. Res je, da podružnica ni nič delala, toda krivda pada na glavno vodstvo družbe. Tudi druge podružnice niso nič delale: ustanovljene so skoraj vse že pred 20 leti, a od takrat se je slovensko šolstvo na Koroškem poslabšalo za 100°/o-
Sicer pa vidi v predgovorniku preveč idealizma, k čemur da se je tudi sam priznal. V Celovcu bi morali imeti najmanj 4razrednico, sicer bi ne šel noben otrok vanjo; za 4razrednico pa je treha 20Q otrok; toliko jih pa v Celovcu ne naberemo, ker se ljudje preveč boje in so odvisni.
Bernot se predvsem zavaruje proti očitanju idealizma; priznaya se nasprotno k sebičnosti in stoji vedno na realni podlagi. Za 4 razrečaico nikakor ni treba 200 otrok; po mnenja vzgojevalcev bi imela imeti 4razred-nica kvečjemu 80 otj-pk, ker razredi ne smejo hiti prenapolnjeni, ako hočemo doseči kak uspeh. 4 otrok bi bilo lahko še manj, bodo ysaj tisti tem boljše vzgojeni- Manjšinske šole pragih narodov imajo mnogokrat po 10 otrok Y razredu, Nemci imajo celp razrede z epim samim učencem. V Celovcu bi se nam tega ne bilo bati, razen tukajšnjih in okoliških otrok bi prišli tudi oni z dežele, ker premožnejši starši pošiljajo otroke v mesto, ker jim vaške enorazrednice ne zadoščajo. Na medklic g. dr. Brejca, da pošiljajo otroke sem baš zato, da bi se nemščine naučili in bi jih torej, he poslaii v slovensko šolo odgo-yarja govornik, da je baš to najvažnejša naloga podružnic C. U. D. na Koroškem, da popče ljudstvo $ nespametnosti žrtvovati vso vzgojo paie mladine saqu» zaradi znanja tujega jMkjm Da zavedni in tndi izobraženi Slovenci še vedno pošiljajo svoje otroke v nemške šole ponenmnjevat samo zaradi nemščine, to je največji dokaz, da koroške podružnice C. M. D. res niso delovale kakor bi imele. A krivda tu nikakor ne pada na glavno vodstvo. C- M. D. deluje po svojih podružnicah, te so edini činitelji za prosvetni napredek, posebno pa še na meji. Osrednje vodstvo bi gotovo dalo gmotna sredstva
za šolo, a kako, ko podružnica ne stori svoje dolžnosti v poučevanju ljudstva.
Nato je pozdravil v imenu glavnega vodstva C. M. D. g. dr. Müller, in zavračal trditev, da so podružnice C. M. D. na Koroškem krive, če sma glede šolstva za 100% nazadovali. Podružnice so res manj delale, nego bi bilo za naš narod potrebno, todq storile so za probujo naroda veliko, in če b} ne bile delale, bi bili v šolstvu p^č Š 'išai 'bšem. Popolnoma napačno je, če kdo misli, da so postale nepotrebne, a zvišati je njihovo agilnost, času in razmeram prilagoditi ves ustroj.
Ta je začel dr- Brejc s številkami dokazovati, da je naših slabih šolski^ razmer fcriva — C. M. D. 6d 80.000 kron d$je na koroške letno le 5000 K in še Y teh so všteti daroyi Korošcev, tafco, d* da}e družba izvenkoroškega denarja le kakih 30Q0 K pa leto. A to da je vsekakor premalo z ozirom pa to, da je Korošca najbolj ogrožena
Te številke je ovrgel g. dr. Müller; g. predgpvprnik šteje samo šolo v Št. Rupert^, a še te ne prav. Dar Mohorjeve družbe šteje kot koroški denar, dasi je to depar vseh Slovencev. Pri tem je pozabil popolnoma na druge podpore, ki se čimdalje večajo, baš zadnje 2 }eti. Popolnoma je zamolčal Glinje, kamor je družba dala 20.000 kron- Potovalnega učitelja je nasta-vila, kar tudi velja denar, in je sploh pripravljena yednp in povsod pomagati! —
jštevilke so menda g. dr. Brejcu malo zmešale štrpno, kajti popolnoma brez povoda se je začel braniti tako razburjeno, kakor ni bilo na mestu. Da je začela C. M. D. delati šele v zadnjem času in da daje podpore tja in tako, da on s tem ni zadovoljen. Sploh da z družbo ni zadovoljen noben Korošec, odkar so na veliki skupščini v Boh. Bistrici 1. 1907. porinili nas in naše somišljenike na stran. „Mi se od kakih študentov komandirati ne damo,
LI STE K.
Mladi kralj.
Pravljica. Spisal Oskar Wilde. — Iz angleščine prevel T. A. L. Dalje.
In zopet se je pogreznil v spanje, zasanjal je, in to so bile njegove sanje.
Bilo mu je, kot bi hodil skozi mračen gozd, kjer so rasli čudni sadovi in lepe strupene cvetice. Kače so sikale za njim, ko je šel mimo in pisane papige so letele vreščeč od veje do veje. Velikanske želve so spale v gorskem blatu in drevje je bilo polno opic in pavov.
Šel je dalje, dokler ni dospel do gozdnega robu. Tam je zagledal ogromno množico ljudij, ki so robotali v strugi posušene reke. Kot mravlje so goma-zeli okrog skalovja. Kopali so v tla globoke jame in se spuščali vanje; nekateri so razbijali pečevje s težkimi kladvi, drugi so rili po pesku. S ko-
reninami so ruvali kaktp in teptali njih škrlatno cvetje.
Hiteli so sem in tja, upil je drug proti drugemu, lenaril ni nihče.
Iz mračne dupljine sta prežala na nje smrt in lakomnost, in smrt je rekla: „Trudna sem. Daj mi jih tretjino, pa grem svojo pot!"
Lakomnost pa je zmajala z glavo „Moji hlapci so", je odgovorila. In smrt ji je rekla: „Kaj držiš y svojih rokah?"
„Troje žitnih zrn imam", je odvrnila lakomnost, „čemu ti bodo?" ^
„Daj mi eno", je zaklicala smrt, „vsadim je v svojem vrtu, le eno, pa grem svojo ppt."
„Nič ti ne dam", je odgovorila lakomnost in skrila roko v gubah oblačila.
Zakrohotala se jo smrt, vzela skie-dico, jo potopila v lužo in iz skledice se je dvignila mrzlica. Spreletela je veliko množico ljudi in tretjina jih je obležala mrtvih. Mrzla megla je sledila mrzlici in belouška se ji je plazila ob strani.
In ko je lakomnost videla tretjino množice mrtvo, se je bila na prsa in rjula. Bila se je na suhe prsi in glasno vpila:
„Tretjino mojih hlapcev si pomorila, izgini odtod! V tartarskih gorah divja vojska, in kralja obeh strank te kličeta. Afganci so pobili črnega vola in predo na vojsko. Nataknili so si železne čelade in tolčejo brneč s svojimi sulicami na ščite."
„Kaj ti je mar moja dolina. Izr gubi se in ne vrni se mi!"
„Nikakor", je odvrnila smrr, „ne grem, če mi ne daš žitnega zrna". Lakomnost pa je zmajala z glavo in zaškripala z zobmi. „Nič ti ne dam", je mrmrala. In zakrohotala se je smrt, pobrala črn kamen s tal, ga zalučila v gozd, in iz goščave divjih trobelik je prišla steklina v plameneči obleki, splazila se je skozi množico ljudi in umrl je, kogar se je dotaknila. Trava se je sušila pod njenimi nogami, kjerkoli se je plazila.
Zgrozila se je lakomnost in si potreste pepela na glavo. „Kruta si", je klicala, „kruta si. V indijskih mestih, z zidovjem opasanih, vlada lakota, in vodnjaki v Samarkandu so se posušili, lakota vlada v mestih egiptskih, z zidovjem opasanih, in kobilice so privr-šale iz puščave. Nil ni oplodil svojih bregov in svečeniki kolnejo Iris in Oziris. Izgubi se k njim, ki jih žeja po tebi in pusti mi moje hlapce."
„Nikakor", je odgovorila smrt, „ne grem, dokler mi ne daš žitnega zrna."
„Nič ti ne dam", je odgovorila lakomnost.
In zopet se je zakrohotala smrt, zažvižgala na prste in priletela je žena po zraku. „Kuga" ji je bilo zapisano na čelu in tropa koščenih jastrebov je krožila okoli nje. Pokrili so dolino s svojimi peroti, in ni ga bilo človeka ki bi bil ostal pri življenju.
In lakomnost je zbežala s krikom v gozd, smrt pa je skočila na svojega rdečega konja in odjezdila jadernejše
pa je! Od takrat nimamo do družbe nobenega zaupanja."
