List 52. v Tečaj W ospodarske, obrtniške m narođn Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 golđ.;;J po posti pa leto 4 gold. 60 kr., za pol 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 29. decembra 1875. O b s © g : Predenica na deteljših. Iz občnega zbora družbe kmetijske Kranjske 14. nov. t. 1. (Konec.) ozebljino. Postava o stavbah na Kranjskem. (Dalje.) Ozir na državni zbor Dunaj ski Pomoč zoper Mnogovrstne no- vice. Naši dopisi. Novicar Gospodarske stvari« nemška detelja s predenico okužena stala, brez škode za deteljo samo. Predenica na deteljših. Po najnovejšem porocilu prof. dr. Haberlandt-a. *) Po sporočilu dr. Frid. Haberlandta, profesorja Oasnik ,,Badisches Wochenblatt" ne pozná boljega pripomočka zoper predenico, kakor je kuhinjska ki se ali v vodi raztopljena po deteljši polije ali sol pa kakor mavec (gips) v prahu čez deteljo raztrosi. * v, ur4wnu «X. *v*«*., —— j« Prof. Haberlandt gledé na vse to, da nasveto- na viši poljedelski šoli Dunajski, je predenica (Klee- vana sredstva malo ali nič ne pomagajo, priporoča to-le: ) Cuscuta epitbymum L.) zeló razširjena po vseh seide delih sveta. Naši gospodarji poznajo to teri prof. Haberlandt trdi nadlogo, o ka- vec it" piui. nauci lauut «/im, da, čeravno se o njej ne pivi ucicijni i&ucuji, iu gicu«*, ivjo oc u«*j vpije toliko kakor o trtni uši (Phylloxera), je že več predenica; za ta prehod pa naj si izvoli > Poduči naj se za to delo nalašč najet umen dela-kateremu se izroči celo delo; on naj prehodi po prvi deteljni košnji in gleda kje se najprej prikazuje zmirom en in bo še več škode naredila kakor silno razupita uš. ozek kos njive, da nič ne zgreši; pred vsem naj potem Med Evropskimi predenicami so najbolj znane tri, zaznamova vsako mesto , kjer je predenično gnjezdo s namrec privah predenica na vrbah predenica na laniših teljših, posebno pri rdeči detelji. ) jelšah ) hmelju m ko- in količki ali vejicami, pri vsakem gnjezdu naj potem vso s predenica na de- predenico zapředeno deteljo tikoma pri tleh s srpom požane; pri tem bo videl, kako daleč predenica sega Ker učena botaniška razprava, ki jo nahajamo v in bo raji še poldrugi čevelj deteljša krog in krog po Tako pokošena detelja in predenica se zaveže v Haberlandtovem poročilu, kmetovalce malo mikati kosil. utegne, zato prestopimo brž na to, kako se ta škod- prt in iz polja odnese na kup; ko je s cele njive vkup ljivka, ki se je vsak gospodar posebno na deteljši boji, znošena predenična detelja na tem kupu, se na zadnje zatira in pokončuje. sožge. Se ve da mora delavec na tanko paziti, da vso Prof. Haberlandt našteva najprej vsa sredstva, predenico čisto iz deteljša spravi. Če je delavec s koš- ki so dozdaj znana za pokončavanje predenice y potem pa priporoča to, kar njo deteljnih štibel tudi precej globoko v zemljo segel to sovražnico rdeče detelje ima. on za najbolji pripomoček zoper 8e bode detelja vendar še kmalu porastla. ) Da pa se bode vse to vspešno moglo dovršiti r , • - — w--- ~* JL/a pet) OKJ UUUU V OU» tv » O^UOUV JLLSU^IV V4W VlOlU ) J Schwarz piše v svoji kmetijski knjigi, da nič ne treba z delom že začeti, dokler ni še preveliko prede pomaga zoper predenico plesti in ruvati jo zato, ker se ničnih gnjezd po njivi Je koreninice predenice tako okoli deteljnih koreninic ople- tejo, da se predenica pri ruvanji utrga, potem pa se jih delavca nadzoruje Haberlandt naposled priporoča, naj gospodar v malo dneh, namesto ene deset pokaže, ki deteljo mo- j kajti preveč je med kmetovalci njo Iz tega se vidi piše Haberlandt kako razširjena misel malo so o Schwarzovem času rastlinoznanci poznali naturo tega plevela. Dombasle svetuje, naj se namesto, kjer se obilo predenice nahaja, poženó ovce, da se ondi celo leto logo y da se ne dá nič storiti zoper to nad-katera se navadno pa nespametno pripisuje vre- menu in zemlji. občnega zbora družbe kmetijske Kranjske pasejo Fries priporoča, naj se okoli onega mesta , kjer se predenica nahaja, graben skoplje in tam slama sožge. Baron Babo priporoča polivanje predeničnega gnjezda z železnim vitrijolom, v vodi raztopljenim. On pravi, da železni vitrijol hipoma pokonča predenico, rezati 24. novembra t. 1. sledeči : ù (Konec.) 1 jjl Še drugi predlogi Metliške podružnice so bili Naj se ne dá nikomur pravica svinje in konje se ne izpriča, da se je teh operacij znan- ki detelji pa ne škoduje. stveno izučil. Podružnica opira ta predlog na nesreće 7 Baker svetuje, naj se na deteljše s predenico ki se pogostoma godijo po neizučenih rezárjih. Zbor potroši surovega žveplenokislega kalija, po katerem pravi, da je čudeže videl na njivi, kjer je sklene stori * ) Po časniku ,,Oest. Landw. Wochenbl.u , naj odbor ta predlog po vrednosti prevdari in kar je potreba, da se navedene nesreče odvrnejo. Podružnica dalje želi popotnih učiteljev y za vinorejo in poljedelstvo ) ta predlog se priporoči sub- vencijskemu odboru. lato tako se priporoči subvencij- mrzlico, ko so poprej ljudje silno bolehali. Leta 1868 skemu odboru predlog o obdarovanji Ivana Eisenzopf-a in do sedaj je ta kraj jako zdrav in tudi ob času hude v Poljanah za njegovo nesebično in koristno delovanje poletne vročine v okolici Algierski je vse bolje, ker so v povzdigi sadjereje. čez 14.000 eukaliptov zasadili; ondi sedaj ni več mrz- Podružnica Rateška po predstojniku svojem, vi- lice ter so prebivalci srečni in čvrsti. Tudi na otoku tezu Gutmansthalu, predlaga: Kuba so to prekoristno drevo zasadili, in zrak po vsem Naj družba kmetijska skrbi za to, da bodo svilo- očistili. Na Francoskem je bila neka železniška po rejci svoj pridelek lože prodali kakor dozdaj. Zbor nalaga odboru »yaw piv/v*«.»