GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 28 — Leto II.
Murska Sobota, 13. julija 1950
Cena 2 din
Uredništvo in uprava: Murska Sobota 
Kolodvorska ulica. — Čekovni račun Narodna banka Murska Sobota štev 641_906_030 - Naročnina: Celoletna din 100.-. polletna din 50.— četrt letna din 25.—
Meteor, vojna, reakcija —
in še   marsikaj
»Kar se dvakrat ponesreči — v tretje rado gre...« pravi stari ljudski pregovor. Verjetno bo to res, kajti če ne bi bilo v tem pregovoru nobene resnice, se ne bi po njem ravnal znameniti prekmurski meteor.
Ubogo Prekmurje! Torej ti res grozi neizogibna smrt in propast? Če ne gre prvič, bo šlo morda vdrugič, tretjič pa prav gotovo. In meteor se je teh besed oprijel, drži se jih, kot rakove klešče plena. Prvi meteor bi se moral zrušiti na naša polja in nasade trt v goričkih hribih 6. marca. Iz nerazumljivih razlogov ga ni bilo. Drugi bi nas moral po napovedih poteptati in zravnati naše hiše, gozdove in žitne posevke s površino zemlje štirinajst dni kasneje, pa tud; tisti krat ga ni bilo. Čakali smo ga, jedli smo in pili in se pripravljali na žalosten a vendar sit odhod iz tega nadvse ljubega življenja v Prekmurju. Pa — kot že rečeno, meteorja ni bilo. Oddahnili smo se, prav iz polnili pljuč je šla od nas z meteorjevim duhom 
nasičena sapa in vzdihnili smo prav tako s polnimi pljuči sveži in poživljajoči pomladni zrak.
Meteor ni padel.
Pač pa so zato toliko lepše zelenela prekmurska polja in žita so se spenjala z vsakim dnem lepše in močneje proti soncu. Podoba meteorja je zbledela, zakrilo jo je kipeče življenje. Popolnoma prav. Kdo bi mislil na tisto, kar je bilo nekoč neprijetno in težko in kar povzroča človeku poleg vseh zavžitih dobrot vendar le toliko muk in strahu. Mislimo rajši na jutršnji dan, na delo, ki ga je vedno polno, in na bogate sadove, ki nam jih prinese to delo.
Toda na nekaj smo le pozabili. Kaj bi bilo to? Pregovor, stari a vedno resničen ljudski pregovor. Če ne prvič, bo pa drugič, in če ne drug č, bo tretjič za gotovo. Samo po sebi razumljivo je, da če ta. pregovor smatramo za resničen, se nujno mora v tretje pojaviti meteor. Jaz sam bi bil rajši, da ga ne bi bilo, toda tisti, ki razpolagajo z meteorji in podobnimi vremenskimi rekviziti niso takega mišljenja. Zato pa v teh dneh spet plava nad Prekmurjem grozeča senca meteorja.
Vendar pa njegovi gospodarji tokrat le niso popolnoma obdržali pravila starega ljudskega pregovora. Zavedajo se, da je bil meteor po svoji neuspešni turneji po našem ljubem Prekmurju deležen dokaj neresnih besed in neprimernih »vicov«. Nekdo mi je na uho povedal, da so ga v soboškem »Pavlihovem gledališču« celo po odru vlačili. Kaka predrznost! so skovikali njegovi lastniki. No, ostali sp se baje tej posrečeni šali od srca nasmejali. Prav so imeli Po prestanem strahu dobro de malo neprisiljenega smeha in vedre  zabave, pa naj bo to tudi na račun prejšnjega strahu.
S časom se vse izpremeni. Zob časa ne prizanese nikomur. Zato ni prizanesel niti meteorju. Človek je v otroški dobi tak in tak, iz plenic skoči v prve hlače, nato hodi v šolo, dobi knjige pod pazduho, postane močnejši in večji, ko dorašča v mladeniča se prične briti in tako gre dalje in dalje vsa leta življenja. Tudi meteor je podvržen tem naravnim zakonom. Zato se je v tretjič pojavil v obliki vseuničujoče in grozne — vojne.
Da, ljudje, našemu Prekmurju grozi vojna. Zato pa jejmo, pijmo, privoščimo si vseli dobrot, ki jih še premorejo naše kašče in shrambe, kaiti potem, potem bo itak vsega konec, Nadaljevanje na četrti strani.
Tudi ti ne zaostajajo!
Invalidsko podjetje v Ljutomeru je s 30. junijem izpolnilo polletni proizvodni plan I. s 100 odst. in plan II. z 240 odst., tako, da je finančni plan presežen za 10 odst. Podjetje največ izdeluje za lokalno potrošnjo, kar je velikega pomena za dopolnilno preskrbo v okraju.
Najboljša je mizarska delavnica v Kamenščaku, njej sledi kolesarska delavnica v Stročji vasi in mizarska delavnica v Ljutomeru. Poslovodja Magdič Janko iz Kamenščaka, delavca Dalinšek Alojz iz Kamenščaka in Kukoi Janko iz Pristave so najboljši delavci tega podjetja.
Podjetji ima zaposlenih še 10 vajencev, ki se odlikujejo v delu in učenju. Najboljši so Puconja Mirko iz Stročje vasi, Zadravec Milan iz Ljutomera in Murgec Gustek iz Kamenščaka. Kljub vsemu pomanjkanju materiala se pripravlja delovni kolektiv na okrajno razstavo lokalne proizvodnje.
Dejstva pobijajo laži!
Informbirojevski agenti so začeli trobiti v svet, da je Jugoslavija razpisala notranje posojilo, da bi se laže oborožila in napadla Sovjetsko zvezo. Reakcionarji pa prišepetavajo, da je to vojno posojilo.
Delovni ljudje pa se zavedajo, da
to posojilo koristi našim skupnim interesom za zgraditev močno, gospodarsko neodvisne socialistične Titove Jugoslavije.
V tem tednu so dali ponovem odgovor takim in podobnim klevetam naslednji kolektivi:
1.	Tovarna perila	500.000	din
2.	Okrajni ljudski odbor	250.000	din
3.	Železniška postaja M. Sobota	150.000	din
4.  Mlekopromet in odkup živine                150.000 din
5.	Državno posestvo Beltinci	100.000	din
6.	Državno posestvo Rakičan	100.000	din
7.	Opekama Puconci	60.000	din
8.	Cestarji	60.000	din
9 OKAP	30.000	din
Dosedaj se je 14 kolektivov obvezalo skupno za vpis 1,709.500 dninarjev ljudskega posojila. Med poedinci je dosedaj najboljši tov, Gorjan Srečko, ki se je obvezal, da bo vpisal 5000 dinarjev.
Pravtako se je tudi Okrajni odbor Ljudske tehnike obvezal za vpis 50 tisoč dinarjev ljudskega posojila, a
obenem se je po klubih Ljudske tehnike razvilo živahno tekmovanje, kateri klub se bo obvezal za večji vpis posojila.