G. Bernot nato izjavlja, da obžaluje ojstri ton na zborovanju tako eminen-tno kulturnega društva. Pri stvarnem presojanju lahko pride v poštev edino njeno delovanje, osebe nas ne smejo brigati. Tu pa da mora konštatirati, da se dozdaj še nikdo ni drznil trditi, da bi bila družba kak denar slabo naložila. Družba mora skrbeti za vso slovensko zemljo in zelo slabo znamenje bi bilo, če bi imela Koroška res očitati Trstu kako protekcijo, temmanj baš zdaj, ko so zadnje volitve tako sijajno dokazale, da je bil denar C. M. D. v Trstu naravnost izvrstno naložen, kar se pa tiče nezaupanja napram vodstvu, je stvar ta, da koroške podružnice lahko pridno delujejo brez ozira na „zaupanje". Denarja.iz Koroške še.ni slonic in ne pojde, nasprotno; delo pa, izobraževanje in probujanje, to itak ne more biti v izgubo. Če pa že hočemo pokazati vodstvu nezaupanje, delajmo več nego ono in nego smo sami prej in nikar ne razdirajmo! Tudi če bi res premalo denarja prihajalo na Koroško, bi to še ne smelo biti povod za nasprotovanje. Denar,je mnogo, toda ne vse; mnogo večjo vrednost ima delo, ki zvišuje notranjo ceno posameznikov in s tem naroda. Govornik poživlja še enkrat k stvarnemu in mirnemu razpravljanju, kajti če se tu ne snidemo, drugje se tudi ne bomo.
G. dr. Brejc in nrednik ,,Mira", g. Smodej sta nato zavračala krivdo na g. dr. Miillerja, češ da je ta „med vrsticami" napadal g. dr. Brejca. A g. dr. Müller je pribil, da ni niti nikogar imenoval, niti nikogar mislil žaliti, ampak branil C. M. D., kar je njegova narodna dolžnost. Sploh niti ne ve, s katerimi besedami ali mislimi svojega govora, da bi bil žalil g. dr. Brejca. Da pa je odgovarjala njegova obramba C. M. D. resnici, je priča tudi g. župnik Treiber, ki je na skupščini v Ptuju hvalil delovanje C. M. D. v vsakem oziru in se ji zahvaljeval v imenu Korošcev. Vsaj temu naj verjamemo, če ne njemu.
A niso verjeli. Celo gosp. župnika Treiberja so se odrekli in g. dr. Brejc je kratko malo izjavil, da je g. Treiber od družbe — odvisen. Nato je začel še enkrat razlagati, da C. M. D. ne dela Korošcem v prid, da tega niti ne more, ker ne pozna razmer v deželi. Niti potovalni učitelj da ne bo mogel pomagati, ker „ne živi in ne trpi med nami". Kot dokaz, da v Ljubljani „nič ne razumejo" je navajal svet C. M. D., naj si vzame „Šolska družba" za delokrog „skrb za javne manjšinske šole na podlagi zakona in tozadeven pouk slov. naroda na Koroškem". Češ, še tam nimamo slov. šol, kjer smo v večini, pa jih bomo hoteli tem, kjer smo
od vetra. In iz blata v kotlu doline so se plazili zmaji in strašne luski-naste živali, in šakali so prileteli po pesku in vohali s poželjivimi gobci.
In mladi kralj je zaihtel in rekel: „Kdo so bili oni možje in česa so iskali?"
„Rubinov so iskali za krono mladega kralja", je odgovoril nekdo, ki je stal za njim. In mladi kralj se je ustrašil ter se obrnil. Zagledal je moža, ki je bil kakor romar oblečen in je držal
v rokah srebrno zrcalo.
Obledel je in rekel: „Katerega kralja ?"
Romar pa je odgovoril: „Poglej v to zrcalo in zagledaš ga!"
In ozrl se je v zrcalo in videl svoj lastni obraz. In glasno je zavpil in se zbudil. Svetla solnčna luč se je razlivala v sobo. In na drevesih na vrtu in med senčnicami so pele ptice. . * Dalje prihodnji«.
v manjšini. S tem je mislil, da je dokazal „neumnost ljubljanskih gospodov". Dobro je rekel g. dr. Müller, da tistèga, ki noče razumeti, ne prepričaš, tudi če mu razlagaš 3 dni. Za take ljudi ni niš samoohsebi umevnega; če. se pote-zate za vseučilišče, morate vedno dostaviti, da hočete tudi srednje šole, če ne, vam poreko, da ne veste, da téh še tudi nimamo.
Ko je bilo že na vse strani jasUo, da odbor ni nič delal, ker nlliotel in da nasprotuje društvu, ki mu stoji na čelu, pride na vrsto abso-lutorij. G. Bernot je torej predlagal, da se preide na dnevni red, ker bi bilo vsakomur težko glasovati za absolutorij takemu odboru, dočim zopet ni potrebno, da bi izzivali neprilike s tem, da ga odrečemo. BlagajnikoVo poročilo je itak odobreno. Toda g. Brejc ni hotel, dasi je ostal dolžan odgovor na vprašanjei če bi sam glasoval za absolutorij v podobnem slučaju; poznal je svoje 'ljudi in vedel, da bi glasovali tudi za to, da je 2X2=5 in izzval predlog da občni zbor absolutorij odreka. Vseh njegovih 21 je glasovalo proti ...
K točki „volitve" se je oglasil g. Smodej in predlagal — razdruženje društva. Utenfeljeval je sicer na dolgo In široko, a vendar ni nihče vedel, kam da meri, prav do konca, ko je izustil predlog sam. Ni čudno! Nemogoče je stvarno zagovarjati razbijanje društev s tako idealnim namenom, kakor ga jma C. M. D.
Ko so se potegli klici ogorcènja, je začel „utemeljevati" g. dr. Brejc. Razlagal je zgodovino pogajanj in se najbolj jezil na to, da je glavno vodstvo prepustilo končno odločitev — glavni letni skupščini, češ: te skupščine že poznamo. NajgorŠe pa 'je vsa-kakor to, da vlačijo v blato svojih političnih strasti celo velezaslužnega g. T. Zupana, ki je baje svojega časa izrazil misel, naj bi Korošci" tistànovili lastio šolsko društvo. Kaj bo pa$ rekel osiveli mož, ko bo slišal, da sčr pod zaščito njegovega imena razbili podruž nico društva, ki mu je žrtvoval polovico svojega življenja in ki ga je v zahvalo soglasno izvolilo za svojega častnega Člana?!
Predlog g. Smodeja je bil sprejet z 21 proti 13 glasov.
- ■ ■" ■	„r.' i M ■ '> ■■
* *
_ ■	; ■	. 'ÜSD
Se isti večer se je del zborovalcev zbral na poziv g. dr. Mulleija kot pooblaščenca C. M. D., da ustanovi novo podružnico.
Upisanih je bilo 22 članov in izvoljen odbor: načelnik g. Z. Bernot, tajnik g. J. Stuhec, blagajnik gosp. L. Bavdek, odborniški namestnik gosp. J. Čad. —
Z ozirom na prejšnje dolge debate in pozno uro (bilo je že po polnoči) je bil razgovor o bodočem delovanju sicer kratek, a zato tem prisrčnejši. Razšli smo se v prepričanju, da je razdruženje, „speqe" podružnice slovenski stvari tudi v prid, ker nova—nikakor nebo spala.
Politična kronik
z Enketa o ureditvi poštarskih služb se je vršila v trgovinskem ministerstvu pod predsedništvom trgovinskega ministra dr. Weisskirchnerja in v prisotnosti sekc. načelnika in generalnega poštnega ravnatelja Wagner-Jauregga. Na tej enketi je bil sprejet časovni postop v službi za vse poštarje, izvzemš? onih stopnje I/l, kateri bodo vsak posebej imenovani. Ta stopnja je za ženske poštarje nedosegljiva. Plače se določijo po odmeri treh najnižjih razredov (XI., X. in IX.) državnih uradnikov, en del višjih poštarjev pa dobi plačo VIII. razreda državnih uradnikov. Pri prevzemanju slug v državno
službo bodo prevzeti popolnoma opravičeni (definitivno nastavljeni) in tudi pomožni sluge. Regulacija plač stopi v veljavo dne 1. oktobra t. 1.
z Demonstracije proti italijanskim delavcem v Saloni. V cementarni v Saloni pri Splitu je delniška družba, ki je popolnoma v rokah italijanskih kapitalistov iz Italije, nastavila samo delavce iz Italije. Domače delavstvo je vsled tega zelo oškodovano in je proti temu demonstriralo. Ta demonstracija je letos, ko je draginja povsod in še posebno v Dalmaciji naravnost neznosna, lahko umljiva. Državna oblastva so pa z vso silo nastopila proti demonstrantom. Žandarmi so pozaprli nad 40 hrvaških delavcev. Nemški listi prinašajo o tem dogodku krvava in hujskajoča poročila, v katerih se vsa stvar tako zavija in slika, kakor bi bili ti ubogi hrvatski delavci, katerim so tuji kapitalisti na rodni zemlji odvzeli delo in borni zaslužek ter je na ta način z njih rodbinami vred pahnili na tak način v nepopisno bedo, nameravali spraviti ravnatelja tega italijanskega podjetja in njih žene ob življenje. Protestiramo proti temù, da se tujim kapitalistom dovoljuje ustanavljati na naših tleh podjetja s tem namenom, da jemljejo našemu delavstvu delo in možnost zaslužka, da mesto domačega delavstva uvajajo vanje delavstvo tujih držav, katero pošilja vse svoje prihranke v inozemstvo. To je najhujše in naravnost zločinsko izse-savanje naših dežel. Kapitalisti so v tujini in vživajo v tujini bogate Dividende svojih podjetij, ravnatelji in uradniki so tujci, delavci so tujci, vsi dobički, vsi zaslužki romajo v tujino, ko bode po zemlji izmolžena,- domače prebivalstvo materijalno in vsled n<j-čuvehega uboštvattudi moralno uničeno, pobere ta kapitalistiška gospoda s svojimi uradniškimi in delavskimi pomočniki Vred šila in kopita in pojde od koder je prišla. Proti temu bi morala državna oblastva energično nastopati, ne pa proti ubogim delavskim demonstrantom, katerim so tujci na lastnih tleh odvzeli delo in zaslužek. To je še hujše in drznejše odiranje prebivalstva, kakor je ono, katero bode izvajala madžarska agrarna banka na bosanskih kmetih. "To odiranje se izvršuje povsod v Dalmaciji in ne samo v Saloni in ta sistem se širi in polagoma uvaja po vsem Primorskem in do neke mere tudi drugod po Slovenskem, zato bi bil že skrajni čas, da mu naši politiki posvetijo največjo pozornost, dokler ne bo prepozno.