* i>«iwi — uuui Staja ,jucvi jaivu i aa vpiia aarau ucaura vega zra&a, ta&O naj stori vse, kar vitez Gutmansthal v da niso-skoro mogli uradnikov za ondotni urad dobiti Bar jako vpita zarad nezdravega zraka, tako > » da Zasadili so tam le ôOeukaiipt in konec priporoča, pa skrbi naj tudi zato deželi več moštnega sadja (tepek itd.) zasadi, in prijeten kraj tega zbor sklene, naj se vitezu Gutmansthal-u Eukalipt zřaste jako in edaj jako zdrav zahvala izreče za jako marljivo delovanje v po- milo r z radostjo stanujejo uradniki visok, in hitro rasté, zahteva gorko y družnici Rateški. J podnebje; pozimi pretrpi kakih i topmj mraza Podružnica Kranjska želi po svojem predstojniku ga in posebno Furlansk Po Pri mor ske m bi pač zamogli poskušati kraj ob Oglej ~ ------------ - --" J--------£--- w --i------* J--------»" ^wwuwuv J. V4 l I M u u IV l ttl Uji U W V ^ i t/ j U J gosp. Jugovcu, naj bi se nova mera in vaga za vse razsaja huda mrzlica, imajo v njem veliko pomoč razdelke ne vpeljala naenkrat zarad velikih težav jih bo ta novost ljudstvu prizadjala, ampak naj vpeljala poredoma v j ki se letih. tudi 1st kraj in D a l m > Pa je dokaj mrzličnib meri in vagi za prihodnje leto že po vsem cesarstvu oklicana, ni več mogoče, da bi se predlog podružnice izvrsil. Po predlogu podružnice Brdsko-Podpeške se Ker je postava o novi srečne nezdrave kraj « iu c* 4 uu « u i j a , O.JCI je uuaaj uji aUuíííU Pač lep velikansk Božji dar za take sicer ne- » Gosp. list" je sklenilo poslati. pridnim sadjerejcem pohvalna pisma Ker je že pozno bilo in je več udov zapustilo zbornico, in tedaj ni bil zbor vec sklepčen, zato se je ob-ravnava novih kmetijskih podružnic morala opustiti; po takem bo nalog glavnega odbora, da sam to stvar vredi vin prihodnjemu občnemu zboru poroča Gosp. Solmajer pojasnuje nasproti „Tagblattovemu u hudobnemu napadu na družbeni vrt svoje delovanje na tem vrtu in izroči popis gospodarstva leta 1874 in 1875. Konečno dr. Janez Bleiweis poroča o 25letnici podkovske in živinozdravniške sole v Ljubljani. Poročilo to je bilo že natisnjeno v 48. listu ,,Novic"' Gosp. predsednik baron Wurzbach se mu kot usta-novitelju in vodji te učilnice s toplo besedo zahvaluje, oni je pravi domoljub, ki domoijubje svoje rekši da nevtrudljivo v dejanji brez lastne sebičnosti kaže. Dr. Bleiweis se zahvaljuje gosp. predsedniku za tako častno priznanje, pa velik del zaslug — reče — gre tudi onim rnozem ) ki ž njim vred delujejo na naši šoli > posebno pa gosp. Skaletu, ki je 25 let izvrsten učitelj kovaštva in še druzih živinozdravniških naukov. Ker se je o vseh drugih sklepih poroČalo že v 48. listu „Novic", tedaj se sklicujemo le na oni popis, dostavljaj e, da je bila Lukasova popotna sadna sušil-nica z veliko radovednostjo ogledovana in princip , po katerem je narejena, pohvalno priznan. Zdravniške stvari. Pomoc zoper ozebljino. časniku „Wittstein's Vierteljahresschrift" beremo sledeče: Že pred 20 leti je dr. Berthold v Gotingu dokazal, da ima tanin (Čreslovina) posebno zdravilno moč za ozebline. On se je zdaj zopet s taninom oglasil pa dodal je še jod; oba se dobita kot zlo navadno zdravilo v vsaki lekarni. Njegov předpis se glasi tako-le: po- joda v 50 gram. vinske g a cveta; 30 gramov tanina se raztopi v 200 gram. vode tem gram oboje naj se skupaj pomeša , potem pa še toliko vode přilije da vse meri 1 lL litra. Ta zmes se enkrat na y ' 1 .--- ' */ 2 ^ O.IM.W u« najbolj pozno zvečer, rabi, in sicer tako-le: Odlije dan se je nekoliko v lončeno ali porcelanasto skledico stavi se na žerjavico , položi ozeblo roko v njo , tako dolgo notri drži, dokler topioto strpeti morejo tem deni skledico proč od žrjavice in nad njo toliko y in po- jo Po- časa drži ozeblino, da je roka suha. Že ko si prvikrat to skusil, ti bo bolje; ko pa si 4 ali okrat tako délai je ozebljina ozdravljena. Enkrat rabljene te zmesi ni treba proc vliti, za rabo je še tudi drugi pot. u Tako se glasi Bertholdovo priporocilo. Mi dostavljamo temu to, da popisano zdravilo v lekarni veljá blizo 50 kr. Kove postave. Postava o stavbah na Kranjskem II. razđelek. Gospodarske novice. Nova jako važna rastlina. kalipt Vrtnarjem je že nekoliko časa znano drevó „eu u (Eucalyptus globulus) imenovano, kateremu se Predpisi za stavbě. 24. Kleti f (Dalje.) Metni duskij loputnice, Kleti (keldri) se morajo s kletnim vhodom sedaj kaj čudoviti vplivi pripisujejo. Na Francoskem spodobno v obok pozidati in sploh tako napraviti vred da f je nek učenjak že veliko let opazoval to pleme, in sedaj niso na škodo javnim koristim, sosebno se ne smejo da ima to posebno lastnost, da silno veliko kleti nikdar narejati pod javnim prostorom ali pod ka- sporoča vode iz zemlje v-se posrka in iz sebe nek kafri kovo vozno cesto. podoben eter spušča. Ce se obsadé močvirna zemljišča Kletna okna, posebno Če so kleti za shrambo lesa z eukalipti, postanejo suha. Angleži so prvi poskušnje oglja ali drugih žgalnih stvari, ali če so njih okna obr- f z JJUMbUU VJ \J UUUOI U g & M 1 O U J/l T l ^vuuvi u J w O J ** * v%* vj u t Ml * j MA« W v J v njim napravili in sicer z najsrečnišim vspehom, kajti njena proti ognja nevarnim poslopjem, se morajo zava- poprej silno nezdrave močvirne pokrajine, po katerih je rovati z železnimi zatvornicami (oknicami). razsajala grozovita mrzlica, postale so zdrave in prijetne. Kletni duški se smejo na javnih prehodih narejati Algieru so pred nekoliko leti začeli zasajati eu- samo z gosposkino dovolitvijo ter se morajo zapreti z kalipte in nekdaj zloglasni kraj, kjer je obširno polje- močnim železnim okrižjem, katero ae na tanko štika z delstvo, so obsadili z 14 tisoči eukaliptov in sicer leta nivelom ceste. 1867. Pa že v tem letu ni skoro nikdo več zbolel za Loputnice h kletom narejati na ulicah ali na hišnib vhodih je prepovedano brez izjemka. Take loputnice se morajo, kjer obstojé, odstraniti, če je le mogoče. §. 25. Tla, podzemeljska stanisca in delalnice, jarki za zrak, vzidanje v obok (obokanje) pritliČja. V vseh staniščih pri tléh se morajo pri poslopjih, ki se na novo stavijo, tla položiti najmanj 32 cm. više, nego je zunanji cestni nivel, ki je že določen, ali se ima še le določiti. (§. 22.) Stanišča pod tem nivelom se smejo dopustiti samo pod tem pogojem, ako so se naredila popolnoma suha, svetla in zračna. Gosposka ima pravico, gledé na namen ali lego poslopja iz ozirov varnosti ognja ukazati, da se pritlični prostori obokajo , kar se ima tudi storiti v drvarnicah in cgelnjakib, ki se nahajajo v staniščnih poslopjih. Podzemeljske delavnice se smejo le takrat dopustiti, če notranja visokost stropa leži najmanj 1 m. nad zunanjim cestnim nivelom, in se je za to skrbelo, da pride va nje zadosti svetlobe in zraka. Da se smejo narejati jarki za zrak, v to mora posebno dovoliti gosposka. £>. 