73. številka. / V Trstu, v soboto 10. septembra 1892. Tečaj XVII. „£ D I N O S T" ihn)H ilvakrtit n» teden, vsako «redo in loboto ob 1. uri popoludnn. „Edinost" stane: i» rte leto pl. 6. — ,* izven A vat. i).— gl. ik polu lota la ontrt lota 1.50; 4.50 2.2f> Posamične Številka se dobivajo v pro-dajainioah tobaka v TrttU po & nov.. ▼ 1or!oi in V Aldovičlni po * nov. V« naroebe brez priložene naročnin« Hiravrnstvo no o«lra>. EDINOST OglMl in oznanila se rakune po 8 nov vrstica v petitu ; za naalOTt z debelimi Arkanii se plačuje prostor, kolikor bi ga obsedlo navadnih vrstic. Poilana, javne zahvale, oamrtnlo« itd. se račun* po pogodbi. Vsi dopisi se pošiljajo ureriniAtvn Piana Caserma St. 2. Vsako pismo mora biti frankovaiio ker nefrankovana sh ne sprejemajo. K«kopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacijo in inserate preloma upravniitvo P Uzta Caserma St. 9 Odprte reklamacije o prost« poitninn. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. V .dlao.t ]• aoi< Izjava. Obžalujemo prav iz srca krivo postopanje nekaterih Slovencev proti dični družbi iv. Cirila iti Metoda ter izrekamo nje vrlemu vodstvu najsrćnejo zahvalo na dosedanjem vspešnem delovanju, proseč, da ne nikakor ne ozira na brezvestne nasprotnike prepotrebne družbe naše ! Neustrašnemu njenemu zagovorniku, Josipu svečeniku Koblarju, zahvaljujemo se iz dna srca na zlatih njegovih besedah! Slava prevrednemu zagovorniku Koblarju in vodstvu iu čestitemu ljubljencu starčeku Svetcu našemu I Y Trstu, dne 9. septembra 1892. Odbor ženske podružnice sv. Cirila in Metoda: Natalija Truden, Marica Nadlišek, Ljudmila Mankoč, Marija Abram. „Če bodete tako ravnali, razrušite družbo sv. Cirila in Metoda". Tako je resno in vžalosteno zaklical prečestiti in vzorni duhovnik K o b I a r onima dvema gospodoma, katera sta imela pogum dotakniti se nase mile, blagodejne in glavne družbe sv. Cirila in Metoda. Kdo je to storil, porečeš, ljubi mi okoličan, ki si v prvi vrsti navdušen za naše podružnice, kdo je to uoinil, poreče Goričan, ki vidi že krušne plodove te družbe, kdo je bil tako prestavljen, zadoni nam iz tuž nega Korotana P D&, dragi bralci, ljubi Slovenci, nam sicer nikdar ni navada, da iščemo po osebi, pač pa le vedno po reči — v tem slučaji pa v prvi vrsti „osebi". Prvi, ki je vrgel kamen na našo družbo, ki nosi imena naših svetih bratov blagoveBtnikov, bil je mlad duhovnik iz Goriške, in drugi bil je mlad odvetniški koncipijent Sušteršič, ki bi se rad kur čez noč pospel do deželnega in državnega poslanca, ki je hotel ob tla po- PODLISTEK. Onšgov Oni. (Iz popotne torbico Ončga Ončgovega.) (Dalje.) Kako je lečil Ončgov Onf svojega bolnega očeta? Ako tare človeka spanec, ponudijo mu koj črno kavo, ako si bolan, ločijo to najprej b kavo, ako greš posetit koga, ponudijo ti tudi kavo. To je čudno, da nihče ne zabavlja nad kavino kakovostjo, temveč vse le nad njenim kupom. Kakor je hotel zaljubljeni Oni spremeniti besedo Urša v lepšo obliko, ko jej je hotel pisati zaljubljeno pismo, tako vidimo prav lehko vsak dan, da ima Ončgov Onf mnogo posnemovalcev, a ne toliko v imenu do ljubic, ampak ima jih veliko več v spreminjanju besede .kava". Kakor je bilo priljubljeno njemu irno Urša, tako jo lo premnogim in mnogim besedica „kava.* Poglejmo le rudočelično gospico ! Stavim svojo glavo, da drugega imena ne moro izgovoriti tako naglašeno, tako sladko, s tako tnilirn in ljubkim poudarkom, nego besedico „kava" in nsj si bodo tudi ime tisniti prečastljivega Luko Svetca, ki je po smrti dr, Janeza lileivveis-a pravi voditelj naše slovenske politike ; oni Šu-šteršić, ki je bolj oblastno nego Napoleon I. zakliknil : „Do drugega katoliškega shoda napravimo (? kdo je ta mi P !) vse drugače ! Vse se mora spremeniti*. Oni Šuštoršič, ki jo celo več nego naš Odrešenik, ki sicer pripoznava, da celo najbolji pravičnik vsak dan večkrat greši — a „on", Sušteršič, ne greši, se nikdar ni zlagal, se ne laže in se ne bode lagal! To, dragi bralci, so izdatne besede, in vsak izmed vas bi si gotovo rad osebno ogledal onega „SuŠter-šiča", ki si je upal napasti našo družbo sv. Cirila in Metoda. To pa je bilo njemu in gospodu Pavlici lahko, kajti dobro sta vedela, komu da govorita. Jeden del poslušalcev ni vedel, ^a kaj da gre, in drugi bil je potrpežljiv. Sploh pa je vedel in dobro znal mladi Sušteršič, da sme kaj tacega izraziti, ker je Slovenec sploh nedolžen, pohleven, zanesljiv — ker je — po jedni besedi izraženo „prava ovca". Tepi ga, hvaležen ti bode, pritisni ga na steno, imenoval te bo dobrotnika, oskruni mu najsvetejše svetinje, molčal bo! Molčal bo, a 1 i p e k 1 o ga bo! To pa ni prava taktika za sedanje razmere. Kaj bi bili storili Italijani s človekom njih pokoljenja, ki bi se bil dotaknil .Lega nazio-nale", kaj Nemci s človekom njih pokoljenja, ki bi se bil dotaknil na tak način nemškega šolskega društva P . . . Sodite sami, ljubi bralci! Vi ne poznate slavnega (P!) Šušter-šiča, vam niso znano velike zasluge za vero, dom in narod mladega Pavlice — pač pa poznate našo družbo sv. Cirila iu Metoda. Krasni, lepi, izdatni ao sadovi te družbe, ki je sedaj že razprostrta po vsem Slovenskem. Mični in nežni otroški vrti se na Goriškem in v tržaškej okolici razvi« jajo po tej domorodni družbi. V odboru glavnega vodstva so uzorni domorodci in zgledni duhovniki, kakor naš Toma Zu- ljubimca. Poglejmo le ženico, kako goji ljubezen in spoštovanje do te besedo. Sedaj jo imenuje „kava", potem „kafe*, sedaj naglaša jedno črko, potem drugo. Kadar pa prav hrepeni po njej, tedaj jej ne reče drugače, nego „kofetelč*. Ako se pa drzneš očitati taki ženici, da pije rada kavo, tedaj bode že pazila, da jej poreče „krop*. A ker ne more te besede tako sladko izgovoriti, izpremeui jo kar hitro v slajšo in sicer v „kropček". Da ! da ! Kava ! kava ! Kako blagodejno glasi se ta beseda na uho onemu, ki ne more živeti brez kave, temveč jo uživa najmanj po petkrat na dan v največji pobožnosti in bopaboječnofeti! Poglejmo staro ženico, kako jej teče jezik, ko si ga je namočila prej v sladki kavi ! Žolodec jej je prebavil že zdavnej to lehko tekočino, a ona