Ker dosedaj še nismo prejeli poročila za vpis ljudskega posojila iz okrajev Dolnje Lendave, Radgone in Ljutomera, prosimo odgovorne činitelje, da v najkrajšem času sporoče uredništvu podatke o vpisu posojila.
Začel se je odkup žitaric
Zaradi velikih potreb po maščobi je nujno potrebno, da sejemo čim več oljnic. V gospodarskem letu 1949/50 so kmetovalci v murskosoboškem okraju posejali okrog 170 ha oljne repice, 4 ha pa kmetijske delovne zadruge.
Kmetovalci so v lanskem letu prejeli pravočasno setvene plane in semena, tako, da so lahko svojo nalogo pravočasno in dobro izvršili. Oljno repico so že v mesecu avgustu posejali, pri čemer je posebno važno, da je pravočasno v zemlji, ker poznejša setev slabo vpliva na pridelek.
Oljna repica je v glavnem dobro prezimila zaradi pravočasne setve. Pridelek oljne repice je v letošnjem letu zadovoljiv. Lep pridelek je imela predvsem kmetijska delovna zadruga
Kramarovci, toda tudi ostali kmetovalci dosti ne zaostajajo.
Sedaj pa stoji pred kmetovalci in odkupnimi organi važna naloga, da pravilno in pravočasno izvrše odkup oljne repice. V murskosoboškem okraju se je pričel odkup že 10. julija. Odkup vršijo zbirni centri. Vsak kmetovalec prejme za 100 kg oddane oljne repice 8 kg olja in 15 kg oljnih tropin. Važno je, da je seme oljne repice čisto in kar je najvažnejše, da je dovolj suho. Vsi pridelovalci, katerim je bila oljna repica priznana za seme, jo oddajo istočasno in pod istimi pogoji v odkupni center. Na vrečah in v vreči mora biti listek s točnim naslovom pridelovalca.
Z odkupom oljne repice je potrebno pohiteti in ga zaključiti še pred odkupom žitaric.	   Šk.
Po žetvi žitaric takojšnja setev ajde in drugih kultur
Letošnje leto so žitarice dozorele mnogo preje, kakor navadno. V glavnem je žetev  že končana. Vzporedno z žetvijo pa se začne tudi takoj strniščna setev, ajde, prosa, raznih krmnih mešanic, repe itd.
Strniščna setev je prav tako važna, kakor pomladanska alt pa jesenska. Važna je predvsem zato, da na isti površini, kjer so bila žita, lahko pridelamo še isto leto izdatne količine ajde, prosa in repe. Te kulture so za prehrano prebivalstva zelo važne. Ajda je v naših obmurskih okrajih
zelo razširjena kot strniščni posevek. Ajdo prašijo čebelo, ki povečajo pridelek za 30 do 200%, ako ni v neposredni bližini čebel, je pridelek ajde majhen. Iz tega vidimo, da so nam čebele zelo koristne pri povečanju hektarskega donosa ajde, istočasno pa dobimo z večjo površino posevkov ajde tudi več medu. Nič manjša ni važnost setve prosa. Žetev krmskih rastlin je posebno važna, ker s krmljenjem teh rastlin v svežem in siliranem stanju dvigamo mlečnost krav in da večamo proizvodnjo surovega sira.
Da se izvede strniščna setev in preoranja strnišč na vseh površin ah, kjer so bila žita, je dolžnost množičnih organizacij na vasi,, da organizirajo v času setve pomoč z vprežno živino, delovno silo, v semenih itd. Ne smemo dopustiti, da se ne bi izvršila setev in preoranje strnišč. Zaradi tega so dolžne vse množične organizacije in pa kmetijske zadrugo, da skrbijo in nudijo pomoč, da bo poletna obdelava zemlje in setev, pravočasno zaključena tako v socialističnem, kakor privatnem sektorju.
Na odlično urejenem milanskem stadionu »Vigoreli« je bila pred tri— destpettisoč gledalci odigrana mednarodna košarkaška tekma med ekipo Crvene zvezde, ki je prvak Jugoslavije in ekipo »Borleti«, prvakom Italije. Zmagali so košarkaši Jugoslavije z rezultatom 35:32.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 13. julija 1950
Več čuta odgovornosti —
manj upravičenih pritožb
Zaradi aktualnosti vsebine smo v celoti ponatisnili članek iz Ljudske pravice štev 154/II. z dne 29. jun. 1950.
Uredništvo
Navodilo ministra za državne nabave LRS za izvajanje zvezne uredbe O odkupu živine in masti je dalo LO dovolj jasne smernice in solidno podlago za izboljšanje naše živinoreje. Ker so odkupni organi in aktivisti to navodilo resno preštudirali in ga — upoštevajoč vse posebnosti posameznih gospodarstev — življenjsko uporabili na terenu, tam bo odkupna akcija izvršena letos brez posebnih težav in godrnjanja. Vendar tudi dobro navodilo ne bo dosti pomagalo tam, kjer imajo do naših uredb še vedno birokratski odnos. Ta odnos prihaja v danem pr meru do izraza posebno v nepravilnih razrezih obveznih oddaj in v neupoštevanju načela zakonitosti. Mnogo nepravilnosti, ki so bile izvršene že prej, bi bilo treba sedaj popraviti. Poglejmo si nekaj takih primerov iz okraja Murska Sobota.
Kako je slaba evidenca v okraj, merilu, vidimo lahko v KLO Puconci. Po izjavi tajnika tega KLO so dobili plan odkupa telet, ki je predvideval, da bi se moralo odkupiti več telet kakor je krav na vsem področju krajevnega odbora. Na ugovore pri poverjeništvu za državne nabave, da je to nemogoče, so dobili krajevni funkcionarji odgovor, naj naredijo razrez, kakor vedo in znajo. Funkcionarji KLO so se steni zadovoljili. Tako napravijo tisti odborniki, ki ne poznajo Zakona o ljudskih odborih in ki se ne zavedajo, da imajo tudi dolžnost. boriti se proti birokratizmu! Lotili so se razreza kar v pisarni, ne da bi sklicali zbor volivcev. Zato pa so se zgodile kaj čudne reči: kmet, ki je dolžan imeti na gospodarstvu samo eno kravo, je dobil odločbo, da mora oddati v enem letu dve teleti, in sicer eno marca, drugo junija! Vložil je pritožbo na okraj, toda tam so pritožbo zavrnili iz razloga, »ker je obveznost v primeri z drugimi pravilna«.