26. Tla v kuhinjah, vliodi iz kuhinj v hleve. Tla v kuhinjah morajo pod ognjiščem in pri odpr-tem ognju na ognjisču ognja varno obložena biti okoli ognjišča najmanj 13 dm., in pri železnih (prihranivnih) ognjiščih najmanj 7 dm. Vhodi ali duški (line) iz kuhinje v hleve ali druga gospodarstvena poslopja so vsakako prepovedani. §. 27. Stopnice. Pri vsakem novem poslopji mora brez ovire mogoče biti, iz podstrešja in iz vseh stanišč priti po ognja varnih stopnicah k hišnemu vhodu (na piano) pa tudi v klet, in vsako »stanišče mora dobiti ognja varen prihod k nezgorljivim stopnicam. Gosposka utegne po namembi ali raztezi poslopja ukazati, da se naredé vsaj ene nezgorljive stranske stopnice ali pa še več. Glavne stopnice morajo najmanj 13 dm. v svetlem meriti in na prostih mestih trden in najmanj 1 m. visok držaj (ograjo) iz ognja varne snove imeti. Stopinje ne smejo biti pod 26 cm. široke in ne Čez 18. cm. visoke. Pri sukajočih se glavnih stopnicah morajo stopnice najmanj 26 cm. široke biti, racunši v daljavi od 64 cm. od stopničnega zida. Stopnice, ki imajo zgoraj in spodaj obok, smejo imeti lesene stopnje. (§. 72.) §. 28. Svetloba stopnic od zgoraj. Če se razsvetlujejo stopnice ali drugi prostori od zgoraj po oknih iz stekla (glaža), morajo taka steklena okna ležati na vseh stranéh na trdem zidovji, rebra morajo biti popolnoma iz železa narejena ter ne smejo biti v nobeni ognja nevarni zvezi s podstrešnimi tlarni in sosednimi poslopji. §. 29. Mostovži. Mostovži, akoravno niso edina, vendar pa pravilna zveza med stanišči in glavnimi stopnicami, morajo biti skoz in skozi ognja varni in najmanj 13 dm. široki. Prehodi (ganki) , ki se zunaj poslopja držé in so samo stranske zveze, se smejo sestaviti z leseno oblogo. Oni se morajo vendar zavarovati z ograjo, ki je najmanj 1 m. visoka, morajo sloneti na ognja varnih pod-pornikih ter se utegnejo opažiti s steklenimi stěnami. Če taki prehodi stojé pod hišno streho, se morajo zvezni trami in zaseki, ki ven molé, spodej opažiti in se ometati s štukaturo. (§. 72.) §. 30, DvoriŠČa (dvori). Kedar se zidajo nove hiše, se morajo napraviti prostorna dvorišča, kakor to zahtevajo zdravstveni in ognjo-policijski oziri. §, 31. Hišni vodnjaki (štirne). Vsak hišni posestnik mora vodnjak , če ga ima^ stanovitno pokriti, ali ga mora obdati s trdnim oklepom, ki je najmanj 8 dm. visok. §. 32. Sestava stropa (podstresje), plafond. Gospodarju je prosto dano, izvoliti si vsakovrstno sestavo stropa, da se Ie sklada s tirjatvami varnosti ognja in stavbene trdnosti. Tudi nad pritličjem, po tem nad najvišim nadstrop-jem se smejo napravljati tramni ali poprečni stropi, samo da se morajo ne le po sipi, ki se na-nje nasuje, popolnoma osamiti od blazininega lesovja, ampak tudi tla v najvišem nadstropju ognja varno pokriti in tako močna napraviti, da jih ne premaga podrtje strehe, katero se utegne pripetiti v požaru. Tej zabtevi primerna morajo biti tudi že obstoječa poslopja. Brez pogoja je prepovedano, rabiti zvezne trame strešnega stola za sestavo stropa, Še posebno so pa prepovedani pri cerkvah vsi oboki na videz, ki se stikajo s streho, ali takošni stropi iz platnic. Ako se gosposki potrebno zdi napraviti nakladne skušnje, da se na gotovo postavi nosilnost večih ali na posebni način sestavljenih stropov, naj ona to tedaj, ko daje stavbeno privolitev, določi in naj izreče, kako se ima skušnja zvršiti in katera teža nakladati. Stroške za take nakladne skušnje nosi gospodar. §. 33. Stropi v hlevih in svislih, duski (luknje za pre- zracenje). Hlevi, svisli in magacini morajo dobiti zgoraj in spodaj ognja varen strop. Hlevi za konje, goveda in ovce se morajo narediti najmanj 25 dm. visoki ter morajo imeti zadosti lukenj za prezračenje, ter se imajo tako vrediti, da se dá gnojnica popolnoma odpeljavati. Duški se morajo v hlevih tako napraviti, da smrad ne dela nobene nadlege stanovanjem, tudi se imajo napraviti odtoki (otočne grape), in kjer mimo gredó ulični kanali, naj se stekajo v poglavitni ulični kanal, sicer pa v gnojno jamo (§§. 72., 79.); vsakako pa morajo tako narejeni biti, da se gnojnica ne more vcejati v tla ali v zidovje. (S tem končamo za letos razglas stavbene postave, katero nadaljujemo prihodnje leto.) Politične stvari. Ozir na državni zbor Dunajski. Govor poslanca Hermana v zbornici poslancev pri razpravi o državnem proračunu za leto 1876. I I (Konec.) ' (Ko je predsednik zbornice ugovarjal govorniku, da ustava ni „Dunajska ustava', ampak da je ustava Avstrijska, nada-ljuje poslanec Herman svoj govor tako-le:) Gospoda moja! bolestno je za rodoljuba, odkrivati rane domovine svoje, a ravno iz domoljubja mi izvira opravičenje in mora-lična dolžnost, odkriti to zlo in po njega izpoznanji iskati poti do poboljšanja. Mene v to ne naganja ni-kakov aovražen občutek do države ali katere koli si bodi stranke; vsaj smo več ali manj vsi zadolženi, da je prišlo tako, in poleg tega želimo vsi blagostanje skupne domovine. A po drugi strani se ne more zahtevati od ljud- stev, da bi molčé in brez upora propadla; kajti tako se ne sme vladati in ljudstvane smejo in ne morejo puščati, da bi se tako ravnalo ž njimi. Avstrijske dežele so stareje nego država in dinastija; one same so države a ne province, ne smejo se odpove-dati svoji samostojnosti in ko bi država ne mogla ob-stajati brez vničevanja te samostojnosti, ne bi imela pravice do obstanka. Meje med tem, kaj gre državi in kaj deželam, so zato, ker so enostranske in samovoljno določene, nepravične in vrhu tega negotove ter predmet večnih bojev. Da se država ohrani v svoji prilasteni si oblasti, je centralizovana država prisiljena, eno za drugo izigravati in enega proti drugemu vzburjati, da si tako obdrží vse podjarmljeno. Centralizovana država mora biti stranka, in je tudi le stranka, delà stranke in ostríše bolj strankarska na-sprotja. Ona delà centraliste in federaliste, prijatelje in sovražnike ustave in borba zoper duhov stvo je nje delo. (Dobro ! dobro ! na desni.) Namesti da bi složno dělali za blagostanje domovine, razhajamo se v sovraštvu in nasprotni ško-doželjnosti. O boji in prepiru, o zmagah in izgubah in o nasprotnem zmehčevanji in vničevanji vedno beremo in govorimo. Cemu ta neprejenljivi