List 13. Tečaj LX i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. j po Za prinašanje na dom v Ljub- pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone BO vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 28. marcija 1902. maši zopet hrvatski propovedati. Narod bil ves srečen, ko je zopet čul besedo božjo in cerkev je bila vedno natlačeno polna. Obupen klic iz Primorja. II. Hrvatske propovedi in molitvice. Žalostno je videti, kako katoliški svečeniki pode hrvatski jezik in hrvatski narod iz katoliških cerkva Novem gradu, v Humku, v Momjanu, v Bujah, v Završju, v Kostanjevici — v vseh teh krajih so odpravili hrvatsko propoved in hrvatske molitvice. Dokler so bili ti kraji pod beneško republiko, takrat se je čitala povsod glagolska hrvatska maša pod av- strijsko vlado ne smejo Hrvati več niti očenaša v cerkvi na glas moliti. Monsignor Petronio proti Hrvatom v Grožnjanu. Med prvimi, ki so morali okusiti ljubezen kapi-tularnega vikarija Petronio, je bil oni svečenik-mučenik v Grožnjanu, gosp. Raguzin. Nagloma, brez milosti, ga je poslal na najslabše mesto v škofiji, v Zamask. Takoj za njim ni mogel poslati Italijana, ampak je hotel pripravljati pot z mladim hrvatskim svečenikom Červarjem. Červar je šel v Grožnjan, a seboj je nosil ostro in trdo zapoved, da v cerkvi ne sme nič novega storiti Hrvatom na korist niti očenaša ne! Torej, kar je bilo Hrvatom vzeto, se ni smelo Bujah se je v prvih letih župnikovanja Godine več vrniti! »* \ ob nekih prilikah še propovedalo hrvatski. Grož- 1 njanu je bila hrvatska propoved pod župniki Calcina Dukić, Drušković in Depiera na prvi maši. Na drugi maši je bila italijanska propoved. Calcina sam je tudi na drugi maši polovico propovedi govoril hrvatski, polovico pa italijanski. Pred Calcino je bilo vse samo hrvatsko. Zadnji župnik Kocijančič je začel zanemarjati hrvatsko propoved in jo je popolnoma odpravil. Župnik Dukić je bil sestavil izkaz hrvatske in latinske božje službe v grožnjanski cerkvi. Ta izkaz je visel v okvirju v sakristiji. Pod župeupraviteljem Ragu-zinom 1. 1899. je prišel v sakristijo župan Corva-Spi-notti in je s silo odnesel oni izkaz iz zakristije v Kako bi se pa odpravila hrvatska propoved v Grožnjanu? Tega niso dolgo časa premišljevali! Občina grožnjanska je uložila na škofijski ordinarijat prošnjo, naj bi se na prvi maši držala propoved ali pred, ali pa po maši. Škofijski ordinarijat je z obema rokama objel to „pobožno" prošnjo in ukazal gosp. Červarju, da zadovolji italijanski želji. A nameni te želje ? Italijani so začeli agitacijo, zlasti med mladino, naj ne ostane na hrvatski propovedi. Tako so mislili odstraniti iz cerkve Kako ljudi hrvatska propoved bi bila uničena naprej smijal rudeči Mecchia? se m že občinsko pisarno. Škof Šterk se je pritožil proti temu A to je umel tudi izmučeni hrvatski narod v na namestništvo, ki je ukazalo občinskemu županu, Grožnjanu. V nedeljo potem je začel gospod Červar da vrne cerkvi izkaz. Občinski urad je na to vrnil italijansko propoved po maši. Ali v cerkvi je nastal župnemu uradu netočen prepis izkaza. Originala pa tak vihar in hrup, da ni mogel govoriti. Razjarjeni ni hotel izročiti, ampak je izjavil, da ga je uničil, narod mu ni pustil do besede. Tudi se je napravil ker bil ves raztrgan oster rekurz proti zlohotni notariji. Škofijski ordina Blagopokojni škof Šterk je na prošnjo hrvatskih rijat je moral na to preklicati svoj izdani dekret in župljanov ukazal, da se mora v Grožnjanu na prvi pustiti hrvatsko propoved na miru. NOVICE ■I * —— i ■ i ———————— ......... Letnik LX. Huda jeza se je vzdignila proti gosp. Červarju. pa se v tem oziru ni hotela predvreči diktaturi levice Mecchia in Petronio sta ga že zapisala. Dobil je in je zahtevala, da se glasovanje vrši sedaj. Grof dekret. Župnija se je razpisala. Italijanska deputacija Stürgkh in ministrski predsednik Körber sta nato kliče v Grožnjan junaka iz zakristije pri sv. Jakobu, vplivala na nemške konservativce, da odnehajo od gosp. Vassellija. svojega dostavka. Volitev župnika v Grožnjanu. Občinska uprava v Grožnjanu ni dobra. Narod plačuje tam 276 % občinskih doklad. Te so se zvišale v tem letu celo na 320 %. Proti sedanjim upraviteljem se je vzdignil ves hrvatski narod. Pa tudi med samimi Italijani je prestopila večina v opozicijo in na stran Hrvatov. Te dni se imajo vršiti v Grožnjanu občinske volitve. Ako propade sedanja italijanska klika v Grožnjanu z Bogom! vsi načrti Mecchie in Petro- nija. Dozdaj je odprl Petronio konkurze samo za kanonikat v Piranu in za kapelanijo Sicciole Sedaj pa tudi za Grožnjan sila je in sila Boga ne moli! Potem pride na vrsto tudi Oprtalj so ovce in jih ni težko premagati! Hrvatje Hrvatski odpor. Posrečilo se jim je, nemške konservativce pregovoriti, da opuste njihovo stališče, da se glasuje dodatek. Klub nemških konservativcev je imel sejo, v kateri je sklenil izjavo, da pri poprejšnjem sklepu mnogo klubovih članov ni bilo navzočih, ki so pa sedaj, brzrjavno poklicani na Dunaj, odločno izvili, da ne morejo pritrditi sklepu, ki se je storil za njihove nenavzočnosti, in bi tudi za dostavek ne gla- sovali. Z ozirom na to. da ima vlada sama pripravljen način, ki bi zadovoljil obe narodnosti, in z ozirom na to, da ni dati novih povodov k novim komplikacijam, je klub z veliko večino sklenil zapustiti svoje stališče, da k Stürgkhovi resoluciji pridoba svoj do- datek . in daje glasovanje o Stürgkhovi resoluciji svojim članom na prosto voljo. Vse je v zbornici krčevito pričakovalo izida glasovanja. Ob pol 4. uri se je pričelo glasovanje. Najprej Kedo ima pravico voliti župnika v Grožnjanu se je Po imenih glasovalo o črtanju prispevka za in Oprti j u ? To vprašanje je jasno. In vender so je češko gimnazijo v Opavi, ta predlog je zavržen in gospodje na škofijskem ordinarijatu zmešali. Narod se je prijela določena svota za srednje šole z 193 gla- v Grožnjanu in Oprtju dobro ve, da imajo pravico fiovi proti 144. do volitve vsi hišni gospodarji in ne občinski Italijanski poslanci so znali, da je odločitev o zbor. Petronio je razpisal župnijo Grožnjan in hoče, Stürgkhovem predlogu v njihovih rokah in zahtevali da bi sedanji občinski zbor volil Vassellija. To ne so od Nemcev garancij, da bodo glasovali z njimi pojde Proti temu je uložen že rekurz. Tako bo tudi zoper pazinsko gimnazijo. Riz si predlagal, da naj v Oprtju. Vasselli in Walker gresta lahko na sprehod se celjska in pazinska zadeva skupno glasuje, a v Grožnjan in Oprtalj — a