Aktualno ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU V ZVEZI Z AZBESTOM TER INŠPEKCIJSKI NADZOR mag. Boris Ružič, univ. dipl. inž. el. Lidija Korat IZVLEČEK Leta 2005 je bil uveljavljen nov predpis, ki ureja varovanje delavcev pred nevarnostmi zaradi dela z materiali, ki vsebujejo azbest, to je pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/2005) (1), ki je usklajen z direktivo Sveta 83/477/EGS (2), njeno zadnjo dopolnitvijo, direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/18/ES (3) ter še z nekaterimi drugimi evropskimi direktivami. Pravilnik določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ki so ali bi lahko bili izpostavljeni azbestu pri delu. Določa pa tudi mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost in druge posebne zahteve. Za izvajanje zahtev iz citirane direktive in pripadajočih predpisov v državah članicah v praksi sta bili v okviru Odbora glavnih inšpektorjev za delo EU (SLIC) imenovani dve delovni skupini. Prva (SLIC – WORKING GROUP ASBESTOS CAMPAIGN 2006) je imela nalogo, da pripravi vse potrebno za izvedbo azbestne akcije oz. kampanje, ki naj bi pripomogla k čim uspešnejši implementaciji zahtev navedene direktive v posameznih državah članicah EU. Evropska azbestna kampanja se je začela v vseh članicah EU v drugi polovici letošnjega leta. Druga (SLIC – WORKING GROUP ASBESTOS GUIDE) pa je imela nalogo, da zagotovi pripravo praktičnih smernic (priročnika) za delo z azbestom. Praktične smernice so prevedene v vse evropske jezike. Ključne besede: evropske direktive, azbest, inšpekcijski nadzor, praktične smernice, azbestna kampanja ABSTRACT In the year 2005 a new legislation was implemented which regulated a safety at work concerning materials containing asbestos. This regulation is named Regulation for protection workers against risks of exposure to asbestos at work (Off. Gaz. RS, no.93/2005) (1) and it is in accordance with Direction 3/477/ECC, with its last supplementation Direction 2003/18/EC and with some other EU Directions. These regulations determinate the minimum requirements to assure safety and health at work for workers which may be exposed to asbestos at their work. For performing the requirements from the above stated directives in practice there were two SLIC-Working Groups arranged. The first, SLIC – WORKING GROUP ASBESTOS CAMPAIGN 2006 had the task to perform all necessities for realization the asbestos campaign with intention to successful implementation stated directives in all member states. European asbestos campaigns started in second half of the year 2006 in all member states. The second working group (SLIC – WORKING GROUP ASBESTOS QUIDE) performed the practise guidelines for working with asbestos. These guidelines are translated in all European languages. Key words: European directives, asbestos, inspection supervision, practice guidelines, asbestos campaign UVOD na dan 20.12.1996, pa je bil dovoljen (6) prepoveduje vsako uporabo azbe-Azbest se je intenzivno uporabljal po do 30.6.1998. Zakon je tudi predvide- sta od 1. januarja 2005 dalje. Direktiva vsej Evropi zlasti med leti 1945 do val, da vlada do 20.12.1996 predpiše 2003/18/ES poleg tega prepoveduje 1990, količine so obsegale na sto ti- prepovedi, omejitve in druge pogoje v tudi pridobivanje azbesta ter proizvo-soče ton. Prepoved uporabe azbesta zvezi z uvozom in postopnim zmanjše- dnjo in predelavo azbestnih izdelkov. je v različnih državah članicah začela vanjem proizvodnje, prometa in upora- Zato v tovrstni primarni industriji ne veljati v različnih obdobjih. V Sloveniji be drugih izdelkov, ki vsebujejo azbest. prihaja več do izpostavljenosti azbe-je že zakon o prepovedi proizvodnje in Na tej podlagi je bila izdana uredba o stnim vlaknom. Vendar problem izpo-prometa z azbestnimi izdelki ter o za- prepovedih in omejitvah pri proizvodnji, stavljenosti azbestu še vedno ostaja gotovitvi sredstev za prestrukturiranje dajanju v promet in uporabi azbesta in pri postopkih odstranjevanja, rušenja azbestne proizvodnje v neazbestno azbestnih izdelkov (Uradni list RS, št. in vzdrževanja. Vdihavanje azbestnih (Uradni list RS, št. 56/99) (4) določal, 20/98) (5), ki je prepovedala proizvaja- vlaken lahko povzroči azbestozo, bo-da se zagotovi takojšnja in enkratna ti, dajati v promet in uporabljati amozit, lezni plevre, pljučnega raka in maligni ukinitev proizvodnje azbest-cementnih aktinolit, antofi lit, krokidolit in tremolit mezoteliom plevre ali peritoneja. Za te, izdelkov, uvedba neazbestne tehnolo- ter njihove izdelke, razen za razisko- pogosto smrtne, bolezni ni znanega gije in proizvodnje vlakno-cementnih valne in razvojne namene. Določevala zdravila. Zaradi dolge latentne dobe izdelkov ter postopna ukinitev oziro- je nekatere izdelke, ki jih je bilo pre- se lahko bolezen pojavi tudi po 20 do ma nadomeščanje druge azbestne povedano proizvajati, dajati v promet 40 letih po izpostavljenosti. Zato je tre-proizvodnje z