Takih primerov birokratizma je v murskosoboškem pa tudi v drugih okrajih še mnogo. Nič manj birokratska pa tudi škodljiva sta tudi naslednja primera. V KLO Polana so zahtevali od kmeta, da odda 200 kg težkega bika v prvem četrtletju, čeprav ima obveznost mesa 900 kilogramov in čeprav bi lahko zredil bika na 600 kg v tretjem četrtletju. Da prezgodnja oddaja ne bi bila racionalna, je jasno. Kmet se je pritožil, toda pritožba je bila zavrnjena. Ko se je nameraval pritožiti na okrajni kontrolni komisiji, pritožbe niso sprejeli, Češ da »je rok za pritožbo pretekel«, Čeprav pritožba na Komisijo državne kontrole ni vezana na rok. Tako je morala stvar reševati KDK v Ljubljani. Podoben primer birokracije se je dogodil v KLO Cankova. Kmet se je pritožil zoper odločbo o obvezni oddaji mesa in prosil samo za odložitev oddaje na poznejši termin. Rešitve svoje pritožbe še do danes ni dobil. Dobil pa je med tem odločbo, s katero ga je OLO kaznoval s 50.000 din kazni, ker ni izpolnil obveznost v predpisanem roku. Na to odločbo se je pritožil na oblastni odbor z utemeljitvijo, da obveznosti ni izpolnil zato, ker je pričakoval ugodno rešitev svoje pritožbe, v kateri je prosi za odložitev oddaje na poznejši termin. Toda tudi ta pritožba je ostala do danes nerešena.
Pravkar se vrši izvajanje nove uredbe o odkupu živine in masti. Da
napak, ki so jih zagrešili v mursko-soboškem okraju v preteklosti, ne analizirajo tako, da bi se na njih učili in jih v bodoče vedno bolj odpravljali, lahko sklepamo iz njihovega novega kampanjskega dela pri izdajanju novih odločb o obveznem odkupu. Tako so v številnih KLO, kot v Polani, Markišavcih, Nemčavcih, Puconcih itd. aktivisti »prepričevali« odbornike KLO, da mora biti povprečna odkupna obveznost n. pr. za kmetovalca po prvi skupini prvega okoliša, t. j. kmetovalca z zemljo 0—3 ha, 15 kg! Ker pa je v uredbi, pa tudi v odločbi vlade LRS navedeno, da je tak gospodar dolžan oddati 5—15 kg masti, pomeni to, da so ti tovariši vzeli samo maksimum. To pa pomeni, da bi moral vsak gospodar ne glede na to, ali ima 0 ali 3 ha zemlje, oddati 15 kg masti. Tako tolmačenje je popolnoma nepravilno in ni v skladu niti z uredbo zvezne vlade niti z odločbo vlade LRS niti z navodilom ministrstva za državne nabave, ki vsa govore o tem, da je treba pri določanju obveznosti upoštevati določene okoliščine, ki so v uredbi naštete. Jasno je, da tako postopanje ne bo pospešilo, temveč zavrlo potek odkupa, hkrati pa bo sprožilo val nezadovoljstva in pritožb.
O obveznostih je treba pred končnimi odločbami razpravljati na zboru volivcev. Tam se morajo volivci odločno boriti proti vsakršnemu birokratskemu »razrezovanju«, hkrati pa se morajo boriti za pravično difenrencirane obveznosti in se pri tem držati načela: vsak po svoj h močeh in proti temu, da bi tisti, ki imajo manj, oddajali za one, ki imajo več oziroma bi lahko imeli več.
Z dobro organizacijo dosežemo
	
Na državnem posestvu v Kočevju je ogroženih skoraj 7000 hektarov travnikov. Da ostanejo nepoškodovani, se je tudi radgonski okraj obvezal, da pošlje na pomoč 75 koscev in grabljic. Člani okrajnega plenuma OF so sprejeli sklep, da bodo vplivali na osnovne frontne organizacije na vaseh, da vsaka pošlje vsaj po enega kosca in dve grabljici. Nekatere frontne organizacije so k tej akciji zelo slabo pristopile. Odbor frontne organizacije v Mele-Sratovci je skušal nalogo rešiti, tako da je v imenu Okrajnega komiteja KPS in Okrajnega odbora OF razposlal pozive, da se mora ta in ta tovariš brezpogojno udeležiti košnje v Kočevju, ker se bo moral drugače zagovarjati.
V Cerkvenjaku rešujejo stvar drugače. Odborniki KLO, OF ter član okrajnega plenuma so okrajnemu aktivistu zagotovo obljubili, da pošljejo zadostno število koscev v Kočevje. Ko se je pa okrajni aktivist
ponovno oglasil pri njih, so bili v zadregi in zagotavljali, da koscev in grabljic ni mogoče dobiti. Nalogo bo seveda težko izvesti, če hodi pismonoša k raznim družinam in prepričuje ljudi, da jim ni potrebno hoditi nikamor. Ta pismonoša ima tudi sam večjo družino, čigar člani bi se radi udeležili akcije, pa jim tega ne dovoli.
Drugače so k nalogi pristopili na Velki, v Apačah, Nasovi, Segovcih, Lutvercih, Tratah, kjer prepričavanje ni delalo nobenih težkoč in so poslali na akcijo  zadostno število koscev in grabljic.
Ker so nekateri člani plenuma stvar vzeli za neresno, kakor so tudi neresno pristopile k delu frontne organizacije, je Okrajni odbor OF komaj dosegel 50% plana in bo nujno, da pričnejo to važno nalogo reševati resneje.	V. T.

Sonce se je nagibalo, ko so se pred zadružnim domom v Černelavcih, vedrih obrazov zbrali mladinci cigani, ki so čakali na mladinski sestanek mladinskega aktiva Pušča. Veseli so se menili o svojem življenju, nekdaj in danes v socialistični Jugoslaviji. Nekdo izmed njih je dejal, kako je lepo sedaj, ko se danes svobodno tukaj zbiramo, da se pogovorimo o tem, kako si lahko izboljšam svoje življenje. Na sestanku so mladinci sprejeli mladinske legitimacije, katere jim, kot sami pravijo, služijo
kot priznanje za njihovo delo in učenje. Ko so pregledovali sklepe zadnjega mladinskega sestanka so ugotovili, da jih lepo izvajajo, saj se je naučilo pisati in čitati nad 70% mladincev, kar je velik uspeh mladinske organizacije. Začeli so študirati statut LMJ. Ustanovili bodo svoj fizkulturni aktiv in hočejo napovedati tekmovanje vsem mladinskim aktivom, kdo bo prej vključil v organizacijo vso mladino in kateri bo prej plačal članarino. Tekmovalni načrt bodo sestavili in naknadno objavili. Ostalim aktivom bi naj to služilo za vzgled in osnova za nadaljnje tekmovanje mladinskih aktivov v okraju,
F. F,
Odprli bodo 5 nižjih gimnazij
Po novi reorganizaciji šolstva bo v ljutomerskem okraju v prihodnjem šolskem letu odprtih 10 štirirazrednih osnovnih šol, 4 višje osnovne šole in 6 nižjih gimnazij, in to v Ljutomeru, Križevcih, Razkrižju, pri Mali Nedelji. Tomažu in pri Miklavžu. V nižje gimnazije bo v okraju zajetih 84 otrok, ki so z dobrim uspehom končali nižjo osnovno šolo. S tem bomo petletni plan vključitve šoloobvezni otrok v nižje gimnazije presegli za 10 odst.
