Leto LXXIL, fctta I*fsU|sMse Con Dla i.— lznaja vaaa dao popoldne izvzemal nedelje in praznike. — In—riti do 80 netit vrat a Din 2. do 100 vrst • Din 3.50. od 100 do 800 vrat a Din 3, večji ineeraU netit vrata Din . Popust po dogovoru, Ineeratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi os os vračajo. UREDNIŠTVO IN LJUBLJANA, Telefon: 31-22, 81-23» 31-24, Mer. 5 tat 81-26 Podruinlce: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it. 05; podi uanlca uprave: Kocenova uL 2, telefon it. 120 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica ▼ Ljubljani št. 10.851 španska kriza — ključ evropskega mira: Kaj bosta storili Francija in Anglija? Dočim se v Franciji in Angliji Siri pokret za Berlin pred novim vmešavanjem, proglaiajog ga za roke? - Pred odločilnimi izjavami Daladiera in Bonneta PARIZ, 19. jan. br. Napetost zaradi Španije zadnje dni vidno narašča tn kale, da bo kmalu dosegla vrhunec. V Angliji in Franciji vedno bolj narašča pokret, Id se zavzema za pomoč španskim republikancem, Italija in Nemčija pa vedno odločneje svarita pred vsako intervencijo. Svoje opomine naslavljata zlasti na Francijo, ker se bojite, da bi preokret v razpoloženju javnosti mogel preko noči pokopati politiko nevmešavanja in dovesti do intervencije, ki bi paralizirala vse dosedanje uspehe generala Franca. Rim in Berlin zadnje dni ponovno govorita o vojni nevarnosti, ki bi bila neizbežna, če bi se kdorkoli vmešal v španske zadeve in skušal preprečiti zmago generala Franca. V tej zvezi je zbudila veliko pozornost objava uradne nemške agencije (DNB), ki pravi med drugim: Berlinski politični krogi so docela solidarni z Italijo in podpirajo z vsem poudarkom akcijo Rima, ki se zoperstavlja prizadevanju gotovih francoskih krogov, da bi zavedli Francijo k novi podpori rdeče Španije. Tudi v Ber- linu so mnenja, da bi taka intervencija, s strani Francije predstavljala izredno nevarnost za mir v Evropi. MussoHnijevo izjavo, da si pridržuje Italija svobodne roke za primer, da bi katerakoli vlada, ki je v prijateljskih odnosa jih % Negri-novo vlado v Španiji, poskušala intervenirati v Španiji, berlinski krogi v polnem obsegu odobravajo. Tudi pisanje »Berliner Borsen Zeitung« ki ima dobre zveze z nemškim vojnim ministrstvom, zbuja pozornost v pariških in londonskih diplomatskih krogih. List med drugim poudarja, da v Parizu In Londonu z mešanimi občutki zasledujejo razvoj dogodkov v Španiji in se začenjajo spraševati, v koliki meri se bo spremenilo lice Evrope, ko bo general Franco izvo-jeval zmago. še večjo pozornost pa je zbudilo v pariških krogih pisanje glasila italijanskega zunanjega ministra »Telegrafom, ki je objavil članek Izpod peresa Giovanna An salda, v katerem pravi, da intervenira Italija v Španiji ne samo iz ideoloških razlogov, marveč da spravi v šah franco- ski Imperializem, ki ima am Fberskem polotoku svojo poslednjo našitoJinlro. Pisec analizira nato zgodovinski razvoj Španije od Karla Velikega dalje in pravi, da Francija samo zaradi sega simpatizira s španskimi republikanci, ker želi, da bi Katalonija ostala še nadalje v politični odvisnosti Francije. V tem je baš globlji vzrok konflikta med Francijo in Italijo. Italija zasleduje v Španiji Interese, ld Franciji ne gredo v račun. Italija hoče Španijo, ki bo sama svoj gospodar in v kateri bo Izključen vsak Vpliv tujih sil, zlasti