neazbestno. Zakon je na domačem trgu in uporabljati. Za ba izpostavljenost azbestnim vlaknom določal, da je proizvodnja azbest-ce- dajanje v promet in uporabo izdelkov, kar se da preprečiti, saj na osnovi se-mentnih izdelkov na državnem ob- ki vsebujejo krizotil in niso bili prepo- danjih znanstvenih dokazov ni mogoče močju in njihov uvoz prepovedana od vedani ter za proizvodnjo izdelkov iz določiti varne meje za izpostavljenost 20.12.1996 dalje, promet azbest-ce- krizotila pa so morali delodajalci pri- azbestnim vlaknom. Ker je uporaba mentnih izdelkov, ki so bili na zalogi pri dobiti dovoljenje različnih ministrstev. azbesta v Evropi naraščala do poznih proizvodnih in trgovskih organizacijah Direktiva Evropske unije 1999/77/ES sedemdesetih let, se bo letno število 46 Delo in varnost 51/2006/5 Aktualno malignih bolezni še naprej povečevalo celo v tistih državah, ki so prve prepovedale uporabo in dobavo azbesta. V nekaterih državah članicah bo letno število bolezni zaradi izpostavljenosti azbestnim vlaknom doseglo vrh šele okoli leta 2030. Zaradi varovanja delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, ozaveščanja delodajalcev in delavcev o škodljivosti azbesta se je Odbor glavnih inšpektorjev za delo EU (SLIC) na osnovi dresdenske deklaracije 2003 o zaščiti delavcev pred azbestom že leta 2004 odločilo, da ustanovi dve posebni delovni skupini, ki bi obravnavali azbest. Prva je bila ustanovljena z namenom, da pripravi vse, kar je treba za izvedbo azbestne akcije, ki naj bi se odvijala v drugi polovici letošnjega leta v vseh državah članicah EU. To zato, ker so morale države članice EU implementirati direktivo 2003/18/ES do 15. aprila letos in se bo v kampanji tudi spremljalo izvajanje njene implementacije. Druga delovna skupina je imela nalogo, da zagotovi pripravo praktičnih smernic za delo z azbestom. V drugi polovici letošnjega leta se je torej začela inšpekcijska kampanja v vseh državah članicah Evropske unije, kjer poteka vzdrževanje, rušenje, odstranjevanje ali odlaganje materialov, ki vsebujejo azbest. Inšpekcijske preglede bodo izvajali nacionalni inšpektorati za delo. V direktivi 2003/18/ES, kakor tudi v pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/2005), je opredeljenih šest različnih najpogostejših oblik azbesta. Pojem „azbest“ se nanaša na različne silikate z vlaknato strukturo. Te vrste azbestnih vlaken lahko najdemo v širokem izboru proizvodov in materialov. Uporaba in s tem prisotnost materialov in proizvodov, ki vsebujejo azbest, se zelo razlikujeta od države do države in sta odvisni od nacionalnih tehnologij in standardov, ki se uporabljajo v posamezni državi. Koncentracija vlaken v proizvodu ali materialu je lahko zelo različna. Pomembno je, da je tveganje zaradi izpostavljenosti azbestu v zraku odvisno od sproščanja vlaken iz proizvoda ob upoštevanju koncentracije azbestnih vlaken v njem in matrice, v kateri so vlakna, t.j. od tega, koliko azbesta je v materialu in s kakšno lahkoto se vlakna sproščajo iz njega. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. Delo in varnost 51/2006/5 93/2005) določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcev, ki so ali bi lahko bili izpostavljeni azbestu pri delu. V nadaljevanju bomo razložili, kdo sme izvajati odstranjevanje azbesta in kakšne so nekatere zakonske obveznosti delodajalca v zvezi z varovanjem delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu. Predstavili bomo izvajanje inšpekcijskega nadzorstva ter pregled vsebine praktičnih smernic za delo z azbestom. POGOJI ZA DELODAJALCE, DA LAHKO IZVAJAJO DELA Z AZBESTOM, IN NEKATERE NJIHOVE ZAKONSKE OBVEZNOSTI V ZVEZI Z VARNOSTJO IN ZDRAVJEM PRI DELU Kdo lahko izvaja odstranjevanje azbesta Delo z azbestom lahko izvajajo delodajalci, pristojni za opravljanje takega dela skladno z uredbo o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, inštalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 60/06). Rekonstrukcijo ali odstranitev objektov in vzdrževalna dela lahko torej opravljajo samo tisti delodajalci, ki imajo za odstranjevanje azbesta pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje ministra, pristojnega za okolje, razen če izvajajo dela manjšega obsega. Dela manjšega obsega so vsa dela, ki jih do zaključka delovnega postopka, vključno z dodatnimi deli (vstopanje v prostore, jemanje vzorcev, izpraznitev prostorov, čišče-nje prostorov in predmetov in prevozi po gradbišču ter začasno skladiščenje odstranjenih materialov, ki vsebujejo azbest), ki so potrebna na območju odstranjevanja azbesta, vendar brez izvedbe meritev koncentracij azbestnih vlaken ob zaključku del, izvedenih zaradi odobritve ponovne uporabe prostora, opravita največ dva delavca i n n e t r a j a -jo več kot eno uro in gre za: • odstranjevanje azbest-cementnih izdelkov ali drugih azbestnih izdelkov (vinilne talne azbestne obloge, asfaltne talne azbestne obloge, veziva, polnila, kiti, paste, barve, premazi za strehe), če