V letošnji reorganizaciji šolstva se še ne bo moglo zajeti vseh oddaljenih otrok v nižje gimnazije. V nižje gimnazije je v celoti vključenih 31 KLO in delno trije KLO. Zaradi oddaljenosti krajev ni bilo mogoče vključiti v okoliš nižjih gimnazij Žerovincev, Branislavcev in Ivanjkovec.
Ta problem bo rešen v bodočem šolskem letu na ta način, da bodo v Ljutomeru, pri Miklavžu in Tomažu zgradili dijaške domove, v katere se bo prvenstveno sprejemalo dijake iz oddaljenih krajev.
Ta reorganizacija šolstva v ljutomerskem okraju bo precejšen prispevek h kulturnoprosvetni preobrazbi našega podeželja. Široko bo odprla pot viničarski in kmečki mladini do višje izobrazbe in ji pripomogla, da zavzame dostojno mesto v naši socialistični domovini
Zadružni dom v Črensovcih dobiva pravo lice
V letu 1948 v Črensovcih nismo uspeti dograditi zadružnega doma, prav tako ne v lanskem letu. Nujnejša je bila gradnja zadružnih govejih hlevov. Te smo dogradili in so nam sedaj v ponos. Letos smo se lotih' dokončne dograditve zadružnega doma. Že pred dobrim mesecem smo se pa lotili dokončne dograditve zadružnega doma.  Že pred dobrim mesecem smo pričeli z delom. Delo sedaj uspešno vodi tov. Horvat Anton, pomaga mu odbor Fronte. Za dobro delo pa gre zasluga tudi strokovnjaku tov. Törnar Štefanu.
Člani OF so zelo aktivni, saj so poleg nujnega poljskega dela pomagali pri prevozu gradbenega materiala. Ob dobri organizaciji dela in pravočasni preskrbi gradbenega materiala je mogoče zadružni dom dograditi do meseca avgusta, kar je obveza krajevnega odbora OF.
Prve domače ribiške ladje, in sicer štiri so zgradili z Zadru. Uporabljali jih bodo za lov na tune, ki jih je mnogo v našem Jadranu. Do sedaj smo ribiške ladje kupovali v tujini. Domače pa prav nič ne zaostajajo za v tujini kupljenimi, da še celo prekašajo jih, ker so zgrajene za naše prilike. Naše jadransko ladjedelnice gradijo sedaj 63. modemih ribiških ladij.
Rajh Marija je vzgledna gasil
V soboto 1. julija je izbruhnil požar v gozdu pri Cezanjevcih. Gasilski Četi iz Ljutomera in Cezanjevec sta s pomočjo kopanja Jarkov in mokrega gašenja do štirih popoldne ogenj pogasili in pri tem obvarovali več hektarjev gozda. Požrtvovalnim gasilcem je tudi pridno pomagala gasiti in kopati edina ženska Rajh Marija iz Ivanjkovec, čeprav bi morala na vlak za Ivanjkovce. Rajhova je zavedna gasilka in je vedno na mestu, kadar jo kliče gasilska dolžnost.
Požrtvovalnost tov. Rajhove naj služi ženam za vzgled, ki se Še niso vključile v gasilstvo.
Več pomoči SKUD-u 
,,Janezaʻʻ Kavčiča“
Sindikalne podružnice v Ljutomeru so v poslednjem času pristopile k poživljenju kulturno prosvetnega dela. SKUD-u »Janeza Kavčiča«, kateri je dosedaj životaril brez povezave s sindikalnimi podružnicami, dajejo moralno in materialno pomoč.
Za vzgled naj služi sindikalna podružnica cestarjev, kjer so člani na svojem sestanku sklenili, da bodo redno odvajali sklad za kulturno prosvetno delo tukajšnjemu SKUD-u. Dosedaj so nakazali že 1000 din. Iz podružnice OLO-ja se jo dosedaj včlanilo že 81 članov, nekateri kot aktivni, drugi pa podporni. V juliju so zbrali preko 800 din društvene članarine.
Po vzgledu sindikalnih podružnic OLO-ja in cestarjev, naj bi nudile pomoč tudi ostale sindikalne podružnice, katere še dosedaj za pomoč SKUD-u niso pokazale dovolj razumevanja. Društvo bo moglo kakovostno in številčno dvigniti kulturne prireditve le tedaj, če bo dobivalo od sindikalnih organizacij stalno pomoč.
V novem Beogradu gradi mladina hotel, ki bo eden najmodernejših in 
najlepših hotelov v Evropi, Betonska konstrukcija je je gotova. Sedaj postavljajo vmesne zidove. Stoji tik Donave, kamor bodo speljane stopnice. Hotel bo imel lastne motorna čolne za uporabo gostov. V hotelu bo 320 eno in večsobnih stanovanj, ki jih bodo pozimi greli s toplim zrakom, poleti pa hladili z mrzlim zrakom.
Murska Sobota, 13. julija 1950
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
Sobočanci! Ste sposobni urediti in negovati mestni park?
Od 3.—10. septembra bo v naši državi prirejen »Teden cvetja in zelenja«, čigar glavni namen bo ureditev nasadov ter čiščenje in olepšanje naših mest. Prav je, da ob tej priliki nekoliko pogledamo kaj pomenijo zeleni nasadi za naša mesta.
 Beseda »park« je pred nekaj sto leti pomenila velik ograjen prostor, ki je služil plemenitašem za lov. Danes ima ta beseda obsežnejši pomen. »Park« pomeni danes del pokrajine, bodisi po oblikovalčevi zamisli umetno zasnovane in urejene ali pa popolnoma naravne, ki je navadno sredi mesta in služi za razvedrilo in počitek delovnemu človeku.  Lepo urejeni javni nasadi so ponos mest. V naši državi posveča ljudska oblast mnogo pažnje ureditvi novih nasadov in ohranitvi starih. Tivoli v Ljubljani in Mestni park v Mariboru so znani po svoji lepoti in 
skoraj ni mesta, ki ne bi imelo vsaj malega parka. V načrtih, ki jih pripravljajo naši arhitekti za nova naselja so povsod predvideni okoli stanovanjskih blokov veliki nasadi.
Vprašanje pa je, v koliko posamezna mesta skrbijo za ureditev in nego takih javnih nasadov. Nič kaj hvale vreden primer oskrbovanja javnih nasadov je v Murski Soboti. Aleja topolovih nasadov proti gradu je prepuščena sama sebi. Namesto cvetlic, raste le plevel. Trg zmage je prostor, kjer «e tudi bohotno šopiri plevel, Spaberkovani nasad aster v Titovi ulici bo kmalu podlegel prahu in žeji. Posamezna podjetja in ustanove so sicer sprejele obvezo, da bodo oskrbovale nasad vsaka pred svojo zgradbo, toda razen Gozdnega gospodarstva, Mestnega kleparstva in nekaj stanovalcev v Štefan Kovačevi ulici, ki oskrbujejo nasad, nihče ne migne z roko. Dogaja se nasprotno:	smeti, pometene s pločnikov
skrijejo v nove nasade. Takih in podobnih primerov je še več. Pa se vrnimo še nazaj v park, kjer naredi kaj neugoden vtis nered im nesnaga, ki leži tam po številnih plesnih zabavah.