z Ustava za Bosno in Hercegovino. Iz Budimpešte poročajo, da je ogrska vlada načrt ustave za Bosno in Hercegovino že proučila ter ga s svojim mnenjem vrnila skupnemu finančnemu ministerstvu. Tekom septembra se bode o tem načrtu razpravljalo v skupni konferenci avstrijskih in ogrskih ministrov.
z Radikalna srbska stranka v Bosni in Hercegovini protestira proti temu, da bi se dopuščalo avstrijskemu in ogrskemu parlamentu kak vpliv na bösen ski ustavni štatut. Glasilo te stranke „Riječ" meni. da ima na temelju § 2 zakona od 1880 1. samo vladar izdajati zakone za Bosno in Hercegovino, po ^oglašenju ustave si bodeta to pravico delila vladar in bosanski deželni zbor. — To bi bilo vse lepo in prav, ako bi se držali vedno le črke zakona toda v praksi bi to imelo morda za Bosno in Hercegovino usodepolne posledice, kajti ako bi vladar sam izdal ustavni načrt brez kontrole in brez upliva od strani avst. in ogrskega parlamenta, bi bil ta štatut izdelan v smislu in na korist one klike, ki je sedaj ali bode recimo septembra 1.1. na dvoru najbolj uplivna; da je pa odvisnost od dvorskih klik za vsako deželo in vsak narod torej tudi
za Bosno in Hercegovino in za nje prebivalstvo naravnost usodepolno, o tem tudi „Riječ" ne bode dvomila in bo priznala, da bode upliv avstr. parlamenta, v katerem se moč slovanskih strank vendar le po malem uveljavlja, vendar še boljši, kakor nepreračunljive muhe raznih dvorjanov.
z Grčija. Mladogrško gibanje v armadi je doseglo že znaten uspeh. Včeraj so še poročali iz Aten, da je vojni minister dal okoli 120 častnikov, ki so se udeležili te „zarote", v pokoj. Danes se pa poroča, da je kralj ugodil zahtevi mladih častnikov, da se odpravi mesto generalnega poveljnika armade (ki je bilo v prestolonasled-nikovih rokah) ter da se odstranijo vsi člani kraljeve rodbine iz armade in mornarice.
z Kretsko vprašanje. Grški poslanik v Carigradu je izjavil velikemu vezirju, da si bode novo grško ministerstvo prizadevalo ohraniti prijateljstvo med Grčijo in Turčijo ter da se bo izogibalo vsakemu nesporazumljenju.
Dnevna kronika.
v Najstarejši katoliški duhovnik sveta, dekan Stanislav Mahurski v Li-sovem (okrolje Kulm na Pruskem) jje umrl v starosti 102 let.
v Še en kandidat za djakovsko škofijsko stollco. „Temesvari Hirlap" poroča, da se merodajni krogi (na Madžarskem seveda!) bavi jo z novo kandidaturo za djakovsko škofijsko stolico. Kandidat je dr. Berkovič, profesor teologije v Temesvaru, ki je „dober ogrski državljan". Že vemo, koliko je ura. —
v Detlev pl. Liliencron, znani nemški pesnik, je umrl na svojem gradiču blizu Hamburga predvčeraj 22. tm.
v Hrvati v južni Ameriki izdajo velik almanah „Jeka" za vse Jugoslovane v južnoameriških državah. Tiskal se bo v 45.000 izvodih.
v Pobegnil je z Dunaja 28. letni oženjem knjigovodja Ad. Häjek u svöjo ljubimko 43 letno Frančiško Pruwüller in vzel s seboj doto svoje žene 100.000 kron.
v Za spomenik umorjenemu namestniku Gališke grofu Potockemu je določil poljski narodni svet 140.000 kron. Dozdaj se je nabralo 100.000 kron. —
v Sestanek slovenskih abiturijen-
tov se vrši v soboto 31. tm. v dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani ob 9. uri dopoldne. Abiturijente vseh naprednih struj brez razlike se poživlja da se sestanka udeleže.
v Za stavkajoče v Ajdovščini je bil, kakor smo to poročali, 19. tm. v Pragi shod čeških narodnih socijalcev. Govorili so odposlanci N. D.O. iz Trsta dr. Mandič (slovensko), dr, Brnčič (hrvatsko) in Skalak (češko). V imenu češke nar. soc. stranke je govoril posi. BuFival; ob navdušenem pritrjevanju množice (nad 1000 ljudi) je obljubil solidarnost in gmotno in moralno pomoč. Shod je bil lepa manifestacijafslo-vanske vzajemnosti.
Bratska društva! Bratje Sokoli!
Bodoča celjska sokolska župa, ki obsega vsa štajerska in nekatera kranjska sokolska društva priredi 1. avgusta
I.1.	župni zlet v Krško. Ob tej priliki razvije „Krški Sokol" svoj prapor. Dosedaj je priglasilo udeležbo žnpnemu vodstvu 12 društev bodoče celjske župe, skupaj 206 članov v kroju, nad 100 telovadcev za proste vaje in 10 vrst za telovadbo na orodju. Poleg teh je prijavilo hrvatsko Sokolstvo častno udeležbo. Nastopile bodo pri javni telovadbi tudi bratske in slovenske So-kolice ter slov. sokolski pomladek.
Tem potom opozarjamo vsa bratska društva, ki se udeleže tega zleta, da se bo vršila skušnja za proste vaje od
II.—12.	ure dopoldne v Krškem, kamor mora dospeti vsako društvo, ki sodeluje pri prostih vajah s dopoldanskim vlakom.
Da ho ta žlet tem lepa in izdatnejša sokolska manifestacija, vabimo prisrčno k sodelovanja vsa sokolska društva.	■
Bratje Sokoli, na svidenje v Krškem
1. avgusta 1909! Z bratskim1, nazdar! Za župno vodstvo: Dp. Gvidon Sernec, starosta. Jole Smertnik, načelnik.
Štajerske novice.
o Kaznovano ovajanje učiteljstva. Z naraščajem moči naših klerikalcev naraščajo tudi ovadbe proti narodnemu učiteljstvu. Gotove klerikalne , glave se ne sramujejo ovajati učiteljstva pri okr. glavarstvih, okr. in dež. šol. svetu. Največkrat se ponavlja pritožba, da je dotičen učitelj strasten agitator narodne stranke. — Treba biti narodnemu učitelju samo toliko značajnim, da brani šolo pred klerikalno samovoljnostjo in da ni bo-jazljivec, ki zataji svoje politično prepričanje — pa že romajo ovadbe v Gradec. Pred celjskim okrajnim sodiščem (sodnik svetnik dež. sodišča dr. Erhatič) se je obravnaval tipičen tozadeven slučaj. Priobčili smo svoje-časno ovadbo, katero sta vložila petrovški župan Koren in F. E. Fridrich iz Kazas proti nadučitelj u Slancu v Petrovčah. Očitala se mu je strastna agitacija pri deželnozb. volitvah (dasi je takrat dva meseca težko bolan ležal v postelji), sklicevanje političnih sestankov v šoli itd. Ker g. nadučitelju Slancu take ovadbe natavn j radi. šolskih oblasti ne morejo biti ravnodušne, je vložil proti Korenu in Fridrichu tožbo. Prvi se je poravnal, proti zadnjemu se je vršila včeraj obravnava. Nastopil je dokaz resnice, kateri pa se je popolnoma ponesrečil in je bil obsojen na globo K 25 in stroške. Gosp. Slanca je zastopal g. dr. Vekoslav Ku-kovec. Neustrašenemu in vstrajnemu g. nadučitelju privoščimo iz brca zasluženo zadoščenje!
o Pušeojak — poštenjak. Kakor znano, je tožil znani vlado Pušenjak g. Franca Sagaja, pos. sina na Krapju pri Ljutomeru ker mu je gosp. Sagaj v Ljutomeru ob priliki občn. zbora okrajne posojilnice rekel: „Nepošte-njaku ne dam roke!" Povedali smo tudi, da je g. Franc Sagaj po svojem zastopniku g. dr. V. Kukovcu v Celju nastopil zelo obširen dokaz resnice in bi se zaslišale mnoge priče o Puše-njakovi poštenosti. No, Vlado Pušenjak se je še pravočasno po posvetovanju z dr. Benkovičem in Janezom Roškarjem spomnil, da je v — klerikalni stranki, kjer se ljudem glede značajnosti in poštenja ne gleda tako natančno na prste — in je tožbo umaknil. Zbežal je očividno pred zanimivo obravnavo in je rajši „nepo-štenjaka" požrl. — Kaj si sedaj misli vsak pameten človek?