koncentracija azbestnih vlaken ne presega 0.1 vl/cm3, • odstranjevanje majhnih količin materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest (do 10 kg brizganega azbesta, plošče, lepenke, tkanine ali vrvi iz azbesta), • vzdrževanje azbestnih izdelkov (preplastenje zapor pri zračnih in dimnih kanalih ali kabelskih vodih ali preplastenje slabo vezanih azbestnih plošč v dobrem stanju, razen fasadnih, z valjčkom). Prav tako so dela manjšega obsega vsa dela, ki jih do zaključka delovnega postopka, vključno z dodatnimi deli (vstopanje v prostore, jemanje vzorcev, izpraznitev prostorov, čiščenje prostorov in predmetov in prevozi po gradbišču ter začasno skladiščenje odstranjenih materialov, ki vsebujejo azbest), ki so potrebna na območju odstranjevanja azbesta, vendar brez izvedbe meritev koncentracij azbestnih vlaken ob zaključku del, izvedenih zaradi odobritve ponovne uporabe prostora, opravita največ dva delavca in ne trajajo več kot štiri ure in gre za odstranjevanje fasadnih oblog, strešnih kritin in cevovodov iz azbest-ce-menta, če dela potekajo na prostem, skupna površina azbest-cementnih plošč pa ne presega 300 m2 oziroma skupna dolžina azbest-cementnih cevi ne presega 300 m. Usposabljanje delavcev za varno delo Delodajalci morajo zagotoviti stalno usposabljanje za delavce, ki so ali so lahko izpostavljeni azbestu. Na podlagi 15. člena pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/2005) mora biti program usposabljanja delavcev zasnovan tako, da si bodo delavci pridobili ustrezne veščine in poznali: • lastnosti azbesta in njegove učinke na zdravje ter sinergični učinek azbesta in kajenja na zdravje, • vrste proizvodov ali materialov, ki lahko vsebujejo azbest, • postopke, pri katerih lahko pride do izpostavljenosti azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, in pomen preventivnih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti na najmanjšo mogočo raven, • način varnega dela, varnostne ukrepe in varovalno opremo za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, • namen, možen izbor in izbiro, omejitve in pravilno uporabo osebne varovalne opreme za zavarovanje dihal, 47 Aktualno • postopke za ravnanje v nujnih primerih, • postopke dekontaminacije, • postopek varnega ravnanja z odpadki, ki vsebujejo azbest, • pomen zdravstvenih pregledov. Prijava začetka del Delodajalci morajo pred začetkom ru-šitvenih ali vzdrževalnih del pri lastnikih ali uporabnikih prostorov zbrati vse možne informacije, tudi z vzorčenjem, da se določijo materiali, ki domnevno vsebujejo azbest. V nasprotnem primeru morajo prisotnost azbesta predvidevati in skladno s tem tudi ravnati. Ker sodijo dela z azbestom med dela s povečano nevarnostjo, se jih mora 15 dni pred pričetkom dela prijaviti na inšpektorat RS za delo, skladno s 26. členom zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99, 64/01) (8) in 6. členom pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/05). Delodajalec mora v prijavi navesti podatke o: • lokaciji delovišča, • vrsti azbesta, s katerim se ravna ali je bil uporabljen, • količini azbesta, s katerim se ravna ali je bil uporabljen, • aktivnostih in postopkih, • številu izpostavljenih delavcev, • predvidenem začetku in trajanju del, • sprejetih ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti delavcev azbestu. Metode dela Nastanek azbestnega prahu na delovnem mestu se mora preprečiti z vsemi sredstvi. Delodajalec mora na ustrezen način preprečiti tudi širjenje azbesta v okolico. Zagotoviti mora, da delavci in druge osebe, ki bi lahko bile prizadete, niso izpostavljene azbestu. Če to ni mogoče, mora z drugimi sredstvi, kot je npr. varovalna oprema za dihanje, zmanjšati izpostavljenost na najnižjo mogočo stopnjo. Osebna varovalna oprema Delodajalec mora zagotoviti, da koncentracija azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu ne presega mejne vrednosti za azbest, ki znaša 0,1 vl/cm3 v osemurnem časovnem tehtanem pov-prečju. Zagotoviti mora tudi, da delavci niso izpostavljeni koncentracijam azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, ki bi bile višje od mejne vrednosti. Kadar varnosti in zdravja delavcev ni možno zagotoviti drugače kot z upora- 48 bo osebne varovalne opreme za varovanje dihal, mora delodajalec to zagotoviti takole: Pri koncentraciji vlaken, nižji od 0.15 vl/cm3 (pri delu z azbest-cementnimi izdelki, vzorčenju ...): • polobrazne/četrtinske maske s P2 fi ltrom, • polobrazne maske FFP2 s fi ltracijo delcev, • maske z vetrilom in fi ltrom za delce TM1P. Pri koncentraciji azbestnih vlaken od 0.15 vl/cm3 do 6.0 vl/cm3: • obrazno masko s fi ltrom delcev P3, po mo ž nost i naj b o do maske T M3 P z vetrilom in po potrebi z ogrevanjem vhodnega zraka. Pri delih s koncentracijo azbestnih vlaken nad 6,0 vl/cm3 (pri sanaciji, kadar ni možno mokro odstranjevanje brizganega azbesta: • izolacijsko napravo z obrazno masko in ustnikom. Pri delih, kjer je koncentracija azbestnih vlaken od 