St, 208 PftltnlHa plaftaa ? golotifil M tiroti aiia sstt)
Utaja, frvzemH pondeljek, vsak dar Ađ&ega St 20. L nadstropje, ^tema sa ae sprejemajo, tokopM|§j Anton Oerbec. — Lastnik fiiafe za mct«: L 7.—, 3 m« Ca Inozemstvo mesečno 4 U
•»-'Mvo: ulic« sr. FrančUka , uredništvo. Neiranlrirai • atelj In odgovo
ta\ **arne	*i
L 33 JIHVA
V Trstu, v ro ^oto t, septembra 1923,
bDINOST
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLVII3
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo t ilrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov sin po 40 cent osmrtnice ssbvale, poslanice ta vabila po L oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije s« poitljajo iskljačno upravi Edinosti, fc Trstu, ulica a* Frančiška AslSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon medniitva in uprave 11-57.

RadlC in ni^v^ 99
Radić je torej obrnil hr£eT "Tvoji «hr--vatski, mirotvorni in človečanski republiki Izginil je bil iz Zagreba že pred nekaj tedni. Potem ga je odnesla noč preko meje na Madžarsko v veliko presenečenje celo njegove najbližje okolice. Radić pa je priredil senzacijo tudi za V30 ostalo jugoslovensko in inozemsko javnost. Ves svet govori o njem in ugiblje o vzrokih in namenih, ki so ga sklonili k tej — če že nočemo govoriti o begu — ekskurziji po Evropi.
Listi, ki so g. Radiću na razpolago, so — k6 so se nekoliko zavedli od presenečenja v prvem hipu — začeli gostobesedno pojasnjevati, da ni govora o kakem begu, marveč da je g. predsednik «republike>> odšel v inozemstvo v važni «diplomatski misij*». To bi pomenilo, da si hoče pridobiti vsaj moralično zaslombo od strani inozemstva za osamosvojitev Hrvatske od Beograda, za odrešitev Hrvatov iz »srbskega jarma^>.
Kje je sedaj Radić? Soglasno pravijo, da je še v Londonu. Nasprotni mu jugoslo-venski listi trdijo, da ga iudi tam ni več na izpregled, marveč da se skriva, kjer se mu zdi, da njegova oseba ni povsem varna. Nekateri demokratski listi trdijo celo, da niti to ni res, da bi bil vzel ženo s seboj, pač pa svoje — prihranke, ki baje niso skromni. To poslednje dejstvo bi kazalo, da ga bo «hrvatska republika* še precej dolgo pogrešala.
Radio je torej odšel v inozemstvo v va-= diplomatični misiji*-, kakor smo jo tu označili. Glasom izvajanj v udanih
predse dništvu on. Acerbo. Ministrski predsednik je sporočil, da se vršijo že posveto-_ ...	. I vania za preuredbo občinskega in pokra-
Utegne priti, na kar g. Radie v svoji vi-	^k^ zakona za dobrodelne
diplomatlčna mislia"
Utegne priti, na kar g. Radić v svoji V	__ „____
hravosti, vrtoglavosti in megalomaniji niti ustanove in zakona o državnem svetu, mislil ni. Posledice utegnejo biti usodne ne 1	---. ^--------uu..*—
7. ni gori
-le za njegovo osebno politično pozicijo, ampak tudi za gardo njegove «republike*. Ni zastonj gosp. Pašić poslal kralja in par ministrov na katoliški shod v Ljubljani. In ni brez pomena, da fe Koroščeva vojska prirejala ovacije kralju. V tem pogledu je bil katoliški shod v Ljubljani tudi velikega pomena. Nič točnega in konkretnega se sicer ne ve o razgovorih ministrov z voditelji Slov. ljudske stranke. Vsa znamenja pa kažejo, da bosta g. Radić in njegova republika plačevala troške dogovorov. Razna poročila trdijo celo pozitivno, da bo g. Korošcu prisojena naloga, da raztepe Radićevo vojsko, da odtegne sapo jadrom predsednika republike in jo navede na jadra katoliške stranke na Hrvatskem, ki se — če se to posreči — razširi v veliko organizacijo. In le naravno je, da Korošec in njegovi hrvatski somišljeniki prav radi pozabijo ugodno priliko. Saj poznajo gosp
Ob 13.30 je bila seja zaključena
Izjave novega turškega poslanika v Italiji.
RIM, 31. Novi turški poslanik v Italiji Snadbeg je imel pogovor z «Giornale d'Ita-da stoji poleg nove, ojačene Italije,
mu listih je vzel predvsem Angleže v svoje račune. Prve vesti o prizadevanjih gospoda Radića v prestolici Velike Britanije so poročale, da g. Radić trka na različna vrata: pri državnikih in po uredništvih avtoritativnih krogov. O tem pa, kar je čul in dosegel, gredo poročila zelo navzkriž. Somi-šfjenikf in prijatelji njegovi trdijo, da je našel povsod kaj poslušna ušesa. Drugi hočejo vedeti ravno nasprotno. Pravijo, da ga nobeden vodilnih državnikov sploh ni hotel sprejeti. A kjer so ga poslušali, da so mu govorili; Anglija se ne more vmešavati v notranje stvari jugoslovenske države.
I--- i"------j
osebo. V tem slučaju je pa bilo celo zelo pametno, ker v Beogradu se zbirajo grozilni oblaki. Pri tem naj omenimo še glas,
načelu ne-
SVUJC lUtJis, aruj p.	------_,«
Ta poslednja verzija se nam zdi povsem verjetna. Kdor pozna tradicije angleške
diplomacije, ve, da vsikdar — pa naj ima	uulBIMi 411	-------— ----
tako za vratne in kaki državi nasprotne j ^ ^ ^^ da . namreč navi. namene - strogo varuje formotakta m S Pašić gel Radiću na roko,..
ljubo izneverila tel Poreče se nam morda, da se s temi iz-
svoK tradiciji — to je res neverjetno. In pa še v tem trenutku, ko ji delajo preglavico razna vprašanja velike mednarodne pomembnosti in ko je — še posebej — v svojem diplomatskem boju proti Franciji od strani Amerike doživela tako hudo razočaranje. Po našem mnenju velja za Radićevo «diplomatsko misijo» v Londonu Usti znani hrvatski pregovor: Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba.
In posledice temu njegovemu
(talija
Italijanska vlada odklonila grške predloge. Italija postopa popolnoma na lastno pest.
Pretrgan je diplomatskih stikov?
RIM, 31. Danes zjutraj je dopisni urad otefani sporočil grški odgovor. V palačo Chigi je prispel odgovor ponoči. Ministrski predsednik Mussolini je takoj sklical ninistrski svet, ki je po kratkem posvetovanja sestavil brzojavko na italijanskega poslanika v Atenah, da jo izroči grški vladi V tej brzojavki italijanska vlada odločno odklanja grške predloge. Obenem je ministrski svet sklenil, da se dosedanji ukrepi morajo izvrševati dalje v polnem
teku.	.	. ■ d-
Italijanska mornarica se ze nahaja v ri-rejskih vodah. Za blokiranje .grške obali potrebni ukrepi so bili že storjeni. Potrjuje se vest, da bodo Italijani zasedli nekaj grških otokov; kateri otoki so to, bo javnost izvedela šele po gotovem činu.