o V Mariboru bo v dneh 15. in 16. avg. t. 1. letna skupščina „Zveze avstr. jugoslovanskih učit. društev." Na glavnem zborovanju, ki bode imelo eno edino točko na vsporedu, namreč predavanje o štiridesetletnici šolskih postav, bosta govorila g. dr. L. Pivko, c. kr. profesor v Mariboru in g. Engelbert Ganel, učitelj in deželni poslanec v Idriji. Dne 15. avg. zvečer bo koncert, katerega priredi slov. štajerska učiteljska zveza. Peli in sploh sodelovali bodo samo spodnještajerski učitelji in učiteljice (150—200). Kolikor smo mogli zvedeti bo koncert prav sijajen in se naše učiteljstvo že marljivo pripravlja zanj. Obrnili smo se na „Zvezo spodnještaj. učiteljev in učiteljic", da nam tozadevno poroča, ker hočemo, da naše čitatelje lahko pravočasno in vestno obveščamo. Lanski
učiteljski koncert v Celju na velikonočni pondeljek je izborno. uspel in prijetno razočaral občinstvo, ki ni kaj takega pričakovalo, letošnji bo pa lanskega prekosil, kajti lani je bil le začetek. Letošnji 15. avgust bo pokazal na novo, kaj premore naše slovensko-štajersko učiteljstvo, zatorej je naša dolžnost, da pohitimo takrat vsi v Maribor med naše zavedno učiteljstvo!
o Izjava. Na izvajanja poslanca dr. Korošca v državnem zboru glede moje osebe odgovarjam le toliko, da je dobil informacije od nekega mojega ljubeznivega tovariša, ki je o tej stvari po šoli celo uro izpraš«val tri dijake, ki veljajo med sošolci kot klerikalci. Ni pa o tem niti mene obvestil niti se ni prepričal o resnici pri drugih 25 na izletu navzočih dijakih. Izjavljam, da so vsi meni podtaknjeni izreki deloma izmišljeni, deloma zlobno zaviti, kar lahko na kterikoli način dokažem, bodisi sodnijsko, bodisi uradno. Anton Jošt, c. kr. profesor.
z I* Celja. Jezikovne razmere pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Celju so zares od dne do dne slabejše in so že naravnost neznosne. Kdor si pogleda uradno tablo v veži c. kr. okrajnega glavarstva, takoj zapazi, da so skoraj vsi razglasi nemški in sicer taki razglasi, ki so vendar v prvi vrsti za slovensko ljudstvo, ne pa morebiti za celjske meščane. To je naravnost nesmiselno. Bilo bi bolje, da si gospodje sploh prihranijo ta trud in ničesar ne objavijo. Tako je na treh oklicih razglašeno, da se zaradi živinske kuge ne sme živina uvažati na Štajersko iz Krškega, Kočevja in Hrvatskega. Na 4. nemškem razglasilu se slovenskemu ljudstvu naznanja tarifa, na podlagi katere se od države vrača škoda posestnikom, ki se jim je v slučaju preteče živinske kuge po uradnem naročilu morala živina zaklati. Ta razglas je podpisal slavni celjski dr. Zoffal in je poleg njegovega imena pritisnjen seveda nemški uradni pečat. Konečno se v dveh drugih oklicih dvema slovenskima stankama naznanja, da se jima zanaprej odreka dosedanja postavna olajšava vojaške službe. Ali kdo razume, kar se pove v razglasih, to je gospodom deveta briga. Da bi kak slovenski kmet morebiti uvažal iz prepovedanih krajev živino, ker nemškega razglasa ni razumel in ga ni mogel brati, ter bi bil kaznovan, kaj je to mar nemškemu birokratu? Zares daleč smo prišli v naši Avstriji.
z Celjske izletnike na Mrzlieo opozarjamo, da je odhod jutri zjutraj točno ob 3. uri izpred „Narodnega doma". Čakalo se ne bo na nikogar.
z Za sveto bisago. Po celjski okolici nadleguje neznan človek po gostilnah ljudi z lističi, na katerih je natisnjena neka molitev ter jih v „imenu Kristusovem" prodaja po 8 in pa po 4 vin. Ker je naše okr. glavarstvo zelo natančno v kolportažnih zadevah, bi bilo dobro, da bi se za moža zanimalo in pozvedelo, kdo je pravzaprav oni Kristus, v čegar imenu ta prodajalec skube neumne ljudi.
o Iz Gradca Danes 24. t. m. pro-movira na graškem vseučilišču starešina akäd. tehn. društva „Triglav" g. Šandor Hrašovec doktorjem prava. — Čestitamo!
o Iz sodne službe. Cesar je imenoval svetnika in okr. sodnika v Postojni Leopolda Žužeka in svetnika dež. sodišča Antona Morocuttija v Mariboru za svetnika višjega deželnega sodišča.
o Zrelostni izpit je napravilo v Ptuju 20. in 21. jul. vseh 14 abituri-jentov, med njimi 4 z odliko.
o Pri volitvah v okrajno bolniško blagajno v Laškem trgu so zmagali z malo večino nemškutarji —
Govori se, da po zaslugi dveh „zavednih" Slovencev iz Hrastnika in Tr-jovelj.
o VII. poročilo Južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu dne 27. julija o rasti hmelja v Savinski dolini. Vsled zelo ugodnega vremena se začenja goldineovo svetje spreminjati v kobule; z obiranjem pričeli bodemo morda sredi avgusta. Pozni hmelj cveti in obeta zadostno množino. — Dejstvo, da je že došlo precejšnje število kupcev, kaže, da bode letos veliko zanimanje za naše blago.
o V poročilu glede veselice na Polzeli dne 25. tm. poročamo dodatno, da sodeluje pri telovadbi celjskega Sokola in braslovškega odseka žalskega Sokola tudi žalski Sokol.
o Iz Sromelj pri Brežicah. Opozarjamo slovenske učitelje in učiteljice na učiteljsko mesto pri nas, da se ne bode zopet vrinila kaka nemškutarska moč kakor se je že.
z Zgorelo je 22. t. m. gospodarsko poslopje in hišna streha posestniku Štelcarju v Brezju pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Ker je ogenj izbruhnil ponoči, ga dolgo časa nikdo ni opazil. Zgorele so tudi vse svinje, par goveje živine je že moral zaklati, a druge bodo težko okrevale. Domači so ogenj zapazili šele, ko je že gorela hišna streha in so se rešili skozi okna. Škoda je velika. Kdo je zažgal, se še ni moglo dognati.
o Mlatiča je ustrelil. V pondeljek dne 19. julija se je igral s puško 15 letni sin posestnika Beraniča v Cir-kovcih na D. p. Hotel je baje goloba vstreliti. Namesto goloba pa je zadel mlatiča na škednju in ga vstrelil. Mla-tič zapušča ubogo ženo, ki je še povrh vse nesreče noseča. Tako se zgodi, če se da otrokom orožje v roko.
Iz Ljutomera. Ptiča se spozna po perju, stare brkate device pa po pisavi —p sem si mislil, ko sem citai ujedljiv odgovor „Slov. Gosp." na nek dopis v „Nar. Dn." o šolarski predstavi. Cel odgovor „Slov. Gosp." kaže, da dotični dopis — drži, in za to nam je bilo!
o Goljufivi „vinski" trgovee. — Prve dni tega tedna je hodil po Za-vrču iu okolici vinski trgovec, ki je v kratkem času pokupil do 3 tisoč hektolitrov vina. Hodil je z nekim meše-tarjem po kleteh, jedel in pil ter ljudem. ki imajo še silno mnogo neprodanega vina, obljuboval lepe cene. — Nadavka ni dal nikomur. Pač pa je obljubil, da pridejo 22. t. m. ljudje, ki bodo pretakali vino, v avtomobilu na Zavrč, kjer jih naj vsi prodajalci počakajo. No 22. t. m. pa ni bilo preta-kačev,pač pa je prignal orožnik „vinskega trgovca", ki ni nikdo drugi ko večkrat kaznovani goljuf Körper, vklenjenega. — Obraze vinogradnikov si naj vsakdo sam naslika.
Kranjske novice.
a Kranjska deželna vinarska zadrnga jè bila 22. t. m. v Ljubljani ustanovljena. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo nad 60 interesentov. V imenu naprednjakov je zahteval dr. Gregor Žerjav, naj se iz zadruge izloči vsaka dnevna politika, naj se da tudi naprednim vinogradnikom primerno zastopstvo v odboru.
—	Oglasilo se je 60 članov z 253 deleži (po 20 K). Načelnikom zadruge je izvoljen posi. dr. Hočevar, njegovim namestnikom grof Barbo.
a Pivovarno v Lescah namerava kupiti — glasom poročila „Slov. Nar."