0.0005 vl/cm3 do 0.015 vl/ cm3, se lahko opusti uporaba osebne varovalne opreme za varovanje dihal, čeprav je tudi pri teh delih smiselna uporaba maske s P2 fi ltrom, glede na vrsto in pogostost dela oziroma če nastopijo konice izpostavljenosti. Načrt dela Najpomembneje je, da se načrt dela pripravi pred začetkom rušitvenih ali odstranjevalnih del. Temeljiti mora na ugotovitvah ocene tveganja (ki se mora izdelati) in mora za delavce ter druge, ki bi lahko bili prizadeti, opredeliti vrsto in obseg izpostavljenosti azbestu. Na podlagi 14. člena pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/2005) mora na-črt dela obsegati: • vrsto in predvideno trajanje dela, • lokacijo izvedbe del, • uporabljene postopke, • način izvedbe odstranjevanja azbesta in /ali proizvodov, ki vsebujejo azbest, • osebno varovalno opremo, ki jo bo zagotovil, • način verifi kacije, s katero bo dokazal, da po koncu izvajanja rušitve-nih del ali odstranjevanja azbesta na delovnih mestih ni več tveganja zaradi izpostavljenosti azbestu. Obveščanje delavcev Če je bil delavec izpostavljen koncentraciji azbestnih vlaken, ki je višja od mejne vrednosti, ga mora delodajalec obvestiti o koncentraciji azbesta v zraku, času izpostavljenosti in ukrepih, izvedenih za zmanjšanje izpostavljenosti. Preverjanje azbesta po zaključku del Ko so dela v zvezi z rušenjem in odstranjevanjem azbesta zaključena, je treba preveriti, ali azbesta res več ni na delovnih mestih. Vodenje evidence Delodajalec je dolžan voditi in posodabljati evidence o delavcih, ki so med svojim delom izpostavljeni azbestu. Pred zaposlitvijo mora zagotoviti tudi zdravstveni pregled delavca. Tako pridobljena dokumentacijo (evidenco delodajalec, zdravstveno dokumentacijo pa pooblaščeni zdravnik) je treba v skladu z nacionalno zakonodajo hraniti najmanj 40 let po prenehanju izpostavljenosti. Delavcem moramo zagotoviti tudi informacije in posvetovanja v zvezi z vsako oceno njihovega zdravja, opravljeno po koncu izpostavljenosti. Prepovedi in omejitve Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/2005) določa prepovedi in omejitve v zvezi z delom z azbestom. Prepoveduje brizganje azbesta in izvajanje delovnih postopkov, ki vključujejo uporabo izolacijskih ali za zvok odpornih materialov z nizko gostoto (manj kot 1 g/cm), ki vsebujejo azbest. Prepovedano je izvajanje aktivnosti, pri katerih so delavci izpostavljeni azbestnim vlaknom pri pridobivanju azbesta ali predelavi azbestnih proizvodov ali pri proizvodnji in izdelavi proizvodov, ki jim je azbest namerno dodan, razen obdelovanja in odstranjevanja proizvodov, zaradi rušenja in odstranjevanja azbesta. Delodajalec tudi ne sme razporediti mlade osebe, mladostnika, noseče delavke, delavke, ki je pred kratkim rodila in do-ječe delavke na delovna mesta, kjer so delavci lahko izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest. Delavci, ki izvajajo aktivnosti, pri katerih so zaradi svojega dela izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest, ne smejo delati več kot 8 ur na dan oziroma 40 ur na teden in ne smejo biti plačani po storilnosti. Rotiranje delavcev, kot ukrep Delo in varnost 51/2006/5 Aktualno za zmanjšanje izpostavljenosti, ni dovoljeno. V pravilniku je še določeno, da delodajalec ne sme oddati delo na dom tistih del, pri katerih lahko pride do izpostavljenosti delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest. IZVAJANJE INŠPEKCIJSKEGA NADZORA Kot rečeno, poteka inšpekcijski nadzor v zvezi z azbestom v drugi polovici tega leta v vseh državah članicah Evropske unije. Delovna skupina SLIC-a je pripravila enotne zapisnike, ki se oz. se bodo uporabljali pri izvajanju inšpekcijskega nadzora. Inšpekcijski nadzor poteka v zvezi z : • izvajanjem predpisov s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu pri rušenju, vzdrževanju in odstranjevanju izdelkov iz azbest-cementa, • izvajanjem predpisov s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu pri odstranjevanju materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest, • izvajanjem predpisov s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu pri odstranjevanju odpadkov, ki vsebujejo azbest. AKCIJA NADZORA NAD IZVAJANJEM PREDPISOV O ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PRI RUŠENJU,VZDRŽEVANJU IN ODSTRANJEVANJU IZDELKOV IZ AZBEST-CEMENTA Inšpekcijski nadzor poteka pri vseh delodajalcih, ki izvajajo rušenje, vzdrževanje in odstranjevanje izdelkov iz azbest-cementa. Primeri materialov ali proizvodov, ki vsebujejo azbest, vključujejo toplotno-izolacijske izdelke za protipožarno zaščito, kot so stropne izolacijske plošče. Azbest-cementni izdelki so se uporabljali za strešne kritine (plošče/skrilavci/opečne plo-šče) ali zaščitne izolacijske elemente na stavbah, kot so vodovodne/odtoč-ne cevi in žlebovi itd., zato se bo inšpekcijski nadzor izvajal pri rušenju, vzdrževanju in odstranjevanju le-teh. Azbest-cementni izdelki so izdelki iz azbest-cementa, katerega gostota