Po mestu se širi vest, da bo grški poslanik zapustil Rim; kajti položaj in ukrepi v teku bodo bržkone privedli do pretrganja diplomatskih stikov med prizadetima drŽavama. Minister za zunanje zadeve je ob-
lia . I____, . _
potomkinje slavnih pomorskih republik, nova Turčija, ki je po krvavi vojni končno dosegla svojo popolno ujedinjenje, katero hoče utrditi in zavarovati. Mir v Lausanni je izpolnil Turčiji skoraj vse njene teritorialne težnje in dal turškemu narodu določene meje. Naši napori so bili orjaški, naše rane krvave. Nameravamo jih zaceliti s skrbnim in metodičnim delom na socialnem, političnem in gospodarskem polju. Hočemu zavzeti na*svetu mesto, ki nam gre po naših žrtvah. Priti hočemo do tega potom iskrenega iin prisrčnega sodelovanja z vsemi evropskimi državami, predvsem z Italijo, od katere nas nič ne loči in s katero nas vse združuje. Nova Turčija odpira Ita-Radića do kosti in mozga. Vedo, da je ne-j liji svoja vrata. Vsaka iniciativa, ki ne preračunljiv element, vedo, da ni varno»ogroža one politične suverenosti, na katero
--------smo zelo ljubosumni in katero bomo branili
z vsemi sredstvi proti vsakomur, bo sprejeta pri nas z veseljem.
Toda na današnjo Turčijo je treba gledati s povsem drugačnim očesom nego na Turčijo, ki je umrla. Sedanja Turčija, katero sta ustvarili složna volja njenih sinov in genij Mustafe Kemal paše, ni več tradicionalna Turčija iz romantičnih evropskih romanov.
Mustafa Kemal paša in Mussolini sta si v mnogo čem podobna, ker predstavljata nacionalistični preporod dveh narodov, katera sta v enaki meri vredna občudovanja.
Na vprašanje, kakšni so odnošaji Turčije nasproti sovjetski RusSji in drugim sosednim narodom, je izjavil Suad beg: Turčija živi s sovjetsko Rusijo v potrebnih dobrih sosedskih odnošajih. Ne bilo bi jih mogoče izključiti, tudi če bi hoteli, ker imamo skupne meje. Zadovoljni smo z našimi mejami in nimamo- nikakih imperialističnih ciljev. Svoboda drugih narodov, sorodnih in nesorodnih nam je sveta kakor naša. Vsled tega nam tudi zbiranje arabskih nacionalističnih skupin ne dela skrbi.
Suad beg je ponovno poudarjal, da je Turčija povsem zadovoljna z novo teritorialno ureditvijo in da se sedaj pripravlja na delo za obnovitev ogromnega ozemlja, ki so ga opustošili Grki. Pri tej obnovitvi mora sodelovati tudi Evropa.
Na vprašanje, kakšen vtisek je naredil v Turčiji umor italijanske misije v Albaniji, je Suad beg zagotovil, da je vzbudila vest o tem zločinu po vsej Turčiji silno ogorčenje.	_
Izkrcanje italijanskih orožnikov v Tangerju. RIM, 31. Kakor znano, je dne 24. julija, o priliki nekega pretepa med Italijani, prišlo do ostrega incidenta med italijanskimi konzularnimi stražami in marokanskimi policijskimi vojaki, katere vežbajo španski oficirji. Kraljevi diplomatični uradnik v Tangerju je takoj odločno protestiral pri sultanovem zastopniku radi zadržanja marokanskih vojakov, ki je nasprotno italijanskim kapitulacijskim pravicam. Da prepreči ponavljanje sličnih incidentov je kr. vlada, na podlagi k&pitulacijskih pravic, poslala v Tangeri 12 civilno preoblečenih orožnikov ter jih stavila na razpolago tamošnjega diplomatičnega uradnika. Omenjeni orožniki imajo nalogo, da podkrepijo, v slučaju potrebe, delovanje italijanskih konzularnih stražnikov, napram katerim so se vojaki marokanske policije vedli brezobzirno tekom zadnjih incidentov.
Ta odredba nima nikakega političnega značaja.
Prevoz orožnikov se je izvršil s kr. torped-nim rušilcem «Audace» le za to, ker je manjkalo drugih prevoznih sredstev.
«jesti hruške» ž njim, vedo, kako more on s svojimi vsikdar iznenadnimi skoki le kompromitirati svoje zaveznike, in vedo slednjič, kako on ob vsaki dani priliki --kljub vsemu zavezništvu — zasramuje «pope» istotako, kakor vse «kaputaše», ki da izžemajo ubogo ljudstvo, da s tem haranguira svoje kmete in jih veže na-se. Zato sodimo, da se g. Korošec le veseli, da mu je Radič s svojo < diplomatično* misijo v inozemstvo dal lepo priliko, da se more na lep in obenem koristen način rešiti takega zaveznika.
Že dosedanji uspeh Radićeve misije se kaže torej tako-le: nič dobička, pač pa nevarnost velike izgube. Kajti, pomisliti treba, da je Radič le s «čarom» svoje demagoške osebe in zgovornostjo tribuna, ki se ne plaši nobenega sredstva, ustvaril svojo pozicijo in tiščal svoje vrste skupaj. Ali treba pa praviti, kako se politično nezrela masa lahko razkropi, če ni več pastirja, ki jo je mojstroval s svojo osebo in grmečimi gesli in velikimi besedami?!
Sodimo torej, da je g. Radić s svojo eks-
vajanji izneverjamo svojemu vmešavanja v politično vrvenje jugoslovenske države. Tako očitanje ne bi bilo veljavno. Za nas ne stoji vprašanje, kdo vlada v Jugoslaviji, ali se vlada po načelu centralizma, ali avtonomizma, ne stoji vprašanje, ali Pašić ali Pribičević? To so res notranje stvari. Radićeva cdiplomati-čna mi sija» pa je vprašanje, ki se dotika celokupnosti države naših soplemenjakov. koraku? i O tem pa že smemo govoriti. _
Po vsej Albaniji se pripravljajo protestni shodi proti Grčiji. Župan v Valoni je izrazil tamošnjemu italijanskemu konzulu sožalje albanskega ljudstva ter prosil, da bi trupla žrtev bila prenešena v mesto, da bi jim lahko meščanstvo izkazalo svečane časti. Albanci smatrajo te mrliče kot velike zaščitnike svobode in nedotakljivosti albanskega ozemlja.
Načrt za upravno preosnovo pred ministrskim svetom. Decentralizacija državne uprave.
RIM^ 31. Danes ob 10. uri je ministrski predsednik Mussolini sklical ministrski svet. Predvsem je Mussolini prečital grški odgovor na italijansko spomenico. Nato je poročal o ekspediciji 12 karabini jer je v v Tanger, nakar je ministrski svet prešel k razpravi o upravni preosnovi. Upravna preosnova sloni na načelih, ki so v skladu s programom fašistovske vlade, ki stremi za ustanovitvijo materialno in moralno močne države z enostavnim in bistrim poslovanjem. Ministrski svet se je sporazumel načeloma v naslednjih točkah: 1) Oblast osrednjih oblastev (ministrstev) naj se po možnosti prenese na obmejna obla-
----- —-- - - , .. _ - ____« . stva (prefekture), da se na ta način izvrši
Jf^-^JK^S decentralizacija v „pravi. 2) Del oblasti, ki
zaveznike. Do sedaj niso zavezniki in Zve za narodov ničesar ukrenili proti italijanskemu nastopu, tako da ima italijanska »lada popolnoma prosto roko.