tam ne bosta župnikovala njegov predlog ni bil sprejet, zato so italijanski po- nikdar. Tako hočejo Bog in Hrvati! slanci glasovali zoper Stürgkhov predlog. Stürgkhova resolucija je padla. Za resolucijo je Celjska gimnazija. seji avstrijške poslanske zbornice minolega glasovalo le 170 proti 203 poslancem. Odklonjena je bila z večino 33 glasov. Izid glasovanja je desnica pozdravila s salvo petka se je izvršilo glasovanje o znani Stürgkhovi odobravanja. Vsenemci so piskali na piščalke in vpili resoluciji proti celjskim vsporednicam. Katoliški cen- „Hoch Habsburg". Čehi so klicali: „Doli s Stürgkhom". trum je določil bil glasovati za to resolucijo, a pod pogojem, da se to izvede v sporazumljenje obeh na- rodov. Ker ta pogoj raznim Stürgkhovcem nikakor ni ugajal, napadali so centrove člane z izdajicami in brezdomovinci Italijani so naznanili nemškim strankam, da bodo glasovali za resolucijo, če tudi Nemci glasujejo za preložitev hrvatske gimnazije v Pazinu. Dotično resoluc'jo je, kot znano, večina v odseku odklonila. zbornici se je glasovanje pričakovalo z veliko Množica psovk se je od nemške strani vsula na laške poslance, ki so glasovali proti Stürgkhu. Trije člani nemškega katoliškega centruma glasovali s Slovani. so tudi zbornici je trajal po glasovanju nepopisen hrup pol ure in gibanje se še ni poleglo. Ko se je predsedniku posrečilo hrup nekoliko pomiriti, je želel vsem vesele velikonočne praznike ter zaključil sejo. napetostjo. Na nemški levici je provzročilo mnogo vznemirjanja dejstvo, da je klub nemških konservativcev sklenil s cer glasovati za Stürgkhovo resolucijo, ob jednem pa predlagati zgoraj omenjeni dodatek, ki bi vso Stürgkhovo resolucijo napravil iluzorično. Levica je na to silila, da se glasovanje o postavkah naučnega ministrstva odloži do po Veliki noči, desnica Ljubezniv, občespoštovan mož je umrl Bil je gosp. Avgust Pucihar, dolgoletni vodja Blasni \ Po daljšem bole to w . kove tiskarne in urednik „Novic Letnik LX. Stran 123 han j u umrl. blagi mož v sredo zvečer v starosti 59 let godbo, je ves svet vprašal, kaj poreče temu Rusija, proti Pokojnik je imel samo prijatelje in nobenega kateri aDgleško-japonska pogodba v prvi vrsti naperjena, sovražnika, ker ni nikomur nič žalega storil. Bil je pa tudi zvest narodnjak in ljubil slovensko pesem varna nad vse, „Bodi zdrava, domovina a Koliko tisočim in tisočim in kaj poreče k temu Francija, kateri je alijanca tudi ne- Sedaj imamo ta odgovor. Rusija in Francija sta naznanila vsem velevlastim, da sta mej njima obstoječo alijanco razširili tako, da ne velja več samo za Evropo, ampak da pretresla ta pesem srca in užgala v velja tudi za Vzhodno Azijo. Proti angleško-japonski zvezi njih plamen domoljubja, kadar jo je poln navdušenja s svojim krasnim glasom pel svetega Avgust stoji torej sedaj rusko-francoska in kaže se, da je s tem položaj za Angleže postal neugodnejši, nego je bil pred nji Pucihar, jeden stebrov nekdanjega čitalničnega zbora, tovariš Valentov, Paternostrov in Medenov, jeden naj- odličnejših članov zbora „Glasbene Matice". Mej ti- hovo zvezo z Japonci. Vojna v južni Afriki. priprave za mirovna pogajanja mej Buri in Angleži, angleški vojskovodja, lord Wolseley. je poslan v južno Afriko, čuje se, da se vrše resne Prvi stimi, ki so v Ljubljani budili slovensko zavednost s da se z Buri pogaja zaradi miru. Burski vojskovodje so že slovensko pesmijo, je bil Avgust Pucihar jeden naj- zaslužnejših. Bodi mu prijazen spomin, domača zemlja pod katero leži po trudapolnem življenju, pa mu bodi lahka! imeli s privoljenjfm Angležev sestanek. da se porazumejo glede mirovnih pogojev. Poroča se, da so Buri pripravljeni, opustiti svoje dosedanje intransingentno stališče in da ne bodo pri mirovnih pogajanjih več zahtevali popolne neodvisnosti bur- skih republik, nego le avtonomijo pod angleško nadvlado. Sodi se, da utegnejo Angleži ta predlog sprejeti. Politični pregled. Notranji položaj. V vsem nemškem taboru vladata srd in jeza in zopet pluskajo. valovi nemške narodne nejevolje jako visoke. Nemci ne morejo preboleti poraza, ki so ga uča- kali pri glasovanju zastran celjskih paralelk. Sicer sami uvi- ' M * " devajo, da so odločili proti njim Italijani, da so Italijani Narodno in mednarodno varstvo delavcev ustvarili večino, nima stalnosti v sebi, ali vzlic temu za- htevajo zadoščenja, češ, da jih je vlada prevarila. Nemci trde, da resolucija, jo je predlagal grof Sttirgkh, ni bila &1 ' ' (Konec.) Največje nasprotovanje vzbudilo je v Nemčiji stavljena kar na svojo roko, nego da je bila sad dogovora vprašanje glede meja delavskega prava. Veleindustri- mej Nemci in mej vlado. Vlada je zaradi tega imela dolžnost skrbeti, da so njene stranke omogočile sprejem, pa tega ni jalci so se tem delavskim zahtevam odločno uprli storila, član vlade, minister Pi§tak je glasoval proti resoluciji. Tako argumentirajo Nemci in groze vladi z najostrejšo opozicijo in celo z obstruKcijo. Nemci prirejajo To nasprotovanje si je razlagati tako le: Pri zavaro vanju delavcev se gre za denar, a podjetnik ostane na vseh koncih svoboden gospodar svojega podjetja in ima svobodne in krajih shode, na katerih mečejo ostre pušice na vse strani, roke glede delavskih pogodb. Pri organizaciji pa se ne gre več samo za denar, kajti zakonodajstvo glede varstva delavcev omejuje prav znatno svobodo podjetnikov v tem, kar se je doslej smatralo kot popolnoma in izključno njim predstoječo pravico. Podjetnik Vlada uvideva resnost položaja in je že namignila, da, če pride do škandalov, se premeni ustava. A Nemci bodo lahko mirno in stvarno opozicijo, toda tako, da ne bo smo v resnih skrbeh, delali tudi mogel parlament nikamor naprej kaj se iz tega izcimi. Mi bil Te dni je umrl Koloman Tisza. Politično po teh zakonih ne more več Ogrska. že doigo mrtev, tako mrtev, da pri zadnjih volitvah po svoji volji sklepati niti mandata ni dobil. Ogrske. Prevzel Dolgo let Tisza bil jeden najmogočnejših mož dedščino stvaritelja dualizma Fr. Deaka. bil ministrski predsednik in deloval na to, da utrdi pogoje ogrske neodvisnosti in zagotovi madjarskemu ele-mentz gospodstvo na Ogrskem Grešil je v mnogih ozirih, grešil hudo. Korupcija na Ogrskem je njegovo delo, a tudi to je največ njegovo delo, da ima danes Pešta v monarhiji prvo besedo, in ne več Dunaj. Silne finančne stiske so provzročile zopetno Srbija. ministrsko krizo. Šele 19. t. m ostavko, katere pa kralj ni sprejel in 25. t. m Vuićevo ministrstvo podalo ministrstvo