Teden cvetja in zelenja, ki bo prirejen od 3.—10. septembra naj naredi v Murski Soboti korenito izpre-
membo tudi v javnih nasadih. Lastnik hiš naj mislijo že sedaj, kako bodo okrasili okna, počistili vrtove in predvrtove, dvorišča in ulice, kakšni okrasni material bo uporabilo podjetje, ustanova ali obrtnik za okras izložbe in podobno. V ta namen bo postavljena tudi komisija, ki bo nadzorovala okraševanje in bo delila tudi nagrade. Naloga članov množičnih organizacij je, da se pogovore o tem tednu na svojih sestankih in si že sedaj napovedo tekmovanje. Obsežnejša navodila bodo še naknadno objavljena.
Program za »Teden čistoče«, ki bo koncem julija v Murski Soboti pa je sledeči:
1.	Očistiti plevela vse javne nasade in pločnike 
2.	Popraviti pokvarjene pločnike v Titovi ulici. Interesenti dobijo v ta namen na razpolago cement pri upravi mestnih komunalnih podjetij ;
3.	Ureditev živih mej in plotovi
4.	Čiščenje obcestnih jarkov in izravnanje obcestnih zelenih robov,
5.	Mestni ljudski odbor bo stopil v stik z Okrajnim magazinom, da preskrbi apno za zgradbe, ki so potrebne prebeljenja;
6.	Ponovno prebarvanje napisa na 
spomeniku Zmage;
7.	Zbrisanje vseh starih in nepotrebnih napisov in ponovno prebarvanje nečitljivih napisov. H. D.
KDZ Črenšovci jih prekaša
Pred nedavnim smo brali v časopisju, da so člani KDZ v Lutvercih pridelali na 2 hektarja 2000 kg oljne repice. Zadružniki v Črensovcih smo sicer malo pozneje želi, prav tako ponoči, dobili pa smo na 1 hektar 2100 kg semena oljne repice. Torej je za 110 odst. boljši hektarni donos. Tudi žito na zadružnki poljih je že pokošeno. Dne 30. junija so tov. Kuzma Matija, Tkalec Ivan, Škerget Štefan in Utroša Anten v rekordnem času pokosili 2,90 ha lepe rži. Vsekakor si ti tovariši zaslužijo priznanje za njihovo požrtvovalno delo na zadružnih poljih.
Maršal Tito je podaril žepno uro tesarju Jocu Maričiću, ki je zaposlen pri beograjskem gradbenem podejtju »Kongrap« in je že izpolnil svoj drugi petletni plan.
Jugoslovanska nogometna reprezentanca v Braziliji, kjer se sedaj više srdite nogometne tekme za svetovno prvenstvo, dobro odrezala. Zmagala je nad Švico z 3:0, premagala Mehiko 4:1, a izgubila proti Braziliji 2:0. Tekmo je gledalo nad 200 tisoč ljudi.
V Sisku so začeli graditi velikansko valjarno brezšivnih cevi, ki bo med največjimi v Srednji Evropi. Predvidenih je 18 ogromnih dvoran. Letos bodo 4 zgrajene. Pretekli mesec je na gradbišču delalo 1500 delavcev, sedaj je pa število zaposlenih še večje. Gradnja je bila predvidena že za leto 1949, a se je zavlekla, ker nam Madžarska ni dobavila potrebnih železnih konstrukcij.
Borovnice pošiljamo v London. Letos so borovnice dobro obrodile. V Londonu je za njimi veliko povpraševanje. Ker še pa hitro pokvarijo, je potreben nagel prevoz. Za hiter prevoz nam pridejo na pomoč transportna letala, ki prepeljejo posebno dobro pakirane borovnice v treh urah iz Ljubljane v London, to je približno 1500 km. Danes popoldne še nabiramo ta gozdni sadež, a jutri ob desetih so že v Londonu na trgu. Tudi v Švico jih izvažamo, a s kamioni. Na Švedsko pa pošiljamo, tudi po zračni poti, naše namizne breskve, ki jih bo največ dala kmečka delovna zadruga Osojnik pri Ptuju.
Naša kemična industrija izdeluje celo vrsto novih dragocenih proizvodov. V Hrastniku so že začeli izdelovati zdravilni preparat za bolezni srca in krvnega obtoka. Za celjsko tovarno emajlirane posode pa izdelujejo črno emajlno barvo, ki smo jo do sedaj uvažali iz inozemstva. Domača barva prav nič ne zaostaja za tujo, je pa seveda mnogo cenejša. V obratu lesne industrije v Belišču v Slavoniji so letos zgradili tovarno, ki izdeluje antiseptično sredstvo urotropin za potrebe farmacevtske industrije.
Žetev je v Soveniji ta teden zavzela širok razmah. Žetev ječmena je končana, v goriškem in sežanskem okraju je že tudi končana žetev rži in pšenice. Po vsej Sloveniji bo žetev končana najmanj 14 dni prej kot običajno. Ozimno žito je letos obrodilo za okrog 200 kg na hektar več kot lansko leto, suša pa je precej škodila jaremu žitu kjer bo hetarski pridelek manjši.
Zbirajmo odpadke!
Mnogo ljudi še vedno misli, da odpadke lahko brez škode zavržemo. Tako gre ogromna količina koristnih odpadkov v izgubo, tudi takih, ki so za našo. industrijo nujno potrebna surovina. Iz 110 kg steklenih črepinj izdelamo najmanj 100  kg novega stekla. Iz 100 kg starih krp dobimo 50 kg čistega bombaža. Da bi zadostili potrebam papirja, moramo zbirati vse papirnate odpadke, ker s tem prihranimo les in druge surovine. Zato je nujno, da zbiranju odpadkov oz. starega materiala polagamo večjo pažnjo.
Po zadnjih poročilih so pionirski odredi v murskosoboškem okraju zbrali precej starega papirja. Premalo pa so jim pri tem pomagale ostale množične organizacije. Zelo dobro so se izkazati pionirji iz Cankove, Pertoče, Prosenjakovec in ostalih vasi. Manj pa so nabrali pionirji iz Kroga in Kuzme. Krajevni ljudski odbori in množične organizacije so dolžne, da pomagajo pionirjem organizirati stalen načrt zbiranja vsakovrstnih odpadkov pod parolo »Čim več surovin za naše tovarne«.
Zaželjeno je, da se tudi prevoz zbranih odpadkov pospeši tako, da bodo ti čimprej služili svojemu namenu.