—	neka slovenska družba. •
Shod narodno-napredne stranke v Trnovem v Ljubljani, ki je bil sklican za danes, je vlada zopet prepovedala. Na shodu bi imel poročati poslanec Hribar. Kaj vlada kani s temi
Šikanami napredne stranke, je nejasno. Ali se hoče prikupiti klerikalcem, ali pa hoče provocirati razburjenje in nemire, da bi zopet lahko na zgoraj osumničila neljube ji osebe? Naj bo eno ali drugo: gotovo je, da so bla-mirani klerikalci, ki nas naprednjake ločejo imeti za vladinovce. Blamira ;ih vlada sama, kateri tako zvesto slnžijo.
a Društvo slov. časnikarjev je v
sredo na izrednem občnem zboru izvolilo dr. Ivana Tavčarja za predsednika, Mir. Malovrha za podpredsednika in blagajnika, R. Pustoslemška za tajnika, Ant. Trstenjaka in Fr. Pirca za odbornika, Viktorja Zalarja pa za namestnika.
a III. slov. hrv. pedagoški In katehetski tečaj se vrši 10. in 11. avgusta v Ljubljani.
a „Mlekarska zveza" v Ljubljani je imela včeraj občni zbor. Danes ima 30 članic s 43 deleži. Prometa je bilo pretečeno leto 351.446 K 68 vin.
a Osuševanje ljubljanskega barja. Tehnično osobje tvrdke Czeczowiczka z Dunaja je dospelo v Ljubljano.
a „Krški Sokol" prosi vsa bratska društva, ki se udeleže razvitja prapora dne 1. avgusta t. 1., da mu nemudoma naznanijo število udeležencev v kroju, ki žele obeda, da lahko pravočasno ukrenemo potrebno. Obed stane za osebo približno 1 K 20 vin.
a Na sokolsko slavnost v Krškem. Bilo je pred tremi leti, ko je v Kiškem vzletel iz gnezda sokolič, v začetku slaboten in nebogljen, ki pa se je v kratki dobi očvrstil in se je razvil v krepkega Sokola, tako da razprostira danes svoja krila z vso čilo močjo nad našim mestom in čuva z jasnim očesom, da se krepe v naših mladih telesne in duševne sile, da ne ugasne v njih žar narodne zavednosti, požrtvovalnosti in odpora proti narodu sovražnim silam. — Vstrajnemu delu sokolovih voditeljev in njegovih prijateljev gre zasluga, da bo razvil letos 1. avgusta „Krški Sokol" prapor, ki je glede finega, nad vse okusnega vezenja krasno, umetniško dovršeno delo. Slavnost se bo vršila 31. julija in 1. avgusta z bogatim programom, koncertom, javno telovadbo in ljudsko veselico. Cele vrste društev je že zagotovilo, da se udeleži slavnostnega razvitja. Naj ne zamudi noben Slovenec, ki mu je količkaj mogoče, udeležiti se lepe, pomembne slavnosti, pomembne tembolj, ker razvije eden najmlajših, a vendar za naše razmere eden najjačjih in najbolj čilih „Sokolov". Kdor še ni videl našega lepega kraja, z vinskimi goricami ob-danega, pristnega dolenjskega življenja polnega, naj nas obišče prvega avgusta in gotovo bo odnesel v dumovino najlepše spomine. Da zori pri nas najboljša dolenjska kapljica, je znano. — Slovenci in Slovenke, pribitite 1. avgusta v kar največjem številu v Krško.
Koroške novice.
v Slovenska slavnost — v senci bajonetov. V nedeljo je priredila C.-M. podružnica v Borovljah ob priliki občnega zbora veselico pred vrati danes nemškutarskih Borovelj, ki so pa bile še pred 30 leti slovenske, — na Dobravi. Nemškutarji so od vseh strani najeli polno fakinaže, ki je tulila okrog veseličnega prostora kakor besna, in hotela vdrti celo v vrt šam, - a so jo razgnali orožniki, ko so ves čas stra-žili vrt. Razni govorniki, posebno dr. Oblak in jur. Čemer sta slikala položaj koroških Slovencev in njiho ^težki boj. Povdarjalo se je: Borovlje so bile in bodo zopet slovenske.
v Grd zločin. V občini Lindhof v lavantinski dolini je neki kmet s svojim bratom vred nečloveško mučil ženo.
Pretepaväl jo je s palico, zapiral jo v klet in ji ni dal jesti. Končno jo je moral obdelovati s sekiro, kajti žena je vsled bolečin umrla in na mrliču so našli na sedalu veliko, že gnjilo rano. Umrla je čisto zapuščena v neki goli izbici. kmetica, 32 let stara, je bila doma iz Češkega in se je na Dunaju kot perica seznanila s tem kmetom. Prinesla mu je 2 tisoč, kron dote in bila zelo pridna gospodinja. Kaj je moža in njegovega brata privedlo do teh surovosti, bo pokazala sodna obravnava. Iz cele žalostne dogodbe pa odseva pristno nemška kultura.
v Zaprli so v Celovcu nekega prd-drznega tata Pogačnika, kateri se je oblekel v duhovniško obleko, da bi bil varen pi-ed policijo. Pokradèì je v Ljubljani, Kranju, Solnogradu in drugod dragocenosti in denarja za 30 tisoč kron.
PriRiorshTnovice.
a V Mirni pH Glorici jè umrl g. Ivan tiökäl-, tovarnar in podžupan, star 47 let.
a Pogreb Don Karloša, španskega pretendenta, se vrši danes v Trstu; truplo se položi v rodbinsko ràkev hiše Bourbon.
a Tržaško šolško vprašanje. V švrho razgovora o stanju šolskega Vjjrkšanjk še trši danes v 'trstu javni ähocl, sklican b'd odbora staršev za slo-Vèhské Šole.
ä 2000 letna laška kultura še m$hdä zrcali v stavku, ki ga jé nek laški pobalin napisal v kopališču g Postogna v Miljah, seveda v blagoglasni IhšČini: Guerra ali Sla vi! uccidere ùii'o Slovèno non e delitto, tßoj Slovanom! ubiti Slovenca ni zlo&tì!)
a Rop v Stoini cerkvi v KoprU. Dragbceni kèiih, ukradeh v stolni fcerkvi, poleg drugih dragocenosti, še ha prav zvit način jè našel in se vrnil koperskemd proštu.
a T Gorici se jè divorila Sèsta lekarna.
Društvene vesti.
Celjski odsek „Prosvete" iiha v sredo 28. t. m. ob 8. uri zvečer v Celju Svoj občni zbor — združen s sestankom celjske starešinske nar. rad. organizacije. Natančneje še poročamo.
v Javno telovadbo z ljudsko veselico v Ševnicl ob Savi priredi jutri, 25. jhl. popoldan Sevhiški odsek brežiškega „Sokola". Ob 4. uri Odkorakajo sokolska društva s kolodvora. Na to je jaVha telovadba ia ljudska veselica na vrtu g. Simončiča. Igra slavna rudniška godba. Vstopnina k javni telovadbi: sedeži i. vrste i. krono, 2. vrste 60 vin, stojišča 30 vin. — Vstopnina k veselici 60 vinarjev. — Prebitek veselite se porabi za nakup novega telovadnega orodja. Preplačila dobro došla. Posav-čani — jutri v Sevnico!
Moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ormožu priredi v nedeljo, dne 8. avgusta ria vrtu gbsp. dr. Geršaka koncert s prijaznim sodelovanjem narodne godbe središke pod vodstvom gdsp. Fr. Serajnikà. Spored: 1. Zaje: Izvadak iz opere „Zrinjski", sVira godba. 2. Ntedved: Nazaj v planinski raj, mešan zbor. 3. L. Ganrie: Carin]a, svira godba. 4. Bendi: Križarji na morju, mešan zbor. 5. Brož: Venec češko - moravskih pesmi, svira godba.
—	Odmor. 6. Fr. Serajnik: Pomladno cvetje. Valček, s vira godba. 7. Novak: Bi mirna noč, moški zbor s samospevom za baritdn. 8. Brož: Pod slavjanskim krovom, svira godba. 9. Foerster: Ave Marija, mešan zbor iz opere „Gorenjski slavček" s spremljevanjem godbe. 10. Hajdrih: Jadransko morje, svira godba. Po koncértu se Vrši na istem prostoru Velika ljudska veselica. V zabavo: Planinski muzej. — Ribji lov na suhem.
—	Komični fotograf. Telovadba na dobitke. — Menažerija. — Krotenje divjih zverin. — Topovi iz rusko - japonske vojske. — Srečolov. — Šaljiva pošta. — Umetalni ogenj itd. itd. Tri godbe! Jestvine in pijača v posebnih šotorih. Točilo se bo izborno vino kletarskega
društva in sveže delniško pivo. Začetek koncerta ob 4. uri popoldne. Vstopnina 30 vin. za osebo. — Preplačila še v družbine namene hvaležno špirejemajo. Za red skrbi polnoštevilna okoliška polarna hramba. Na mnogobrojno udeležbo vabita podružnična odbora.
z Sokolska slavnost v Rušah. Opozarjamo vnovič ria vèliko sokölsko slavnost, združeno z vèliko ljudsko veselico, vršečo se dne 8. vel. srpana 1.1. v Rušah pri Mariboru. Mariborskemu Sokolu je obljubilo svoje sodelovanje pri tej slavnosti že mnogo spodnještajerskih sokolskih društev, ki bodo vsa nastopila š svojitni izbranimi Vajami ila orbflju ili prostiirii vajami. Odbor je že pridno na delu, da bo postrežetto vsem v vsakem oziru, tako da se*bo vrnil tudi najhujši fUister zadovoljen Od slavnosti domu. Natančen vspored se objavi v kràtkem.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Rešitev ministerske krize im Francoskem.
o Pariz, 24. julija. (Brz. Nar. Dn.) Brian d je naznanil včeraj predsedniku francoske republike Falliéresu, da prevzame sestavitev novega ministerstva. Imenujejo se že tudi različna imena za posamezne portfelje. M i 11 e r a n d prevzame pošto in javna dela, Co eh eri e finance, javni pouk De Fegue, poljedelstvo Ruau, socijalno oskrbo Vi vi a ni, mornarico Philibert, vojno ministerstvo prevzame kak general. Listi še niso priobčili nobenega komentarja o novem ministerstvu.