Italijani zasedejo Kri?
RIM, 31. «Corriere Italiano» prinaša v posebni izdaji vest, da je italijanska tor-pedovka «Premuda» pozvala grško posadko na Krfu, naj se uda.
Pomorske zveze z Grčijo pretrgane.
RIM, 31. «Corriere Italiano* poroča iz Brindisija: Parnik «Ajdromidos», ki je imel odpluti sinoči ob 19. v Grčijo, so oblastva Ca višje povelje ustavila v luki. Parnik «Adr»a» tržaškega Lloyda, ki je prispel iz Benetk ter bil namenjen na vzhod, je mo-fal odpluti naravnost v Carigrad, ne da bi le dotaknil grških luk. Zdi se, da je vlada pretrgala vsako pomorsko zvezo z Grčijo.
Italijanske vojne ladje v Pireju.
BARI, 31. Potniki iz Pireja pravijo, da šo videli v pirejskih vodah velike enote italijanskega vojnega brodovja. Povsod se
jo je do sedaj izvajal prefekt, preide na podprefekta. 3) Svet prefekture dobi večjo oblast. 4) Deželni odbori ostanejo na mestu. Njihov delokrog se razširi v toliko, da jim bodo poverjene gotove funkcije, ki jih je do sedaj opravljala država, ter bodo skrbeli za izvršitev nekaterih del, za katera bi sicer posamezni občinski sveti potrosili veliko denarja. 5) Preuredba pokrajinske uprave, da bo postala ta popoln organ v življenju državne uprave; 6) Revizija določb, ki urejujejo nadzorovalno službo in upravno zaščito avtonomnih bitij, in načina sestave pokrajinskega upravnega odbora. 7) Preuredba posvetovalnih in pravnih funkcij državnega sveta, 8) Revizija pravic in dolžnosti civilnega in vojaškega osobja javnih uradov.
Finančni minister je sporočil, da so načrti za zakone glede finančnega nadzorstva in nameščencev javne uprave že iz-gotovljeni ter predlagal, da bi se imenoval odsek za predhodno proučitev teh načrtov.
Jugoslavija
Proti Radiću ae uporabi zakon o zaščiti države? — Vstop SLS v vlado?
BEOGRAD. 31. Sinoči se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 18. do 21. ure. Na seji je najprej minister notranjih poslov dr. Vujičič izčrpno poročal o akciji Radića in njegovih tovarišev. Dr. Vujičič je predlagal niz odredb, ki se imajo podvzeti proti Radiću. Med njimi je tudi zakon o zaščiti države.
Danes je prispel v Beograd iz Londona tamošnji poslanik Mihajlo Gavriiovič, ki je poročal o Radićevi akciji v Londonu. Vlada je na podlagi njegovega poročila in referata pokrajinskega namestnika za Hrvatsko in Slavonijo dr. Cimiča pretresala odredbe, ki jih predlaga dr. NinČić, in je po daljšem pretresu le odredbe odobrila.
Današnja »Tribuna« prinaša nastopno brzojavko iz Ljubljane; Po avdijenci, ki jo je imel dr. Korošec pri kralju ,se je dr. Korošec sestal z Ljubo Jovanovičem, s katerim se je razgovarjal o političnem položaju. Popoldne je dr. KoroSec konferiral z ministroma dr. Ja-njičem in Stojanovičem. Jutri se bodo nada-lejvale seje na Bledu in v Ljubljani. »Tribuna« javlja, da ostane Slovenska ljudska stranka še nadalje na stališču, ki ga določajo pravila Jugoslovanskega kluba. V teh razgovorih pa se je izkazalo, da se je Slovenska ljudska stranka popolnoma odcepila od Radićeve akcije v inozemstvu in izjavila, da ne sprejema glede Radića ni kakršne odgovornosti.
Združitev samostojnih kmetov s srbskimi
LJUBLJANA, 30. Na zemljoradniskem zboru v Čurugu so bili prisotni, kakor smo 2e poročali, tudi odposlanci slovenske »Samostojne kmetske stranke*._ PH tej pri-
črtov. mostojne KmeUM stran«». m tej prt-odaek liki se je sklemla združitev SKS s srbskimi
Na ta predlog so imenovani v z nekakim strahom govori o italijanskem1 minstri Carnazza, Oviglio, Corbino, De I zemljoradnik!. Kmetijci so pristali na zdru- _ ultimatumu.	j Štefani in državni podtajnik na ministrskem1 žitev pod pofojtm, da gotove točke zem- nosti za ta zločin na grško vlado.
ljoradniškega programa ne veljajo za Slovenijo, ker so tu druge gospodarske razmere nego v Srbiji. Izvršilni odbor SKS bo v združitvi končno sklepal na seji dne 1. septembra, ko podajo referat dr. Maru-šič, Janko Bukovic in urednik Saša 2e-leznikar. Ni dvoma, da bo izvršilni odbor sporazum odobril. Srbski zemljoradniki se udeleže kmetskega praznika na Bledu 8. septembra.
Kralj Aleksander v Zagrebu.
ZAGREB, 31. Včeraj popoldne ob 15. je iznenada odpotoval v Zagreb kralj Aleksander. Posetil je zagrebško armijsko oblast. Za njegov prihod nihče ni vedel, zato ga nihče ni sprejel. Armijske pisarne so bife zaprte. Nahajali so se samo vojaki na straži. Kralj je pustil poklicati poveljnika armijske oblasti generala Tucakovi-ća, s katerim se je dalje časa razgovarjl o vojaških razmerah. Ker pokrajinski namestnik dr. Cimić ni bil navzoč v Zagrebu, je kralja sprejel šef policije Gojković. Kralj se je nato odpeljal z avtomobilom po glavnih zagrebških ulicah. Prebivalstvo
fa je spoznalo in navdušeno pozdravljalo, 'osebno velike manifestacije mu je priredilo na Jelačićevem trgu.
Za tem je kralj posetil tudi Maksimir. Tam se je udeležil teniške tekme športnega kluba «Hašk». Mudil se je tamkaj pol ure in se razgovarjal z gospo Wirthovo, načelnico teniškega kluba. Nato je kralj posetil podčastniško šolo v Podsusedu, kjer je bil prisrčno pozdravljen od gojencev. Po tem posetu se je odpeljal zopet nazaj na Bled.
Stavka v mariborskih železniških delavnicah.
MARIBOR, 30. V Mariboru je izbruhnila v delavnicah južne železnice stavka. V delavnicah južne železnice je namreč že precej časa vpeljano črezurno in akordno delo, katero pa dobe le nekateri delavci, ki s tem precej več zaslužijo kakor večina drugih, ki tega dela ne dobe. Povprečno zaslužijo delavci le po 3000 do 5000 kron z družinskimi dokladami vred; oni, ki imajo črezurno in akordno delo, pa dosežejo do 11.000 kron mesečno.
