V Trstu nov sedež Kmečke zveze Ludwig Boltzmann le dočakal o tabujih v sodobni družbi tablo v Devinu V Gorico bodo v nedeljo prihrumeli pustarji
Primorski
št. 42 (20.975) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
PETEK, 21. FEBRUARJA 2014
šepet ulice
Montecchi
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
/
18
9 , , I I t-, uuuuu ,
O stanju duha
v slovenski politiki
SandorTence
Ker poznamo politična kolesja v Italiji, Sloveniji in tudi v slovenski manjšini, se nismo kdove kako čudili nad načinom zamenjave ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Tine Komel. V istem času so v Italiji odstavili predsednika vlade Enrica Letto, in to ne z nezaupnico parlamenta, pač pa le s sklepom stranke, kateri pripada aktualni in bodoči premier. Bojim se, da je politika v Italiji in Sloveniji ubrala pot brez po-vratka, zato ni čudno, da vse več ljudi bojkotira volišča.
Nekdanja ministrica je bila včeraj v slovenskem parlamentu zelo iskrena, celo na meji naivnosti, če jo primerjamo z drugimi njenimi kolegi. Povedala je, da se ji zdi visoka politika vse bolj podobna neke vrste cirkusu.
Dosti hujša je trditev Tine Komel, da so ji v zameno za ministrski stolček ponudili mesto generalne konzulke v madžarskem Monoštru. Škoda, da ni pojasnila, kdo ji je pravzaprav ponudil to »kupčijo«, ki marsikaj pove o zelo klavrnem stanju duha na slovenski politični sceni.
Če se ne motimo, je mesto generalnega konzula ali konzulke v Sloveniji, podobno kot v Italiji, namenjeno poklicnim diplomatom (Komelova to ni), katerih imenovanje je podvrženo določenim postopkom in razpisom. Razen, da se ne bo tudi v Sloveniji uveljavila navada, ki je doma v ZDA (a to je povsem druga zgodba), da so veleposlaniki in konzuli, sicer ne vsi, zaupniki politične opcije, ki je v tistem času na oblasti.
UKRAJINA - Od torka že najmanj 67 žrtev
Novi krvavi spopadi Sakcije EU proti Kijevu
KIJEV / BRUSELJ - Ukrajino so včeraj pretresli novi krvavi spopadi med protivladnimi protestniki in varnostnimi silami, ki so terjali najmanj 39 smrtnih žrtev. EU je proti Kijevu uvedla sankcije, ukrajinski predsednik Viktor Janukovič pa je po navedbah poljskega premiera izrazil pripravljenost na predčasne volitve. Premirje, ki so ga v Kijevu ponoči sklenili opozicijska voditelja Vitalij Kličko in Arsenij Jasenjuk ter ukrajinski predsednik Viktor Janu-kovič, ni trajalo.
V nasilju, ki se je nadaljevalo na ulicah Kijeva, je bilo včeraj ubitih najmanj 39 ljudi, je sporočilo ukrajinsko ministrstvo za zdravje. Od torka je bilo žrtev že najmanj 67. Po navedbah ministrstva je bilo ta teden ubitih 13 policistov, od tega trije danes. Več kot 500 ljudi je bilo ranjenih.
Tina Komel: Visoka politika je cirkus
Na 2. strani
Trst: polemike v Gibanju 5 zvezd
Na 6. strani
Pristaniški delavci: stavka za večjo varnost
Na 6. strani
LJUBLJANA - Predsednik RS s predstavniki Slovencev iz zamejstva
Borut Pahor: Slovenija zavezana skrbi za rojake v sosednjih državah
Poslednje slovo od Draga Legiše
Na 8. strani
V Ronkah okrepili slovensko službo
Na 14. strani
LJUBLJANA - Predsednik republike Borut Pahor je včeraj priredil vsakoletni sprejem ob slovenskem kulturnem prazniku za predstavnike slovenskih manj-
Madžarske. V nagovoru je izrazil optimističen pogled na prihodnost teh manjšin, saj se stvari premikajo na bolje in se problemi spreminjajo v priložnosti. Pahor
šin iz Avstrije, Hrvaške, Italije in verjame, da je prav na področjih,
ki zadevajo delo manjšin, v minulih letih na splošno prišlo do napredka. »Problemi se bolj spreminjajo v priložnosti kot obratno,« je ocenil.
Na 3. strani
GORICA - Začel se je štiridnevni vzorčni sejem
Expomego z množico slovenskih razstavljavcev
GORICA - Na goriškem sejemskem razstavišču se je včeraj začel štiridnevni vzorčni sejem Expomego, na katerem je kar polovica razstavljavcev iz Slovenije. Za slavnostni prerez traku ob odprtju sta poskrbela predsednica družbe Udine e Gorizia Fiere Luisa De Marco in predsednik novogoriške Območne obrtne zbornice Zoran Simčič. Razstavljavci - tako slovenski kot italijanski - poudarjajo, da predstavlja Expomego kakorkoli pomembno izložbo za njihove dejavnosti, privlačnost sejma pa se je povečala po zaslugi novega februarskega termina. »Ko so sejem prirejali 25. aprila in 1. maja, je bilo obiskovalcev odločno manj, saj so se raje odpravljali k morju kot na sejmišče,« so nam včeraj zaupali številni razstavljavci.
20. /23. februar 2014 Razstavišče v Gorici 42. izvedba sejma
Urnik sejma:
četrtek in petek od 15. do sobota in nedelja od 10.
Mednarodni Festival Golaža vas pričakuje do 22. ure.
www.udinegoriziafiere.it info@udinegoriziafiere.it
9771124666007
2
Sobota, 22. februarja 2014
ALPE-JADRAN
/
ljubljana - Bivša ministrica od včeraj znova poslanka
Tina Komel: Visoka politika je vse bolj podobna cirkusu
V zameno za ministrski stolček so ji celo ponudili mesto generalne konzulke v Monoštru
LJUBLJANA - Državni zbor se je včeraj seznanil z odstopom Tine Komel s položaja ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Komelova je ob tem nagovorila poslance in jim očitno prizadeta, ker je morala odstopiti, sporočila, da je visoka politika enako velik cirkus. Upa, da se bo način izvajanja politike spremenil, ko se bodo spremenili akterji. »V zadnjih dneh sem se po donkihotovsko neuspešno borila z mlini na veter. Veter je bil premočan in v stremljenju za vsemi zastavljenimi in napovedanimi cilji je bilo dobro začeto in uspešno nadaljevano delo zaman,« je svoj kratek nagovor začela Komelova.
»Z dvignjeno glavo in pozitivno energijo se vračam v državni zbor, saj sem bila izvoljena in izbrana v svoji domači Istri,« je še nadaljevala in napovedala, da se bo trudila ohraniti zaupanje svojih volivcev. Rojakom zunaj meja domovine je Komelova zaželela značilno ponosno držo in veliko uspehov pri nadgrajevanju njihovega poslanstva. Z govorom si je Komelova prislužila aplavz opozicijskih, ne pa tudi koalicijskih poslancev. Predsednik Janko Veber pa se ji je v imenu poslancev zahvalil za opravljeno delo in ji zaželel veliko uspeha pri nadaljnji karieri.
Na vprašanje, ali tudi v DZ pričakuje nadaljevanje velikega cirkusa, je odgovorila, da je vse odvisno od akterjev na političnem parketu. Ko se bodo ti malo spremenili, pa vendarle upa, da se bo spremenil tudi način izvajanja politike. Zagotovila je tudi, da z njene strani ni nobenih zamer. »Ko se pogovarjamo o visoki politiki, ne moremo govoriti o zamerah. Morate vedeti, da nismo prijateljska družba, ampak se sestajamo zaradi nekih višjih ciljev,« je dejala nekdanja ministrica.
Svoje delo, ki ga je opravljala kot ministrica, je Komelova ocenila pozitivno. Po njenem mnenju je bilo narejenega veliko, začeli so z več dobrimi projekti, ki so jih tudi v zamejstvu zelo dobro podprli. »Moja ekipa je lahko ponosna tako na pisma kot na same izjave naših zamejcev,« je še povedala.
Komelova bo, potem ko je DZ danes ugotovil, da ji je prenehala funkcija ministrice, opravljala tekoče posle do imenovanja novega ministra. To bo Gorazd Žmavc iz vrst DeSUS, ki je v sredo že prestal zaslišanje pred pristojnim delovnim telesom DZ. Primopredaja med Komelovo in Žmavcem
bo predvidoma v ponedeljek. Komelova iz vrst Pozitivne Slovenije je morala položaj zapustiti zaradi koalicijske računice, da ta re-sor prevzame DeSUS, z njeno vrnitvijo v DZ pa se bo od poslanskih klopi poslovila Mirjam Bon Klanjšček.
Vztrajanje Komelove, da ne bo odstopila, je sicer minuli teden precej razgrelo ozračje v koaliciji in to tik pred podpisom nove koalicijske pogodbe. Premierka Alenka Bratušek se je nazadnje Komelovi zahvalila za dobro opravljeno delo, pa tudi za razumevanje, ki ga je pokazala ob dejstvu, da je v danih razmerah nujno, da še en ključen resor, zdravstvo, prevzame PS. Prevzela ga je od najmanjše vladne stranke DeSUS, ki pa je obenem vztrajala, da še naprej vodi dve ministrstvi.
Komelova je sicer potrdila informacije, da so ji ponudili službo generalne konzulke v madžarskem Monoštru, a je ponudbo odklonila. »Določenih političnih igric se ne grem,« je bila jasna Komelova. (STA)
Tina Komel je pod odhodu z ministrskega položaja od včeraj spet poslanka stranke Pozitivna Slovenija
arhiv
mariborska nadškofija - Po navedbah ljubljanskega Dnevnika
Med osumljenimi v preiskavi preprodaj delnic Kramberger, ne pa tudi Stres
LJUBLJANA - Med osumljenimi v preiskavi vprašljivih preprodaj delnic, ki so Nadškofiji Maribor v enem dnevu prinesle milijonsko finančno korist, je tudi nekdanji nadškof Franc Kramberger, medtem ko se je Anton Stres izognil kazenskemu pregonu, poroča Dnevnik. Je pa med osumljenimi nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec.
Zaradi domnevno spornih delniških poslov izpred desetih let v katerih je Nadškofija Maribor čez noč zaslužila 1,3 milijona evrov dobička na račun drugih podjetij, se bo nekdanji mariborski nadškof Franc Kramberger po poročanju Dnevnika moral zagovarjati na sodišču. Na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani so za Dnevnik potrdili, da je med štirimi osebami, za katere so zahtevali sodno preiskavo zaradi suma storitve kazni-
vega dejanja zlorabe položaja in pravic, tudi upokojeni klerik.
V Dnevniku so že razkrili, da je Kramberger v imenu nadškofije podpisal več pogodb o nakupu delnic Mladinske knjige (MK) Založbe in še isti dan pogodbe o njihovi prodaji po občutno višji ceni. Delnice je prodajala Krekova družba, kupovala pa sta jih družbi Etol in NFD. Do poslov je prišlo tik pred začetkom uradnega prevzema Zvona Ena Holdinga.
Čeprav je po pisanju Dnevnika pogodbe poleg Krambergerja podpisoval tudi nekdanji ljubljanski nadškof Anton Stres, tedaj še kot njegov pomočnik in generalni vikar, se je ta izognil kazenskemu pregonu. Na tožilstvu, ki ga vodi Tamara Gregorčič, so očitno presodili, da Stres ni storil očitanih kaznivih dejanj. Nasprotno je med osumljenimi nekdanji dolgoletni
ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec, čeprav ta po informacijah časnika ni imel nobene formalne vloge pri delniških poslih.
Za koga še je tožilstvo zahtevalo zaslišanje pred preiskovalnim sodnikom, ni znano. Po podatkih Dnevnika pa bi lahko šlo za nekdanjega šefa družbe NFD DZU Stanislava Va-lanta in nekdanjega direktorja Etola Ivana Fermeta.
Na tožilstvu so za Dnevnik pojasnili, da so bila ugotovljena kazniva dejanja storjena na škodo družb Etol in NFD. Omenjeni družbi sta z delnicami, ki sta jih kupili od mariborske nadškofije, nato pa prodali naprej, ustvarili precejšnjo izgubo. Vsaj NFD jo je kasneje v celoti pokril na plečih Zvona Ena Holdinga, ko je tega že obvladovala Cerkev, je še poročal Dnevnik. (STA)
Torrenti: Za kulturo letos več sredstev
TRST - Deželni odbornik za kulturo Furlanije-Julijske krajine Gianni Torrenti je povedal, da bo letos za kulturo namenjenih 8 odstotkov več sredstev kot lani. V številkah to pomeni, da je za leto 2014 skupno predvidenih 25 milijonov evrov, od katerih je en milijon namenjen za dogodke ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne. »Odslej bomo dajali prednost kvaliteti pred kvantiteto,« je poudaril Torrenti in dodal, da bodo posebno pozornost namenili tudi dogodkom, ki bodo prispevali tudi k tkanju mednarodnih vezi predvsem s Slovenijo, Hrvaško in Avstrijo, poleg tega pa bodo imeli tudi pozitivne ekonomske učinke za deželni teritorij. »Zato bomo financirali manj pobud kot doslej, vendar bomo tistim, ki bodo izpolnjevale vse pogoje, omogočili največji učinek,« je še poudaril Torrenti.
Sprejet interventni zakon za odpravo posledic ujme
LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji sprejela interventni zakon in niz drugih ukrepov, ki bodo omogočili odpravo posledic ledene ujme. Vlada bo državni zbor zaprosila, da se čim več zakonov obravnava po nujnem postopku. Po besedah ministra za kmetijstvo in okolje Dejana Žida-na vlada iz evropskega solidarnostnega sklada pričakuje med 15 in 20 milijoni evrov. Uradno oceno škode na vladi pričakujejo najkasneje v roku meseca in pol. Prav tako že poteka priprava gradiva o aktivaciji evropskega solidarnostnega sklada, je zagotovil Židan. Omenjeno gradivo naj bi poslali v Bruselj v roku tedna dni. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je predstavil najnovejše ocene škode po ledeni ujmi. Celotna škoda, ki ne vključuje poškodb gozda in kmetijskih zemljišč, znaša 129 milijonov evrov. Na železniški infrastrukturi naj bi je bilo za 41,7 milijona evrov, na cestah za devet milijonov evrov, na elektroenergetski infrastrukturi pa jo je na prenosnem omrežju za 12 milijonov evrov, na distribucijskem pa za 61,7 milijona evrov.
Omerzel je pojasnil, da je na včerajšnji dan brez električne energije še 357 odjemalcev, elektrodi-stribucijo pa podpira 61 agregatov.
benetke - Na vinskem festivalu so se z rdečimi vini predstavili številni vinarji s Krasa, Goriških Brd in Vipavske doline
»Zaželena rdeča obleka«
BENETKE - To nedeljo so se vinarji, predvsem s Krasa, Goriških Brd in Vipavske doline (na posnetku O. K.) predstavili z rdečimi vini v Benetkah na festivalu vin s prikupnim imenom »Zaželena rdeča obleka«, ki ga je organizirala Zveza italijanskih sommelierjev in gostincev ( FISAR ). Na prireditvi se je predstavilo več kot 80 vinarjev iz Fur-lanije-Julijske krajine in iz Slovenije. Slovenijo je zastopalo 20 vinarjev, deset jih je bilo s tržaškega Krasa, nekaj pa tudi slovenskih vinarjev z italijanske strani Brd. Tako se je Slovenija odlično predstavila s kvalitetnimi vini v tem svetovno znanem mestu.
Goriška brda sta ob vinski kleti Goriška Brda zastopala še Marjan Sim-čič in Valter Sirk, Vipavsko dolino pa Ba-tič, Fornazarič, Kocjančič-Zanut in Pasji Rep. Bogato je bil zastopan najmanjši slovenski vinorodni okoliš Kras. Razen kleti Vina Štemberger se je predstavilo
12 vinarjev s slovenske in 10 vinarjev z italijanske strani Krasa, združeni v Združenje konzorcij kraških pridelovalcev terana.
»Kraški vinarji so se na tej prireditvi odlično in organizirano predstavili v sklopu mednarodnega projekta med
Slovenijo in Italijo Agrotur, ki ga vodi Kmetijski inštitut Slovenije, in sicer tokrat še za korak boljše kot pred dvema letoma. Kras in vino teran PTP ter rdeče zvrsti so Benečanom in okoliškim obiskovalcem predstavili: Vinakras.Se-žana, Boris Lisjak, Matej Colja, Miloš in
Marko Pupis, Stopar-Simoneta, Rogelja-Petelin, Širca-Kodrič, David Štok, Milena in Bogdan Tavčar, Vina Štoka, Vinarstvo Rebula in Rikardo Vrabec. Skupno nastopanje z rojaki s tržaškega Krasa daje Krasu še večjo prepoznavnost in omogoča trženje tipičnih pridelkov, kjer ima vino teran bogat obseg in zgodovino,« je poudarila specialistka za vinogradništvo pri sežanski Kmetijsko svetovalni službi novogoriškega Kmetijsko gozdarskega zavoda Majda Brdnik.
V Benetkah so se obiskovalcem v rdeče odetih oblačilih predstavljale še sorte refošk, merlot, cabernet sauvignon in cabernet franc, modri pinot, pokali-ca, pignolo ter precej drugih zvrsti. Slovenijo zaznamuje zaradi pestrosti krajine in klime tudi širok sortni sestav vinske trte. Število dovoljenih in priporočenih vinskih sort je 52, od tega 17 rdečih. V vinorodni deželi Primorska pa vi-
nogradniki smejo saditi 11 rdečih sort od skupno 31, kjer je prav sorta refošk na prvem mestu z 21 odstotki od vseh primorskih vinogradov, sledita pa mer-lot in cabernet sauvignon.
»Najboljše je tisto vino, ki je prodano in tudi plačano, pravi nemški pregovor. Zato je nenehna in dobro povezana promocija čedalje bolj potrebna. Vinarji že dlje časa vedo, da je skrbno in strokovno delo v vinogradu in v kleti osnova, vendar premalo za preživetje in razvoj te gospodarsko pomembne kmetijske panoge. Veriga promocije rdečih vin v mesecu februarju se je iz prireditve v Izoli s prvim mednarodnim festivalom Svet refoška, vzpela v slavne Benetke in se bo zaključila 28. februarja v Trstu s prireditvijo Teranum in rdeča vina s Krasa 2014,« je Brdnikova povabila ljubitelje vin še na zadnjo vinsko mednarodno prireditev.
Olga Knez
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Petek, 21. februarja 2014
3
ljubljana - Predatavniki Slovencev iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske na sprejemu pri predsedniku republike
Borut Pahor: Nekdanji problemi
|	• • •	V	-I
se danes spreminjajo v priložnosti
LJUBLJANA - Predsednik republike Borut Pahor je včeraj priredil vsakoletni sprejem ob slovenskem kulturnem prazniku za predstavnike slovenskih manjšin iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske. V nagovoru je izrazil optimističen pogled na prihodnost teh manjšin, saj se stvari premikajo na bolje in se problemi spreminjajo v priložnosti. Pahor verjame, da je prav na področjih, ki zadevajo delo manjšin, v minulih letih na splošno prišlo do napredka. »Problemi se bolj spreminjajo v priložnosti kot obratno,« je ocenil in izpostavil tri tokove, kjer so se stvari premikale v pozitivno smer.
Eden je »zgodovinski evropski tok«, ki gre v smer odprave meja, združevanja prej ločenih narodov, Evrope sožitja in več-kulturnosti. Pahor trdno verjame v idejo združene Evrope, ki mora ostati prevladujoča, saj bi njen zastoj pomenil vrnitev k stari geopolitiki, ki za Slovenijo nikoli ni pomenila nič dobrega.
Drugi tok se nanaša na pozitivne spremembe v odnosu matične države do manjšin in organizacij v zamejstvu. Slovenija je po Pahorjevih besedah postala »veliko bolj zavezana glavnemu poslanstvu, da se slovenstvo ohranja, in to na način, kot ga vi vidite kot primernega v vašem okolju in med vašimi oziroma našimi ljudmi«. V njenem odnosu je danes manj pokroviteljstva in več zavedanja, da je treba upoštevati subjektiviteto manjšinskih skupnosti in njenih političnih predstavnikov.
»Do sprememb pa je prišlo tudi pri vas,« je predsednik sporočil zbranim manjšincem. Tudi te spremembe pa so šle v pravi smeri, saj v manjšinah danes bolje razumejo, »da je potrebno več sodelovanja in manj starih ideoloških predsodkov«, ki so morda legitimno obstajali pred četrt stoletja, danes pa so zastareli in v veliki meri preseženi. Predsednikov pogled v prihodnost je tako optimističen - »ne brez problemov, ne brez razlogov za skrbi, ampak z nekim zadovoljstvom nad storjenim in vedenjem, kako primerno reševati te probleme, da jih bomo spremenili v priložnosti«.
Priložnost za govore so na sprejemu dobili tudi predstavniki manjšine - iz Ita-
Skupinski posnetek predsednika Slovenije s predstavniki Slovencev iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške; v imenu slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je spregovorila Bruna Dorbolo (spodaj s predsednikom Borutom Pahorjem)
sta
lije predsednica Inštituta za slovensko kulturo v Špetru Bruna Dorbolo, iz Madžarske vodja Razvojne agencije Slovenska krajina Andrea Kovacs, iz Hrvaške predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc in iz Avstrije strokovni nadzornik Deželnega šolskega sveta za Koroško Theodor Domej.
Vsi so ubirali prijazne in relativno optimistične tone ter se zahvalili za pomoč matične države njihovim manjšinam. Bruna Dorbolo se je predsednku zahvalila za pozornost in pomemben doprinos slovenske države pri realizaciji špetrskega multimedialnega okna, ki je nastalo v okviru evropskega projekta Jezik-Lingua. Teodor Domej je govoril o uspehu dvojezičnega šolstva na Koroškem, ob kulturnem prazniku pa vsem zaželel »uspehe, kot jih imajo te dni slovenski športniki in špor-
tnice v Sočiju, nenazadnje tudi ena Koro-šica, čeprav s te strani meje«.
Darko Šonc je spomnil, da se v manjšini že leta trudijo pomladiti članstvo v svojih društvih, a uspeha kljub številnim dobro pripravljenim »marketinškim akcijam« še vedno ni. Andrea Kovacs pa je poudarila pomen čezmejnih projektov za turistični in gospodarski razvoj Porabja, kar je pomembno tudi za razvoj jezika in kulture Porabskih Slovencev.
Predsednik republike vsako leto pred osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku priredi sprejem za predstavnike slovenskih manjšin v zamejstvu. Letos ga je priredil z zamudo, saj bi se v začetku februarja moral udeležiti odprtja zimskih olimpijskih iger, a se je zaradi razmer po ledeni ujmi v Sloveniji odločil, da ostane doma in spremlja urejanje razmer.
avstrija - Dolgove naj bi prenesli na slabo banko
Hypo banko bodo reševali davkoplačevalci
Ocene škode znašajo od sedem do 18 milijard evrov - Pod pritiskom tudi dežela Koroška, ki se pa brani
DUNAJ/CELOVEC - Po burnih razpravah v zadnjih dneh na politični kot tudi na strokovni ravni je več ali manj jasno, da bodo morali več milijard težko breme, ki izhaja iz slabih posojil, leasingov in nepremičnin Hypo Alpe Adria, nositi avstrijski davkoplačevalci. Ka-
kor je namreč napovedal novi avstrijski finančni minister Michael Spindelegger (ljudska stranka), bodo bančno skupino reševali prek slabe banke, ki pa bo povsem državna ustanova. Likvidacija banke, ki je tudi eden od možnih scenarij, je s tem (zaenkrat) brezpredmetna.
Razkošno, super moderno poslopje Hypo Alpe Adria banke v Celovcu
arhiv
Če bo prišlo do reševanja prek slabe banke, pa bo ta tudi močno zvišala javni dolg Avstrije, in sicer na nad 80 odstotkov BDP. Poleg tega bi to lahko imelo negativne posledice tudi za bonitetno oceno Avstrije. Država se je sicer zavezala, da banke ne bo pustila v insolventnost, saj bi to za Koroško, ki za Hypo jamči s kar 12 milijardami evrov, dejansko pomenilo finančni zlom.
Medtem je tudi jasno, da se avstrijske banke ne bodo vključile v proces reševanja banke Hypo Alpe Adria in bo morala država rešiti vprašanje sama. S tem pa se stopnjuje tudi pritisk na Koroško. Tako Spinde-legger zahteva, da bi za del kritja ogromne škode uporabili tudi tako imenovani »sklad za prihodnost«, torej izkupiček, ki je ostal deželi Koroški od prodaje banke in ki znaša okoli 500 milijonov evrov.
Temu pa vsaj za zdaj odločno nasprotuje deželni glavar Kaiser (socialdemokrati - SPÖ), čeprav je tudi zanj jasno, da je povzročitelj te finančne katastrofe prav dežela Koroška oz. tedanja politična oblast na čelu z deželnim glavarjem Jörgom Haiderjem oz. svobodnjaška stranka (FPÖ), ki je banko uporabljala kot da bi bila bankomat. Kaiser svoje nasprotovanje utemeljuje s tem, da mora Koroška v naslednjih letih z ostrimi varčevalnimi ukrepi šele vzpostaviti proračunsko ravnotežje, vrh tega ima Koroška še jamstvo za banko Hypo Österreich v višini okoli 700 milijo-
nov evrov in da je tudi zato treba imeti še nekaj denarja na zalogi.
Deželni glavar Kaiser je v odprtem pismu tudi priznal, da je bil prevzem jamstev dežele za banko Hypo Alpe Adria tudi z glasovi socialdemokratov velika napaka. Ob tem je poudaril, da so lepe besede Haiderja takratni deželni zbor očitno zaslepile. Sedanji vodja koroških svobodnjakov Christian Ragger pa je opozoril, da so socialdemokrati podprli jamstvo dežele za Hypo že od leta 1990 dalje.
V zvezi z načinom reševanja banke Hypo Alpe Adria pa je Klaus Liebscher, predsedujoči tako imenovane Hypo-Taskforce, torej strokovnjakov, ki preiskujejo odločitve v omenjene banki, politiki na zvezni ravni dokaj jasno očital, da je zamujala pri reševanju, menil pa je tudi, da je bila odločitev o podržavljenju banke leta 2008 pravilna. Ocenil je, da je še leta 2009 banka veljala za pomembno banko v sistemu, s podrža-vljenjem pa je bilo mogoče preprečiti še večjo škodo. Sicer pa je prepričan, da škoda ne bo tako velika, kot se v zadnjem času govori (do 18 milijard evrov - op. ured.). Po njegovi oceni naj bi končna rešitev banke državo oziroma davkoplačevalce stala približno 7,5 milijarde evrov, je menil Liebscher. Samo v zadnjih treh letih so avstrijski davkoplačevalci plačali že nad tri milijarde evrov ... (il)
4
Sobota, 22. februarja 2014
ALPE-JADRAN
/
VOZNI RED VLAKOV
VELJAVEN OD 15. DECEMBRA 2013 DO 14. JUNIJA 2014
ODHODI
Proga TRST-BENETKE
PRIHODI
URA VRSTA SMER
5.15 6.10
6.16 6.20
6.38
6.45 7.15 7.21
7.50
8.15 9.15 9.38
12.15 12.20
13.01
13.15 13.20
13.50
14.15 15.15 16.15 16.50
17.01
17.15 17.20
17.50
18.15 18.20
18.50
19.15 20.15 20.40
21.15 22.06
22.13
(RV) (RV) (FB)
(FB)
(FA) (RV) (IC)
(RV)
(RV) (RV)
(FB)
(RV)
(IC)
(RV) (R)
(RV)
(RV) (RV) (RV) (RV)
(FB)
(RV)
(RV)
(RV) (RV) (ICN)
(RV) (IC)
(RV)
Tržič (5.38), Portogruaro (6.23), Mestre (7.08), Benetke (7.20) Tržič (6.32), Portogruaro (7.23), Mestre (8.08), Benetke (8.20) Mestre (7.40) nadaljuje do Milana (Obvezna rezervacija) Tržič (6.43), Červinjan (6.55), nadaljuje za Palmanovo (7.07), Videm (7.22), Carnia (8.13) (,>
Tržič (7.01), Portogruaro (7.31), Mestre (8.14) nadaljuje do Turina (Obvezna rezervacija) Mestre (8.24) nadaljuje do Rima (Obvezna rezervacija) Tržič (7.38), Portogruaro (8.23) Mestre (9.08), Benetke (9.20) Tržič (7.44), Portogruaro (8.30), Mestre (9.12), nadaljuje v Rim (Obvezna rezervacija)
Tržič (8.13), Červinjan (8.25), nadaljuje za Palmanovo (8.37), Videm (8.52) (1> (3>
Tržič (8.38), Portogruaro (923), Mestre (10.08), Benetke (10.20) Tržič (938), Portogruaro (1023), Mestre (11.08), Benetke (1120) Tržič (10.01), Portogruaro (10.31), Mestre (11.14), nadaljuje do Turina (Obvezna rezervacija) Tržič (12.38), Portogruaro (1323), Mestre (14.08), Benetke (14.24) Tržič (12.44), Červinjan(12.56), nadaljuje za Palmanovo (13.07), Videm (13.22), Trbiž (14.50) (1> (5> Tržič (13.24), Portogruaro (13.59), Mestre (14.52). Nadaljuje do Rima (Obvezna rezervacija) Tržič (13.38), Portogruaro (1423), Mestre (15.08), Benetke (15.20) Tržič (13.43), Červinjan (13.55), nadaljuje za Palmanovo (14.07), Videm (14.22), Carnia (15.13) (1> (3>(vozi do 6.6) Tržič (14.13), Červinjan (14.25), nadaljuje za Palmanovo (14.37), Videm (14.52) (1> (3>
Tržič (1438), Portogruaro (1523), Mestre (16.08), Benetke (16.20)
Tržič (1538), Portogruaro (1623), Mestre (17.08), Benetke (17.20)
Tržič (1638), Portogruaro (1723), Mestre (18.08), Benetke (18.20)
Tržič (17.13), Červinjan (17.25), nadaljuje za Palmanovo
(17.37), Videm (17.52), Trbiž (19.05) (1> (3> (5>
Tržič (17.24), Portogruaro (17.58), Mestre (18.42), nadaljuje
do Milana (Obvezna rezervacija)
Tržič (1738), Portogruaro (1823), Mestre (19.08), Benetke (19.20)
Tržič (17.44), Červinjan (17.56), nadaljuje za Palmanovo
(18.07), Videm (18.22, Carnia (19.13) (1 (3> (5>(vozi tudi 17. 4.)
Tržič (18.13), Červinjan (18.25), nadaljuje za Palmanovo
(18.37), Videm (18.52), Trbiž (20.15) (1> (3>
Tržič (1838), Portogruaro (1823), Mestre (20.08), Benetke (20.20)
Tržič (18.44), Červinjan (18.56), nadaljuje za Palmanovo
(19.07), Videm (19.22) (" (3> (5>
Tržič (19.13), Červinjan (19.25), nadaljuje za Palmanovo
(19.37), Videm (19.52), Carnia (20.40) (1> (3>
Tržič (1938), Portogruaro (2023), Mestre (21.08), Benetke (21.20)
Tržič (20.38), Portogruaro (21.23) (1> (3>
Tržič (21.05), nadaljuje za Gorico (21.30), Videm (21.57), iz
Benetk v Rim (Obvezna rezervacija)
Tržič (21.38), Portogruaro (22.23)
Tržič (22.29), Portogruaro (23.13), Mestre (00.05) (Obvezna
rezervacija)
Tržič (22.38), Portogruaro (23.23) (1>
URA	VRSTA
6.16	(BUS)
6.40	(RV)
7.22	(RV)
7.40	(R)
7.46	(IC)
8.15	(RV)
8.40	(R)
8.46	(RV)
9.10	(R)
9.46	(RV)
11.46	(RV)
12.08	(FB)
12.46	(RV)
13.40	(RV)
14.40	(RV)
14.46	(RV)
15.10	(R)
15.46	(RV)
16.10	(RV)
16.10	(RV)
16.46	(RV)
17.46	(RV)
18.10	(RV)
18.39	(IC)
18.46	(RV)
19.10	(R)
19.46	(RV)
20.10	(RV)
20.46	(RV)
21.10	(RV)
21.22	(FB)
21.46	(FA)
21.51	(RV)
22.22	(FB)
23.19	(FB)
23.31	(IC)
0.46	(RV)
Červinjan (5.20), Tržič (5.41).'» Portogruaro (5.31), Tržič (6.17).(1) Portogruaro (6.13), Tržič (6.59) ">
Červinjan (7.04) Tržič (7.16) iz Carnie (5.39), Videm (6.38), v Palmanovo (6.53) "> Mestre (5.50), Portogruaro (6.35), Tržič (7.23) (Obvezna rezervacija) Portogruaro (7.06), Tržič (7.52)."' (Ne vozi 14. 6.)
Červinjan (8.05), Tržič (8.17), iz Trbiža (6.10) preko Vidma (7.38) in Palmanove (7.53) (« (3)
Benetke (6.41), Mestre (6.53), Portogruaro (7.37), Tržič (8.23)
Červinjan (8.35), Tržič (8.47), iz Trbiža (6.45) preko Vidma (8.08) in Palmanove
(8.23) (" (3) (5)
Benetke (7.41), Mestre (7.53), Portogruaro (8.37), Tržič (9.23) Benetke (9.41), Mestre (9.53), Portogruaro (10.37), Tržič (11.23) Iz Turina v Mestre (10.20), Portogruaro (11.04), Tržič (11.45) (Obvezna rezervacija)
Benetke (10.41), Mestre (10.53), Portogruaro (11.37), Tržič (12.23) Červinjan (13.04) Tržič (13.16) iz Vidma (12.30) preko Palmanove (12.53) (» Červinjan (14.05) Tržič (14.17) iz Vidma (13.38) preko Palmanove (13.53) (" (3) (5) Benetke (12.41), Mestre (12.53), Portogruaro (13.37), Tržič (14.23) Červinjan (14.35), Tržič (14.47), iz Carnie (13.21) preko Vidma (14.01), Palmanova (14.23)(" (Vozi do 7. 6.)