vojskini hrup? Nismo li vsi sinovi ene in iste države, ne živimo li vsi pod eno streho? Za vsem nemirom, v katerem živimo, tiči centralistična država. Tako se vzdignejo v temni noči tovariši enega taborišča, ko jih spravi kak zvijačnež na noge, in míslé se za sovražnike, bijejo drug po drugem, dokler se v svitu dneva zopet ne iz-poznajo ter kot prijatelji objamejo, onega presneteža preklinjajoč. Centralizem je oni sovražni presnetež. On ne trpi nobene druge samostojnosti in delavnosti, in namesti da bi ga njegova notranja razpadenost pripeljala do treznosti in zbranosti, razdira birokratična, centralistična država v svoji go3podoželjnosti in svojem samo-ljubji naj starej i in naj solidněji organizem katoliške cerkve, proti kateri přivleče zmirom novih postav, da bi dajal v spone vzvišeno, od Boga poslano. Centralistična država ni n ikomu prijazna ijQ nima skoraj nobenega prijatelja. Gledite ! Ceha, Poljaka, Rusinov najbolji del, Slovaka, Saksonca, Rumunca, Srba, Slovenca in Tirolca, katoličana, kon-servativca, episkopat, pravega plemstva cvet in pa kmeta: vse gleda centralizovana država s pisanim očesom. Vse ali zameta, ali se bojuje z njimi, ali jih v nemar pušča. Renegati pa iz vseh stanov, vseh ver in vseh narodnosti, to so njeno veselje , nje prijatelji, nje podpore , kajti sama je postala renegat, odpadla od svoje misije in svojih tradicij in od nravnih principov. (Dobro Î dobro! na desni.) In osobito S1 o v a n v Avstriji ni videl niti enega srečnega dneva, njegovi vzdihi ne ganejo srca centralizované države in njegove tožbe razdonevajo v zaduhii kleti uprave, — Centralizovana država mora vse nivelirati, vse uniformirati, po eni strani mora nacijonalizo-vati, po drugi zatirati narodnost. Skoz vse državno de-lovanje vleče se kakor rudeča nit sovražnost do Slovanov, a pri tem je nič ne skrbi, da postaja stanje Nemcem v Avstriji toliko težavnejse, kolikor bolj se odriva slovanski živelj. (Dobro! dobro! na desni.) Vsaj vendar nikakor ne more biti naloga državi, ropati pravice dežel, cerkev stiskati in moriti narodnosti; al po svoji sistemi je k temu tako rekoč prisiljena in je v to zavezana. Centralizovana država je postala predrzna zato, ker je stranka in je dala slovó doatojnosti. V znotranji in unanji politiki jej dopada le to, kar je čudno, napačno in na poskok, ter delà korake, katere prepoveduje skrb za laatno ohranitev in spoštovanje do same sebe. Ravnati se je začela „po modi", sprejela je liberalno modo, da bi jo vsilila vsem ljudstvom; a ljudstva hočejo ostati pri svoji solidni stari modi, ne morejo in nočejo sprejeti nove državne mode, ki jim je prefrivolna, preveč nespodobna, dušno preplitva in nravno zanikerna. Centralizovana država je dandanes absolutno konservativna, katoliška, protipruska, protimag-jarska do ekstrema in spravi prijazna, a kakor bi trenil, promění zopet svoj značaj; al ljudstva so prestara, pre-resna in preokorna, da bi mogla tako skakati, kakor se v državi skače zdaj iz enega nasprotja v drugo. (Veselost na desni.) Centralizovana država je in mora vedno biti v nasprotji z vsemi svojimi deli, katerim vedno ostane protivna. Centralizovana država se je proglasila za vsemogočno, a je neomogla na vse strani. Ker čuti svojo slabost in krivico, upada jej sleherna srčnost, ustraši se sleherne kritike svojih de-janj in rokonači z najslabšimi pripomočki in ljudmi in najbolj slaboglasnimi osobami; to pa jo sili, vedno uho nastavljati, kaj pravijo tuje države, in svojo politiko ravnati bolj po zahtevanji tuj ih dežel, nego svojih ljud- stev. (Klici : čujte ! Veselost.) Centralizovana država, ker je zidana na krivico, delati mora krivico, kamení jej srce in duh tako , da zapade oni kazni, katero izgovarja gospod v sv. pismu, rekoč: „Jaz bodem mogočneže kaznoval, da bodo pravico imeli za krivico, krivico pa za pravico." Celo po-slopje poka, kajti manjka mu temelja pravičnosti. Centralizovana država demoralizuje sebe in demoralizira druge. Ona kvari vse interese, materijelne in moralične, in se katali po viseči planoti čedalje bolj navzdol, dokler ne pride do popolne razruščenosti, politične , nravne in gospodarske, kjer se že tudi k sreči nahajamo. Vsa naša politična, moralična in gospodarstvena propast izvira le iz vladine sisteme, iz centralizma, in tu naj se izruje zlo s kórenom. Centralizovana država je nezmožna, umevati samo sebe in svojo dolžnost proti ljudstvom, ona razjeda sama sebe, in skrajni čas ]e, da se jej zakliče „stoj!" ter bi jo obrnil kdo na moralična pota. Kraljevinam in deželam je dolžnost, da jej odpró očí. Gospoda moja! Zlo je veliko in se ne dade, kakor meni upravne reforme odbor, odstraniti z razpostavlje-nimi političnimi komisarji, ampak le, ako se popolnoma promeni lice njeno. Stanje je o3tudno, nestrpljivo, a ne more se promeniti, niti po deželnih zborih, kajti upravna reforma je sedaj v rokah državnega zbora, niti po državnem zboru, kajti upravna reforma zahteva promembe občinskih in še mnogo drugih postav, katere so napravili deželni zbori. Sicer pak ne gre samo za reformo niže politične upravne službe. Ali tedaj ni nikake pomoci iz te zmešnjave? Ali ga ni sredstva, da bi se dežele z državo in stranke pa med seboj porazumele, da bi vsaka vedela, doklej sme sezati, in prišle do preprostega, naravnega stanja in do redu, ki bi mogel trajati vse prihodnje Čase? Da! da! dobi se takošna pot. Ako bi se nastopila ta pot, kar v jednem hipu bi se pokazale vse stvari r drugačni podobi, in ta pot se zove samovlada, samouprava kraljevin in deželá Avstrijskih, razdelitev delà med državo in dežele. Dežele in narodi sami morajo vzeti v roke svojo osodo. Država tudi pri svoji najboljši volji, osobito po ustavném poti, ne more administrovati toliko različnih dežel, a to tudi ni njen nalog. Njen nalog je varstvo in najviše nadzorstvo njenih delo v in obravnavanje onih nježne zadeve, srčne zadeve dežel tirati pred sodnji velikih državnih veu&iu ur&avuiu upravil, aatcia ou opuoua j/u * kraljevinah in deželah, ali pa takih, katerih splo katera so splošn po vseh eljah j obravnavanje je ležeče v njihovih interesih in Zunanje zadeve, vojništvo in s tem združene finance kupcijske zadeve, namreč: kupčijsko, pomorsko in men-]iško pravo, mera