Vsem, ki so nam poslali dopise brez podpisov, sporočamo, da jih ne moremo objaviti, predvsem tiste, ki so kritični. Ker sprejemamo dnevno nepodpisane dopise, še enkrat opozarjamo vse, ki nam dopisujejo ali želijo dopisovati, za kar smo jim hvaležni, da moremo objaviti samo dopise, ki so opremljeni s polnim naslovom in lastnoročnim podpisom.
Uredništvo.
Zadružno življenje v Lutvercih je ubralo pravo pot
Zadružno življenje v Lutvercih sega v prva leta po osvoboditvi. Takrat so prišli v izpraznjeno vas kolonisti — bivši hlevarji, hlapci, dninarji — ljudje, ki so prej le garali tujim gospodarjem. Prišli so s skromno prtljago ter se namestili v okrušenih in zapuščenih bajtah. Iz vseh strani so prišli za kruhom v novo življenje. Pred njimi se je razprostirala in jih pričakovala neobdelana zemlja, na kateri so postali prvič v življenju gospodarji. Živine je bilo malo, strojev je primanjkovalo. Vendar volja po Življenju, hotenje, da bo tukaj enkrat lepše, je bilo v ljudeh neomajno. Trdo so se zarili v delo, pri katerem so sl medsebojno pomagali. Bilo pa je še nekaj drugega, kar jih je združevalo: zvestoba do nove države, ki jim je dala pravico. do življenja, zavest, ki so jo prinesli kot bivši borci iz NOV. Zato so v Lutvercih vsa gospodarska in politična vprašanja reševali na masovnih sestankih.
Tako so tudi na nekem sestanku sprejeli sklep, da ustanove splošno kmetijsko zadrugo v Lutvercih. Od-
prli bodo svojo trgovino, tako, da ne bo potrebno hoditi gospodinjam za vsako malenkost v Radgono. Novo Ustanovljena zadruga pa ni samo prinesla ugodnosti s trgovino, temveč je v vasi začela pospeševati predvsem kmetijstvo. Najprvo so popravili ceste, potem so začeli z čiščenjem sadnega drevja. Zadružniki so se začeli zanimati za umetna gnojila, semena, selekcijo živine, itd. Skratka, v Lutvercih je z novo ustanovljeno Kmetijsko zadrugo dobivalo kmetijstvo vse naprednejše oblike.
Pri poljskem delu pa so bile še vedno težave. Enim je primanjkovalo živine, drugi niso imeli strojev. Zato so na nekem sestanku sprožili vprašanje o ustanovitvi Kmetijske delovne zadruge. Kdo je sprožil to vprašanje prav za prav niso vedeli. Večina zadružnikov je odobravala ustanovitev zadruge, dočim so se nekateri uprli ter dejali, da bi potem izgubili zemljo, ki so jo šele dobili. »Ne, ne, mi zemlje ne damo!« Tako prvi sestanek ni prinesel zaželjenega uspeha. Sedem gospodarjev pa se je le odlo-
čilo za novo življenje ter združilo svoja gospodarstva. Nova zadruga je bila tu.
Ostali vaščani so se še trdneje oklenili splošne kmetijske zadruge, katera je zajela tudi sosednjo vas Plitvice. Vendar so vaščani z velikim zanimanjem sledili prvim težavam in uspehom novo ustanovljene kmetijsko delovne zadruge, ki je na veliko začudenje vseh prikazala že v prvem letu trudadan v vrednosti 90 din. Razen tega se je zadruga tudi gospodarsko okrepila.
»Ha, ste videle?«, so kregali možje svoje žene. Stvar je bila namreč taka, da so se žene na prvem sestanku najbolj postavile po robu vprašanju ustanovitve zadruge. »Sedaj bomo pa pristopili« so odločno sklenili možje. Vendar do masovnega pristopa tudi to pot ni prišlo. Najhrabrejši pa so se le pridružili zadružnikom. Tako je zadruga naslednje leto že štela 14 gospodarstev. Zadružniki, ki so uvajali delovne norma, so številne parcele postopoma arondirali.
Vendar bi se motil, kdor bi dejal, da so se zadružniki v Lutvercih s tem, da sta nastali v vasi dve zadrugi, namreč splošna in delovna, raz-
cepljali. Kaj še! Osvobodilna fronta je štela 130 članov ter je trdno povezovala vaščane. Še naprej so na masovnih sestankih reševali vsa tekoča gospodarska in politična vprašanja, ne glede na to ali se je to nanašalo na KDZ, KZ ali pa na kako drugo organizacijo. V tem letu so se odločili, da zgrade zadružni dom. Sledili so tedni in meseci živahnega dela. Fronta, ZB, LMS in druge organizacije so tekmovale med seboj. Z razširitvijo zadruge pa se je vrinilo še eno vprašanje, ki ga niso predvidevali. To je bila zidava novih hlevov, ki bi rešila problem prostorov za živinorejo.
»Kaj zdaj?« so se spraševali na sestankih. »Ali zadružni dom, ali hleve«? Končno so se odločili za oboje. Opeko so dobili od starih stavb, ki so jih razrušili, ostalo pa so dobili od OLO. Kljub velikemu delu v zadrugi tudi niso pozabili na frontno brigado, v katero je odšlo 22 frontovcev pa se je počasi odmikala v tovcev. Pri vsem tem gospodarskem in kulturnem razvoju v Lutvercih pa se je počasi odmikala v ozadje splošna kmetijska zadruga Napa-
Nadaljevanje na 4. strani
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 13. Julija 1950
Zadružno življenje v Lutvercih
Nadaljevanje s 3. strani
ko so naredili zadružniki sami, delno pa tudi okrajni forumi, ki so bili mnenja, da je KZ kot nižja oblika zadružništva sedaj ob razvoju KDZ postala več ali manj nepotrebna. Ker pa je v Lutvercih bila reč taka, da se je dobršni del kmetovalcev še vedno držal izven KDZ ter se oklepal KZ, so se ti ljudje počasi odmikali odi zadružnega življenja, kar je bilo v glavnem vzrok, da KDZ ni zajela celotne vasi. V tem času so nekako zaspala tudi dela pri gradnji zadružnega doma. Napako, ki so jo naredili, so kmalu opazili in tako postaja kmetijska zadruga v Lutvercih zopet živahna.