je enaka ali večja od 1g/cm3. Inšpekcijski nadzor bo obsegal: Splošni in organizacijski ukrepi Pri inšpekcijskem nadzoru se pri splošnih in organizacijskih ukrepih med Delo in varnost 51/2006/5 drugim preverja: ali je izdelan varnostni načrt oziroma načrt dela; ali so določene odgovorne osebe za rušenje, vzdrževanje in odstranjevanje in ali so določene odgovorne osebe za izvajanje različnih vrst nadzora; ali so vsi delavci na gradbišču usposobljeni za varno delo; ali je na gradbišču imenovan in prisoten azbestni svetovalec, ki identifi cira azbestne materiale; ali je imenovana odgovorna oseba za izvedbo meritev koncentracij azbestnih vlaken v zraku; ali je določeno, kako, kdaj in kje se bodo izvajale meritve koncentracij azbestnih vlaken v zraku; ali je določena odgovorna oseba, ki bo izdala dovoljenje za opustitev varnostnih ukrepov glede odstranjevanja azbesta (certifi kat o zaključku del); ali se upoštevajo časovne omejitve dela, omejitev zaposlovanja mladih, omejitev dela nosečih in doječih delavk; ali je določen koordinator (kjer je potrebno); ali je delodajalec prijavil začetek del na inšpektorat RS za delo; ali je ocenjeno tveganje glede izpostavljenosti delavcev azbestnemu prahu ali materialom, ki vsebujejo azbest; ali delodajalec zagotavlja posvetovanje z delavci in/ali njihovimi predstavniki in njihovo sodelovanje pri vseh zadevah v zvezi z oceno tveganja. Nato se preverja dokumentacija – projekti, načrt dela, navodila za varno delo in kako je zagotovljen zdravstveni nadzor ter ali obstaja evidenca izpostavljenosti delavcev azbestu. Metode dela Metode dela so v glavnem opredeljene v uredbi o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, inštalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 60/06). Pri metodah dela se nadzoruje: na kakšen način se izvaja brušenje, visokotlačno čiščenje ali rezanje; ali se azbest-cementni materiali pred odstranitvijo ali kakršno koli drugo nadaljnjo obdelavo predhodno navlažijo; ali se jih odstranjuje z ustreznim orodjem in v kolikšnem deležu se odstranjujejo; kako se odstranjujejo; ali pri delu uporabljajo industrijski sesalnik; ali se zagotavlja sprotno čiščenje oz. odsesovanje azbestnih delcev z objekta (sesanje podkonstrukcije, ...); ali se azbest-cementne plošče preme-ščajo samo ročno ali se dvigujejo z dvigalom; ali se po končanem delu jašek, po katerem se transportirajo odpadki, očisti in spere. Prav tako se nadzira, ali so zagotovljeni ustrezni dostopi za delo na višini skladno z uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05) (9) in ali se uporablja osebna varovalna oprema pred padcem v globino. Označitev območja odstranjevanja azbesta oz. dela Pri označitvi območja odstranjevanja se preverja, ali je območje odstranjevanja ograjeno in označeno; ali so odprtine ustrezno zavarovane; da se pre-preči emisija azbestnih vlaken na druga delovna območja; ali so na območju odstranjevanja azbesta le tisti delavci, ki morajo delati ali vstopati na ta ob-močja zaradi narave svojega dela ali dolžnosti; ali se za zbiranje sproščenih azbestnih delcev uporablja ustrezna nepremočljiva tkanina ali ponjava. Osebna varovalna oprema Pri osebni varovalni opremi se preverja, ali delavci uporabljajo ustrezna varovalna oblačila (tyvec); ali se zagotavlja ustrezno odstranjevanje opreme; ali so zagotovljena ustrezna osebna varovalna oblačila (delovna obleka); ali se za varovanje dihal uporablja ustrezna maska; ali se upošteva časovni limit za nošenje mask. Higienski ukrepi Pri higienskih ukrepih se preverja, ali je zagotovljena ločena hramba civilne in delovne obleke; ali se zagotavlja ločeno čišče n j e d e l ov n e o b l e ke i n dr u g i h oblačil; ali so zagotovljene ustrezne umivalnice. Varno odstranjevanje odpadkov Varno odstranjevanje odpadkov se mora izvajati skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 105/2000) (10). Preverja se: ali so azbestni odpadki in umazana varovalna obleka embalirani za prevoz in ustrezno označeni; ali ima odstranjevalec odpadkov pridobljeno dovoljenje ministrstva za okolje in prostor (27. člen pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98) (11) določa, da predelovalec ali odstranjevalec lahko začne predelovati ali odstranjevati odpadke, ko pridobi dovoljenje ministrstva za okolje in prostor); ali ima zbiralec odpadkov potrdilo o vpisu v evidence zbiralcev odpadkov in potrdilo o vpisu v evidence prevo- 49 Aktualno znikov odpadkov (24. člen pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98) določa, da zbiralec, ki ni hkrati predelovalec ali odstranjevalec, lahko začne zbirati odpadke, ko pridobi potrdilo ministrstva za okolje in prostor o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov, 34. člen istega pravilnika pa določa, da prevoznik, ki ni hkrati predelovalec ali odstranjevalec, lahko začne prevažati odpadke, ko pridobi potrdilo ministrstva za okolje in prostor o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov). Notranja