in vaga, stol države? tem b j se povedalo, so dežel s t me j oj im dotičnim deželnim gospodom v varstvo mark in banke pošiljal m enj enih 1 P t r a n j i h p ostavo d a j-devah in so iz indirektni davki, monopol listnice, potem leki in pristojbino, denarstvo, gl > negalije, ko de posl v žavni zástop. vsakemu deželnem b sredstva za ko toj na t munikacijo, kakor pošta, telegraf, železnice in brodstvo, skega ministerst dalje določba vojne sisteme, državni dolgovi, državno gospodu postavlj mo s to j a neod y to y t y Dunaj-deželn em mesijanstvo, državni proračuni in državnih računov sklep LOV f U J VVl T *** J^* *** v^» , » , to le more biti nalog celi oziroma polovici države ru te dg« gl di nost deželnem b dežel najviša določil tud in s tem ima opraviti dovolj. Državna temelj postava kupnem vlada nj m , vlada i p o d p i ka dežel y od 20. oktobra državi niti toliko posla ni izročila m č jednakih dežel skupaj y biti Omej na te naloge stala bi država, kakor mora má vzvišena nad vsemi strankami in zunaj notranjih ^ 1 i j V ti ? IO w li Ml f WW W V« * m m * m u. ^ U IA | XJ, v wju w m j m m ' | političnih ter osobito še cerkvenih in narodnih vprašanj. s top ni št topnika, kupnega ministerst v m z b i n ga i n t za omejenjem države na te naloge bile bi kralj in dežele Avstrijske ob varované večnih nemirov in po tresov ki so následek vsake promene državne siste in oj e posl in državneg dg z a- posreduje občilo med deželnim vlad y jem i n dežel lad me tudi bi se Dunajskému judovskemu č Ta iz odsekov za omenjene deželne zadeve obsto jeca deželna vlada prevzame opravke sedanje državne JiC • tUUl Pji o^/ J^ V4 u. « i» V v% J ^ V% V * " v -LU IA W U AA * / . L -----l------- w vmvw^j V ' « v karstvu stopilo krepko na noge ter bi se mu vzela deželne vlade in opravke deželnega odbora. Vse njene moč, prekucovati vlade in šuntati ljudstva predloge postav mora, predno pridejo v deželni zbor Politična uprava od konca do kraja, pravdne stvari potrditi deželni vladar. Ta deželna vlada je voditelj ; uk in bogočastje, deželno-gospodarstvene in deželno de- deželnega zbora, izvršuje samostojno njegove sklepe narstvene stvari niso državne zadeve; to so notranje in organizuje z deželnim zborom pod najvišo sankcijo jih je bistvo in pridevek*deželne deželne gosposke, katere bi bile deželno cesarske go d d samouprave in deželne samostojnosti v državi brez sposke v deželi. Na dotične deželne zbore morale bi se tega se nikakor ne more misliti samouprava in samo- tedaj adresovati vse predloge upravne reforme, država vlada deželna. Dežele opravljajo te zadeve po neko v tem oziru ne more storiti nicesa. se suce vse liko že zdaj, in tedaj da bi zadobile popolno prostost, in da golj okoli tega, popolnoma pražen in jalo dokazuj kako t » v bi, ce tudi do za upravne reforme. Up foreg o vera] oce namena država v OLlť*, VAAíJt*.«* » j/nuvuujx; Vj tikanje v to, kar je deželneg • t I i 1 V 1 V • prihodnje opustila vsakako žava ravno tako onemogia, rega je nakopala deželam na gl dotični predlog odbora reformi nasproti je dr- 3. kate- kakor zleg odrtij Dežele imajo kot državne družině pravico, živeti svoje in vse uravnati po potrebah; one tedaj ne morejo dopustiti, da bi se njih Kakor sodelujejo občine v izročenem delokrogu že jih okoliščinah in zdaj za državne namene, tako bi delovala tudi ona av- tonomna deželna obči razen oskrbovanj zmirom le merile po frivolnem in blaziranem stališči njenih notranjih zadev , katere spadaj mere prestolnega (Dunajskega) města; one ne morejo dovolj v bi vati, da bi služile le samo za predmet izžemanja jih poleg tega Še zasrarnovalo in šuntalo državno središče stoj krogu svojih nj ome samo delokrog, pri državnih nalogah v izročenem delo Zaklad za zdržanje take samovlade je že gotov, (Dobro! dobro! na desni.) Zahtevati morejo, da se ravná vsaj imajo dežele zdaj že vse cesarske vlade, katerih da bi bile stroške one plačujejo, kajti vse, kar država potroši v y njimi, ozirajoč se na njihove namene, ne pa, objekti Bog vedi kakošnih namér dinastične gospodo deželi, vzame iz deželni h J in kolikor od željnosti in zmagolakomnosti Kako se dežele polit" Kako se dežele politično oskrbujejo, — kako po tasem gre leuaj ie za to, da se vsa državna deželni organizuje]o svoje gosposke, plačujejo svoje uradnike, vlada prevzame v upravo ožje države, to je, v deželsko kako teh denarjev čez te stroške še ostane, to izroči d po takem gre tedaj le za to da y državna deželna kako skrbé za svoj notranji mir in svoj kako uréjajo svoje pravništvo in sodnijstvo ; varnost kako > > vlad Ako dežele zdaj plačujejo stroške ďveh deželnih y tedaj bodo iste stroške za m eno se branijo odrtnikov, — kaj misiijo Jezuiti, ali molij kako se ženijo in možé tovo in še laslje nosile lado go y Jlli jU 111 lXA\J£i\Š , - cv t v .u wv ali so katoliške ali pošiljajo državi y in ker se deželni ostanki vedno ti kakor dozdaj za njene potrebe brezverske, konservativne ali liberalne, nemške ali slo vanske mladež y y kako in koga volij ; kako izrejajo svojo kako skrbé za znanstva in umeteljnost ) kako obdeljujejo svoja polja in kako se ribe lovijo ter pre- l j ganjajo mrčesi (veselost na desni), — kako naprávljajo ceste, tudi vidno pomaga služili, za kolikor pak bi si dežele vredile svojo upravo ceneje, to bi bil še njih dobiček. Takošno deželno avtonomijo ima trojed (Hrvaška), katera se je precej pomirila, pa si kar uravnavajo svoje rek e y kako oskrbuj svoje do si je to avtonomijo priborila Takošna avtonomna deželna uprava se je deželam Av mače potrebe, *^^»« - —- — —--- r.