delavskih pogodb in plača tudi ni več samo od njega odvisna, oziroma od tega, če kdo hoče delati pod pogoji, ki jih določi podjetnik sam. Delavska pogodba se je potisnila pod vpliv javnega prava in s tem se je povečala moč delavcev in zmanjšala moč delodajalcev. Ta prememba postane največja tam, kjer se delavcem zagotovi koalicijska svoboda, kajti s to postanejo glede določitve delavskih pogojev popolnoma jednakopravni z delodajalcem. To pričajo angleške so izvojevale, da se sklepajo » Trades Unions ki Že zopet moralo demisij podati Čuj se, da sestavi Pašić samo še kolektivne delavske pogodbe in to priča radikalno ministrstvo a če Pašić tega ne mogel storiti da prevzame to nalogo kak višji častnik tudi organizacija tiskarjev, ki je isto dosegla Ta Italija se je kar nakrat začela nekam posebno naglo oboroževati. Vojni minister je kupil 20 000 tropiških čelad in ustanovil nov vojaški oddelek. Vsestransko se sodi, da hoče Italija zasesti koj v prvih poletnih mesecih Tripolis. V ta namen pripravlja tudi dvoje brodovi j. Kakor znano, Italija sklenila s Francijo pogodbo, vsled katere jej je zagotovljeno privoljenje Francije, da se polasti sultanove države. Vzhodna Azija. Ko pred kratkim prišlo v okolnost, da imej delavec ravno toliko pravice pri določevanju delavskih pogojev, kakor delodajalec, je naletela na največje nasprotovanje delodajalcev, tem oziru niti v Nemčiji ni boj dognan, kaj še drugod. * 9 • . okviru, ki je bil označen, se suče narodno varstvo delavcev v Nemčiji in v tem okviru se razvije tudi drugod. Sicer se ne razvija povsod jednako, javnost, da Angleška sklenila z Japonsko alijančno po- ali v bistvu je razloček majhen, ker so vzroki, ki Stran 124 vplivajo na tozadevno zakonodajstvo povsod slični. g^frfoMafrMKfrMafriMKMKfr Podjetnik gleda namreč povsod na to, da kolikor mogoče zmanjša produkcijske stroške, in to zamore Kmetijstvo debelnata, ali bolj pritlikava? storiti samo na stroške delavca. Posledice tega prizadevanja vplivajo, da poseza država vmes, in sicer Ali je bolje saditi sadna drevesa visoko- se začne to povsod z odredbami v varstvo otrok in žensk. Razvoj razmer je pa tak, da glede zakonodajstva v varstvo delavcev ne bo mogla vsaka država postopati na svojo roko, ampak da se bodo morale tudi države med seboj zjediniti glede najvažnejših toza- devnih vprašanj. Ze okrog leta 1870. je Švica sprožila misel, naj bi se vse države zjedinile glede jednotnega postopanja v varstvo delavca. Ta poskus ni imel uspeha. Švica je potem 1. 1889. to stvar zopet spra- vila v pretres in posledica tega je bila, da je nemški cesar provzročil sklicanje mednarodnega kongresa v varstvo delavcev. Ta kongres se je tudi vršil. Sicer To vprašanje je kaj važno, posebno za mladega sadjarja, kajti on utegne še sam doživeti sad svojega truda, ter ga bode imel morda priliko hvaliti, ali pa tudi — grajati. Vsekakor je treba, predno se M* d ■ Uf kaj važnega lotimo, stvar dobro premisliti, da se ne bodemo pozneje kesali. Odgovor na ono vprašanje odvisen je od mnogih razmer, od kraja in ozemlja. Le z ozirom na to more se priporočati jedna ali druga vrsta. Vsaka ima na svojem mestu prednosti, ob jednem pa druga napaka. Takisto se narobe kaže na drugi legi in drugačni zemlji. ♦ je bilo zastopnikom posameznih držav strogo zabranjeno kaj obljubiti, ali v moralnem in idealnem oziru je ta prvi kongres vender bil koristen vzlic vsemu močni zemlji in bolj v zavetju. Ako mu je moči brez Visokodebelnato drevo je mnogo vredno na navskrižju v mnenjih, ki se je pojavilo. Sledili so ovir z rasti na visoko in ob jednem na široko, da potem še drugi taki kongresi, dokler se ni na zadnjem takšno drevo ob ugodni letini jako obilno pridelka. jzmej njih, vršivšem se v Bruselju, porodila mej- Tudi je takšno drevo kras in ponos kmetije, kateri ono samo daje precej vrednosti. Toda kako je vzgo- narodna zveza za varstvo delavcev. Socijalni demokratje radi govorč, da je gibanje jiti, ko vemo, koliko sovražnikov ima šibko pa visoko v varstvo delavcev popolnoma tako, kakor je bilo drevesce v mladosti? To je posebno treba pomisliti gibanje za odpravo sužnosti. Temu ni do cela tako, sadjarju prej, nego gre drevesce sadit. Takrat si še ali gotovo je, da velik del delavstva živi vsaj v ma- lahko pomaga, dočim je že vsajenemu drevesu težko terialnem oziru prav tako, kakor so živeli sužnji in to storiti. zato je mejnarodno gibanje v varstvo delavca vzvi- Prej, nego se v izkopano jamo začne suti gnojna šeno in plemenito. prst, naj se na strani, nasprotni od močnega vetra, __v jami napravi z železnim drogom globoka luknja, da se more v njo vsaditi prav močan in visok drog. Tega konec in še del nad zemljo se pred vsajenjem Obrtni j ske raznoterosti. priredi VI. vinski semenj v Gradcu. Mestna občina Gradec osmodi v ognju ali pa namaže s karbolinejem, da se od 10. do 13 aprila t 1. v dvoranah, Keplerstrasse ga trohnoba manj prime. Ko ta že trdno in ravno 114 vinski semenj. Na ta vinski semenj, združen s poskušajo vin, se zlasti oni opozarjajo kupujejo štajerska vina, kakor vinski trgovci in gostilničarji, ker bodo tukaj raz- stoji, še le začne se nasipati jama s prva z rodovitno prstjo do meje, ko je treba postaviti drevesce v jamo. postavljena vsakovrstna štajerska vina, oprave in stroji za To se sedaj priveže k deblu z bolj mehkimi pa moč vinarstvo. Natančneji spored semnja je v pisarni trgovske in nimi vezmi, to pa ne samo enkrat, temuč po potrebi večkrat, zlasti ako je drevesce krivenčasto,' da se s tem zravna in tesno drži kola. Razume še samo ob obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, da se je pravni zastopnik pri kraljevem višjem deželnem sodišču v Kolinu gosp. dr. Herman Fischer (Bismarckstrasse št. 16) postavil za pravnega zastopnika c. in kr. in sebi, da se mora vez med kolom križem, da kol ne „riblje" drevesa. drevesom dati Sedaj se še-le glavnega konzulata v Kolinu in da se je ta zavezal, jama napolni z rodno prstjo in nekoliko potlači proti zakonitim pristojbinam (pri nepremožnih tudi brezplačno) pravne stvari, se tičejo avstrijskih ali ogerskih držav . januvarija zastopati izven sodišča in pred sodiščem v vseh instancah, oziroma skrbeti za primerno zastopstvo, če sam ne Rekli smo, da mora biti kol vsajen na strani od vetra, to pa zato, da grozni vihar manj muči kolu, kakor pa, če bi je od na- drevo. ko tišči more pri sodišču zastopati. Gosp dr. Herman Fischer velja sprotne strani trgal od kola. tem slučaju je vihar pri tamošnjih juristih za