pa Francije. Italija bo svoj cilj dosegla kljub nasprotovanju Francije. Kljub francoskemu imperializmu mora nastati na Pirenejih meja, ki bo v rokah Špancev, ne pa Francozov. Spričo takega položaja je opažati, da se tako v Franciji kakor v Angliji vse bolj nagibajo k naziranju, da je ključ mednarodne situacije v Španiji. London in Pariz zaradi tega mrzlično razpravljata o tem, kako bi zavarovala svoje interese, ne da bi to dovedlo do odkritega konflikta z osjo Rim-Berlin. Med Pari- , svarita Rim in Franciji svobodne sem in Londonom se vodijo živahni diplomatski razgovori. Snoči so se v pariških diplomatskih krogih razširile vesti, da je angleška vlada odločno odsvetovala francoski vladi vsako intervencijo v korist španskih republikancev, danes pa se je iz vladnih krogov zatrjevalo baš nasprotno, da je angleška vlada s posebno noto sporočila francoski vladi, da jI prepušča glede Španije popolnoma svobodne roke z zagotovilom, da more Francija v obrambi svojih interesov računati na vso podporo Anglije. Z največjo napetostjo pričakujejo zaradi tega za danes popoldne napovedani govor zunanjega ministra Bonneta in ministrskega predsednika Daladiera v poslanski zbornici, kjer bosta po štiridnevni razpravi o zunanji politiki v zvezi s španskim problemom pojasnila stališče vlade. Zaenkrat se francoska vlada še vedno nagiba k nevtralnosti, vendar pa je v glavnem odvisno od parlamenta, kakšno stališče bo zavzel. Daladler bo v zvezi s tem stavil vprašanje zaupnice. Kako sodi francoski katoliški politik o Španiji in španskem problemu — O —, Pariz, 18. januarja. V ospredju vsega zanimanja francoske javnosti je že nekaj dni sem Španija. S tem problemom se bavi ves pariški tisk in o tem vprašanju se vodi glavna razprava v poslanski zbornici. Značilno za razpoloženje v Franciji je dejstvo, da so celo ekstremni desničarski listi in politiki, ki so doslej ostro pobijali simpatije levičarjev za španske republikance, spremenili svoje naziranje in vedno bolj podčrta vajo Interese, ki jih Ima Francija na rešitvi španskega problema v duhu demokracije. Posebno značilen je v tem pogledu članek, ki ga je objavil v »Petit Democrate« Ray-mond Laure nt, glavni tajnik ljudske demokratske katoliške stranke, ki se je nedavno vrnil s študijskega potovanja po Španiji. V začetku svojega olanka se obširno bavi s cerkveno-verskimi razmerami v republikanski Španiji ter navaja konkretne polmere o svobodi verskega, prepričanja. Zlasti omenja svoj razgovor z generalnim vikarjem in apostolskim axlministratorjem taragonske nadškof i je, ki se je bil takrat pravkar vrnil s potovanja po svoji škofiji. Republikanska vlada je uradno sporočila cerkvenim oblastem svojo željo, da se cerkve zopet odpro, odločitev o tem pa je prepustila katoliški duhovščini. Mobilizirani duhovniki so uvrščeni v republikanski vojski v sanitetne formacije, kjer izvršujejo svoje duhovniške funkcije z znanjem in odobrenjem vlade. R. Laurent je sam obiskal mnogo cerkva, med drugimi tudi slavno baziliko benediktinskega samostana v Motitserratu in taragonsko katedralo ter se na lastne oči prepričal, da so vse Zgradbe popolnoma nedotaknjene ter da se vsi predmeti kulta nahajajo na svojem mestu. Kar se tiče zunanjepolitičnega položaja, v katerem zavzema Španija tako važno mesto, je francoski katoliški politik prepričan, da je položaj nevaren za