kontrola Pri notranji kontroli se preverja, ali se na gradbišču izvaja notranji nadzor; ali se po zaključku del opravi strokovni pregled; ali o prej navedenih notranjih nadzorih obstaja ustrezna dokumentacija. Inšpekcijski ukrepi 0 nadzoru se izdela zapisnik ter če se ugotovijo pomanjkljivosti in nepravilnosti, izrečejo ustrezni ukrepi. AKCIJA NADZORA NAD IZVAJANJEM PREDPISOV S PODROČJA ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PRI ODSTRANJEVANJU MATERIALOV, KI VSEBUJEJO ŠIBKO VEZANI AZBEST Inšpekcijski nadzor bo potekal pri odstranjevanju materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest. Razpršeni azbest se je pogosto uporabljal na jeklu ali betonskih strukturah. Materiali, ki vsebujejo azbest, so se pogosto uporabljali za toplotno izolacijo na vodovodih, še zlasti na kotlih. Še vedno lahko najdemo azbestni papir, klobučevino, karton, vrvi, tekstilne izdelke, odeje, odporne na ogenj, različne vrvice ipd. Azbest se je uporabljal tudi v izdelkih, kot so zavorne obloge, tesnila in drugo ter jih zato lahko najdemo v strojih, napravah, različnih transportnih sredstvih (ladjah, letalih, vlakih, avtomobilih) in vojaških vozilih. Azbestna vlakna so bila dodana tudi v izdelke kot so teksturirani premazi (stene in stropi) ter različna lepila in smole. Materiali, ki vsebujejo šibko vezani azbest, so materiali, katerih gostota je manjša od 1 g/cm3, masni odstotek azbesta v njih pa je večji od 5 %. Splošni in organizacijski ukrepi Pri inšpekcijskem nadzoru se pri splošnih in organizacijskih ukrepih med 50 drugim preverja: ali je izdelan varnostni načrt oziroma načrt dela; ali so določene odgovorne osebe za izvajanje del s šibko veznim azbestom; ali so določene odgovorne za izvajanje različnih vrst nadzora; ali so vsi delavci na gradbišču usposobljeni za varno delo; ali je na gradbišču imenovan in prisoten azbestni svetovalec, ki iden-tifi cira azbestne materiale; ali je imenovana odgovorna oseba za izvedbo meritev koncentracij azbestnih vlaken v zraku; ali je določeno, kako, kdaj in kje se bodo izvajale meritve koncentracij azbestnih vlaken v zraku; ali je določena odgovorna oseba , ki bo izdala dovo ljenje z a opustitev var nostnih ukrepov glede odstranjevanja azbesta (certifi kat o zaključku del); ali se upoštevajo časovne omejitve dela, omejitev zaposlovanja mladih delavcev, omejitev dela nosečih in doječih delavk; ali je določen koordinator (kjer je to potrebno); ali je delodajalec prijavil pričetek del na inšpektorat RS za delo; ali je ocenjeno tveganje glede izpostavljenosti delavcev azbestnemu prahu ali materialom, ki vsebujejo azbest; ali delodajalec zagotavlja posvetovanje z delavci in/ali njihovimi predstavniki in njihovo sodelovanje pri vseh zadevah v zvezi z oceno tveganja. Nato se preverja dokumentacija – projekti, načrt dela, navodila za varno delo in kako je zagotovljen zdravstveni nadzor ter ali obstaja evidenca izpostavljenosti delavcev azbestu. Metode dela Če je na gradbišču ograjeno območje potem je potrebno navesti, kolikšen je volumen ograjenega območja; kolikšen je podtlak; kolikšno je število izmenjav zraka na uro. Nadalje se preverja: ali je na gradbišču prostor za dekontaminacijo; ali je v prostoru za dekontaminacijo zagotovljeno prezra-čevanje; ali je v tem prostoru podtlak; ali je na gradbišču industrijski sesalnik (HEPA); ali so v ograjenem prostoru opazovalna okna; ali se v ograjenem prostoru redno izvajajo vizualni pregledi in kako pogosto; ali je podtlak opredeljen v oceni tveganja; ali je veljavna dokumentacija za industrijski sesalnik na gradbišču (zapisnik o pregledu, poročilo o pregledu-obratovalno dovoljenje, ...); ali se izvaja ustrezno či-ščenje dekontaminacijskega prostora; ali se zagotavlja vzdrževanje osebne varovalne opreme za varovanje dihal; ali se zapisujejo rezultati monitoringa in so le-ti na gradbišču; ali se dekonta- minacija, ograjenost območja, velikost podtlaka in odstranjevanje odpadkov ujema z varnostnim načrtom oziroma načrtom dela. Označitev območja odstranjevanja azbesta Pri označitvi območja odstranjevanja se preverja: ali je področje odstranjevanja ustrezno označeno; ali je ozna-čeno območj e, k j e r se a zb e s tni o d p a d -ki začasno skladiščijo, preden se jih odstrani; ali je skladiščenje azbestnih odpadkov ustrezno; ali je ustrezno označen čisti in nečisti del dekontami-nacijskega prostora. Osebna varovalna oprema Pri osebni varovalni opremi se preverja: ali so na delovišču ustrezne maske za zaščito dihal; ali je na delovišču ustrezna dokumentacija za osebno varovalno opremo za varovanje dihal (izjava o skladnosti, navodila za uporabo, …); ali se uporablja ustrezna varovalna oblačila in osebna varovalna oblačila; ali se zagotavlja ustrezno odstranjevanje uporabljene varovalne in osebne varovalne opreme. Higienski ukrepi Pri higienskih ukrepih se preverja: ali je kot del ograjenega območja odstranjevanja urejen poseben prostor za dekontaminacijo osebja, ki iz ograjenega območja