v vsakem oziru izvrstnega advokata, že marsikateremu drevescu vrh odtrgal. Kakor z vetrom, jednaka težava orijentiranje strank, ki iščejo pravno zastopstvo, je omeniti, da spadajo v uradni okraj c. in kr. konzulata v Kolinu naslednje provincije: Westfalen, Waldeck, Lippe-Detmold, Schaumburg-Lippe in oldenburška enklava Birkenfeld. s snegom pri mladem drevju. Marsikedaj se zgodi, da novopadli sneg kar trga vrhove drevesom, čemur pa je krivo napačno privezanje drevesa kolu. Rekli smo, da mora ono biti na več mestih privezano, to pa ne Letnik LX. Stran 125. samo do vej. oziroma do krone, nego tudi glavni vrh nič novega, ga pa obrezujmo bolj od nagnjene strani, prav pri zadnjih vejioah naj bode privezan in nagnjen da ono ravnotežje ložje ohrani. kolu. Zato pa mora biti kol tudi zmiraj nekaj daljši od drevesa. Jednako glavnemu vrhu naj se na zimo, seveda bolj rahlo, pripognejo in zvežejo bolj vrhu stranski vrhovi, da jih sneg ne obteži in od debla odcepi. Na ta način se vejevje drevesa najlažje ohrani pred snegom, pa tudi vzgoji se mu najlepši vrh — krona. Razume se, da kadar je kol postal že trhel, ga treba nadomestiti z novim in to prav v tisto luknjo vsajenim, da se z novo luknjo korenine ne ranijo. Iz teh vrstic se že razvidi, koliko skrbi in truda treba kmetu, ako hoče imeti svoj sadovnjak v redu. Posebno spomladi mu je treba veliko storiti, da se vse pokvarjeno popravi in zanemarjeno nado- mesti in z mladim sajenjem skrbi za nove nade in Kateri kmet vse to stori, pač lahko z veseljem ponosom kaže na svoj sadovnjak, ter ga ni sram go naj ga obišče kdorkoli, samo spodarstva. če je prijatelj To je treba ponavljati še mnogo časa, dokler ne postane drevo močno ne-le samo na vejah in deblu, posebno še na koreninah Prerado se namreč zgodi, da že prav godna drevesa vihar izruje, kar pa gotovo ni tako majhna škoda. Vitez za kolovratom. Iz vsega tega se razvidi, koliko dela in skrbi Novela 15 veka. napravi visokodebelnato sadno drevo kmetu. Ako se Ruski spisal D. S. Merežkovski. Prevel Krutogorski. ne ravna po teh pravilih ali jih pa zanemarja, pa (Konec). mu svetujemo, naj raje tacih ne sadi! Brez tega Hodil je po zaporu, lomil si roke, govoril sam namreč bodo vsajena drevesca kmalu pokažena od s seboj, kakor obnorel, preklinjal dan in uro, ko mu vetra in snega ter ostala kot žalostne pokveke. pa le toliko časa, da jih prva nesreča ne poruši, To je prišla nespametna misel na to nepremišljeno stavo > klel Boga, molil, plakal, zdelo se mu je, da ga za- Radi naznačenih okolnosti, posebno pa še na pušča pamet. Spomnil se je tudi izgube premoženja slabi in vetrom razpoloženi legi m zemlji, svetovati in dasi je togoval, pa kaj je bila ta toga nasproti je v takih krajih kmetu, da sadi bolj nizka drevesa, sramoti, od koje ga je srce bolelo in skelelo, kakor To se pravi viharju lažje ohranijo in imajo navadno da so ga ščipali z ostrimi kleščami teh mukah je še prednost, da hitreje rodijo. Vender tudi ta potre- minil dan in nastopila noč. Dočim je tako hodil gori bujejo varstva m skrbi, jednako visokodebelnatim. in doli po celici pri bledi lunini svetlobi, ki sijala Če tudi velja kol manjši in veter manj škoduje, pač skozi okno, je vitez zazrl v kotu ječe nov izvrsten pa lahko pride k drevesu pozimi drug prijatelj in ta kolovrat, s svežim predivom in vretenom, kakor pri- je zajec. Ce tudi temu pritlikavcu obvežemo ali čakuje dela. Alberta se je polastila besnost in hotel namažemo deblo, kaj pomaga, ko mu pa sneg po- ga je zgrabiti in razbiti na kosce. No nekaj ga je maga prav med veje in če se še kaj upogne, do vrha. zadržalo in le sunil ga je rahlo z nogo. Po nemirnem Takšno drevo se na zimo težko oko vari" pred zajčjim zobom. spanju se je ujetnik proti jutru vzbudil ves žejen in lačen. Idoč na snitje ni vsled veselja ničesar jedel, a ker velike težave prav nič ne odstranijo gladu, zada, večkrat celo tudi ovca. Skušnja nas uči, da takšno torej je s težko neustrašenostjo čakal, kadar se okenca žival ni pasti med mladim sadnim drevjem. Jednak prijatelj kot zajec, je vedno tudi koza, Kako naj ukrene tedaj sadjerejec ali kmet, da jetniških vrat odpro in mu služabnica ponudi kruha in vode. Vesele lastovke so začvrčale pod oknom, bode prav? Trdno držaje prejšne razloge, svetu zamukale krave, pastir zatrobil v rog, začulo se jemo mi: tiho zvonenje * zavela jutranja svežest travnikov. Prav jako je priporočati visokodebelnata dre- Albert je začutil prav to, kar čuti ujeta ptica, ko vesa saditi, toda v krajih, kjer morejo kljubovati raznim nevihtam, za kar jim je treba skrbeti za pomoč z močnimi koli in pa z obilno hrano prsti za korenine. Ako se pa v tem slučajno kaj poškoduje, se drevo zvali ali izruje, treba to kolikor mogoče hitro popraviti z zravnanjem in podpretjem drevesa. . Ker pa takšno drevo ne kaže, lahko ga nekaj prikrajšamo z odščipovanjem vrhov da požene nižje. ko gleda prvič zorno jutro iz kletke. Zapor se je grdi razsvetil, in iz mračnega kota je molel sedaj kolovrat, bodel v oči in ga zasledoval z razžaljivo predrznostjo. Naposled se je zaželjeno okence odprlo in lokavi, neusmiljeno veseli obraz mlade brdke služkinje je pogledal v ječo. „No, kako kaj vaše delo, gospod Albert? Jednako nam je mogoče navadne pritlikavce zvišati, mnogo napredli? pokažite prejo, vedite jaz Ste jo ako jih obrezujemo od spodaj okoli Ako pa se moram videti in natančno izmeriti, da vem potem drevo nagnilo že nekaj na stran za vetrom, kar ni prinesti obed a Stran 126. Letnik LX. Zdajci vitez ni več vstrpel, začel je vpiti, toptati priliko opažati kako kmetice predejo svojo hodno z nogami, zahteval brze osvoboditve, grozil, obsipal sivo prejo, on se je učil pri njih igraje, kakor delajo gospo in služkinjo z robatimi psovkami. Služkinja, to ukaželjni otroci. Sedaj se je ubogi vitez spomnil začel poučena od Dianore, mu je odgovorila mirno: starih navodil in počasi z nevajenimi prsti « Zastonj se jezite, gospod. Jaz ne morem nič sukati nit in motati na vreteno. Preja je bila zmešana, za to: samo gospojino voljo izpolnite. Moj nasvet tu je bila predebela, tam pretanka, stvarno umirite se in bodite pametni. Iz zamletega — moka se mu je zdela lahka in dokaj zabavna, nič slabša postane. Zloba v revščini ne pomaga. Raje se poko- od drugih človeških del. Saj dolgi čas, kateri ga je rite Moja gospa želi vedeti, kakšna namera je vas mučil v brezdelju, si je preganjal s predenjem. Malo privedla v njen grad, kajti prepričana je popolnoma, po malo se je vitez povsem