Benetke (13.41), Mestre (13.53), Portogruaro (14.37), Tržič (15.23) Červinjan (15.35), Tržič (15.47), iz Carnie (14.30) preko Vidma (15.08), Palmanova (15.23) (" (3) (5)
Červinjan (15.35), Tržič (15.47), preko Vidma (15.08), Palmanova (15.23) (6) Benetke (14.41), Mestre (14.53), Portogruaro (15.37), Tržič (16.23) Benetke (15.41), Mestre (15.53), Portogruaro (16.37), Tržič (17.23) Červinjan (17.35), Tržič (17.47), iz Trbiža (15.55), Videm (17.09), preko Palmanove (17.23) (» (3)
Iz Rima v Mestre (16.46), Portogruaro (17.30), Tržič (18.16) (Obvezna rezervacija) Benetke (16.41), Mestre (16.53), Portogruaro (17.37), Tržič (18.23) Červinjan (18.35), Tržič (18.47), iz Carnie (17.21), Videm (18.01), preko Palmanove (18.23) (» (3)
Benetke (17.41), Mestre (17.53), Portogruaro (18.37), Tržič (19.23) Červinjan (19.35), Tržič (19.47), iz Carnie (18.30), Videm (19.01), preko Palmanove (19.23) (» (3)
Benetke (18.41), Mestre (18.53), Portogruaro (19.37), Tržič (20.23) Červinjan (20.35), Tržič (20.47), iz Carnie (19.21), Videm (20.08), preko Palmanove (20.23) (» (3) (5)
Iz Turina v Mestre (19.49), Portogruaro (20.29), Tržič (20.59) (Obvezna rezervacija)
Iz Rima v Mestre (20.21) (Obvezna rezervacija)
Benetke (19.41), Mestre (19.53), Portogruaro (20.37), Tržič (21.23)
Iz Milana v Mestre (20.46), Portogruaro (21.29), Tržič (21.59) (Obvezna rezervacija)
Iz Milana v Mestre (21.55) (Obvezna rezervacija)
Iz Rima v Mestre (21.38), Portogruaro (22.16), Tržič (23.01) (Obvezna rezervacija) Benetke (22.41), Mestre (22.53), Portogruaro (23.37), Tržič (0.23)
ODHODI
Proga TRST-VIDEM
PRIHODI
URA	VRSTA
5.26	(R)
5.26	(R)
5.56	(R)
6.20	(R)
6.26	(R)
6.56	(RV)
7.26	(R)
7.26	(R)
7.50	(RV)
8.56	(RV)
9.26	(R)
10.56	(RV)
11.26	(R)
11.26	(R)
12.20	(R)
12.26	(R)
12.56	(RV)
13.20	(R)
13.26	(R)
13.26	(R)
13.50	(RV)
14.26	(R)
14.56	(RV)
15.26	(R)
15.56	(R)
16.26	(R)
16.50	(RV)
16.56	(RV)
17.20	(R)
17.26	(R)
17.26	(R)
17.26	(R)
17.50	(R)
17.56	(RV)
18.20	(R)
18.26	(R)
18.50	(R)
18.56	(RV)
19.26	(R)
20.26	(RV)
20.40	(ICN)
22.18	(R)
Tržič (5.56), Gorica (6.18), Videm (6.48) (2> Tržič (556), Gorica (6.18), Videm (6.48), nadaljuje za Benetke ™ Tržič (625), Gorica (6.47), Videm (7.18), nadaljuje za Benetke ™ Tržič (6.43), Videm (7.22), preko Červinjana (6.55) in Palmanove (7.07), nadaljuje za Carnio (8.13)(" Tržič (6.55), Gorica (7.17), Videm (7.48), nadaljuje za Sacile (» Tržič (7.18), Gorica (7.39), Videm (8.04), nadaljuje za Benetke Tržič (7.55), Gorica (8.17), Videm (8.48) (" Tržič (755), Gorica (8.17.47), Videm (8.48), nadaljuje za Benetke (2> Tržič (8.13), Videm (8.52), preko Červinjana (8.25) in Palmanovo (8.37) ™3>
Tržič (9.18), Gorica (9.39), Videm (10.04), nad. za Benetke Tržič (9.55), Gorica (10.17), Videm (10.48), za Trbiž (12.05) (2> Tržič (11.18), Gorica (11.39), Videm (12.04), nadaljuje za Benetke
Tržič (11.55),Gorica (12.17),Videm (12.48), nad. za Benetke ™3> Tržič (11.55), Gorica (12.17),Videm (12.48), za Trbiž (14.05)(2) Tržič (12.44),Videm (13.22), preko Červinjana (12.56), Palmanovo (13.07); nadaljuje za Trbiž (14.50) (1> (5> Tržič (12.54), Gorica (13.17), Videm (13.48) ™ Tržič (13.18), Gorica (13.40), Videm (14.04), nadaljuje za Benetke
Tržič (13.43), Videm (14.22). Preko Červinjana (13.55) in Palmanove (14.07), za Carnio (15.13) ("(3> (vozi do 6.6.) Tržič (13.55), Gorica (14.17), Videm (14.48), nad. za Benetke ('<3> Tržič (13.55), Gorica (14.17), Videm (14.48), za Trbiž (16.05) (2>(4> Tržič (14.13), Videm (14.52), preko Červinjana (14.25) in Palmanovo (14.37) (»(3'
Tržič (14.55), Gorica (15.17), Videm (15.48) (»(ne vozi 14.6) Tržič (15.18), Gorica (15.39), Videm (16.04) nadaljuje za Benetke Tržič (15.55), Gorica (16.17), Videm (16.48) (2> (4> Tržič (1626), Gorica (16.47), Videm (17.18) za Carnio (18.19) ™3> Tržič (16.55), Gorica (17.17), Videm (17.48) (" (3> Tržič (17.13), Videm (17.52); preko Červinjana (17.25) in Palmanovo (17.37) nadaljuje za Trbiž (19.05) ™ (3> (5> Tržič (17.18), Gorica (17.39), Videm (18.04) nadaljuje za Benetke Tržič (17.44), Videm (18.22), preko Červinjana (17.56) do Palmanove (18.07), za Carnio (19.13) (" (3> (5> (vozi tudi 17.4) Tržič (17.55), Gorica (18.16), Videm (18.48) ™ (3> (5> Tržič (17.55), Gorica (18.16), Videm (18.48), nadaljuje za Trbiž (20.15) (2> (4>
Tržič (17.55), Gorica (18.16), Videm (18.48) nad. za Benetke® Tržič (18.13), Videm (18.52), preko Červinjana (18.25) do Palmanove (18.37), nadaljuje za Trbiž (20.15) ™ (3> Tržič (18.18), Gorica (18.40), Videm (19.04), nadaljuje za Benetke ™ (3> (5>
Tržič (18.44), Videm (19.22), preko Červinjana (18.56) do Palmanove (19.07), (1 (3> (5> Tržič (18.54), Gorica (19.15), Videm (19.48) ™ (3> Tržič (19.13), Videm (19.52), preko Červinjana (19.25) do Palmanove (19.37), nadaljuje za Carnio (20.40) (" (31 Tržič (19.18), Gorica (19.39), Videm (20.04), nadaljuje za Benetke
Tržič (19.54), Gorica (20.16), Videm (20.48) Tržič (20.54), Gorica (21.16), Videm (21.48), nadaljuje za Benetke.
Tržič (21.05), Gorica (21.30), Videm (21.57), nadaljuje za Benetke v Rim (Obvezna rezervacija) Tržič (22.46), Gorica (23.08), Videm (23.40)
URA VRSTA SMER
6.34 7.34 7.40 8.04 8.34 8.40 9.04 9.04 9.10 9.20 10.04 10.34 10.55 11.04 12.34 13.04 13.40 14.12 14.34 14.40 15.04 15.10
15.40 16.10
16.10 16.34 16.34 16.34
17.04 17.40 18.04 18.04 18.10 18.34 18.34 19.04 19.10
19.34 20.04 20.10 20.22 20.34 20.40 21.04 21.10
21.40 22.34 22.34 23.04 1.18
(BUS)
(RV)
(ICN) (RV)
(RV) (RV)
(RV) (RV)
Videm (4.25), Gorica (5.17), Tržič (5.52) (1 Videm (6.12), Gorica (6.42), Tržič (7.05) (1
Videm (6.38), Tržič (7.16), v Palmanovo (6.53) in Červinjan (7.04), iz Carnie (5.39) ™ Videm (6.56), Gorica (7.20), Tržič (7.41), iz Benetk (1> (3> Videm (7.12), Gorica (7.42), Tržič (8.05)
Videm (7.38), Tržič (8.17) v Palmanovo (7.53) in Červinjan (8.05), iz Trbiža (6.10) (1 (3>
Videm (7.42), Gorica (8.12), Tržič (8.35), iz Benetk (1> (3>
Videm (7.42), Gorica (8.12), Tržič (8.35), iz Trbiža (6.10) (4>
Videm (8.08), Tržič (8.47), v Palmanovo (8.23) in Červinjan (8.35), iz Trbiža (6.45) ™ (3> (5>
Videm (7.55), Gorica (8.28), Tržič (8.55), prihaja iz Rima (Obvezna rezervacija)
Videm (8.56), Gorica (9.18), Tržič (9.41), iz Benetk (1>
Videm (9.12), Gorica (9.42), Tržič (10.05) (2>
Videm (9.33), Gorica (10.03), Tržič (10.26), iz Benetk ™
Videm (9.56), Gorica (10.20), Tržič (10.41), iz Benetk (2>
Videm (11.12), Gorica (11.42), Tržič (12.05) (2>
Videm (11.56), Gorica (12.20), Tržič (12.41), iz Benetk
Videm (12.30), Tržič (13.16) v Palmanovo (12.53) in Červinjan (13.04) ™
Videm (12.50), Gorica (13.30), Tržič (13.43) (" (5>
Videm (13.12), Gorica (13.42), Tržič (14.05) (2> (vozi tudi od 7.4. do 21.4 in od 8.6) Videm (13.38), Tržič (14.17) v Palmanovo (13.53) in Červinjan (14.05) (" (3> (5> Videm (13.56), Gorica (14.20), Tržič (14.41). Iz Benetk
Videm (14.01), Tržič (14.47) v Palmanovo (14.23) in Červinjan (14.35); iz Carnie (13.21) (« (vozi do 7.6.)
Videm (14.18), Gorica (14.48), Tržič (15.11) ("
Videm (15.08), Tržič (15.47) v Palmanovo (15.23) in Červinjan (15.35); iz Carnie (14.30) (" (3> (5>
Videm (15.08), Tržič (15.47) preko Palmanove (15.23) in Červinjan (15.35)(6>
Videm (15.12), Gorica (15.42), Tržič (16.05) (vozi 14.6.)
Videm (15.12), Gorica (15.42), Tržič (16.05) iz Trbiža (13.55) (2>
Videm (15.12), Gorica (15.42), Tržič (16.05) iz Carnie (14.30) (vozi ob sobotah do
7.6., ne vozi 19.4)
Videm (15.56), Gorica (16.20), Tržič (16.41), iz Benetk
Videm (16.18), Gorica (16.48), Tržič (17.11) (1> (3> (5>
Videm (16.56), Gorica (17.20), Tržič (17.41) (6>
Videm (16.56), Gorica (17.20), Tržič (17.41), iz Benetk (1> (3> (5>
Videm (17.08),Tržič (17.47) v Palmanovo (17.23) in Červinjan (17.35), iz Trbiža (1555) (" 3
Videm (17.12), Gorica (17.42), Tržič (18.05) (3> (1>
Videm (17.12), Gorica (17.42), Tržič (18.05) iz Trbiža (15.55) (4> (2>
Videm (17.56), Gorica (18.20), Tržič (18.41), iz Benetk
Videm (18.01), Tržič (18.47), v Palmanovo (18.23) in Červinjan (18.35), iz Carnie (17.21) (" (3>
Videm (18.12), Gorica (18.42), Tržič (19.05) (" (3>
Videm (18.56), Gorica (19.20), Tržič (19.41), iz Benetk™ (3>
Videm (19.01), Tržič (19.47), v Palmanovo (1922) in Červinjan (19.35), iz Carnie (1830) (» 3
Videm (19.12), Gorica (19.38), Tržič (19.59), prihaja iz Trbiža (17.55) (2>
Videm (19.12), Gorica (19.42), Tržič (20.05), prihaja iz Trbiža (17.55) (4>
Videm (19.18), Gorica (19.48), Tržič (20.11) (1> (3>
Videm (19.56), Gorica (20.20), Tržič (20.41), iz Benetk
Videm (20.08), Tržič (20.47), v Palmanovo (20.23) in Červinjan (20.35), iz Carnie (19.21) (« (3> (5>
Videm (20.33), Gorica (20.56), Tržič (21.17), prihaja iz Carnie (19.47) (2> (vozi do 2.6.)
Videm (21.12), Gorica (21.42), Tržič (22.05), iz Benetk (2>
Videm (21.12), Gorica (21.42), Tržič (22.05) (1>
Videm (21.56), Gorica (22.20), Tržič (22.41), iz Benetk
Videm (23.56), Gorica (0.36), Tržič (0.49), iz Benetk
1,1 Vozi ob delavnikih - 121 Vozi ob praznikih - 131 Ne vozi ob sobotah - 141 Vozi ob sobotah - 151 Vozi od 7. 1. do 16. 4. in od 22. 4. do 7.6. - 19 Vozi 17. 4. in 18. 4. ter od 9. 6. do 13. 6. FA - Freccia Argento FB - Freccia Bianca IC- Intercity ICN- Intercity Notte RV - Regionale veloce R- Deželni vlak BUS- nadomestni avtobus
BARDO - Na cesti pri Sedliščih
v«
V nesreči na delovišču umrl domačin
Prevrnjeni bager in pokojni Ermenegildo Pascolo
dom.it
BARDO - V Sedliščih v občini Bardo je v delovni nesreči umrl 48-letni samostojni podjetnik Ermenegildo Pascolo, domačin iz Barda, ki je že nekaj let živel v kraju Forni Avol-tri. Do nesreče je prišlo včeraj opoldne, ko se je na Pascola prevrnil bager, ki je vrtal luknje na delovišču ob cesti. Zanj ni bilo pomoči, umrl je na prizorišču nesreče.
Občina Bardo je pred časom z razpisom dodelila nekemu podjetju dela za obnovo ceste, ki skozi gozd povezuje Sedlišča in Njivico. Podjetje naj bi nato dalo v podzakup dela za postavitev obcestne varnostne ograje, in sicer podjetju Ermenegilda Pascola. Včeraj je bager v deževnem vremenu vrtal luknje za namestitev
opornih drogov, po prvih ocenah pa naj bi stroj na vlažni podlagi nenadoma zapeljal čez rob ceste in se zvrnil na Pascola ter ga tako ubil. Domačin Igor Černo nam je povedal, da je bil takrat navzoč samo Pascolov sodelavec, ki pa je bil v trenutku nesreče obrnjen proti cesti, saj je pomagal av-tomobilistu, ki je vozil mimo delo-višča. Sodelavca je nesreča seveda močno pretresla.
Na prizorišče so prispeli rešilec in helikopter službe 118, videmski gasilci z žerjavom, čedajski karabinjer-ji in sodni zdravnik. Karabinjerji in tožilstvo preiskujejo vzroke nesreče. Ermenegildo (Gildo) Pascolo zapušča ženo in dva otroka, za njim žaluje vsa skupnost v Bardu. (af)
NATEČAJ - Fotografija leta 2014
Zmagovalec Tadej Žnidarčič za serijo fotografij Tukaj smo, geji smo in Ugandčani smo
LJUBLJANA - V Cankarjevem domu so razglasili nagrajence Emzinovega natečaja Fotografija leta 2014. Prvo nagrado je prejel Tadej Žnidarčič za serijo fotografij Tukaj smo, geji smo in Ugandčani smo, drugo Miha Erjavec za serijo z naslovom 150m, tretjo pa Ajda Schmidt za cikel fotografij Anywhere else but here. Poleg treh nagrad za avtorsko fotografijo so podelili še nagrado za reportažno fotografijo, ki jo je prejela Fernanda Prado Verčič za niz fotografij Majhne zgodbe iz Robidnice 3-B, posebne častne omembe žirije pa je bil deležen Matjaž Tančič za serijo Karaoke bar.
Žnidarčič je nagrado prejel za fotografsko serijo petih del v diptih razporejenih podob gejevskih aktivistov z naslovom Tukaj smo, geji smo in Ugandčani smo, ki jo označuje natančno premišljen, izpeljan in fotografsko izčiščen likovni in vsebinski koncept, piše v obrazložitvi nagrade. V vsakem diptihu sta fotografirana portreta ugandskega gejevskega aktivista v določenem časovnem obdobju. Upodobljenec je najprej obrnjen proti gledalcu s hrbtom, nato pa se odločno zazre in brez vidnega strahu izpostavi obraz in telo prepoznavnosti. Neposreden fotografski zapis opozarja na družbeno aktivne in kritično razmišlju-joče poudarke o enakosti in enakopravnosti vseh ljudi brez razlik, je v
obrazložitvi zapisal član žirije Sari-val Sosič.
Fotografsko domiselno in neobičajno Erjavčevo delo 150 m izpostavlja fotografijo kot medij, ki lahko odstopa od tradicionalno razumljene in uporabljene fotografske tehnologije in podobe. Fotografija filmskega traku se izkazuje kot variabilna, raztegljiva, svobodna in raznolika forma, ki se na materialnem nivoju razširja znotraj sodobnih tehnologij.
Serija osmih del Schmidtove prikazuje pozicijo in avtorsko gledišče fotografirajočega subjekta. Narava, prostor in subjekt so prikazani skozi avtorsko prepričljivo perspektivo, ki skozi impresije pogledov fotografsko rekonstruira stvarnost.
Serija fotografij Prado Verči-čeve Majhne zgodbe iz Robidnice 3-B delujejo kot nekakšni fotografski utrinki vsakdanjosti, impresije podob z izpostavljeno močjo motivno vsebinske strukture in kompozicije fotografij, piše v obrazložitvi mednarodne žirije, ki so jo sestavljali Darko Bandic, Metka Dariš, Peter Granser, Evžen Sobek in Sosič.
Na letošnji natečaj je prispelo 271 fotografskih serij oziroma 1666 fotografij. V ožji izbor se je uvrstilo 27 avtorjev z 31 serijami. Nagrajene fotografije in fotografije ožjega izbora bodo razstavljene v prvem preddverju Cankarjevega doma do 20. marca.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Petek, 21. februarja 2014
ukrajina - Janukovič po trditvah poljskega premierja Donalada Tuska pristal na predčasne volitve
Spopadi v Kijevu vse hujši Sankcije EU proti vodilnim
5
KIJEV / BRUSELJ - Ukrajino so včeraj pretresli novi krvavi spopadi med pro-tivladnimi protestniki in varnostnimi silami, ki so terjali najmanj 39 smrtnih žrtev. EU je proti Kijevu uvedla sankcije, ukrajinski predsednik Viktor Janukovič pa je po navedbah poljskega premiera izrazil pripravljenost na predčasne volitve. Premirje, ki so ga v Kijevu ponoči sklenili opozicijska voditelja Vitalij Kličko in Arsenij Ja-senjuk ter ukrajinski predsednik Viktor Ja-nukovič, ni trajalo. V nasilju, ki se je nadaljevalo na ulicah Kijeva, je bilo včeraj ubitih najmanj 39 ljudi, je sporočilo ukrajinsko ministrstvo za zdravje.
Od torka je bilo žrtev že najmanj 67. Po navedbah ministrstva je bilo ta teden ubitih 13 policistov, od tega trije včeraj. Več kot 500 ljudi je bilo ranjenih.
Notranji minister Vitalij Zahračenko je podpisal ukaz o razdelitvi bojnega orožja pripadnikom varnostnih sil. Do odločitve je prišlo, potem ko so »radikalni ek-stremisti« po navedbah notranjega ministrstva zajeli 67 policistov. »Z namenom zaščititi življenja in zdravje pripadnikov varnostnih sil je bila sprejeta odločitev o uporabi orožja v samoobrambi,« navaja izjava notranjega ministrstva.
Radikalne skupine protestnikov so sicer govorile o najmanj 60 smrtnih žrtvah včerajšnjega dne. Zdravniški viri na opozicijski strani so izpostavljali tudi, da so bile številne žrtve ubite z enim samim, zelo natančnim strelom ostrostrelcev.
Zaradi nasilja so oblasti izpraznile glavno zgradbo vlade ter parlament, policija pa je prebivalce Kijeva pozvala, naj ostanejo doma. Ukrajinska verhovna rada se je sicer po umiritvi razmer popoldne vendarle sestala na izredni seji, na kateri naj bi preučili nekaj predlogov vladajoče Stranke regij predsednika Janukoviča za razrešitev situacije. Opozicijski voditelj Vi-talij Kličko je nasilje označil za provoka-cijo proruske vlade Janukoviča. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je na drugi strani ukrajinske »skrajneže in ekstre-miste« obtožil netenja državljanske vojne.
Mednarodna skupnost skuša v Ukrajini posredovati za prekinitev nasilja. V Kijevu se mudijo zunanji ministri Francije, Nemčije in Poljske, Laurent Fabius, FrankWalter Steinmeier in Radoslaw Sikorski, ki so po pogovorih z Janukovičem in opozicijo predstavili časovni načrt za politično rešitev krize. V prihodnjih mesecih bi morali oblikovati prehodno vlado, začeti ustavne reforme ter pripraviti parlamentarne in predsedniške volitve. Kot je povedal Steinmeier, je v pogovoru prišlo do napredka in so se zato s kolegoma iz Francije in Poljske odločili, da v Kijevu ostanejo do danes.
Poljski premier Donald Tusk pa je kasneje sporočil, da je Janukovič pripravljen pristati na predčasne parlamentarne in predsedniške volitve še letos. Janukovič je po navedbah Tuska pripravljenost na predčasne volitve izrazil v pogovoru s trojko ministrov.
Od torka je bilo žrtev že najmanj 67. Po navedbah ministrstva je bilo ta teden ubitih 13 policistov, od tega trije včeraj. Več kot 500 ljudi je bilo ranjenih.
ansa
Janukovič se je sicer po telefonu pogovarjal tudi z ruskim predsednikom Vla-dimirjem Putinom in z nemško kanclerko Angelo Merkel. Merklova je izpostavila, da so EU, Nemčija in druge partnerice še naprej pripravljene podpreti pogovore med vlado in opozicijo, Janukoviča pa je pozvala, naj čim prej sprejme to ponudbo.
Putin pa je po pogovoru z Janukovi-čem v Kijev na željo Ukrajine poslal svojega posrednika, ruskega varuha človekovih pravic Vladimirja Lukina.
Lukin naj bi sodeloval v pogovorih med ukrajinsko vlado in opozicijo.
Prve so sankcije proti Kijevu že v sredo uvedle ZDA, ki so preklicale vizume za
rim - Medtem ko so v Gibanju 5 zvezd »vzeli v pretres« štiri disidentske senatorje
Odobren zakon, ki ukinja javno financiranje strank Alfanova Nova desna sredina dviga svojo ceno
Poslanci Gibanja 5 zvezd so ob izglasovanju novega zakona včeraj uprizorili protest v avli in Renzija z letaki obtoževali, da se je zlagal.
ansa
RIM - V poslanski zbornici je bil včeraj večinsko odobren zakon, ki ukinja javno financiranje strank. Novi zakon ukinja posredno in neposredno financiranje strank in ga nadomešča z davčnimi olajšavami za prostovoljne prispevke državljanov, možna pa bo tudi prispevek 2 tisočink davka Irpef.
Z novim zakonom, ki bo stopil v veljavo postopoma in ga je že odobril senat, se bistveno spreminja sistem financiranja strank, ki je bil odobren leta 1974 in leta 1993 spremenjen v »povračilo stroškov za volitve«, potem ko so se volivci izrekli proti financiranju stranka na referendumu.
sarajevo - Po poročilu bosanske Caritas
Skoraj polovica prebivalcev BiH živi na robu revščine
SARAJEVO - Skoraj polovica prebivalcev Bosne in Hercegovine živi na robu revščine, gospodarska situacija, ki se neprestano slabša, pa nakazuje, da se bo ta problem v prihodnosti še povečal, je včeraj opozoril Caritas BiH. Zaradi nezadovoljstva z življenjskimi razmeri se sicer v BiH že od začetka februarja vrstijo protesti, ki so se nadaljevali tudi včeraj. Caritas BiH je v izjavi spomnil, da statistični podatki kažejo, da 18 odstotkov prebivalstva BiH živi pod pragom revščine, medtem ko jih 48 odstotkov živi na robu revščine. Državne politične strukture je zato pozval, da priznajo
socialno pravičnost kot temeljno načelo v boju proti revščini in družbeni izključenosti ter sprejmejo potrebne ukrepe za zmanjšanje števila ljudi, ki so prizadeti zaradi revščine.
»Po travmatičnih dogodkih in spopadih ter gospodarsko nenaravni in škodljivi razdelitvi BiH še vedno uporablja politični in institucionalni sistem, ki ne more doseči pomembnejših rezultatov na področju družbenega razvoja in borbe proti revščini,« je še sporočil Caritas in s tem spomnil na vojno med letoma 1992 in 1995, po kateri je država v skladu z Daytonskim sporazumom med drugim razdeljena na
dve entiteti, Federacijo BiH in Republiko srbsko.
V Sarajevu se je medtem včeraj na protestu zbralo okoli 50 nezadovoljnih državljanov, ki še naprej zahtevajo odstop vlade Federacije BiH. Protesti so potekali tudi na osrednjem trgu v Bi-hacu, kjer se je zbralo okoli 200 ljudi, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Na zahtevo mostarskega državljanskega plenuma pa je včeraj odstopil predsednik hercegovsko-ne-retvanske skupščine Ramizo Jelovac. Kot razlog za odstop je navedel željo, da bi s tem pripomogel k reševanju krize. (STA)
Poslanci Gibanja 5 zvezd so ob izglasovanju novega zakona včeraj uprizorili protest v avli in Renzija z letaki obtoževali, da se je zlagal.
Medtem se je na Grillovem blo-gu vsul plaz kritik na štiri senatorje G5Z (Lorenzo Battista, Fabrizio Bocc-hino, Francesco Campanella in Luis Alberto Orellana), ki se niso strinjali z Grillovo performanso na »posvetovanju« z mandatarjem Renzijem in so jo opredlili kot zamujeno priložnost. Senatorji so vsekakor prejeli tudi veliko solidarnostnih izjav somišljenikov G5Z po socialnih omrežjih.
Kar zadeva novo vlado so se včeraj oglašali predstavniki Nove desne sredine, ki so včeraj poudarili, da hočejo v programu imeti ustrezno težo, kajti niso pripravljeni biti le »bergla« Renzijeve vlade. Alfano je zahteval potrditev ministrov Lupija in Loren-zinove, zahteval pa je tudi znižanje davkov,. To pomeni, da podpora Ren-ziju ne bo brezpogojna, poudarjajo predstavniki Nove desne sredine. V Alfanovi stranki je zaznati precej živčnosti ob govoricah in domnevah, da naj bi bil Renzi pripravljen sklepati kompromise tudi z Barlusconijem, kar bi vlogo Nove desne sredine dejansko izničilo in jo prisililo, da se vrne pod Vitezevo okrilje, bolj ali manj tako, kot je naredil Casini, da je lahko ostal v igri.
Berlusconi medtem še naprej daje izjave, da bo njegova opozicija »odgovorna« in pozorna na interese državljanov. O Renziju je včeraj dejal, da ni osebnost »iz komunistične šole«, kar je po njegovem priložnost za bipola-rizem v Italiji. Ponovil pa je tudi svojo pripravljenost na dialog o načrtovanih reformah.
več visokih ukrajinskih uradnikov. Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj izrazil ogorčenje nad posnetki ukrajinskih varnostnih sil, ki z avtomatskim orožjem streljajo na sodržavljane, in pozival Janu-koviča, naj takoj umakne varnostne sile iz središča Kijeva.
Včeraj pa so sankcije proti Kijevu sprejeli tudi zunanji ministri EU. Slednji so se na izrednem zasedanju v Bruslju dogovorili za uvedbo usmerjenih sankcij proti odgovornim za nasilje, uporabo prekomerne sile in kršitve človekovih pravic v Ukrajini. Sankcije vključujejo prepoved potovanja v unijo in zamrznitev premoženja, ter za začasno prepoved izvoza opreme, ki se lahko uporabi za notranjo represijo. Za embargo na orožje, ki je bila ena od možnosti ukrepanja proti Kijevu, o kateri so razpravljali, pa se niso odločili.
Ministri so na izrednem sestanku, na katerem je Slovenijo zastopal veleposlanik pri EU Rado Genorio, sprejeli politično odločitev o sankcijah, niso pa določili seznama kaznovanih oseb, ki bo pripravljen v kratkem, morda že danes. Eno glavnih vprašanj pri tem je, ali bo na kazenskem seznamu tudi Janukovič.
Slovenija je zavzemala stališče, da morajo tisti, ki so neposredno odgovorni za sistematično kršenje človekovih pravic in nasilje, odgovarjati. Tako je tudi podprla odločitev o uvedbi sankcij, o kateri morajo sicer članice odločiti s soglasjem.
»Absolutno jasno je, da je nasilje popolnoma nesprejemljivo in da se mora končati takoj,« je v zvezi s stanjem v Ukrajini poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton in dodala, da so »šokirani zaradi razsežnosti nasilja«. Tudi ministri so nasilje najostreje obsodili.
EU je ob tem znova zagotovila podporo pri političnem dialogu in v prizadevanjih za razelektritev razmer ter izpostavila, da so za sedanje razmere in za njihovo umiritev odgovorni predvsem Januko-vič in ukrajinske oblasti. Poleg tega je poudarila, da mora trajna rešitev politične krize v Ukrajini vključevati ustavno reformo ter oblikovanje nove vključujoče vlade in pogojev za demokratične volitve. EU sicer še vedno zatrjuje, da ponudba o krepitvi vezi - podpis pridružitvenega sporazuma in pro-stotrgovinskega sporazuma - ostaja na mizi, ter poudarja, da ta sporazuma nista končni cilj v sodelovanju EU in Ukrajine.
Slovensko zunanje ministrstvo je zaradi zaostrovanja razmer v Ukrajini slovenskim državljanom odsvetovalo vsa potovanja v državo, ki niso nujne narave. (STA)
6 Petek, 21. februarja 2014
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
Ali se bo po Colarichevi smrti končno kaj spremenilo?
Organizacija dela in varnost: dvajset let stari normativi
Pristaniška oblast že šest mesecev odlaša z izdelavo novega odloka s pravilnikom o organizaciji dela v tržaškem pristanišču. Odlok št. 1171 je nastal že pred desetimi leti na osnovi deset let starejšega zakona 84/94, ki ureja delo v pristaniščih. Že takratni pravilnik je bil nepopoln in je mogoče njegovo vsebino tolmačiti na več načinov. Zato je nujna sprememba tega dokumenta oziroma izdelava novega, ki bo točno določal, kaj se lahko dogaja v pristanišču in kakšni morajo biti varnostni predpisi pri vsaki pristaniški dejavnosti.
To so nam povedali nekateri delavci v tržaškem pristanišču, ki so včeraj stavkali po sredini smrtni nesreči pri delu, v kateri je izgubil življenje 53-letni Valerio Colarich. Delavci niso želeli, da se objavi njihovih imen, to pa je jasen pokazatelj delovnih razmer v pristanišču. Eni so bili v skrbeh zaradi morebitnih posledic na delovnem mestu, drugi še zaradi same ohranitve delovnega razmerja. Dejstvo je, da zasleduje pristaniška oblast interese ter-minalistov in ne delavcev, so poudarili. Kar zadeva Colarichevo smrt, so dejali, da navsezadnje ni pomembna dinamika nesreče. Valeria ni več, taka nesreča pa se ne bi smela nikdar zgoditi. Problem je v tem, da so delovni pogoji in izmene izredno težki, nikjer pa niso črno na belem zapisani protokoli, ki bi se jih morali držati pristaniška podjetja pri svojih dejavnostih. Ko bi bil z Valeriom Colarichem v sredo tudi kolega, bi bil še živ, je dejal eden izmed njih. Nujna so torej pravila, ki bodo določala, kaj lahko dela en delavec ali kdaj morata delo opraviti dva delavca ali tri ali pa še več, so še poudarili zaposleni v pristanišču. Delavci bodo nadaljevali s stavko še danes do 7. ure v pričakovanju na srečanje, ki bo v ponedeljek ob 15. uri na sedežu pristaniške oblasti, ko naj bi končno poglobili to problematiko.
Delavci so namreč včeraj poudarjali, da je bil v sredo dan žalovanja, včeraj pa dan protesta. Zato so tudi stavkali, pristaniški delavci pa so zaprli vhod v pristanišče in tako ustavili promet tovornih
vozil. Na hitri cesti je nastal prometni zastoj, saj je čakalo v smeri proti Trstu večje število tovornjakov. Na tržaški prefek-turi je medtem zasedalo omizje o varnosti pri delu, kjer so sodelovali predstavniki pristaniških podjetij, pristaniške oblasti, luške kapitanije, zdravstvenega podjetja, Confindustrie ter sindikatov Filt-Cgil, Fit-Cisl, Uiltrasporti, Ugl Mare in Ciu. Na srečanju so vzeli v pretres vprašanje obnove omenjenega odloka o varnosti št. 1171 in tudi spremembo protokola prefekture o varnosti iz leta 2008, s katerim so v bistvu ustanovili omizje in ga je zdaj potrebno posodobiti. Sindikati so na srečanju ožigosali dejstvo, da se predsednica pristaniške oblasti Marina Monassi ni udeležila omizja, ampak je za to pooblastila dva funkcionarja.
Vladna komisarka in tržaška pre-fektinja Francesca Adelaide Garufi je po večurnem sestanku določila, da se bo omizje ponovno sestalo čez 10 dni, do takrat pa bodo vsi dejavniki pripravili predloge za izboljšanje in nadgraditev protokola. Sindikati in pristaniški delavci pa so včeraj dosegli dodatno srečanje na sedežu pristaniške oblasti. Srečanje je bilo popoldne, tudi tokrat pa predsednice Monassijeve ni bilo. Na njem so se se vsekakor pogovarjali o problematiki varnosti pri delu. Predstavniki pristaniške
Zaradi stavke je bil vhod v pristanišče včeraj dopoldne onemogočen in so torej tovornjaki ostali na hitri cesti, to pa je povzročilo tudi hude težave v prometu. Spodaj: na tržaški prefekturi je ves dopoldan zasedalo omizje o varnosti
fotodamj@n
oblasti so sprejeli zahteve sindikatov glede upoštevanja vseh določil, ki jih predvideva protokol prefekture. Zagotovili so med drugim, da bodo posredovali delavcem, ki so odgovorni za varnost, dodatne instrumente, kot to predvideva prav omenjeni protokol.
A.G.
Predstavitev leve liste za evropske volitve
V konferenčni dvorani v Ul. Tara-bocchia 3 (sedež SIK in SKP) bodo danes ob 17. uri predstavili Listo Tsipras za majske evropske volitve. Gre za pobudo levičarskih gibanj, ki podpirajo združeno grško levico in njenega li-derja. V ta namen so tudi pri nas oblikovali odbor, ki bo zbiral podpise za predložitev te volilne liste.
Stalno gledališče FJK se spominja Borgne
Predsednik in ravnatelj Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine, Miloš Budin, in Antonio Calenda se spominjata preminulega politika in kulturnega delavca Giannija Borgne. Pokojni, ki je bil dolgo časa občinski odbornik v Rimu, je v preteklosti večkrat sodeloval s tržaškim gledališčem, kot avtor gledaliških predstav in tudi kot gledališki kritik.