- tirjavajo: vse to ne briga države, o tem se ne damo iz njihovo historično pravo zagotovila z neprekliclj Dunaj a komandirati, to so notranje, to so družin- žavno temeljno postavo od 20. oktobra, kako delujejo svoje davke in jih iz- jskim rom na jihovo zgodovinsko prošlost iu v se dr vedno ske zadeve dežel; to obravnamo doma v svojih dežel borih bliže y se z protnikom i ker smo mu y mnogo laglje sporazumevamo ; tu vidimo, da d u h t v o vendar ni tako slabo, kakor ga kažej čakaj stavlj ljudstva, da bode rešila krona svojo ondi za-besedo. državna temeljna postava, o kateri se je po stališča državneg tu y vidi, da iz svetoval zbor odličnih in tljenih domoljub > ka Je Sl tudi čio- koršnega prej še ni bilo in kakoršnega znabiti tudi več vek : tu se bode našlo več sramožljivosti in več praktičnega ne bode ona postava bila bi državi > oziroma kup razuma znabiti še drugih opravil nego se trgati z Je- nemu obravnavanju pridržala in pripoznala gotovo več zuiti in nunami in iz mesenih razlogov zakonsko pra- zadev. ko bi to bila zahtevala natora države in ozir 56U111 111 li U Učti LI I 111 1 là U1COCUI11 xcbULVJ^KJ v íiftauuoau pi a. »auc > , aw u i vu uua i/auiumi» "w^iw "" ' u vico skruniti. (Veselost na desni.) Ni-li norost, takove na združite v državnih nalog v drugih Evropskih državah Dandanes obstoječih 34 deželnih vlad bi se zmanj- salo na polovico; na njih mesto stopile bi edinostne in močne deželne vlade, katere bi krepko razvijale no-tranjo moč dežele , ter bi jo povzdignile do najvišega cvetú, ki se doseči dá. Oživljeni in okrepčani posamesni deli ojačili bi celoto. Skusale bi se druga pred drugo za prednost in bi obračale na lastno korist skušnje druzih. Lehko bi se popravilo, kar se je grešilo dosihmal. Namesti dubá morivne monotonije bi se javila pri za-nimivi združbi tolikih in tako različnih narodov vesela živahnost, s zadovoljnostjo povrnil bi se mir in v sle-hernem srci vzbudilo bi se domoljubje. Država bi se opirala na zaupajoče dežele in ne bi jej treba bilo rabiti svojih armad za krotitev nezadovoljnih ljudstev, in kedar bi nastale vnanje nevarnosti, bi nahajala država v deželah izdatne moralične in materijelne zaklade za rešitev in obrambo celote. Svoboda se v centn;lizovanih državah mnogokrat hi-pcma pribori, a ravno tako naglo je tudi izgubljena, ob-varujejo si jo le dežele. Ako imate pojem o svobodi, ako Vam je bojažljiva samovoljnost državna zoperna, ako Svojo ožjo in širjo domovino resnično ljubite, no, delajte v smislu tukaj razvitih idej. Ni ne res, da na poteptani eni stranki clvigne se druga; ne, ne, le vse skupno pripomorejo k rekonstrukciji (novi sestavi) države, ludi centralisticnirn elementom naj se ponudi prilika, sodelovati in popravljati svoje pregreške in zmote. Oeló po ustavni cesti bi se brez vseh potresov z dobrovoljo lehko zdricalo v ono naravno stanje. Krona naj skliće moralično, energično vlado in to že zavoljo tega, da bode poslancem Ceskega naroda vsaj moralično mogoče v državni zbor stopiti, vlada pa raj si izprosi od državnega zbcra poobla3tilo, z deželami v smislu razširjanja njihove avtonomije pogajati se. Bi li odrekli Vi vladi to pooblastenje ? Menim, da ne. Tega že ne morete storiti gledé na svoje volilce, in posebno za to ne, ker je želja po miru skoraj splošna postala in ravno tako tudi prepričanje, da po sedanji poti se ne pride naprej. Ce bi pa le ne mogli tega storiti, razpusti naj se državni zbor. Ako bi se pa na Dunaji ne mogli za to odlcčiti, ako bi se ne moglo priti do nikakega koraka, naj deželni zbori v adresah in resolucijah reklamuj ej o svojo pošteno deželsko pravico. Od-pró naj listine zgodovine ter pogledajo , kaj so nekdaj bili; spominjajo naj se, da so celó v absolutističnem času do leta 1848 imeli pravico, državi privoljevati davke, da brez njihove dovolitve se ni smel pobirati nikak nov deželski davek , temuč da so tudi obstoječi davki vsako leto morali od njih zahtevani biti, a zarad tega ni prišla država na kant. Spominjajo naj se, da je država, dokler je spoštovala samostojnost svojih delov, največe viharje in nevarnosti zmagalno prestala, da pa se zdaj čedalje bolj bliža propadu , odkar jej je svrha oslabiti svoje dele. Prepričani bodite, da so tudi naj-manjši organizmi zmožni sami sebe upravljati, in da je država, kar pripoznavam , zoper svojo voljo slaba go-spodinja in zapravljivka, ter da dežele ceneje in boljse gospodarijo, nego država, okraj pa še ceneje nego dežela. Naj tudi narodi v družbah in zborih povzdi-gujejo svoje glasove in spominjajo se, da imajo tudi oni pravico do pozemeljske sreče in niso zakleti v to, da bi jih vedno vezale spone centralizma ter bi v vednem tlačanstvu za državno sredino ginila. Je li potreba, da se po svoji sistemi toliko sto tisoč ljudi stisne v ozko okrožje jedne štirjaške milje, kjer ginejo? Naj bi tudi vladarji se spominjali, da so pravice in dolžnosti med vladarji in vladanci vzajemne, in da se le z dejanji, z dejanji modrosti in pravičnosti dajo pridobiti simpatije ljudstev. Po sedanji poti se bližajo država in njeni deli gotovemu poginu. Decentralizacija sama more prinesti rešitev. Na granitnih stebrih avtonomnih delov bi trdno in mirno počivala država, centralizovana država je te 16 brez kosti. Amen. (Živahni dobro klici na desni.) Mnogovrstne novice, * Število Hercegovincev in Bosnjakov, ki so pribe-žali v Dalmacijo, znaša po najnovejših poročilih : v Dubrovniškem kotaru 11.951, v Kotorském 1238? v Kninskem pa 1006. Dalmatinska namestnija je7 kakor časnik ,,Nazionale" poroča, nasvetovala minister-stvu vnanjih oprav, naj se ti begunci rabijo pri napravi železnice in se jim dá 40 kr. na dan. * Neki nadškof v Sevilji na Spanjskem je doživel starost 100 let, 8 mesecev in 14 dni. Ko so ga njegovi prijatelji prašali, kako neki je živel, da je v svoji visoki starosti še tako zdrav, da dobro vidi, dobro sliši7 jim je odgovoril : Ko sem mlad bil, živel sem tako, kakor da bi bil star, in zato se zdai mlađega čutim, čeravno sem 3tar. Naši dopisi. Iz Gradca 23. dec. = Morebiti bo Vas zanimalo slišati, da — gledé na to, da z novim letom nastopi nova niera in vaga — je tukajšnje obrtnijsko društvo vpeljalo brezplaćilno pod uče v anje pćnlov (kuharic, hlapcev itd.) v tej novosti, ki bode dolgo dolgo delala veliko zrnešnjav, predno se poravná stara navada s to novotarijo. Kolikor sem jaz priliko imel prepričati 3e pri svoji kuharici, nisem zapazil kaj zdatnega vspeha imenovanega poduka, čeravno moram reči , da je bila misel obrtnijske družbe hvalevredna. Ce pa me vpra-šate : zakaj je bilo potrebno, vpeljati novo mero in vago? ne vem vam nobenega pametnega odgovora dati. Da bode računenje po novi meri in vagi kedaj lože, tega ne zanikujem; vprašam pa: je li računanje po stari meri in vagi bilo tako nadležno, da se je moralo vpeljati novo? Kako pa to, da, na priliko, imajo druge države vsaka svoj denar, vsaka svoj oral (Joch)? tù tù bilo bi enako s ti najbolj želeti. ÍZ Trsta. — Svetovalec pri tukajšnji deželni vladi gosp. Winkler je postal c. kr. dvorní svetovalec. — Društvo „Edinost" je vendar-le skleniio po novem letu izdajati svoj lasten časnik z naslovom , Edinost", ki bo izhajal po dvakrat na mesec, posebno pecai se z zade-vami Tržaških Slovencev in okoličanov in veljal na leto 2 gold. 40 kr., pol leta 1 gold. 20 kr. Da bi mu bil vspeh boljši in osoda milejsa, kakor vsem njegovim prediiikom v Trstu, ki so po kratkem usmiljenja vred-nim životarenji mirno zaspali ! Pogajanje društva z listom ,,Sočau, se je popolnoma razbilo. Novomesto 25. dec. (Vabilo.) Udje podpornega društva za borne dijake v Novomestu povab-ljeni so (po §. 