se še dolgo časa oblizuje okoli ustnic. V onih srečnih, starih časih, ko ni bilo Se kavo, klepetati gotovo niso mogle toliko ženice, ker manjkalo jim je sladkega „kofetelča", ki naj bi jim bil oživljal jezične živce. A časi se izpreminjajo. Vsak začetek je tožak, pravijo modre glavice. Tudi pri sladki kavi je bilo tako, pan, Koblar in drugi. V odboru posamičnih podružnic in to po Primorskem, po Koroškem, po Štajerskem, po Kranjskem bo razun prvih narodnjakov tudi za vero, za „sveto vero* vneti duhovniki. Vse v najlepšem redu, v najlepšem cvitu! Če je kje zborovanje, je v prvi vrsti sv. maša, če je kje otroški vrtec, ima v njom prvo besedo gospod duhovnik. Stene in soba s podobo svetega križa, ss. apostolov Cirila in Metoda in s podobami iz svetega pisma. Jednako tudi pri šolah, vzdrževanih po družbi sv. Cirila in Metoda. Naši slovenski otroški vrti so po sistemu Frobelna, a so kakor noč in dan. V naših je vse bolj idejalno, versko, vzvišeno — tam, pri italijanskih in nemških šolskih vrtih bolj realno in nekaka predvaja za materijalizem. Kdo je to vse storil P Družba sv. Cirila in Metoda ! Kaj naj torej storimo s Človekom, ki napada našo družbo P Vaak za-se naj si napravi obsodbo ! Užalosteni smo, treba tudi odduška! V prvi vrsti nago najbolj srčno zahvalo prečastitemu odborniku Koblarju, duhovniku po načelu Krista-Spasitelja, da je tako krepko branil našo družbo. Revni smo, a srce imamo polno hvaležnosti in to podamo danes onim, ki so branili našo nam sveto družbo sv. Cirila in Metoda. Obžalovanje pa gospodu Šuštersiču in onim, ki so neplemenito napadli našo vzgojiteljico ! Navajeni smo doslej, da napada našo družbo sv. Cirila in Metoda Nemec na Štajerskem in Koroškem, da jo zaničuje in preganja Italijan po Primorskem — a sedaj še vi P V takem slučaji nam je pač jedino rešitev, da storimo to, kar smo storili v nedeljo 4. t. m., ko smo z „delavskim podpornim družtvom* prišli v corkev sv. Autona in smo ginljenim srcem zapeli: „Pred Bogom pokleknimo, povzdignimo srce!* Pač Tebe Vsemogočni, naprosimo sedaj, ko nas žel<£ ugo-niti še domačinci (P), reši nas zlega, otmi n&m družbo sv. Cirila in Metoda pogube !* ko so jo hoteli udomačiti v dotični vasici, kjer jo bil rojen Onf. VaŠčani so si pripovedovali, da pije gospoda v mestu neko črno pijačo, tako zvano kavo. Neka radovedna ženica hotela jo je tudi pokusiti, prodala je jajca in ukupila si jo v mestu zrnja, da bi si skuhala i7. njega doma kavo. Prišedša domov, vzame veliko, leseno skledo, nalije vode, strese to zrnje v vodo, zaviha si rokave, moša nekoliko časa to zrnjo po skledi, in ko je bilo že dobro oprano, vzame lonec, pobere oprano kavo iz sklede, dene jo v lonec, nalije do vrha vodu in čaka, da bi zavrelo to zrnjo. Ko se jej je dozdevalo, da je že kuhano, odlije vodo, izsuje to skuhano zrnje v veliko skledo, vname prgišče soli, kisa in olja, zmeša vse prav dobro, nese na mizo, vsede ae na leseni stol, prekriža bo, zrnoli prav pobožno nekoliko Oči našev in začne jesti z vilicami v največjem veselju drago in jako dobro zabeljeno zrnje. A šlo jej ni v slast! Vsa žalostna nese to jed sosedi, naj ona pokusi to kavo, rokši : „Glejte botra, skuhala, osolila in zabelila sum jo, a jesti jo ne morem." Vi pa, ljubi bralci, na d e I o t Doslej smo že nekaj storili za našo družbo — a vse premalo ! Zbirajmo se, zbirajmo nove ude, napravljajmo nove podružnice, nabi-rajmo pri vsakej priliki potrebne gmotne pripomočke za našo družbo! Marsikaka prilika se nam še ponuja v to sveto nalogo, in če kje : biti mora ravno pri tej družbi vse zastopano, kar šteje Slovenstvo po raznih svojih stanovih v Trstu in tržaški okolici! Na delo torej, ljubi domorodci, na delo v smislu svetih blagovest-n i k o v, g v. Cirila in Metoda, v sporazume nji z voditelji naše glavne družbe v Ljubljani, ▼ jedinosti z glavnim predsednikom, duhovnikom Tom. Zupanom, v zlogi z našimi duhovniki in odborniki naših pod-družnic! — V to Bog in naša sreča! Idealizem in Slovanstvo. Znano je iz zgodovine, da narodi in države, ki zajdejo v mreže pogubnega realizma, skoro izgospndarijo in se po« greznejo v močvirje narodne zmešnjave, ostudne demoralizacije in notranjega propadanja političnega. Za zgled nam je mnogo narodov in držav, ki so ali že poginile, ali pogiujajo pred našimi očmi polagoma. Najžalostnejša slika tacega notranjega in vnanjega propadanja v močvirju gnji-lega realizma je pač Turčija, mnogo gnji-lega je pa dandanes tudi — v Nemčiji. Na videz le se kaže ohola ta država mogočno baš kakor oni možak, ki koraka pred ljudstvom mogočnim korakom, kot bi bil čil in čvrst, a v drobu svojem je trpel in gnjil, in slednji trenotek utegne se zgruditi na tla v zasmeh resnično zdravim in čilim. Kako zakriva Nemčija svojo gnjilobo in trhlost za sredstva razne vrste, katera Tako je bilo v onih srečnih starih časih, ko so jedle ženice kavo samo v salati in niso mogle radi tega toliko sape po nepotrebnem žrtvovati. A časi se izpreminjajo, kajti ta pijača udomačila se je že povsod. Tudi oče Ončgovega Ončga poznal je to zrnje, a užival ga ni v salati, ampak po vseh predpisih najboljših kuharic. Pre-ubog je bil, da bi si hil mogel privoščiti to pisčo po večkrat ua dan. Niti po je-deukrat bi ni upal naliti lončeka, ne, storil je to le tedaj, kadar ju čutil, da mu ni nič kaj prav. Zraven kavo užival je uče Onćgovega Onćga še nekaj drugega, iu kakor mi je satn pravil, le takrat, ko je bil zaspan, to je: vohal je duhan, ali kakor govorć navadno: „šuofal je tobak". Ker ni duhan posebno dober nnsu, ako je na vlužnem kraju, hranil ga je radi tega v papirju zavitega na polici v kuhinji. Zraven tega zavitka bil je se neki drugi zavitek, namreč : v papirju zavita zmleta kava. Človek prav lehko zamenja zmleto kavo z duhanom za nos, ako je prej ne povoha. Nekega večera pride oče Onćgovega Onega vos potrt domov. Slabo mu je bilo. Gre v kuhinjo, vzamo piskerček, nalije ga ako jo opazujemo bliže, nag napolnjuje z grozo in strahom — je pač malokomu a menda najmanje nam Slovencem znano. jej je dobro, danes oprijemlje se krepkega delavca, češ, njegovi krepki udje jo obvarujejo pada, jutri