vglobil v kolovrat, po da se to ni zgodilo brez ci lj a. Poslušajte vitez, vi zabil gorje in lakoto, ni čul kako so tekle ure in ste dolžni takoj precej razkriti tajnost, a razven vam tedaj, ko izdajsko okence zacvililo in se v njem še svetujem, da se poprimete sebi na ljubo preje. Ne pojavilo sovražno, porogljivo lice Barbare, skočil je bojte se, to delo je čisto priprosto, ako se ga me, neumne ženske, naučimo, vi se ga bodete še lažje od kolovrata osramočen, rudeč do ušes, kakor šolar, zasačen pri hudobiji. No prevejanka ni ničesar rekla, navadili. Zapomnite si pa, da je Dianorin ukrep ne- bodisi da ni videla, ali ker se jej je revež smilil, ni izprosen. Vi ne pojdite preje iz tega stolpa in ne dobite za obed nič druzega razven kruha in vode, dokler ne izdate svojih somišljenikov in ne prisedete za kolovrat. Nikar ne nasprotujte, poprimite se dela ako hotela videti. Še nekaj dnij se zatajeval, češ, da prede takoj: opoldne pridem spet pogledat k vam, in samo tako, radi lastne zabave, od dolgega časa, da nikoli nihče o tem ne izve, in zelo skrbno je skrival napredeno prejo v postelji pod vzglavjem. Nekoč, ko dosti napredete, prinesem izvanredno ukusno kosilo". mu je volčji glad žmel notranjost in so miraži *) pi- Barbara zaprla okence. Ta čas tako je ime služkinji je smeje rogov z divjačino premagali njegovo možatost, sunil Dianora velela vzeti slag in konjev viteza Alberta, držati jih v plenu, tako da bi njegovi ljudje ne trpeli nobenega drugega pomanjkanja, kakor prostosti, in razžirila vest, da se je vitez vrnil domov na Ogrsko. Dnevi so minevali, in ker se Albert še vedno ni usedel za kolovrat kateri jedin ga je mogel rešiti neradovoljnega posta, zatorej se je moral zadovoljiti Glad je skoraj ves čas s črnim kruhom in vodo. samo trpinčil njegovo notranjost, kajti prejemal toliko hrane, da ni umrl vsled stradanja. Zdajci nesrečnež že ni več mislil na samomor, na izgubo premoženja, na sramoto, na ljubezen: vse to se mu je zdelo oddaljeno in nevažno, z dosti večjim ne- mirom je sanjaril o mastnih kapunih, o ogromnih paštetah divjačine s pečeno hreščečo skorjo, o hladnih dišečik vinih. Uprav ta hipec, ko so se mu pri mislih na te slaščice sline cedile in širile nozdre pri nami šljenem vonju dišečih jedij, je bil kolovrat kakor nalašč tu, mu tako silil, tako lezel v oči, kakor da se je hotel šaliti ž njim, kimal s svojo dolgo neumno kodeljo, omotano na preslici. Lačen vitez se ga uničil, ali vselej zapodil nanj ves besen, da ga nekaj zadržalo, stisnil pesti in dolgo zrl v tega, ki je bil vsaki trenutek pripravljen postati njegov rednik, ter deloma z zaničljivostjo deloma z radoznalostjo malomarno, tiho gonil vreteno. Potem je težko vzdihaje odšel v drugi kot ječe, strani od tega preklicanega kolovrata. Nekoč je strašno lačen skoraj nevedoma pri- Otroška stopil kolovratu, se vsedel in začel presti. je skozi okno vso nepredeno prejo, obrnivši se strani, želeč se pogrezniti v zemljo. Barbara je meni nič tebi nič, vzela niti in ga resno pohvalila, kakor da bi bil to navaden posel, lasten blagorodnim vitezom. Tedaj je vitez, hoteč brž končati in grizoč si ustne, izblebetal svojo izpoved, in dokler je ona pazno, z jedva vidnim smehljajem ženske lokavosti pregleda vala prejo, kakor ocenjuje vrednost nitij, pojasnil jej vse, kakor - sta se, v soglasju s kraljico Beatrico, on Albert in poljski vitez Vladislav bila ob zaklad z baronom Ulrikom, da se jednemu iz nju v dveh me- secih posreči zapeljati v prešestvo Dianoro. Služkinja je sporočila to izjavo baronici in še tisti večer je prinesla sestradanemu vitezu tečno pa zmerno ve- čerjo, dobro vedoč, da silno nasititi vse po dolgem stradanju ni zdravo. Od tega časa je šlo vse kakor po maslu. Vsako jutro se je vitez posadil za kolovrat in delal celi dan marljivo, se ni sramoval in zbežal od njega, kadar je Barbara nepričakovano odprla okence in pogledala v ječo. Ujetnika so pošteno oškodovali za dolgi post. Nikdar še ni jedel toliko in tako sladko. Iz blago - delnega okenca so se kakor iz roga obilnosti suli sadje, kolači, pa- jedno okusnejše darovi Cerere, Baha in Pomone štete, ribe, divjačina, meso, vino od drugega. Brž se je objel, razcvel, razveselil in kolovrat, jel prepevati brezskrbne pesmi, zalo ključa- za sede kakor imajo navado kmetske ženske. rico se je pomenkoval prijazno, celo dvoril jej je malce. Barbari je to menda prijalo in ljubimkala je njim. Ako gre govoriti resnico se je Albert dosti leta je Albert preživel na kmetih in večkrat je imel Fata morgana Letnik LX Stran 127 manje dolgočasil, nego na onih sijajnih zabavah kra- zabit učenec, no, ker je stradanje najboljši učitelj, Ijevega dvora, in tako se je navadil prostodušnega, naučil se Je slednjič površno pletenja. Resnično, nedolžnega dela, kakor da ne bi bil od rojstva ni- zanjke so bile grde in tako gromadne, kakor za obe- česar druzega delal. Polagoma je postal veščak v šanje konjskih tatov. Ali marljivost so bolje cenili preji in predel je tako enakomerno niti, da bi se jih nego umetnost, zatorej so začeli tudi Poljaka krmiti dobra kmetska predica ne sramovala priznati za svoje, z izbornimi jedstvinami. Čez nekaj časa je jel še Med tem časom se je Vladislav brezpokojil o dokaj urn° plesti, no ker pa ni imel prirodnega dara dolgi prijateljevi odsotnosti: kakor določeni obrok njegovega prebivanja v gradu Ulrikovem je minul, a ženskim ročnim delom, po takem se na to stran ni mogel meriti z izurjeno pletico. vitez se še ni bil povrnil in o njem ni bilo ne duha ne sluha, zatorej je Vladislav sklenil brez oklevanja Ko sta minula dogovorjena dva meseca, povrnil se je baron Ulrik v grad, verna Dianora ga je spre- odpraviti se v Bohemijo, da bi poizvedel o tovarišu jela z veliko radostjo in ga peljala v stolp, kjer sta in sam poskusil srečo. Dianora je bila obveščena in pričakovala gosta. Vladislav se je nastanil baš v isti krčmi, blizo grajščine; tukaj so mu povedali, da je Albert davno temno celico sedela ptiča v kletki. Sprva je baronica tiho odprla okence v vratih Albertove celice: Ulrik je pogledal notri in se ni mogel nagledati. Solnce je pošiljalo v odpotoval, ter se vrnil domov na Ogrsko. Poljak je bil nezaupen, ali baronica ga je spre jela toli ljubeznjivo, da si je pomiril in si mislil: snop žarkov in razsvetljevalo glavo marljivega, mladega viteza, sedečega za kolovratom. Dolgi zlati lasje so se mu sipali po ramenih. Kralje- vala je tišina, le vreteno je šuršelo in brnelo. Nad Oho Nu tukaj bomo pa