11. pravil) na letni občni zbor, ki se snide 7. januarija 1876 ob 11. uri v gimnazijski dvorani. Fischer, predsednik. Iz Ljubljane. (Iz seje dežel. odbora 24. dec.) Nazna- nilo c. k. deželnega predsedstva, da se deželni zbor začne prve dni marca meseca, vzame se na znanje ter sklene, priprave delati za ta zbor, ki bode zadnji 61etne dobe. — Deželnemu računovodstvu se dadó v poslovanji njegovem nekatera nova vodila. — Pritrdi se predlogu pomnoženega krajnega šolskega aveta v Polhovem Grad f da se ondašnjemu provizor- smrti umri. Izvoljen od velikih posestnikov je bil vedno nemu učitelju Jožefu Božju definitivna služba .po- zvěst slédnik ustavoverske stranke, ki bode tedaj po deli Za Janeza Sub ki v Rimu studij delà v slikarstvu, se naukaže izplačanje po abora mu podelj (Ob podpo klep deželnega njegovi smrti imela novo volitev. (Nemila smrt) je hudo žéla přetekle dni tukaj. Včeraj dopoldne je bil pogreb gosp. patra frančiškana zbor narodne Čitalnice 26. dne t. m.) je Kle m ena Jelen ca, ki je po smrti Turkovi bil du- predsednik gosp. Jan. Bleiw začel z kratkim go- hovnik deželne bolnišnice. Neutrudljiv v svojem pokliču vorom 9 v katerem je povdarjal lepo edinost odborovo se je ves žrtvoval svojemu težkemu opravilstvu, v tem V VSeh obraVnaVah pretekleg« i^ia , iuuu»«i i umo ^uml iu umu. xiu^iu oy o^uoiuvau^.» muůa ov £astitih udov in še posebno nepozabljivega dr. Coste, deželni glavar vitez Kaltenegger, odbornik in referent ter toplo zahvalo izrekel vsem onim udom in pevovodji, boinišoičin dr. Jan. Bleiweis in nekateri uradniki deki poveličujejo čitalnične besede. Iz obširnega poročila želnega odbora, kakor tudi vodja bolnišnice, vsi pri tajnika gosp. Fr. Ravnikarj leta miloval zgubo tifus naležel in umri. Truplo so spoštovanega moža so bilo odbor v 11 sejah marlj Je vidno, da je marji, oskrbnik in kontrolor med obilo drugo množico Popoldne pa je bil pogreb obravnaval mnogovrstne spremili na pokopališče. društvene zadeve ličnih jezikov ) da čitalnica ima 57 časnikov raz- gosp. Raj m un da P regel na, hranilničnega blagajnika da je muzikalni razvitek društva Alltlilll , ua JU muiiiaaim ta« ^u^,« v Pokoji , a^i vv/^i pijani ou «mit. očividen, katerega pevski zbor z več kot 50 udi in 17 Ranjki je bil vrlo spostovan rodoljub; zvest ud čital-glasbenimi močmi pod vodstvom g. Stockelna veselo ničin je v prejšnjih letiu mnogokrat s svojo simpatično ki je po dolgi pljučni bolezni še mlad umri. 7 pospesují in 19 učenk da pevsko učilnico obiskuje 16 učencev godbo na violončelu poveiičal „be3ede" našega narod- da i> m udov šteje čitalnica 305 Fr. Kadilnika da Iz poročila blagajnika gosp besed" bilo je med letom nega zavoda. Bodi obema zemljica lahka! se razvidelo , da d o h o d k tega leta so znesli 4800 gold. 51 kr., stroški pa 3778 gld kr tedaj s koncem tega leta ostane 230 gld. 49 kr. Vimerjevo je zadusil v znani Jurešičevi brivnici. Kako nevařen je svečavni plin (gaz) Človeškemu življenju, kazalo se je na sveti večer zopet v Ljubljani. Brivca Antona Bezljaja in natakarico Ano Po v c^l., U a j o Jxuuvoui hvgct ivt« voiuuv ^»u. iv ? lujuijutu jo » uunui vuiv/oivvti miiouivi« v blagajnici čitalniški. Premoženje njeno v obligacijah, odprti plinovki namreč je kipel strupeni plin iz cevi v pohišji itd. znaša 6524 gold. 60 ? z zahvalo je bilo majhno sobanico in jo napolnil tako i da so njega zju- sprejeto tajnikovo poročilo ^ • . 1 • • J ^ i * e ) da je gospodov darovalo traj ob 6. uri že mrtvega, njo pa na pol mrtvo našli čitalnici 11 kcn Nova volitev odbora, katere se je ki je drugi dan v bolnišnici umrla. Sreča bila je * še vdeležilo 58 udov, je imela ta izid fe a je bil zopet volj gosp dr za predsed Bieiweis to, da so sobano že zgodaj odprli, kajti ko bi bil plin f > za blagajnika pa gosp. Fr. Kadilnik i » • J. v • • ki je tezji od zraka, prikipel od tal gori do goreče luči ; za dbornike in se vžgal, razneslo bi bilo lahko pol hise. bili 80 volj sledeči gospodj dr Karol Bleiweis Leopold Klinar, Mih. Pakič, dr. Jernej Zupanec, Matěj ~~ Drenik, Kreč, Hugo Turk, Dragotin Juvančič Franj LUgU iuns. f JL/iagutiu y uyaiiuiu, I1 Tanju Ravnikar, Vojteh Valenta, Ivan Vilhar, dr. Jos (Zasežen) je bil přetekli četrtek „Slovenec" zavoljo dopisa, ki govori o glasovitom Vestenecku. (Slovensko gledišce.) Si noci ste se igrali zopet Poklukar, Janez Pfeifer. Vičič, prof. pičlemu številu občinstva dve igri Prva y Gospa Makao Pleteršnik in Josip ki je bila v Parizu", že, kakor jez naslova razvidno (Matica slovenska) razpošilja družbenikom za ni za slovensko občinstvo , ker je brez vse morale y } f če 1875 izdani knjigi, namreč Letop a » • V snopić „ Slovanskih elementom v Venetščini y Dav. Trstenjak . Bleiweis literarno zapuščino Prešernovo > pisal pisal morale morda ni iskati v tem, da se dve ženski v hu Druga, ki obsega: zarski obleki kažete. Igrala se je vrlo dobro. » Dokler pravega ni U( > je ohčinstvu dopadla zavoljo mno- dr. Lav Gore nj y rusko povest Gogolj zega prijetnega petja, ki je va-njo vpleteno. Gospá y y ,iz potne torbice", priobcil Fr poslovenil Odijeva in gosp. Meden sta imela priliko pokazati svoja lepa glasova, tudi gosp. Trn o vec se je pokazal javec in pa „telegrafijo" s podobami (zgodovino njeno dobrega pevca in dokaj šaljivega igralca. Vsem je do in današnji nj staa) j lerj » knj ige prirod pisal prof. dr. Subie; 2) Schod- nela glasna pohvala. 