zopet se hoće pokatoličiti in dela propagando za rimski prestol po celem svetu, ščuje in ruje celo mej duhovščino nenemške narodnosti, ka- z vodo in ko je zavrela, segne na polico, vzame zavitek in dene v krop nekoliko tega prahu. Ko voda zopet zavrč, odmakne piskrček od ognja, počaka nekoliko, da se v loncu poleže in ko ae je tudi to iz-godilo, izlije to pijačo v skledico. Ker mu je bilo ta večer zelo slabo, dodati ni hotel tej pijači sladkorja, dasi ni pil še nikdar kave brez njega, A nocoj bila je izjema. Zamiži, odpre usta na vso moč, izlije v nje vso tekočin') in v jednem požirku bilo je vse v želodcu. Kakor bi bil izpil čašo strupa, izpre-menila ga je sedaj ta pijača. Bolje mu ni, temveč temni se mu pred očmi in vsa kuhinja maja. Na pol mrtev privleče se na posteljo, kjer Htoka liki umirajočemu človeku. Sin Oni zasliši stok. Plane ves obupan k očetu v spalnico vzkliknivši ves v strahu : „Kaj pa vam je oče?" Oče pogleda milo skrbnega sina in mu de zamolklim slabim glasom : „Umiram, umiram. Bliža bo mi koneo, zapustiti bodem moral svet, grozno slabo mi je.* „Oče; oče! ne! umreti ne smete, ozdravim vaB jaz", zaplaka Oni in skoči v kuhinjo po zdravilo. (Dalje prih.) skega idealnega cesarstva Slovanskega po-greznejo v močvirje pogubljive materije ? Mi Slovani smo narod ideala in, ako je še re&itev ideala na zemlji, priti mu mora od Slovanov, kajti idealizma je v nas Slovanih v tacem ozbilji, da nam ga preostaje, kamor koli obrnemo oko. Mi živimo v prekrasni dobi idealizma; v dokaz temu baš uas slovenski najnovejši boj klerikalizma z „liberalizmom4' in njega sadeži: katoliški shod!, verska era itd. kar vse niti ni druzega nego preostanek idealizma. (Pač le pri teh, kateri ne poznajo namer skritih in neskritih načelnikov in provžročiteljev pojavljenja v takih oblikah. Op. ur.), baš kakor pri imo-vitem Ribničanu, ki ne ve, kam z mlekom, kedar mu ga preostaje vsake baže: medenu, kislu, sladku mlajku. S tega stališča se nam ni bati našega najnovejšega narodnega nasprotnika, kajti i on je idealist, naš brat, ki ravno tislo v svojem srci želi kakor mi, le v drugi podobi. Pač pa je treba biti nam pozornim, da se bas po tem prekipečem idealizmu (Tu ste prenejasni za naše čitatelje. Op. ur.) ne naseli v nas ona kužna bolezen, ki lazi k nam od „gnjilega moža", ki želi ozdraviti v svežesti našega ideala svoje trhle ude. Danes še je skupni vladar vsega Slovenstva nebeški idealizem, dal Bog, da mu ostanemo zvesti, kajti v njem je naša sreča, naša bodočnost, naša moč ! Ornega. Različne vesti. t Ivan Nep. Legat, kanonik stolnega kapiteljna pri sv. Justu v Trstu itd., umrl je vsled kratke ali mučne bolezni v četrtek dne 8. t. m. Pogreb vršil se je danes predpoludne. V prihodnji številki priobčimo obširnejši životopis tega vzornega duhovnika. Danes pa le dostavimo, da izgubo tega poštenjaka jednako obžalujejo meščani vseh stanov. 0 deželnih zborih, kateri so se otvorili včeraj, bomo poročili prihodnjič. Deželni zbor istrski imel je prvo sejo danes ob i/il uri pop. Predsednik Cam-ptfelli čital je svoj govor in obečal, še strožje postopati, kakor do zdaj. Brez dvoma so te besede veljale našim poslancem, proti katerim je bila že dosadanja strogost pretirana. Na poziv, zaklicati cesarju „evviva", odgovorila je manjšina, kakor obično, s „ž i v i o !" A ko je deželni glavar predstavil zboru vladnega zastopnika Elluschega, klicali so mu naši poslanoi „perea t", „v e n ž njim", »sramota", ter zato dobili ukor od predsednika, ki jim je zagrozil, da jim v prihodnje odvzame besedo! Kako P — ni povedal. Vladin zastopnik je potem na kratko pozdravil zbor v italijanskem in hrvatskem jeziku. Vršile so se potem volitve (2 tajnika, 6 revizorjev in 7 članov finanč nega odbora), pri katerih so naši poslanci oddajali bele listke. Sploh ni nobeden naših voljen, kakor ni bil v minolem zasedanju. Kdaj bode prihodnja seja, se ne ve. Deželnim poslancem razdelil se je proračun. „Slovenec" meni, da uniči slabe vtise o postopanju nekaternikov proti družbi sv. Cirila in Metoda s tem, da imenuje poleg drugih naš list „Edinost" liberalen. V naš list pa se je poročalo samo to, kar so nam sporočili tisti, ki so bili sami na prvem slovenskem katoliškem shodu. Kam pridemo ? Zadnjič smo pod tem naslovom objavili vest, da je mestna delegacija odrekla mesečno plačo č. g. kapelanu v Rojanu pod pretvezo, da on ne ume „la lingua del paese". Vest ta je v okolici sploh duhove jako razburila, kajti vsem se studi grdo počenjanje tržaških Lahonov proti našim duhovnikom. Dosedaj je duhovščina od magistrata bila le toliko zavisna, da je dobivala potom tega urada svojo plačo, namesto tega, da bi jo dobivala neposredno iz c. kr. blagajne. Magistrat je bil samo mašina, ki je izpolnjeval željo vlade. A isti urad se je sedaj raz-koračil ter hoče, da velja njegova n e-merodajna beseda tudi tam, kjer nima nobene oblasti, namreč v cerkvi. Uže večkrat sta D' Angeli ali zvesti mu kompanjon Cambon povzdignila svoj židovski glas ter sredi mestnega h veta kazala na veliko „sramoto", ki jo počenja slovenska duhovščina laškemu Trstu; izposlovala sta po ovinkih celo znano prepoved slovenskih pridig pri sv. Justu. A s tem sta bila še nezadovoljna, kajti apetit tem prefrigancem prišel je še-le, ko sta začela jesti — ko sta namreč videla uspehe svojih prvih naporov — jda sta dalje hujskati mestne pobaline na galeriji proti skofijstvu, Ker so je to drznilo Blovensko prepoved od prestolnice prenesti v cerkev starega svetega Antona. V tem svojem slovauožrstvu napravil je mestni svet svoje korake, ali zaman, kajti cerkev mora svojim vernikom biti povsem pravična ter ne sme se ozirati na nespametne in jednostranske želje tržaških židovskih liberalcev. Bilo je misliti, da bode ščuvanja in rovanja konec, ter da se je lahonski mob naveličal Rvojih nespametnih demonstracij. Temu pa ni tako. Z zadnjim svojim sklepom je storil velik korak naprej ter v nasprotju z državnim in cerkvenim zakonom odvzel je — ne da bi imel k temu oblasti — plačo duhovniku, nastavljenemu po tržasko-koperskemu ško-fijstvu v čeloma slovenskemu kraju poleg Trsta. V Rojanu namreč prebiva ogromna večina Slovencev. V svej župniji bi težko nabrojil 10 odstotkov Lahov in Nemcev, a mestni anagrafiČni urad je vedel pri ljudskem štetju leta 1890. obrniti resnici lice ter naštel je v tem predmestju do 40 odstotkov Italijanov vsega prebivalstva ter do 30 odstotkov Nemcev- Naslanjajoč se menda na to krivično štetje, napravil je nepoklican mestni odbor zgoraj navedeni sklep ter odtegnil plačo duhovniku, ki dobro umeva slovenski, v rojanski fari edino navadni jezik Za okoličane je ta sklep nemila zaušnica. S tem so se slovenskim okoličanom kršile pravice v cerkvi, kajti odvrača iz nje se sin slovenskega naroda kot jedini zmožen voditi ga v duševnih zadevah kot neznalica deželnega jezika; kršile so se okoličanom državne pravice, ki dajejo vsem narodom jednake pravice v jezikovnem pogledu; krSile bo se tudi deželne pravioe, ker je proglašenje italijanskega kot deželnega jezika samo usurpacija; kršile so se slednjič tudi še občinske pravice, kajti okoličan je zajedno tržaški občau ter skupno z meščani pomaga polniti nenasitljivo žrelo mestne blagajnice, Čeprav za te svoje težke davke in doklade vdobiva zgolj mačevsko skrb in ugodnost. Z ozirom na vse to, morali bi okoličani skupno protestovati proti krivičnemu postopanju mestne delegacije ter odločno zahtevati, da se poštevajo njih zajamčene pravice. Će tu ne bode pomagalo, dosežejo svoje pravice pa po drugih instančijah. Okoličanski denar, ki ga znašajo v mestno blagajno, je uprav tako dober kakor oni, kojega vplačajo meščani. Radi česar naj bi mestni magistrat tudi nastavljal v okolici one moči, katere ljudstvu prijajo. Lahoristvo se sicer širi po slovenskih krajih v okolici, vendar pa naval ni še tako Bilen, da bi poplavil že vso okolico. Še dolgo bode morala lahou-ska gospoda delati in uporabljati vse svoje moči, da doseže kaj. Temu se pa ni bati, kajti narodna zavest se v okolici Širi in zmirout bolj okoličan spoznava potrebo svojega narodnega šolstva in uradnikov, koje bode morala občinska oblast volens nolens vender lo priskrbeti. Ako bode la-honska gospoda na magistratu tako napredovala v svojej zagrizenosti, pride čas, da postane neprebavljiva celo svojim somišljenikom. Nam je že itak zoperno tako postopanje mostne uprave ! — Učite se slovenski Kranjci od „Gott-8Chewerja" ! Slednji zidati hočejo sedaj novo cerkev, in osnoval se je v to odbor, v katerem vidimo vse stanove, duhovnike in posvetne gospode, ki kličejo v svojem pozivu po vsem svetu : „Sorojaki, Koče-varji ! Naj nam bode to patrijotično delo, katero mora vsak deželan in domorodec spremljati ne samo z najboljšimi voščili, temveč tudi pripomoči po možnosti svojih financijalnih moči. Delajmo, Kočevarji z „združeno močjo", da emo svetu svedok naše goreče domovinske ljubezni . . . .! Tako Kočevarji ! in mi ostali Slovenci pa našo družbo sv. Cirila in Metoda, ki ima uže 150 podružnic in vzdržuje ali podpira osem šolskih zavodov in to dve šoli in 6 otroških vrtov — hočemo razrušiti in raz-dejati!! Kje vam je, dragi Šusteršič in Pavlica, vaša pamet, kje pamet onim, ki ste to mirno dušo poslušali in ne ugovarjali P Und hocb und niedrig, arm und reich, an rang geschieden oder gleich, wir bau-en aH' zusammen ! Ali pa opomin italijanskega lista „Piccolo", ki piše 26. avgusta t. I., kako se ima častiti spomin umrlih mož, in vsklikne potem za „Lega n a z i o n a I e" ......circolava in citta una lista di sottoscrizioni per la „Lega". E' il modo migliore, infatti, di onorare la uiemoria del caro e venerato patriota". Tako Nemci tako Italijani in mi!!? Donesek k prepiru milijon obse-gajočih Slovencev. Med Slovani preslavni ranjki Matija Majar piše leta 1873., tor,aj pred 20. leti v Slavjanu" : „Neki mlad francozki spisovatelj spisal je spis, in založnik je dal natisniti 15.000 iztisov, kakor je to uže običaj pri tiskanju knjig francoskih, ker se toliko iztisov običajno raz-trži, ako je knjiga količkaj veljavna. Knjiga je bila dobra, zanimiva in v dveh tednih se je razprodal ves prvi natis, in ješče se je jako popraševalo po knjigi — radostno je založnik napravil drugi natis, po založničkem običaji dvakrat toliko iz« tisov, kakor pri prvem natisu, to je 30.000 iztisov, in vse se je v kratkem čn«u po-prodalo . . . In kako pri nloveriski knjigi v denašnji razburjeni dobi P ! Če se »me primerjati malenkostno velikim, tu mali dodatek : 20. avgusta t. 1. priobčil je podpisani v lepi knjižici igro „Kateri bo6 v veljavi 15 kr. za iztis — vsi slovenski časopisi brez izjeme, tako po Štajerskem, Kranj ikem, Koroškem in Primorji omenili so pohvalno to malo v 500 iztisih izšlo delce, in do danes prodal in sprejel je spisovatelj u Ž e zajede u sam is« tis 15 kr. in 2 kr. poštnine, čeravno mu je plačati 45 goldinarjev tiskarnici. Torej pri nas v 18 dnevih jeden oksemplar vsled vse pohvale in vse priporočbe. Kaj je temu povod P Prvič slabo vre-jeno knjigotrštvo pri Slovencih, o katerem bo ni črhnilo besedice pri zboru v Ljubljani. Drugič nepotreben razkol med ma> loštevilnem narodom slovenskim; zdaj je vse razklano v dve stranki, in te zopet v deset do 20 podstrank, in nikomur so ne zdi potrebno seči po knjigi in časopisih. To ne tožim le jaz, temveč vsak, ki ae peča s časopisjem, s knjigo in narodno izomiko. Le tako naprej, in kmalo postanemo vrl narod v zasmeh vsem sosedom. Bog pomagaj v boljše — a tako no pojde dalje. I. p|. K. V Trstu, 8. septembra 1892. Občinske volitve v Pomjanu. Na mali Šmaren dal je razglasiti naš komesar, da so volilne liste razpostavljene 4 tedne, in da ima v tem času vsakdo pravico se pritožiti (reklamirati). Naši usrečitelji začeli so z agitacijo, ter se že a conto merijo ceste, pregledujejo oerkve, mostovi, šterne itd., zdaj bode obetanj, da jih bode vsakdo sit, a po končani volitvi, bodo pa vse zaspalo in pri starem ostalo. Pošteni kmeti že vedo, kaj veljajo taka obečan ja in zato jim ne verujejo. Kmetska poštena stranka mora v to delati, da pri teh volitveh zmaga, da bodo v prihodnjič mogla sama voditi občinsko upravo, ter potrebne ceste, pote in drugo preskrbeti svoječasuo, po tera se potem krčevito zavzimlje za „Solno-grad* in tepta narodnost svojo z inkvizi-torično brozsrčnostjo — vse to, da bi se rešil nezdravi mož, da bi v vrstah ne-sprijenega in deviškega duhovstva opral bolno svoje telo — — zaman ! Od dne do dno propada vidno in niti koncesije podeljene socijalistom svojim, niti avstrijski „Solnograd", je ne otmejo nevarnosti, katera jej žuga. In ako s pravim duhom, s pravo zavestjo pogledamo doli na gnjile strani Germanije, navdajati nas more s ponosom zavest, da smo še čili in zdravi. Samo ozrimo ae v pomilovanja vredno književnost nemško! Kuk duh nam veje tu nasproti — to je duh, ki puhti iz zatuhle mrtvašnice; kake podobe zro nam tu nasproti P To niso podobe svežega zdravega življenja, kakor jih vzgaja neomade-ževana božja porodnica — priroda, marveč polutrhli in nagnjiti izrodki grdega naturalizma, ki ima svoje ognjišče v „možjanih" razkošnih posvetnjakov. Dk, naturalizem, sad duševne propalosti, zajedel se je, grdi kugi podoben, v meso nekedaj takoi dealne Germanije, in hitro, ko se je naselil ta nevarni gost mej ponosne nam prijatelje, tako hitro se razširja njegov vpliv v vseb krogih podvrženih germanski moderni kulturi, in zaman je ves trud nemških prvakov, zaman vea njih napor, stresti se zopet opasne tc bolezni in povrniti bq zopet v naročje zdravega jasnega idealizma t kajti prepozno je! Germanija otrovana je v središči svojega bitja, in strup ta leze brzim navalom povsodi, kjer koli se mu odpira pot. In kako je propala Germanija temu nevarnemu realizmu P Vzrok je jasen. Neugasna želja po zemskem imetku, nenasitljivost po tuji lasti in neposredno združevanja z materijo, moralo jo je, pozabivšo popolnoma višje smotre, pritirati do močvirja, v katerem tiči velik del njenega naobraženstva uže sedaj. In ta rana Germanije more biti nam Slovanom in sicer vsem, kar nas biva na obali zemski, v svarljiv zgled. Kajti baš kakor Germani, tako raztreseni smo i mi v ogromni realni neceloti, in kaj bi bilo opaanišega za obstanek Slovanstva na sveti, nega da se razcepljeni oddelki velikan- potrebi, kakor to delajo druge občinske uprave, katerim ne je tudi zmiraj obećavalo a nić storilo. Zatoraj vsi pravi in pošteno v prospeh občine pomjanske misleči možje složno pri volitvah odstranite tiste, ki le zmiraj obečujejo a nič ne izvršijo. Na delo tedaj ! in zmaga bo gotova. „L' Indipendente" ne prizanaša niti svojim narodnim sobratom Rumuncem. V svojej številki od minolega četrtka spravil Be je na rumenske vseučiliščnike, kateri, kakor znano protestujejo proti surovemu ravnanju Ogrov napram rumeuskemu narodu. Svojemu ugovoru priložili so tudi narodnostno karto Ogerske in Avstrije sploh, da dokažejo, kako mnogoštevilne so druge narodnosti pod ogersko krono nasproti pravim Ogrom, ki tu nemilo vladajo, preganjajo in zatirajo vse narode — ad majorem Hungariae gloriam ; apelujejo na druge zatirane narode ter simpatično omenjajo tudi Hrvate, Slovake in Slovence, ki zdihujejo pod madžarskim jarmom. „Indipendente" v svojem članku z veseljem pozdravlja protest Rumucev a žolto obsoja njih simpatizovapje s slovanskimi narodi ter obsoja rečeno narodno • zemljepisno karto, ki po njega menenju krivična, kajti določuje d. pr. v Istri Lahom jedno in Slovanom dve tretjini ozemlja. Na to pojasnuje absurdnost te trditve rekoč, da biva v Istri kacih dvajset različnih narodov, ki so deltma importovani, deloma autok-toni. Seveda smatra importovanim narodom Slovane, koji nimajo nikdar niti zgodovine, niti omiko, niti drugih znamenj, čiče prišteva Rumuncem — italijanskega pokolenja; par Rumuncev okolu čepiškega jezera prišteva tudi Rumuucem, dočim rumunskega jezika več ne vedo. Kot venec svoje kolo-bocije pa postavlja aksijom, po katerem so slovanski narodi v Istri in na Primorskem obsojeni k narodni smrti — kojo jim bodo prizadeli „olikani* Italijani. — Ako bi ne bili nastali hladnejši dnevi, mifdiii bi, da je solnce „Indipendenteju" zmešalo možgane. Veselica „Delavskega pod. društva". Kakor smo že v sredo poročali, odnesena je bila veselica tega društva zavnlj neugodnega vremena. Ta veselica vršila se bode jutri dno 11. t. m. v vrtu „Mondo nuovo" po že objavljenem programu in isto ustopnino. Nadejati se je, da družabniki in slavno občinstvo v obilici veselico obiščejo, ker je ta ena naših zadnjih letošnjih vrtnih zabav. — Veselica začne točno ob 6. uri zvečer. Rojansko posojilno in konsumno društvo odpre prih. teden svojo prodaja 1-nico in zalogo jestvin v ulici Bel vedere št. 4. Mi že sedaj opozarjamo slovensko občinstvo na to prodajalnicu in na rečeno društvo, ki se je iz skromnega začetka vedelo lepo razširiti in priljubiti občinstvu. Društveni udje, ki bodo kupo vali blago v tej prodajalnici, bodo zajedno deležni odstotka čistega dobička na prodanem blagu. Ud rečenoga društva je lehko vsakdo moškega ali ženskega spola. Uradne ure so ob sredah ob 6—7 zvečor in ob nedeljah od 9 — 10 ure zjutraj. Začetek šolskega leta. Prihodnji teden se zopet odpr6 vrata onih zavodov, kamor se naši otroci pošiljajo pridobivat za življenje koristnega znanja. Dne 13. do 16. t. m. bode vpisovanje po vseh ljudskih in srednjih šolah v mestu, dočim so šole v okolici začnć stoprav začetkom prih. m. Osobito onim slovenskim starišoiu, kojih otroci niso še bili v nikakej šoli, priporočamo, naj iste pošljejo v one ljudske šole, kjer so vsaj pičico deležni poduka v svojem jeziku. Kdor more, naj vpiše svojo deco v slovensko šolo pri Sv. Jakobu, drugi naj bi se pa posluževali državnih ljudskih šol, ki so sioer (ironija !) nemške, a vendar se v njih slovenščina pripoznava vsaj kot jezik. V mestne ljudske šole naj nobena mati no pošlje svojega deteta, kajti te šole so morilke duha. Tudi bi bilo želeti, da se oko-ličanski dijaki, ki bo dovršili četrti razred ljudske šole, pridnejše vpisujejo v srednje šole. Kolikor je nam znano, je Število okoličanskih učoncev na srednjih šolah še vedno premajhno. Okolica živo potrebuje svoje inteligence, radi česar priporočamo slovenskim starišem v okolici, da pošiljajo svoje za učenje godne otroke dalje študirat v srednje šole. V Trstu je tudi C. kr. obrtniška šola. Učni jezik je na tej šoli Isški, a obljubljeno nam je bilo začetkom, da se uvede tudi slovenščina, ako se oglasi zadostno število slovenskih dijakov. Od nas je torej ponekako zavisno, da pridobimo poduka na tej Šoli v svojem materinem jeziku. Šola ta jo velike važnosti, a naši ljudje te važnosti nočejo še spoznati. Mi svetujemo slovenskim starišem, da vpiaujejo svoje otroke moškega in ženskega spola v to šolo ter se zajedno potegnejo za slovenski poduk. Naj bi se temu napravil začetek ; kdor želi pojasnil, kako in kaj, oglasi naj se pri nas. Ogenj. V sredo dno 7. sept. od 7-8. ure zvečer je nastal v Ricmanjih velik požar pri Antonu Kuret hit. 103 v po^opju sena in sirišča. V kratkem času je uničil 'divji element vso zalogo sena, a tudi streho. V veliki nevarnosti so bila vsa tik stoječa poslopja, osobito južno stoječa, kamor je mala burjica zaganjala mnogobrojne žarke. Da se vname zdolej stoječe pohištvo, zgorelo bi bilo gotovo prelepo svetišče svetega Jožefa in v tem slučaju nad polovico 183 hiš broječe vasi. Sreča res, da ni bilo močne sape in da je ogenj nastal ravno v času, ko so bili vsi Ricmanjci domu prišli s svojih del. Drugače bi bil požar lehko vsa pohištva vpepelil. Hvala Ric-manjskim zidarjem in dninarjem, kmetom, ženstvu, četudi trudni bre/. gasilnega orodja, komaj domu prišedši, so delali neumorno z nevarnostjo svojega iivljenja( da omejijo nevarni ogenj ! Hvala se izreka tudi orožnikom postaje „Boschetto-Farnetou in tudi gasilnemu društvu v Trstu, koji so prihiteli o 11. uri zvečer v pomoč, če tudi je velika nevarnost že odstranjena bila. Vsem Ric-manjskim prebivalcem se toplo preporoča, naj vredijo svoje obilne vreloe tako, da o takih nevarnih prilikah ne primanjkuje vode. Javna tombola. Oasilno društvo v Za-gorji na Pivki priredi dne 11. t. m. t. j. v nedeljo ob 4, uri pop. na korist svoje blagajne veliko javno tombolo, z mnogovrstnimi in zanimivimi dobitki. Tako je za tombolo namenjena lepa telicu, za terno krašk koitrun, zabojček refoška itd. (Vis. c. k. fin. minist. dovolilo je z odlokom št. 32757 imenovano tombolo, h kateri bi bilo želeti mnogobrojnega obiska v interesu pospeševanja mladega društva). Zanimanje za to je občno, in so razni notranjski pevci obljubili svoje sodelovanje. Razun tega bo skrbela dobra godba za dovoljno zabavo in lep ples, ki ga bo aranžiralo priljubljeno naše društvo. Nar. čitalnice, bralna društva in gasilna društva vabijo se s tem k mnogobrojni udeležbi. ODBOR. C. kr. namestništvo v Trstu naznanja, da je bolgarska vlada že delj časa izdala naredbo, da dovolijo mejne oblasti v Bolgarijo potujočim tujcem vstop v Bolgarijo le tedaj, ako pokažejo veljavne potne liste. — V lastni koristi potujočih je torej, da si priskrbijo za slučaj potovanja v Bolgarijo redne potne listo. Štipendiji. Razpisanih je šest štipen-dijev letnih 105 gld. za učence srednjih šol v Trstu. Pravico prositi imajo učenci prvih šest razrodov obeh gimnazij v Trstu. Prošnje naj se oddajajo o. kr. namest-ništvu. Velike orožne vaje, ki so se imele vršiti v tekočem mesecu, so na povelje presv. cesarja ustavljene. Vojaška kontrola se bode vršila dne 1., 2. in 3. oktobra za vojake, ki so služili pri c. kr. mornarici. Dno 4. in 5. za vojake, ki so služili pri c. kr. pehoti (in-Ifauteriji); dno 6. oktobra pa za druge vo- jake. Naknadna koutrola bode pa 10—13. oktobra. Stari srebrni denar. Vsled uvedenja nove novčne vrednosti izdalo je finančno ministerstvo dne 8. avgusta posebno naredbo, s kojo se nalaga c. kr. blagajnam, da smejo sprejemati stari srebrni denar le do konca leta 1892. Mej ta denar spadajo: stari tolarji po 2 gld. 10 kr.; stari goldinarji po 1 gld. in 5 kr.; dvajsetice starega kova po 34 kr.; stare desetice po 17 kr.; stare petice po 8 kr.; stari groši po 5 kr.; križarski tolarji po 2 gld. 30 kr.; polkriževci po 1 gld. 12 kr.; če-trtkriževci po 55 kr. Ta naredba velja tudi za staro šestice, koje vsprejemajo c. k. blagajne do konca leta po 8 kr. V leti 1893. se ne bode več menjaval stari srebrni denar, niti ga bodo sprejemalo c. kr. livarnice za navadno srebrno vrednost. Ti stari denarji izgube torej svojo vrednost s koncem tega leta. Kolera v velikanskej meri kosi svoje žrtve na Nemškem. V Hamburgu imajo do 700 slučajev na dan in do 400 mrličev. Strah jo velikanski, imovitejši mestjatii so pobegnili iz mesta na deželo. Povsod se vidi le revščina in stok in jok. Več slu-čajov kolere je bilo tudi v Altoni, liano vru, Magdemburgu, Clevu itd. Tudi v Parizu in okolici se je kolera že pokazala, in imeli so že več slučajev smrti po tej groznej bolezni. V Trstu je zdravstveno stanje primerno dobro in upati je, da ta grozna bolezen ne obišče našega mesta, tem menj. ker so nastali sedaj dnevi hlad nejši ter se ni več bati neznosne vročine, ki je ognjišče vsem nalezljivim boleznim. Koliko se dobi zlata na leto po vsem Svetu ? Zdaj, ko dobimo novi denar na podlagi zlate vrednote, no bodo od več zvedeti, koliko se zlata na svetu izkoplje. — Leta 1888, se je nakopalo 159.490 kg, zlata; 1. 1885 pa celo 160.000—163.000 kg. Leta 1888 so pridobile te kovine največ severne združene države v Ameriki: do 49.917 kg. Australija 41.119 kg., Rusija 32.000 kg., Kina 13.542 kg. Manjše svote dala jo Afrika 6771 kg., Cili 2395 kg., Kolumbija 2257 kg., Kanada 2061 kg.; vse v južni Ameriki. — Nemčija ga pridobiva 1877 kg., Avstrija 1810 kg., Meksiko in Venezuela 1465 in 1424 kg., Japan 564 kg., Centrala Amerika 226 kg., Brazilija 331 kg., Bolivija 100 kg., En-gležka 220 kg., Italija 160 kg., Argentina 47 kg., Švedttk o 76 kg., Turčija pa le bornih 10 kg. — Srebra se pa je dobilo 3,427.265 kg. Kaka razlika ! Toča je uuičila skoro vso preostalo letino v kršoviti Liburniji, namreč v Opatiji, na Voloskera in jugovztočnem delu Kastavščine. Znamenje časa. Pri C. kr. dežolni sod-niji v Trstu so napravili mrežo, da se samomorilski kandidati vanjo vlove, ker v kratkem, skočila sta uŽe dva s stopnjic IV. nadstropja ter se ubila. Samomor. Mlada, lepa in čedno oblečena gospodičina Mns. M. Bagnall sprehajala se je v torek po molu sv. Karla ter se nenadoma vrgla v morje. Dva mornarja sta jo koj izlekla iz vode in jej priskrbela prvo pomoč. Prenesli so nesrečnico nezavestno v bolnico, kjer je isto noč umrla. Nesrečnica je imela še.le 20 let, ter je bila v službi pri nekej gospej v Trstu. Bila je Angličanka ter zapustila svoj dom radi vudnega suvanju in slabega ravnanja svoje mačehe. Znorela je nenadoma 64 letna perica J. Primožič v Kadinu; odvedli so jo v norišnico. Bratje Sokoli! Vsa jugoslovanska Sokolska društva sklenila so preuieniti deloma društveno opravo ter so te premeno tudi že izvedla. Da ne luširoo discipline javljamo Vam, da moru vsakdo najdlje do 1. novembra t. 1. dati premeniti vrvice na surki in gumbe na košulji. Informacije o tem dobiva se pri odboru in pa pri bratu Franu I ii a m o, kateri edini vTrstu dela sokolske obleke po novem propisu ter izvršujo tudi omenjene prenaredbe. — Nnve društvena opravo »mejo se delati samo iz popisanega l>ittg», zato opozarjamo brate Sokole naj se glede pojasnil v tem obziru obrnejo na brata T n a m o, Corsn št. 8, ali pa do odbora.) Na zdravje ! Odbor. Domači oglasi. Društvena krčma RojanakegA posojilnega in konftiim-nega tlm&tvn, poprej P er to tova, pri-poroča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo so vedno izborna domaČa oko-ličanska vina. Ci. Anriroi Ifolon v .Caserma. milil CJ l\aiall, priporoča ne najtopleje slovenskemu občinstvu. Najelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba. CI. If9l*ftl Pni!O žgnnjarija in tobakarna v I\al UI uuija, ulici Via Arcata, nasproti hišo Caoia, prodaja dojnnče ž panj o vsake vrsto in siropove pijačo, „pasarete" in sifone. Ernest Pegan (naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente In Ponte della Fabra. priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domaČimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogu kolonijalnoga blaga. Ceno so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagln. Cl. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Aluscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. pekovski Vekoslav Moder, mojster „Piazza Caserma4*, so priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po naj nižjih cenah. Cl. 1'iazza 8. Giovanni, Si. 1. trgovina z mnogovistnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Martin Krže, Anton Pofikaj, na voglu ulice Ghegft in Cedila, toči Izvrfitho domače žganje ; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-Biovcnske poštne tiskanice. Ci Anton Lampe, naslednik Jakob linčeva rja, Via Barriora v e c e h i a st. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino mnravško maslo Itd. Cl. Ivan kannhnl na,Pr3ti T0lik« »«]»*• ivdll IVallUUCl, nioo, priporoča svojo zalogo 7. mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi m debelo v množinah od 5 klL naprej po najnižji o;ni. Ivan llmnlf črevljarski mojster, Via Ko-■ w»ll UIIIURf magnii St. 6. priporoma ae slavnomu občin»tvu v vsa v njega stroko nt »dajo č u dola. - .Solidno delo, - hitra postrežba — nizke cene. Gostilna „Stoka", ZrsssEm. poleg kavarne „Fabris", priporoča ne Slovencem v mestu in na deželi. Točijo ho izborna vina, istotako je kuhinju izvrstna. Prodaja tudi vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. ('I. Tiskarna „Dolenc" del . „ ma nt. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska po ugodnih cenah imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko borilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stune 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred. Cl. B. Modic in Grebene, n8V"i!i',™ in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krčinarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blagu, podob in kipov v okrašenje grobnih spomoniknv. Cl, Mlekarna Frana Gržine Petra na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunner.ia št. b (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno oprostio inleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zalttovaiijo posneto mleko po 4 kr. 1 i t o r. toda le v množini najmanje 2,'i litrov. Cl. Iwan Prolnn priporoča svoji trgovin ivdll rreiuy v via dei b»«co st. 2 (uhod na trgu al are inituiee, Piaz/.a Rurvlera vecchia) in v ulici Molin a vento it. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelki«. C. Kavarni ,Commercio' in Je- ripern4 v *C a s e r ni afc, glavni shaja- UOOuU lifiči tržaAkili Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — /a obilen obisk so priporoča Anton & o r I i , kuvarnar. Cl. Anton Godnig, Via Nuova nasproti lekarne Zanettl-a priporoča svojo veliko zalogo kave, olja, rila,'sladkorja in raznih domači]) pridelkov. — Cene so neverjetno nizke, požtrežba jc vestna in nagla. 15—24 Josip Kocjančič, Via Barriera vec-rhia it 19, trgovina z mešanim blagom, meko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Pivarna Lavrenčič Via Rosurtti nasproti lekarne Lf-itonbnrjf pripnročuje svoja izborna isterska vinh ČBstitim družinam po najnižji ceni 28 kr. liter, v stanovanje postavljen ; manje naročilu pod 28 litrov »e ne sprejmejo. Oastitim gostom he priporoma tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra istrska kapljica. ! 2=25 lalinh lanpc tRT>etHr T>n štadion st. 10 JdlVUlI jallCO nrt dvorišču priporoi-a 8« slavnemu občinstvu za vsakovrstna tapotarska dela, in izdeluje tudi Šolske torbice. Zagotovi točno in hitro postrežbo po jako nizki ceni Petroleum po 12 kr. liter se dobiva v pro-dajalnic; Artura Fazzini, Via Stadion 6t. 22. — Telefon 519. 19 — 20 Josip Urbančič, Francesco priporoča vseh vrat žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v botpljah. — 81;ho meso, kranjske klobase, sir, sladftćire itd. ' 33—48 Gostilna „Al Callo d'oro" v i a Ohega toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vin« na zunaj in sicer loko štacijon Trst po 23 gld. hektoliter ; no da bi imel naročevalec kake druge stroške. V nanj i m gostilničarjem se priporoča za naročila Covacich. 5< i—34 Hišo z zemljiščem v dobrem stanju, pripravno za gostilno, trgovino itd., blizo mesta, kupim takoj. Andrej Hreščak Lokve — Hrvatska. 4—4 Kotranove sladčice katere izdeluje lekarničar PREND1N1 v Trstu Telefon St. 334. 49—52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotrannvega izvlečka iz Norvedškega izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva Te sladčice imajo iato moč kakor kdtra-nova voda in glavic« (Kapsulo), lažje se, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da ae ogne ponarejanju na ene j plati vdobljeno ime izdelovatelja Pvendinija in na drugej besedo Catrame. V T ratu se prodajejo v lekarnici Prendini r škatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v družili deželah. Via nuova it. 39, prodaja vsake vrste manufakturne^ blaga. Blago ae dobiva iz prvih vastrijskili tovarn. Cene nizke. 49—82 Ivan Valenčifi, Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente št. 15. (p«leg obokov Chiozza mtjotreduija lega v Trstu.) Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do '1 ur pnpolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izbama kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva. ponižni io4—i P. Favero. najboljše je s čajem iz tavžentrož (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bi lezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošto 5 kr. več. Čuvati ae je ponarejenja zdrav la. Dobiva se v odlikovani lekarni 65—100 PRAXMARER „Ai rim* Mori" Trst, veliki trg. Poštne pošiljatve izviš jejo ae neutugoma. ■■■nHiMHHBnm Krojaški mojster FRAN INAHO naznanja hI. slovenskemu občinstvu, da je svojo delavnico preložil na Corso št. 8 II. nadati*. Zagotavljajoč ceno in točno postrežbo se priporoča najiskreneje si. občinstvu. \jmjmsm Drogerija [ Arturo Fazzini y Trstu E Ulica Stadion 22 — Telefon 519. li Velika izbćr mineralnih vodA. zmletih olj- H natih barv najtinejih vrati; ru m-& m* Moja zaloga strojev nahaja se v TRSTU, ulica Zonta štev. 5, pod tvrdko Živic in družb. (Schivitz & Comp.) V zalogo prihajajo pogostoma dozdevni kupci, koji si stroje ogledujejo, pa kadar jih ho dobro ogledali in ceno izvedeli, izražajo svojo nevoljo, češ, da so si stroje drugod slabo kupili, ker moji ho bolji in cenejši. Kupujejo inačko v žaklji, ker ne poznajo blaga, kojegu kupijo, ne aglng<> slabo ali dobro, morajo ju držati, in sreča, če še ne pridejo ob plačano aro. Prosim go-p.>de posestnike, naj prideje v mojo zalogo poprej, ko stroje kupijo kje drugje ; zmenili se bomo, ker moja skrb je, vsem dotiro postreći; živim v deželi in od deželanov. zato pa niso v nevarnosti, biti opeharjeni. Prosim narodnjake, naj se držijo načela „svoji k svojim" 1 in da ne bi podpirali ljudi, kateri morda nus zaničujejo in nam škodujejo. Priporočam mlatilntce in čistilnice za žito. pumpe za vsako rabo cevi, in vsake vrsti drugih strojev in kar k temu spada Moje Škropilnice proti peronospori so se skuznle najizvrstnejše. izdelujem vodovode, tovarne i. t. d. V. Mat. Živic, -14 inženir. ,,L' A L L I A N Z družba za zavarovanje življenja in dohodkov, prevzemlje razun navadnih zavarovanj na človeško življenje vseh kombinacij tudi novo, po njej ustanovljeno jedino v Avstro-Ogerski monarhiji : zavarovanje za delavce proti mesečni ali tedenski premiji na katero obrača vso svojo pozornost in kojeua uspehi v tej stroki zavarovanju so si pridobili priznanje vseh delavskih krogov in obrtnikov, ker odirovaria' vse-stranskej potrebi. Od ustanovljenja j^ll in iiaE®'"0 (julij 1H90) do ,11. marca t 1 spre- jelo so je eV.t&» ponudeb zavarovanja za skupen znesek gld. 11,15(1. | za slučaj smrti ali do življenja stanovite d6be ; izplačalo pa so jc v ;Btem času brez zadržka gld. 4*.4SS.«0 za «09 slučajev smrti. Ljudski program Alllanc(<-e in časten napredek njen zasluži vso pozornost delalskih krogov v vekšom oziru kakor doslej z ozirom na korist, kojo jim družba ponuja in na živo zanimanje vseh za obstanek svojih družin mislečih osob. L' Allia je zastopana v vseh g avnejših mestih monarhije po agencijah in uplačiluih uradih. — Prospekte pošilja zastonj in informacije daje na zahtevo vsakemu. 9 — 10 Glavni zastop za Trst, Primorsko, istro in Dalmacijo: A. Hirsohfeld, Trst (Tergesteo) Častni diplom Zagreb. 1891. Zlata kolajna Temesvar. KWIZDE r est ituc i j s k i fluid Pralna voda za konje — Cena jedne steklenice 1 gld. 40 kr. a. v. Porablja se že 30 po dvornih hlevih in večjih hlevih vojaštva in civila vojačonje pred velikimi napori in zopetno krepčanje po naporih, ko He noge inpahnejo ali kite otrpnejo itd. Udposobi konja za velika dela T vnžbanjn. Paziti je na zgornjo varstveno marko in naj so zahteva izrecno flflr Kwizde restitncijski fluid ^ Dobiva s« v lekarnah in drogerijah. I GLAVNA ZALOGA F MAN IV. KTVIZDA c. in k. avstr, in kralj. rum. dvorni založnik, okrožni lekar v Korneuburgu pri Dunaju. PonavljaTni tećaj za dečke, kateri žele naučiti se slovenski in nemiki jezik pa tudi druge predmete za vstop v gimnazijo ali realko. — Odpre bo meseca septembra v B a r i e r i št. 25. I. nadatr. Podučeval bode M. KamuŠČIČ, učitelj i voditelj slov. šole v Trstu. 4=5 Advokat dr. Pretner ima sedaj svojo pisarno v Via Valdil'ivo št. 12, II. nadstropje. 3-a Mlekarija „St. Peter" ne je preložila na vogel ulic Campanlle in S. Spiridione pred pravoslavno crkvijo. 3—3 7si stroji ža kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo gusmmr^ ^ ta*/ v" mlatilnice, čistilne mline za žito, izbiralnice, rezal niče za krmo, mline za sadje. tlačilnice za sadje, tlačilnlee za grozdje in vino, kakor tudi vsakovrstne druge mašine in razni stroji za l.metijstvo, vinarstvo in sadjarstvo itd. itd. nove izvrstne konstrukcij«* razpošilja najceneje IG. HELLER DUNAJ 2/2 Praterstrasse 78. llustrovani katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku se pošiljajo na željo zastonj in frankovano. Stroji se dado na poskušnjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni. Cene ho se znova znižale!!! 1—20 >3—20 r ttUfe, jfev • vidiki v- :.St i- •■•V^s-r,5 ^ l 'M Velika 50 no vena loterua. Glavni dobitek 4 Žrebanje .000 . oktobra. m a p 1 o ¥ H OIC in Cpnpl/n t\A RO Vv nrinnrnra * Giuseppe Bolaffio, Alessandro Levi, Enrico Schiffmann, Ign. Neumann, 01 CURO pv UV RI. pupi/iuua. Marco Nigris, Mandel & Co., Daniele Levi & Comp., II Nlercurio. 1 Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenr v' Trstu.