Pravila slovanske sokolske fcvéze.
o Praga, 24. julija. (Brz. N. Dri.) Kakor poročajo današnji "Češki listi, vlada ni odobrila pravil slovanske šo-feolske zveze.	:
Dogodki v Melili, f z Madrid, 24. julija. Kabyli so ponovili napad na španske vojake v Melili. General Muriria jih je licer spočetka s pomočjo topničarstva in strojriih pušk pognal v beg, a so se vrriili in tako hudo napàdli Špaujolce, da se je bilo. že bati poraza. Zgube so na òbeh straneh précéj velike. Natančne številke še niso znane.
z Madrid, 24. julija. (Brz. „N. D.") Domačini v Melili pravijo, da se oznanjajo v pökrajirii Buk sveta vojna in da hite od vseh strani domačini Ka-bylom pred Melilo na pomoč.
Različne novice, z Uberei, 24. julija. (Brz. „N. D.") Tukaj je pogorelo dvoje skladišč Velikè tovarne za bombaževino Hirschauer in dr. 3. skladišča se je posrečilo rešiti. Škode je 120 tisoč kron.
z Toplice Kissingen, 24. jul. (Brz. „N. D.") Tukaj je umrl včeraj znani industrijalec Franc pl. Ringhofer.
z Praga, 16. julija. (Brz. „N. D.") Uradna preiskava je dognalà, dà so Vesti o nàpadu Čehov na nemške dijake v Brandysu na Labi pretirane in neresnične. (Berlinski listi pa so že zahtevali intervencijo nemškega Vria-rijega ministerstva!)
Drobne politične novice.
z Praga, 24. julija. Češki deželni bede baje sklican 15. septembra. Event, zasedanje se pričakuje z veliko napetostjo, ker je od dogodkov v češkem deželnem zboru odvisno tudi delo v državnem zboru.
z Carigrad, 24. julija. Vsi turški listi so se včeraj spominjali obletnice ustave (23. julij). Celo mesto je bilo v zastavah. Sultan je prisostvoval položitvi temeljnega kamna za spomenik osvobojenja.
z Madrid, 24. julija. Španska vojna ladija „Alonzo Pinzon" je ujèla italijanski parnik „Castelaccio", ki je hotel vtihotapiti orožje in streljivo na Ma-ročansko.
z Dunaj, 24. julija. Včeraj je došel na Dunaj rumunski ministerski predsednik Bratianu. Izročil bode ministru zurianjih zadev Aehrenthalu veliki križ rum. Karlovega reda. Došel je pa tudi zaradi ureditve različnih trgovsko-pro-metnih vprašanj.
Narodni gospodar,
XIV. poročilo o stanju hmelja v drugih krajih.
ò Norimberk, dne 21. julija Ì909. PredVčeraj je nästalo Sühö in šolnčno vremè in j è temperatura Sedaj takšna, kakoršna mora biti meseca julija. Poročila pa vkljub temu niso ugodnejša. Rastlini manjka namreč potrebne moči, da bi se razvijala in pognala panoge.
Niederlauterbach (Hallèrtau), dne 20. julija 1909. Danes jé trtetji dan bréz deža; a to je sedaj brez polena, kajti kjer nič ni, tam tudi ne more več kaj priti. Nasadi, kteri so bili začetkoma lepi, so danes črni; slabi nasadi pa so brez panog iri stoje sk'òraj goli. V predprodaji sè pbnujà hmeljar-jehi po 100 mat-k ia 50 kg — a brezuspešno.
Assamstadt (Virtemberško) dne 20. julija 1909. Hmelj letos tako slabo kaže, kakor še nikdar. Vsled slabe cehe se je minolo zimo vžte éna tretjina nasadov sploh dpuštilk; V fcèku desètih lètih pa sö še Vsi nasadi skrčili za dve pétinke. Pred 10 leti pridelali smo 400 stotov ä 50 kg ;— letos na racu-nimo na 20 stotov. Kar so bolhači pustili, to so vnicile uši in črna rosa.
Stecknitz (Žateški okraj) dnè Ì9. julija 1909. Hmeljski näsädi ob Ogri šo Vsléd črne rosé želo trpeli ih fed nekteri hmeljniki tudi uničeni. Naša soseska pa dela izjemno in je podobna zelenemu otoku v puščavi. Velika večina naših hmeljriikov jè lepa iri ima le malti mréM. Öfeilö ßähdp Màjò vže tu fra tana mtiögo pöpköv in tipati je, da bodemo pridelali toliko, kakor v t drugih letih.
Veleizdajski proces v Zagrebu.
101. dan razprave.
Najprvo zavrne predsednik dr. Ko-šutič vest nekaterih listov, da je bil on v nedeljo zvécer v neki zagrebški gostilili pijan in da jé napijal Nasticu, kot neresničb. — Potem naznani, da se obsodi dr. Hinkovič zaradi včerajšnjega vprašanja na Nastiča, da-li ga je Rauch podkupil, na 100 K globe. — Dr. Hinkovič nato dokaže protislovje v Nastičevih trditvah glede reVolhcijo-narntega Statuta in srbske samostalné stranke na Hrvatskem, ker glasom Nastičeve izpovedbe bi bili samostalci, ki so bili člani „revolucijonarne" organizacije, sklenili pričeti š teroristično akcijo ria Hrvatskem baš täkrat, ko jö bila koalicija, torèj tudi samostalci, na vladi. — Nastič prečita na to novo pismo Ljube Jovanoviča (duševnega voditelja kluba „Slav. Jug"!), v katerem ta z ostro satiro biča razmere v Bosni, Črni gori in Srbiji, ter se roga bajkam o bombah, ki bi naj stopile^v akcijo v Črni gori. Nastič pravi, da jé to roganje le navidezno, da se prevari javnost. Zadnje vprašanje dr. Hinkoviča na Nastiča je bilo: „Verujete-li v Boga?", na kar je Nastič iridlčal.
Nato je začtel fzpraševati Nastiča zagovornik dr. Budlsavljevič. Stavi razna vprašanja glede „Slav. Juga"; revolucijonarne organizacije, o bombah itd. Predsednik odklanja večino vprašanj tega zagovornika.
Dr. B.: Odkod imate informacije o sedanjem stanju „Slav. Juga"?
N. : Ko bodete vi rekli, odkod imate sVoje informacije, vam bom navedel tudi jaz svoje vire.
Dalje ga izprašuje glede Ljube Jovanoviča, ki ga je glasom Nastičevih trditev poslala revòlueijonarna organizacija v Bruselj.
Dr. B.: Zakaj baš V Brusel?
N.: ne ve, a misli, da v smislu reVoluc. Statuta. Niso ga poslali v kako revolucij Onarno središče, da bi padalo preveč v oči.
Dr. B.: A je-li potrebno za revo-lucijonarca, ki bi naj metal bombe, da študira socijolbgijó in ekonomijo?
N.: Njemu ne bi bilo treba metati bomb, on so je pripravljal za praktično [delo, da bi bil izbran za poslanca.
Dr. B.: Torej se jè pripravljal za legalni boj.
Nadalje konštatira dr. D. razna protislovja v Nastičevih ifcpóVéàb. glede pisem Nastiča na Ljttbo Jovanoviča v Bruselj, ter pravi, da bo dokazal, da sé takà pisma sploh niso pisala.
Na vprašarija b svbjtem bivanju v Krägujevcu Nastič ne odgovarja^ češ da je na to že odgovoril.
Dalje ga izprašuje dr. B. glede bomb v Cetinju.
Predsednik: Če hočeta dr. B. in N. govoriti o tem izven sodnije, nimam hič proti temu.
Dr. B.: Pardon, gosp. predsednik izven sodnije s takimi ljudmi ne govorim.
102. dan razprave.
Dr. Budisavljevič nadaljuje z vprašanji ,na .Nastiča.
Dr. B. : Ali sta še Adam in Valerijan Pribicèvi<5 tudi učila ravnati z bombami ? N.: Ne.
Dr. P.: Torej nista imela sodelovati v teroristični akciji ?
N. : Takrat se še ni šlo za to.
Dr. B.: O vendar, po vaših datumih ste se morali na to pripraviti. Éje bi bili. riiorali vi metati boinbe ? N. (v zadregi): Na to ne odgovarjam
Dr. B. : To je za ditene jako Važno Vprašanje, da še presodi resnost cele akcije. Natd vpraša po vrsti, kateri člani „Slov. Juga" bi imeli metati boinbe, a Nastič o vsakem pravi, da ni imel te rialoge. — Na nekatera nadaljha vprhSähja izjaVlja Nastič, da Valerijan Prib. ni v „Slov. Jugu" igral take uloge, kakdr nekateri drugi člani srbske samostalne stranke.
Dr. B. ga vpraša, kako to, da je v Belgradu prijavil policiji nekega Mflj-kotfiča kot agerita Italije, dasi na drugi stradi trdi, da je revoluc. Organizacija računala na pomöc Italije. Nastič se fiägovaijÄ, da ga je smatral za — avstrijskega špijona. — Pri nadaljnih vprašanjih odvzame predsednik dr. Bu-disavljeviču besedo.