KDZ v Lutvercih šteje 41 družin, ki so vložile 176 ha zemlje. Od tega je nad polovico njiv, ostalo pa travniki, pašniki in nekaj malo gozdov. Letošnji plan setve so razdelili tako-le: jesenskih posevkov 34 ha, krompirja 20 ha, koruze 10 ha in večje količine sladkorne pese, sončnic in buč. V poljedelstvu imajo uvedene norme, za kar skrbita brigadirja Bogataj in Dremelj. Vse obvezno oddaje je zadruga v lanskem letu izpolnila Tako so oddali državi čez 10 vagonov krompirja in večje količi-
ne belih žit in mesa. Lep razvoj pokazujejo tudi v živinoreji. Tako rede 83 goved, 75 svinj in manjša število konjev. Letos bodo govedorejo povečali na 133 glav, svinjerejo pa na 90 glav. Pri govedi je zaposlen Mežnar Franc, ki se bavi z živinorejo že dolga leta. Prej je bil hlevar pri gospodi, danes pa je postal zadružnik, zato ima še večje veselje do dela. AFŽ organizacija se priprivlja tudi na gojitev kokoši.
Če pogledamo privatnike, se lahko ugotovi, da tudi ti izpolnjujejo svoje dolžnosti do države.
Vzporedno z gospodarskim razvojem se dviga tudi kulturno življenje. V Lutvercih imajo pogosto prireditve, ki dokazujejo živahnost masovnih organizacij. Tako imajo 104 članov ZB. 130 članov OF, 60 članic AFŽ in 30 mladine. Partija vzgaja mlade kadre, ki gredo v šole, urade in industrijo. Tako imajo v okrajnih ustanovah 13 uslužbencev, 12 mladincev obiskuje srednje, šole nekaj jih pa imajo na tečajih.
Ob tihih večerih, ko utihne pesem brigadirjev in ugasnejo luči v zadružnih hlevih, zapojo v poletni večer radio aparati. Življenje v Lutvercih se je do dobra sprostilo in gre z velikimi koraki socializmu nasproti
Pojasnilo o članku ,,Ista pesemʻʻ
V zadnji številki »Ljudskega glasa« pod naslovom »Ista pesem«, je pisec članka razglasil škodljivost m-i tingarstva v Murski Soboti, ki pušča dokaj slabe posledica v parku, po cestah in drugih javnih prostorih, Ker se je v članek v zadnjem odstavku vrinila neljuba pomota s stavkom »čez kakšen dan se pojavi v časopisju: — imeli smo zopet kulturno zriredttev z mitingom — jo s tem popravljamo. Ta stavek se pravilno glasi: »čez kakšen dan slišiš na Ulici: »imeli smo zopet prireditev«.
Članek ni namenjen okrajnim prosvetnim forumom, ki ne dovoljujejo kulturnih prireditev združenih s plesno zabavo, kar je edino pravilno, saj takšne prireditve, če tudi so dobro naštudirane, izgubljajo svoj kulturni pomen, temveč ljudem, ki še
vedno mislijo, da lahko dajejo kulturne prireditve s plesnimi zabavami v isti koš.
Druga stvar, kj jo poudarja pisec, pa je škoda na ljudski imovini, ki jo povzročajo le pogoste veselice. Poglejmo danes v park. Vsepovsod je ponesnaženo s papirjem in konzervami, deskami in vso mogočo ropotijo, kar kvari ugled mesta. Obiskovalci parka dobivajo vtis, da so prišli na smetišče. Če že prirejamo take takoimenovane mitinge v mestnem parku, ki je namenjen počitku delovnih ljudi po opravljenem delu, naj bi prireditelji ob velikih dobičkih, ki jih s temi veselicami dosegajo, tudi očistili za seboj prostor, ki je bil pri tem ponesnažen.
Uredništvo.
Meteor, vojna, reakcija - in še marsikaj
Nadaljevanje s prve strani.
vse bo propadlo. Šli  bomo v vojno ali pa bo vojna prišla k nam in nas vse pomandrala.
Priznati moram, da je tudi mene stvar hudo prijela. Umrl pa še ne bi rad. Sicer ni rečeno, da v vojni vsakdo umre, siguren pa človek le ni za svoje življenje. O ti prešmentani meteor! Pa ravno zdaj si moral priti, ko imamo največ dela. Žetev je. Žito je bogato, veliko, klasje se drži debelih bilk kot mladi mački in kar v štirih vrstah se smeje med plevami rumeno zrnje. In vse to da bi zdaj pustili zaradi tega hudikovega meteorja, zaradi te nebeške pošasti v obliki — vojne.
Toda resnica je le resnica. In Prekmurci resnici vedno verjamejo. Vojna bo, meteor bo padel, strašna nesreča bo, vsega bo konec. Ostali bodo le tisti, ki so tu pa tam kaj nagajali ljudski oblasti, tem bo prizanesel meteor, prizanesla jim bo vojna, a vse ostalo; poslovi se od tega lepega in tako vabljivega življenja. Tako so mi rekli v Gradišču in zraven dodali, da se je vojna že pričela. V Prosenjakovcih da je bilo streljanje celo noč. Osemdeset mrtvih in še dvakrat toliko je bilo ranjenih. Pomislite, strašna stvar! O, ti meteor! Nekje na Tišini so mi celo povedali, da bo vojna trajala vsega en dan, da pa bo zato toliko strašnejša. Nebo in zemlja bosta zavita v dim in meglo, slišalo se bo le grmenje in. pokanje meteorjev in podobnih zadev, potem; potem pa bo vsega konec. Le nekaj jih bo ostalo, nekaj tistih, ki niso za to, ampak za ono, zaradi česar bo tudi meteor prišel v obliki vojne. Ponekod so začeli že s pojedinami,
 ne le v ravnini, tudi višje, v hribih, na Goričkem. Tam so celo na boljšem, imajo še nekaj šmarnice v sodih. In napiti se je vsekakor tudi treba. Pot je dolga in morska voda je slana, ni pitna. Zatorej pa le dajmo. Dajmo kolikor gre. Do Koreje je daleč, koščka suhe zemlje ni, samo morje, slano in neužitno morje. »Hajovi«, ki čakajo na nas v Splitu, od koder nas bodo zavlekli na Korejo, so tolikšni in toliko jih je, da, da v Splitu ljudje tudi iz na j večjih hiš ne vidijo vode v pristanišču. In tako naprej, vsak dan kaj novega, vedno hujše vesti o meteorju, o vojni, ki kakor da ne bi imela drugje v svetu prostora, zaide ravno v to naše ubogo, vedno nesrečno Prekmurje.
Včeraj sem pa srečal na poti domov moža, že v letih, s katerim se poznava že dalje časa. Pozdravila sva se kot dobra stara znanca in povabil me je v svojo hišo. Postregel mi je
s kruhom, pristnim domačim, rjavo zapečenim, rženim prekmurskim kruhom in kozarcem rdečega vina. Menila sva se o vseli mogočih rečeh. O kmečkem delu, o dogodkih doma in po svetu, o odkupih, o žetvi in dobrem pridelku žit, o zdajšnji veliki vročini in o vsem mogočem. Tudi na »vojno«, ki kot meteor straši po Prekmurju, je nanesla beseda. In priznati moram, pogovor s tem možem mi je razjasnil lice, da sem hipoma nehaj misliti o vseh tistih razburljivih vesteh, ki sem jih nabral v zadnjih dneh po naših vaseh. Takole mi je dejal možakar: »Eh, kaj bi, ni vredno besed. To o meteorju in o vojni verjamejo le tisti, ki so ta meteor ustvarili ali pa tisti, ki so tako neumno lahkoverni, da tankim rečem nasedajo. Ko utopljencu teče voda v grlo, se oprijemlje tudi drobne slame. In taka, utopljencu, ki se lovi za slamo podobna, taka je ta najnovejša slika reakcije...«
Mož ima prav. Njegove besede so me napotile, da sem napisal to zgodbo o meteorju, ali bolje rečeno o »vojni«, ki zadnje dni grozi našemu Prekmurju.