Opčine: nadaljevanje kongresa SPI-CGIL
Na sedežu SPI-CGIL na Opčinah (Proseška Ul. 109) bodo danes med 9. in 12. uro volitve krožka upokojencev iz Trebč. Kongres se je odvijal včeraj v trebenskem Ljudskem domu.
pokrajina - Predstavitev smernic
Prostorsko načrtovanje
v« v« - ■• v	• •	•
na širši, tudi čezmejni ravni
Na sedežu tržaške pokrajine so včeraj predstavili smernice za širše prostorsko načrtovanje, splošne smernice pa povzemajo vsebine z različnih področij. Predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat je izpostavila, da so pripravili natančen in celoten pregled razvojnih možnosti na našem ozemlju in ob tem dodala, da gre za strateški ter enotni okvir, ki v skladu s pristojnostmi pokrajinske uprave obravnava različne teme. Splošne smernice so namreč s področja prometa, mobilnosti in javnega prevoza, pa tudi s področja okolja, krajine in kmetijske politike.
Na včerajšnji predstavitvi smo slišali, da je pokrajina prvič pripravila obsežen
politika - Ostra polemika v Gibanju 5 zvezd
Battista: Grillo je spet naredil veliko napako Menis: Senator lahko odstopi in se vrne v službo
Vodja in ustanovitelj Gibanja petih zvezd Beppe Grillo se ni hotel odpraviti v Rim na posvetovanje z Mat-teom Renzijem, ki ne brez težav oblikuje novo vlado. Spletni referendum na njegovem blogu pa je z zelo tesnim izidom določil, da do posvetovanj mora priti. Grillo je v sredo vodil delegacijo gibanja, ki se je sestala s firenškim županom, na zelo kratkem srečanju pa Renzi skoraj ni prišel do besede, ker je komik in politični aktivist jasno povedal, da se z njim ne namerava pogajati, češ da predstavlja staro in pokvarjeno politiko.
Dober del predstavnikov in somišljenikov Gibanja petih zvezd je bil z Grillovim nastopom zadovoljen, nekatere pa je zelo razočaral. Med temi je tržaški senator Lorenzo Battista, ki je skupaj s tremi senatorji gibanja (Fabri-ziom Bocchinom, Francescom Cam-panello, Luisem Albertom Orellano)
Senator Lorenzo Battista
prepričan, da je Grillo naredil hudo napako. Ni jim bil všeč način, kako je nastopil pred Renzijem, zanje je bila to izgubljena priložnost. »Škoda. Med neposrednim prenosom bi lahko vprašal Renzija, kaj meni o mnogih temah, o katerih se Demokratska stranka ni nikoli jasno izrekla, na primer o potratah
Tržaški občinski svetnik Paolo Menis
v zvezi z gradnjo hitre železnice in načrtom za nakup letal F35,« so zapisali Battista in kolegi
Včeraj se je s tiskovnim sporočilom odzval tržaški občinski svetnik Paolo Menis, ki se popolnoma strinja z Grillom. »Osebno sem menil, da je srečanje v Rimu nekoristno in tako je
tudi bilo. Bolje bi bilo, ko se ga sploh ne bi udeležili, a državljani so na spletu demokratično odločili drugače. Če pa se kdo, kot na primer Lorenzo Bat-tista, ne počuti dobro v vrstah Gibanja petih zvezd, lahko odstopi in se vrne delat v Trst. Nihče mu ne bo tega očital. Svoje mesto bo prepustil kakemu neizvoljenemu kandidatu, ki verjame v osrednji cilj Gibanja petih zvezd: pomesti s tem sistemom, brez dogovorč-kov, srednjih poti in raznih 'civatiz-mov'« je rezko dejal Menis. Očitno verjame govoricam, po katerih naj bi se Battista in kolegi v parlamentu pridružili »oporečniku« iz Demokratske stranke Giuseppeju Civatiju.
Battista nikakor ne razmišlja o odhodu ter meni, da bi morali nasprotno oditi tisti, ki odklanjajo soočenje in ne sprejemajo stališč različno mislečih. To sicer ni prvič, da je tržaški senator obrnil hrbet Grillu.
in enoten pregled projektov, načrtov in skupnih izhodišč za izboljšanje povezovanja prostorskega z razvojnim načrtovanjem na širši, tudi čezmejni ravni. V sklopu trajnostnega razvoja bodo skupaj s krajevnimi in čezmejnimi Občinami ter goriško pokrajino individualizirali skupne cilje in jih poskusili tudi realizirati, je včeraj dejal pokrajinski odbornik za okolje Vittorio Zollia, ki je tudi poudaril, da so pokrajinski uradi pregledali različne tehnične risbe, ki so jih obravnavali kot celoto. Optimalna strategija prostorskega razvoja tržaškega in okoliškega ozemlja potrebuje po prepričanju odbornika Zollia najbolj potrebni, a manjkajoči nivo skupnega prostorskega načrtovanja.
Na enem mestu je po novem zbrano vse, kar počne tržaška pokrajina in kar bi v prihodnje lahko še naredila. Uradniki so se osredotočili na čezmejne projekte, kolesarske steze, cestne posege ... Omenili so tudi evropske projekte, kot so Sigma2, Carso Kras in Adria A. Ena točka obravnava polarnost v sistemu povezovanja in prometa (turistične zanimivosti, mobilnost in premikanje). Iz te točke izhaja, da je nujno potrebno ojačati povezave in spodbujati pomorski promet. V eni študiji so se osredotočili na upravljanje voda in odpadkov, gre pa za zelo pomembno študijo, saj je tržaška pokrajina italijanski zemljevid povezala s slovenskim. Zaradi drugačnega informacijskega sistema namreč ti dve državi na teh področjih nista sodelovali. V zadnji študiji pa so se osredotočili na promocijo in vrednotenje teritorija (jame, športne naprave, izdelke ...). V ta sklop so vključili tudi definicijo namembnosti ozemlja (pašnik, gozdovi, kmetijska površina).
O vseh omenjenih temah se je Pokrajina Trst posvetovala z občinami, namen celotne operacije pa je izdelati strateški načrt za skupno promocijo teritorija. Dodana vrednost predstavljenih smernic pa je, da te sploh niso dokončne, saj jih nameravajo dopolnjevati in popravljati, so še povedali na včerajšnjem srečanju z novinarji. (sč)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Petek, 21. februarja 2014
7
kmetijstvo - Novi prostori v Ul. Ghega 2
Kmečka zveza odpira nov, samostojni sedež
Za Kmečko zvezo bo danes zgodovinski dan. Preselila se bo v nove prostore v Ul. Ghega 2 in to bo sploh prvi sedež, last stanovske organizacije slovenskih kmetov.
Zamisel o nakupu novih prostorov se je v vodstvu Kmečke zveze porodila pred kakimi štirimi leti, je včeraj pojasnil predsednik Franc Fabec. Doslej je zveza delovala v prostorih v Ul. Cicerone v poslopju, ki je last Družbe Dom. Kmečka zveza je plačevala najemnino.
Ti prostori pa so postali zaradi vse bolj razvejanega delovanja zveze pretesni. Dokumentacija se je kopičila, obisk ljudi je bil - predvsem za usluge patronata - vse večji. Tesni prostori pa so tudi onemogočali nove projekte, ki naj bi še bolj poživili delokrog, zato se je vodstvo odločilo, da poišče primernejši, samostojni sedež. Tako je Kmečka zveza pri Zadružni kraški banki najela 500 tisoč evrov kredita in na stečajni dražbi kupila prostore v Ul. Ghega 2.
Nekateri člani zveze so sicer »navijali« za nakup novega sedeža na podeželju, vodstvo pa se je odločilo za poslopje v Trstu, da bi tako potrdili prisotnost slovenske organizacije v mestu. Ne nazadnje pa je ta lokacija primerna tudi iz preprostih praktičnih razlogov, saj delujejo uradi, na katere se obrača zveza, v mestu.
pobalinstvo
Mazači tokrat »na delu« na drevoredu
Po žaljivih napisih na stavbi v središču mesta, kjer domu-jeta stranki SKP in SIK, so se napisi s podobno vsebino pojavili na Drevoredu XX. septembra (Foto D@amjan). Najbrž gre za ene in iste mazače, ki sodeč po podpisih izhajajo iz vrst skrajne desnice. Napisi se, kot vedno, nanašajo na fojbe ter polpreteklo zgodovino, omenja se tudi mladega Paola Di Nello, aktivista nekdanje MSI, ki so ga pred leti v Rimu med neko volilno kampanjo do smrti pretepli skrajni levičarji, čeprav krivcev za umor niso nikoli izsledili.
Politični oddelek krajevne kvesture je podrobno popisal mazaško akcijo in se lotil iskanja krivcev, ki so se podpisali s kratico GUD.
Franc Fabec
arhiv
Z lastnim sedežem bomo postali avtonomni, je ocenil Fabec. To je bilo potrebno tudi zato, ker dosedanji položaj organizacije ni bil najboljši. Kmečka zveza je bila doslej močno vezana na sredstva, ki so prihajala iz Slovenije. Teh sredstev pa je bilo - zaradi gospodarske krize - vedno manj. Zato se je vodstvo odločilo, da poskrbi za avtonomni, ekonomski pritok sredstev z novimi projekti. »Škoda je v takem položaju plačevati najemnino, boljše je plačati dolg, tako bo ob izplačilu Kmečka zveza raz-
Lažni Acegasov tehnik spet zadel v polno
Po dveh goljufijah, do katerih je prišlo v sredo, je lažni tehnik podjetja AcegasAps včeraj zjutraj spet imel na muhi priletno žrtev, tokrat v Ulici Ananian. Policija domneva, da gre za istega storilca, okrog 30 let starega in 170 centimetrov visokega temnolasega moškega, ki se v italijanščini predstavi kot Acegasov tehnik in svojim žrtvam pokaže izkaznico. Včeraj naj bi pri priletni Tržačanki pregledal plinske cevi, obenem pa jo je vprašal, kje hrani svoje dragocenosti. Na skrito je ukradel 5000 evrov v gotovini, ogrlici in zlata prstana. Policija vabi vse občane, naj ne vabijo neznancev v hišo ter naj ob najmanjšem dvomu pokličejo na telefonsko številko 113.
Nočno zasledovanje po tržaških ulicah
Patrulja karabinjerjev je v noči na sredo na Istrski ulici ustavljala vozila, 37-letni Tržačan M. E. pa je z avtomobilom alfa romeo kljub pozivom pritisnil na plin in nadaljeval z vožnjo. Sledilo je krajše avtomobilsko zasledovanje, karabinjerji so moškega ustavili blizu njegovega bivališča. Karabi-njerjem se je upiral in jim grozil, ni hotel opraviti alkotesta, na koncu si je prislužil kazensko ovadbo.
Pet Eritrejcev na poti v severno Evropo
Na Krasu je italijanska mejna policija naletela na peterico migrantov brez veljavnih osebnih dokumentov. Stari so od 21 do 40 let, vsi prihajajo iz Eritreje, namenjeni pa so v države severne Evrope. Upravni postopek so uvedli na uradu za priseljevanje na tržaški kvesturi.
polagala s pomembno lastnino,« je poudaril Fabec.
Sedež obsega kakih 350 kvadratnih metrov, razteza se na treh ravneh: pritličju, mezaninu in prvem nadstropju.
V pritličju naj bi odprli trgovino z domačimi, kraškimi in breškimi proizvodi, ali pa dali prostor v najem, tako bi lahko iztržili najemnino. V me-zaninu in v prvem nadstropju bo steklo delovanje stanovske organizacije slovenskih kmetov. Kmečka zveza namerava ob dosedanjih razviti še druge nove dejavnosti. Med te bo sodila udeležba pri čezmejnih projektih evropskih programov Italija-Slovenija in Italija-Hrvaška. Zveza namerava ustanoviti podjetje za načrtovanje evropskih projektov na kmetijskem področju, in sicer za razvoj podeželja. Na ta način naj bi si preskrbela del pomembnih sredstev za lastno delovanje.
»Hočemo obstati čim bolj na lastnih nogah in biti čim bolj avtonomni,« je še poudaril predsednik Franc Fabec.
Nov sedež stanovske organizacije slovenskih kmetov bodo svečano odprli danes opoldne ob prisotnosti slovenskega kmetijskega ministra Dejana Zidana in podpredsednika deželne vlade Furlanije-Julijske krajine ter odbornika za kmetijstvo Sergia Bolzonella.
M.K.
trst - Občinski svet
Obisk slovenskega ministra za kmetijstvo in okolje Židana
Odprtja novega sedeža Kmečke zveze v Trstu se bo udeležil tudi slovenski minister za kmetijstvo in okolje ter podpredsednik slovenske vlade Dejan Zidan. S podsekretarko ministrstva za kmetijstvo in okolje Tanjo Strniša in generalno konzulko Republike Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš se bo najprej ob 10. uri na kmetiji Benjamina Zidariča v Praprotu sestal z odborniki Kmečke zveze in deželnim svetnikom Slovenske skupnosti Igorjem Gabrovcem.
Ob 11.30 se bo minister Zidan v prostorih novega sedeža Kmečke zveze v Ul. Ghega 2 srečal s podpredsednikom deželne vlade in deželnim odbornikom za proizvodne dejavnosti, trgovino, sodelovanje, kmetijske in gozdne vire Sergiom Bolzonellom. Opoldne pa bo svečano odprtje novega sedeža Kmečke zveze s pozdravnim nagovorom slovenskega kmetijskega ministra Zidana in govorom predsednika Kmečke zveze Franca Fabca.
Sporno poročilo o AcegasAps-Hera
Levo Marino Sossi, ob njem Daniela Gerin, oba SEL
fotodamj@n
Na dnevnem redu sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je bilo srečanje z vodjo deželnega spomeniškega varstva, nadzornico Mario Giulio Picchione. Občinskim možem bi morala pojasniti, zakaj so postopki za izdajo raznih dovoljenj tako zamudni. Odgovora pa ni bilo, ker se Picchinejeva preprosto ni udeležila seje.
Tako je bilo v ospredju seje poročilo o delovanju posebne komisije o združitvi podjetja ScegasAPS z bolonjsko Hero, ki ga je predložil predsednik komisije, občinski svetnik SEL Marino Sossi. Komisija bi morala opraviti svoje delo v šestih mesecih, a delovanje se je zavleklo za celo leto. Na trinajstih sejah so občinski svetniki slišali za mnenja številnih predstavnikov podjetja Hera in direktorjev podjetja AcegasAps.
Naposled je predsednik Sossi iznesel nekaj predlogov, ki bi jih morala mestna skupščina vzeti v poštev. Prvi zadeva pogrebno službo. Za slednjo sedaj skrbi podjetje AcegasAps, uprava pa je vprašlji-
va. Zato je Sossi predlagal, naj službo spet prevzame v svoje roke občina.
Prav tako bi morala občina prevzeti pod svoje okrilje vodovodno službo, kar pa je malce vprašljivo, saj naj bi to - po oceni podjetja AcegasAps - stalo čednih 168 milijonov evrov.
Poročilo je izzvalo kritiko svetnika Gibanja petih zvezd Paola Menisa, ki je ocenil, da so številke, ki jih je predstavil Sossi, sporne, ker naj bi prevzem vodovodne službe za AcegasAps stal 168,5 milijona evrov, po zadnjem posegu župana Cosolinija pa 18 milijonov evrov. Kritičen je bil tudi svetnik Nove desne sredine Paolo Rovis. Po njegovem mnenju naj bi se hotel AcegasAps odkrižati pogrebne službe, ker deluje z izgubo.
Na začetku seje sta se Franco Ban-delli (Unaltra Trieste) in župan Cosolini spomnila Valeria Colaricha, ki se je smrtno ponesrečil pri delu v pristanišču.
M.K.
Prešernove prešerne drevi v kavarni San Marco
Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm prireja ob prazniku slovenske kulture drevi v kavarni San Marco ob 19. uri večer z naslovom Prešernove prešerne, ki bo posvečen letošnjemu Prešernovemu nagrajencu Pavletu Merkuju. Po uvodni besedi Marije Pir-jevec bosta Prešernove hudomušne in satirične pesmi predstavila igralca Ni-kla Petruška Panizon in Danijel Malalan, za glasbeno spremljavo pa bo poskrbel Felipe Kopušar Prenz.
Posvet o Osimu
Oddelek za politične in družbene vede Univerze v Trstu in Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji Julijski krajini prirejata danes popoldne v Državni knjižnici Stelio Crise na Trgu Papa Giovanni XXIII 6 od 15.30 do 18.30 mednarodni posvet o študijah v zvezi z Osimskimi sporazumi. O tem bosta govorila Massimo Bucarelli z Univerze v Sa-lentu in Saša Mišic z Univerze v Beogradu, ki bosta primerjala italijansko in jugoslovansko pogajalsko strategijo s posebnim poudarkom na delovanju »posebnega kanala«, ki je začel delovati poleti leta 1974 s ciljem premostitve blokade pri pogajanjih in sta ga vodila Eugenio Carbone in Boris Šnuderl. Poleg njiju pa bo nastopil tudi Luciano Monzali z Univerze v Bariju, ki bo govoril o italijansko-jugo-slovanskih odnosih v obdobju 19751991. Moderator bo zgodovinar Raoul Pupo z Univerze v Trstu.
Kmečka arhitektura: razstava le še danes
Fotografska dokumentarna razstava Kmečka arhitektura v Občini Dolina je le še danes na ogled v dvorani krožka zavarovalnice Generali na Trgu Duca degli Abruzzi 1 v 6. nadstropju od 9.30 do 12.30. Na voljo so zgibanke v italijanščini in slovenščini.
Vpliv podnebnih sprememb na države južne poloble
Združenje Accri prireja danes v zborni dvorani Visoke šole modernih jezikov za prevajalce in tolmače v Narodnem domu v Ul. Filzi 14 ob 17.30 srečanje o vplivu podnebnih sprememb na države, ki ležijo na južni polobli sveta. O tem bodo govorili fiziki Fulvio Stel in Dario B. Giaiotti (oba iz deželne agencije za okolje Arpa) ter Laura Mariotti iz Mednarodnega centra za teoretsko fiziko Abdus Salam.
FameLab: prijave do torka
Do torka je možna prijava na t.i. Fa-meLab, se pravi na bitko talentov za mlade znanstvene raziskovalce, ki bodo imeli tri minute na razpolago, da občinstvu in žiriji na dostopen in zabaven način predstavijo znanstveno temo, ki jih navdušuje. Krajevni izbor bo 7. marca v gledališču Miela, prirejajo pa ga Znanstveni imaginarij, Univerza v Trstu in Občina Trst, najboljši pa se bodo lahko udeležili vsedržavnega izbora, ki bo 3. maja v Perugii, in mednarodnega izbora, ki bo v Cheltenha-mu v Veliki Britaniji. Za tržaške udeležence bo na voljo tudi brezplačni pripravljalni tečaj, ki bo pod vodstvom igralke Marie Grazie Plos potekal v sredo ob 15. uri v zborni dvorani Oddelka za humanistične študije v ulici An-drona Baciocchi 4. Kdor se želi prijaviti na bitko talentov FameLab, mora izpolniti obrazec na spletni strani www.immaginarioscientifico.it in ga poslati na naslov elektronske pošte trie-ste@famelab-italy.it, informacije pa so na voljo na spletnih straneh www.im-maginarioscientifico.it in www.fame-lab-italy.it, na naslovu elektronske pošte info@immaginarioscientifico.it in telefonski številki 040-224337.
B
Petek, 21. februarja 2014
TRST
/
DEVIN - V sredo žalna seja, včeraj pa pogreb znanega časnikarja in politika
Slovo od Draga Legiše, človeka iz drugih časov
»Ostali bomo zvesti vašemu navodilu in bomo držali trdo tudi v prihodnosti.« Tako je včeraj na devinskem pokopališču pri odprtem grobu v poslednje slovo dolgoletnemu časnikarju, politiku in javnemu delavcu ter bivšemu devinsko-nabrežin-skemu županu Dragu Legiši dejal njegov naslednik na mestu odgovornega urednika tednika Novi glas Jurij Paljk. Pogreba dr. Legiše (prav »doktor« je bil naziv, s katerim s(m)o se najpogosteje obračali nanj) se je poleg svojcev udeležilo veliko število prijateljev in nekdanjih sodelavcev ter bivših in sedanjih krajevnih upraviteljev. Devin-ska cerkev je bila pretesna za vse udeležence pogrebne maše, ki jo je daroval domači župnik Giorgio Giannini ob soma-ševanju župnikov iz Zgonika in Doberdoba, Jožeta Markuže in Ambroža Kodelje, ter ob petju devinskega cerkvenega zbora.
Na pokopališču je pokojniku v slovo zapel zbor Fantje izpod Grmade, ki je na predvečer pogreba, v sredo, tudi uvedel množično obiskano žalno sejo na sedežu zborov v Devinu. Številne navzoče je najprej nagovoril Marko Tavčar, ki je orisal pokojnikovo življenjsko pot in med drugim dejal, da se s to smrtjo zaključuje neko poglavje. Tavčarjev nastop je bil le uvod v vrsto nagovorov, v katerih so številni osvetlili pokojnikov lik in delo na različnih področjih, od politike (bil je vidni predstavnik Slovenske skupnosti, deset let de-vinsko-nabrežinski župan ter tudi pokrajinski svetnik in odbornik) do časnikarstva (bil je dolgoletni urednik tednikov Novi list in Novi glas ter urednik slovenskih poročil na državni radioteleviziji RAI in član Vsedržavnega sveta časnikarske zbornice).
Tako je v imenu devinsko-nabrežin-ske občinske uprave govoril župan Vladimir Kukanja, ki je poudaril, kako sta Draga Legišo odlikovala pokončnost in trdnost ter prepričanje, da je za kulturni in civilizacijski razvoj potreben tudi gospodarski napredek. Tržaški pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik je spomnil predvsem na po-
BANI - Drevi ob 20.30
Praznik kulture: ZTT s »polnim kufrom knjig«
Založništvo tržaškega tiska se je odzvalo na vabilo SKD Grad od Banov na praznovanje dneva slovenske kulture, ki bo drevi ob 20.30 v tej kraški vasi. Večer bo seveda v znamenju knjig, saj bo ZTT prineslo svoj »poln kufer knjig«, od pravljice Medveda in miške za najmanjše bralce in knjige receptov Iz morja v ponev za marljive gospodinje pa vse do vodnika Kako lep je Trst. Poln kufer knjig je projekt, ki se je šele pred kratkim začel s pripovedovanjem pravljic in kreativnimi delavnicami s štandreškimi osnovnošolci in s katerim želi ZTT prinesti v vse slovenske vasi slovensko knjigo. Namen teh knjižnih obiskov je spodbujanje bralne kulture, promocija slovenske besede in slovenske knjige, spoznavanje avtorjev in vsebin ob raznovrstnih delavnicah ter literarnih večerih. Tokrat bo kufer šel drugič na pot in v Bane prinesel na ogled najnovejšo knjižno produkcijo ter predstavil uspešnico - vodnik po slovenskem Trstu Kako lep je Trst avtoric Poljanke Dolhar in Erike Bezin.
Naslednji zmenek bo v kriškem Ljudskem domu v soboto, 8. marca, glavna junakinja večera pa bo knjiga Iz morja v ponev Marjuče Offizie. Dogajanje na posameznih postankih prvega knjižnega kufra lahko spremljate na novonastalem blogu www.polnkuferknjig.blogspot.it.
Številne udeležence žalne seje je uvodoma nagovoril Marko Tavčar
fotodam@n
kojnikovo sposobnost dialektike ter na pozornost do dogodkov okoli nas in na previdnost, kar je bila politična šola, ki je Močniku ostala v spominu in jo je cenil, ko je prevzel odgovornosti v stranki.
Legišev dolgoletni sopotnik in sodelavec še iz začetkov samostojnega političnega nastopanja Rafko Dolhar je opozoril na pokojnikove tehtne in natančne posege v razpravo, ki so pripomogli k treznim in pravilnim odločitvam, s svojim modrim županovanjem pa je Legiša pridobil velik ugled med celotnim prebivalstvom tako slovenske kot italijanske narodnosti. Tako Dolhar kot Legišev naslednik v Vse-državnem svetu časnikarske zbornice Miro Oppelt sta tudi poudarila pokojnikovo zaslugo, da slovenski praktikanti lahko polagajo časnikarski izpit v slovenščini. To pravico je Legiša dosegel daleč pred zaščitnim zakonom in zanjo se je treba stalno boriti, je dejal Oppelt, za katerega je bil Legiša človek, ki je objektivnemu poroča-
nju posvetil vse svoje življenje, pri tem pa zahteval jasno, kratko in jedrnato poročanje in šele nato podajanje lastnega mnenja, predvsem pa je skrbel za slovenski jezik. Legiša, je dejal Oppelt, je tudi izvedel edino racionalizacijo v slovenski narodni skupnosti v Italiji z združitvijo tednikov Novi list in Katoliški glas v novi tednik Novi glas.
Urednik le-tega Jurij Paljk je pokojnika označil kot »človeka, ki je prihajal iz drugih časov«, svetovljana, ki je bil vraš-čen v kraško zemljo, a s širino morja, ki je bil zavezan slovenstvu, zemlji, narodu, svobodi, demokraciji, krščanstvu in malemu človeku, a vedno kot protagonist. Mlade je šolal in učil ter bil dovolj širok, da je objavljal njihove zapise, tudi ko jih ni razumel, učil pa jih je tudi sprejemati odgovornosti ter zahteval komentarje in radovednost. Po Paljkovih besedah je bil pokojnik »kristjan, a ne klerikalec«, za katerega so štela dejanja, ne besede, naloga njegovih nasledni-
kov pa je nadaljevati z delom, »kriza gor ali dol,« je dejal.
Dolgoletni novinar in urednik Jože Horvat iz Ljubljane je obudil spomin na Le-giševo sodelovanje z dnevnikom Slovenec v 90. letih prejšnjega stoletja in govoril o izredno razgledanem, jasnem, kritičnem časnikarju s trdnim vrednostnim sistemom, pa tudi o odličnem piscu, ki je poznal svoj poklic in bralca, za katerega je pisal. Zadnja beseda pa je pripadla prijatelju ter političnemu in upravnemu sodelavcu Antku Terčonu, ki je spomnil na Legiševo skrb za javno dobro ter na pomoč za rešitev Sokolovega igrišča v Nabrežini in podpisovanje gradbenih dovoljenj za potrebne, njegovo poštenost in dobroto pa je marsikdo tudi izkoristil v slabe namene.
Terčonov nastop je bil predzadnje dejanje večera, ki se je zaključil z minuto molka, s katero so prisotni počastili spomin na Draga Legišo.
Ivan Žerjal
RICMANJE
Srečanje s Pinom Depontejem
Vsedržavno združenje partizanov Italije-ANPI Ricmanje Log in SKD Slavec vabita v nedeljo ob 18. uri v Ba-bno hišo v Ricmanje na srečanje z rojakom in partizanom Josipom-Pinom Depontejem. Na večeru z naslovom »Ko v ranem jutru ... « bodo predvajali krajši filmski posnetek s pričevanji Pina Deponteja, ki ga je v kamero ujela predsednica domačega VZPI-ANPI in društva Slavec Silvana Dobrila Kralj, montiral pa ga je Drago Krapež iz Nove Gorice. Ob predsednici Dobrilovi bo udeležence pozdravila tudi predsednica tržaškega združenja VZPI-ANPI Stanka Hrovatin, slavnostni govornik pa bo zgodovinar Borut Klabjan.
Tako kot mnogi sovaščani je tudi Josip-Pino Deponte sodeloval v narodnoosvobodilnem boju. Že v mladih letih ga je namreč ljubezen do materinega jezika in rojstnega kraja privedla do težke odločitve: ni mu bilo še osemnajst let, ko je stopil v partizane, v vrstah katerih se je bojeval od marca 1944 do konca vojne.
Kulturni program bodo v nedeljo oblikovali MePZ Slavec-Slovenec, recitatorka Dragica Lipovšek ter harmonikarja Tamara Avdejčik in Silvan Kralj.
Včeraj danes
Danes, PETEK, 21. februarja 2014
IRENA
Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 17.40 - Dolžina dneva 10.43 - Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 9.50.
Jutri, SOBOTA, 22. februarja 2014
MARJETA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,5 stopinje C, zračni tlak 1013 mb ustaljen, vlaga 66-odstotna, veter 25 km na uro vzhodnik, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11,4 stopinje C.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Combi 17 - 040 302800.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. februarja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
iu Kino
AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sotto una buona stella«.
CINEMA DEI FABBRI - 21.30 »Il mi-stero di Dante«; 18.15, 20.00 »Una do-menica notte«.
FELLINI - 16.45 »Belle e Sebastien«; 18.30, 20.30, 22.20 »Smetto quando voglio«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.10, 18.30, 19.50, 21.00, 22.10 »12 let suženj«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 17.45, 20.15, 22.15 »A proposito di Davis«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 18.00 »I segreti di Osage County«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.00 »Lego Film 3D«; 17.00 »Divja salsa«; 18.20
»12 let suženj«; 19.50 »Batler«; 16.20, 18.00 »Justin Bieber: Believe«; 18.40 »Neskončna ljubezen«; 18.15, 20.20, 22.30 »Pompeji«; 15.50 »Purana na begu«; 16.40 »Purana na begu 3D«; 21.20 »Robocop«; 17.40, 22.30 »Vam-pirska akademija«; 20.00 »Volk iz Wall Street«; 21.00 »Zimska pripoved«; 19.00, 20.45 »Varuhi zapuščine«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 10.00 »Maček Muri«; 10.10 »Sprehod z di-nozauri 3D«; 17.00 »12 let suženj«; 20.00 »Jaz, Frankenstein«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Monuments Men«; 16.45, 18.30, 20.30 »Lego film«; Dvorana 2: 16.40, 19.00, 21.30 »Disney's saving Mr.Banks«; 22.15 »Storia d'in-verno«; Dvorana 3: 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Lone Survivor«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Pompei«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.10, 18.50, 21.30 »12 let suženj«; 16.45, 20.10 »Lego film«; 22.15 »Lego film 3D«; 16.00, 20.10 »Pompei«; 18.05, 22.15 »Pompei 3D«; 16.40, 18.50, 20.00, 21.00, 22.15 »Sotto una buona stella«; 16.30, 19.00, 21.30 »Monuments Men«; 16.30, 19.00, 21.30 »Storia d'inverno«; 16.00, 18.05 »Belle & Se-bastien«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.20 »Lego film«; 20.15, 22.10 »Sot-to una buona stella«; Dvorana 2: 18.00, 21.00 »12 let suženj«; Dvorana 3: 17.30 »Sotto una buona stella«; 20.20 »Lego film 3D«; 22.15 »Storia d'inverno«; Dvorana 4: 17.10, 19.50, 22.10 »Monuments Men«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.00 »Pompei«.
H Šolske vesti
JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU »Srečko Kosovel«: pričeli so se vpisi otrok od 1. do 3. leta za š.l. 2014/15. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 15. ure. Tel. 040573141.
OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala, za š.l. 2014/15, vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) do petka, 28. februarja. Zainteresirane osebe bodo lahko, v spremstvu vzgojnega osebja, obiskale občinske jasli v Dolini ob torkih v mesecu februarju od 10. do 11. ure. Dodatne informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it.
Loterija 20. februarja
2014

Bari
Cagliari
Firence
Genova
Milan
Neapelj
Palermo
Rim
Turin
Benetke
Nazionale
7B B 31 6B B0 55 53 69 B9 34 5
1B	23
71	27
50	43
79	70
56	72
BB	79
B2	25
16	54
43	B4
54	7B
B6	21
60	4
75	12
17	63
67	29
13	4
2B	34
7	45
81	1B
42	73
33	49
3B	60
Super Enalotto
št. 22
14 26 47 63 78 80 jolly37
Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 3 dobitniki s 5 točkami 490 dobitnikov s 4 točkami 20.969 dobitnikov s 3 točkami
3.423.828,09 C --C -- €
75.756,33 € 469,62 C 21,81 €
Superstar	68
Brez dobitnika s 6 točkami	--C
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--C
Brez dobitnika s 5 točkami	--C
3 dobitniki s 4 točkami	46.962,00 C
101 dobitnikov s 3 točkami	2.181,00 C
1.559 dobitnikov z 2 točkama	100,00C
10.850 dobitnikov z 1 točko	10,00 C
24.937 dobitnikov z 0 točkami	5,00C
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Petek, 21. februarja 2014
9
Sredi mirne noči je zasijala mala zveodica INGRID in razveselila mamico Anamarijo in tatka Andreja. Iskreno čestitamo! Petra in Mauro.
Prelepa novica je do naju prišla, Anamarija in Andrej že malo INGRID pestvata. Komaj čakava, da se bova skupaj s tabo igrali. Mija in Ema.
Naša kolegica Anamarija je brhko deklico povila in očka Andreja razveselila. Vsi na Gradniku in v OV na Colu jima čestitamo, mali INGRID pa želimo zdravo in srečno življenje.
Naša Anamarija je vesela, saj dobila je, kar je želela. V naročju malo INGRID drži in se prav nežno smeji. Smejimo se tudi vsi ostali, ker tete in strici smo postali. Srečni družini iskreno čestitamo vsi z OŠ A. Čer-nigoja na Proseku.
Ü3 Obvestila
NŠK - Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, je odprt ob ponedeljkih in torkih, od 9. do 13. ure; ob sredah, četrtkih in petkih, od 14. do 18. ure. Vabljeni!
OPENSKA PUSTNA SKUPINA vabi vse pustarje, ki bi radi sodelovali s skupino na letošnjem Kraškem pustu, da se zglasijo v večernih urah v kletnih prostorih Prosvetnega doma.
AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme - pokal »Nova«, veljavne za Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 23. februarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do danes, 21. februarja, na tel. št. 342-0730513 (Sabina). Nadaljujejo se tudi tečaji smučanja, ob priliki bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opči-nah. Tel. št.: 335-5476663 (Vanja).
KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane na slavnostno odprtje novih prostorov, ki bo danes, 21. februarja, ob 12. uri v Ul. C. Ghega 2, Trst.
ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da bo danes, 21. februarja, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah predstavitev programa 47. Kraškega pusta in otvoritev razstave Pustne norosti Ma-rise Dolce, Beti Stare in Alda Us-berghija; na petkov pustni defile' Morski svet se lahko vpišejo vsi od 0 do 100 let preko spletne strani www.kraskipust.org ali na dan prireditve, 28. februarja, od 18.30 do 19.30 v Prosvetnem domu.
URAD ZSKD bo zaradi službenih obveznosti danes, 21. februarja, zaprt.
ŠOLA ZIMSKEGA OBREZOVANJA: danes, 21. in 22. februarja. Informacije na sedežu zavoda Ad Forman-dum, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040566360, ts@adformandum.org.
DELAVNICA O PREHRANI pri SKD Igo Gruden bo potekala v društvenih prostorih v soboto, 22. februarja, od 14. do 18. ure. Vodila jo bo Ica Krebar, avtorica knjige »Kuharica za dušo in telo«. Pojasnila in vpis na tel.: (00386) 40303578, mateja.sajna@gmail.com ali na tel.: 349-6483822 (Mileva).
KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu v sodelovanju s Co-munitä di Sant'Egidio FVG vabijo v ponedeljek, 24. februarja, ob 17.30 na predstavitveno konferenco priročnika »Starostnik na svojem domu«, z Barbaro Fabro, ki je vodnik pripravila. Publikacija je koristen pripomoček za orientacijo med službami in pri spoznavanju možnosti, ki jih nudi tržaški teritorij starejšem. Konferenca se bo odvijala v italijanščini na sedežu krožka Kru.t, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, Trst. Informacije in prijave (mesta so omejena) na tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
MATEMATIKA ZA VSAKOGAR bo na sporedu v torek, 25. februarja, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vabljeni!
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, sklicuje redni občni zbor v sredo, 26. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju.
OBČINA DOLINA sporoča, da bo do petka, 28. februarja, možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2013-14, učbenikov / individualnih učnih pripomočkov / vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev (osnovne šole in nižjih srednjih šol in prvih dveh razredov višjih srednjih šol), s stalnim bivališčem v občini Dolina.
SKLAD MITJA ČUK, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, zbira denarna sredstva za pomoč družinam in posameznikom pri odpravljanju posledic snežne ujme z žledom. Denar zbiramo na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška 131-133, do 28. februarja, od ponedeljka do petka, od 9. do 19. ure.
FOTOVI DEO TRST80 vabi na Foto Extempore za 47. Kraško pust na Opči-nah. Pravilnik na www.trst80.it ali informacije na tel. 0039-3294128363 (Marko).
PUST V NAŠEM SPOMINU - v društvenem baru SKD France Prešeren n' G'rici v Boljuncu je do 4. marca na ogled razstava starih fotografij o pustu, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55. Vabljeni.
IZREDNI OBČNI ZBOR SKD F. PREŠEREN: prvi sklic v torek, 11. marca, ob 20.00; drugi sklic v sredo, 12. marca, ob 20.30 v zgornjih prostorih občinskega gledališča Boljunec. Dnevni red: odobritev spremembe statuta.
MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja telovadno uro za otroke od 6. do 12. leta v soboto, 15. marca, od 16.30 do 17.45 »Yoga telovadba: sprostitev in koncentracija« na sedežu, Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info: 040-2602395.
MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni natečaj (vezna nit so motivi iz del Alojza Rebule). Namenjen je mladim od 15. do 25. leta starosti. Pobudo bogati projekt s predavanji in delavnicami umetniškega pisanja in govora. Nagrajevanje zmagovalcev in recital njihovih del bo sredi aprila v Pe-terlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3.
0 Prireditve
FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave »Zima« Radivoja Mosettija v gostilni v Zgoniku (Zgo-nik 3).
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS vabi danes, 21. februarja, ob 18. uri v prostorih gostilne na Razdrtem na odprtje fotografske razstave Dušana Pavlice: Motivi beneškega karnevala. Razstavljene fotografije bodo na ogled do 23. marca.
SKD GRAD pri Banih vabi na praznovanje Dneva slovenske kulture danes, 21. februarja, ob 20.30. Večer bo oblikovalo Založništvo tržaškega tiska, ki bo društvo obiskalo s polnim kufrom knjig in z vodnikom »Kako lep je Trst«, o katerem bosta spregovorili avtorici Poljanka Dolhar in Erika Bezin.
SKD VESNA, Župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabijo na prireditev »Mladi kriški upi«. Nastop kriških gojencev Glasbene matice »Marij Kogoj« v sklopu praznovanj ob dnevu slovenske kulture, danes, 21. februarja, ob 20. uri v Slomškovem domu v Križu.
SKUPINA PROSTOVOLJCEV Devin-Nabrežina-Križ prireja danes, 21. februarja, ob 16. uri v Naselju sv. Mavra (sedež socialne službe) srečanje »Hoja je življenje«. Predavala bo in-štruktorica nordijske hoje prof. Alessandra Arcangeli. Pokrovitelja srečanja sta Občina Devin-Nabrežina in šola Nordic Walking.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi danes, 21. februarja, ob 19. uri v kavarno San Marco na večer ob Dnevu slovenske kulture Prešernove prešerne, ko bomo počastili tudi prof. Pavleta Merkuja. Sodelujejo igralca Nikla P. Panizon in Danijel Malalan ter violinist Felipe Kopusar Prenz.
FINŽGARJEV DOM IN MCPZ SV. JERNEJ vabita na Večer slovenske pesmi in besede, ki bo v soboto, 22. februarja, ob 20.00 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Posvečen bo jubilantom, ki so zaznamovali kulturni utrip na Opčinah: skladatelju Stanetu Maliču, pisatelju Alojzu Rebuli ter zborom Vesela pomlad. Govor: prof. Tatjana Rojc.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 22. februarja, ob 11. uri odhod avtobusa iz Padrič za nastop ob 70. letnici Kajuhove smrti v Velenju.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na proslavo ob dnevu slovenske kulture: »Veselo na pot od Narodnega doma do Marije Miot«. Slavnostna govornica je dr. Bogomila Kravos. Pri programu sodelujejo učenci Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Proslava bo v nedeljo, 23. februarja, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu s pričetkom ob 17. uri.
KD KRAŠKI DOM - Prešerno skupaj vabi v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri v kulturni dom na Colu na Pesem prijateljstva. Program bodo oblikovali MePZ Logatec, Sežana in Repentabor.
KD RDEČA ZVEZDA vabi na ogled filma o pohodu »Od morja na Triglav 2013«, v nedeljo, 23. februarja, ob 17.30 v društvenih prostorih v Sa-ležu.
L'ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL bo predstavila gledališko komedijo v tržaškem narečju »Tre done un marca, quattro una fiera« v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri v kulturnem domu na Proseku.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri na veseli nedeljski popoldan. Po ogledu dokumentarca o antičnem mestu Per-zepolis, bo nastopil rokohitrc Nejc Kravos. Vabljeni!
NA KRILIH... sopevci zbora Primorec - Tabor se spominjajo prijateljice Claudie Cotič z razstavo njenih slik in s pesmijo v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Razstava bo odprta od 17. do 20. ure. Vabi SPD Krasje!
Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm
vabi na večer ob Dnevu slovenske kulture
Prešernove prešerne,
ko bomo počastili tudi prof. PAVLETA MERKUJA
Sodelujeta igralca Nikla P. Panizon in Danijel Malalan
ter violinist Felipe Kopušar Prenz.
Vabljeni v petek, 21.2., ob 19. uri
v kavarno San Marco
SKD TABOR - Prosvetni dom, Opčine - Openska glasbena srečanja: v nedeljo, 23. februarja, ob 18. uri Eva Tomšič (harfa) in Zari Percussion duo -Denis Zupin & Alex Kuret (tolkala).
SKD ŠKAMPERLE, Š.Z. BOR IN VZPI-ANPI vabijo na ogled razstave »Ko je umrl moj oče«. Odprta bo vsak dan od 9. do 21. ure, do 23. februarja.
VZPI-ANPI - SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabita v nedeljo, 23. februarja, ob 18.00 v galerijo »Babna hiša« v Ri-cmanjih, na srečanje z domačinom Josipom Deponte. V dogodek nas bo pospremil krajši filmski posnetek in kulturni program.
UMETNIŠKA ŠOLA UNINT, MFU -Magna Fraternitas Universalis, vabi v ponedeljek, 24. februarja, ob 17.30 na predavanje umetnika Leonarda Calva »Razumeti umetnost - od renesanse do sodobnikov (2. del)«. Knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponchielli 3, Trst.
NŠK - Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu v Ul. Filzi 14 vabi na pravljično urico, ki bo v sredo, 26. februarja, ob 16.30 za otroke iz vrtca, ob 17.30 pa za osnovnošolce. Pravljico bo pripovedovala Biserka Cesar.
ZTT bo v sredo, 26. februarja, ob 17.30 v muzeju Revoltella v Trstu predstavila monografijo Memorabilia o Franku Vecchietu, ki je izšla ob istoimenski razstavi. Vabljeni!
NŠK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, vabi na srečanje z mladinskim pisateljem Žigo X. Gombačem v četrtek, 27. februarja, ob 11.00.
SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled razstave Jasne Merku' »Trine«, v Bambi-čevi galeriji na Opčinah. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 13. ure ter od 17. do 19. ure, do 28. februarja.
MFU - Magna Fraternitas Universalis -Kulturni dom Dr. D. Ferriz - Olivares prireja v četrtek, 6. marca, ob 17.30 »Bralni krožek«, tj. interaktivno srečanje z branjem odlomkov in medsebojno izmenjavo misli in razmišljanj na temo »Miti in skrivnosti Furlani-je Julijske krajine« z avtorico Gabriello Chmet, moderator dr. Guido Marot-ta, knjigarna Centro Borsatti, Ul. Ponchielli 3, Trst.
DRUGI KONCERT REVIJE KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD in JSKD ter v sodelovanju s SKD Lonjer-Katinara bo v nedeljo, 16. marca, ob 17. uri v Športno kulturnem centru v Lonjerju. Nastopajo GD Nabrežina (dir. Sergio Gratton), PO Breg (dir. Edvin Križmančič) in Brkinska godba 2000 (dir. Tomaž Škamperle).
0 Mali oglasi
IŠČEM DELO kot pomočnica ostarelim osebam ali kot hišna pomočnica. Možnost premikanja z lastnim prevoznim sredstvom. Tel.: 333-4970923.
DAJEM V NAJEM stanovanje na Lo-njerski cesti, 2 sobi, kopalnica. Cena: 400,00 evrov mesečno. Tel.: 040576116.
GOSPA srednjih let, Slovenka s priporočili, išče delo kot pomočnica ali negovalka bolnih in ostarelih ljudi. Tel. št.: 331-1711096.
IŠČEM DELO v gostinskem sektorju; dolgoletna izkušnja kot upraviteljica in kuharica. Tel. 333-7168949.
NA PROSEKU dajemo v najem stanovanje z veliko kuhinjo, dve veliki sobi, shramba, balkon in klet. Tel. št.: 040-251336 ali 333-2283256.
ODDAJAM V NAJEM samostojno hišo z vrtom pri Banih. Tel. št.: 3387121253.
ODDAJAMO V NAJEM samostojno hišo v Ricmanjih: 4 sobe, kuhinja, 2 kopalnici, shramba in dvorišče. Energetska tabela F. Poklicati od 17.00 do 19.00 na tel. št.: 333-6190245.
POMAGAM PRI UČENJU in pisanju domačih nalog dijakom nižjih in višjih srednjih šol. Tel.: 345-9264496.
PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682.
PRODAM 4 ALUMINIJASTA PLATIŠČA originalne bmw, mera 16, 5 lukenj, z gumami. Mere: 225-55-16. Cena: 200,00 evrov. Tel.: 348-5443289.
PRODAM diatonično harmoniko končan, uglasitev v do, fa, si bemolle, s tremi poltoni. Cena po dogovoru: Tel.: 00386-41554249 ali 340-4678850.
PRODAM zazidljivo parcelo v središču Boljunca. Tel.: 334-9438101.
Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 23. februarja.
Tel. 040-229439
Id Osmice
DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906.
DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu. Vabljeni! Tel.: 3473648603.
DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516.
FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442.
IVAN PERNARČIČ ima odprto osmi-co v Vižovljah. Vabljeni! Tel.: 040291498.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553.
PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št.: 040-229270.
Prispevki
Ob 5. obletnici smrti žene Vilme daruje mož Damir 30,00 evrov za SKD Valentin Vodnik.
Ob obletnici smrti Mirkota Furlana darujejo Miran, Ivanka in Alenka 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Davorina Trampuža daruje Nora 20,00 evrov za Vaško skupnost Praprot.
V	spomin na drago Marto Mesar darujejo svakinja Nada ter Andrej, Martin in Kristjan z družinami 50,00 evrov za Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč.
V	spomin na očeta Giovannija Ušaja darujeta Martin in Tamara 50,00 evrov za SKK Vigred, 50,00 evrov za AŠD Sokol, 50,00 evrov za SKD Igo Gruden, 50,00 evrov za SK Devin, 50,00 evrov za Godbeno društvo Na-brežina, 50,00 evrov za Jus Nabresi-na Gemeinde in 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor Nabrežina.
www.primorski.eu1
1 0 Petek, 21. februarja
2014
TRST
/
devin - Na pročelju nekdanjega hotela Ples, kjer je l. 1906 umrl
predstavitev - Skladišče 18
Ludwig Boltzmann le Cristicchijeva knjiga
dočakal spominsko tablo O^Thi?1 draimih'
Odkrila jo je njegova vnukinja ob 170-letnici dedovega rojstva
ki se lahko ponovijo
Na pročelju nekdanjega hotela Ples v Devinu od včeraj stoji tabla, ki v italijanščini, slovenščini, nemščini in angleščini opozarja, da je v tej stavbi 6. septembra 1906 preminil veliki avstrijski fizik Ludwig Edward Boltzmann. Tablo sta postavila Jadranski zavod združenega sveta, ki zdaj domuje v nekdanjem devin-skem hotelu, in Občina Devin Nabreži-na, včeraj, na dan 170. obletnice rojstva svojega starega očeta, pa jo je odkrila Boltzmannova vnukinja Ilse Marie Fasol Boltzmann.
Na priložnostni slovesnosti sta udeležence nagovorila devinsko-nabrežinski podžupan Massimo Veronese in rektor devinskega zavoda Michael Price. Prvi je izrazil ponos, da so naši kraji povezani z uglednimi osebnostmi, kot je bil Bolzmann, rekor Price pa je na kratko obnovil življenje in delo avstrijskega fizika.
Sicer pa je bila podrobnejši predstavitvi Bolzmannovega lika namenjena spominska slovesnost, ki je takoj po odkritju table potekala v bližnjem avditoriju Jadranskega zavoda združenega sveta. Udeležence sta uvodoma pozdravila predsednik zavoda, veleposlanik Gian-franco Facco Bonetti in deželna odbor-nica za šolstvo Loredana Panariti. Ilse Marie Fasol Boltzmann je prikazala vrsto fotografij svojega deda, obudila pa je tu-
di nekaj zanimivih spominov nanj, ki so se ohranili v družinskem izročilu.
V imenu Konzorcija za fiziko iz Trsta je nato pozdravil prof. Giancarlo Ghirardi, prof. Francesco Mussardo z Visoke šole Sissa pa je na preprost in hkrati dovršen način prikazal pomen Boltz-mannovega dela v zgodovini fizike, še zlasti njegove statistične razlage 2. zakona termodinamike.
Prireditev v sugestivnem poslopju grajskega kompleksa sta popestrila mlada pianista Seif Labib in Vadim Lacroix, gojenca Jadranskega zavoda združenega sveta.
Tako se je včeraj zaključila zgodba, ki se je pravzaprav vlekla skoraj osem let. Zamisel, da bi Boltzmannu postavili spominsko tablo v Devinu, se je namreč porodila ob stoletnici njegove smrti leta 2006, in sicer v krogih znanstvenega Trsta. Med drugim se je postavilo vprašanje, kje natanko je Boltzmann tragično umrl, saj so obstajale najrazličnejše domneve. Da si je vzel življenje v nekdanjem hotelu Ples, je dokončno ugotovil naš kolega Martin Brecelj, ki je sicer doma v De-vinu. Na pobudo Mednarodnega centra za teoretsko fiziko iz Miramara so 5. septembra 2006 na pročelju hotela odkrili začasno tablo. Za dokončno tablo je bilo treba čakati do včeraj.
Ilse Marie Fasol Boltzmann odkriva tablo; ob njej rektor Jadranskega zavoda združenega sveta Michael Price in devinsko-nabrežinski podžupan Massimo Veronese
fotodamj@n
slomškov dom
Danes v Križu nastop mladih glasbenikov
V Slomškovem domu v Križu bo drevi z začetkom ob 20.uri prireditev z naslovom Mladi kriški upi, ki je sad sodelovanja med Glasbeno matico ter SKD Vesna, Slomškovim društvom in domačo župnijsko skupnostjo. Na prireditvi se bodo predstavili mladi kriški glasbeniki in glasbenice, gojenci šole Marij Kogoj Glasbene matice.
Po tolikih letih bo to večja skupna prireditev Vesne, Slomškovega društva in župnijske skupnosti. Na nedavnem delovnem sestanku so župnik Maks Suard ter zastopniki obeh društev položili temelje za nadaljnje sodelovanje, domenili so se tudi za boljšo koordinacijo pobud in prireditev v Križu.
Res veliko ljudi se je v sredo zvečer zbralo v Hotelu Savoia na tržaškem nabrežju, da bi ponovno prisluhnilo italijanskemu kantav-torju Simoneju Cristicchiju, ki se je tokrat predstavil v vlogi pisatelja. Na sporedu je bila namreč predstavitev njegove knjige Magazzino 18, ki je pravkar izšla pri založbi Mondadori. Cristicchi jo je napisal z novinarjem Janom Bernasom, v njej pa zbral življenjske zgodbe številnih istrskih in dalmatinskih ezulov, na katere je naletel med pripravami na istoimensko gledališko predstavo, s katero že nekaj mesecev uspešno nastopa po Italiji. V zadnjih tednih sicer pod budnim očesom policijskih agentov, saj je njegovo izvajanje izzvalo tudi, blago rečeno, zelo živahno diskusijo. Cristicchi je te provokacije ek-stremnih levičarjev označil za pobalinstva, podobno pa tudi najbolj sveže fašistične napise v tržaški Ulici Tarabocchia.
Na večeru so se nekatere življenjske zgodbe, ki jih je iz knjige prebrala igralka Maria Grazia Plos, prepletle s Cristicchijevo kitaro. Avtor je dejal, da je želel dati pred-
nost osebnim zgodbam, zato se je izogibal številkam. Kot je povedal v pogovoru z univerzitetno docentko Cristino Benussi, je med pripravami na predstavo prisluhnil številnim zgodbam. Vseh žal ni mogel vključiti, zato se je odločil za knjigo, v kateri bi združil vse ploščice mozaika. V njej spoznamo najrazličnejše zorne kote Istranov in Dalmatincev (a tudi nekaterih Slovencev), ki se po mnenju profesorice Benussi na koncu združijo v enega: tovrstne človeške drame se lahko ponovijo, je strnila in izpostavila tudi epski ton pripovedi. Gre za del zgodovine, ki še danes vzbuja strasti, morda zato, ker se, v nasprotju z obdobjem italijanske Resistenze, o njem doslej ni pisalo v svetlih barvah.
Cristicchi se je zahvalil poldrugemu milijonu gledalcev, ki so si njegovo predstavo Skladišče 18 ogledali po prvi mreži Rai. Obljubil je, da bodo poleti snemali novo verzijo predstave, tokrat kar v skladišču 18 v tržaškem pristanišču. Medtem se gledališka turneja nadaljuje, marca bo nastopil tudi na Reki, pri tistih Italijanih, »ki so ostali«, česar je posebno vesel. (pd)
kraški pust 2014 - Medvejci in Štivančani na vrat na nos vrgli v koš Enrica Letto
Letos se bodo udeležili rekordnega števila sprevodov: v Gradežu, Gorici, Romansu, Tržiču, Tissanu, Osoppu in seveda na Opčinah
Tudi na obronkih tržaške pokrajine niso prav nič zadovoljni s trenutnim dogajanjem na italijanski politični sceni. Ekonomska kriza in politični kaos, ki vladata državi, sta prebivalce ob izlivu Timave navdihnila z zamislijo parlamentarnega voza (foto Damj@n).
Čas pa gotovo ni na njihovi strani, saj se bodo že ta teden udeležili povork v Gradežu in Gorici. Menjava na čelu vlade jim jo je še pošteno zagodla, saj so, podobno kot vodstvo Demokratske stranke, prejšnjega prvega ministra Letto, dobesedno vrgli v koš. Podoba Mattea Renzija komaj nastaja. Odgovorni pustarske skupine Medjevasi in Štivana Marco Radetič nam je ponosno razkazal ostale elemente voza, za parlamentom stoji nič manj kot velika kopel. V njej bo užival kdo drug kot zimzeleni Silvio Berlusconi s svojo Ruby. Vsi junaki na vozu se dobesedno veselijo bogastva, ki se s terjatvami pretaka v njihove žepe. V penečem »ja-cuzziju« pa bo temperatura tako visoka, da se bo iz nje občasno pojavilo Berlusconijevo zadoščenje.
Naj si bralci ne delajo prevelikih utvar, v Medje-vasi in Štivanu poznajo tudi dobro mero spodobnosti, zato mlajšim ne bo treba zakrivati oči. Sicer bo voz ob svoji polni dodelanosti kar živobarven. Pri barva-
nju detajlov smo zmotili tudi skupinico deklet. Lara, Eleonora in Ilaria preživljajo kar nekaj ur s čopičem v rokah, najbolj pa so ponosne na videz igralnih avtomatov, ki bodo stali ob bokih kopeli. Z njimi že več mesecev garajo Matija, Erik, Stefano, Fabio, Simone, Nicola in drugi nadebudneži. Pri gradnji voza so kot številne druge skupine vestno uporabili lansko železo, porabili pa so že nad 50 litrov tempera barv. Do sobotnega nastopa v Gradežu jih čakajo manjša dela, ob koncu pa še lakiranje barvanih površin.
Medvejski in štivanski voz pa bi gotovo težje nastajal v drugih prostorih. Podobno kot lani je na pomoč priskočila devinsko-nabrežinska občinska uprava, ki jim je odstopila garažne prostore nekdanje policijske šole v Devinu. Pomoči se seveda zahvaljujejo, upajo pa tudi v bodoče sodelovanje z občino.
Za šivalnim strojem se medtem mudijo izkušene šivilje, ki oblikujejo originalne pozlačene in lesketajoče se obleke. Izdelale jih bodo približno 60, kolikor bo udeležencev na Kraškem pustu. V Medjevasi in Štivanu pa naskakujejo tudi pravi pustni rekord. Poleg povork v Gradežu in Gorici bodo nastopili še v Ro-mansu, Tržiču, Tissanu in Osoppu. (mar)
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 20. februarja 2014
399
ŽARIŠČE
Demokracija? Pa ja
•••
David Bandelj
Politiki sledim od daleč. Vedno bolj od daleč. Vsaki politiki. Od daleč pa ne pomeni, da jo zanemarjam, pač pa da sem se od aktivno razmišljujo-čega povprečnega volivca bolj ali manj skladnega s socialno političnim naukom ene izmed strani, počasi spremenil v zaprepaščeno-razočara-nega potencialnega volivca in z nejevoljo in vedno večjo skrbjo sledim postopnemu razpadu določenih političnih vrednot, ki sem jih imel za me-rodajne, vsaj za tisto politično stran, ki sem jo podpiral. Zato sem do politike ustvaril čustveno in miselno di-stanco, ki mi omogoča vsaj načelno neprizadetost.
Drugega mi torej ne preostane, ko da se usedem in čakam. Na kaj? Morda, da tok reke pripelje s sabo truplo mojega nasprotnika. V tem primeru pa bolj kot truplo nasprotnika, čakam katerokoli truplo, ki bi končno razkazalo pravi obraz politične nomenklature. Tako sedim. In gledam. Od daleč.
In od daleč sem videl, kako je v Italiji stranka, ki je večkrat dobila mojo podporo, ravnala proti svojim načelom, da se mi je zamerila in na zadnjih političnih volitvah podpore ni dobila več. (Zdaj vidim, da si nimam kaj očitati.)
In videl glasne in brezpredmetne čričke, ki vreščijo in se grejo poceni populizem. (Nič novega pod soncem.)
In videl slovensko stranko v Italiji, ki je tudi večkrat dobila mojo podporo, kako se gre politične igrice in od tedaj podporo dobivajo samo določeni ljudje v tej stranki. (Pa so šle po vodi moje sanje o enotnem slovenskem političnem zastopstvu.)
In videl, kako je v odnosu do politične moči tudi Matteo Renzi, ki mi je bil blizu po svoji skavtski voditelj-ski formaciji in sem mu samo in izključno zaradi tega priznaval možnost, da bo kaj dobrega naredil, klavrno klonil in oblast prevzel na dokaj nenavaden način. (Ostal miren. Morda sem pričakoval kaj takega.)
In videl, kako neki pravnomočni obsojenec sodeluje v dialogih ob novi vladi. (Ostal miren. Očitno je praksa.)
In se ozrl še širše in videl, kako je v naši matični domovini politično delovanje reducirano na ideološki boj. (Sancta simplicitas!)
In videl, kako smo pripadniki slovenskih skupnosti izven Slovenije postali le material za ministrsko spremembo stolčka. Nič več. (Sem si morda domišljal, da smo več vredni?)
In videl področje civilne družbe,
zanimivosti - Slovenski Kljukec
Občina Mirna išče najbolj izvirno, hudomušno, predvsem pa »pošteno« in neškodljivo laž
Prijatelj poštenih laži Slovenski Kljukec bo tudi letos nagradil avtorje najboljše otroške, ljudske in celo politične laži, so sporočili z Občine Mirna na Dolenjskem. Organizatorji pričakujejo laži do 20. marca, najboljše pa bodo razglasili na gala LAŽinJADi 1. aprila. Slovenski Kljukec ne laže iz koristoljubja, njegovi pooblaščenci pa komaj čakajo, da izmerijo in pretehtajo vse laži, ki jih lahko posamezniki pošljejo bodisi po navadni bodisi po elektronski pošti. Idejni vodja projekta Stane Peček poudarja, da se vsakdo kdaj zlaže, zato je prav, da ima Kljukec svoj praznik. »Največja nagrada je že to, da koga brez grde mi-
sli nasmoliš, pa naj bo predsednik države, cerkveni dostojanstvenik ali pa tvoj najboljši prijatelj,« pravi.
Na občini so pojasnili tudi ozadje zgodbe Slovenskega Kljukca. Na Mirno naj bi prišel s francoskega dvora, kamor ga je kot darilo mirnski gosposki daljnega leta 1713 poslal sončni kralj Ludvik XIV. Po dolgem spanju ga je leta 1989 Peček ob pomoči domačih kulturnikov predstavil širši javnosti na Mirni, kjer je ostal nekaj let in se potepal. Za desetletje je zaspal pri škratih v Mokronogu, kjer so ga pooblaščenci prebudili in povabili na Mirno. Tu vztraja še danes.
ki je zdrknilo na nizkotno raven. In kar je hudo - se ta raven seli v umetnost. (Prim. Nagrada Prešernovega sklada Možini ali SSG - ideološki ping pong, o umetnosti ne duha ne sluha.)
In videl, kako se raven demokracije nasploh niža oz. viša na raven elit-nežev, bolj ali manj legitimno izvoljenih. (Sem odkril toplo vodo?)
Od tedaj sedim tu, na robu reke in od daleč sledim njenemu toku. Ker nisem politični analitik, morda pa sta moji politična intuicija in misel skrajno naivni ali eminentno ignorantski, rešitve ne morem niti ponuditi, kaj šele, da bi se aktivno vključil v njeno realizacijo. In tako pričakujem, da se bo na tem robu reke kmalu začelo nabirati drugih pasivnežev, ki so izgubili zaupanje v državne-deželne-lokalne in še kakšne institucije oblasti. Kaj bo potem, ne morem predvidevati. Trenutno vem le to, da sem s tem pisanjem izgubil uro dragocenega časa, ti, ki bereš, na srečo nekaj manj. No, vsaj meni bodo za to plačali ...
Demokracije pa še vedno ne uvi-dim. In ko se hecam, da je to najboljši možen izmed najslabših načinov vladanja, premislim, ali ni to sploh utopija oz. niti ne utopija, temveč njeno grozno in brezupno nasprotje - v prihodnost zevajoča distopija.
TDD predstavlja Marizo Perat
Nocoj bo v okviru petkove rubrike časnikarskih poglobitev slovenskih informativnih televizijskih oddaj RAI 'TDD predstavlja' po televizijskih poročilih Radia Trst A okrog 20.50 pogovor Erike Jazbar z goriško šolnico, kulturno delavko in avtorico številnih knjig Marizo Perat. Mariza Perat je upokojena učiteljica, za otroke in mlade je napisala in režirala več iger, zelo bogata je njena bera pravljic, ki jih je pisala za radio, revijo Pastirček, izšle so tudi v knjižni izdaji. S svojimi podlistki v tedniku Novi glas, zapisi v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe in knjigami pa je osvetlila marsikatero poglavje naše preteklosti in polpreteklosti.
V uredništvu Edinosti se krizno stanje nadaljuje. Zahteve tiskarskega osebja niso bile še uslišane, zato dnevnik izhaja v skrčeni obliki.
Družba sv. Cirila in Metoda je v teh dneh priredila že jubilejni, deseti ples, ki je »prinesel popoln uspeh! Dekoracije in vse priprave so ostale iste od planinskega plesa. Isto živahno vrvenje, isti animo, ista ogromna udeležba, ista manifestacija združenega tržaškega Slovanstva, a požrtvovalnost še povečana, ker je izvirala iz velike ljudezni do Družbe, iz hvaležnosti do nje, iz razumevanja velike misije, ki jo vrši kakor najvažnejša kulturna organizacija našega narodno obrambnega kulturnega dela. Na tej prireditvi smo tudi letos videli ljudi, ki jih sicer običajno ne vidimo na drugih naših prireditvah. Na družbine prireditve vabi velika, vzvišena in plemenita ideja, zavest dolžnosti, da vsakdo prispeva po svoji moči za cilje, ki jim služi Družba s svojim šolstvom. Ob tem šaru rodoljubne požrtvovalnosti so imele dame v paviljonih in gospice - prodajalke lahko igro. Branil si se pač nekoliko, ali pritisnila je sladka beseda in prisrčen nasmehek in - kapitulirati si moral pred tem teroriz-
mom ženske ljubeznjive vsiljivosti. Prodalo se je vse! In odtod krasen uspeh. Kakor so bila združena srca v eni misli, tako so se tudi - to verujemo trdno - združile radodarne roke, da zložijo za Dru-žabo pričakovani dar!
Vsi, prav vsi: odbor za to prireditev, damski odbor, neumorne gospice prodajalke in vse rodoljubno občinstvo, vsi so tekmovali, da je desetletni jubilej te prireditve uspel slovenski požrtvovalnosti za Družbo v čast, a Družbi sami v korist. Rajanje je bilo do ranega jutra ob najuzornejšem redu; niti najmanjša nevšečnost ni kalila tega največjega narodnega praznika združenega tržaškega Slovanstva. Ples je vzorno vodil gospod profesor Umek, kar ni bila lahka naloga spričo takega navala. Hvala tudi njemu!
To poročilce zaključujemo z apelom, naj naše občinstvo ljubezen do Družbe uveljavlja tudi v vsem tekočem letu, da bi se v isti ljubezni in istotako številno sešli tudi na prihodnjem velikem plesu naši Družbi na korist.
Ohranimo to ljubezen živo vse dotlej, ko ta naša obrambna organizacija -ne bo več potrebna!«
TA TEDEN $ P H I H 0 g S K j _ _ fl H EYHI K PRED 50 LETI
V Trstu in okolici so v teh dneh potekale številne Prešernove proslave. »Proslave so bile na Proseku-Kon-tovelu, na Opčinah in v Dijaškem domu. Dvorane so bile zasedene do zadnjega kotička, kar kaže, kako je ljudstvo žejno prosvetnih prireditev in kako spoštuje in ljubi našega pesnika - velikana.
Na Proseku - Kontovelu je prosvetno društvo priredilo proslavo s sodelovanjem domačega in repen-skega moškega pevskega zbora. Po nastopu repenskega pevskega zbora je Prešernov lik pesnika, prosvetite-lja, rodoljuba in naprednjaka v svojem govoru podal podpredsednik SKGZ Boris Race, ki je med drugim dejal: »Danes Slovenci praznujemo obletnico Prešernove smrti kot narodni praznik, ker nismo nikoli pozabili Prešernovega nauka o bratstvu med narodi. Zato smo se tudi sledeč Prešernu v najhujših časih borili proti zatiralcem, dokler jih nismo strli v prah. Po recitacijah je nastopil še moški pevski zbor s Proseka - Kontove-la, ki ga že dolgo let vodi Ignacij Ota.
Na Opčinah je Prešernova pro-
slava potekala v Prosvetnem domu. Tudi tu je bila dvorana nabito polna, publiko pa je nagovoril predsednik openskega prosvetnega društva Drago Gorup in prebral Župančičev govor mariborski mladini o Prešernu. Sledile so recitacije Prešernovih pesmi in nastop pevskega zbora Prosek - Kontovel.
K vrsti Prešernovih proslav po naših šolah in društvih se je pridružila še običajna proslava kulturnega praznika v Slovenskem dijaškem domu. Proslave se je udeležilo poleg domskih gojencev še nekaj odbornikov »Dijaške matice«, precej srednješolske mladine, ter mladina iz Zgonika, ki je isti večer imela srečanje v namiznem tenisu z domskimi športniki. Mlada tržaška umetnica Miranda Caharija in Alojz Milič sta recitirala pesmi naših mladih avtorjev Filiberta Benedetiča, Miroslava Košute in Marka Kravosa. Po zaključku kulturnega programa je predsednica Dijaške Matice Tončka Čo-kova izročila knjižne nagrade tistim gojencem, ki so pokazali v prvem tro-mesečju odličen šolski uspeh.«
PISMA UREDNIŠTVU
ZTT o Tržaški knjigarni
Spoštovano uredništvo,
v zvezi s pisanjem Primorskega dnevnika o vprašanju Tržaške knjigarne (dne 20.februarja 2014) se Založništvu tržaškega tiska zdi koristno podati nekaj pojasnil javnosti.
V uvodniku z naslovom "Da bi kmalu spet zadišalo po kavi" g. Dušan Udovič piše: "Naše založbe so stopile skupaj in se začele pogovarjati o novem projektu za knjigarno". Ob kroniki na strani št.6 z naslovom "Zadnja kava s knjigo..." je PD objavil okvirček, kjer povzema nekatera stališča odvetnika Škerka. Med drugim je zapisano:" Racionalizacija stroškov je potrebna na različnih področjih", meni odvetnik Škerk, ki je večkrat spomnil in poudaril, da bi za rešitev Tržaške knjigarne potrebovali "zgolj" 50 tisoč evrov".
Glede g. Udoviča potrjujemo, da smo se predstavniki ZTT in Mladike večkrat srečali bodisi med sabo bodisi s predsednikoma SKGZ
in SSO. ZTT upa, da se bodo srečanja in dogovarjanja nadaljevala.
ZTT pa mora bralcem pojasniti, da so obračuni založbe skromni. Brez javne podpore založba ne bi izhajala. Kot je razvidno iz vse javne in objavljene dokumentacije prejema ZTT javno podporo samo za izdajanje slovenskih knjig in ne za druge dejavnosti. ZTT mora, kot vsi ostali prejemniki javnih podpor, letno in dokumentirano rendikon-tirati, kako je uporabila javni denar. To pomeni strog nadzor s strani javnih uprav.
Z zaslužkom od prodaje ZTT krije promocijo, srečanja z bralci in izdajo kake dodatne knjige ali prevoda (npr. v italijanščino). Sem je treba prišteti kar nekaj prostovoljnega dela. Finančni cilj založbe je pozitivna ničla. Kot je razvidno iz drugega pisanja, veljajo podobne ali iste logike za Mladiko.
Tako ZTT kot Mladika sta bili na sestankih seznanjeni s finančno problematiko Tržaške knjigarne. Kot nam je bilo povedano in kar smo dovolj natančno razbrali iz pri-
ložene dokumentacije, nikakor ne drži, da bi za rešitev Tržaške knjigarne bilo dovolj "zgolj" 50 tisoč evrov. Ko bi bilo tako, bi se z "racionalizacijo" knjigarna rešila sama. Žal so dejstva drugačna.
Najprej je torej treba jasno povedati, da je Tržaška knjigarna v Italiji po vseh zakonih trgovinsko podjetje. Kot podjetje ne more prejemati podpor iz sredstev, ki so namenjena kulturnim in drugim dejavnostim manjšine. To morajo bralci vedeti. Osnovne težave knjigarne ne izhajajo iz slabega upravljanja, ampak iz sunkovitega padca prodaje knjig, ki je v Trstu pokopal večje knjigarne, ki so imele širši krog potencialnih kupcev. Žal TK ni v Trstu edina knjigarna, ki zapira. Pri kupovanju knjig Slovenci nismo nič "boljši" od italijanskih someščanov, čeprav je Trst veljal za mesto, kjer ljudje v povprečju veliko berejo. Omenjenih "skromnih" 50 tisoč evrov (kaj manj ali kaj več, tu ne moremo biti natančni, ker ne upravljamo dejavnosti) je pomenilo letno izgubo. Ker
se negativni trend nadaljuje, ni možno predvideti natančnih izgub v prihodnosti, vendar moramo nanje računati kljub možni "racionalizaciji".
ZTT in Mladika sta se menili za ustanovitev novega podjetja, ker bi se tako izognili določenim težavam. Novo podjetje pa predpostavlja obvezne procedure za ustanovitev, za glavnico, ki omogoča pri-četek delovanja, najem prostorov, ki odgovarjajo vsem normam za poslovne prostore, začetna sredstva za osebje itd. Skratka, potrebna so zagonska sredstva, ki jih ZTT nima. Ker moramo računati na bodoče izgube, potrebujeta založbi in torej tudi ZTT "trdna jamstva", za kritje predvidenih izgub (količina je sicer težko predvidljiva), saj ni pametno pričeti s poslovno "avanturo", ki se lahko zaključi z brodolomom kar treh podjetij. V tem smislu so potekala srečanja s krovnima organizacijama SSO in SKGZ.
Pomen slovenske knjigarne v Trstu je velik, ZTT je pripravljeno odigrati svojo vlogo, je pa jasno, da
Mi
je nemočno, če se za knjigarno ne zavzame širša slovenska skupnost v Italiji in to vključno s svojimi organizacijami.
Želeli smo izpostaviti nekaj ugotovitev, ker se morajo upravitelji še tako majhne organizacije, založbe ali društva ob načelih spopasti s konkretnostjo in prevzeti nase odgovornosti, ki jim bodo v bodoče lahko kos. Opozorili bi tudi na to, da določeno ozračje, ki se v zvezi s TK pojavlja v medijih (tudi italijanskih), ne koristi reševanju problemov, ker "plaši" možne investitorje.
S spoštovanjem,
Založništvo tržaškega tiska
1 2 Petek, 21. februarja
2014
KULTURA
/
intervju - Gledališki igralec Aleksander Valič slavil 95. rojstni dan
»Frontniki smo na Radiu Trst imeli prvo oddajo v slovenskem jeziku«
Legendarni gledališki in filmski igralec Aleksander Valič je nedavno dopolnil 95 let. V pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo se je z veseljem spomnil tudi časov, ko je nastopal v Trstu.
V času NOB ste kot član Frontnega gledališča 7. korpusa s slovensko pesmijo in besedo dvigovali narodno zavest. Z današnje perspektive so bili to povsem drugačni časi. Kako se jih spominjate?
Velikokrat se jih rad spominjam. Imel sem veliko srečo. Ponavadi rečem, da je Bog nad mano držal dve roki, ne samo eno. Gledal sem, kako so moji soborci padali, jaz pa sem ostal živ do osvoboditve, do življenjskih sanj. Že kot otrok sem imel to srečo, da sem imel krasnega očeta, ki se je boril za slovenski narod. Prinesel mi je pesem Mojo srčno kri škropite Simona Gregorčiča in mi dejal, naj se jo naučim na pamet. Prvič sem jo povedal leta 1942 po eni akciji na Gorenjskem. Komandant je bil tako navdušen, da je šel na stražo namesto mene. Jaz pa tudi, čeprav sem jo povedal zato, ker sem bil prepričan, da bom ostal tam, ker me bo zadela nemška krogla.
Ko smo prišli v Cankarjevo brigado, smo se na dneve, ko ni bilo borbe, dolgočasili, zato smo začeli pripravljati kulturne trenutke, kot smo jim pravili. Jaz sem znal veliko slovenskih pesmi, saj so mi že v četrtem razredu osnovne šole govorili, naj se jih čim več naučim na pamet. Z dobrim prijateljem soborcem sva ustanovila Frontni teater 7. korpusa. To je bil teater v Cankarjevi brigadi. Sestavljala sva program, iskala vse mogoče tekste, pripravljala predstave. Osnova je bilo pripovedovanje dogodkov, ki so se zgodili doma in po svetu. Dobivali smo prve informacije.
Tako je nastala tudi pesem, ki smo jo peli, preden smo začeli program: »Frontno gledališče smo, naš sovražnik je dolgčas, ko-
der smo in kam gremo, razjasni se vsak obraz. Ker vemo, kako ste radovedni, vam zapojemo naš novi zvočni tednik, ki pove v besedi in v pesmi, kaj vse počenja ta znoreli svet.«
Imeli smo okrog 160 nastopov. Z brigado smo šli malo pred koncem vojne osvobajat Trst in frontniki smo imeli na Radiu Trst prvo oddajo v slovenskem jeziku. Slovenci so bili strašno navdušeni.
V	Trst ste bili po vojni povabljeni k ponovnemu obujanju slovenskega gledališča. Igralci ste morali pomagati odrskim delavcem, prodajali ste vstopnice, na gostovanja ste se prevažali s kamioni. Ampak v vaši knjigi Sanje in resničnost je očitno, da sta vam bila pričakovanje in odziv občinstva pomembnejša od teh okoliščin.
Seveda. Za to nam je šlo. Po prvi svetovni vojni, ko so Italijani prišli na našo Primorsko, je vladala strašna žalost. Vsi Slovenci so trpeli, pogoji so bili težki. Ko se je ustanovilo slovensko narodno gledališče v Trstu, ni bilo ne denarja ne dvorane, ampak velika želja je bila, da imamo Slovenci svoje gledališče, da se prizna življenje slovenskega naroda.
V	Trstu sem bil dve leti, vendar sem bil tako izčrpan, da sem nekega jutra padel po stopnicah in si potolkel hrbtenico. Prepeljali so me v Ljubljano in po okrevanju sem v sezoni 1947/48 postal član SNG Drama Ljubljana. To so bile moje sanje. Istočasno sem potem obiskoval še akademijo, zelo veliko snemal za radio in bil med tistimi, ki smo začenjali televizijska snemanja.
Ampak v Ljubljani ste se, kot ste povedali v enem od intervjujev, čutili nekoliko zapostavljenega. Zakaj?
Pred drugo svetovno vojno je bilo v Ljubljani težko ne samo za nas Primorce, ki smo prišli gor, ampak za vse. Težko je bi-

Aleksander Valič med nastopom ob stoletnici slovenskega gledališča v Trstu (2003)
arhiv
lo priti do službe. Bil sem presenečen, ko mi je nekdo dejal, da smo jim prišli žreti kruh. V Drami so me po vojni angažirali kljub temu, da so nekateri rekli, da kot Primorec ne znam pravilno govoriti slovenščine. Ampak ko sem prišel na oder in igral, sem bil srečen. Gledališče je bila moja želja že od nekdaj.
Radi ste nasmejali ljudi. Ste tudi po naravi optimist?
Tudi. Takrat sem imel veliko volje, želja, sanj. Ko sem pisal in nastopal v Cankarjevi brigadi, so z velikim veseljem poslušali. Po takem nastopu sem bil tako vesel kot komandant kakšne čete, ki je prišla iz dobre borbe. Gledališče mi je bilo pojem življenja. Rad sem ga imel in ga imam še vedno rad.
Ker še vedno zahajate vanj: kakšni so vaši občutki, ko primerjate pogoje, v ka-
trst - Razstava v starinarski knjigarni Drogheria 28
Tempelj umetnosti
Brez nostalgije, intelektualne rav-nodušnosti in komodnosti je bila stari-narska knjigarna Drogheria 28 (v Ulici Ciamician 6 v starem mestu) pred dnevi akter precioznega dogodka. Med svojim iskanjem in vrednotenjem založniških projektov je knjigarnar Simone Volpato opravil dragocen podvig: odprl je vrata svojega templja založbi Asterisco, katere duša je bil Tullio Reggente (1932-1998). Ta veliki knjižni aristokrat je bil nabit z intelektualno energijo, neko skoraj re-dovniško disciplino v konkretiziranju svojih založniških projektov: marsikdo se bo še spominjal prve izdaje Kosovelovih Pesmi in Integralov v italijanščini iz leta 1973, publikacij Futurizma, Konstru-ktivizma, kataloga ob Černigojevi anto-loški razstavi v palači Costanzi leta 1977, ki jo je Reggente artikuliral skupaj z Edvardom Zajcem.
Reggente, ki je po mnenju italijani-sta Elvia Guagninija eden najmarkant-nejših in najpomembnejših likov v tržaškem povojnem literarnem kaleidoskopu, je prinesel v naše mesto - gotovo zastarelo glede založniškega eksperimentiranja (če izvzamemo Zibaldone Anite Pit-toni in kreacije Miele Reina) - izredno svežino, ki dobi svojo podstat v zgodovinski zavesti evropske historične avantgarde. Kurator razstave, tržaški zgodovinski knjigarnar Piero Porro, je dobil v lastniku knjigarne, Simoneju Volpatu, tenkočutnega sogovornika. Tako so, ob izdajah založbe Asterisco, na razstavi ori-
ginalni katalog Depero Futurista iz leta 1927, kot tudi Dlja Golosa iz leta 1923, ki sta ga Majakovski - El Lissitzky izdelala kot revolucionarno knjigo, ki se poigrava z ekspresivno močjo črne in rdeče barve s posebno obstriženimi stranmi, kjer lahko preberemo dicituro »konstruktor knigi El Lissitzky« in prav termin »konstruktor« je vodilo celotne razstave.
Seveda bo slovenski gost pogledal z veliko radovednostjo grafike konstru-ktivista Černigoja in njegove ilustracije v revijah Novi rod, v Žgurovih Pomla-dančkih iz leta 1930, kakor tudi izredno rafiniran in vabljiv katalog Marjana Kra-vosa - čigar novo sintezo umetniškega izkustva nestrpno pričakujemo - in še bi lahko naštevali marsikatero tržaško znano ime, ki je bilo povezano z Reggente-
terih deluje danes, s pogoji, ki ste jim bili priča sami?
Res je, da sem doživel visoko starost in da imam včasih tudi težave z ušesi. Ko smo začeli igrati v ljubljanski Drami, nam je šlo za to, da nas je slišal in razumel tudi gledalec v zadnji vrsti na balkonu. Znati moraš govoriti slovensko besedo, da bo lepa, polna, čista, razločna in glasna. To je bilo pomembno in to je bila osnova. Danes tega včasih ni niti v nižjih vrstah.
Kako pa gledate na današnji odnos do jezika, do naroda?
Zame je politika pokvarjena. Ministri, ki delajo v vladi, bi morali imeti samo eno nalogo - da skrbijo za slovenski narod in ne za posamezne skupine.
Ta narod ima dekleta in fante, otroke in stare starše, vsi pa morajo živeti, če živi-
jo pošteno na tej zemlji. Ne morem razumeti, kaj se dogaja pri nas in kako je sploh do tega prišlo. Lahko samo predvidevam. Ko so Italijani vdrli v Slovenijo, smo imeli samo en namen: biti svobodni na svobodni zemlji. Za to smo bili pripravljeni dati tudi življenje. Ker brez svobode nima smisla živeti.
O tem govori tudi prvi slovenski film Na svoji zemlji, čeprav ste na začudenje mnogih v njem igrali domobranca.
Moja želja je bila sodelovati pri prvem slovenskem filmu, še posebej, ker se je dogajal na Primorskem. Takrat je bil film velik pojem za nek narod. Ljubljanska Drama mi je odobrila nekaj prostih dni in ko so mi na prizorišču snemanja dodelili vlogo, sem bil prizadet. Računal sem na nekaj drugega, ampak sem si dejal: igrati moram. Čutil sem se igralca.
Pred letom in pol ste bili na odprtju tematske poti po prizoriščih snemanja v Baški grapi. Kako ste se po tolikih letih počutili biti spet «na svoji zemlji»?
Spomnil sem se, kako so nas prebivalci takrat sprejeli in nam pomagali. Če je deževalo, so nam prinesli dežnik in šli za nami, prinašali so nam hrano. Če jih ne bi bilo, dvomim, da bi film sploh nastal do konca. Brez njih se ne bi izšlo, kajti to je bilo takrat težko delo.
Ob prejemu Borštnikovega prstana leta 2008 je žirija izpostavila vašega Ra-meuajevega nečaka Denisa Diderota. Bi sami izpostavili še kakšno, ki vas je osebno najbolj zaznamovala?
Meni je bila vsaka vloga všeč. Vseeno mi je bilo, ali je bila manjša, srednja ali velika. Najboljši občutek je bilo stopiti na oder in igrati.
To je bil zame užitek in smisel vsega. Še danes, ko grem gledat predstave, rad vidim igralca, ki dela z veseljem. In sanjam, kako bi jaz odigral to vlogo.
Pogovarjala se je Ksenija Brišar (STA)
glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar
NA VES GLAS
jem. Tu bi še izpostavil, da je, ob glasbenem tržaškem futuristu Mixu, ob Mari-nettiju in že citiranem Deperu, na ogled zbirka grafik Kandinskega, prva številka iz leta 1923 revije Lef, katere urednik je bil Majakovski, razne dragocene primere prestižnih italijanskih založb kot Schei-willer, Tallone, Santini, Riva.
Pravo poslastico pa predstavlja an-tikvarni eksponat: tu lahko pogledamo prvo »žepno« izdajo Dantejeve Com-medie iz leta 1503 in pa drugo izdajo Hymnerotomachie Poliphili, ki jo je Aldo Manuzio izdal v Benetkah leta 1545 in katero Roberto Calasso, odgovorni urednik založbe Adelphi, ocenjuje kot najlepšo knjigo, ki je bila kdajkoli tiskana.
Aleksander Rojc
The Devil Put
Dinosaurs
Here
Alice in Chains
Alternative metal
Capitol Records, 2013 Ocena: ★★★★★★★
Skupina Alice in Chains ni nikoli vzbujala veselih občutkov, saj ne gre za bend, s čigar komadi boš zažural na plesnem večeru. Že pri prvih ploščah na začetku devetdesetih let je zasedbo spremljala neke vrste temna senca, kateri sta gotovo pripomogli nihajoče razpoloženje in depresivno duševno stanje pevca in liderja Laynea Staleya. Takrat je bend bil med glavnimi akterji grunge revolucije. Strgane kavbojke in kariraste srajce so poleg članov Alice in Chains nosile tudi skupine Pearl Jam, Soundgarden in seveda Nirvana. Staleyeva odvisnost od mamil je pogojevala tako sound benda kot njegov obstoj, zaključila pa se je z pevčevo »overdose« leta 2002. Od takrat so preostali člani skupine ubrali samostojne glasbene poti, leta 2009 pa se spet vrnili na glasbeno sceno z novim pevcem Williamom Du-Vallom in novo ploščo Black Gives Way to Blue. Zasedba je z novim pevcem dobila nov elan, glasbena temačnost pa je ostala ista in z zadnjo ploščo The Devil Put Dinosaurs Here še narasla. Album, ki je izšel maja lani, je počasen in »železen«, kar pa nista ravno negativni lastnosti. Staleyeva glasbena dediščina ostaja razvidna. Tu pa tam se glasbeni ritmi približujejo stoner glasbi, kot na primer v uvodni Hollow in še lepši Stone. Bolj mehki komad Voices spominja na prejšnjo ploščo Black Gives Way to Blue, akustičnim kitaram pa lahko prisluhnemo le še proti koncu albuma v pesmi Scalpel.
Kot že napisano, je Staleyeva podoba vedno prisotna in razvidna v marsikaterem komadu. Pevec DuVall kljub temu pošteno odigra svojo novo vlogo, duša benda pa je nedvomno drugi pevec, kitarist in ustanovitelj zasedbe Jerry Cantrell; avtor velike večine komadov in dobrega dela besedil je živa nit, ki skupino veže na prvotnega pevca in dokazuje, da je nimajo namena pretrgati ...
The Devil Put Dinosaurs Here ni enostavna plošča, za njo si je treba vzeti čas, nikar pa ne iščite v njej luči ... ni je.
/
KULTURA
Petek, 21. februarja 2014 1 3
trst - Kabaretna razlaga opusa Itala Sveva
Kako izpovedi Zena Cosinija razložiti ljudstvu
Predstava Pupkin Kabaretta v režiji Paola Rossija
Italo Svevo je v Trstu (praviloma skupaj s prijateljem Jamesom Joy-ceom) nekakšen laični patron mesta, kateremu so prebivalci hvaležni za mednarodni prestiž, ki ga daje mestu, a obenem do njega čutijo nekakšno domačnost, zaradi katere ga je mogoče omenjati v kakršnemkoli kontekstu v prepričanju, da bodo sogovorniki namig pravilno razumeli. Prav tako je mogoče na njegovem liku graditi šaljive prizore in skeče, seveda vse po meri hudomušne omikanosti, kar se je že marsikdaj dogajalo, naj omenimo le prijetne sprehode mimo Hortisove ulice in Trga Cavana, ki jih je prirejala Elena Vidas, a tudi gledališka besedila, ki jih je za stalno gledališče La Contrada napisal Tullio Kezich. Tokrat so se ga s hudomušne plati lotili člani
Pupkin Kabaretta, ki so z režijskim prijemom Paola Rossija pripravili predstavo z naslovom »La coscienza di Zeno spiegata al popolo« na temo Sve-vovega najbolj znanega dela.
Predstava, v kateri nastopajo Laura Bussani, Stefano Dongetti in Alessandsro Mizzi, je nastala v ko-produkciji zadruge Bonavventura in Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine v sodelovanju z združenjem La Corte Ospitale iz Reggia Emilia in Svevovim muzejem Občine Trst. Avtor besedila Stefano Dongetti si jo je skupaj s tovarišem Mizzijem in režiserjem Paolom Rossijem, s katerimi je sodeloval še Riccardo Cepach, zamislil kot nekakšno ljudsko predavanje o pisatelju in njegovem znamenitem delu: pred vstopom v dvorano celo iz-
Dongetti in Mizzi med predstavo
baxa
ročajo pole z vprašanji o romanu, češ da hočejo preveriti, kaj gledalci o njem sploh vedo; seveda iz tega nastane začetni skeč.
Kakorkoli že, gre za kabaretni niz skečev, ki se navezuje na like in dogodke iz romana, na zgodovinski milje, v katerem je pisatelj delal, na njegovo življenje in seveda na prijateljstvo z Joycem, vse z ironičnim pridihom v ustaljenem stilu Pupkin Kabaretta.
Pomembno vlogo ima glasbena spremljava v živo, tokrat v barvi blue-sa, saj je Svevovo delo izrazito blue-sovsko, kot poudarjajo že na začetku. Avtorja glasbene kulise sta Riccardo Morpurgo in Franco Triscuzzi, ki jo tudi izvajata v živo na klavirju in kitari. Gledalci, kot kaže, uživajo. Danes ob 21. uri bo še zadnja ponovitev. (bov)
slikarstvo - Jutri v tiskarni Albicocco
Nova razstava Safeta Zeca
V Vidmu bo do 12. aprila razstavljenih okrog 60 novih slik manjšega formata
Safet Zec velja za poetičnega realista, ki zna tudi najpreprostejše predmete, na primer okno ali hlebec kruha, upodobiti z neverjetno tankočutnostjo. Ogled njegovih slik je večkrat pravo čustveno doživetje, ki se nam v prihodnjih dneh ponovno obeta nedaleč od nas.
Okrog šestdeset novih, še ne razstavljenih slik majhnega formata. To ponuja razstava bosanskega slikarja Safe-ta Zeca, ki jo bodo pod naslovom Pic-tor Optimus jutri odprli v kraju Colloredo di Monte Albano severno od Vidma. Odprtja, ki bo ob 18. uri v prostorih umetniške tiskarne Albicocco (Via Ermes di Colloredo 8), se bo udeležil tudi Zec. Razstava bo na ogled do 12. aprila (vsak dan med 9. in 12. ter med 15. in 18.30, ob nedeljah pa med 10. in 12. uro).
Bosanski slikar Safet Zec (1943) se tako ponovno vrača v Furlanijo Julijsko krajino, kjer je že večkrat razstavljal (leta 2012 v Vili Manin, leta 2005 pa v Kulturnem centru Lojze Bratuž, če naj se omejimo le na dve razstavi). Predvsem pa se Zec vrača v kraje, kjer je pred dobrimi dvajsetimi leti začel svoje nove življenje. Do leta 1992 je namreč živel predvsem med Beogradom, Sarajevom in mestom Počitelj; po izbruhu vojne (in uničenju številnih njegovih de) pa je zapustil domovino in našel zatočišče v ateljeju in tiskarni Corrada Albicocca. Tu je začel znova ustvarjati, tu so nastale njegove prve italijanske grafike, nekaj let kasneje pa se je preselil v Benetke, kjer živi še danes. (pd)
Tony Cetinski bo danes zapel v Kopru
Ljubitelji balkanske pop glasbe bodo danes prišli na svoj račun, ko se bo (s pričetkom ob 23. uri) na odru diskoteke Planet Tuš v Kopru predstavil Tony Cetinski.
Hrvaški pop in crossover pevec bo občinstvo vnel s svojimi najboljšimi skladbami, ki so nastale med dolgoletno glasbeno kariero, v kateri je izdal številne albume, prepeval več uspešnic ter sodeloval tudi z mnogimi priznanimi hrvaškimi in svetovnimi glasbenimi zvezdami. Cetinski je večkratni zmagovalec Porina, hrvaške glasbene nagrade (nagrado za najboljšo skladbo oziroma hit leta je prejel pred štirimi leti z uspešnico Kad žena zavoli), izkazal pa se ni le v prepevanju skladb v materinem jeziku. Nase je opozoril tudi leta 2010, ko je v albumu Da Capo prepeval (v italijanščini) največje italijanske uspešnice. Cetinski je svoj zadnji album izdal leta 2012 (Opet si pobijedi-la) in ravno pesmi iz tega njegovega zadnjega dela bodo v ospredju na koprskem koncertu.
Njegovi nastopi v živo so vedno prepričljivi in tudi polni presenečenj, saj 45-letnik iz Pulja tekom koncerta rad aktivno vključuje svoje oboževalce. Uspe mu ustvariti vrhunsko vzdušje tudi v Sloveniji, saj je večina njegovih pesmi dobro znanih tudi med slovenskimi poslušalci. Vstopnice počasi zmanjkujejo, tako da ni izključeno, da bo koncert razprodan že v predprodaji. Cene so vsekakor sledeče: predprodaja 12 €, na dan dogodka 15 €. (I.F.)
Manolo Cocho na ogled samo še do jutri
Mare primo je naslov razstavi, ki je tačas na ogled v tržaški galeriji Lux Art Gallery in na kateri se predstavlja mehiški umetnik Manolo Cocho. Razstava bo v prostorih v Ulici Rittmeyer na ogled samo še danes in jutri (10.30-12.30 in 15.30-19.30).
Razstava, na kateri je Manolo Cocho obdelal morje iz različnih zornih kotov in z različnimi umetniškimi govoricami, spada v širši kulturni projekt MEX-PRO, ki je v znamenju umetnosti povezal Italijo in Mehiko. Septembra lani so se v Oaxaci predstavili umetniki tržaške Skupine78, tržaški del projekta pa bo zaživel spomladi in poleti. Aprila bodo namreč v nekdanjih konjušnicah Miramarskega gradu odprli večjo razstavo, na kateri se bo predstavilo okrog devetdeset mehiških ustvarjalcev. Poleti pa bo Veliki trg preplavilo 2.501 migrant -prav toliko glinastih kipcev umetnika Alejandra Santiaga. Santiago je umrl pred nekaj meseci in ravno njemu je Manolo Cocho posvetil svojo tržaško razstavo v Lux Art Gallery.
trst - Koncert v okviru niza 18. ob 18. uri
Trio Rusalka s Schumannom Dvoržakakom in Čajkovskim
Trio Rusalka: lepo ime za mlado in ubrano trojico deklet, ki so se spoznala med poukom komorne glasbe na tržaškem konservatoriju Tartini v razredu prof. Fe-dre Florit; ker je slednja tudi umetniški vodja združenja Chamber Music, je želela svoje odlične bivše učenke predstaviti v nizu 18. ob 18. uri na tržaški prefekturi. Trio je svoje vrline že dokazal na vsedržavnem tekmovanju konservatorijev, kjer je osvojil prvo mesto na področju komorne glasbe, glasbenice pa se tudi posamezno uveljavljajo na koncertnih odrih. Nastop takore-koč domačih umetnic sta s svojo prisotnostjo počastila tudi prefektinja Francesca Adelaide Garufi in predsednik konserva-torija Tartini Mario Diego.
Sopranistka Karina Oganjan ima armenske in tatarske korenine, rojena pa je bila v Rigi, kjer je diplomirala kot violinistka, v petju pa je diplomirala na vi-demskem konservatoriju. V naših krajih je že večkrat nastopila, tudi s Corradom Rojacem, ki je zanjo priredil nekaj armenskih ljudskih pesmi; široko izobrazbo ima tudi mezzosopranistka Martina Ri-naldi, ki je na tržaški univerzi diplomirala kot tolmačica in prevajalka, prve korake pa je že ubrala na operni sceni. Imeniten curriculum ima tudi pianistka Lucia Zarcone, ki se je v Italiji in tujini izpopolnila v solistični in komorni igri z uglednimi mentorji, torej nič čudnega, če se je trio predstavil kot dovršen ansambel, ki ima zrel interpretacijski pristop.
Trio Rusalka je izbral tri avtorje, čigar samospeve je predstavila Fabiana Pol-li: najprej Robert Schumann s tremi due-ti op. 43: Ko bi bila ptiček, Jesenska pesem in Ljubka rožica so zazvenele z blagimi harmonijami ob izvrstni spremljavi pianistke, ki je svojo igro obogatila z dinamičnimi in ekspresivnimi odtenki. Prijetno je bilo tudi poslušati Pet mo-ravskih duetov Antonina Dvoržaka, ki so preproste ljudske napeve nadgradili z izvirnimi kombinacijami. Pevki sta se zlili v dopadljivo sozvočje, ki je omililo nekoliko ostre zvoke sopranistke v višjih legah, zadnji sklop pa je bil posvečen zbirki šestih duetov op. 46, ki jih je Peter Iljič
Čajkovskij uglasbil na tekste različnih pesnikov. Ruski mojster je napevom dal skoraj operno dimenzijo: Večer, Solze, Na vrtu ob potočku, Minula strast in Sončni vzhod so razkrile vokalne in interpreta-tivne sposobnosti pevk ter potrdile mu-zikalnost pianistke, ki je zelo pozorno in čustveno doživeto podprla svoji kolegici. Trio je požel navdušene aplavze ter svoj nastop podaljšal z dvema dodatkoma: najprej Chopinovo Litovsko pesem, nato ponovitev Solz Petra Iljiča Čajkov-skega. Naslednji koncert bo 18.marca oblikovala mlada in že zelo uspešna švicarska violinistka Rachel Kolly DAlba.
Katja Kralj
14 Petek, 21. februarja 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Na sejemskem razstavišču se je pričel vzorčni sejem Expomego
Ob znanju potrebuješ tudi čim lepšo vizitko
Ob znanju, strokovnosti in konkurenčnih cenah potrebuješ tudi privlačno vizitko, ki jo moraš razdeliti med čim več ljudi. V to so prepričani razstavljavci štiridnevnega vzorčnega sejma Expomego, ki se je včeraj začel na goriškem sejemskem razstavišču. Pred uradnim odprtjem sejemske prireditve smo se pogovorili z nekaterimi razstavljavci, ki so vsi po vrsti poudarili, da je sejem kakorkoli pomemben za promocijo njihovih dejavnosti.
»Med sejmom si obiskovalci ogledajo tvojo stojnico, potem pa te po nekaj tednih ali mesecih obiščejo v trgovini. Na sejmu se zato splača biti prisoten - še posebno, od kar poteka sejemska prireditev februarja,« so nam pojasnili pri stojnici podjetja Bandera iz Gorice, ki se ukvarja s prodajo peči na les in pelete; podobne misli je izrazil tudi Marco Fran-dolic iz Doberdoba, ki z ženo vodi mizarsko delavnico. »Pred leti so Expomego prirejali ob 25. aprilu in 1. maju, vendar sta se oba datuma izkazala kot povsem neprimerna. Ljudje so raje odhajali na morje kot na sejem, zato pa je bilo takrat obiskovalcev malo. Februarski termin pa je zelo dober, saj se med stojnicami sprehaja veliko več ljudi,« poudarja Frandolic in opozarja, da se je v zadnjih letih tudi sejemska ponudba izboljšala. »V prejšnjih letih je bilo preveč stojnic s čokolado in drugimi enogastronomskimi proizvodi, danes pa je veliko več pohištva, opreme za dom in drugega kakovostnega blaga,« poudarja Frandolic, ki se je s svojo mizarsko dejavnostjo preselil v Slovenijo, potem ko je od mladih let nabiral izkušnje v Trstu in Tržiču. Po njegovem mnenju so v zadnjih letih k dvigu kakovosti goriškega Expomega prispevali ravno razstavljavci iz Slovenije, ki so letos zasedli polovico razstavnega prostora, medtem ko z izjemo Frandolica na sejmu ni niti enega drugega zamejskega obrtnika.
Med razstavljavci iz Slovenije, ki danes ob 17. uri prirejajo Goriški dan s slovenskimi dobrotami in vini, je letos več ponudnikov iz avtomobilskega sektorja, med katerimi je tudi nekaj avtosalonov. »Vse dokumente vam uredimo mi, tako da ste lahko povsem brez skrbi,« je včeraj popoldne zastopnica enega izmed novogoriških salonov razlagala goriškemu avtomobilistu, ki je preverjal, ali se mu splača nov avtomobil kupiti v Sloveniji, kot v zadnjih letih počenjajo številni Goriča-ni. Pri tem je zanimivo, da ni na letošnjem sej-
Včerajšnji dan na sejmu Expomego
bumbaca
mu niti enega avtosalona iz Gorice in ostalih krajev v pokrajini; njihovih vizitk obiskovalci tako ne bodo dobili in bodo za nakup vozila morda raje odšli k tistim (v Slovenijo), ki so jih na sejmišču prijazno nagovarjali. Danes si je sejem mogoče ogledati med 15. in 20. uro, jutri in v nedeljo pa med 10. in 20. uro. Vstop je prost. (dr)
ronke - Knjižnica
Okrepili
slovensko
službo
Ronška občinska uprava je od vedno pozorna na potrebe slovenske narodne skupnosti. To je potrdila tudi v minulih dneh, ko je sprejela sklep, s katerim je povišala sredstva za delovanje slovenske jezikovne službe z 2518 evrov na 3979 evrov. S tem bo uprava lahko podaljšala delovni čas s sedanjih 23 na 36 ur tedensko.
Slovenska jezikovna služba deluje v okviru občinske knjižnice Sandro Pertini, tik ob palači županstva na Trgu Unita. Zanjo skrbita Michele Petruz in Andreja Grom, ki upravljata slovenski oddelek knjižnice in sta na voljo občanom za razne informacije. Knjižnica, ki je odprta ob ponedeljkih med 15.30 in 19.30, ob torkih, sredah, četrtkih in petkih med 15.30 in 19. uro ter ob sredah in četrtkih tudi med 9.30 in 12. uro, razpolaga s tri tisoč slovenskimi knjigami. Ob delih slovenskih avtorjev ponujajo v slovenskem jeziku tudi ameriško, angleško, nemško, špansko in skandinavsko literaturo. Dobro založen je predvsem mladinski oddelek, kjer je na voljo okrog tisoč knjig.
Storitev knjižnice se ob odraslih poslužujejo predvsem šolarji Večstopenjske šole Doberdob. Romjansko šolo in vrtec namreč skupno obiskuje preko 200 otrok, za katere je možnost prebiranja čim večjega števila slovenskih knjig zelo pomembna za širjenje besednega zaklada.
Ronška občinska uprava vsako leto vlaga prošnje za financiranje projektov na podlagi zaščitne zakonodaje. Leta 2013 je za delovanje slovenske službe prejela 70.000 evrov, kar ji je omogočilo, da je zaposlila eno osebo z enoletno pogodbo.
gorica - Novi prefekt Zappalorto obiskal članice SSO
Občuduje slovensko omikanost
Med obiskom so ga opozorili na nekatere nerešene vozle - Bandelj ga je povabil na obisk kasarne na Sabotinu, v kateri bi radi uredili čezmejni muzej
»Prepričan sem, da bomo z novim goriškim prefektom dobro sodelovali in da bomo uspešno reševali še odprte vozle.« Tako pravi pokrajinski predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Ban-delj po obisku, ki ga je novi goriški pre-fekt Vittorio Zappalorto opravil v torek pri članicah SSO. »Spoznal sem ga še pred obiskom in takoj sem razumel, da gre za zelo razpoložljivo osebo; goriški Slovenci bomo z novim prefektom nedvomno vzpostavili dober odnos,« poudarja Ban-delj. Nad obiskom je bil zadovoljen tudi sam prefekt, kar je povedal v sredo, ko je na prefekturo povabil goriško redakcijo našega dnevnika. »Slovence občudujem zaradi omikanosti, družbenega čuta in truda, ki ga vlagajo v ohranjanje svoje kulture in jezika,« je poudaril prefekt, ki je doslej že opravil cel kup srečanj z najrazličnejšimi sogovorniki, v prihodnjih dneh pa ga čakajo še nova. Spoznavanje slovenske realnosti bo zaključil v torek, 25. februarja, z obiskom na sedežu SKGZ.