Na vrsto pride dr. M. Miladinovič. Spràvi Nastiča s vprašanji čisto iz tira. Dokaže mu lažnjvost njegovih izpovedb glede Žarka Miladinoviča in njegove soproge, o kateri je Nastič izpovedal, č'eš dk mri je na železnici névèdé Izdala razne podatke o revolueijonarnem deloväriju njenega soproga. Predstavil se ji je namreč kot vladni koncipist Petrovič iz Sarajeva iri izvabil iz nje ràzné stvari, katér'e jé pottem po svoje porabil proti obtožencem. Dr. Miladinovič ga Vpraša, če je res Bjorgje. Nastič prizna, da je bil krščen za Rista. Dr. M.: Kako ste mogli potem kot Gjor-gje pod prisego izpovedati pred sod-nijo in kot tak podpisati tudi zapisnik ?
Na nadaljna vprašanja Nafctič znova trdi, da so samo samostalci vsega krivi, tudi tega, da se je radikalce zapiralo, ker so slikali aretacijo samo-stalcev kot gonjo zoper cèl srbski hardd.
Dr. M.: Kaki motivi šo vas napotili, da ste okriVili tudi radikalce; za samostalce pravite, da ste storili to iz maščevanja; a radikalni listi vas vendar niso hapadali. Nastič: Pravim da so krivi samostalci.
Na to ga začne izpraševati dr. Maz-zura. Čita med drugim iz revolucionarnega Statuta, da vsak član naroda more biti član organizacije. Pravi da bi se po tem Statutu mogla organizirati revolucija šele v sto letih. Dalje praša Nastiča za vsebino pisma, ki je pisal na cesarja. Nastič se — ne spominja. Dr. M. mu na to izsili priznanje, da je nekoč v Trstu govoril z avstrijskim špijonom Langerom.
Iž sodne dvorane.
Poljube dobiti — ali deliti. Da ni
vsejedno, če človek poljube dobi — ali dobi, je dokazala pred kratkim razsodba trgovskoobrtnega sodišča na Dunaja. V neki prevozni trgovini je zgubil višji knjigovodja službo, in sicer mahoma, ker je trdil lastnik, da poljublja dekleta v pisarni. Knjigovodja je rekel, da to ni res in je tožil za

kateri razume tudi kleparska dda sprejme se takoj v železarni Ai Pogačnik, * Rušah
338 pri Mariboru. 6-3
in lép pòkrit voz. frfoudbe naj se pošiljajo pod ttaslbvofti »Gospodarstvo" na Upravnistvtì „Narodnega Dnevnika".
Vb o OiÄÄÄnj^r WWW w wwiifiirìijrajriì^		n
		s
i	Staro samostansko « • 296 6 6	H
% ?		M
i	± izr i*__i__	* H i M KJ N 1 l l 1 M 31 M B p M
v t M 1 N [c -C te i	pristno slivovho ' letnik MF* 1876 "Pi s kleti pox. srbskega | patrijarha JURIJA ÉRÀltìtftVICA y KaiTovcih (Srijem), dobiva se t originalnih buteljkah pri trrdki Iv. Ravnikaf in Milan Hočevar, Celje.	
ts		
Odvetnik dr. Ivan Fermevc
• ——ir^
uljudno naznanja, da otvori s 1. avgustom 1909 svojo odvetniško pisarno
Ptuju,
v hiši zdravnika gospoda dr. Bela Stuheca.
najboljši
portland-cement
po zelo nižli ceni, kakor tfcd! vse druge staybinske potlreb^élne priporoča - -
trgovina z železnino .Merkur', P. Majdi!;, Celje.
									
			■	tllüS—				t ■.	
Ivan Rebek i Celje
Priporoča se za napravo vsakovrstnih del, kakor železne ograje, okove in različna konstrukcijska dela. imam tudi v zalogi naj-raznovrstnejša štedilna ognjišča. Ognjišča po poslani meri se hitro in točno izvršujejo, za ista prevzamem tudi zidarska dela ter odgovornost glede dobrè izvršbe. Izdelujem tudi vsakovrstne tehtnice. Nadalje napeljujem VOdOYOde, bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri. — Vse po tovarniških cenah.
Najboljše mlatilnice
za ira bo na róke, gepelj in vödtio moč, geplje, čistilnice (pajkle in trilerffe) «seh vrst, Sadne in gpozdne mline, slamoreznice, kakor vsako vrstnè poljedelske Stroje, zajamčeno najboljšega izdelka, priporoča pO najnižjih cenah
trgovina z železnino .Merkur', P. Majdič, Celje.
Slike in céne strojev pošilja z obratno pošto zastonj in franko.
odškodnino. Razprava je v istini dognala, da on ni poljubljal deklet, temveč da so te poljubljale njega. Tvrdka je pravdo Zgubila in ktìjigòvodja je dobil "svojo plačo za postavni odpovedmi rok. _
Tržne cene.
23. julija.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 31'25 za december 30'—, za mare 30"—, za maj 30'—. •Tendenca stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23*60, nova kampanja K 22*60. Tendenca mirna. — vreme: deloma oblačno.
Budimpešta, 23.julija. Pšenica ■za oktober K 13*73, pšenica za april K 13*98, rž za oktober K 9*95, oves za oktober K 7*70, koruza za julij K 7*85, koruza za avgust K 7*86, ogrščica ia avgust K 13*0. — Ponudba in kočija medla, tendenca trdna. — Prómet 16.000 met. stotov. Pšenica z k efektiv pr„mptno blago za 5 vin. dražja. — Vreme vroče.
Budimpešta, 23. julija. Svili j a d : ogrske stare, težk§ — . do —, vin., mlade, "težke 14Ö do 143 m, mlade, srednje 1*43 do 144= vin., mlade, lahke — do — vin.; zalogà 30.101 koifaadov.
Svinjska Alis t V Bttdimpešti: 169.—, nartizna slanina 150.—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 23. jttlija:
Promet zaätal. Eonzuma ni bilp. Cene Nespremenjene. Pšenica od zadnje •solote zgubila 40 vin., rž 30 Vin. v cehi.
-—- - ...................^
Lepa hi a,
Zahvala.
Povodom bolezni ln ob stórti hiše srCno ljubljene hčerke ©zir. sestre
Zörice Bovha
nam je došlo toliko izrazov prijaz-negà sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu posameznemu dostojno zahvaliti. Storimo to tem potom in se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za nato izraženo tolažilno sočutje. za podarjene krasne vence in šopke, in za obilno udeležbo na potu k večnemu poištkti. Posebej se še zahvaljujemo prečastitim gg. oo. kapuoinom in oo. misijonarjem, CÖ. šolskim sestram, drnštvenicam Marijine družbi in ostalim mladenkam za njihov trud pri zadnjem spremstvu nam tako ljube ranjke. Bog plačaj!
Žalujoči ostali.
Naročajte plačilne listke dr. sv-. Girila m Metoda*
Resna
346 2-2
Obrtnik, ntódi&r fa isvèSar, 29 l'èt stàr, želi znanja z izobraženo gospodično ali vdovo, M je brez otrok V starosti M 25-40 tet z iremofcenjem, ter zna slovenski in
z&jamčena. Satòlò restìe
riemä
ponudbe, s jrtriložrao fotografijo naj se poSlje pod naslovom j,Obrtnik" na upravništvo „Narodnega Dnévàikfc".
Povodom bridke izgube našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, tasta in starega očeta, gospoda
Jakoba Hlfešiča
veleposestnika na Vranskem
se spominjamo na tem mestu jpoìni hvaležnosti vseh sorodnikov in mnogoštevilnih prijateljev, ki so nam tešili gorje ob bridkih ateih s toliko tolaibò i& sočutjem.
ft-ed Vtem se iskféhto Sahiaijiljètób č. duMvM, gè- zdftrtr-nikom, uradnikom, učiteljem, ofrožlHfoni', fibhhèM strttži, požarfai
bUmbi it 'osMétìd óbSTosM, li sfo ga v takó v bbilneta «fevHa spremili k večnemu počitku.
VÉÀNS&0, dne 15. julija 1909.	» , ^
Žalujoči ostili.
Zaradi razpusta gospodama se prav po ceni proda štiriletna
kobila
v sredi trga, tik nove šole, pripravna za manjšo trgovino, mesarijo, gostilno ali kako •drugo otirt, še tTfflšte ruktó proda. Pojasnila daje posestnica Marija Napotnik, St. J ur ob južni železnici. 71 3-i
V najem se odda
hiša
oddaljena 5 minut od železniške pOS-tàje Ponikva ob ob jàè. železnici. Hiša stoji tik Okrajne ceste, vre j ena s tremi sobami, kuhinjo, š §tedi\6ikom tfer ž e%o kletjo. Primerna za vpokojenega uradnika. — Lep razgled po savinski dòlihi. Splošna želja je, da bi se nastanil zdravnik v tem kraju, ker je v nnjrtö sili zdravilna pomoč zelo oddaljena, občina in fara pa velika in razširjana. Natančnejša pojasnila daje Franc Podgoršek hà Ponikvi ob j. ž. št. 16.
351 i
kleparski pomočnik
se takoj sprejme v stalno delo pri A. Joitu v Celju, Dolgo polje it. I.
Popolnoma zastonj
Tsafcerirm
uro je verižico.
Da našo firmo in naše nove žepne ure za gospode in dame napravimo bolj znane, razpeljemo na vsakogar proti vpošiljatvl 1 K «a stroSkè (tudi v rttàmkàli) kràfeno uro z verižtčo in naš ilustrovani cenik.