Francijo brez ozira na kakršnekoli ideološke razloge. V republikanski vojski ni več nobenih tujih legionarjev in prostovoljcev, docirn se na nasprotni strani bori nad 50.000 mož, ne prostovoljcev nego rednih vojakov. Tujci, ki pomagajo generalu Francu, da bi podjarmil Španijo, terorizirajo civilno prebivalstvo nezaščitenih mest z zračnim bombardiranjem, pri čemer so prizadeti ne-številni neborci, ženske in otroci. Francu so nujno potrebni i tuji vojaki i tuji strokovnjaki, ker brez te podpore in pomoči ne bi mogel nikdar zmagati. So tudi v Franciji gotovi ljudje, piše dalje ki verujejo, da se bo general Franco če končno premaga republikance, mogel osvoboditi tujih protektorjev, toda to upanje nikakor ni upravičeno. Po avtentičnih dokumentih se da sklepati, da bi Franeova zmaga pomenila ^nacifikacijo« vse Španije in ustvaritev nove osi Madrid—Rim— Berlin. 2e sedaj, nadaljuje g. R. Laurent, izvažajo Nemci železno rudo iz Bilbaoa in cement iz biskajskih tvornic, ki ga potrebujejo za gradnjo Siegfriedove linije (trd-njavski pas na zapadni nemdki meji). Uredili so si tudi podmoruiSka opor šča na Atlantski obali ki so jih utrdili in opremili s težkimi topovi. Vzdolž Pirenejev so zgradili osam velikih aerodromov. V primeru evropskega konflikta bi morali Francoz: braniti se tretjo mejo, česar se francoski generalni štab dobro zaveda. Kar se tiče Italijanov, nameravajo vsekakor ostati na Balearih, da bi njihovi avioni z Majorke mogli ogražati življenjske prometne zveze med Francijo in Severno Afriko. G. Laurent naglasa dalje, da govori kot zaskrbljen domoljub, ki se je bori v svetovni vojni, a kot oče in bivšiu bojevnik ceni mir, ker ve, kaj pomeni vojna. Toda rešitev Francije postavlja nad vse ter zaradi tega opozarja skeptične in omahljive rojake, da grozi nevarnost, ki bi mogla postati usodna. Ne predlaga direktne intervencije, toda zahteva, da se Italija in Nemčija prisilita k spoštovanju politike nevmešavanja, ker bi se v tem primeru moglo uspešno posredovati med obema sprtima španskima taboroma. Bodimo dalekovidni, da bi spoznali naš pravi interes in se zavedeli, na kateri strani so naši pravi prijatelji. Zaradi tega tudi ostro nastopa proti kampanji francoskih komunistov, ki s svojim početjem diskreditirajd špansko stvar v očeh francoskih nacionalistov ter naglasa, da se je na svojem potovanju po Španiji prepričal, da je vpliv komunistov v republikanski Španiji mnogo manjši, kakor pa je bil še do nedavna v Franciji sami v dobi režima ljudske fronte. Skupni manevri francoskega in angleškega brodovja ob afriški obali Lov na Belju Po lovu sta imela graf dano in dr. Stojadinovič poldrugo uro trajajoč političen razgovor Bel je, 20. januarja. AA. Včeraj je italijanski zunanji minister grof Ciano v spremstvu predsednika jugoslovenske vlade dr. Stojadinoviča bil na državnem posestvu Belje trikrat na lovu. Lov je potekel v prijetnem razpoloženju. V prvih dveh partijah, pri katerih je sodelovalo okoli 30 lovcev in 100 gonjačev, ki so bili razporejeni v krogu, je bilo ustreljenih nekaj 100 zajcev, tretji lov je bil prirejen v gozdu Bušilica, kjer so lovci čakali na divjačino, ki so jo gonili gonjači. Tudi tu je bilo število ubite divjačine znatno. Na povratku iz gozda na posestvu Belje ie imel grof Ciano s predsednikom vlade dr. Stoj adi novićem v zasebnem vozu političen razgovor, ki je trajal eno uro 30 minut. Belje, 20. januarja. AA včerajšnji lov v gozdovih pri Malem Kneževu je trajal od 10.30 do 17 ure. Lova so se udeležili italijanski minister zunanjih zadev grof Ciano. predsednik vlade dr Stojadinovič ter člani njunega spremstva Lov je bil zelo bogat Lovski plen je znašal okoli 250 ko-sov drobne divjačine, v glavnem zajcev in lisic. Udeleženci lova so se vrnili ob 17.30 v Aleksandrov dvorec. Pred dvorcem se je zbrala zvečer množica ljudstva v pisanih narodnih nošah, ter vzklikala grofu Cianu in dr Stoiadinoviću. Ljudstvo Je pred dvorcem plesalo razne narodne plese, ki jih je spremstvo grofa Ciana in dr. Stojadinoviča gledalo z balkona dvorca. Okoli devetih zvečer sta med ponovnimi spontanimi ovacijami ljudstva stopila iz dvorca grof Ciano in predsednik dr. Stojadinovič ter občudovala okoli pol ure narodno kolo in druge narodne plese baranjskih kmetov Zunanji minister Ciano in predsednik dr. Stojadinovič sta bila ves čas predmet burnih ovacij. Večerji v Aleksandrovem domu so poleg grofa Ciana in dr. Stojadinoviča prisostvovali člani njunih spremstev, ki so sodelovali pri včerajšnjem lovu. Lov se bo danes nadaljeval. Pred odhodom na lov ob 10.30 bodo lovci po tradicionalni navadi zatrobili lovsko molitev. Pri včerajšnjem lovu se je grof Ciano izkazal kot odličen lovec, ki je ulovil največ divjačine. Ukrajinci zahtevajo avtonomijo Brez nje proglašajo vsako sožitje s Poljaki za nemogoče Varšava, 20. jan. h. V proračunskem odboru senata je zopet prišlo do razprave o ukrajinskem problemu. Ukrajinski senator Tvori glo je obširno govoril o položaju Ukrajincev in o razmerju do Poljakov ter ob koncu svojega govora naglasi!, da je iz sedanjega nevzdržnega položaja samo en izhod, in sicer na ta način, da Poljska prizna Ukrajincem popolno teritorialno avtonomijo. Samo na ta način je motna rešitev nadaljnjega mirnega sožitja Ukrajincev in Poljakov. Zahteval je tudi, naj se ustanovi pri predsedstvu vlade posebno o krajinsko podtajnMtvo ali pa posebno ministrstvo za Ukrajmo, kar M brca dvoma v veliki meri pripomoglo do odstranitve sedanjih nesoglasij In ustvarilo nove temelje za nadaljnje sodelovanje Ukrajincev in Poljakov. dani vladnega tabora so ostro nastopili proti tem ukrajinskim zahtevam in očitali Ukrajincem veleizdajstvo in nelojalnost, ker da s takimi zahtevami očitno izjavljajo, da ne priznavajo sedanjega ustroja države. To pa je za vladni tabor osnovni pogoj, brez katerega je vsaka nadaljnja razprava o ukrajinskem vprašanju nemogoča. Tudi v proračunskem odboru sejma je prišlo pri obravnavi proračuna postnega ministrstva do burne debate, ko je o krajinski poslanec Skripnik zahteval, naj se ustanovi posebna ukrajinska radijska postaja, Njegovo zahtevo je podprl tudi ukrajinski poslanec Celevic, ki je ostro kritiziral poslovanje poljskih radijskih postaj in zlasti očital, da vlada zlorablja radijske postaje za propagando proti Ukrajincem. London, 20. jan. e. Službeno javljajo iz Pariza, da bosta sefa obeh generalnih štabov sa časa istočasnih angleških in francoskih manevrov v bližini Gibraltarja vrnila inspekcijo v Sredozemskem morju. V službenih krogih ne pojasnjujejo, ali imajo ti istočasni manevri kak pomeo za politično situacijo v Sredozemskem morja, toda v pouti&rdh krogih ne verujejo, da gre tu samo za golo naključje. Angleški pomorski letalski manevri se