Kot pojasnjuje Walter Bandelj, se je pa torkov obisk članic SSO začel v Katoliški knjigarni in galeriji ARS. Prefekta so pospremili tudi v uredništvo Novega glasa in na sedež Goriške Mohorjeve družbe. »Sledil je obisk Mladinskega doma in Zavoda sv. Družine, zatem pa smo se odpravili v Kulturni center Lojze Bratuž,« pravi Bandelj in pojasnjuje, da si je pre-fekt ogledal tudi športno središče Mirko Špacapan in sedež slovenskega centra za
?
/
»
W
i i * J .
V 1 1E
v
■
Prefekt med obiskom Kulturnega centra Lojze Bratuž
glasbeno vzgojo Emil Komel. Med obiskom so mu predstavili dejavnosti Kulturnega centra Lojze Bratuž, športnega društva Olympia, športnega združenja Soča, slovenske skavtske organizacije, slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, Združenja cerkvenih pevskih zborov, Zveze slovenske katoliške pro-
svete, krožka Anton Gregorčič, Fundacije Gorica in skupnosti družin Sončnica. »Prefekta sem opozoril na neuresničeva-nje zakona 38/2001, ki zadeva ustanovitev slovenske sekcije na konservatoriju Tartini, na velik pomen povezovanja med Gorico in Novo Gorico, na pomanjkljivo nameščanje dvojezičnih tabel.
bumbaca
Poleg tega sem ga povabil tudi na obisk nekdanje italijanske kasarne na Sabotinu, v kateri bi radi uredili čezmejni muzej, ki bi bil seveda dvojezičen,« poudarja Bandelj. Ob zaključku obiska je prefekt zagotovil pripravljenost na nudenje pomoči pri vseh morebitnih težavah in odprtih vprašanjih. (dr)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA	
Petek, 21. februarja 2014
15
GORICA - V nedeljo, 23. februarja, tradicionalni pustni sprevod
Devet vozov, enajst skupin
Pustne prireditve v goriški pokrajini se začenjajo v nedeljo, 23. februarja, s pustnim sprevodom po goriških mestnih ulicah. »Letošnja izvedba bo izjemna, saj se je nanjo prijavilo kar devet vozov in enajst skupin,« pojasnjuje Mauro Mazzoni v imenu prirediteljev in poudarja, da prihajajo v Gorico pustarji iz Slovenije, goriške, videmske in tržaške pokrajine. Na sprevodu so svojo prisotnost napovedale pustne skupine iz osnovne šole iz Gradeža, gradeške župnije, Opatjega sela, Villanove, Tržiča, Selc, Fossalona, Remanzacca, Romansa, Romjana in Medeje, s pustnim vozom pa se bodo na povorko pripeljali iz Sciacca, Orehovelj, Šempetra, Sovodenj, Medje vasi-Štivana, Štma-vra, Grionsa, Štarancana in Gorice. Sprevod se bo začel ob 14. uri v Ulici Boccaccio in zaključil na Trgu Bat-tisti. »Prisotnih bo nekaj stojnic z igračami in slaščicami, seveda pa vabimo upravitelje mestnih lokalov, da naj bodo v nedeljo njihovi bari odprti,« poudarja občinska odbornica Arianna Bellan.
Pustno vzdušje bo v Gorici spet zavladalo v četrtek, 27. februarja, ko bo popoldne sprevod pustnih mlado-
poročencev. V četrtek bodo spet odprli tudi hišo Mischou v Raštelu in nasproti nje še gostilno s svinjskimi dobrotami, ki je bila med decembrskimi prazniki zelo dobro obiskana. V četrtek bo v hiši Mischou ples, ki ga prirejajo v sodelovanju z združenjem študentov diplomatskih ved; v petek, 28. februarja, bo igrala skupina Musique boutique, ki je v preteklosti sodelovala z Jovanittijem in Zuccherom. V soboto, 1. marca, bo Balkan beat večer, v nedeljo, 2. marca, pa se bodo od popoldneva do večera zvrstili nastopi pouličnih umetnikov. V torek, 4. marca, bo pustni ples, v sredo, 5. marca, pa se bodo od pusta poslovili s »štok-fišom«. V soboto, 1. marca, bo v Ra-štelu tudi pustno rajanje za otroke, ob zaključku katerega bodo nagradili najlepše maškare. Od pusta se bodo v Gorici poslovili v sredo, 5. marca, s pogrebom pustnega kralja Bepa Za-neta; žalni sprevod bo obšel glavne mestne ulice in se zaključil na športnem igrišču v Podturnu, kjer bodo pustno lutko sežgali. Od četrtka, 27. februarja, do srede, 5. marca, ne bo veljala občinska protihrupna odredba, tako da bodo v javnih lokalih glasbo lahko vrteli do enih ponoči. (dr)
S preteklih izvedb goriškega pustnega sprevoda
bumbaca
GORIŠKA - Zbor terenskih vozil v priredbi društva GFI iz Štandreža
S terenci odkrivali zgodovino
»Za vožnjo po neasfaltiranih cestah izbiramo poti, ki so odprte prometu in kjer naša prisotnost ni moteča«
Ljubitelji terenskih vozil znamke Toyota so se prejšnji konec tedna zbrali na Goriškem, kjer je njihov zbor priredilo društvo GFI iz Štandreža pod vodstvom domačina Aleša Plesnicarja. »To je bil naš že peti tovrstni zbor, na katerega so prišli udeleženci iz najrazličnejših krajev Italije - eni tudi s Sardinije. Pojasniti je treba, da ne gre za tekmo, pač pa za prijateljsko druženje, na katerega prihajajo cele družine,« razlaga Plesnicar in poudarja, da so tovrstni zbori pomembni tudi za krajevno turistično in gostinsko ponudbo. Udeleženci z raznih koncev Italije so na Goriškem prespali eno noč, nekateri tudi dve, večerjali in kosili so v krajevnih gostilnah, marsikdo izmed njih je v trgovinah tudi kaj kupil. Ples-nicar poudarja, da je za krajevno gospodarstvo vsaka priložnost za zaslužek pomembna, v zadnjih letih pa se prihoda ljubiteljev terenskih vozil še zlasti veselijo v Gradišču. Društvo GFI, ki združuje lastnike terenskih vozil iz cele goriške pokrajine, bo letos priredilo svoj 30. jubilejni mednarodni zbor, na katerem pričakujejo udeležence iz cele Evrope.
»Zbor iz Gradišča je zelo priljubljen, nanj pridejo iz Avstrije, Nemčije, Slovenije, Francije, Italije in raznih drugih držav. Na eni izmed preteklih smo našteli 845 udeležencev, zaradi česar so nas vpisali celo v Guinessovo knjigo rekordov kot najbolj množični zbor terenskih vozil na svetu,« poudarja Plesnicar in pojasnjuje, da je tudi sam član društva iz Gradišča, pri ka-
terem skrbi za organizacijo evropskih selekcij za tekmovanje Rainforest v Maleziji. Plesnicar je pred leti ustanovil še društvo ljubiteljev terenskih vozil v Štandre-žu; vanj je vključenih še nekaj drugih domačinov, ostali člani pa so razpršeni po raznih krajih Italije in so vanj vpisani, da se lahko udeležujejo njegovih pobud. »Enkrat letno priredimo tekmovanje, enkrat pa zbor. Letošnji je bil posvečen prvi svetovni vojni. Prejšnjo soboto smo se tako v spremstvu vodiča iz združenja Pro Loco iz Redipulje odpravili na ogled tamkajšnjih vojnih ostalin, potem smo obiskali še Martinščino in dan zaključili v Gradišču. V nedeljo smo se po neasfaltiranih poteh odpeljali do Morara, potem pa še sko-
zi občine Koprivno, Števerjan in Fara,« pravi Plesnicar. Skupno se je zbora udeležilo 43 posadk, vse so se peljale na džipih japonske znamke Toyota. V svetu terenskih vozil so namreč tudi zbori, ki so namenjeni le enemu proizvajalcu vozil, drugi pa so odprti vsem. Ob zaključku zbora so nagradili najboljše posadke, v spretnosti vožnji se je najboljše izkazal Tomaž Jazbec s Tržaškega. Plesnicar poudarja, da se med zbori peljejo po gozdnih cestah, ki so odprte prometu.
Za vožnjo po gozdnih cestah, na katerih je promet prepovedan, je mogoče pridobiti dovoljenje, ki ga izda pokrajina, vendar Plesnicar pojasnjuje, da se raje izogibajo krajev, kjer bi bila prisotnost teren-
skih vozil moteča. Ravno glede tega poudarja, da opravljajo društva ljubiteljev terenskih vozil pomembno vlogo, saj izobražujejo voznike in jih tudi poučijo, kako naj ravnajo do drugih. Nečlani društev se radi zapeljejo tudi, kamor je prepovedano, to pa po mnenju Plesnicarja škoduje celotnemu motorističnemu gibanju, saj nanj meče slabo luč.
Zaradi tega je Plesnicar prepričan, da je treba spoštovati zasebno lastnino (njive, travnike, gozdove) in se pri vožnji po gozdnih cestah držati pravil. Poleg tega poudarja, da vsako leto ljubitelji terencev iz goriške pokrajine priredijo tudi več čistilnih akcij in vsakič iz gozdov odpeljejo kupe najrazličnejših odpadkov. (dr)
TRŽIČ - Pust
Ob sprevodu in rajanjih tudi pustni jedilnik
V	Tržiču se že začenjajo prve pobude, vključene v letošnji 130. tržiški pust. V mestnih trafikah je že naprodaj satirična revija »La cantada«, v številnih lokalih pa ponujajo poseben pustni jedilnik v okviru pobude »Magnemo fora de casa«.
V	nakupovalnem središču Emisfe-ro bo jutri na razpolago posebni pustni poštni žig, ob 17.30 pa bo nagrajevanje šol, ki so se udeležile pustnega likovnega natečaja. Pustovanje kot tako se pa v Tržiču začenja v četrtek, 27. februarja, ko bo med 15. in 18. uro po mestu korakala godba na pihala »Vecia Trieste«, na osrednjem mestnem trgu pa bo pustno rajanje za otroke. V četrtek, 27. februarja, ob 19.30 bo v restavraciji Minimax pustna večerja v priredbi združenja Costu-mi bisiachi, med 20. in 22. uro pa bodo na Trgu Republike nastopile razne mladostniške glasbene skupine. Pustna rajanja za otroke bodo ponovili vsak dan od petka, 28. februarja, do ponedeljka, 3. marca; za animacijo bo poskrbelo združenje La Fenice, za stojnice s hrano in pijačo pa tržiško speleološko društvo.
Vrhunec tržiškega pustovanja bo v torek, 4. marca, ko prirejajo tradicionalni sprevod po mestnih ulicah, na katerem bo nastopilo devet vozov in šestnajst skupin. Praznični dan se bo začel dopoldne, ko se bo ob 9. uri podal na obhod mestnih ulic poročni sprevod; ob 11.30 bo na osrednjem mestnem trgu na vrsti »Cantada«, opoldne pa bodo prebrali še Anzoletovo oporoko. Ob 13.30 se bo v Ulici Matteotti začel pustni sprevod, na katerem letos ne bo brazilskih plesalk; nadomestile jih bodo krajevne mažoretke, ravno tako lepe in simpatične, zagotavljajo prireditelji. Od zaključka pustnega mimohoda do večernih ur bo na trgu zabava ob zvokih glasbe, ki jo bo vrtel DJ.
S tržiške občine se zahvaljujejo vsem, ki so sodelovali pri organizaciji pustnih dogodkov. »Da smo predstavili prireditev v občinski sejni dvorani, dokazuje, da na občini verjamemo vanjo, saj gre za pomemben promocijskih dogodek za celo mesto,« poudarja tržiška občinska odbornica Paola Benes, ki je program pustnih pobud predstavila skupaj s trži-ško županjo Silvio Altran. Ob zaključku predstavitve je deželni svetnik Diego Mo-retti izročil spominsko plaketo Orlandu Manfriniju, ki bo letos praznoval svoj 50. nastop v vlogi gospoda Anzoleta.
Udeleženci pri Redipulji (zgoraj); paša za oči za ljubitelje starih Toyot (spodaj)
GORICA - V Kulturnem domu
Z Motovilčico se jutri začenja otroški Komigo
V Kulturnem domu v Gorici se jutri ob 16.30 začenja niz gledaliških predstav za otroke, ki so mu njegovi prireditelji dali naslov »Komigo baby 2014 -Mama, očka...gre-mo v gledališče!«. Uvodna predstava bo Grimova »Mo-tovilčica«, v kateri nastopata Boštjan Štorman in Lucija Čirovič.
Kot vse pravljice se tudi Mo-toviljčica začne z nekoč. Nekoč za devetimi gorami in devetimi vodami je stalo mesto. Sredi je stala majhna hišica, v njej pa sta prebivala mož in žena. Po dolgih letih se jima je uresničila želja in dobila sta deklico. Vendar zaradi ukradenega motovilca, sta jo morala dati v
rejo, vendar se nekega dne pod stolpom pojavil princ ... Za vse podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kulturnega doma v Gorici, tako da lahko kličejo na telefonsko številko 0481-33288 ali pišejo na naslov elektronske pošte info@kulturni-dom.it ). Vstopnina znaša dva evra.
16
1 4 Četrtek, 20. februarja 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
nova gorica - Goljufija v Hitovih igralnicah
Bo goljufivi zdravnik sploh odsedel kazen?
Novogoriško sodišče je zdravnika obsodilo na eno leto in dva meseca zapora k.m.
Zoper Edoarda De Bellisa, italijanskega zdravnika, ki je bil eden od vpletenih v goljufijo v Hitovih novo-goriških igralnicah med letoma 2003 in 2004, je tiralico in evropski pri-porni nalog odredilo novogoriško okrožno sodišče. »Obsojeni se namreč ni zglasil na prestajanje zaporne kazni,« so včeraj za Primorski dnevnik pojasnili pri omenjenem sodišču. Kot smo poročali, so De Bellisa v sredo na podlagi omenjene tiralice prijeli karabinjerji v Trentu.
De Bellis bi moral leto in dva meseca zaporne kazni začeti prestajati 27. januarja letos. Skupaj z italijanskim podjetnikom Giovannijem Ciccolom je v novogoriških igralnicah Park in Perla z označenimi kartami, ki so jih v igralnico prinašali trije tedaj zaposleni na Hitu, priigral visoke vsote. Ciccolo je bil obsojen na dve leti in deset mesecev zapora, tedanji namestnik vodje na igralnih mizah v
Parku Aleš Furlan in tedanji inšpektor v Perli Darko Bavcon na leto in deset mesecev zapora, nekdanjega inšpektorja v Parku Milovana Kebra pa so obsodili na leto pogojnega zapora s preizkusno dobo dveh let.
V postopku izvršitve zaporne kazni De Bellis ni prosil za odlog, ni pa se niti zglasil na prestajanje zaporne kazni, zato je novogoriško okrožno sodišče zoper njega odredilo tiralico in izdalo Evropski pri-porni nalog. Na prestajanje kazni pa ni prišel niti Giovanni Ciccolo, ki bi moral kazen nastopiti 8. aprila lani. Vložil je sicer prošnjo za odlog izvršitve kazni, ki jo je omenjeno no-vogoriško sodišče zavrnilo, tako določitev pa je v pritožbenem postopku potrdilo tudi Višje sodišče v Kopru. »Ker obsojeni kazni ni nastopil, je sodišče 3. junija 2013 odredilo tiralico in izdalo Evropski nalog za prijetje. Obsojeni je bil 21. junija la-
ni prijet v Italiji. Zahtevo po izročitvi je drugostopenjsko sodišče v Trstu 16. julija istega leta zavrnilo, priznalo obsodilno sodbo našega sodišča in odločilo, da bo obsojeni kazen prestal v Italiji,« je včeraj pojasnil direktor novogoriškega okrožnega sodišča Samo Turel. Toda drugostopenjsko sodišče v Trstu je 16. septembra lani z odlokom v skladu z Italijanskim zakonom o amnestiji št. 241. iz leta 2006, Ciccolu odpustilo prestajanje kazni.
Kaj pa se je zgodilo s tremi nekdanjimi zaposlenimi v Hitu? Keber je bil obsojen na pogojni zapor, Bav-con pa bi moral kazen nastopiti julija lani. Njegovi prošnji za odlog izvršitve zaporne kazni je sodišče ugodilo in nastop kazni zamaknilo za tri mesece. »V času odločanja o odlogu izvršitve zaporne kazni je tekel tudi postopek s prošnjo obsojenega za nadomestitev zaporne kazni z delom v splošno korist oziroma t.i. vikend zaporom. Naše sodišče je oba predloga kot neutemeljena zavrnilo,« pojasnjuje Turel. Višje sodišče v Kopru pa je po pritožbi prvostopenjsko odločitev spremenilo tako, da je predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist septembra lani ugodilo in odločilo, da mora obsojeni namesto 1 leta in 10 mesecev zapora opraviti 1328 družbeno koristnih ur.
Tudi Furlan bi moral kazen nastopiti julija lani. Tudi njegovi prošnji za odlog kazni je sodišče ugodilo in tudi pri njem je vzporedno tekel postopek o nadomestitvi zaporne kazni z delom v splošno korist. Okrožno sodišče v Novi Gorici je predlog zavrnilo, Višje sodišče v Kopru pa je prvostopenjsko odločitev spremenilo tako, da mora obsojeni namesto leto in 10 mesecev zapora, opraviti 1328 družbeno koristnih ur, torej enako kot obsojeni Bavcon.
Zadeva se mora zaključiti še za v sredo prijetega De Bellisa. Novo-goriško okrožno sodišče bo zahtevalo njegovo izročitev. Po pričakovanjih bo nato ustrezno sodišče v Italiji sodbo iz Slovenije priznalo in odredilo izvršitev po italijanskem pravu, nato pa obstaja velika verjetnost, da bodo tudi De Bellisu na podlagi že omenjenega italijanskega zakona o amnestiji, tako kot Cicolu, odpustili prestajanje kazni.
Katja Munih
gorica - Center Komel
Že šestdeset let ljubezni do glasbe
Drevi v centru Bratuž bogata jubilejna prireditev
V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo drevi potekala osrednja slovesnost, s katero bo SCGV Emil Komel praznoval 60-letnico svojega delovanja. Prireditev, ki je posvečena preminulemu Silvanu Kerševanu, se bo začela ob 20. uri v fojerju, kjer bo na ogled fotografska razstava. V glasbeni večer bodo uvedli zvoki harf in koreografije plesalk baletnega oddelka, nakar se bo dogajanje premaknilo na oder centra Bratuž, kjer bo občinstvo pričakal Mali godalni orkester šole. Sledil bo nastop orkestra centra Komel, kateremu se bodo pridružili nekdanji učenci in profesorji, v solističnih točkah bosta nastopila flavtist Fabio Devetak in mezzosopranistka Martina Kocina. Bogat program na odru bo imel tudi zborovsko noto z mladinskim zborom Emil Komel in otroškim zborom Veseljaki. Zatem bodo na sporedu pianisti iz razreda prof. Sijavuša Gadjieva, program pa bo nadgradila še podelitev štipendij sklada Silvan Ker-ševan za obetavne učence. Večer se bo nadaljeval v telovadnici, kjer bo zaigrala skupina Komel Contemporary Jazz Ensemble.
miren-štandrež-bilje
Kulturni praznik
• • • ■ •
prirejajo skupaj
V mesecu slovenske kulture so prosvetno društvo Štandrež, kulturno društvo Stanko Vuk Miren-Orehovlje in kulturno turistično društvo Zarja Bilje stopila na pot sodelovanja. Danes, 21. februarja, prirejajo skupno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo potekala v dvorani Gnidovčevega doma na Mirenskem gradu. Večer z naslovom »Tje bomo našli pot...« se bo začel ob 19. uri, slavnostni govornik bo Janez Povše. Ponovitev kulturne proslave bo v nedeljo, 23. februarja, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu. ob tej priložnosti bo slavnostna govornica direktorica Goriške knjižnice Irena Škvarč. V nedeljo, 23. februarja, bo po Prešernovi proslavi na trgu Sv. Andreja v Štandrežu potekalo tudi kureto-vanje. Domačinom in gostom se bodo predstavili Ptujski kurenti.
nova gorica - Policisti z obeh strani meje
V šesturni akciji odkrili 71 kršitev
Policisti so pod drobnogled vzeli predvsem tovornjake
Kar 71 kršitev so v šesturni skupni akciji minuli petek zaznali slovenski in italijanski prometni policisti, ki so pod drobnogled vzeli predvsem tovorna vozila. Večji del kršitev so zaznali na slovenski strani. Vozniki so največkrat prekoračili omejitve hitrosti, nekaj kršitev se je nanašalo na neupoštevanje časa vožnje in počitka, na nepravilnosti tahografskih vložkov in na pritrjevanje tovora ter obremenitev vozila.
V skupni akciji so sodelovali policisti policijskih uprav Nova Gorica, Koper in Kranj, italijanska prometna policija, uslužbenci carine, slovenskega inšpektorata za promet, energetiko in prostor, delavci Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji in Ce-stel-a. Poostren nadzor so izvajali na počivališču Šempas na hitri cesti Nova Gorica - Ajdovščina in na območjih bivših mejnih prehodov Fer-netiči in Karavanke. Poostren nadzor tovornih vozil je hkrati potekal tudi na italijanski strani, v nadzoru pa so na italijanski strani sodelovali slovenski policisti, na slovenski pa italijanski. Sodelujoči v poostrenem nadzoru so preverjali ustreznost dokumentov voznika, vozila in tovora, tehnično brezhibnost vozila, delovni čas - predvsem obvezne počitke -, psihofizične sposobnosti voznikov, ustreznost tahografov v vozilu in ustreznost goriva .
Skupaj so ustavili in kontrolirali 145 vozil, največ je bilo tovornih. 51 kršitev je bilo ugotovljenih na območju Slovenije, 20 kršitev pa Italiji. Policisti in drugi sodelujoči v nadzoru so ugotovili še 31 drugih kršitev določil Zakona o pravilih cestnega prometa in drugih predpisov za katere so kršiteljem izdali plačilne naloge. Delavci DARS-a in uslužbenci carine so med drugim ugotovili tudi 7 primerov vožnje po cestninskih cestah brez ustrezne vinjete. Nekaj voznikov so zaradi napačne uporabe vinjete tudi opozorili.
»Udeleženci omenjenega skupnega poostrenega nadzora ocenjujejo, da je bil nadzor uspešen tako z vidika sodelovanja med vsemi službami v nadzoru, kot tudi glede ugotovljenih kršitev, ki lahko bistveno vplivajo na varnost prometa. Pomembno je tudi sodelovanje med organi sosednjih držav,« ugotavljajo na novogoriški policijski upravi, kjer za letos napovedujejo še tri usklajene poostrene nadzore na območju omenjenih policijskih uprav. Aprila potekal nadzor hitrosti, septembra uporabe varnostnih pasov in decembra psihofizične-
ga stanja voznikov. Poostreni nadzori se bodo izvajali v terminih, ko sicer potekajo evropsko usklajeni poostreni nadzori na teh področjih nadzora cestnega prometa. Poleg navedenih skupnih poostrenih nadzorov se predstavniki prometnih policij redno obveščajo o trenutni skupni problematiki v cestnem prometu. Tako niso izključeni tudi izredni skupni nadzori, ki jih bosta hkrati ločeno a usklajeno izvajali policiji na obeh straneh meje. (km)
Trčil in pobegnil
Novogoriški policisti so v sredo pri predoru Panovec obravnavali prometno nesrečo s pobegom. Ugotovili so, da je voznik vozila znamke Renault kangoo okrog 13.30 peljal iz smeri Rožne Doline proti Novi Gorici. Ko je na omenjeni cesti pripeljal iz predora Panovec, mu je v levem ovinku v nasprotni smeri neznani voznik avtomobila znamke BMW temno srebrne barve zapeljal preko polne črte ter trčil v levi bok njegovega avtomobila. Po trčenju je neznanec pritisnil na plin in pobegnil. V prometni nesreči ni bil nihče poškodovan, na vozilu znamke Renault pa je nastala materialna škoda. Ko bodo policisti izsledili povzročitelja nesreče, bodo zoper njega zaradi kršitve prometne zakonodaje ustrezno ukrepali. Zato pozivajo vse, ki bi lahko nudili koristne informacije z zvezi z nesrečo, da pokličejo policijsko postajo Nova Gorica (00386-53034400).
Enotna fronta za Gorico
Na sedežu goriške Trgovinske zbornice bo danes ob 18. uri srečanje z naslovom »Una task force per il Sistema Gorizia«. Župane goriške pokrajine ter predstavnike gospodarskih in drugih ustanov je predsednik Trgovinske zbornice Gianluca Madriz sklical, da bi razpravljali o ukrepih in enotnem nastopu v zvezi z vprašanji, ki so povezana z reorganizacijo institucij goriškega prostora.
Vecchioni v Perli
V sklopu praznovanja 30-letnice Hi-tove igralniške dejavnosti na Goriškem bo danes ob 22. uri v Perli v Novi Gorici koncert kantavtorja Roberta Vecchionija. Za ogled koncerta bo uro pred začetkom na voljo nekaj brezplačnih vstopnic za stojišča, medtem ko so sedišča razprodana. (km)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA	
Petek, 21. februarja 2014
17
GORICA - Odšel je Luciano Viatori
Cvetju je posvetil vse svoje življenje
V 79. letu starosti je v sredo v goriški bolnišnici preminil Luciano Viatori, brat Mira in Livia, ki upravljata znano pekarno na koncu Ulice Duca dAosta v Gorici. Mlajša generacija tega najbrž ne ve, toda kljub neslovenskemu priimku, gre za družino, ki so jo naši starši in nonoti poznali pod imenom Hojak. Lucianovi predniki po očetu so namreč prihajali iz Čepovana, mamina družina pa je bila iz Gorice in je nosila priimek Gregorič. Priimek Viatori jim je namreč vsilil fašizem.
Družino Hojak-Viatori sem podrobneje spoznal pred kakimi dvajsetimi leti, ko sem iskal zgodbe beguncev iz časov prve svetovne vojne in pripovedi iz medvojnega delovanja goriških Slovencev. Lucianov oče Štefan, stric Oskar in teta Rina Hojak so namreč bili gonilne sile slovenskega tri-desetčlanskega mandolinističnega krožka, ki je nastopal v Trgovskem domu, vse do prisilne ukinitve leta 1926.
Vse te stike mi je pomagal zbrati prav pokojni Luciano, ki je živel v manjši vili le streljaj od moje hiše, na zahodnih pobočjih griča Šanca med Pevmo in dolino Grojne. Tam je pred
štirideset in več leti še bila večja neobdelana gmajna, ki smo jo imenovali Dutovec in je bila primerna za igro mu-larije. Rahlo poševno pobočje je bilo prepleteno s strelskimi jarki iz prve svetovne vojne, ki so predstavljali naravni poligon za raznovrstne igre. Na začetku sedemdesetih let je Luciano Viatori kupil to posest, si tam zgradil hišo in z leti z vztrajnostjo in potrpežljivostjo, pa tudi z obilico znanja in ljubezni ustvaril botanični vrt, ki je postal znan daleč naokrog. Sredi parka si je zgradil tudi manjše jezerce, v katerem so uspevali lokvanji in druge vodne rastline. Pa tudi rib ni manjkalo. Večkrat letno je park odprl obiskovalcem, zlasti v času, ko so cvetele azaleje, ro-dodendroni, magnolije, vrtnice in razne trajnice. Ob koncih tedna se je kar trlo ljubiteljev cvetja. Prihajali so od vsepovsod, zlasti iz Slovenije. Ker živim tam blizu, sem kar pogosto videval avtobuse z oznakami iz vseh pokrajin Slovenije. Kar nekajkrat smo Luciana lahko videli na slovenski televiziji, ko je opisoval svoje sobivanje s cvetjem, ki mu je posvetil domala vse življenje. Luciano Viatori je namreč
Luciano Viatori
odlično govoril slovenski jezik in to kljub življenjskim okoliščinam, ki so ga privedle v drugačna okolja. Veliko let je bil profesor matematike ter knjigovodstva in celo ravnatelj na italijanskih višjih šolah v Gorici. Pokojnik ni bil poročen, a poleg dveh bratov ima še kopico nečakov. Kdo ve, če bo kateri od njih prevzel dragoceno botanično zapuščino strica Luciana?
Viatorijev pogreb bo jutri, 22. februarja, ob 10.30 v kapeli splošne bolnišnice v Gorici.
Vili Prinčič
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446.
À Gledališče
nastopajo Enrico Castellani, Paolo Facchini, Luigi Ferrarini, Riccardo Sielli, Luca Scotton. 24. februarja ob 20.45 iz niza »'900&oltre«, igrajo klarinetist Alessandro Carbonare, violinistka Elisa Eleonora Papandrea, pianist Monaldo Braconi, recitira igralec Paolo Buglioni; 25. in 26. februarja, ob 20.45 »Fausto e gli sciacalli«, igrajo Eli-sabetta De Vito, Ciro Scalera, Sandra Caruso, Ariele Vincenti; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664); več na www.teatromonfalcone.it.
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 24. februarja ob 20. uri »Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič)« v režiji Nede R. Bric; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
fl Razstave
FOTOKLU B SKUPINA 75 vabi v nedeljo, 23. februarja, ob 15. uri, na odprtje fotografske razstave »Črnine«. V Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu bo razstavljal Vasja Leban, predsednik fo-tokluba Nova Gorica.
-A Koncerti
»ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 22. februarja »La città e il drago«; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@cta-gorizia.it, www.ctagorizia.it).
GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA«: 23. februarja ob
16.	uri v gledališču Sv. Nikolaja v Ul. 1. maja 84 v Tržiču »Trieste, un omo, una guera«, nastopa gledališka skupina Ex allievi del Toti iz Trsta; več na www.teatroarmonia.it.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 24. februarja v KC Lojze Bratuž komedija Alda Nicolaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; 24. marca v Kulturnem domu drama »Striček Vanja« Čehovega, režiser Ivica Buljan; 26. maja v KC Lojze Bratuž »Pet modernih no dram« Yukia Mishime, v režiji Mateje Koležnik; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od
17.	do 19. ure.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU 6. marca, ob 21. uri »Nascosto dove c'è più luce«, igra in napisal Gioe-le Dix; informacije pri blagajni v Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu (tel. 0481-630057), več na www.artistias-sociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 21. februarja, ob 20.45 Babilonia Teatri z gledališko predstavo »Pinocchio« iz niza »ContrAzioni«,
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.10 »The Lego Movie«; 20.00 - 22.15 »Monuments Men«. Dvorana 2: 17.45 - 20.15 - 22.15 »Sot-to una buona stella«. Dvorana 3: 18.00 - 21.00 »12 anni schiavo«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.20 »The Lego Movie«; 20.15 - 22.10 »Sot-to una buona stella«. Dvorana 2: 18.00 - 21.00 »12 anni schiavo«.
Dvorana 3: 17.30 »Sotto una buona stella«; 20.20 »The Lego Movie« (digital 3D); 22.15 »Storia d'inverno«. Dvorana 4: 17.10 - 19.50 - 22.10 »Monuments Men«.
Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Pompei«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Krogi« (Filmsko gledališče).
H Šolske vesti
ŠOLA MATEMATIKE MATH LAB-DC.
Hiša pravljic prireja šolo matematike za osnovnošolce ter dijake nižjih in višjih srednjih šol. Prvi tečaj se bo začel marca in je namenjen dijakom nižjih srednjih šol, posebej tretješolcem, ki bodo v mesecu juniju opravljali malo maturo. Vpisovanje bo potekalo do 28. februarja; informacije na hisapra-vljic@gmail.com ali 334-1243766 (Martina), 346-8914956 (Elija).
GRAJSKE HARMONIJE V DVORANI GRADU KROMBERK: danes, 21. februarja, ob 20. uri Ensemble Les Elements, ki ga sestavljajo Anne Simone Aeberhard (Švica), kljunasta flavta, Mojca Gal (Slovenija), violina v stari menzuri, Bruno Hurtado Gosalvez (Španija), viola da gamba, Jean-Christophe Dijoux (La Reunion/Francija), čembalo in orgle Ob 19. uri bo brezplačno vodstvo po razstavi »Prišleki z vzhoda«, vodila bo avtorica Ana Kruh; več na www.kulturnidom-ng.si.
S Izleti
TEK NA SABOTIN bo Društvo ljubiteljev teka Filipides priredilo v nedeljo, 23. februarja. Zbirališče bo pri zadnji postaji mestnega avtobusa v Solkanu (pri mostu za Brda), prijave bodo sprejemali od 9.30 do 10.45. Start bo ob 11. uri pod cestnim mostom preko Soče v Solkanu; kategorije: absolutno, člani do 40 let, veterani 41-55 let, starejši veterani 55+. Proga meri 3.950 metrov z višinsko razliko 480 metrov. Startnina znaša 10 evrov. Vsi udeleženci bodo prejeli simbolično nagrado - spominek, nagrade in pokali za prvouvrščene po kategorijah. Tek na Sabotin bo ob vsakem vremenu.
NOVI GLAS vabi na potovanje v Maroko od 21. do 28. maja; informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa, tel. 0481 533177, e-mail mohorje-va@gmail.com.
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni avtobusni izlet na dan žena, 8. marca, v Veneto (Este, Arqua Petrarca, Padova); informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 048178398), v gostilni Peric (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 380-4203829).
V NARAVNEM REZERVATU OTOKA CONA bodo v nedeljo, 23. februarja, med 10. in 15. uro vodiči družbe Rogos vodili dva ogleda v odkrivanju zanimivosti in navad sivih in beločelih gosi, kreheljcev in vseh drugih vrst, ki
PALKIŠČE
Filmski večer v družbi letečih bratov
Po uspelem predavanju in odprtju razstave o bratih Rusjan bodo na sedežu društva Kras Dol-Po-ljane na Palkišču v nedeljo priredili še en večer, namenjen prvima slovenskima letalcema. Na sporedu bo namreč projekcija filma z naslovom »Leteča brata Rusjan«, ki je bil prvič prikazan leta 2009, ob stoletnici prvega poleta Edvarda Rusjana na Rojah v Gorici. Režiser filma je bil Boris Palčič, razne prizore pa so snemali na raznih lokacijah: v Ajdovščini, na Jeremitišču v Štandrežu, na goriškem letališču, v Lokvici na Krasu in še kje. Sodelovalo je veliko igralcev in statistov iz raznih krajev Goriške, največ še iz Štandreža. Film traja 45 minut, nastal pa je na pobudo goriške Tran-smedie in Kinoateljeja, uresničila pa ga je produkcija Casablanca iz Ljubljane v koprodukciji z RTV Slovenija. Film si bodo udeleženci lahko ogledali v nedeljo, 23. februarja, ob 18.30, pred začetkom projekcije bo spregovoril Vili Prinčič, sicer dober poznavalec življenja in dela bratov Rusjan.
so otok Cona izbrale kot zimsko zatočišče; mesta so omejena, obvezna prijava po tel. 333-4056800 ali info-rogos@gmail.com.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno praznovanje dneva žena v soboto, 8. marca, z izletom v hrvaško Istro za ogled mest Grožnjan in Ro-vinj. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov.