kmalu gotovi. Kakor oknom je ajetnikov tovariš, neumorni pajk, predel se kaže, je klanec na goro manje krut, kakor si svojo sivo mrežo, spodaj pa vitez uprav tako tiho in domišljajo". urno sukal in vlačil iz kodelje tanko belo nit. Dianora je vedela, kaj ga tišči, in da bi precej končala, je sama napeljala vodo na mlin. Vsvesti si zmage. Vladislav na vso moč od jadral proti sipi na kojo je bil dolžan sesti. Kratko povedano, junaškega viteza poljskega je zadela uprav taka žalostna usoda, kakor Ogra. Tudi njemu je bilo snitje določeno v samotnem stolpu, tudi on se je ujel v past ter bil zaprt poleg tovariša v sosednji ječi. Uprav tako se je odprlo okence na vratih in iz njega je pogledalo lokavo lice Barbare. Samo delo je imel poljski vitez drugačno: moral je z velikimi ko-stenimi iglami, kakoršne je možno videti v velih rokah starih ključaric, plesti nogavice baš iz tiste preje, kojo je napredel v sosednji ječi njegov tovariš Ni treba praviti, da je bil Vladislav nepopisno divji, je psoval, kričal, besnel nič manje od Alberta, tudi umoriti se je hotel, in ves obupan točil z glavo v jetniške duri, no nič se mu ni zgodilo, samo tolsti rog mu je vzrasel na plošastem čelu. Vladislav je bil epikurejec in samopašnik, zatorej mu je post, ne-zaanamovan v koledarju, provzročal zoperno pokoro. Sedeč tako tri dni ob kruhu in vodi, je Poljak postal liki prerojen, bil je vesel pri žalostni igri, ter se delal, kakor da mu je to najboljša zabava Na dolgo in široko je jel praviti gospodični ključarici, da si je štel vsikdar za prvo vitežko čast, ugoditi dražestnim damam, ter brez obotavljanja izpolnjevati njih trmo Potem je Dianora peljala moža k drugim vratim in istotako tiho otvorila okence. Baron je pogledal v ječo in jedva zadržal smeh; sredi celice je sedel z razkoračenimi nogami Vladislav držeč v roki nelepo velikansko nogavico, in smešno je bilo gledati v njegovih tolstih okornih prstih koščene pletijke; naporno se je trudil, da ne bi izpustil zanjke, nagubančil plešasto čelo, namršil obrvi, namrdnil ustne, pihal in sopel, kakor da bi premetaval težko kamenje, poten in zabrekel. „Kako ugajata vaši milosti / ptici v kletki"? je vprašala Dianora moža in v njenih očeh je žarelo zmagoslavje ženske prekanjenosti. Ulrik je velikodušno oprostil oba ujetnika, ter jima ni maral vzeti premoženja, na kar je imel pravo po dogovoru. Sicer je Vladislav takoj pobral svoja šila in kopita, a to je bila lahka reč, kajti razšir- jena govorica o njegovih bogatih poljskih posestvih je bila zgolj bahavost, ter jo brusil mimo Trsta v svobodno mesto slavne samovlade Venecije. Vitez Albert pa je moral na kraljice Beatrice željo na dvornem plesu plesati z istimi velikimi, ohlopnimi nogavicami, kje je v zaporu iz njegove lastne preje navezal Vladislav. Ubogi vitez bi bil zaplesal še v čisto drugi noši, da rešil svoje premoženje Poljak Vladislav je živel v Benetkah lahkoživo: in muhe, katere odkritosrčno rečeno, so včasih malce hvalil se je kaj rad s svojimi zmagami nad ogrskimi čudne. Toda joj: vitez še nikdar ni pletel nogavic in krasoticami in podrobno pripovedoval, kako se je ne zna prijeti igel v roko. Barbara mu je odvrnila, nekoč bil ob zaklad na dvoru kralja Korvina z zrna- da to ni taka težava, in ako bo vitez količkaj do- goslavnim Ulrikom. No prišedši s pripovedovanjem vzeten. ga ona precej nauči plesti. In vzevši v roke do onega mesta, kako mu je Dianora naznačila snitje dolge igle z Albertovo prejo, začela mu je skozi okno v osamelem grajskem stolpu, je umolknil, smeje se kazati, kako se morajo delati zanjke. Vladislav je bil skromno in zadovoljno. Stran 128. NOVICE Letnik LX. Ako ga je mlad pazen slušatelj vprašal, kaj gla srednje in male trgovine so bili izvoljeni napredni pa dalje: kandidatje gg.: Fran Kraigher, I. Lenarciö, V. M a j d i č „Mnogo bodete še izkusili gospod, predno se Petrič Rak postarate"! odvrnil mu je Vladislav, zvito migajoč in vihajoč dolge zasvedrane brke. Josip Vi dm Z a m Sch rey ter S u p an či č Kr e g Kakor * rečeno, je bil slednji le slučajno izvoljen. Napredni kandidatje so dobili po 1767 glasov, Kregar pa je dobil 1332 glasov. Kregar je izvoljen, ker je bilo mnogo glasovnic za Mačka napačno pisanih. Na 1284 glasovnicah je bilo pravilno pisano Josip Maček, na 573 glasovnicah pa je bilo za- # pisano Franc Maček Tako se zgodilo da je Maček imel manj glasov, kakor Kregar, in da torej slednji prišel Osebne Angerholzer. vesti. Generalmajor gospod Anton zapovednik ljubljanske domobranske brigade, v soboto praznoval 401etnico svojega službovnnja v armadi. Postajenačelnik v Litiji gosp v zbornico. Doslej so imeli klerikalci štiri zastopnike v zbornici ; zdaj imajo pa samo jednega. Sestanek okrajnih šolskih nadzornikov se je vršil v soboto v Ljubljani. Predsedoval je deželni šolski nad- vode mekltnburškega hišni red. Ivan Jenko je dobil voj- zornik g. Hubad. Šlo se je za pedagogične zadeve. Promocija. Gosp Vinko Hud elist iz Št. Lov- Praktičen tečaj. V vasi Savici pri Bohinjski Bi renca pri Velikovcu na Koroškem, je bil 21. t. m. na vse- strici vršil se bo od prila do konca maja t praktični uČilišČu v Gradcu promoviran doktorjem kurs o mlekarstvu, maslarstvu in sirarstvu Mladeniči, ki žele vsega zdravilstva. Vrlemu koroškemu Slovencu iskrene čestitke. udeležiti se tega pouka, naj se zglase do aprila t. pri deželnemu odboru v Ljubljani s prošnjami za sprejem, katerim Kardinal Missia. Knezonadškof goriški, kardinal naj pridenejo spričevalo občinskega županstva o poštenem ve Jakob Missia je v ponedeljek ponoči umrl. V nedeljo je še ve- denju in o dosedanjem delovanju v kmetijstvu sploh. Prednost čerjal, ob 1 ponoči pa je izdihnil. Bolehal je že dlje časa; tudi ko je bil še v Ljubljani, se je večkrat čulo, da je bljuval kri. Missia je bil rodom iz Spodnjega Štajarskega. Rodil se imeli bodo stroki. pri odločevanju sprejema oni, so že delali v je 30. julija Talijo v znesku 52 kron za rešitev življenja 1838 pri v kmetski hiši. na Moti v župniji Sv. velikem požaru v Kropi je podelila deželna vlada gosp. Ivanu Križa pri Ljutomeru. Njegov brat, duhovnik graške škofije, ga Debevcu, orožniškemu postajevodji v Kropi, kateri je polovico je spravil v deško semenišče v Gradec, kjer je bil Missia tudi imenovanega zneska podaril ubožnemu zakladu v Kropi in jedno leto bogoslovec in od koder je prišel v Rim v „Collegium Germanicum". V Rimu je ostal Missia 6 let, potem pa se je povrnil v Gradec, kjer je služil najprej kot prefekt v deškem semenišču, potem postal škofa Zwergerja dvorni kaplan in pozneje kancelar. Leta 1879 je bil imenovan kanonikom graškim, po smrti dr. Gogole pa 24. januvarija leta 1884 polovico gasilcu, ki mu je pri nevarnem poslu pomagal. V Postojnski jami je instalacija nove izključno električne razsvetljave izvršena. tem je šele prišla posebna veličastnost in lepota njenih podzemskih čudežev do prave ve- ljave. Postojnska jama bode oba velikonočna praznika, t. j. škofom ljubljanskim. Tu je ostal do 1897 i katero je po- 30. in 31. marca t. od pol 11. do pol ure dopoldne stal naslednik goriškega knezonadškofa dr. Zorna in bil leta 1899 imenovan kardinalom. 