prično 22. januarja. Francosko srerkTP.msko m mttodMfcn brodovje je te zapustilo Toulon hi Brest in odpluk> v gibraltarske vode, Jrjer bodo manevri, ki bodo po izjavi mi- trajsii Ors def generalnega štaba Gamelin in vrhovni komandant mornarice bosta pregledala utrdbe ob alžirski obali in v francoskem Maroku. Angleški manevri, ki se jih udeleži tudi dornovinsko brodovje, imajo > prvi vrsti namen ugotoviti, kako vrednost imajo nove utrdbe na Gibraltarju. Z angleške strani namreč smatrajo, da Gibraltarja danes ni mogoče zavzeti, ker so bile utrdbe, ki so jih po vojni nekoliko zanemarili, v zadnjem času. zlasti pa med abestasko vojno, znatno ojacene tn modernizirane ter opremljene z najtežjimi topovi ter lahko vzdrže najhujše bombardiranje s morja in iz sraka. Pritisk velesil na Japonsko Francija se ie pridružila protestu Anglije in Amerike — ProtSjaponski pokret v Ameriki Tokio, 19. jan br Francoski poslanik je danes izročil japonskemu zunanjemu ministra noto svoje'vlade v kateri opozarja japonsko vlado, da smatra enostransko pogodbe devetih velesil ss ne-Nots ugotavlja dalje, da je Ja- s določbami te vlado, da vik« vi vsem podpis svoje predlogi te po pa svari Pran psBtfko Izvrženih dej Dejstvo, ds sta sličen protest vložili tudi t Anglija in Zedinjene države, je zbudilo v tokijskih krogih prepričanje, da se pripravlja skupna akcijo omenjenih velesil prsti Japonski. Tekle, 20. jan. br. Vest, da nameravajo i Zedinjene države na Tihem oceanu zgra-i diti več novih pomorskih oporišč, je tukajšnje politične kroge silno vznemirila Gradnjo oporišča na otoku Guanu tolmačijo kot dokaz, da je Amerika pričela izvajati svoj imperialistični načrt v Škodo Japonski. Wsihlngton, 20. jan. br. Prezident Roo-i sovolt jo danes predložil kongresu v odo- morssrih oporišč na Atlantskem in Tihem oceanu zs ameriško vojno brodovje in letalstvo. Poleg drugih bo utrjen rudi otok Juani na Tihem oceanu. Zakonski načrt jo zbudil v vsej javnosti veliko pozornost. Washmgton, 20. januarja AA. Reuter: Ameriški poslanik na Kitajskem Johnson je izjavil po sestanku z zunanjim ministrom Hullom, da bo k i tajsko-japonska vojna se dolgo trajala in da se bo Kitajska odločno upirala. Posebno ie poudaril, da je morala kitajskega naroda tn kitajskih vojakov zelo visoka in vwočil in še povzroča alkohol zlasti v vinorodnih krajih nage ožje domovine. Leto za letom terja alkohol svoje žrtve, ki morajo v prerani grob. V vinjenosti zadošča čestokrat nepremišljena beseda, pa že nastane nesreča. Tako je bilo tudi v noči na 10. decembra 1938 v Radvanju pri Mariboru, ko je padel kot žrtev 371etni izvošček Franc gu-mandl iz Maribora. BsvoSček je okoli 22. ur« peljal nekega potnika v Rad van je. Na povratku se je Sumandl, ki je bil prej že nekoliko vinjen, ustavil v Mandlovi gostilni v Radvanju, kjer je naročil četrt litra vina, ki ga je izpil kar na vosu. Tedaj se mu je pridružil Slletni čevljarski pomočnik Josip To-polčnik is šmartna na Pohorju, ki mu je ponudil od svoje četrtinke polovico. Ko je TopoJcnik pa je ponudbo odklonil, ces da masdl nagovarjal, naj se z njim pelje v Maribor. Računal mu bo znižano takso. Topolčnik pa je ponudbo odklonil če«, da stanuje v Radvanju, kar je Sumandla oči-vidno tako razdražilo, da je Topoleniku prisolil klofuto. Topolčnik, ki je bil že docela vinjen, pa je potegnil žepni nož in ga zasadil