Predvčerajšnjim je večina delavcev — nad 1000 ljudi — naenkrat navalila na one bolje plačane ter jim onemogočila nadaljno delo. Iz tega spopada pa se je spontano razvilo resno mezdno gibanje. Delavstvo je zapustilo delo in sporočilo ravnatelju v Ljubljani, da se poprime dela šele tedaj, ko jim izplačajo enkratni nabavni prispevek 1000 dinarjev, odpravijo črezurno in akordno delo, tako da bodo vsi enako zaslužili in ko odpravijo militarizacijo.
Francija
Poslaniška konferenca protestira proti zločinu pri Janini.
PARIZ, 31. Poslaniška konferenca je brzojavila v Atene, da protestirajo vlade Francije, Anglije in Italije proti zločinu, ki se je izvršil na albansko-grški meji ter pozivajo grško vlado, da naj uvede strogo preiskavo.
Poslaniška konferenca razpravlja o pokolju pri JaninL
PARIZ, 31. «Matin» poroča, da je trajala včerajšnja seja poslaniške konference zelo dolgo. Zavezniški zastopniki se najprej niso mogli zediniti v vprašanju nastopa proti Grčiji. Angleški delegati so spravili na dan samostojni nastop Musso-linija, ki bi moral zahtevati zadoščenje potom poslaniške konference. Vendar je bil na koncu dosežen oopoln sporazum.
Grški zastopnik izrazil sožalje.
PARIZ, 31. Odpravnik poslov Grčije je izrazil v imenu svoje vlade poslaniški konferenci sožalje radi poboja pri Janini.
Romunska kraljica je odpotovala iz Pariza.
PARIZ, 31. Danes je odpotovala romunska kraljica proti Bukareštu.
Francoski parnik v nevarnosti.
NORTHFORLLAND, 30. Brezžična brzojavka poroča, da se francoski parnik «Emil Driant» potaplja radi velike poškodbe, ki mu jo je zadal morski vihar.
Francoska ugibanja o italijansko-grškem sporu radi umora italijanske misije.
PARIZ, 31. «L'Intransingeant» pravi, da je napetost med Italijo in Grčijo radi umora pri Janini velika, a do konflikta ne bo prišlo, ker se bodo Atene gotovo uklonile; le gotovo ni, ali bo grška vlada pripravljena plačati zahtevane vsote. «Journal des Debats» piše med drugim: Upamo, da bo postopala italijanska vlada sicer odločno a tudi previdno; kajti zgodovina je pokazala, da znajo slični pripetljaji izzvati težke posledice. Prepričani smo, da bodo Italijani kljub temu, da bodo zahtevali primernega zadoščenja, znali ogniti se vsemu, kar bi lahko dalo povod za nove nemire na vzhodu.
Francoski listi priporočajo Italiji prevdar-nost v sporu z Grčijo.
PARIZ, 31. Razmotrivajoč o položaju po predložitvi italijanske note grški vladi, priznava «Petit Journal» Italiji vso pravico, da Ščiti življenje svojih državljanov, a izraža mnenje, da bi lahko poslaniška konferenca rešila nastali spor med Italijo in Grčijo. List nadaljuje, da se bo Italija lahko zatekla k Zvezi narodov, ako ji ne bi mogla poslaniška konferenca priboriti primernega zadoičenja. Na splošno se zahteva stroge aazni za krivce, ampak dostavlja se ori tem. da se ne more zvaliti odgovor-"	" m	- ' " Prija-
teljem v Italiji svetuje Francija zmernost in prevdarnost.
Listi tudi ne izključujejo, da boste Francija in Anglija nastopili skupno v Rimu in Atenah za pomirjenje duhov in v izogib hujših konfliktov. «Echo NationaU pa
se
se spominja pri tem dogodkov, ki so sledili atentatu v Sarajevu 1. 1914. ter očita italijanski noti preveliko strogost, ki grozi izzvati položaj, ki bi le preveč sličil avstrij-sko-srbskemu sporu 1. 1914., iz katerega se je porodila svetovna vojna.
Aaglila
Odmevi zločina pri Janini v Londonu.
LONDON, 31. Londonski tisk posveča dolge članke poboju italijanske komisije za Albanijo in izraža skrbi radi nastalega spora med Italijo in Grčijo. Daily Cronicle pravi, da so atenski listi vodili že delj časa gonjo proti italijanskim članom albansko-grške razmejitvene komisije ter priznava, da je pokolje komisije posledica te gonje. Vendar se izraža zelo boječe o ultimatumu. List zahteva, da se mora spor rešiti pred Zvezo narodov, kalere članica je tudi Italija. Morning Post pravi, da se ne more iti preko takih dogodkov in da se mora po vsej pravici dati zadoščenje, vendar pa noče napraviti za to odgovorna grška oblastva, ampak tolpe banditov, ki stojijo izven zakona. Želi Grčiji, da bi zamogla dokazati svojo nedolžnost in dobro voijo. Times kritizira italijanske zahteve in priporoča posredovanje Zveze narodov ter svari pred ognjem. Nasproti takemu pisanju angleških listov stoji pa angleška vlada na stališču, da ima Italija pravico zahtevati najpopolnejše zadoščenje.
Grška
Prisiljena hladnokrvnost Grčije.
ATENE, 31. Grška vlada je odredila, da morajo vsi albanski elementi zapustiti le-skoviški okraj ter je aretirala nekoliko sumljivih ljudi.
Atenska «Svobodna Tribuna» piše o tem činu: Uradna brzojavka poroča, da so bili 27. t. m. ob 9. uri umorjeni pri Janini člani italijanske komisije za grško-albansko razmejitev. Takoj so bila izdana navodila za izsleditev krivcev. Na ukaz ministrskega predsednika se je podalo na lice mesta več vojaških oddelkov.
Zunanji minister Raffail je sporočil vest o strašnem zločinu italijanskemu poslaništvu v Atenah ter izrazil globoko sožalje grške vlade.
Grki zvračajo krivdo na Albance.
ATENE, 31. Listi obsojajo z ostrimi besedami poboj italijanske komisije za Albanijo ter vztrajajo pri trditvi, da ne morejo biti zločinci Grki. List «Palris» meni, da so izvršili zločin Albanci, vendar pa priznava odgovornost Grčije, ker se je dejanje dogodilo na njenem ozemlju.
Grška vlada ne bo zadostila vsem Mussoli-
nijevim zahtevam. Vsota 50 milijonov je previsoka.
ATENE, 31. Iz uradnih krogov prihaja vest, da je grška vlada odposlala odgovor na italijansko spomenico. V odgovoru izjavlja grška vlada, da je krivična trditev v italijanski spomenici, da je grška vlada odgovorna za umor italijanske misije. Grška vlada ne more zadostiti zahtevam, ki jih je stavila Italija v točkah 4, 5 in 6, ker kršijo čast in suverenost grškega naroda. Grška vlada upošteva dejstvo, da se je zločin izvršil na grških tleh in nad pripadniki prijateljske države; radi tega je pripravljena: 1) Izraziti svoje sožalje v polni in uradni obliki. V ta namen bo italijanski poslanik v Atenah sprejel grškega poveljnika garnizije. 2) Grška vlada bo dala opraviti službo božjo za padlimi žrtvami v katoliški cerkvi v Atenah. Istega dne bo izkazana čast tudi italijanski zastavi na naslednji način: Oddelek grške garnizije v Atenah se bo podal na italijansko poslaništvo ter bo po vojaško pozdravil italijansko zastavo. 3) Ravno tako bo izkazana vsa čast žrtvam ob prevozu skozi Preveso. 4) Grčija bo plačala družinam žrtev primerno odškodnino in je pripravljena izvršiti strogo preiskavo s pomočjo polkovnika Perrone.	___
Nemčija
Nemški glasovi o umoru pri Janini.
BERLIN, 31. «Vossische Zeitung* in več drugih listov izključuje možnost, da bi se sedanja grška vlada mogla ustavljati italijanskim zahtevam. «Bcrliner Tagblatt» piše, da si je Mussolini začrtal gotove smernice v zunanji politiki, ki vodijo ilo konečne utrditve prednostne pozicije Italije v Sredozemskem morju. Ves svet je razumel, da je našel nekdanji grški diktator Venizelos pri pogajanjih s Turki v Lausanni v Mussoliniju nevarnega nasprotnika, ki je mobiliziral ves diplomatični aparat, ki ga je imel na razpolago, da bi za vselej odstranil grško konkurenco v Sredozemskem morju.
Zaplenjen denar.
BERLIN, 31. Včeraj so Francozi zaplenili transport papirnatega denarja v znesku enega bilijona in treh milijard začasne valute mesta Dtisseldorf. Pomanjkanje denarja je zopet občutno. Oblastva se bojijo novih izgredov. Banke so zaprte.
500 ton premoga zgorelo. APLERBECK, 31. V rudnikih Scher-bank se je vnel premog; do sedaj je zgorelo okoli 500 ton premoga in 300 ton drugega kuriva. Požar še ni pogašen.
Argentinski poslanik v Washingtonu.
BUENOS AIRES, 30. Za poslanika v Washingtonu je imenovan g. Pueyredos.
Bolgarska
Vofitre v bolgarsko sobranje.
SOFIJA, 3Q. Bolgarska vlada bo te dni stila narodno sobranje. Nove volitve razpisane najbrže na dan 11, novem-JDemokratski Z govor*, stranka, ki je nastala iz združitve raznih meščanskih frakcij bo izdajala svoje posebno glasilo. List «Den» preneha izhajati. Dnevniki, kakor narodnjaški «Mir», demokratski «Pre-
Krec» in radikalski «Radikal» bodo od-rj izhajali kot neodvisni in nestrankarski listi,__-
Španska
Španska vlada namerava skrčit! obseg operacij t Maroku.
MADRID, 30, «ImperiaI» piše, da je ipanska vlada z velikim presenečenjem ugotovila, da vsebuje poročilo polkovnika Weyler natančna navodila od osrednjega v Maroku, dasi je dobil polkovnik Weylernatančna navodila od osrednjega glavnega stana, da je treba operacije koli-
kor mogoče skrčiti. Veliko ministrov in li-beralski tisk so nasprotni temu načrtu.
300 oseb zastrupljenih po pokvarjenem mleku,
MADRID, 31. Nad 300 meščanov se je zastrupilo, ker so pili pokvarjeno mleko.
Smrtna obsodba turškega ministra.
CARIGRAD, 30. Vrhovno sodišče v Angori je obsodilo bivšega turškega notranjega ministra Džemala na vešala; vzrok te obsodbe je Džemalovo delovanje protiin-teresom kemalističnega gibanja v času, ko je bil še na vladi.
Žalovanje albanskega parlamenta.-
TIRANA, 31. Načelnik albanskega tiskovnega urada je brzojavil agenciji Štefani, aa se je albanski parlament v prisrčnih govorih spomnil strašnega pokolja italijanske komisije ter da je v znak žalovanja prekinil svoje zasedanje
za 24 ur.
Ljudska množica je zvečer izrazila svoje njegove zemske ostanke položiti k
vila nepregledna vrsta vencev, ki so jih poklonila razna patrijotična društva, faSistovski delavski sindikati vseh vrst« tržaške paroplov-plovne družbe in znanci in prijatelji pokojnika. Mnogo vencev je prišlo tudi Iz Tržiča, Kopra, Milj in drugih bližnjih krajev. Nato je korakala godba 58. legije državne milice in vojaška garnizijska godba. Krsto je nosilo osem fašistov državne milice. Pred njo je korakala četa 152, pešpolka in za njo pa sorodniki pokojnika, veliko število fašistovskih velikašev in močna gruča Častnikov tukajšnje .garnizije. Nato so se v dolgi vrsti vila razna patrijotična udruženja s prapori in zastavicami. Sprevod je zaključilo civilno prebivalstvo, ki je bilo zastopano tudi v velikem številu- Tekom sprevoda so godbe svirale žalostinke in milica, ki je v nekaterih ulicah delala spalir, je pozdravljala krsto po rimskem običaju z dvignjeno desnico.
Sprevod se je končal pred južnim kolodvorom. Krsto so položili v poseben železniški voz in so jo ob 19.5 z vlakom prepeljali v Imolo, rojstni kraj pok. Morare, kjer bodo
večnemu
Vesti iz Istre
1» Gročane in Peska. Radi prepoznega dovoljenja priredi pevski zbor «Gročana» s sodelovanjem pevskih društev «Lipa» iz Bazovice, «Venec iz Kozine», «Zvezda» iz Herpclj in «Slavnik» iz Klanca veliko vrtno veselico pri g. Alberti na Pesku dne 2. sept. 1923. z zelo zanimivim in raznovrstnim sporedom. Med sporedom in po sporedu svira godba iz Boršta.
simpatije italijanskim žrtvam. Po vseh cerkvah so se v navzočnosti oblastev vršili žalni obredi za padle žrtve.
iz-
DNEVNE VESTI
Nekdal In sedaj
Dobro nam je vsem v spominu, kako je bilo za časa mirovnih pogajanj v Parizu razmerje med italijansko in jugoslovensko delegacijo. Tuje sta si stali nasproti. Italijanska delegacija je odklanjala vsak direktni stik. Občevali sta med seboj le s pomočjo posredovalcev. Italijanska delegacija je bila na stališču, da vsa sporna vprašanja — posebno tudi uredba jadranskega — naj rešijo velike zavezniške države. Z Jugoslavijo se ni računalo. Poznejša trda resničnost pa je pokazala, kako zgrešena je bila ta taktika italijanske delegacije in nje stališče se je začelo spreminjati. Prišlo je vendar do direktnih razgovorov v Rimu, v Rapallu, sv. Margariti, v Opatiji in sedaj v Rimu. Posebno italijanski nacionalistični tisk je postal v zadnjem času iz Savla Pavel. Dane« čujemo iz njegovih predalov, da je n. pr. uredba reškega vprašanja, ki je del Jadranskega, izključno le stvar Italije in Jugoslavije. Le ti dve naj se pogajata in naj sc ne vtika nobena druga država. Po sili narave padel tisti tradicijonalni predsodek, da bi
počitku.
Za obiskovalce postojnske farne. Kakor smo obveščeni, je vstopnina v postojnsko jamo ob priliki veselice te dni znižana za 50%, kakor je razvidno iz oglasa. Vstopnica velja za tri
dnf _
Društvena vesti
MDP. - Opčine priredi v nedeljo, dne 2. septembra, celodneven izlet na Trsftelj (hrib pri Lipi na Krasu). Odhod z vlakom ob 7.04 zjutraj. Prihod z osebnim vlakom ob 8.40 ali z
iz nahrbtnika* se zglasijo da-
T - j - « i •	i	.. nes zvečer na sestanku. Prijatelji društva, ki
In vendar je bil him med prvimi mesti so bili povabljeni in ki bi se radi udeležili iz-sveta, ki so na najbolj svečan način izka- leta, naj se zglasijo pri odboru MDP. - Opčine, zala čast neznanemu vojaku za vse padle Osebni vlak stane tja in nazaj Lit- 8.60. Z vla-italijanske vojake in bo romanje vse Italije kom se bo šlo do Rihemberka in potem peš na redipuljsko grobišče ostalo v neizbris-; na Trstelj. V slučaju slabega vremena se izlet
bova imena, da jih ohranimo v večnemu spominu.
Slovesno odkritje pa je bilo 24. L m. prepovedano od podorefskfure v Postojni. iraj' f7ftoa \	Mkom.
Niti venca ni smel ctugi položiti, kot dru- ^rzovlakom ob 23.20 Kosilo u žine padlih	1 ' udeležijo izleta, naj !
nem spominu tudi našemu ljudstvu, a naši očetje, sinovi in bratje niso vredni niti skromne domače svečanosti?!
Slovesnega odkritja ni bilo. Opravilo za mrtve se je izvršilo. Glasno so jokale matere, očetje, bratje, sestre. Tiko so si brisali solze vsi pričujoči..,»
ftlemški glas o rsSkeosi vprašanju
vrši prihodnjo nedeljo. Natančne pojasnila pri odboru. — Preds._
iz irlaiksia življenja
Lire tatvini, Predsinočnjim so se neznani zlikovci s pomočjo ponarejenih ključev splazili v stanovanje zasebnice Josipine Penso, katero se nahaja v ulici Guardia št. 6 ter odnesli sazno perilo in obleke, katerih vrednost ni bilo še mogoče ugotoviti. Pensova je naznanila tatvino na kvesturi. O zlikovcih ni nobe-
je padel tisti tradicijonalni predsodeK, da bi «Der Landsmann», «glafeilo Nemcev južno od nega sledu, bilo poniževalno za Italijana, če bi stopal di-|Brcnncrja» (tako se imenuje sedaj, ker je ime _— Urar Jakob Pagnacco, ki ima svojo urar-rektno v stike z manje vrednim Jugoslovencm* I Tirolsko prepovedano) piše z ozirom na re- nic<> aa. tekališču Garibaldi St. 11, je naznanil
Borzna eoroćila,
Valuta na tržaškem trgu. ogrske krone « •	0.1 H 0.16
avstrijske krone ......... 0.0325	0.033U
češkoslovaške krone .......68 25,— 68.75
dinarjt , , • . . ........iJ5.10.— 25 50
.................10.50.— 11.—
marke • • • •..........0.C002	0.0003
dolarji	23.30 23.40
francoski franki • * ...................l*s/.—
Švicarski franki • •••••••• 42 J.—424.—
angleški funti papirnati......106.6'J	106,SO
Mali oglasi
NA STANOVANJE in hrano v Mariboru se
sprejmejo 2—3 dijaki. Pojasnila pri uprav-ništvu.	J182
DVE POSTELJI, tudi s hrano, oddam delavcem. Via Torricelli 10-111, levo.	1193
SLUŽKINJA išče mesto pri boljši družini. Via Massimo d'Azeglio 6, Mosettig.	1192
V SKLADIŠČU Via Pauliana 1, vogal Piazza Libe rta se prodajajo po cenah brez konkurence spalne sobe, popolne, z mizico in dvema stolicama po L 1100.— poročne sobe od L 2000.— naprej, obedne sobe s stolicami s pristnim usnjem od L 3000.— naprej, pohištvo za letovišča, kuhinje, stene in omare za predsobe, garniture za klube, sobane, popolne oprave za urade, tudi posamezni kosi. Velika izbera stolic, naslonjačev i. t. d. Za preprodajalce in hotelirje posebni popusti. Pohištvo v tranzitu po posebnih cenah. I Samo v Via Pauliana 1, vogal Piazza Liber-ta.	1195 i
Peđpstnikl Iz pristnega lovčukc.
Na|bo8|5« tevljamšc« prodajajo pristne podpetnike „PALMA'*, Lz kavčuka, ki se lahko pritrdijo na vsako peto in ki obvarujejo pešca pred utrujenostjo ter olajšujejo hojo posebno onim, ki trpijo na revmatizmu in sličnih boleznih. Prodajalnice obuvala-in čevljarji naj vprašajo cenike, katere Jim pošlje zastopnik BrmanitO Nergenstern, Trst, U90 Polonlo 3.
Županstvo občine Rente
Št. 1180
RAZGLRS.
Naznanja se, da se |e znova oživotvori! obfezitana letni ilvinski in kramarski semenj v Renčati na prvi ponedeljek v septembru.
Letos se vrši semenj dne 3. septembra, RENČE, dne 27. avgusta 1923. (480)	Župan: Franjo Duršot 1. r.
TRGOVSKI POMOČNIK, mlad, vešč slovenskega in italijanskega jezika, želi vstopiti v trgovino z jestvinami, tudi na deželo. Naslov pri upravniŠtvu.	119-4
čc bi ga priznal kot enakopravnega pogajalca, j ško vprašanje med drugim: Če se tako težko na kvesturi, da mu je bila predsinočnjim ukra-
rešili v zapovedanem roku, dena lz izložbe zlata ura, vredna okoli 240 lir. dogovor znaka trajnosti. Ce J Morilec Morare je pričel stavko z lakoto.
Kak bo končni dogovor glede reškega vpraša- j vprašanje Loče nja ali bo tudi odgovarjal načelu enakoprav- j ne more imeti nosti in enakovrednosti: tega ne vemo, to je Mussolini tako sili k rešitvi reškega vprašanja, i'Josip Sellaroli, povzročitelj znanega krvavega drugo vprašanje. Ugotoviti smo hoteli le raz- je zato, ker hoče svojim ministrskim tovarišem čina na trgu Unitd se nahaja ▼ zaporu v ulici liko med nekdaj in sedaj vsaj v formalnem in , poročati o zunanje-političnem uspehu: da je Coroneo. Zaprt je v posebni eelici in mu je
praktičnem postopanju.
Slovenski padli vojaki niso vredni svečanega pogreba
Zgodilo se je nekaj, kar je ranilo v dno srca naše ljudstvo, odprlo že zaceljene rane starišem in ženam naših padlih vojakov, vtisnilo v srce nedolžnih otročičev za vedno grenak spomin na te dni: žalosten spomin na dneve, ko niti za nedolžne, male vojne sirote ni bilo usmiljenja.
Izjavljamo odkrito in naravnost, da ne verjamemo, da bi se bilo zgodilo to, kar se je zgodilo dne 26. t. m. v Studenem, po volji in z vednostjo vlade v Rimu, kateri predseduje mož, ki je znal spraviti vso Italijo do tega, da je v globokem spoštovanju padla na kolena pred padlimi italijanskimi junaki. Ne verjamemo, kajti, če bi se motili, bi ne bilo res, kar piše in govori in o čemer smo tudi mi doslej prepričani: da je naša država Italija že po vsej svoji tradiciji, po vsej svoji kulturi, v kolikor gre za spoštovanje mrtvih, med prvimi v Evropi; — ne verjamemo, kajti če bi se motili, bi bili ideali v Rimu lažnjivi tudi z njenega stališča; — ne verjamemo in upamo, pričakujemo, da bo Mussolinijeva vlada sprala madež, katerega je vrglo podrejeno oblastvo v Postojni na italijansko zastavo.
Evo sedaj besede našemu dopisniku, da opiše dogodek:
<'Dne 26. t. m. naj bi se vršilo slovesno odkritje spominske plošče padlim vojakom iz studenske fare. Namen je bil, izročiti zadnje pozdrave onim, katerih trupla in udje so raztreseni po zemlji, kjer je divjala vojna, domačim prizadeti^ družinam pa prisrčno sožalje radi težkih izgub. Dekleta raznih vasi v fari so imela položiti venec s poslovilnimi besedami svojim očetom, bratom in zaročencem. Povabljeni so bili ludi sorodniki padlih, raz. društva, da se da pogrebnim svečanostim čim slavnostnejši pomen, V steno hiše Božje smo vzidali nji-
namreč sklenjen dogovor z Jugoslavijo z iz- preprečeno vsako občevanje z drugimi kaz vedbe rapailske pogodbe (!) sjenci. Zdi se, da Sellaroli n« more prenašati Obisk Benešev v Rimu je posvečen posebno i samote, kajti včeraj je zahteval, naj ga zaprejo trgovsko - političnim odno&ajem. Da pa bo .v celico, kjer so tudi drugi kaznjenci. Izjavil govor tudi o vnanji politiki, potrja naglašanje, .J©» da ne bo jedel dokler mu ne ugodijo tej da se ne bo razpravljalo o reškem vprašanju, prošnji. Drugače je morilec miren in ne kaže, Ravno tu je Italija najbolj občutljiva. Prizna- >.da bi ga njegov krvav Čin pretresel, vajo pa, da bodo razpravljali o položaju Male-	" -
SEPTEMBERSKA JADRANKA prinaša nadaljevanje povesti «Nova zadruga*, članek o nezakonskih materah, dopis o vulkanih, enodejanko «Zmaga;>, nekaj pcsmic in drob-tine.	1196
i©Ig Berllfg
Trs« — Vsa Torre faJanca 21, 119.
Začetek novih tečajev in privatnega pouka v angleškem, francoskem, nemSkem, italijanskem, Španskem, portugalskem in srbohrvatskem jeziku tekom tekočega tedna. Posebni tečaji v italijanščini za začetnike in tečaji za spopolnitev.
Pouk dajejo diplomirani profesorji dotične narodnosti.
Pojasnila in voisovanja: vsak dan od ST do 21, Via Tofre bianca 21, Trst. (54)
V ORLEKU, v nedeljo ob 14.30 veselica. Po veselici prosta zabava.	1197
PIAJN1NO, v dobrem stanju, se proda za L. 2.200.— Rossetti 24-1 desno.	1198
ga sporazuma napram Italiji in obratno potem o vprašanju reparacij in mednarodnih dolgov in o madžarskem vprašanju.
Tu moramo pred vsem opozoriti, da ne pravi nemški list sam, da Bencš in Mussolini ne bosta govorila tudi o reškem vprašanju, ampak se le sklicuje na uradni «dementi». Včeraj pa smo mi že govorili o dvomljivi veljavnosti takih «dementijev». Naglašanje nemške
Vesti z Gorlikesa
Kolesarsko društvo «Vrtojba» v Vrtojbi priredi dne 2. septembra 1 L na vrtu gostilne gospodarskega društva v Dol. Vrtojbi veliko kolesarsko sla vnos t z raznovrstnim sporedom.
Vrši se najprej moška društvena dirka na progi, Vrtojba, Miren, Doberdob, Ronki, Ža-
ga lista, da je Italija — mi bi rekli: italijanska gra,d' Č0]?***' Andrež, Vrtojba. Koj po
vprašanja .najbolj PTihodu dirkačev ,e n* vrrtijavna ženska dir-ka na progi St. Peter-Vrtojba. Razen tega je
javnost — glede reškega občutljiva»: to naglašanje le podkreplja naše uverjenje, ki smo ga včeraj obrazložili da so se namreč pri sestavljanju uradnega poročila o razgovorih z Benešem izogibali reškega vprašanja, zato ker je v tem pogledu italijanska javnost občutljiva, istotako, kakor niso svoječasno obvestili javnosti o posebnem dogovoru conte Slorza in Trumbića glede htke Baroš. Sforza se je bal viharja med svojimi soplemenjaki. Posebni dogovor pa je bil sklenjen vendar-le. Zato vztrajamo pri svojem uverjenju, da sta Mussolini in Beneš razpravljala tudi o reškem vprašanju.
Slavnostni pogreb umorjenega tajnika fašistovske stranke
Včeraj popoldne se je z veliko slovesnostjo vršil pogreb umorjenega tajnika fašistovske stranke Alojzija Morara. Truplo je ležalo na mrtvaškem odru v žalno opremljeni dvorani »Dante« v ulici G. D'Annunzio. Častno službo so vršili oddelki državne mi' 2. Ves dan je bilo opažati v tej ulici živahno vrvenje občinstva. Okoli 13. ure so se začele zbirati v ulici G. D'Annunzio, na Borznem trgu in na trgu Unita razna patrijotična udruženja in deputacije Številnih fašistovskih sindikatov s svojimi prapori. Ob 13. uri se je iz ulice G. D'Annunzio začel premikati žalni sprevod, katerega je otvoril močan oddelek istrskih fašistov državne milice v bojni opremi. Za njim se je i Francelj!
na sporedu tudi originalna konjska dirka itd
Po končanih dirkah vprizori društven dramatičen odsek ialoigro trodejanko «Na dan sodbe» in nato se vrti tombola z dobitki 300 in 200 lir. Med odmori udarja tamburaški zbor «Slov. Čitalnice Deluje tudi Šaljiva pošta, med celo prireditvijo in po igri, ko se razvije prosta zabava. Vabimo vse Športne in društvene prijatelje, da se udeleže te prireditve, ter da tako podprd naš razvijajoči se Šport.
Iz Slavine. Za veliko veselico, katero priredi prostovoljno gasilno društvo v Slavini v nedeljo, 2. septembra je že sedaj veliko zanimanje, Veselica se vrši na krasnem prostoru poleg ceste in v neposredni bližini Slavine. Da je zanimanje res veHko za to veselico fe dokaz že to, da bodo ta dan vozili avtomobili iz Postojne, Gorice, Trsta in Reke. Zabava obeta biti zelo velika. Program bogato sestavljen. V paviljonih bo preskrbljeno za jed in pijačo, za «pu$elc» in tudi igračo. Posebno pozornost bodo pa vzbujali dobitki srečolova. Začetek ob 3.. uri popoldne.
Iz Koprivo. Pevsko in bralno društ. «Zarja» naznanja tužno vest, da fe njegov zvesti član in pevec Fran Ukmar dne 28. t m. po težkih bolečinah v gospodu preminul. Pogreb dragega pokojnika se Je vršil naslednji dan ob navzočnosti velikega števila domačinov, društvenih članov in članic. Bodi Ti zemljica lahka dragi
KUPUJEM cunje in vrvi, plačam najvišje ceno. Molino Grande 20, Babič.	1187
«ISCE SE spreten manufakturist, ki bi bil vešč slovenskega in italijanskega jezika. Prošnjo je vložiti najpozneje do 20. septembra t. 1. • Občnemu konsumnemu druStvu > v Idriji. Prosilci, vešči tudi špecerijske trgovine, bodo imeli prednost. Prošnje je opremiti s potrebnimi spričevali.*	1188
ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in
S odaja po zmernih cenah. Menjalnica via acmts Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
25
SREBRO, zlato in briljante plača več kot drugI Pertot, via S. Francesco 15. II.	45
KRONE« srebro, zlato in platin kupujeni. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	855
PODLISTEK
(3t»
ANNIE VTVANTI:
KIRKA
Roman Marije larnovske. - Poslovenila G, B.
V srcu sem si pravila: »Usoda je usmiljena in Bog je milostljiv. On mi je začasno odvzel razsodnost; pošilja mi drugo preizkušnjo: se ne pregrešim več, moj Bog, se ne pregrešim!«
A gle}, en okret, in pred menoj se vzdiguje-jo že pozabljene maščevalke; moje krivde, z obrazi furije, so me našle!
Na terasi BeHvue-ja v Hijeresu sva obedovala, Kamarovskij in jaz; otroka sta naju objela in sta odšla z Elizo brbljajoč in se smejoč v svoje sobe. Kamarovskij je prižigal tudi meni Cigareto in ko mi jo je pedal, sklonivši se nad menoj, šepetajoč mi sladke besede, se je prikazal za njegovo ramo pri sosednji mizi, spa-Oec, grozen obraz ...	•
Brce mi je zastalo: — bil je Škorpijon.
Zakaj se mi je vračalo ono ime v spomin9 Zakaj s« je ▼ nj«m obnovil pr
l, ki
oni mož,
Zakaj s« je v nUn pao odbifteje? Ah,
f* zasmehujoč m« ________¥
vitez nemške Sage; ne, bil je' pošast iz
rvotni strah in azo-
____. _ me je opi
zasmehujoč me, nI bil prijatelj, — Ijubi-
WeUsa, ona grozna in kruta, bil ie Škorpjon, ki me je že enkrat navdal s strahom.
Kedaj je prišel? Od kedaj je sedel pri oni mizi in opazoval mojo veselo klepeta vos t, mojo prerojeno srečo?
XXVI.
Strmela sem vanj s strmečim očesom; po kimala sem z glavo, a on mi ni odzdravil. Posmehoval se je s povešenemi ustmi in z rokami, prikrižanimi na mizi. Posmehoval se je Kamarovskiju in meni in moj strah mu je bil v zabavo.
pridr^L Vid™č°mo£ p^plaše^cSl ^d pAvij	h Kamarovti^ — «Te prosim, po
Toda Eliza Perrier me je rešila. Videla sem jo prihajati po dolgem.hodniku naglo nasproti.
* Dovolite gospa baronica___tiucaj je neka
oseba... neka gospa...» Eliza je govorila s tresočimi se in bledimi ustnicami; neka gospa, ki... čaka na Vas v salonu... ki.,, bi rada videla vas samo...
«Kdo je?» vpraša grof.
•Mislim, da je ona... ona sorodnica gospe grofice...» Eliza je rudela in bledela; ona uboga sorodnica... iz Moskve.*
Ah Ief» pravim jaz skoro brezglasno. Li
«S čim se ukvarjaš, draga?» In obrnil se |e, da vidi, kedo je za njim.
Mislila sem si: «Se daj se dogodi škandal» Toda on ni spoznal Prilukova; videl ga je samo enkrat v moji sobi, oni večer, ko mi je izročil desettisoč rabljev. Sedaj je imel klobuk na glavi in s tistim izrazom v obrazu ga ne bi spoznala skoraj niti jaz.
Koj ko sva vstala od mize, se je ie odpravljal tudi Prilukov in je vstopil pred nama v gostilno. Tresla sem se ob strani Kamarov-slcija, a on, ljubezniv in krotek, oklepajoč sc moje roke me je vodil proti hotelu. Gotovo bi hotel vstopiti z menoj v mojo sobo. Pa (c bi bil tam Prilukov?
Čitalnici!
•Dobro. Odpravi kmalu.» Grof Kamarovskij se je zavrtel na petah in odšeL
Stopila sem naglo pred Elizo« ki je sklonila glavo, sramujoč se laži; vstopila sem v moj dišeči salon.
Na divanu je sedel Prilukov ter kadil. Ni se zganil, ko sem vstopila. Kadil je aaprej opazujoč me in se smejal s povečanimi ustnicami.
«Donat® ... sem zamrmrala, «zakaj mi niste naznanil, da pridete?
. Ni odgovora, a ai strah se j e povečal. Ste-H kad name?
te )• glasno in moi te prejel moje pismo Y
KilHtOgraf HM!
Jutrt v nedeljo senzacionelni spored
Drama v cirkusu Carre.
Komična: PLESAJOČI MRSNIK. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina nizka.
It
Občina Slavina razpisuje slulbo
z nastopom 1. oktobra t. 1.
Prosilci, ki morajo biti polnoletni in n6 starejši od 40 let, naj pošljejo prošnje, pravilno kolekovane in opremljene s spodaj označenimi listinami, tukajšnjemu ob črt«', skemu uradu do 25. septembra 1923.
Listine, ki ne smejo biti starejšega izdanja od 3 mesecev in morajo biti potrjene po kr. notarju ali kr. prefekturi, so slet će:
1)	Tajniški patent ali izjavo, da se bo prosilec podvrgel tozadevnim izpitom te-« kom leta 1923.
2)	Potrdilo o italijanskem državljanstvu
3)	Rojstni list.
4)	Kazensko spričevalo.
5)	Nravstveno spričevalo, izdano po županu občine prosilčevega zadnjega bivališča.
6)	Potrdilo o zmožnosti slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi.
ŽUPANSTVO SLAVINA
dne 1. sept. 1923.	(482)
KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLU2BE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI«
vBake v POSTOJNO
Odhod posebnih vlakov z Nabreiine 9.30, Prost&a 8.29« Solane 10,20, Divate 10.40, St. Peter 11.20, Bistrice 10.—.
i w 2. septembra
znižana vstopnina
v JAMO
Jutri vsi v SLAVINO na VESELICO