odstranjevanja izstopa, in poseben prostor za dekontamina-cijo materiala, ki se iz tega območja odstranjuje; ali je na delovišču tekoča voda; ali je v prostoru za dekontamina-cijo na voljo topla voda za tuširanje; ali se zagotavlja ločena hramba civilne in delovne obleke; ali se zagotavlja ločeno čiščenje delovne in druge obleke. Varno odstranjevanje odpadkov Varno odstranjevanje odpadkov se mora izvajati skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 105/2000). Preverja se: ali se azbestni prah zbira v kontejnerjih za nadaljnji transport; ali ima odstranjevalec odpadkov dovoljenje ministrstva za okolje in prostor; ali ima zbiralec odpadkov potrdilo o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov in pridobljeno potrdilo o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov. Notranja kontrola Pri notranji kontroli se preverja, ali so na voljo ustrezni kontrolni postopki, ki Delo in varnost 51/2006/5 Aktualno O nadzoru se izdela zapisnik ter v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti izrečejo ustrezni ukrepi. AKCIJA NADZORA NAD IZVAJANJEM PREDPISOV S PODROČJA ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU PRI ODSTRANJEVANJU ODPADKOV, KI VSEBUJEJO AZBEST Najprimernejši način za dekontamina- vključujejo tudi podatek o tem, kdaj se dla zavrnitev zaradi nepravilno pakira- nepričakovano najde azbest zaradi dela zaključijo. nih/zavarovanih/označenih zabojnikov neustrezne evidence ali zaradi ne-z azbestnimi odpadki; ali se prepakira- sistemskega odstranjevanja), Inšpekcijski ukrepi nje zabojnikov z azbestnimi odpadki 2. za dela, kjer je pričakovati nizko iz-izvaja z usposobljenimi osebami. Prav postavljenost azbestnih vlaken, tako se preverja, ali je na območju de- 3. za dela z visokim tveganjem izpo-ponije dovoz do odlagalnega polja za stavljenosti azbestnim vlaknom. azbestne odpadke urejen tako, da se Praktične smernice o varovanju delav-odpadke lahko odloži neposredno s to- cev pred tveganji zaradi izpostavljeno-vornega vozila v jamo ali jarek, kamor sti azbestu pri delu so razdeljene na 21 se odlagajo azbestni odpadki oziroma poglavij: če se azbestne odpadke stresa v jamo 1. Uvod ali jarek z njegovega roba, ali je zago- 2. Azbest tovljeno, da se odpadki ne raztresajo 3. Vpliv azbesta na zdravje in ali se odpadke takoj potem, ko se 4. Materiali, ki vsebujejo azbest jih odloži, prekrije z zemljo ali podob- 5. Ocena tveganja in načrtovanje Najprimernejši način za dekontamina- nim inertnim materialom. Če se izva- pred začetkom dela cijo azbesta je odvisen od prvotnega ja odlaganje odpadkov v rudnikih, se 6. Postopek odločanja načina uporabe azbesta. Materiale, preverja, ali se izvaja pravočasno. Pri 7. Usposabljanje in informiranje postopku uničevanja azbestnih vlaken ki vsebujejo azbest, je treba odstrani- 8. Oprema pa se preverja, ali ima odstranjevalec ti iz stavb ali različnih prostorov pod 9. Splošna načela za zmanjševanje odpadkov dovoljenje ministrstva za nadzorovanimi pogoji, nato jih je treba izpostavljenosti okolje in prostor; ali se odpadni azbest zbrati, uskladiščiti in odstraniti pod po- 10. Dela, ki bi lahko bila povezana z in šibko vezani azbestni odpadki pred goji, določenimi za azbestne odpadke. azbestom odstranitvijo zapakirajo v zabojnikih ali Akcija nadzora nad izvajanjem predpi- 11. Dela z azbestom z nizko stopnjo vrečah, tako da je preprečeno spro-sov s področja zagotavljanja varnosti tveganja ščanje azbestnih vlaken v okolje; ali se in zdravja pri delu pri odstranjevanju 12. Dela z azbestom, ki jih je treba pri-odpadni azbestni odpadki pred odstra-odpadkov, ki vsebujejo azbest, se izva- javiti nitvijo površinsko obdelajo oziroma ja na odlagališčih nenevarnih azbest- 13. Rušenje ustrezno utrdijo tako, da ne prihaja do cementnih odpadkov, pri prevoznikih 14. Delavci in delovno okolje sproščanja vlaken v okolje; ali se izve-azbestnih odpadkov, pri zbiralcih az- 15. Odstranjevanje odpadkov de pred končno odložitvijo monitoring, bestnih gradbenih odpadkov in pri pre- 16. Monitoring in merjenje iz katerega mora biti razvidno, da ni delovalcu odpadkov. 17. Druge osebe, ki so lahko izpostav-več sproščanja azbestnih vlaken. ljene azbestu Splošni in organizacijski ukrepi 18. Azbest na različnih mestih (prevo-Osebna varovalna oprema zna sredstva itd) V zvezi z osebno varovalno opremo se 19. Zdravstveni nadzor preverja, ali se dejansko zagotavlja in 20. Bibliografi ja uporablja ustrezno varovalno obleko; 21. Dodatek 1 ali je zagotovljena ločena hramba ci- Cilji praktičnih smernic so : vilne in delovne obleke; ali se zagota- • pomagati pri identifi kaciji azbesta vlja ločeno čiščenje delovnih in drugih in azbestnih produktov med upora- oblačil; ali se za varovanje dihal upo- bo, vzdrževanjem in servisiranjem rablja ustrezna maska; ali se upošteva obratov, opreme in zgradb, časovni limit za nošenje mask. • pomagati pri dvigu zavesti ljudi o Pri inšpekcijskem nadzoru se pri splošnih in organizacijskih ukrepih