Su-mandlu v levo stran prsi. sumandi je pognal konja » se odpeljal, dorHm je Topolčnik pobegnil. Pred kavarno Orient pa je stražnik opazil okoli 1. ure zjutraj fijakarski voz, ki je stal tam že precej časa. Ko je stopil bliže, je stražnik opazil, da je isvoeček Franc sumandi mrtev. O zadevi obveščeni studenaki orožniki so le isto noč izsledili TopoJčnika, Id je po kratkem okle« vanju priznal, da je zabodel Sumandla v prepiru. Obdukcija Sumandlovega trupla je dognala, da je pokojni zadobdl zabod-ljaj naravnost v srce, tako da bi bila tudi siceršnja takojšnja zdravniška pomoč saznan. Epilog te zadeve je bil danes dopoldne pred mariborskim malim kazenskim se* natom. Na zatožni klopi je sedel Slletni čevljarski pomočnik Josip Topolonik, ki je svoje dejanje skesano priznal, izgovarjal pa se je s silobranom. Mali kazenski senat mariborskega Okrožnega sodišča pa je danes dopoldne obravnaval tudi tragičen dogodek, ki se je pripetil v noči na 30. oktobra 1938 v Gglencih pri Dupleku na Dravskem polju. Omenjenega dne okoli 19. ure se je peljal s svojim kolesom v Spodnji Duplek 231etni posestniški sin Peter Tepeh iz Spodnje Korene. Obiskal je svojo 17letno ljubico, s katero je bil do 23. ure na skednju, nakar se je zopet vračal domov. V Oglencifa, okoli 100 korakov od Goleto-ve hise, pa sta ga napadla mlajša moška ter mu prizadejala s koli težke poškodbe na glavi. Tepeh je imel se toliko moči, o zbudila velik odmev, saj je stavka trajala več tednov ter je prišlo do resnega spora med delodajalci in delavstvom. Tekstilna industrija s>e je pri nas izredno naglo razvila in nekateri kraji so dobili v kratkem desetletju iz podeželskih mest industrijski značaj. To velja zlasti za Kranj. Spremenila se je pa tudi socialna struktura, saj se je večina tekstilnega delavstva rekrutirala izmed kmečkega prebivalstva. aZto rudi to delavstvo v začetku ni bilo dobro organizirano. Kmalu so se pa začeli oglašati zastopniki delavstva, da delovne razmere v tekstilni stroki niso zadovoljivo urejene. Zahteva po primerni kolektivni pogodbi je bila čedalje glasnejša in tako je prišlo do velikega mezdnega gibanja, ki se pa ni končalo z večjim uspehom za delavstvo. Delovni pogoji so bili urejeni s splošno kolektivno pogodbo za okrog 15.000 delavcev, zaposlenih pri 42 podjetjih v več krajih dravske banovine. Zadnja leta so se življenjske potrebščine znatno podražile in tekstilno delavstvo se je začelo oglašati z zahtevo po novi kolektivni pogodbi, ki bi zajamčila primernejše mezde. Zadnjega decembra je delavsko zastopstvo odpovedalo staro kolektivno pogodbo, ki bo prenehala veljati 31. t. m., ker je veljaven mesečni rok. in predložilo svoje zahteve glede nove pogodbe ter ureditve mezd. Delodajalci so organizirani v Zvezi delodajalcev tekstilne stroke dravske banovine. Predsednik je Kavčič, tajnik pa dr. A. Go-lia. Zveza je odgovorila na delavske zahteve odklonilno. Delavci so zahtevali, naj bi Transmisija ga ]e ubila Leskovec pri Krškem, 19. januarja Pred dnevi so pričeli z delom na parni žagi g. Antona Petriča v Leskovcu pri Krškem, ki zaposluje precej delavcev. V ponedeljek se je mudil pri transmisiji posestnikov sin delavec tovarne Franc Ma? rolt. Po neprevidnosti se ji je preveč približal in nesreča je bila tu. Jermeni »o ga z vso silo zgrabili ter mu odtrgali nogo, nato pa vrgli v strop, da je obležal nezavesten. Tovariši