7oletnica. Dne 6 aprila bode praznoval načelnik zveze gasilnih društev na Kranjskem, gosp. Franc Dobe riet, pravi ustanovitelj gasil-samo v naši domovini. in od do 6 ure popoldne električno razsvetljena in na ogled odprta proti vstopnini 3 kron za osebo. teljsfvo Razpis za bohinjski predor je železnično ravna-vrglo, ker so bile vse ponudbe previsoko proraču- svojo 701etnico Gospod Doberlet njene. Podjetje se ali še enkrat raipiše, ali ga pa prevzame- stva v naši deželi njegovo ime ni ampak tudi daleč preko njenih mej v gasilstvu dobro znano. in zato so sklenili gasilci praznovati njegovo 701etnico na vlada v lastno režijo. Nove razglednice. Planinšek razglednice z alegorično Šoštanju je izdal podobo n Ilirij oživlj u slovesen način. Določen je sledeči spored Dne prila se- Razglednice so prav lične in fino izvršene. Razpošiljajo se pa renada ljubljanskega in sosednih gasilnih društev. Po serenadi 60 za 1000 komadov Čisti dobiček namenjen sloven- skupni sestanek in koncert v „Mestnem domu Dne ob skim visokošolcem. uri zjutraj sv. maša, ob 10. uri slavnostna seja zavezinega odbora in izročitev častne diplome gosp Doberletu. Povodom slavnosti izide „Gasilec" v slavnostni obliki. Volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Minole dni je bil skrutinij končan in se je izkazalo, da je klerikalna Odstop mariborskega župana. Inžener Na gy, je Županoval v Mariboru mnogo let, je v tajni seji dne- t. m. odložil županstvo iz vzrokov, 20 nosti prikrivajo. ki se slovenski jav- * Priloga današnje številke prinaša nov Kathreinerjev stranka doživela občuten poraz, dasi se je silno zavzela za to volitev, dočim se je z napredne strani uprav neverjetno lahkomiselno vse prepustilo volilcem samim. Klerikalci so spravili sujet, prav tako izviren v ideji, kakor one Kathreinerj so se priobčevale v prejšnjih letih in ki so še eve slike, splošno v spominu. Zbirke teh slik, ki so se napravile marsikj je kar v zbornico le jednega samega kandidata in še ta je samo slučajno zmagal. Oddanih je bilo 4738 glasovnic, neveljavnih bilo 526, v*činoma naprednih. Izvoljeni so bili: iz veletrgovine napredna kandidata Ivan Hribar in Fran K o 1 m a n s 37 glasovi, dočim sta nemška kandidata dobila po 15 glasov; iz srednje trgovine napredni kandidatje gg : Fran Hren, najlepše obogatil mladi, nadebudni dunajski umetnik Adams s to izvirno kompozicijo. Brhka kmetiška deklica, podoba cvetočega zdravja in veselja do dela, se vrača od žetve med dozorelim, težkim klasovjem. Predmet kakor umetniško lepa izvršitev sta enako mična in kažeta iznova, kako zelo se trudi Katbreiner, da namene svoje propagande združuje z za- Ivan Mejač, V. Rohrmann in Urbane s 243 gla- firma htevami lepote in prikupnosti Če se tako izborno blago ka sovi, dočim so klerikalci dobili po 70 glasov; iz male trgo- kršno je Kathreinerjeva Kneippova sladna kava. na tako okusen vine napredni kandidatje A. D i tr i ch , Fürsager, in simpatičen način priporoča občinstvu, ni Čudo ako lep C. Pire in I. Medved s 365 glasovi, dočim so klerikalci in trajen eh plačilo takemu prizadevanju dobili po 283 glasov. velike industrije sta bila izvoljena Umrla je v Ljublj davkarj vdova gospa Ana nemška kandidata gg. Karol Luckmann in G. Tönnies z 10 Mrak Loger, mati finančnega svetnika gosp. dr. Ivana Letnik LX. NOVICE Stran 129. Mraka in tašča učiteljiščnega ravnatelja gosp. Levca. Lahka zemljica! Nameravani atentati? oficijoznih listih čitamo sled svojega ropa, je mrtvaški oder zažgala in je rekla pri-hitelim ljudem, da je ogenj provzročila padajoča sveča Ko so ljudj gasili tekla je tatica domov in skrila dukate. Uvedena da so prišla oblastva na sled nekaki „zaroti", ki ima namen, preiskava pa je njen zločin spravila na dan in predrzna tatica razstreliti z dinamitom voini ladiji „Arpad" in „Habsburg" v je sedaj že v zaporu Pulju ali celo v se kaj več ladij Trstu je bilo baje ukra- denega mnogo dinamita, se hoče v ta namen porabiti in so bile v Pulju napravljene pri vojnih ladjah varnostne priprave. Da, da, avstrijska policija še kaj zasledi! Z vlaka skočil. Fran Miklič iz Doba je bil 15. t. m. popolnoma pijan. V Zatičini se je spravil na vlak, in sicer v kupe II. razreda. Ko ga je sprevodnik radi tega prijel, je Miklič mej vožnjo skočil iz kupeja in padel po nasipu v jarek. I zamorejo osebe vsakega stanu na Pri tem si je zlomil nogo in se tudi na obrazu poškodoval. kraju gotovo in pošteno brez kapitala Ropar. V Liubnem na Gornjem Štajarskem so za- prli 251etnega rudarja Fr. Š k e rj a nca, Šiške pri Ljubljani, Brandstätterja za 20 K. je oropal ponoči doma na iz cesti Spodnje nekega vsakem zgube zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirj e v srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher Deutsche Gasse 8 Budapest. Sladkor bo boljši kup. Znano je, da ni sladkor v nobeni državi tako drag, kakor v Avstriji. Tržna cena je najmanj 42 kr Vrednost kilogramu sladkorja pa je v istini 14 do 15 kr. Pri tem si vzame država užitnine 19 kr. Ako se preračuni poraba pri kilogramu, tovarnarji pa 9 kr. in izvoz sladkorja, vidimo, da dobi država vsako leto 65 milijonov kron, bogati tovarnarji pa 62 milijonov kron. Da bi tuji sladkorni izdelki ne mogli tekmovati s cenami domačih proizvodov, nalaga se na uvoz n. pr. nemškega in angleškega sladkorja visoka carina. Avstrijsko ljudstvo mnogo trpelo Zdaj v tem oziru čujemo, da se bo 1. sept. 1903 znižala carina na 6 frankov in da se odstranijo vse premije. Tako je upati, da se v bodoče dosežejo nekoliko pravičnejše cene sladkorju. Angleško divjaštvo. lordu Methuenu, katerega so ravnokar premagali in ranjenega vieli hrabri Buri, pripoveduje v francoskem listu „Paris Nouvelles" objavljeno pismo Doktorja pl. Trnköczyja preskušena zdravilna in redilna sredstva, preskušena že mnogo let, priporoča in razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani. Najceneje se dobivajo t podpisani lekarni, če se naroda po pošti, odkoder se ta zdravila vsak dan na vse strani sveta z obratno pošto s poštnini povzetjem takoj pošiljajo, t odi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražnjoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnköczya XTqI/qa filnflni i^fll priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in JLdKrtU »laU.Ul taj najceneje hranilno sredstvo. Zavojček \ vsebine) 40 h, 14 zavojčkov sam Dalje se priporoča Trnköczyja ŽplOllP^Hf* kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomir jujoče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čist: pospesuje nekega kanadskega prostovoljca, ki se je nahajal ? Methuenovi I j/»o odvajalne, želodec čistilne, čistijo žei?