4 pič s 467 podobami (Na Silvestrov večer), zadnji večer leta, napravi (botaniko, poslovenil prof. Tušek, zoologijo poslovenil čitalnica naša že več let priljubljeno muzikalno ve prof. Erjavec) Ker je želeti in pričakovati, da „telegrafija" pride poleg družbenikov tudi v več drugih rok, je odbor Matičin dal za prodaj še posebej natisniti Blaz- to zanimivo podučno knjigo, katero razjasnujejo nikovi kamnotiskarni izvrstno izdelane podob Naj selico z loterijo. Posebno vabilo kaže program te zabave. (Pobirki iz časnikov.) „Slovencu" se piše iz Brdskega okraja, kakošne sleparije se uganjajo z nemeu r s ko ,,slovensko pratiko", ki svoje brezverstvo že popravimo pri tej priliki zadnjega našega lista tiskarni par let prodaja tudi po tej poti. v 1 1 f v • I 1% ST j # V • + «4 • • • rt 1 1 • + 1 • \s 1 « 1/11 Nekdo pogrešek da b je namrec v bor Matičin ni 11. januarija, Ljubljani v neki štacuni naročil nekoliko pratik družbe ampak 12., in da do tega časa družbeniki, ki osebno kmetijske, in res so bile v závitku zgoraj in ne přidej v zbor, pošljejo volilne liste odboru r.» v » 7 \ n — (GrOSp. Zup> nekega Krennerja, brez in Schles Novicar iz domaćih in ptiijih dežel. Ztg- vsega vzroka přijeli ter vklen-jenega odgnali. Vlada Turška je za stalno prepovedala zvažanje žita iz Bosne na Ogersko, ker se boj Iz Dunaja. » Mir bodi ljudém blage volje! u kanj živeža. Iz Herceg pomanj ni druzih poročil to je oni vzvišeni klic, ki ljudstvom z nebeških višav doni o božičnih praznikih. Ali pa pridejo ljudstva do ko bodemo starému letu slovo dali in stopili v okoli sebe se ozremo. ko da Turki nameravajo vzeti ustajnikom Sutorino > ? a miru v ce novo? Tužnega srca moramo odgovoriti na to vprašanje, da ne, nikakor ne! Države zunaj, narodi znotraj borujejo se očitno ali skrive drug da se^ ti pripravljajo jih krepko odbiti nameravanimi Turškimi roformami Ustajniki so se zarotili bojevati se, dokler je" kaj Turka pri kraj Evropska diplomacija pa je zdaj boj tudi da je Turčija prest previdela volk Je čio- v • ZI- proti drugemu; močnejši zatiruje slabega veku postal člověk. Državni dolgovi rastejo od ieta do leta, in ker je že zabito vse, kar smo imeli, misli se le na nove davke. Zbornica poslancev na Dunaji je vahno razpravljala državni proračun za leto 1876 v 13 dolzih sejah , v katerih je govorilo do 60 poslancev in izustilo nad poldrugi milijon vsega tega besedovanja bii? kave ! toraj more večkrat obetala boju propasti Take da bi se mogla pomladiti reforme" je Turčij > r 7 že a kdar izpeljala. Že' o Krimskem proglasila kristjanora enakopravnost v Turčini. besed Kaj tedaj ; al kaj je konec 30 milijonov primanj- je zbornica dosegla s temi govori? kakor so govorniki državnopravne obetala jim javne državne službe ; kako je vse te ob ljube spolnila, temu dokaz je ravno ustaja. Da je poleg tega zgubila vero skoro povsod, je tedaj naravno. Zato se menda tudi Dunajskim listom s Pešte poroča, da v merodajnih krogih misel, posesti Bosno z vojsko, ni vec tako tuja, kakor je bila skonča. Le Andrassyjev Nič, dokler se stranke in še posebno naš Herman sijajno povdarjali sedanja vladna sistema ne vrže v staro šaro, dokler se silni stroški sedanje centralistične uprave ne zmanj-šajo, dokler se ne odstranijo zmešnjave naših političnih in državopravnih razmer. Le v tem je najti pomoči in nikjer drugje. To je menda čutila tudi zbornica go- list Coi Hong vzajemno s „Koln. Zeitg a trdi da bi za gospodstvo Nemcev in Magjarov ne bilo ugodno ako bi Avstrija pridobila Bosno. Po tej trditvi se lahko f 7 sodi, kaj je tem ljudem več j • O 1 » t m stnj blago in razširjenje Av ali pa lastno gospodstvo. Usmiljenja z ubogo kr ščansko rajo tako nimajo. sposka ) kajti ona si ni celó nič glave ubijala s prora- čunom , ampak na vrat na nos ga je rešila v In kakor pri nas v Cislajtaniji ure ! Translajtaniji. poli > isto Dunajski judovski Časniki pa še zmirom nočejo priznati tega, da je skrajni čas za predru- taka je v natisniti Po Željah mnogih rodoljubov je vredništvo dalo He r mano v krasni govor v posebnih iztisih v Smerki ? Kdoi dob i. ga da želi ? se n aj Če razsiri po vseh okrajinah Slovenskih. se obrne do Blaznikove tiskáme, kjer gačenje cele sisteme; mislijo si le pomagati z druzimi sicer pa velja vsak iztisek ministri, a kdo ima biti izveličar Avstrije? 10 iztisov skupaj vzame, vsak iztisek po kr. kr. } nek- danji Schmerling, ki je z Beustom vred najveČ zakřivil Listuica vredništva. Gosp. M. G. v Urzinu: Zavoljo Fran- V monarhiji Avstrijski! Enoglasno SO judovski listi za- coske repe smo se obrnili na Dunaj; kedar odgovor đobimo, Vam gnali glas, da Schmerling že prebija vrata iz svojega politiškega groba, in kronali so ga že z vencem držav- naznammo. niške slave. Al kaj se zgodi ? Le kratko je trajala judovska radost. Iz Berlina je znani vladni list za-grmel z žuganjem, da bi Nemčija morala hipoma odpo-vedati Avstriji prijateljstvo, ako bi Schmerling splezal na ministarski stol. Žitna cena v Ljubljani 24 decembra 1875. Vagán v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 20 banaska 5 fl. 31. turšice 3 fl. 10. sorsiee 4 fl. 10. rži 3 fl. 10. Prav taka nesreća kakor v Ljubljani, po sve- iecraena 2 fl. 50. — prosa 2 fl, 40. — ajde 3 fl. 30. ovsa 1 fl čavnem plinu , bila bi se kmalu pripetila ponoči v ne- 90 Kromp 2 fl deljo na Dunaji v 2 hišah Karolininih ulic 100 prebi- valcem, ki so bili že vsi omamljeni ; plinove cevi so se razpočile in po stanovališčih strupeni gas raznesle. Iz Tur skega bojiŠČa. Bosni so se ustajniki ? 5% metaliki 69 Kursi na Dunaji 27. decembra. Ažijo srebra 105 fl fl. 55 kr kr kar so se pri občni skupščini bolj organizirali ) zeló v. / c --------— -- — - -- Narodno posojilo 73 fl. 85 k Napoleondori 9 fl. 11 kr Vabilo na naročbo 53 Novic » za leto ■ Naročnina „Novicam" ostane kakor je bila dozdaj v tiskarnici prejemane za celo leto ,, ,, za pol leta gold v v za četrt leta po pošti pošiljane po „ ,, po „ „ gold 9) 1Î 60 kr. 40 kr 30 kr po Naročnina se pošilja Blaznikovi tiskarnici v Ljubljano in to najceneje _________' ' " * ~ krajc. Častite naročnike prosimo, naj hitijo z naročílom, da brž prvi list v redu dobijo poštnih na kaznicah (Postanweisungen), ki se dobivajo pri vsaki pošti in veljajo V Vredništvo Odgovorni vrednik: Alojzi M^jer. Tisk m založba : Joief BlaznikOTih deđičev v Ljubljani * & n /