so mu priskočili na pomoč, toda stanje ponesrečenca je bilo brezupno. Kri je brizgala na vse strani, da mu je niso mogli ustaviti. Lastnik tovarne g. Petrič ga je odpeljal nemudoma s svojim avtomobilom v krško bolnico, kjer pa je spričo prehudih poškodb izdihnil, ne da bi se bil zavedeL pokopan je bil na domačem pokopališču. Naj mu bo zemlja lahka. Preostalim naše sožalje. Iz Poljčan — Iz občinske pisarne. Občinski urad razglaša, da je v kraju Statenberg, občina Makole, ugotovljena svinjska kuga. Dalje opozarja, da plača vet. eks. stanica v Za^ grebu po 100 din za vsako živo podlasico, dostavljeno najbližji železniški postaji. Podrobna navodila daje sreski veterinar. Vra nični prisad v kraju Studenice se proglasa prestalim, v kraju Zrkovci, občina Pobrež-je, pa je ugotovljena slinavka in parkljevka. — Odmera pridobnine leta 1938 je podaljšana tudi za leto 1939. Prijave za leto 1939 morajo izročiti vsi novi zavezanci in oni, katerih promet se je zvišal odnosno zmanjšal. Slednji morajo vložiti prošnjo. _ Poučno predavanje. V nedeljo bo po rani maši v posojilnični dvorani v Poljča-nah predavanje o zavarovanju živine. Predaval bo banovinski veterinar dr. Žemljic iz Slovenske Bistrice. — Občinska seja. Upravni odbor je imel v ponedeljek sejo, na kateri je sestavil osnutek proračuna. Proračunska seja občinskega odbora bo prihodnji teden. Iz Celja —c Zanimivo predavanje. Na ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 23. t. m. ob 20. dr. Fran Zwitter iz Ljubljane o predhodnikih sodobnega (nemškega) nacionalizma. Priporočamo občinstvu, da se udeleži predavanja v čim večjem številu. —c O Hamburgu 3 posebnim ozirom na svetovni promet i npomen te luke bo predaval g. Leo potočnik, vodja potovalne pisarne »Jugoslavije c v Hamburgu, drevi ob osmih v riaainici meščanske šole in predvajal tudi filme. Predavanje priredita Olepševalno in tujakoprometno društvo v Celju ter Združenje trgovcev za mesto Celje pod okriljem Tujskoprometne zveze Putnika v Mariboru in Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino v Ljubljani. — c Vlom v Vojniku. V noči od ponedeljka na torek so neznani storilci vlomili v prostore finančne kontrole v Vojniku pri Celju. Zaželenega denarja pa niso našli. ji mzvi-iuli me/de /a 15 odst. v vseh razredih, češ da je to potrebno /aradi podražitve življenjskih potrebščin. V sredo popoldne so pa bila sklicana podajanja med delodajalci in delavci v prostorih Zvt*/c in-dustrijcev. Pogajanja so se veeraj nadaljevala. Delodajalci *o odklanjali delavske zahteve po zvišanju mezd M 15 odst., pa tudi glede splošnih določb no\e kolektivne pogodbe niso soglašali z delavstvo. Medtem ko je delavstvo bilo pripravljeno pogajati sc glede splošnih določb kolektivne pogodbe, je odločno vztrajalo pri zalito i po zvišanju mezd za 15 odst. Delodajalci so izjavili, da so pripravljeni nekoliko zvišati samo najslabše plačanim delavcem, ne pa tudi delavcem višjih razredov. Pri včerajšnjih podajanjih je delavsko zastopstvo podalo izjavo, da vztraja pri zahtevi po zvišanju mezd ter da v predlogih delodajalcev ne vidi osnove za nadaljnja pogajanja. Zato so bila pogajanja včeraj razbita To pomeni, da je že nastal spor med delodajalci in delavci tekstilne stroke ter da se zaradi tega lahko že obrnejo za posredovanje na oblasti, kakor predpisuje uredba o minimalnih mezdah in