( t^ . „ .v . i i. , . I ^ ^OM4^ blato, odpravljajo napenjanje m zabasanie armadi, „rrvi mesec", piše ta prostovoljec, „ko smo odšli IZ I--vseh bolečin, kakor se to čestokrat pripeti pri drugih armadi. „Prvi mesec", piše ta prostovoljec, „ko smo odšli iz Buluvaja, je bilo malo boja, ker se je lord Methuen zabaval z uničenjem burskih posestev (farm) in vsega kar je bilo lepega in rodovitnega na teh farmah. Vsako farmo, na katero smo prišli, smo popolnoma uničili. Vse smo poteptali, živino polovili, vrtne nasade posekali in ko smo odhajali s farme. Škatlja 42 h, šest škatljic tri škatlje Pocnkr ene krogi j ice kroglj Ice. S] icah. katlja prÄT1 j plnčni in kašljev sok ali zeliščni sirup, p i 1 91119 raztvarljivim apnenim železom, utišuje kašelj tucata 5 K. kašelj, vzbuja tek in smo poslopja zažgali. Vse to smo storili pod poveljstvom Methuenevim, po nalogu Kitchenerjevem, kateremu se zdi jedini način, hitro dokončati to tolovajsko vojno. Pet farm smo uničili v dveh dneh in kakih posestev! Vrtovi so bili polni najlepšega sadja, polja najboljših pridelkov. Vse je šlo, vse TI I* 0*1111H1 udov cvet (vPr°tinski cvet, Gichtgeist) priporočljiv glliiiii je kot bolj utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah >t novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem na tleh i u Taka angležka kultura. Koliko imajo države dolga? Kako naglo naraščajo dolgovi evrop?kih držav, kaže sledeči primer: Francija ie imela leta 1870 (vsled vojne z Nemčijo) dolga 13 milijard (13 tisoč milijonov) frankov, danes ga ima že 25 milijard, m noga delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. Tinktura za kurja očesa, preskušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev Itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja Varstvena znamka vkljub Nemčij temu, da imela vlada konfiscirala cerkveno premoženj pl. Trnköczyja redilne pripravke za živino pred 30 leti 330 milijonov mark dolga temu pripade še dolg posa Doktorja pl. Trnköczyja (12 6) danes ga ima 2468 milijonov, meznih nemških državic v znesku 10 milijard in 752 mili jonov mark. Anglija ima 12 850 milijonov in angleške kolo nije 10.496 milijonov in sicer brez onih burska vojna. Rop na ki jih povzročila mrtvaškem odru. Pred kratkim umrla KlVin^tl redilni prašek za no- mJM. v lil ct 11 tranjov rabo pri kravah, volih in konjih. Ze blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žre ti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavoj čekov samo 4 K. Pl»Q redilni in krmilni prašek. A l a^lUJl Varstveno in dijetetično Varstvena znamka. 181etna hčerka posestnika Danilo Plavsitija v Kosilotivani Ob njenem mrtvaškem odru je str ažila neka ženska imenom Jula Csebenanc. Po srbski navadi krasi vrat mrtvecev ovratnik iz 18 dukatov Ženska poželela denarjev, odrezala je mrtvi sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mesa in tolšče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Pozor! Ta prašičji prašek in Kakao-sladni čaj, dobite tudi v vseh prodaj alnicah, če pa ne, potem po pošti. deklici ovratnik in ga skrila v svojem žepu Da zbrisala ] H Stran 130. NOVICE Letnik LX. Tiskarna Blasnika naslednikov Loterijske srečke. V Lincu dne 22. marcija t. V Trstu dne 22. marcija t. V Pragi dne 26. marcija t. 83, 44, 31, 11, 76 43, 84, 72 45, 43, 23, 53. naznanja žalostno vest, da je umrl po dolgotrajni, zelo mučni bolezni nje mnogoletni sotrudnik, gospod vgust Pucihar vodja tiskarne v sredo, dne 26. marca ob i/47. zvečer, previden s zakramenti za umirajoče, v 59. letu starosti Pogreb bode v petek, dne 28. marca ob V26. uri popoludne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 5 na pokopališče k sv. Krištofu. Predragega rajnika priporočamo v prijazen spomin. Samo v teh zavojih se dobiva pristna tako splosna priljubljena t V Ljubljani, dne 27. marca 1902. |00 gromov. Ceo a ta vojki 60 vnarjgr. vsebina 300 gromov. % numka Tržne cene. V Ljubljani dne 28. marcija 1902. Pšenica K 9 30 rž K 7 ječmen h. oves K proso 6 80 h, turSica K 6 20 h, leča K 9 h, ajda K 6*50 h, h, fižol K 8- k "č&m v _ w potrtih trnih. Massig fovame za slađno kan y polnih rrnfK čtftaoeve tovarne za sladno kavo Monako vo Vse cene veljajo za 50 kilogramov. Kathreinerjeva Kneippova sladna Kava i Bjasnikova priporoča tiskarna Ljubljani ■ patentovanim valjčnim tečajem obračasto pripravo za mazanje, ročne na gepel in na par potem vsakovrstne gepelne za vprego od 1 do 6 konj; najnovejše žltooistilnice, trijerje t rebljače; stiskalnice za seno in slamo ročne, nepremične in prepeljive. Valarje za travniške brane klepne in dijagonalne. polje iz jeklene ploščevine (Stahlbelch-Fledwalzen), robati in gladki. Pluge z 1, 2, 3 in 4 lemeže; Slamoreznice s patentovanim valjčnim tečajem z obročasto pripravo za mazanje Stiskalnice za zeleno krmo; patentovane sušilnice za sadje in gočivje. Vsakovrstne stiskalnice in mlini za grozdje in sadje; stroje za roblanje. Saro odeluj oče patentovane brizgalnice za trsje in zelenjad. „Syphonia". Sejalnl stroji „Agricola" in stroji za košenje trave, detelje in žita z verižno pripravo, nadalje premične štedilne peči, peči za parjenje krme; stroje za obračanje in sušenje mrve, mešane krme in žita itd. itd. Vse navedeno orodje izdeluje in razpošilja po najnovejši odlikovani sestavi c. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužine par na Dunaji, II * Taborstrasse 7* Odlikovan z nad 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami pri vseh večjih razstavah. Ustanovljena leta 872. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. Zastopniki in prekupci se iščejo. 750 delavcev Odgovorni urednik Rajko Pirkovič. Tisk in založba J. Blasnikovi nasledniki.