Ü3 Obvestila
Priletela je štorklja in prinesla
Vido
Osrečila je mamo Evelin in očka Matjaža. Iskrene čestitke! Novorojenki vse najboljše v življenju!
Nonoti
KRUT obvešča, da se začenja spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: ob torkih 11., 18., 25. marec; 1., 8., 15., 22., 29. april; 6., 13., 20., 27. maj. Vabljeni stalni in novi člani, vpisovanje v goriški pisarni na Kor-zu Verdi 54 vsak torek od 9. do 12. ure ali po tel.0481-530927.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE sporoča, da bo redni letni občni zbor v torek, 25. februarja, ob 12. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici.
0 Prireditve
SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi v društvene prostore v soboto, 12. marca, ob 20. uri na praznovanje dneva žena. Gostji večera bosta gospe Tatjana in Valentina iz Boljunca s skečem, ob glasbi bosta sledili večerja in tombola; ženske iz Doberdoba bodo pripravile razstavo ročnih del; informacije in rezervacije po tel. 347-1243400 (Magda).
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ, KD STANKO VUK MIREN-OREHO-VLJE in KTD Zarja Bilje vabijo v mesecu kulture danes, 21. februarja, ob 19. uri v dvorano Gnidovčevega doma na Mirenskem Gradu na proslavo ob kulturnem prazniku z naslovom »Tje bomo našli pot...«. Slavnostni govornik bo Janez Povše. Ponovitev proslave bo tudi v nedeljo, 23. februarja ob 17. uri v župnijskem domu Anton Gregorčič v Štandrežu, ko bo slavnostna govornica direktorica Goriške knjižnice Irena Škvarč. Po proslavi bo na trgu Sv. Andreja kurento-vanje s Ptujskimi kurenti.
V	SPREJEMNEM CENTRU GRADINA
v Doberdobu bo danes, 21. februarja, ob 19. uri prvo letošnje srečanje v sklopu predavanj »Znanost na krožniku« na temo triletnega projekta »Slowolf« o volkovih v naši deželi, pri katerem je sodeloval predavatelj Marko Zupan. Predstavitev bo spremljala pokušnja lokalnih vin, informacije in rezervacija po tel. 333-4056800 ali inforogos@gmail.com.
KULTURNO DRUŠTVO KRAS DOL-PO-LJANE prireja v nedeljo, 23. februarja, ob 18.30 projekcijo filma o bratih Rusjan na sedežu društva na Palkišču.
PRIREDITEV »KULTURA BREZ ME-JA/CULTURA SENZA CONFINI, Soo-čenja/Confronti« bo v nedeljo 23. februarja, na kmetiji Gradis'ciutta na Jazbinah v Števerjanu. Ob 16.30 odprtje likovne in fotografske razstave Društva briških likovnih ustvarjalcev Dablo in Fotokluba Skupina 75, ob 17. uri klepeti, pogovori, odkrivanja, spoznavanja, ki povezujejo srca preko meja. Nastopili bodo zbori MePZ Mirko Špa-capan iz Podgore, MePZ F.B. Sedej iz Števerjana, MPZ Ludvik Zorzut iz Me-dane, MePZ Rado Simoniti iz Dobro-vega, Coral di Lucinis, učenci SCGV Emil Komel in Pro musica Dobrovo, pihalni orkester Brda, ansambel Briški kvintet, solisti in plesalci Martina Kocina, Nikolaj Pintar, Mirjam Špacapan, Rosana Volk in Monika Zajšek.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA -PREDAVANJA 2014 v domu Franc Močnik v Svetoivanski Ul. (Ul. San Giovanni) v Gorici (ob cerkvi sv. Ivana) ob 20. uri: 27. februarja Helena Je-riček Klanšček in Drago Klanšček »Postenje duše in telesa: zakaj in kako?«; 19. marca, p. Silvio Šinkovec »Oblikovanje samopodobe pri mladih«; sreda, 26. marca, Miha Kramli »Močni starši - stabilni otroci«.
V	GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo v četrtek, 27. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige Milana Ježa »Po senu diši«.
V	KNJIGARJI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici potekajo v februarju srečanja z naslovom »Psiholog ob četrtkih«: psiholog Alessandro Spreafichi in specialist v omeopatiji in omotoksi-kologiji Paolo Comoretto bosta 27. februarja ob 18. predavala na temo prehranjevanja; vstop prost.
DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ TER ZDRUŽENJE STARŠEV ROMJAN vabijo v petek, 28. februarja, ob 18.30 v občinsko knjižnico v Tržiču na večer slovenske kulture »Med Krasom, morjem in Sočo«. Tatjana Rojc bo predstavila dela pisatelja in esejista Alojza Rebule, uvodne besede bo podala Rudica Požar Manfredini ob glasbeni spremljavi Eduarda Zottija.
DELAVNICA ZA OTROKE »UNA FAC-CIA DA LEGO« bo potekala v preddverju tržiškega Kinemaxa v soboto, 22. marca, od 15. do 18. ure ob pri-jekciji filma »The Lego Movie«. Laboratorij prireja združenje Zum Pam Pam; vstop prost.
Pogrebl
DANES V KRMINU: 10.30, Sergio Tomba (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici in na pokopališču; 14.00, Sebastiano Russian (iz goriške splošne bolnišnice) v kapeli samostana Rosa Mistica, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Tommasino Iepparelli v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev.
Petek, 21. februarja 2014
»Tabu: pri nekaterih primitivnih ljudstvih; zapoved, prepoved, nanašajoča se na kako dejanje, stik s čim, katere kršitev kaznujejo nadnaravne sile« (SSKJ, 2000).
V današnji liberalni, izredno odprti družbi, ki je na vse navajena in je nič več ne preseneča, tabuji ne obstajajo več. Vsakdo se lahko oblači, kakor se mu dozdeva, izraža svoje misli povsem svobodno in kateri koli pogovor lahko zadeva katero koli temo - povprečno vzgojen človek bo primerno in civilizirano govoril tako o vremenu kot o Schopenhaurjevem pesimizmu. Ali res?
Šumovcem se zdi, da realnost ni taka, ne glede na to, kako si ljudje radi naslikamo današnjo družbo. Prej bi rekli, da je družba razdvojena, bipolarna in da ima glede marsičesa dvojni pristop, kar je prej škodljivo kot koristno. Ena izmed glavnih tem, do katere se moderna civilizacija očitno še ni dokončno opredelila, je spolnost. Kakšen občutek je prevzel naše bralce, ko so prebrali zadnjo poved? Se je mogoče kdo vprašal, ali je primerno, da se o tem piše? Se je kdo nehote zahihital ali pa se mu je naenkrat ta članek zdel zanimivejši? Ne glede na to, ali je bila reakcija pozitivna ali negativna, po vsej verjetnosti je bila različna, kot če bi govorili o politiki ali o literaturi. Tema, ki neizbežno zadeva vse, tako ali drugače, je deležna še posebne ne-pozornosti. Še preveč pozornosti, predvsem glede na to, kako jo obravnavajo, ji posvečajo mediji. Spolnost pa je tudi zelo prisotna na presenetljivo veliko »nevtralnih« področjih vsakdanjega življenja. Seks in seksualnost v filmih, TV-šo-vih, neokusnih ali celo posrečenih vicih, namigovanja nanje v vseh mogočih kontekstih.
Prijateljici, ki se pogovarjata ob kavi, frizerka, ki svetuje stranki, prijatelja, ki se na avtobusu ponašata s svojimi (izmišljenimi?) izkušnjami - po vsej verjetnosti se vsak dan nekaj zgodi, kar bi se lahko navezalo na temo spolnosti. V ozadju članka znanega italijanskega časopisa se pojavi reklama za gel, novost znamke, ki je sicer slavna zaradi kondomov. Ko prižgemo televizijo, se nam ponudi oglas za nov parfum, kjer je moški tako zapeljiv, da se mu izbranka ne more upreti. Da ne govorimo o TV-šovih, ki so posvečeni seksualnosti - ali ste kdaj slišali za »Ci pensa Roc-co« - »Poskrbel bo Rocco«, kjer znani zvezdnik pornografskih filmov svetuje parom in posameznikom, kako rešiti svoje spolne težave
"M A d
■
in celo sestavlja temu primeren horoskop?
Na drugi strani pa najdemo zadržanost in sramežljivost. Fotografska razstava aktov bo deležna marsikatere kritike, da ne govorimo o razgaljenosti v gledališču ali v avtorskih filmih. Kje je meja med umetnostjo in vulgarnostjo? Kje je meja med vsakdanom, o katerem je »dovoljeno« govoriti povsem sproščeno in med »tabu« temami? Zakaj je spolnost primerna vsebina komičnih filmov, zakaj se ne zgražamo tako, ko vidimo, kako je do skrajnosti zlorabljena v komercialne namene? Predvsem pa: kako lahko človek pri vsem razvije zdrav in normalen odnos do nečesa, kar je lahko del ljubezni ali pa ima samo evolucijski namen ali niti eno niti drugo? Povprečni srednješolec, ki ga razganja puberteta in se znajde pred tako razdvojeno sliko in brez navodil, kako bo reagiral? Na eni strani povsod namigi in filmi, kjer profilaksa ne pride v poštev niti pod razno (kaj šele spolne bolezni!), na drugi pa posebna avra prepovedanega in »sramotnega«. Dobrodošla, gonoreja in sifilis! Kje je pametna in premišljena spolna vzgoja, kje so učitelji, starši in profesorji, ki bi mladostnikom razložili, da kot vse na tem svetu, ima spolnost lepe in grde plati? AIDS ni samo v Afriki; punce lahko zanosijo tudi pri štirinajstih; coitus interruptus sploh ni zanesljiva kontracepcijska metoda. In še in še in še. Do kod sega ignoranca in predvsem: koliko škode lahko povzroči? Siva cona med svetlo in temno platjo spolnosti zaobjema večino mladih, ki se lahko v sivini te megle izgubijo. Pojavnost spolno prenosljivih bolezni in nezaželenih nosečnosti v zadnjih letih narašča, katera koli raziskava na tem področju vam bo to dokazala. Ukrepajmo! To je apel vsem vzgojiteljem, staršem, trenerjem ... bodite pametni: današnja mladina je lahko zelo informirana in že vse sama ve, toda mogoče ji manjka temeljna informacija, ki ji jo lahko vi posredujete. Nehajmo se skrivati in prikrivati - naj bo vzgoja zares vzgoja in naj vzgoji mlade glede vseh pomembnih tematik. Nič več tabujev, prosim.
Komeltina, Komeltina naša...
Komeltina je odstopila, naši ZSŠDI-jevci so žalostni za njo bi se še jokali,
kot da bi kdaj sploh kaj koristnega naredila! Kje tiči vzrok za to ljubezen? Je to spet ena nova zamejska bolezen? Več kot do Slovencev čez mejo pozornost, zdi se nam,
da gre za politično preračunavanje in osornost. Ker DeSUS nima primernega kandidata, žrtvujmo pač ministra zamejskega formata! Kaj pa mislimo naj o novem ministru ... upajmo le, da ne bo pridigal le o kmetijstvu ... Mogoče pa je Žmavc rešitelj, gospodarstvo on obvlada, če knjigarne je ljubitelj, reši jo, še preden pade vlada.
SSG: Nema više ljubavi
Konec je tudi velike ljubezenske zgodbe,
SSO je naposled zamrznil vse pogodbe.
Kdo je kriv za to nezgodo
in tako veliko škodo?
Krivili so demokracijo,
ki včasih razočara:
nekaterim pač pričara
le veliko iluzijo;
tokrat srečo smo imeli,
vsaj novo vodstvo smo prejeli;
umetniškega vodjo pač moramo imeti,
saj nočemo videti gledališča umreti;
vseeno upajmo da se bo žled stopil,
užaljenost in jezo končno ukrotil.
Razumeli smo, da pri krovnih nimamo dvojčkov,
eni pa ne morejo kar tako iz gledaliških stolčkov.
V Trst prihaja Yen!
Rad/a potuješ?
Bi na zabaven način utrdil/a svoje znanje tujih jezikov? Te navdušujejo teme, kot so manjšine, večjezičnost in Evropa?
Bi spoznaval/a in doživljal/a nepozabne trenutke s sovrstniki drugih narodnosti?
Bi rad/a širil/a obzorja in pridobil/a stike in izkušnje, da izbereš svojo življenjsko pot?
Pred vrati je krasna priložnost, da spoznaš YEN! YEN, Youth European Nationalities, je evropsko združenje mladinskih manjšinskih organizacij.
Pridi na 30 Years kick off - uvodno YENovo srečanje v letošnjem jubilejnem 30. letu v organizaciji slovenske manjšine v Italiji. Obišči nas od 26.2 do 2.3 v depandansi Lipa v Bazovici. Pričakujemo te na na uradnem odprtju in družabnem večeru z YENovci v četrtek 27. februarja!
HYPERLINK
"mailto:ylctrst@gmail.com"ylctrst@gmail.com HYPERLINK "http://www.facebook.com/TudiMi-SmoYen"www.facebook.com/TudiMiSmoYen
Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se
Slab gledalec gleda vse
Poldnevnik, satira v obliki informativne oddaje, ki jo spretno vodita Jure Godler in Tilen Artač je ob dnevu slovenske kulture dosegla velik uspeh. Oddaja, polna politične satire, parodij, imitacij in predvsem absurda, nas lahko pripelje do razmisleka o današnjem pojmovanju kulture.
Veliki šahovski dvoboj za naslov slovenskega kulturnega prvaka, v katerem sta se pomerila France Prešeren in Ivan Cankar, nam kljub absurdu nariše nasmeh na obraz. Po Cankarjevem mnenju je napočil čas, da Prešernov primat prevzame
modernist, zato ga sam izzove na dvoboj. Šahovski turnir z neverjetno energijo povezuje komentator dirk formule 1, Miran Ališič. Sam turnir pa prekineta dve usodni ženski. Primičeva Julija je danes, predvsem zaradi Prešernove slave, postala njegova največja zasledovalka. Cankarjeva mati pa ponovno doživi razočaranje, ko ljubljenemu sinu prinese skodelico kave. Dvoboj seveda dobi Prešeren, Cankar pa poraza ne prenese in ga izzove v drugih igrah. Šam-piona tako odigrata še »papir, kamen in škarje«, preizkusita se tudi v polaganju rok, vendar je povsem očitno, da slovenski kulturni prvak ostaja Prešeren, ki po dvoboju zapusti prizorišče.
Naslednji prispevek, ki ga nudi informativna oddaja, je komentar Povodnega moža, ki za svoje preživetje danes služi kot ulični umetnik. Prešeren
naj bi mu v svoji baladi storil veliko krivico, zaradi katere mu upada promet pri svojih nastopih, saj ga opisuje kot grožnjo v preobleki.
V studiu so gostili tudi režiserja Mitja Okrutna, ki je posnel akcijski film o Prešernovem življenju. Jernej Kopitar ugrabi Primičevo Julijo in Matijo Čopa, Prešerna pa obvesti naj se odloči za enega izmed njiju. Sam se nato spremeni v komandosa, borca za pravico, ter s tem reši oba.
Kasnejši prispevek o slabi televiziji nas pripelje do razmisleka, ali smo tudi sami slabi gledalci. Sicer je prispevek prikazan na izredno drastičen način, pa vendarle. Slab gledalec se namreč zadovolji z vsebino, ki nam jo mediji nudijo. K temu spadajo resničnostni šovi, nekvalitetni filmi in oddaje. Prav zato si Poldnevnik zasluži visoko oceno. Kljub svojemu absurdu in humorju znajo avtorji prikazati visoko kritiko današnjemu pojmovanju kulture.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Petek, 21. februarja 2014
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40	Čezmejna TV: Primorska kronika
20.30	Deželni TV dnevnik
20.50	TDD predstavlja
21.05	Iz naših arhivov - Koncert
22.00	Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
Rai Due
6.40 Risanke 8.10 Serija: Zorro 8.35 Serija: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.001 fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irri-solti 17.45 20.30, 23.20 Dnevnik in športne vesti 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: LOL 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 23.35 Obiet-tivo Pianeta
^ Rai Tre
tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Film: Johnny Stecchino 23.30 Talk show: Matrix
O Italia 1
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.3017.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto Finale 15.20 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 64° Festival della Canzone Italiana
6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Serija: Everwood 11.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 13.40 Nan.: Futurama 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Risanka: Dragon Ball GT 14.55 Nan.: The Big Bang Theory 15.45 Nan.: Due uomini e mezzo 16.30 Nan.: How I met your mother 16.55 Nad.: Nikita 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Nad.: Arrow 22.50 Nad.: The Tomorrow People
La l
LA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo
6.30 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Rai Parlamento -Spaziolibero 10.15 Mi manda Rai Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quo-tidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.15 Nad.: Terra nostra 16.05 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Aktualno: Sco-nosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Rommel (voj.) 23.20 La Superstoria 2014
u Rete 4
6.10 Mediashopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.40 Sai cosa man-gi? 10.50 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nad.: My life 16.00 Film: Splendore nell'erba 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Aktualno: Quarto grado
23.55 Film: Power - Potere
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-
21.50 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.15 Tedenski pregled 20.30 Poslanski premislek 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
13.35 Dnevni program 13.4017.10 Alpsko smučanje (ž), slalom 14.40 22.15 Hokej na ledu (m), polfinale 16.00 Biatlon (ž), štafeta 18.10 Firbcologi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Aktualno 20.00 K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Curling (m), finale
1 Tv Primorka
8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Požen' Evropo - Hrana za zdravje in delovna mesta 18.30 Predstavljamo -Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina 20.00 Odbojka: Salonit Anhovo - Go Volley, Modra skupina - 6. krog, pon., sledijo Oglar-jenje na Trnovski planoti, Glasbeni večer, TV prodajno okno, videostrani
pop Pop TV
21.10 Film: Il treno (voj.)
^ Tele 4
7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.40 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Borgo Italia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Qui studio a voi sta-dio 16.30 Dnevnik 17.0019.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Calcio.Puntozero 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Ring 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved
(T Slovenija 1
6.55 Dobro jutro 10.40 15.50, 18.35 Risanke, otroške nad. in odd. 13.0015.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 15.10 Mostovi - Hidak 16.10 Muzikajeto 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Slovenska kronika 20.00 Odd.: Slovenski pozdrav 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Polnočni klub
|r Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.50 Otroški kanal 10.15 Odd.: Migaj raje z nami 10.45 Olimpijski studio 11.00 Smučanje prostega sloga - smučarski kros (ž), vključitev v prenos 11.55 Hokej na ledu: finale (ž), pon. 13.35 Alpsko smučanje - slalom (ž), 1. vožnja, prenos 14.45 Nogomet:vrhunci evropske lige 15.20 Biatlon - štafeta (ž), prenos 17.05 Alpsko smučanje - slalom (ž), 2. vožnja, prenos 18.00 21.00 Hokej na ledu: polfinale (m), prenos 20.30 Sočijada: večerna olimpijska oddaja 22.30 Hitrostno drsanje - 500 m, 1000 m, 5000 m, štafeta (m), pon. 23.30 Film: Izginotje Alice Creed (krim.)
(T Slovenija 3
6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 19.00 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.25 20.00 Aktualno 8.0015.30, 17.30 Poročila 9.00 Seje delovnih teles: Skupna 13. seja Preiskovalne komisije, prenos 12.00 Seje delovnih teles: Kolegij predsednika Državnega zbora, prenos 13.30 Prvi dnevnik 17.5019.30,
6.00 Risane in otr. Serije 7.45 13.00 Serija: Naša mala klinika 8.35 9.45, 10.55 Tv prodaja 8.5016.45 Nad.: Želim te ljubiti 10.00 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 11.10 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.05 Serija: Opremljevalci v zasedi 12.30 Serija: Opremljamo za najemnike 13.55 Serija: Nepremagljiv dvojec 14.50 Serija: Gasilci v Chicagu 18.55 24UR - vreme 19.00 21.40 24UR - novice 20.00 Film: Blondinki z gimnazije (kom.) 22.10 Film: Prva ljubezen 23.05 Eurojackpot
Kanal A
6.50 Risanke in otroške serije 8.1516.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Serija: Veliki pokovci 9.10 13.05 Serija: Alarm za Kobro 11 10.05 17.05 Nan.: Nikita 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 14.00 19.30 Serija: Prijatelja pod odejo 14.30 Film: Aquamarine 16.3018.00, 19.55 Svet, Novice 20.05 Film: Henryjev zločin 22.15 Film: Začaran 23.55 Film: Vedno bom vedel, kaj ste storili lansko poletje
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.30 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Francis Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby - 19. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 7.30 Jutranja zagonetka; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.45 ZOI v Sočiju; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Botrstvo; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Il diario di Athena; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski
Petek, 21. februarja Canale 5, ob 21.10
VREDNO OGLEDA
Johnny Stecchino
Italija 1991
Režija: Roberto Benigni Igrajo: Roberto Benigni, Ni-coletta Braschi in Paolo Bo-nacelli
Dante je simpatični šofer mestnega šolabusa s katerim dan za dnem rutinsko pelje skupino telesno prizadetih otrok. V njegovem navidez nezanimivem življenju se na lepem pojavi skrivnostna Maria s katero preživi cel dan. Takoj nato pa za njo izgubi vsako sled. Temnolasa osvajalka ga nekaj časa kasneje ponovno poišče in ga povabi v Palermo.
Dante seveda ne ve, da je Maria poročena z njegovim dvojnikom, znanim krajevnim mafijašem...
in radijski programi; 10.35 Anteprima Clas-sifica; 11.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Ba-bele; 14.35, 20.00 Orbita a New York; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio cinque; 18.00 Etno bazar; 19.00 Saranno suo-nati; 19.30 Večerni dnevnik; 23.00 The magic blues; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Modro zeleni; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček na Prvem; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.30 ZOI; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.10 - 21.00 ZOI; 8.15 Govorim rusko; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00, 10.45, 11.10, 12.00 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.40, 18.00 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 18.50 Spored; 19.00 Dnevnik; 20.45 Soči -pregled dneva; 21.00 Stop pops 20 in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Odrti termin za glasbo.
SLOVENIJA 3
6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Tretje uho; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Filmska glasba; 15.05 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen
v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - ■
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20 Petek, 21. februarja 2014_VREME, AVTOMOBILI
/
Jutri bo spet oblačno s padavinami ki bodo obsegale celo deželo. Popoldne se bo ponekod postoma zjasnilo. Pihala bo šibka do zmerna burja.
Jutri se bodo padavine nekoliko okrepile in v teku popoldneva ponehale. Meja sneženja bo med 500 in 700 metri nad morjem. Na Primorskem bo zapihala burja.
Na Zlebeh...........670
Vogel ................330
Kranjska Gora.........75
Krvavec..............195
Cerkno...............100
Rogla ................145
REKA
8/10
jutri
i? Piancavallo . . . . ......420
Forni di Sopra .......380
Zoncolan............450
Trbiž .................285
Osojščica ............180
Mokrine .............450
Legendarna mazda MX5 na spletu
Mazda je ob praznovanju srebrnega jubileja svojega legendarnega športnega avta MX-5 pripravila posebno spletno stran, ki ponuja vpogled tako v zgodovino, kot tudi v bodočnost najpopularnejšega roadsterje vseh časov, spremljano s komentarji inženirjev in zgodbami o njenem oblikovanju. Prva Mazda MX-5 je svetovno predstavitev slavila februarja 1989 na salonu v Chicagu. V četrt stoletja je dobila nad 200 nagrad.
Novi twingo bo nastajal v Novem mestu
Mineva dvanajst let od predstavitve prvega twinga in sedaj je tu že so-pet nova generacija, ki je nastala v sodelovanju s smartom, saj so razvojniki obeh znamk v resnici iskali avto, ki ustreza enakemu konceptu: majhen, prostoren, okreten - in obe ekipi sta zasnovo videli enako: z motorjem zadaj. Leta 2010 sta znamki sklenili dogovor o sodelovanju in prvi plod je zdaj tu: novi twingo, ki ga bodo (kot tudi sestrskega smarta) izdelovali v Revozovi tovarni v Novem mestu. Odslej ima twingo na bokih namreč po dvoje vrat (pri zadnjih se šipa ne odpira klasično navzdol, ampak vstran), prtljažna pa so skoraj popolnoma steklena. Trivratnega twin-ga ne bo, če se bo Renault odločil za svojo različico trivratnega modela, bo ta dobila svoje ime. Proizvodnja twinga v Novem mestu se začenja te dni, polno zmogljivost pa bo dosegla sredi leta. V prodajne salone bo novi twingo zapeljal septembra.
VOZILI SMO - Kot pri vseh VW je cena nekoliko visoka
Novi golf 1,6 Tdi ima več prostora za potnike, a so mu vgradili odločno prešibak motor
Zadnja, sedma generacija golfa ohranja družinsko obliko: pri zunanjosti ni revolucij, čeprav je novi golf na cesti veliko privlačnejši kot na fotografijah. Spredaj sta biksenonska žarometa, ki v dnevni različici svetita v obliki črke U, zadaj pa dvojni L-luči. Od prejšnjega modela je ostal zajetni C stebriček, ki gotovo ne pomaga pri parkiranju in ne prispeva k boljši vidljivosti pri vzvratni vožnji.
Naš testni golf highline 1.6 Tdi s 105 KM je, kot je bilo pričakovati, imel odlično mehaniko, čeprav je 105 KM nekoliko malo, kar se seveda občuti pri pospeških. Dejstvo, da je bil motor združen s petstopenjskim ročnim menjalnikom, je še dodatno prispevalo, da smo pri prehitevanju morali temeljito premisliti, če se bomo v avanturo sploh spustili. Motor je sicer varčen, s serijsko vgrajenim sistemom Start&Stop, ki dobro deluje, čeprav se pri vsakokratnem zagonu avtomobil rahlo strese in vas opozori, da imate pod pokrovom, pri normalni vožnji sicer zelo tih, 1600-kubični turbodizel. Novi golf je od predhodnika daljši za 5,6 centimetra, nižji za 2,8 centimetra in širši za 1,3 centimetra. Medosna razdalja je daljša za skoraj šest centimetrov, kar pomeni več prostora v potniški kabini, predvsem na zadnji klopi, kjer ima novi golf zdaj več prostora za kolena zadnjih potnikov, kar je bila pogosta zamera predhodniku, pa tudi za 30 litrov več prtljažnika.
Cena našega golfa je bila 24.500 evrov, z nekaj dodatne opreme (v katero sodijo tudi 4 vrata) pa je hudiček krepko presegel 27 tisočakov ...
Pri novem golfu 1,6 Tdi moti nekoliko visoka cena in prešibak motor
Nemci za prepoved strupenega plina R1234yf
Predstavniki nemške okoljevarstvene organizacije Deutsche Umwelthilfe e.V. So v teh dneh napadli evropskega komisarja za industrijo in podjetništvo Italijana Antonia Tajanja, ki mu Nemci očitajo, da krije proizvajalce (DuPont & Honeywell) smrtno nevarnega hladilnega plina R1234yf. Nemci (KBA in DUH) so pred kratkim simulirali požar v zaprti podzemni garaži (površina: 1700 kvadratnih metrov), ki je izbruhnil v avtomobilu, kjer se med ostalimi substancami nahaja tudi plin R1234yf. Ob tem so z grozo ugotovili, da lahko nastane ogromen oblak dima, ki vsebuje za človeka smrtonosno dozo (50 ppm) klorovodikove kisline. Opozorili so tudi na najslabši možni scenarij v servisnih delavnicah, kjer hranijo 5-kilogramske posode s plinom R1234yf. Če bo takšna posoda zagorela, bo njena vsebina kontaminirala približno 17.000 kv. m. površin.
Pripravil Ivan Fischer
VOLVO - Š tevil o val jev ni več pomembno za opis moč i in vozih lastnosti
Novi Volvovi motorji Drive-E zagotavljajo užitek pri vožnji, hkrati pa so varčni in prijazni
Volvo je konec prejšnjega meseca predstavil paleto svojih modelov z novimi motorji DriveE, kjer, pravijo Švedi, število valjev ni več pomembno za opis moči in voznih lastnosti. Celotna paleta motorjev Drive-E temelji na dveh štirivaljnih motorjih, enem običajnem dizelskem in eni bencinski različici z direktnim vbrizgavanjem. Nadomestijo osem motorjev na treh platformah. Zanimivo je, da so ti trije motorji (2 bencinska in en dizelski) pripravljeni na elektrifikacijo že od začetka. Ključne komponente, kot je integrirani zaganjalnik generator, so lahko povezane enostavno - kompaktne dimenzije štirivaljnih motorjev pa omogočajo, da je električni motor lahko vgrajen
spredaj ali zadaj v vozilu. Baterija pa bo postavljena v središču avtomobila.
Na začetku bodo novi S60, V60, XC60 in XC70 na voljo s tremi motorji iz nove družine motorjev: bencinski turbo T6 s 306 KM, T5 z 245 KM in turbo dizelski D4 s 181 KM. Novi 8-stopenjski samodejni menjalnik prispeva k izboljšani vožnji in odlični ekonomičnosti. T5 in D4 bosta na boljo tudi v novih V70, XC70 in S80, T6 pa na S60, V60 in XC60. Novi modeli imajo tudi sofisticirani novi 8-sto-penjski samodejni menjalnik ali izboljšani 6-sto-penjski ročni menjalnik.
Skratka novi Volvovi motorji zagotavljajo užitek pri vožnji, hkrati pa so tudi varčni in okolju prijazni.
/	ALPE-JADRAN, DEŽELA	Petek, 21. februarja 2014	21
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
APrimorski
~	dnevnik
Ženski slalom: prva vožnja ob 13.45
Alpske smučarje bodo tekmovanja danes sklenile s slalomsko tek-mo.Tekma pod reflektorji se bo začela ob 13.45 s prvo vožnjo, druga pa je na programu ob 17.15. «Za slalom je potrebno veliko energije, ne le fizične, ampak tudi veliko psihične. Slalom je za Mazeje-vo v tej zimi najbolj težak od vseh disciplin. Danes popoldne je opravila nekaj res dobrih voženj. Mi nismo med favoriti za prva tri mesta. Ta položaj je odličen za nas. In se lahko vse zgodi vse,» je dejal trener v ekipi Tine Maze Mauro Pini.
Srečni Britanci
Velika Britanija v zimskih športih ne velja za velesilo, v Sočiju pa bo osvojila štiri kolajne in izenačila najboljši dosežek iz uvodnih uvodnih igrah v Chamonixu leta 1924. Elizabeth Yarnold (na sliki) je osvojila zlato odličje v skeletonu, v curlingu so ženske bronaste, moške pa čaka danes finale. Skupno je Velika Britanija doslej osvojila 25 kolajn.
SOCHI UMETNOSTNO DRSANJE - Carolina Kostner v tretjem nastopu prvič do kolajne
o Konec prekletstva
Carolina Kostner je svojo izjemno športno kariero končno kronala z olimpijskim odličjem. Umetnostna kotalkarica iz St.Ulricha na Južnem Tirolskem je po prostem programu osvojila bron. Na izjemno kakovostni tekmi, ki se je končala s presenetljivo, morda tudi sporno zmago Rusinje Adeline Sotnikove pred olimpijsko prvakinjo iz Vancouvra, Korejko Yuno Kim, je 27-letna južnotirolska športnica s svojim nastopom brez napak in enajstimi skoki na glasbeni kulisi Bolera dosegla svoj rekordni izkupiček 216,73 točke.
Kostnerjeva je svetovna prvakinja iz leta 2012, petkrat je na najvišji stopnički zmagovalnega odra stala tudi na evropskem prvenstvu, vendar je bila njena pot tudi posuta s trni in razočaranji. Največjega je doživela na prejšnjih igrah v Vancouvru, ko je bil njen nastop posejan s padci in je pristala šele na 16. mestu. Dosegla je še slabšo uvrstitev kot štiri leta prej na OI v Turinu, ko je bila kot najstnica celo zastavonoša italijanske odprave,kljub grdemu padcu v kratkem programu pa je bila naposled deveta. Nekaj časa je tudi razmišljala o koncu kariere, dokler se ni - po ponesrečenem obdobju treniranja v ZDA na dvoru trenerskega guruja Franka Carrola - odločila za vrnitev k svojemu prvemu (in zdajšnjemu) trenerju Michaelu Huthu v Oberstdorfu.
Za Italijo je včerajšnja šele druga olimpijska medalja v umetnostnem drsanju, prvo je leta 2002 v Salt Lake Cityju osvojil par Barbara Fusar Poli in Maurizio Margaglio. Tudi takrat je bil to bron.
Po kratkem programu v sredo je vodila korejska zvezdnica in branilka naslova Kimova pred domačinko Sotnikovo in Kostner-jevo, razlike v točkah pa so bile minimalne. Prosti program je ta vrstni red obrnil kar zadeva prvi dve mesti, na koncu je Sotnikova, ki je imela najtežji program, a najbrž ne najboljše izvedbe, zmagala za več kot pet točk radodarno dosojene prednosti. Korejka, ki je v domovini prava zvezdnica in bogatašinja, pa je imela pred Kostner-jevo le dobri dve točki prednosti. Bila je zelo razočarana in je napovedala konec kariere. V tolažbo ji je le, da nova prvakinja ni porušila njenega prejšnjega točkovnega rekorda 228,56 točke iz Vancouvra. Vse finalistke, vključno z Američanko Grade Gold in 15-letnim ruskim upom Julijo Lipnicko, so drsale izvrstno, iz ozdaja se je po ponesrečenem kratkem programu na 6. mesto prebila Ja-ponka, srebrna iz Vancouvra, Mao Asada.
»V športu je potrebno imeti potrpljenje, tokrat pa sem uspešno preplezala goro,« je uspeh in nekdanje neuspehe hkrati komentirala Kostnerjeva, dodala pa, da v prihodnosti ne bo več trenirala toliko kot doslej. Zveni kot napoved o slovesu.
Carolina Kostner je v Sočiju naslov svetovne prvakinje 2012 oplemenitila s svojo prvo in kot kaže tudi zadnjo olimpijsko kolajno.
8. februarja je dopolnila 27 let
ansa
KOLAJNE				
Država	Z	S	B	Skupno
Norveška	10	4	7	21
ZDA	8	6	11	25
Nemčija	8	4	4	16
Rusija	7	9	7	23
Kanada	7	9	4	20
Nizozemska	6	7	9	22
Švica	6	3	2	11
Belorusija	5	0	1	6
Francija	4	4	7	15
Poljska Kitaicka	4 3	0 2	0 1	4 6
i\i lojj r\ o Švedska Avcfri i a Avstrija	2 2	6 6	4 2	12 10
Češka	2	4	2	8
Južna Koreja	2	2	1	5
Slovenija	2	1	4	7
Japonska	1	4	3	8
Finska	1	3	0	4
Velika Britanija	1	0	2	3
Slovaška	1	0	0	1
Italija	0	2	6	8
Avstralija	0 0	2 1	1 2	3 3
Laivija Hrvaška Kazahstan	0 0	1 0	0 1	1 1
Ukrajina	0	0	1	1
Di Centa ne bo tekmoval
Giorgio Di Centa, veteran italijanske odprave v Sočiju in športnik iz naše dežele, v nedeljo ne bo nastopil na 50-kilometrskem maratonu v smučarskih tekih. Po dolgih dneh intenzivnega zdravljenja se je stanje ernie diskus še poslabšala. 42-letni športnik iz Karnije se bo danes vrnil domov. Čaka ga pregled zdravniške komisije smučarske zveze Fisi. Nastopila bosta David Hofer in Francesco De Fa-biani, Roland Clara pa se otepa mrzlice in je njegovo nastop še pod vprašajem.