sklepanju kolektivnih pogodb. Zdaj še nikakor ni mogoče napovedovati, kako bo spor rešen. Obe pogodbeni stranki imata še možnost dati pobudo za ponovna pogajanja. Vendar kaže, da delavci ne bodo prosili za nadaljevanje pogajanj ter da bodo vztrajali pri zhtevi po zvišanju mezd. S precejšnjo zanesljivostjo pa lahko trdimo, da nova kolektivna pogodba ne bo sklenjena do 1. februarja, ko bo prenehala veljati sedanja ter da bo najbrž nastalo v tekstilnih podjetjih tako zvano brezpogodbeno stanje. Odnesli so samo nekaj malenkosti. Ker je bilo v vojniški okolici Izvršenih v zadnjem času več vlomov, izgleda, da je na delu dobro organizirana vlomilska družba. —c Sestanek staršev gojencev Glasbene Matice v Celju bo v četrtek 20. t. ni. ob 20. v prostorih Glasbene Matice. Na dnev, nem redu je predavanje ravnatelja g. Karla Sancina o stanju današnje glasbene vzgoje in izvolitev zastopnika staršev. —C Napad in dve nesreči. Ko se je vračal 181etni posestnikov sin Alojz Krajne iz Voglajne pri Slivnici v sredo okrog 21, domov, ga je napadel posestnik Mihael Novak pred svojo hišo, ga udaril s sekiro po glavi in ga hudo poškodoval. V torek je padel lOletni rudarjev sin Stanko De-novnik iz Hrastnika v šoli po stopnicah in si zlomil levo nogo v stegnu. V sredo zjutraj se je osemletna posestnikova hčerka Cita Slapnikova iz Tmovelj pri Celju oprijela na poti v šolo nekega voza, pri tem pa je padla in nalomila desno nogo pod kolenom. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. Iz Ptuja — Lep življenjski jubilej. Te dni je f Ptuju praznoval 94. rojstni dan g. Jožef Mušič, sodni nadoficial v p. Nas čislani jubilant, ki je po rodu iz Rogatca, se je pred leti preselil v ptuj, kjer uživa zasluženi pokoj. Se kot mlad uradnik je služboval v privatnih službah prej na Dunaju in Trstu, nakar se je vrnil v Rogatec, kjer je vstopil v sodno službo kot oficlal. Bil je vzor uradnika, vedno visoko spošto* van in čislan med svojimi predstojniki kakor tudi med tovariši. Izven službe se je zelo rad bavil s splošno zgodovino, ki jo je prav rad študiral. Jubilant je tudi velik ljubitelj narave, kar dokazujejo tudi njegovi izprehodi po mestnem parku in Ljudskem vrtu, kjer ga stalno srečava-mo. Je še zelo čil in zdrav ter mu iz srca želimo, da bi ostal tak še mnoga leta. — Proračun mestne občine za leto 1939-1940 je izgotovljen ter javno razgrnjen, da ga lahko občani prouče v mestnem knjigovodstvu med uradnimi urami. Proračun je na vpogled 5 dni. — Delovanje ptujske gasilske čet«-. V nedeljo je imela ptujska gasilska četa svoj redni občni zbor pod predsedstvom g. Vidmarja. Občnega zbora se j< udeležil tudi za mestno občino Župan g. dr. Remec, komandant mesta major Maikovie, zastep-nik sreskega načelstva ter župni starosta g. Musek. Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da je ptujska gasilska četa tudi. lani opravila ogromno delo ter je nzen pri številnih manjših požarih interveniral* tudi pri petih velikih požarih. Četa si je is, ni nabavila novo Magirus motorko. ki je stala 30.000 din. Četa šteje 3 Častne m 93 rednih članov. Blagajniško stanje je zadovoljivo. Rešilni oddelek je interveniral v 93 primerih ter je opravil rešilni avtomobil v ta namen 93 voženj Občni zn<.r je soglasno sklenil, da se prejšnji dolgoletni poveljnik g. Breznik Franc, k! se je preselil v Maribor, imenuje za častnega člana.