Pišite takoj na tvrdkd ur: 286 26-19
Hinko Weiss
Dunaj 99. poštni predal.

„Narodna založba v Celju"
registrovana zadruga z omejeno zavezo

» 1*x
priporoča iz svoje zaloge:
I „Knjižnica Narodne založbe y Celjn"
I. zvezek.
Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje.
Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, No». Poslovenil Gregorij (106 strani).
Cena oknsno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v.
„Uvod v narodno gospodarstvo".

s jftil
Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin.
Nadalje imamo še precej izvodov
„Kmetskega koledarja za 1. 1909"
s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine.

52—28
jvečja in naj cenej fia izbex>
in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebmine.
Pii^nw V Predno si kupite uro, ■ 1i oglejte si mojo velikansko zalogo pravih iviearskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, L budilk, verižic,toplomerov,očal, daljno-' gledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike» katere razpošiljam zaston] in poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
Rafael Salmič
v Celju, ,Hapodni dom'.
Darujte za Nar.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za doživetje in smrt z manjšajočimi
se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividendo.
IttB

vzajemno zavarovalna banka v Pragi
Rezervni fondi: 41,335.041*01 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97.814.430*97 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
v Gosposkih ulicah štev. 12.	m 32-9
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
f|
«

«pr
i V:
l %
» .:iÉL i .

m IBr
Suoji k suo jim!
Suoji k suo jim!
Rotouška ulica šteu. 2 l) Celju Rotouška ulica šteu. 2 Irgouina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem i. t. d.

Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000.	Stritarjeve ulice štev. 2.	Rezervni fond kron 300.000.
Podružnicu v Spljetu.	Podružnica v Celovcu.	Podružnica v Trstu.
sprejema vloge na knjižice in na tekoči J& Ol	Kupuje in prodaja srečke in vrednostne
račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih	2 Ob papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon St. 48. -
H
»j
LASTNI DONI"
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalagan e gotovine ====================== pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju .pri Celju
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član	_	- _	_ g .
zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- HOV Afl CfQ	/g I
nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po	' ' *
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotite, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na rarat © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © t»
stillar in piegar V Celjn
Javila ulita ŠUV. 4
prevzame vsa r svojo stroko spadajoča dela ln jih izvršuje solidno in po zmernih cenah
Sprejmem t uk učenca.
Razširjajte ,Nar. Dnevnik'.
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—58
Yelika slovenska trgovina!
Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist, cefir, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah.
R
i
M «
f
R BI 'N
\
H
E e ■b ■k
s
>N
t «
B
«
■O
»
fl L M

'Poštna naročila se izvršujejo točno in solidno.
J
Telefon St. 17.
Na drobno in debelo.
ox
Graška cesta št. 21. Telefoniti?. :
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, šahih ln oljnatih barv, firneža ln karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in pro* daja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilni* čarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblauerske, Kostrivniške slatine, Gieshttbler, Gleichen-berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst.
Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne sli-vovke, kakor krajskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh vrst ter šampanca, katerega dajem pri večjem odkupu po tovarniških cenah, nakar
še posebno opozarjam prireditelje raznih veselic. Opozarjam kmetovalce na razna jesenska semena, kakor repno, deteljno (rdeči inkarnat in ajdno).
Na drobno in debelo.
VINKO KUKOVEC
stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster.; lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju,
se- priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
14 52-36
«
o
N<
H
a o
3
«i
N«
a d
Jiižnoštajerska
u flarodnem
\
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po A odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
v) Celju
|osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim nčnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Ghl
Slovenci, poslužujte se ItlŽttOŠfofefSkC hfAtlilttift pri nala9aniu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
^h&iivjibj«»?!}« u»animivi ajj yarovance jn zahtevajte pri sodiščih, fofajJFfnfa«^* hnaMSIaifrA
da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v ]UZflO$la]u$tyO nffllulIUCO.
56 52—27
=115112
SIISIIslI
nisiis
rJ
POSOJILNICA V CELJU
Telefon štev. 22.	v lastni hiši „Narodni dom".	Telefon štev. 22.
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 42Ö0 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
===== Poštne hranilnice ček. št. 9579	'
Jfad 6 milijonov Kron hranilnih Vlog
]tad][340.000 Kron rezcrVn. zabada
47 52-27
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2°/o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti G%> 51/2% in 5% obrestovanju.
Ure m obroHe n vsakogar
ät. 72, pristno 14 kar. z zlatom platlrana ura ospode ali dame, najfinejše gravirana, z i kolesjem, tekoSa na kamenčkih, aO K.
Ista z dvojnim pokrovom 25 K.
74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ara na zapinjačo, ki teče če se enkrat qtvije, celih 8 dnij neprenehoma na r?biqih, (na kazalu se vidi njen tek) 35 K,
rem. m$t. tuia ura za gos^e am« s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ara za dečke, odprta,
codeina in lep» gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke sa ^omad po 2 pri naročili se vpelje polovic? vsota aH se pa, plača, po poštnem novzeljju. Bwjuyska tovarna za ure Hinko Weiss, Duna] jyV. PiÜerg^se 1/184-
Mesečno 2 kroni.	36
ll^i. L.	....... -U-.......I	..I.,..
Priporočamo našim rodbinam
«plinsko cikorijQ,
Oddati je
mest, potnikov, uradnikov iu podočnikov železniške stroke.
Obiralo ae hode sama na ponudbe to stroke popolpoma	^le^taatov,
zložnih slonjeaslsepa, fcrvftfigga ali
čejU^ega in nemškega jezika. F$nudb$ pod „Železo in jelilci"^ Celje, poštnoležeče. 304 6|-5
Smrt
doleti vfWMQA, ampak $reča samo tistega, kateri naroči sedaj belo platno v veletrg. hiši
B QA «t m bm « aL i PaL(Q O^a j Lj| Ti. vlvifllvv/iil) wüijuj wlajol olW,
Štajersko platno	m po 36 v
Slovensko platno	„
Savmsko platno	„
Vojaške platno	v
Domestik-platno	„
Gorske platno	„
Istrija-tkanina	„ Holandska tkanina „
40 44 „ 4« „ 48 „ 60 „ 54 60 „
Vzorci zastonj in pošiljatve čez tt M franko,
Nova trgovina!



Dovoljujem si vjjndno naznaniti slavnemu občinstvu, da otvorim dne 31. julija t. I. v Mariboru, Glavni trg St. 19

popolnoma novo trgovino z modnim, suknenim in platnenim blagom ter raznovrstna perila, pletenine in krojaške potrebščine. Svojim veleče njenim odjemalcem bom postreget lahko v vsakem oziru točno in sojeno, ker imam zela ugodne zveze s samimi prvimi tovarnami.
Priporočam se torej cen j. odjemalcem ter upam, da bodo podpirali mojo novo podjetje o obilnimi naročili.
Z odličnim spoštovanjem	w
J. Hm Šoštarič.
-TT-
ii)1ItMOU<IfIII »» J%


Adolf Bureik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obuta! v «adaraUi favnah la po solidnih cenah.
vMMQ&mkimQmìmì»
Repno seme
kranjsko in bavarsko se dobi vsako množino pri
A. KOLENCU v
„Narodni dam" in Graik* catta.
Solnate vreče
Kupi mum A. KOLENC Y Celju.
Zabukouski premog
pa cele vozove se dobi po ceni pri
A- KOUENCU Y Celju*
m " nt"	.....i»
'^Q^^^^kfQ^il^Ci^.^.rr). O /o/niffl/o
Že dolgo let dobro znani
stroji Tsak© yrste
m poljedelske iu obrtne potrebe
poljska orodja, stiskalnice za seno, trijerji, čistilnic» za žito, mlatilnice, vitli, luščilnice za koruzo, škropil-: niče za trsje, ffllini sadje, mlini za grozdje, stiskalnice sa sadje,' stiskalnice sa grozdje, mlini za golanje, stroji slamoreznice, kotli za kuhanje klaje, sesale za	pipe sesalke za vodnjak«, aeealke za
gnojnico, škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi, gumijeve cevi, konopljene cevi, priprave za točenje piva, priprave za sladoled, emare za let. mlini za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni stioji, priprave za petrolej, železne blagajne, železa» pohištvo, namizne tehnice, steberske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog itd., itd. po zopet izdatno znižanih cenah
vse ped dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših piar čilnih pogojih (tudi na obroke).
Qeniki z več kot 500 slikam' brezplačno in fravko; dopisuje se v slovenskem jeziku. — Prekupci In aqentfc zažetjjeni.
Ivan Schindler, Dunaj III-,
Erdbepgstrasse 12. 192 10-10
Darujte za „Narodni sklad"!
Cdino narodno
prta ittžnoitaierska Kamnoseka
V Celin.
foitastöjsKa dnžl».
dustrijska družba Celje'.
Stavbena in umetna kam-noseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
nih d*|i kakor stePflJc, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. iz različnih kamenov ln :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna oerkvena dela
kakoc: aitarjev, obhajilnih miz, prUnic, kropilnih in krstnik :::	kamnov itd.	::t
Brušenje, pulir anje in
strnganje kamena s stroji.
p ' j-ìw^IrkrjiaiiJJ	'
'SK
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih aponeaiko« iz
različnih marmornih vrst gra-t in sijenitov po raznovrstnih narisih in. nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali - " u: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::: lavanjg napisov*:v iste.