Za Tino (za zdaj...) 57.400 evrov nagrade
Na podlagi pravilnika bo slovensko Ministrstvo za šport dobitnikom odli-čij v Soči izplačalo 23.800 evrov nagrade za zlato kolajno, 17.850 za srebrno in 11.900 evrov za bronasto. Ob tem se trenerju športnika, nosilca olimpijske medalje, ki ga določi nacionalna panožna športna zveza, izplača nagrada v višini 50 odstotkov vrednosti nagrade, ki pripada športniku Minister Jernej Pikalo je poudaril, da finančna nagrada predstavlja tisto minimalno zahvalo športnikom, ki s svojim trdim delom, odrekanji, požrtvovalnostjo in uspehi predstavljajo zgled vsem, zlasti mladim, ter rišejo najboljšo možno podobo Slovenije v svetu.
Izidi
UMETNOSTNO DRSANJE ženske, posamično: 1. Adelina Sotnikova (Rus) 224,59 točke; 2. Yuna Kim (JKo) 219,11; 3. Carolina Kostner (Ita) 216,73; 4. Gracie Gold (ZDA) 205,53; 5. Julija Lipnicka(Rus) 200,57; 6. Mao Asada (Jap) 198,22; 7. Ashley Wagner (ZDA) 193,20; 8. Akiko Suzuki (Jap) 186,32; 9. Polina Edmunds (ZDA) 183,25; 10. Mae Berenice Meite (Fra) 174,53.
SMUČANJE PROSTEGA SLOGA - smučarski kros, moški: 1. Jean Frederic Chapuis (Fra); 2. Arnaud Bovolenta (Fra); 3. Jonathan Midol (Fra); 4. Brady Leman (Kan); 5. Jegor Korotkov (Rus); 6. Filip Flisar (Slo); ženske: 1. Maddie Bowman (ZDA) 89,00; 2. Marie Martinod (Fra) 85,40; 3. Ajana Onozuka (Jap) 83,20; 4. Virginie Faivre (Svi) 78,00; 5. Janina Kuzma (Nzl) 77,00; 6. Brita Sigourney (ZDA) 76,00. NORDIJSKA KOMBINACIJA ekipno 1. Norveška 47:13,5; 2. Nemčija 47:13,8; 3. Avstrija 47:16,9; 4. Francija 48:26,3; 5. Japonska 48:30,6; 6. ZDA 49:35,1; 7. Češka 49:36,1; 8. Italija 50:04,7; 9. Rusija 52:49,8. HOKEJ NA LEDU ženske, polfinale: Svica -Svedska 4:3 (0:1, 0:1, 4:1), Kanada - ZDA 3:2 (0:0, 0:1, 2:1, 1:0)
CURLING ženske, za 3. mesto: Velika Britanija - Svica 6:5;finale Kanada - Svedska 6:3; 4. Svica, 5. Japonska, 6. Danska, 7. Kitajska, 8. Južna Koreja, 9. Rusija, 10. ZDA.
PROSTI SLOG - 6. mesto Filipa Fliserja
Brkati Mariborčan zelo dobro obetal, na koncu pa ostal brez finala
Slovenija je bila tudi včeraj blizu kolajne. Smučar prostega sloga Filip Flisar je bil v krosu odlično razpoložen, kazal je odlične vožnje, nato pa je v polfinalu naredil napako, ki ga je stala velikega finala. Kljub poškodbi, ki jo je staknil že pred padcem, je nastopil v malem finalu in zasedel končno šesto mesto.To je najboljša slovenska olimpijska uvrstitev v tem športu, pred tem je bil Flisar v Van-couvru leta 2010 že osmi. Prav tako je za brkatega Mariborčana to najboljša uvrstitev v letošnji sezoni, ki pa vendarle ima nekaj grenkega priokusa, saj Slovenec ni bil daleč od kolajne.
Flisar je v Roza Hutorju res kazal odlične predstave. V kvalifikacijah je zasedel sedmo mesto, nato pa suvereno dobil tudi vožnji v osmini finala in četrtfi-nalu. V polfinalu pa je že na začetku na navidezno lahkem delu sicer zahtevne proge naredil napako in usodno padel. «Prenesti je hotel težišče naprej, da bi izkoristil strmino in poskušal na valovih pridobiti hitrost, kar bi ga izstrelilo naprej, ampak ni ujel pravega časa, zadel je
»Ponosen sem na tem, kar sem pokazal v Sočiju,« je po 6. mestu povedal brkati Filip Flisar
stanko gruden/sta
ravno na rob, da ga je zabilo. Če ne bi bilo tega, bi bilo vse skupaj drugače,» je s cmokom v grlu nastop komentiral njegov trener Primož Vrhovnik, za katerega je razplet na vrhu, kjer so vse kolajne osvojili Francozi, manjše presenečenje.
Je pa Vrhovnik priznal, da moraš imeti za kolajno v tem športu tudi veliko sreče: «V krosu rezultatov ne moreš napovedovati. Videli ste, kaj se je dogajalo, kako so izpadali favoriti.»
300
Z bronom v ekipni tekmi v nordijski kombinaciji, Mario Stecher je boj za zlato izgubil že ob prihodu na snežni stadion, je Avstrija osvojila svojo jubilejno 300. medaljo na zimskih olimpijskih igrah.
IZRAČUNI
Norveška vendarle še pred Slovenijo
Norveška je z 20 doslej osvojenimi medaljami in 5,1 milijona prebivalci najuspešnejša udeleženka iger po številu medalj na prebivalca, Slovenija zaseda drugo mesto. Na milijon prebivalcev imajo 3,93, Slovenci pa se lahko veselijo 3,51 medalje na milijon prebivalcev, so izračunali na spletni strani bloomberg.com.Latvija, ki ima tri medalje z iger v Sočiju in 2,2 milijona prebivalcev, je na tretjem mestu lestvice. Za primerjavo - ZDA ima doslej največ medalj, 23, a glede na več kot 300-milijonsko prebivalstvo na milijon ljudi pride le 0,07 medalje.
Gostitelji iger Rusi imajo 0,15 medalje na milijon prebivalcev. Kitajska ima šest medalj, a več kot 1,3 milijarde prebivalcev, zato izračun na dve decimalni števili zanje ne zadošča.
Je pa Slovenija najuspešnejša po številu medalj na bruto domači proizvod (BDP). Na tej lestvici ji sled. Latvija, tretja pa je sicer bogata Norveška.
22
Sobota, 22. februarja 2014
ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE
/
Ruski mediji obsojajo hokejiste
Ruski mediji so bili zelo kritični do neuspeha doslej najmočnejše ruske hokejske zasedbe. «Ne potrebujemo takega hokeja. Tisoči ljudi so prišli v dvorano praznovat odlično hokejsko predstavo, v zameno pa so dobili razočaranje,» je zapisal časnik Sport ekspres. «Sramota za svetovno veselilo,» je bil naslov v časniku Sovjetski sport, v nadaljevanju pa so pri časniku razmišljali: «Naši igralci so bili nebogljeni in državi niso priborili medalje, ki so si jo navijači najbolj želeli.» «Pogoreli so v finski savni,» je bil šaljiv zapis pri Komersantu.
Skesani Avstrijci priznali popivanje
Trojica avstrijskih igralcev Thomas Vanek (na siki), Michael Grab-ner in Michael Raffl je javno priznala predolgo veseljačenje dva dni pred odločilno tekmo za četrtfinale olimpijskih iger s Slovenijo (0:4). «Po trdo priborjeni zmagi z Norvežani smo imeli nekaj uradnih obveznosti, potem pa smo zmago proslavili na zasebni moštveni zabavi, ne v javnosti. Ker nismo imeli obveznosti v ponedeljek, se je pri nekaterih od nas zavleklo. To vsekakor ni bilo profesionalno,» so zapisali igralci.
HOKEJ NA LEDU - Legendarni Rudi Hiti o uspešnih nastopih Slovencev
»Rezultat pride, če ekipa ° dela in hkrati diha kot eden«
Slovenski hokejski uspeh v Sočiju, kjer so se izbranci Matjaža Kopitarja izkazali z uvrstitvijo v četrtfinale, je navdušil hokejske poznavalce, seveda pa tudi slovensko hokejsko legendo Rudija Hitija, ki je bil izredno vesel, da je Slovenija tako zablestela na prvem samostojnem olimpijskem nastopu. «To, kar je naredila ekipa, in to v pravem pomenu besede ekipa, ko so odigrali vsi za enega, eden za vse, je enkratno. Potihoma sem pričakoval, tudi napovedal sem zmago naših, a nisem vedel, da bomo nato naleteli na Avstrijo. Ta uspeh pa mi pomeni še toliko več, zaradi medsosedskih odnosov. Fantje so to odigrali super, res smo jih 'deklasirali',» se je na za Slovenijo pravkar končane igre v Sočiju ozrl Rudi Hiti.
Hiti je poudaril, da je moštveni duh popeljal Slovenijo tako daleč - že uvrstitev na igre je bila velik mejnik, zmagi pa še nadgradnja. «Fantje so nas presenetili že v kvalifikacijah za Soči. Vedelo seje, da se ne bodo predali, niso pa imeli česa izgubiti. Predvsem v obrambi so igrali enkratno, s Kristanom, kije bil zame eden najboljših vratarjev na OI. Rezultat pa pride, če ekipa dela in diha kot eden,» pravi Hiti o uspehih Slovenije v Sočiju.
Zmagi Slovenije proti Slovaški in Avstriji ga nista presenetili. «Mogoče so Slovaki v tem trenutku malo padli, da niso več tako močni kot takrat, ko so bili povsem na vrhu, a vseeno je to 'top' ekipa in stalni član najboljše skupine. Razen prvih pet minut, ko so bili Slovaki po igri malenkost boljši, so jih nadigrali.» Recept za zmago proti Avstriji pa je Hitiju jasen: «Vedel sem, da Avstrijci nimajo šans'. Mi smo veliko boljši v improvizacijah, pri njih pa je vedno germanska natančnost, navajeni so igrati samo po točno določenem modelu. Pri 'na-digravanju'smo mi boljši, prej bi izgubili z Belorusijo in Latvijo kot pa z njimi. Zanašali so se na svoje NHL-ov-ce, a jim niso
10
Rudi Hiti meni, da je Robert Kristan eden najboljših vratarjev iger v Sočiju
ansa
Slovenija ima v Sočiju zapolnjena vsa mesta do deset. Zadnjo manjkajočo uvrstitev - 7. mesto - so zasedli hokejisti. Skupno ima Slovenija kar 24 uvrstitev med prvih deset.
Napredek slovenske ekipe pa nekdanji igralec, ki je zbral 177 nastopov v državnem dresu na SP in OI, vidi tudi v vse večji izenačenosti hokeja na najvišji ravni: «Včasih so najboljši trenirali pet mesecev, mogoče sedem. Zdaj tudi naši igrajo po devet, deset mesecev na leto, Evropa je zdaj bolj odprta. Ključ do tako kakovostne ekipe pa je, da sta bila samo dva igralca iz lige Ebel. Vsi drugi igrajo v urejenih ekipah, kjer lahko razmišljajo samo o hokeju, ne o tem, ali bodo dobili plačo.»
Razplet olimpijskega tekmovanja, ko so Rusi po visokih pričakovanjih pristali na trdem ledu, ga ni prese-
netil. «Rusi so imeli že prvenstva doma in vedno je bil pritisk prevelik. Po drugi strani pa ne zmaga 22 najboljših zvezdnikov, ampak 22 prijateljev. Tam je v ekipi preveč superindividualcev. Zame so Američani tisti, za katere potiho navijam, ker igrajo najbolj kolektivno, so drsalno hitri, tu pa je še njihova pripravljenost nekaj narediti za državo.»
In razplet olimpijskega turnirja na vrhu? «Težko je napovedati, odločale bodo malenkosti. Američani bodo morali preko Kanade, na drugi strani pa bo skandinavski polfinale. Bosta pa dve super tekmi,» pravi Hiti.
Danes
KONČNE ODLOČITVE (7)
10.30 SMUČANJE PROSTEGA SLOGA
smučarski kros, ženske 13.45 ALPSKO SMUČANJE slalom, ženske (Maze, Ferk, Lavtar, Slo; Costazza, Brignone, Ita); 17.15 2. vožnja
15.30 BIATLON 4 x 6 km, ženske (Wierer, Gontier, Ponza, Oberhofer, Ita) 17.30 SHORTTRACK 500 m, moški (Lobello, Confortola, Ita); 5000 m-štafeta, moški; 1000 m, ženske (Fontana, Valcepina, Ita) 9.30 CURLING moški: tekma za 3. mesto Kitajska - Švedska ; 14.30 finale Kanada - Velika Britanija
DRUGA TEKMOVANJA
8.45 SMUČANJE PROGA SLOGA smučarski
kros, ženske - kvalifikacije
14.30 HITROSTNO DRSANJE ekipno
zasledovanje, moški/ženske, kvalifikacije
13.00 HOKEJ NA LEDU moški, polfinale
Švedska - Finska ;18.00 ZDA - Kanada

MEDIJI - Sky
Priimki Slovencev
Zan je Zan in ne »Can«, Šu-šteršič je Šušteršič in ne »Svur-stic« ali kaj podobnega. Komentator satelitske TV mreže Sky, ki za italijansko javnost ekskluzivno predvaja vsa tekmovanja z iger v Sočiju, se je med prenosom sredinega tekmovanja v paralelnem veleslalomu izkazal z brezhibnim izgovarjanjem imen in priimkov slovenskih deskarjev. Presenetljivo, res? Pravzaprav ne! Tekme v adrenalinskem parku za Sky spremlja namreč v Milanu rojeni Hrvat z italijanskim potnim listom, 46-letni Zoran Filičic, tudi sam nekdanji tekmovalec v de-skanju in poznavalec ekstremnih športov. Nastope Slovencev je spremljal z neprikrito simpatijo in brez kakršnegakoli hrvaškega naglasa.
g' I »Hokej in biatlon sta najbolj priljubljena zimska športa v naši državi. V obeh nismo bili uspešni,« je v pogo-i1 voru za časnik Sport Ekspres dejal ruski minister za šport ^ Ivan Mutko.
PHf^r I »Iz solidarnosti z borci na barikadah trga Majdan in kot protest proti kriminalnim akcijam proti njim ter zaradi neodgovornosti predsednika in njegovih lakajev na igrah v Sočiju ne bom več nastopala,« je na Facebooku zapisala ukrajinska alpska smučarka Bogdana Macocka.
I »Če bi bila sprtost olimpijska disciplina, bi bili Slovenci najbrž rekorderji. Skregamo se lahko najhitreje, pri tem uporabljamo najmočnejše udarce, se spustimo najnižje in vsekakor dobimo bonus točke za ustvarjalnost! Kriterijev za sprtost nam namreč ne zmanjka: deli nas preteklost, deli nas sedanjost, deli nas že to, s katerega konca te majhne države prihajamo,« je v komentarju ob igrah v Sočiju zapisala novinarka Slovenske tiskovne agencija Mojca Zorko.
HALO SOČI
Besnica se je
preimenovala v Vesnico
Krajani Besnice na Gorenjskem so se poklonili svoji sokrajanki Vesni Fabjan, ki je na igrah osvojila bronasto kolajno v prostem sprintu. Po vzoru Zlate na Koroškem, kjer so krajani Črno po zlatih kolajnah Tine Maze najprej spremenili v Zlato, nato pa še v 2x Zlato na Koroškem, so se za podoben pristop odločili tudi v Besnici, kjer so zamenjali prvo črko imena in kraj preimenovali v Vesnica.
Ostala brez sanj
Članica ameriškega boba dvoseda Lauryn Williams se je morala v sredo zadovoljiti s srebrom v prvi posadki ZDA. Williamsova se je z bobom pričela ukvarjati šele pred pol leta in je sicer nekdanja vrhunska sprinterka, ki bi z zmago postala prva ženska z zlato olimpijsko kolajno na poletnih in zimskih igrah. Williamsova ima namreč zlato kolajno s štafetne preizkušnje 4x100 metrov izpred dveh let v Londonu, ne-
verjetni dosežek pa ji je v Sočiju ušel za 11 stotink.
Katastrofa
Nemške ekipe v bobu so vselej igrale vidno vlogo na olimpijskih igrah, temu letos ni tako. Trenutno imajo nemške zasedbe na teh igrah najbolj negativen izid v zadnjih 50 letih, saj so še brez odličja, na sporedu pa je le še moški štirised danes in jutri. Nemka Sandra Kiriasis, nekdanja olimpijska prvakinja, je v sredo v ženskem dvosedu zasedla šele peto mesto. Pri svojih 39. letih je sklenila svojo športno pot, druga nemška posadka je bila sedma, Nemčija 3 pa deseta.
Zlata 37-letnica?
Če bo Francozinja Ophelie David danes zmagala v ženskem smučarskem krosu, bo postala najstarejša olimpijka s posamično zmago. Na dan tekmovanja bo stara 37 let in 230 dni, sedanja najstarejša olimpijska zmagovalka, nemška sanka-čica Sylke Otto, pa je imela na dan zmage v Turinupred osmimi leti 36 let in 222 dni.
-
OUTSIDERJI - Dow Travers
Ivanu Oti so v Švici čestitali ob zmagi Tine Maze, njemu pa je blizu »Rdeči Ninja«
Finančni analitik Ivan Ota je zaposlen v Švici
Finančni
analitik Ivan Ota je zaposlen v Švici. Šport ga ne zanima. V prostem času raje obiskuje tečajpokušnje vin. A kot pravi, se je rade volje pozabaval z iskanjem nenavadnih športnikov v Sočiju. Pri tem je dodal, da se je s športom ukvarjal le dvakrat. Med pustom je nastopil na nogometni tekmi med kavbojci in indijanci, pred kratkim pa je s kolegi poskusil uprizoriti tekmo v krlingu.
Kdo je vaš najljubši outsider?
Dow Travers, ki tekmuje za Kaj-manske otoke.
Kaj bi povedali o njem?
Igra ragbi, prodaja biogorivo na Kajmanskih otokih in zraven tudi smuča. Imenujejo ga »The Ginger Ninja« - Rdeči Ninja. Nastopil je v sredo, a se je žal prevrnil. Na Facebooku je objavil: »Upal sem, da bom smučal več, a to so smučarske tekme: včasih se za-biješ in padeš na glavo.«
Zakaj ste izbrali prav njega?
Prvo sem pogledal, ali ima država Butan svoje predstavnike v Sočiju, a jih žal nima. Potem sem preveril, ali je med Japonci kak Ota, a nisem imel sreče. Zato sem se lotil iskanja nenavadnih imen, eksotičnih držav ali lepih deklet. Norvežanke so res lepe, a sem na koncu izbral njega.
Ali v Švici vlada veliko zanimanje za ZOI?
Ne bi rekel, čeprav so tu zimski športi res popularni in v Sočiju je tudi veliko švicarskih tekmovalcev.
Se ljudje ob kavi ne pogovarjajo o dogajanju v Sočiju?
S kolegi v uradu bolj komentiramo, koliko je bilo stroškov itd. S prijatelji se prav tako ne veliko pogovarjam o olimpiadi. V glavnem se družim z Italijani, zanje pa je važen samo nogomet. Je pa res, da mi je italijanska prijateljica čestitala za zmago Tine Maze. (P. V.)
/	ALPE-JADRAN, DEŽELA
Petek, 21. februarja 2014
23
Juventus ni imel lahkega dela
TURIN - Juventus je svojo pot v zanj »tolažilnem« evropskem pokalu začel z zmago z 2:0 (1:0) proti turškemu Trabzonsporu. Tekma šestnajstine finala za Conte-jevo moštvo ni bila lahka, za Juventus pa sta bila uspešna Osvaldo in Pogba. Gostje so se hudovali na sodnika zaradi razveljavljenega gola v drugem polčasu. Ostali izidi: Esbjerg - Fiorentina 1:3 (1:3),Lazio - Ludogorec Razgrad 0:1 (0:1), Swansea City - Napoli 0:0
Maribor ustavil Sevillo!
Nogometaši Maribora so v Ljudskem vrtu v šestnajstini finala evropske lige igrali neodločeno s Sevillo 2:2 (1:0). Gola za špansko ekipo sta dosegla Kevin Gameiro v 47. in Fazio v 72. minuti, medtem ko sta bila za vijoličaste v 33. minuti uspešna Marcos Tavares in v 81. Dare Vršič. Mariborčanom je po odličnem prvem polčasu lahko celo žal, da niso zmagali.
KOŠARKA - Jadran Franco jutri na Opčinah ob 20.30 proti San Vendemianu
Že »tekma leta«
DEŽELNA C-LIGA
Bregu odvzeli 4 točke!
V deželni košarkarski C-ligi bo Breg kaznovan z odvzemom štirih točk na lestvici! Taka je kazen za dolinski klub, ker ni pravočasno poravnal kotizacije za igralce (ital. parametro NAS).
Dolinsko moštvo nam je včeraj potrdilo, da je prejelo sporočilo deželne košarkarske zveze z odločbo športnega sodnika: »S plačilom smo res zamudili nekaj dni, a le zaradi nesporazuma,« je potrdil napako predsednik Walter Mocor, a je napovedal, da se bodo nad kaznijo pritožili. Več nam ni mogel povedati, saj se s stiki z zvezo ukvarja načelnik sekcije Boris Salvi, ki pa včeraj ni odgovarjal na naše klice.
Če kazen ne bo preklicana, bo Breg s 6. zdrknil na 10. mesto lestvice, njegove možnosti za uvrstitev v play-off pa kljub temu niso zapravljene.
MLADINSKA KOŠARKA
Poraza naših ekip
DRŽAVNO PRVENSTVO U17 CBU - Jadran ZKB 65:40
Jadranovci so proti nižjeuvrščeni ekipi izgubili. Zaradi okrnjene postave je nastopilo samo sedem igralcev, ki so se nasprotniku upirali samo prvih 25 minut, nato pa so domačini povedli.
DEŽELNO PRVENSTVO U17 Breg/Jadran - Interclub Muggia 38:107 (14:22, 27:46, 33:81)
BREG/JADRAN: Škabar 4, Del Fabbro, Petrovskyy, Štoka, Ciuch 3, Mandič 17, Antler, Martelossi, Devetak 12, Tulliach 2. Trener: Švab. SON: 11.
Prvouvrščeni Miljčani so bili pretrd oreh za združeno ekipo. Do konca prvega polčasa so se še nekako borili, nato pa popustili na celi črti. Nasprotniki so prevladali na celem igrišču in jadranovcem onemogočili celo prehod v napad.
Peter Franco bo imel jutri pod košem veliko dela
fotodamj@n
Tekma leta? Tisti, ki so Jadranu najbližji, pravijo, da bo jutrišnja tekma proti San Vendemianu na Opčinah (ob 20.30) odločilna za letošnje prvenstvo. »Bo zelo, zelo pomebna,« poudarja trener Mura. »Če premagamo San Ven-demiano, ga najbrž odpišemo iz boja za vrh.« V državni diviziji C bo namreč prvouvrščena ekipa direktno napredovala v divizijo B, medtem ko bo za še eno mesto v višji ligi odločal play-off. Ko bi se prvenstvo zaključilo danes, bi torej Jadran Franco brez dodatnih tekem napredoval v višjo ligo, ekipe od 2. do 9. mesta pa bi se uvrstile v play-off.
Do konca prvenstva je sicer še sedem krogov vključno z jutrišnjim, tako da je pot še dolga. V boju za sam vrh so še vedno tudi Mestre, ki imajo enako številko točk kot Jadran, a je slovenska ekipa zaradi boljše razlike v koših v boljšem položaju. Po mnenju trenerja Mure imajo sicer Mestre do kon-
ca prvenstva nekoliko lažji razpored. San Vendemiano, jutrišnji tekmec, pa ima po porazu v prejšnjem krogu točki manj, ko bi ga Jadran premagal in obrnil tudi koš razliko v svojo korist (v gosteh je izgubil za točko), bi pridobil še večjo prednost: »Težko verjamem, da bi jim potem uspelo nadoknaditi vse v zadnjih šestih krogih,« meni Mura. Vse tri ekipe - Mestre, Jadran in San Vendemiano - imajo do konca prvenstva štiri oziroma pet enakih tekmecev, od teh se bodo vse tri pomerile s Pa-dovo in Arzignanom, ki sodita tačas med najboljših osem ekip, San Vende-miano in Jadran pa bosta igrala tudi proti trdoživemu Bassanu, ki jima piha za ovratnik, medtem ko bodo Me-stre najbrž imele največ težav z Oder-zom, saj sta si ekipi po značilnostih zelo podobni.
San Vendemiano sodi že od začetka prvenstva med ekipe, ki so odkrito ciljale na najvišja mesta. Igralski kader sestavljajo visoki in izkušeni igralci, ki se vsi po vrsti vključujejo v igro. Nosilci so Pin Dal Pos, Brugnera, Pagotto, Lena in visoki Carlesso, ki sodi med najboljše centre v ligi. Jadra-novci bodo morali biti pozorni ravno pod košem, v napadu pa igrati hitro s protinapadi, kar bo najbrž zmedlo obrambo San Vendemiana. »Igrati moramo obenem kot ekipa, torej vsak mora dati svoj doprinos in se stalno vključevati v igro, saj bodo nasprotniki bolj pozorni na posameznike,« pravi trener Mura, ki ne bo mogel računati na mladega Rldolfija. Mladinec Jadrana bo najbrž konec tedna preživel v Atenah na mednarodnem turnirju z rimsko Stello Azzurro.
Tudi igralcem misli že uhajajo na jutrišnjo tekmo. Zavedati pa se morajo, pravi trener, da zmaga ni nekaj normalnega, vsaka tekma je zgodba zase. Torej prisedimo in prisluhnimo. (V.S.)
alpsko smučanje
V nedeljo začetek PSP s Pokalom Nova
Po večkratnih odpovedih bo letošnji Primorski smučarski pokal končno zaživel v nedeljo. Na vrsti bo prva od štirih preizkušenj: v kraju Forni di Sopra bo SK Brdina organizirala Pokal Nova. Pravilnik niza tekem je letos enak prejšnjim izvedbam: tekmovalci slovenskih klubov iz Italije in Slovenije se bodo preizkusili v veleslalomu. Za končno lestvico bodo veljali trije najboljši rezultati od skupno štirih tekem - po Pokalu Nova bo na vrsti Miškotov pokal (1. marca, SK Kalič), nato Pokal prijateljstva treh dežel (8. marca, SK Devin) in še tekma SK Ja-vornik (23. marca).
V nedeljo se bo velesla-lomska tekma z enim spustom začela ob 10.00. Število nastopajočih bo znano šele v jutri po 12. uri, ko se zaključijo vpisovanja. Vremenoslovci napovedujejo sončno vreme, kar bo prav gotovo pripomogli k uspehu tekme. Odbor PSP je obenem sklenil, da na posamičnih tekmah ne bodo nagrajevali več absolutnih prvakov, ampak samo prve tri uvrščene iz vsake kategorije, vse tekmovalce kategorij babysprint in baby, pet najboljših društev v članskih kategorijah in tri najboljša v mladinski.
NOGOMET
Triestina ima, kot kaže, nove lastnike
Edini delničar nogometnega kluba Triestine Gianfranco Cergol bo svoj 100-odstotni delež milanski družbi Wind4win, za katero naj bi stala naveza švicarskih podjetnikov. Dogovor naj bi podpisali prihodnji teden.
ZLOM - Španec Marc Marquez, lanski svetovni prvak v kraljevskem mo-tociklističnem razredu motoGP, si je na treningu v Lleidi zlomil piščal na desni nogi. Upajo, da bo že nared za letošnjo uvodno dirko, ki bo 23. marca v Katarju.
ECCLESTONE - Vodja formule 1 Bernie Ecclestone je na londonskem sodišču dobil finančno zelo zajetno bitko z nemškim medijskim podjetjem Constantin Medien. Londonsko višje sodišče je namreč zavrnilo zahtevek slednjega za odškodnino v višini 103 milijone evrov.
EVROLIGA - Panathinaikos - Olym-piacos 80:68 (Erazem Lorbek 12 točk za Barcleono)
NBA - Slovenski košarkar Goran Dragic se je spet izkazal na tekmi svojega Phoenixa v ligi NBA. Za zmago proti Bostonu s 100:94je slovenski reprezentant prispeval 17 točk v 33 minutah, dodal pa še štiri skoke, šest podaj in dve blokadi.
RUGBI - V 3. krogu pokala Šestih narodov bo Italija jutri na rimskem Olimpi-cu gostila Škotsko. Sergio Parisse in Martin Castrogiovanni bosta s 104. nastopov v reprezentančnem dresu po številu nastopov na prvem mestu prehitela Andreo Lo Cicera.
NAMIZNI TENIS
Claudia Micolaucich zmagala v Ljubljani
Minuli konec tedna so se trije nam-iznoteniški igralci ŠK Kras mudili v Lju-bljanii na tradicionalnem, že 35. Jakhlovem memorialu, ki je zda mladinski turnir mednarodnega značaja. Med kadeti se Alessio Stibiel ni prebil iz kvalifikacijske skupine, konkurenca je bila huda, nabral pa si je nedvomno pomembih izkušenj. Andraž Što-ka pa je v svoji skupini presenetil, saj je osvojil tudi zmago (namizni tenis vadi šele poldrugo leto), ki pa mu ni zadostovala za igranje na glavnem delu turnirja. Med juniorkami pa je presenetljivo pometila z vso konkurenco Claudia Micolaucich, saj ni do finala izgubila niti niza. V finalnem dvoboju je nasprotnico premagala s 3:1 ter se okin-čala z najžlahtnejšo medaljo. (R)
KLUB O KLUBU - Predsednik TPK Sirena Peter Sterni
Rast v vseh pogledih
Letni obračun TPK Sirena, ki so ga odborniki podali pred kratkim, kaže, da je zdravstveno stanje kluba odlično, ela-na za dodatni zagon tudi ne manjka.
Predsednik Peter Sterni, že v uvodu vašega predsedniškega poročila ste poudarili, da ste dosegli večino zastavljenih smernic v mladinski, športni dejavnostjo. Je mladinska dejavnost tudi vaš končni cilj?
Kot mladinsko dejavnost smatram tudi dvosede 420 in 470, ločujem pa jo od članske dejavnosti na kajutnih jadrnicah in drugih društevnih dejavnosti, ki so bolj rekreativne.
Je torej vaš primarni cilj postal tekmovalna dejavnost?
Da, od otroških do olimpijskih klas. To so tudi smernice prvotnega statuta društva. V to dejavnost pa vključujem tudi učenje osnov, torej da otroci spoznajo morje in se naučijo jadrati, prave tekmovalce in pa člane, ki uporabljajo jadrnico za lastno dejavnost. Želimo zadostiti vsem, v ospredju pa je tekmovanje.
So morda zato nekateri člani zapustili klub?
Absolutno ne. V zadnjih treh letih imamo 10-odstotni porast članstva. Zdaj je članov 526, nikoli jih ni bilo več.
Kako si razlagate?
Gotovo pripomore k temu dejavnost. V treh letih smo za šestkrat pomnožili število tekmovalcev: zdaj jih je 20. Če vsak »s sabo« pripelje še starše, je že nekaj, vrnili pa so se tudi bivši člani, ki se zdaj redno družijo. Člani pa prihajajo od Milj do Križa.
V poročilu ste navedli vse tekmovalne rezultate, za katerimi pa je tudi veliko vloženih finančnih sredstev. Ali lahko v odstotkih navedete od kod črpate finančna sredstva? Vaš skupni proračun je 175.000 evrov.
Sigurno je največ članarin, s članarinami in vadninami se finansiramo približno 40-odstotno, 20-odstoten je dohodek javnih prispevkov, sponzorji so prispevali 10 %, privezi in čolnine 10 %, organizacije jadralne šole in regate 20 %.
Sodelovali ste tudi s Čupo, zdaj pa
Peter Sterni
arhiv
ne več. V poročilu jadralne dejavnosti je zapisano, da so se oni umaknili.
Meni je žal. Prizadevali smo se za vsestransko sodelovanje. Vodili smo skupno ekipo 420, skupaj smo organizirali tudi regato, ki pa so jo zdaj odpovedali. Škoda, saj bi s sodelovanjem racionalizirali stroške.
Še naprej pa boste sodelovali s šolami v projektu Fare Vela, ki se zavzema
za spoznavanje morske kulture. Ali ste ravno s tem privabili več otrok?
Seveda. S tem projektom smo bili najuspešnejši v deželi, obiskali smo največje število šol (ravnateljstva Dolina, Sv. Jakob in Op-čine) in največ učencev smo pripeljali v naše društvo. Zato smo prejeli tudi 26 študijskih nagrad, tako da je 26 otrok lahko obiskovalo naš jadralni tečaj, doplačalo pa je samo polovico vadnine. Seveda je to vplivalo, da smo zbrali na petih tečajih kar 80 otrok.
Ali v vsem tem kaj ne gre ravno po načrtih?
Za idealno delovanje bi potrebovali še 25.000 evrov. Potrebovali bi tajnico s polnim delovnih urnikom, polovičnega trenerja, kupiti nov gumenjak in sredstva, da se lahko udeležimo še nekaterih mednarodnih regat. Stroške regat, prevoz, vpisnine in trenerje krije vedno klub, tekmovalci pa krijejo stroške nastanitve.
V poročilu ste še omenili možnost privezov v Starem pristanišču ...
Tako je, konzorcij, ki smo ga ustanovili s SVBG in Saturnio, je prosil za priveze, vendar odgovora še ni. (V.S.)

www.iobimbofriuli.it
ZDAJ ALI NIKOLI VEG
izjemne cene za zares vse izcMke
d22. fefcruaria db 22. marca!
OTROŠKI STOL ZA HRANJENJE CAMPIONE CAM KOLEKCIJA 2014
116,00 EUR
129,00 EUR
L
ur
NEVERJETNI POPUSTI
PRI VEČ KOT 1000 IZDELKIH
TUDI NA VSE ZA OTROŠKE SOBICE<.
AVTOSEDEŽ RÖMER KIDFIX XP, skupina 2/3 za 15 do 36 kg
269,00 EUR
4168,00 eur
REANA DEL ROJALE - VIDEM, ITALIJA, Drž. cesta Pontebbana 13, km 138 - ob trgovskem centru Sorelle Ramonda
nasproti trgovine Mediaworld, ODPRTO OB NEDELJAH POPOLDNE (15.00 -19.00)	^