preverja: ali ima delodajalec izdelano in sprejeto izjavo o varnosti z oceno tveganja; ali je v oceni tveganja opredelil tveganje zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ali materialom, ki vsebujejo azbest; ali je seznanil delavce oziroma njihove predstavnike o sprejeti izjavi o varnosti z oceno tveganja; ali daje natančna navodila delavcem v zvezi z azbestom. prisotnosti azbesta, Inšpekcijski ukrepi • prikazati dobro prakso pri odstra- njevanju azbesta, rokovanju az-best-cementnih produktov in odpadkov, vilnostih izrečejo ustrezni ukrepi. Pri ukrepih tehnične varnosti se pre- • spodbujati uporabo varovalne opre- O nadzoru se izdela zapisnik ter ob Ukrepi tehnične varnosti ugotovljenih pomanjkljivostih in nepra- verja, ali se na odlagališču azbestni me in osebne varovalne opreme. SMERNICE V ZVEZI Z ODSTRAN AZBESTA biti vidno označeno in ki je namenje- • za delodajalce: smernice pona- SMERNICE V ZVEZI Z odpadki odlagajo na vnaprej določe- Ciljne skupine so delodajalci, delavci in ODSTRANJEVANJEM no odlagalno polje za azbest, ki mora delovni inšpektorji: no samo odlaganju azbestnih odpad- Namen akcije je tudi seznaniti delo- zarjajo stanje tehnike, organizaci-kov; ali se izvaja prevoz azbestnih dajalce in delavce, ki odstranjujejo je in osebne varnosti in varovalne odpadkov na mesto odstranjevanja azbest, s praktičnimi smernicami o va- ukrepe, ki jih je delodajalec dolžan v ustrezni embalaži; ali se izvaja pre- rovanju delavcev pred tveganji zaradi izvajati, voz azbestnih odpadkov v ustreznih izpostavljenosti azbestu pri delu. Te • za delavce: smernice dajejo infor-plastičnih vrečah oziroma zabojnikih; podajajo informacije v treh primerih: macije o varovalnih ukrepih, kjer ali so zabojniki z azbestnimi odpadki 1. za dela, pri katerih je lahko priso- je velika pozornost usmerjena na ustrezno označeni; ali se je kdaj izve- ten azbest (npr. v zgradbah, kjer se usposabljanje in na motivacijo gle- Delo in varnost 51/2006/5 51 Aktualno de na varne in zdrave delovne razmere, • za inšpektorje: smernice razlagajo ključne vidike, s katerimi se inšpektorji srečujemo pri inšpekcijskih nadzorih. ZAKLJUČEK Z azbestno kampanjo želimo delodajalce spodbuditi k upoštevanju predpisanih zahtev in ukrepov pri rušitvenih in vzdrževalnih delih v zvezi z azbestom ter predvsem k zagotovitvi ustrezne osebne varovalne opreme ter delodajalce in delavce k uporabi te opreme. Prav tako bodo zaključki kampanje pokazali, kako naša država izvaja implementacijo direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/18/ES in s kakšnimi težavami se pri tem sooča. Ker bodo rezultate kampanje morale posredovati Luksem-burgu vse države članice EU, bodo lahko primerjali, kako Slovenija upošteva to direktivo glede na druge. Prav tako želimo vse zainteresirane opomniti na pripravljene evropske smernice za prakso na tem področju. Praktične smernice (priročnik) o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu bodo služile tudi kot pripomoček k usposabljanju delavcev za varno delo z azbestom. LITERATURA 1. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/2005) 2. Direktiva Sveta 83/477/EGS 3. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/18/ES 4. Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (Uradni list RS, št. 56/99) 5. Uredba o prepovedih in omejitvah pri proizvodnji, dajanju v promet in uporabi azbesta in azbestnih izdelkov (Uradni list RS, št. 20/98) 6. Direktiva Evropske unije 1999/77/ ES 7. Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 60/2006) 8. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uadni list RS, št. 56/99, 64/01) 9. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05) 10. Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 105/2000) 11. Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, št. 45/00, št. 45/00, št. 13/03) ZVD Želite organizirati predavanje, seminar? ZVD d.d., Chengdujska cesta 25, Ljubljana, ima dve dvorani: predavalnico v pritličju, sejno sobo v 1. nadstropju. Predavalnica sprejme ca. 90 udeležencev in ima: • predsedniško omizje z ozvočenjem • govorniški pult z ozvočenjem • stropni in prenosni LCD projektor • osebni računalnik (prenosni) • mikrofone • DVD+video • dvojni kasetofon • CD predvajalnik • pomično projekcijsko platno • regulacijo razsvetljave • grafoskop • dostop do interneta • klimo. CENA CELODNEVNEGA NAJEMA: CENA NAJEMA PO URAH: 96.000,00 SIT Z DDV ZAČETNA URA 24.000,00 SIT Z DDV NADAUNJA URA 12.000,00 SIT Z DDV Sejna soba sprejme ca. 30 udeležencev in ima • prenosni LCD projektor • osebni računalnik • pomično projekcijsko platno • regulacijo razsvetljave • grafoskop • klimo. CENA CELODNEVNEGA NAJEMA: CENA NAJEMA PO URAH: 48.000,00 SIT Z DDV ZAČETNA URA 24.000,00 SIT Z DDV NADALJNJA URA 12.000,00 SIT Z DDV Avla omogoča: • pogostitev med odmori • postavitev razstav • registracijo udeležencev Kontaktna oseba: Ladi Lebar, E ladi.lebar@zvd.si, T 01 585 51 69, M 031 333 610 52 Delo in varnost 51/2006/5