O tem, zakaj imamo našo Armado in kaj mislijo milijoni delovnih ljudi širom naše domovine o vojni, o resnični vojni, o tem ne bomo govorili. To je povedal že neštetokrat tovariš Tito v svojih govorih in to so potrdili drugi naši vodilni ljudje. O »meteorju« in »vojni«, ki pa razsaja zadnje dni po našem Prekmurju, se pa strinjam z možem, ki mi je povedal gornje besede. Razlagam si jih takole: Res je, vojna je v polnem zaletu ne le v Prekmurju, temveč po vsej naši domovini. Toda to ni taka vojna, kakršno si zamišlja prekmurska reakcija, ki z raznimi izmišljotinami skuša zrahljati voljo naših delavcev in kmetov, zavreti njihov delovni polet v izpolnjevanju planskih nalog naše prve petletke in katerim nasedajo lahkoverneži in malodušneži. Ne, naša vojna ni taka vojna. Pri nas je v zaletu velika vojna, ki bije hoj z vsem zastarelim, ki odpravlja in to temeljito odpravlja vso navlako, ostanke starih dni, v katerih so naši Prekmurci tavali za grenkim kruhom iz dežele v deželo po vsej Evropi in prišli domov umirat, pri nas je v zaletu velika vojna, ki ustvarja poštenemu človeku, delavcu in kmetu lepšo in srečnejšo prihodnjost, brez solza, brez grenkega kruha brez ponižujočega romanja po tujem svetu in priklanjanja pred tujim gospodarjem, pri nas je v zaletu silna borba za novo življenje, vredno človeka.
In v tej vojni sodelujejo milijoni narodov Jugoslavije, ki bodo prej ali
slej obračunali tudi s takimi ljudmi, z zakrknjenimi nasprotniki naših lepših dni, ki se kot utopljenci slame, lovijo takih parol in vesti in z njimi begajo pošteno in delavno ljudstvo.
V. Jože
»Človekoljuben« sprevodnik
3. julija sem se peljala iz Radgone z avtobusom, ki vozi odtod ob 9. uri zjutraj. V Spodnji Ščavnici je stopila v avtobus neka tovarišica z 70 let starim očetom, ki ga je peljala v bolnico. Tovarišica je prosila sprevodnika, naj bi očetu odločil prostor, ker zaradi bolezni ne more stati. Sprevodnik pa ji je dejal, naj sama nekoga spodi s prostora.
Tovarišica se je s svojim očetom zaman ozirala po avtobusu, če bo kdo tako prijazen in odstopil sedež. Žalostna je b la ugotovitev, da se na to nihče ni spomnil. Ker se mi je starček smilil, sem kljub temu, da sem že osem mesecev noseča, vstala in odstopila starčku sedež. Sama sem morala stati med gnečo stoječih pot nikov in nihče ni pomislil, kako je to za nosečo ženo težko. Žalostno je, da še danes, ko se borimo, da si v novi domovini ustvarimo lepše življenje, še najdejo ljudje, ki nimajo razumevanja za bolne ljudi in noseče žene. Saj stvar bi moral rešiti sprevodnik avtobusa, če so mu zakoni in pravila neznani, naj se z njimi temeljito seznani.	V. T
V tržaški livarni »Ilva« So bile volitve za tovarniške sindikate. Od 1464 delavcev je na volitvah volilo samo 62% delavcev, na vseh ostalih listih so delavci napisali, da hočejo voliti za fašiste in izdajalce delavskega razreda.
Kljub temu, da so tržaški informbirojevci poskušali starše odvrniti od tega, da bi poslali svoje otroke na letovišča v Slovenijo, sa vsak dan Priglašajo številni otroci za počitniške kolonije v naši domovini. Tržaška deca bo prebila svoje počitnice v najlepših klimatskih krajih Slovenije.
LJUDSKA TEHNIKA
7. Julija so se v Murski Soboti vršili (prvi v letošnjem letu) šoferski izpiti. Polaganja strokovnih izpitov za šoferje se je udeležilo 25 tečajnikov iz Rogaševec, Gornja Lendave in Murske Sobote. Za amaterskega in poklicnega šoferja je položilo »skušnjo« 20 tečajnikov s prav dobrim in ostali z zadovoljivim uspehom. V mesecu avgustu se bodo šoferski izpiti nadaljevali.	Sk
MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 14. do 16. julija češki film »Slutnja« in
od 18. do 20. julija ameriški film »Bokserji«. 
Predstave so ob delavnikih vsak dan ob 20. uri, ob. nedeljah ob 15.. 17,30 in 20. uri.
OBVESTILO
V Murski Soboti se bodo vršile dne 16. julija ob 9 uri predpoldan krožno hitrostne motorne dirke. Prvaki vseh kategorij bodo nagrajeni z lepimi darili Trening vseh kategorij motorjev od 98 ccm dalje se bo vršil v soboto, dne 15 julija od 17 do 19. ure. Prijave za hitrostne krožne motorne dirke sprejema Avto-moto društvo v Murski Soboti vsak dan do 20 ure zvečer Po končanih dirkah bo prosta zabava s srečolovom v mestnem pajku.
Upravni odbor Avto-moto društva Murska Sobota
OSVESTILO
Kmetijska zadruga v Gor. Lendavi poziva vse kmetovalce, da odpeljejo na žagi razrezani les, sicer preide v last zadruge. Razen tega obveščamo, da dvignejo izplačila za oddani les v letu 1949. Po 15. juliju se reklamacije na bodo upoštevale in po tem roku predamo dolžnike v sodniški postopek.
Upravni odbor KZ Gor. Lendava
OBVESTILO
V komisijsko prodajo sprejemamo rabljena in nove predmete ter izdelke domače obrti.
To kar ne rabite v vašem stanovanju. zanesite v novo otvorjeno prodajalno ,,KOMISIJAʻʻ
Invalidsko podjetje, Murska Soboto, Lendavski cesta 14.
Preklic
Razveljavljam veljavnost izgubljenih dokumentov Zveze borcev, osebno, mladinsko in OP legitimacijo na ime: Jureš Alojz, Križevci pri Ljutomeru in orožni list na ime Jureš Janez, Murska Sobota.
Urejuje uredniški odbor. — Odgovarja uredniški odbor — Naslov uredništva: »Ljudski glas« Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna