100. številka.
Ljubljana, v torek 4. maja 1897
XXX. leto
llhaja vsak dan »ve>*er, izimsi nedelje in praznike ter velja po post i preji man za aviitro-operBke -tezele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Celit leta 4 gld., za jeden ■0*00 i gld. 40 ki. — Za Lj ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 1'6 gld., za četit leta 8 gld. 30 kr., ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum rudina se po 10 kr.
na meBec, po 30 kr. za četrt leta. —  Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znana. Za oznani Ia plačnje ee od fitiristopne petit-vrste po K kr., če se oznanilo jederkrat t.ska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr,, Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifttvo je na Kongresnem trgu si. 18. Op ravnistvn nuj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, ozranila, t. j. vse administrativne Btvari.
Slovenski jezik v Trstu.
Kadarkoli poročamo o političnem boju naših rojakov na Goriškem, v Trstu in v lutriji, vselej nas navdaja dvojno čustvo: trpka ogorčenost >adi nečuvenih, is najbolj zlobne in nfiiirane fanatičnosti Italijanov izvirajočih, dan za dnem se ponavljajočih krivic, pa radostno občudovanje vzorne vztrajnosti ondotnih slovenskih voditeljev, njihove neumorne delavnosti in neomejena- požrtvovalnosti, B katerimi se bore neprestano za narodna prava. Goriški, trždški in ist ski Slovenci morajo zares bvaliti uaodo, da jim je naklonil; takih prvobori-teljev, kajti brez teb, brez taistih rodoljubnega samozatajevanja bi bila ondi slovenska stvar pravcata pastrka.
Za vsako mrvico se mt rajo puLti t I »venski -voditelji z Italijani, ki jim odrekajo vse razen vode in — zraka. Za vsako malenkost se morajo boriti Slovenci z Ijutimi svojimi nasprotniki, tekati od oblasti do oblasti, pa pritoževati se o 1 instance do instance. T k boj ni samo dolgotrajen in naporen, nego tudi uttud.'jiv, zahtevajoč višek potrpežljivosti in zatajevanja.
In nedavno je bila zopet taka neznatna malan-kost — preporno jabolko mej Slovenci in Italija-nissimi, radi katereg* je bilo treba uložiti pritožb') ii' državno sodišče. Tržaški magistrat ni hotel namreč sprejeti slovenske uloge, češ, da jo pisana nloga v jezika, ki ni jezik tržaške občine, kajti poslovni jezik na magistratu ja samo italijanski.
Za vsakega, komur so znane določbe avstrijske ustave in narodnostne razmere v Trata in v okolici, je bila zadeva jasna, in tudi predrzno oblastna gospoda tržaškega magistrata jo morala vedeti, da je kršila municipalna delegacija z zakoni zajamčena ustavna prava Slovencev. Nibče ni mcgel dvomiti, da bode razsodba državnega sodišča v smislu pritožbe — proti kršiteljem zakonov.
In res; državno sodišče je izreklo znamenito in načelno prevažno razsodbo v boju, kateri biiejo tržaški naši rojaki za pravice svojega materinega jezika, izjavilo je, da se je po odloku municipalne delegacije kršil zakon, kajti slovanski jezik je pri-
poznani deželni je&ik in temu pripoznanju državo se mora pokoriti tudi mestna TŽ.ška obi'i-ia. Na dalje je izjavilo državno aodišče,  da  občina nim pravic^, da bi razreza'* SVejti  avtonomijo tudi na to poli*%  ker določati  zak'.n.ii  je.-.ik   raagiitratom more I p — untava in njeii temeljni zakoni!
Mogočni Itaiijaiiisdiaii tižiškega magistrata en d ibii« s teoo vnovič lekcijo, katere ne bodo me/; i tako nago pozabiti. Rusodbs drž. sodišča jim co k. zaje zopet, da je Še n»-k..j oblastev nad njimi, katerim se morajo tudi oni pokoriti, oblasti, ki so pravičnejše in < b ektivnejše rd njih! Vnovič so zvedeli tržaški Italijani, da njihova a V to t oiaija ne sega še tako I l-č, da bi amei- dtlall z državnimi zakoni po svojih m^li-b. pa zopet se jim je pove dilr., d« tržaška saojomoo ni absolutna, nego še vedno v okviru Avs'rije, kjer no in morajo ostati mvi oaravni vsi l-arodi, vsi jeziki. S'ovenski jezit je deželni je*<ik v Trsta in v slovenskem jeziku morajo poslovati vsi oudotni drž. uradi!
Tako je torej rešen > jeziiovno vprašanje trža škega (zemlje, in  znuga s!ovtn«ka je popolna.
Kor pa sta dobila rcestni tržaški cragifctrat in tud  že deželni odbor v I^tri pt-rkrat take moralne zaušnice, ne da bi se v svoji praksi poslej ravnu Is po ukaz h državnega sodišča, biti se je, da C stane (udi ta najnovejša razsodba v Tr-*tu brez vsake te alce posledice. H ti *-e je, da bodo tržaški italijanski mrgotni potisnili s porogljivim nasmehe m odlok viš;e iistance gori na najvišjo polico,   pa v svojem praktičnem postopanja samovlastno še nadalje odrekali praiicu slovenskemu jeiiku. Predrznost in uporno^ It^ lijaaits mov je namreč tolika, da so že jedenkrat v svojih glasilih javno izrekli: Drž. sodišče, miri fcterstvo in naoiestnifitvo naj odloča in določa,   k r in kakor se jim poljubi, mi bomo pa vendar delali vedr.o le po svoji volji!
Da pa se tako r( ganje državnim oblastim, da bo tako uporno, vsako džavno avtoriteto teptajoče postopanje tržaškega magistrata ne bo ponovilo nikdar več, zato naj poskrbe naši, vladno veČino tvoreči poslauci! Naj bi kovali železo Sfdaj, ko je še gorko! Naj bi vnovič in vnovič kazali naravnost revolucijonarno vedenje tržaške gc spodi-, kateri so
avstrijski zakoni samo v posueh in kaff ra meni, da je država v dižnvi! Državna oblar t ji; d Ižna lattni avtoriteti, da odpravi v T' sta veuclar jedenkrat toli nezdrava razmere, ki «o v sr. moto v«ej Avstriji, zač >e naj dokazovati z dejanji — ne samo s papir-natmi določbami! — da veljajo av.ntrijn^i zakoni tudi za progres sivce. Potem šele bod:i imele drž. odločbe vso veljavo, p jtem bodo napori lojalnih S.ovencev spesni, in ujiLov jezik bo pot^ia šele v istini dež. jezik.
Grško-turška vojna.
Na Grškem vladajoča dinast.ja jo vraj za moment rešena. Ljudstvo re je pomirilo in se sprijaznilo z misli,o novega ministerstva, da je nadaljevati vojno s Turki.
Vs, cba to vojevanje že ne mtre več r«. d iti. Grška vojska je vsled porazov ob turški meji deprimirana, nedostaje jej i/kuš*nih in spretnih častnikov in vsled tega je vse nadiijnje prebivanje krvi m potrebno, ker iz tega no vzraoejo grški državi nobene koristi.
Zdaj je grška vojnka koncentrovana okrog Fatsala v ravni črti do trdnjave Volo. Tu ki hočejo to armado zaplesti v rovo bitko ia hku ajo ! zavzeti velevažno trdnjavo Volo. Pri Velestiou je bilo že več tojev. Grki zatrjujejo, da so Turke pobili, da so turške nasfcoke ni svoje pozicija vse cdbili in turške bataljone decimirali ; iz turških virov pa te zopet javlja, d* turnke operacije dobro napredujejo, da so bile grške zmage pri Velestinu le neznatne praske, danes došla brzojavka pa celo porečs, da so Turki že zavzeli Volo.
Ni dvoma, da pride pri Farsalu do bitke. Turki bi radi naredili vojni konec, ker jim pro-vzroča teznopnih troškom m da bi se grška vojska ne mogla okrepiti, se bhžijo njenim posioijam tudi v centi umu.
Vojna sreča je Grko zapustila tudi v Epiru. Morali so zapustiti Pentepig.dijo in vse druge pridobljene prz'ci'e in se umakniti s turškega ozemlja v Arto. Turška voJBka je bila pomnožena z več bataljoni. Iz Aten se sicer javlja, da so Grki 7opet  prestopili  turško   mejo  in   zavzeli v tretjič
LISTEK.
Umetnost in kritika.
(PiSe % + )
III. (Konec.)
Čast in slava za to Mili. (n. I. J. Rousaean, Corotu in starim Meazelu, ker eo si prvi upali tadi v tem obzira hoditi svoja pota! Če nas nekaj v naravi ne moti, ne bo nas motilo ni v nmetnoti, a nič ni nenaravnije, nego ne vem koliko figur atisniti v trikot, da se doseže .estetična kompozicija" I
Toda niso delali tako estetikastri samo na polji slikarstva in kiparstva. Nad arhitekturo so se prav tako pregrešili, da se pomika ona dandanes le težko naprej. Sli eo merit Parthenon in ostale grške stavbo. Vse so kratkovidno in filistrako pedantičuo premerili in preštefnjali z drobnogledom ves do najmanjših „eolzic" pod »palci* izmej metop. Ko pa so imeli vse to izmerjeno in natanko napisano, šli so in zidali n. pr. v Monakovem: Propileje, Siegesthor, Glvptoteko; v Berolinu: Bran-denbnrfka vrata in gledališča na raznih krajih. Ali vse to je trdo, suhoparno, dolgočasno in brez življenja, saj načrtov a i izdelala umetniška fantazija,
ampak suhi razum kratkovidnih filozofov. Ia kako malo harmonujejo te dtavbe z okoliščino! V ozadju „giških" P. o; y!oj se dviga mogočen dimnjak moderne pivarne, tik njih atoji Šokova palača v r«ne sansi (načrt slavnega kiparja Gedona), a skozi nje hodijo gospodje v cilindrih, gospe z mogočnimi h . Ionskimi rokavi, a „Radivveib" ponuja z vso zgovornostjo kričavo pisanih plakatov svoje — redkve in svojo sol . . .
Koliko imajo te zgradbe prostora, ki stoji dandanes prazen; stari Grki so ga porabili, ker je bilo njihovo življenje drugačno. V arhitekturi se je od nekdaj negovala praktična lepota, zidslo se je od nekdaj le iz potrebe, a lepo so zidali, ker je bil umetniku graditelju čut za lepo prirojen. Staviti torej take nepraktične zgradbe v Blepih, starih stilih" v današnje stoletje, je nepraktičen in nepotreben anahronizem.
Estetiki pa Še niso mirovali, če so se jedenkrat blamirali. Ljudevit I. je podpiral rad umetnost, storil je zanjo, kjer je le kaj mogel. Kako bi tak mož rad ne žrtvoval milijonov za nov štil v arhitekturi, ako mu je nekdo zatrjeval, da ga ima, in pa če (govorim v duhu tietega časa), če je dotič nik, ki ga je iznašel, celo profesor filozofije na vseučilišču v Monakovem!?   Seveda je rad privolil
v to, da so po nasvetih tega slavnega piofesorja napravili arhitekti načrte za narodni muzej, za mi-nisterstvo justice i. dr. Še stoje te zgradbe na Maksimiljanovi cesti. Mislim pa, da so tudi one doprinesle k temu, če je v monakovski umetnosti sploh odzvonilo suhi .estetiki- in če je dandanes Monakovo glavna trdnjava modernega Čutenja. Dočim Propileje, G'yptoteka kot anahronizem ne harmonujejo z okoliščino, ni v tem slogu nobene ideje, nobene harmonije. Pravi M xad P xles. Grške, gotske, mavrske i. dr. oblike so pomešane kot repa, zelje in korenje v kotln.
Tako „blagotvorno" je delovala estetika v arhitekturi.
Dandanes sicer ne mešajo toliko, ampak jemljo skozi jednoten štil. Ne razumevajo pa ša vender tega, da vsak „Iep* slog vendar ni za vsako porabo. Jako neprimerno se mi n. pr. zdi, če grade cerkve v stilu propadajočega baroka, s premnogim zlatom, z malimi ogledali in s finimi detajli, kateri slog bi najlepše pristajal bndoarju kake pariške kokote . . • Kje je resnost prve krščanske bazilike, veličanstvo, entuziazem gotike!? Tempi passati!
Čeprav delajo dandanes z vsemi s lami na to, da se vzgoje dobri arhitekti, čeprav jim na bokale vlivajo estetičen ekstrakt v glavo, vendar manjka
Peatepgadijo, a potrjena ta vest ni ; grškim poro lile m samim ne gre dosti vere.
Najčudnejš« je, da lepa in dobra grška mornarica v tej vojni ne igra nobene uloge, Bombar-dova'a je nekaj turških vasij, kjer se jej ni nihče ustavljal, sicer pa vesla sem in tja brez namena. Turška mornarica se ne upa iz pristana ; in Turkom tudi ni treba, da bi zmagovali na morju, ko napredujejo na kopnem prav dobro in se jej Grki že več ne morejo n »t avljati.
Jedna najvažnejših nadej grške vlade se je popolnoma izjalovila Grška vlada je zanesljivo računala ni revolucijo v Epiru, v Mscedoniji in v Albaniji, r orda celo na revolucijo v Carigradu, v maloazijskih pomorsk h mestih in na otokih, a grško pre-bvidstvo se ne gane. Morda bi se dvignilo zoper Turk •, ako b: bili Grki zmngonosno napredovali, a tako, ko je Grška poražena, se neče po nepotrebnem izpostavljati strašnim eventnvalnostim.
Danes ne ve še nih'"e povedati, kdaj bode konec grško!urski vojni. Mogoče je, da si Grki v sluaju večjega poraza koj udajo, mogoče je, da bodo velesi'e intervenirale, mogoče je pa tudi, da bole Grška nadaljevala vojno na drobno, guerilla-vojno, do skrsjnoBti, računajoč na slabe turške finance in na silne težave, s katerimi se imajo Turki boriti glede dobivanja provijanta in municije. Pa bodi temu kakorkoli, jedno je gotovo, do se namreč iz g. ško-ttirsko vojne ne izcinijo niejaarodie komplikacije. Vojna otane lokalizirana — za to jamči zveza mej Avstrijo in Rosijo.
V Ijjllhljttlkl, i maja.
Izvrševanje jezikovnih naredeb. Kakor so se ob svojem ('asu Pr.žakovi jezikovni naredbi na i)oleojem Avstrijskem upirali uradniki, tako dolajo sedaj n\ Moravskern. Glavni postni urad v Brnu r*bi samo nemške poštne kolike, ktt jih je p prej. Glavni davkar v Bruu Čedim^n^k so je pa izj*vil, da bode tako dolgo rradoval, kakor jo doslej, da dohi u^az cd fioanču1i ravnateljstva. OHvidao je, da hoče]o nekateri uradn;ki jezikovni ncir-doi s pri' stranskim u/njanjem narediti PuiONČni. Da se jim to ne po9rjči, za to bodo skrbeli že češki poslane"'.
Pretenje z abstinenco. Nemškoliboralni listi prate z abstinenco, ako vladi na pr<kl ča jezikovnih naredeb. Btdenija se nemško abstinence ni preveč bati. Krščanski socijalisti in konservativni Nemci sa ne daj) za tako politiko prid biti. SohOaererjanci 8 cer hudo naprdajo vlado, a ni verjetno, da bi hoteli ostaviti državni zbo\ l) ;kler so v drž.snen zboru, 90 uekaj o njih poveri, a če ga ostavijo, se zao e nikdo ne bode brgal. Liberalni Nemci gotovo vsi niro za abst.uenco. Veleposestniki za nobeno cono ne c rtavijo državnega zbora. Pcslednji dogodki so tudi pekazali, da todi vsi r. . rcd-ii Nemci ni jo za skrajno politiko. Abstinenca ee torej ne more dobro obnesti. Bideni bi bil le vesel, če nekaj nemšk h rogoviležov z» kri tek Čai ostavi državni zbor.
Notranji uradni jezik v Dalmaciji je ti lijanski, a v tom oziru ni uobme ministorske naredbe ali zakena. Ko so pod avstrijsko vlado za Beneško iu Lombardije izdajali zakoni v it«l jan ščini, se je »peljala ta praksi tudi za D.-d nacijo. Poineje se je v poli'ični službi upeljala tudi nem-
današnji aihUekturi ona mo- u-ncntaioo<t, ki jo ima • tara arhiti-kttira. Slaba jo današnja arhitektura, ket p ,su .ena rastlina iz SOOleiaega herbar ja.*) Nuvih f;rm nima, samo „staro", „dobro" blago se vpo rablja, seveda včasih jako n ».praktično, in prav često je arhitekt, držoč .se sfrogo „estetičnih pravil", — neesteti'eu, neokusen.**)
Ali že te pomaljajo pne4ki moderne arhitekture.   Svcbodna Amerika in Francoska prediijačijo tudi v tem.   Svetovno slikarstvo, literatura in ki varstvo ee je otreslo že davno esletukih spon. — Će 'ft |a pri ms šele v zadnjom času pokuzuje mo d*i na um-l noet sptcijelno v literaturi in če si oni lite • rati trudijo sele sedaj tu in tam po svoje čutiti in pisati, je vzrok ta,  da smo precej   oddaljeni od „evetovne železnice". . . .
*) Pa ni niti Čudno, čc tej arhitekturi manjka ona linija, ki bi joj podajala življenje! Saj arhitekt, zadojen z ebtetičnimi pravili, ne sme in že ne moro voc govoriti <>'! Brca, ampak, da se izrazi, mora isk,-i.ti starodavne, toli-krat preuiletc lepe lrazo ume Kpo formo priznanih „lepik" slogov).
•*) V.a Boga ni treba mislili, da spadajo nekatero stvari na prenovljenih ljubljanskih cerkvah v t*ko zvani modemi it UI   Ono jo tamo „der falseh verstaodene Kon-
rnaloa" \
ščina, pa tudi brez ministarske nareibe ia brai ia* kona. Dalmatinski deželni zbor je že večkrat zahteval, da se npelje hrvatski notranji uradni jez k, a brez uspeha. Hrvatski listi mislijo, da je eedaj pravi Čas, da se Dalmatinci potegujejo za hrvatski notranji jezik, ko eta se izdali jezikovni naredbi za Češko in Moravsko. Avatrija nima nobenega povoda, ohranjati italijanski notranji jezik v Dalmaciji.
Nemška slavnost. Lotos mine 150 let, kar je cesarica M trija Terezija upaljala nemščino kot splošni a ml jeiik v Avstriji. Seveda tedaj eo bile razmere drugačne. Izobraženju avstrijskih narodov dotična naredba ni koristila, ker šole niso dosegale svojega namena Narodni Nemci, ki bi najrajše videli, da bi s1 dandanes v Avstriji vse bilo nemško, mislijo to 150!etnfco slovesno praznovati. Tj bole zopet pr'iloiaoit za nemške demen -tracije. Posebno zato 8^ jim zdi potrebna ta slavnost, ker je baš letos vlada z jezikovnima naridiame Nemcem prizadejala 1 j ii cl udarec.
Francosko miniaterstvo je te dni dopolnilo prvo leto svojega poslovanja in stoji še vedno trdno. 1/» malo je bilo ministerstev v Franciji, od kar imajo repablko, da bi se bilo tako dolgo držalo cd sedanjega. Ko je Mimo nastopil, ni n kdo verjel, da se b ide tako dolgo držal. O 1 kar je sedanje miniaterstvo, je zb. rnca iiaela 131 se1, v katerih se je stavilo 73 interpelacij. Ker je v F<aaciji o vsaki interpelaciji razgovor in ina vsaka interpelacija takorekoč namen vreči vlado, re čudim o, da ima sedanja vlad* toli spretnosti in potrpežljivosti, da se je obdržala, p >leg tega pa vidimo, da se je ta On v zbornici mnog? prazna slame mlatilo, a ;p Id pozitivnega delalo.
Dnevne vesti.
V I. i u b 1 j a n i.   1   m a j \.
— (Državni železniški svet) V reorgani-zovani železniški svet so za dobo treb let poklicani mej drugimi tudi gg. ces. svetnik Ivan Murni k in ravnatelj Karol Lnckmann kot Člana ter drž. poslanec Joi. Knšar kot namestnik.
— (Izredni občni zbor „Dramatičnoga društva') se je vršil sinoči v čitalnični kavarni. Po ddjfii, zanimivi debati, v katero so poscg'i gg. dr. vitez Bleiwais, dr. Pire, ravnatelj Pire, župan Hribar, Prosenc, notar Plantan in r žis?r N o 1 I », je bil vzprejet predlog, naj 88 gledališče obrani tako kakor dcs'ej, naj s3 torej tudi v bodoče goji tako drama kakor opera, odbor pa se naj na podlagi podanih predlogov pos7otaje, kako sanirati društvene finančne razmsre, in naj n drenu občnemu zboru predloži konkretne predlog*.
— (Vojaška slavnost) V nedeljo dopolulne vršilo  se je v novi vojašnici običajno zapriseženja novakov, b katerim je bila letos združena posebna vojaška slavnest.   Vojaštvo je praznovalo SOletnico službovanja sedanjega imetelja domačega pešpolka št. 17, podmaršala Mil de j a, pri kateri priliki so se nekim vojakom vročila podeljena jim odlikovanja. Po priocern ra   ogovoril   *o;ašlega  kurata g. Ivane tiča, kr.teri  je  pojasnjeval   pomen tega dneva in   omenil ,   kako je cesar   odlikoval podmaršala Mildeja, stotnika  p išpolka štev. 27. Baje rja ter stotnika pešpolka štev. 17. Klara, je divizijonar general   H 8 i h s m a n n   sanitetnima korporolama Slani  in  Z a j š e k n pripel  na prsa srebrni zaslužni križce ter vročil sanitetnim vojakom Klin-carju,  Pušniku  in   Kovaču  častna darila vsakemu po   pet cekiuov, na kar se je vršilo za priseženje novakov. Po slavnosti zbralo se je sani tetao vojaštvo na  prijateljsko  zabavo prirejeno na čast odlikovana ••m,  kateri je  prisostvoval todi za-povednik sanitetnega oddelka. Tukaj garnizujočemu bataljonu   pešpolka  št. 17. jo bil podmaršal Milda poslal 400 gld.,  s katero svoto se je vojakom za ta dan poskrbela primerna hrana
— (Zglaševalni red za Ljubljano) Z» meeto I,'ubijano veljali so dozdaj zglaševalni predpisi razglasa bivš gi c kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani z dne 10 marci 1857, št. 17IG. Vsled inicijative mestnega policijskega urada predložil je magistrat z o-iroui na premenjene razni r.-c. kr. deželni vladi načrt zglaševalnega reda in le ta je z razglasom z dne 14. aprila 1897, štev. 2938 izdala nove zglašavalne predpise za deželno stolno nmsto Ljubljano Novi zglaševalni predpisi določajo, da se mora vsaka preselitev in izselitev v t e k u 2 4 u r po preteku priselilnega in izaelilnega Časa zglaeiti pri mestnem magistratu.  Kadar ae stano-
vanja sknpao najame, je vaako stranko poaebej naznaniti. Premembe stanovanja zunaj zakonitih ae-1 Inih rokov ae morajo sglaaiti za vsak slučaj posebej v 24 nrah poten, ko ee je stranka v stano
vanje priselila ali ii njega izseli Ia. Podnajemniki kakega stanovanja, prenočevale i, posli, guvernanto, domači učitelji in bone se morajo v 24 nrah igla* siti. Ravno tako morajo tndi trgovske in obrtne pomočnike in uSence, delavce in posle, ki etannjejo zunaj Ljubljane, pa s« v L ubijani porabljajo za redna obrtna in domaČa opravila, njih ljubljanski službodavc' in delodavci, v 24 urah po njih vstopa v službo ali v delo zglasit«. V istem roka je nezaa-niti tudi njih izitop. Predstojniki javnih in zasebnih vzgojevališč in konviktov morajo svoje gojence, stanujoče v t h eavodib, upravniki preskrbo val ni o, zavetišč, in jednakih, trajno stanovanje dajočih zavodov sprejete osebe in upravniki bolnišnic, hiralnic, blazivc in zdravilišč sve,o oskrbovance v 24 nrah po njih sprejetju zgliniti pri mastnem magistratu. Za prenočevanje tujcev opravičeni gostilničarji in imetniki prenočišč morajo dospele tujce praviloma še na dan prihoda zglasiti. Kadar pa tujec dospe tako p3zno, da v magistratnih uradnih urah ne mora biti zglašea, tedaj ho mora zglasiti prvi prihodnji dan naika^oej) do 9. ure dopoludne. Vsi zglasila ee morajo zgoditi pismeno z zglasilnicami, katere iedaja magistrat v nradnih urah brezplačno. Prestopki zgUšavalnih predpisov se kaznujejo v ko* likor ne spadajo pod kazenski zakon, po minister« skem ukazu z dne 2. aprila 1858, št. 57 drž. zak. z g'Obo 5 —100 gld. ali z zaporom od 1—14 dni. Na podlagi novih zgiševalnih predpisov uvedlo se bod i pri mestnem policijskem urada zglaševanje z zgiaši valn n i kuponi in se bodo upeljale tako imenovane hišne pole. Po teh polah, ki bodo razvrstene po ulicah n številkah hi$, bode mogoče imeti posebej v evidenci stanovnika vsake posamezne hiše. Na tančna evidenca prebivalstva je nujno potrebna in le želeti je, da bi sa novi zgUše/aloi predpisi strogo ogorabljali
— (Zastava pe skega društva „Ljubljane".) Pevsko dmi'iVO „Ljubljana" omsli si krasno novo zastavo, katero izdeluje po načrtih g. Zeplihala, učitelja na c. kr. strokovnih šolab, gr.spa Hlavkova, tudi učitelj'ca na is:ih šolah. Ker se bode o tej zastavi Še svoj »časno obširna poro'alo, omenimo naj za danes le toliko, da boda zastava glede kompozicije in izvršbe krasao delj demače umetnosti. Di bi se pokrili stroški za to zastavo, priredi pevsko društvo „Ljubljana" velik vrten koncert s sodelovanjem vojaške godba dne 23 maja t  1. na Koelerjevem vrtu.
— (Nezgoda) Včeraj zjutraj podrl se je 8tavbinski odur pri zgradbi nove artilerijske vojašnice na (i i u j i f' i ce9ti. Na odru je bilo takrat več dtlavcev, ki uo padli z odrom vred na tla in se hhko telesno poškodov- Ii. Oder je bil z opeko preobložen io se le vsiod tega podrl.
— (V Ljubljanico padel) je včeraj zvečer Anton S -i.k. Uelavec v Pocipoći š o k je bil vinjen in se je prevrnil iz rlolna v vodo. Is vode ga je rešil dtlavec Janez L«svec.
— (Tatvina) V času cd 30. aprila na 1.1, m. bili so zasebmeama M. 0 in R C v Kolodvorskih ulicah iz zaklenjenega stanovanja ukradeni 3 zlati prštati in zlata ovratoa verižica v skupni vrednosti 50 gld. Mestni policijski agent Fran Toplikar poizvedel je, da so bile ukradeno reči pri zlatarjih prrdane in je tudi zasledil tatico v osebi lGletne učenke K. C, katera je tatvino tudi priznala.
— (Semenj ) Na včerajšnji semenj je bilo prigoanih 839 konj in volov, 289 krav in 48 telet, skupaj 117G glav. Kupčija je bila srednja; najbolje so se še prodajali konji, kupčija z govejo živino pa ni b Ia nič kaj živahna, ker ni bilo zunanjega kupca raznn nekaj Kcrošov in nekaj Lahov , a tudi goveje živine ni bilo tohko kakor po navadi na ta semenj, to pa vsled nadeljskega dežja.
— (Spremembe na voznem redu južne železnice ) Prometno nadzorništvo južne želesoice v Tratu objavija naslednje spremembe v veznem redu osebnih vlakov, veljavna od 1 maja naprej. Mešani vlak iz MU zruschlaga bode prihajal 7 m mit pozneje v Trst, to je ob 6. uri 55 m:n. zjntrajj. — Poštni vlak z Danaja bode prihajal 5 minut poznem, to je ob G uri 25 min. — Na progi Na-brežina Kormin se osnaje mešan vlak iz Nabrežine v Gorico, v zvezi z mešanim vlakom iz Miirzzn* scblaga. Ta vlak bode dohajal v Gorico ob 8. ari 20 min. predp. A ob 2. ari 55 min. pop. bode odhajal mešan vlak iz Gorice v Nabrežino, kjer aa sestane 8 poštnim z D maja, ki prihaja v Trst ob 5. ari 40 min. pop. Mej Gradcem in Zdanim me stom vozeči vlaki (iz Gradca prej ob 4. ari 50 min. pop., sedaj ob 11. nri 55 min. dop.) bodo vozili hitreje in bodo podaljšani do Ljubljane. Vožaa redi so na kolodvorih in v tobačnih trafikah na razpolago.
— (Iz Zagorja na Pivki) se nam pita: Odkritje spomenika poaojnenm dr. Bilcu, preložilo se je nn nedeljo doe 9 t. m. m to vsled slabega vremena in pa izrecno želje pokojnikovih prijateljev. To v blagohotno nvaževanje vsem, kateri si mislijo vdeležiti to slavnonti
— (Akad tehniško društvo .Triglav" v Gradcu) bodo im«lo svoje prvo javno redao zboro--vanje v četrtek dne 6 t. m. e sledečim dnevnim redom: 1 Č tanje zapisnika. 2 Glavna poročila od-foorn kov. 3. Poročilo rdborovo ozirema upravitelja. 4 Volitev: a) Predsednk*, b) odbornikov. 5. Slučajnosti. Lokal: Steinfeldska pivarna; začetek ob */,8. uri zvačer. Gostie dobro došli!
— (Akad društvo „Slovenija" na Dunaju) bo imelo v soboto dne 8. maja s vejo prvo zborovo sejo e sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapis nika. 2. Poročilo odborovo: a) Predsednikovo, b) tejnikovo, r) blagajnikovo, d) knjižničarjevo, e) erhivarjevo, f) gospodarjevo. 3 Poročilo preglednikov. 4 Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Lokal: „Krtholiecbe Resonrcett,I Reitharath'itrasse. Začetek ob 8 uri zvečer.
— (Novi izgredi v Kopru) Poroča ea nam, da slovenski dijaki v umazanem Koptu še vedno niso varni svojega življenja. Laška drubal jih dan na dan napada io insultira, ne da bi se s pristojne strani kaj storilo proti tercu. J^vna varnost jo postala v Kopru povsem iluzorna in ni nič boljša kakor v bakonjskem gozdu. Ker ni prav verjetno, da poklicani o gani nalašl* nič no store, si moramo 8«mo misliti, da so vsi od kraja prpolnoma nesposobni za svoje službe. Najin I o bi seveda bilo, ako bi se učiteljišče popolnoma ločilo, in bi sa za slovenske in 11 ai ike dijake ustanovil kje drugod sa mostojesi zavod.
— operni pevec g Jos. K Tertnik) je bil včeraj popi ladne v Brnu p.ao.au. Udeležba pri pogrebu >e bila jako velika. Na krsto je b.lo poio ženib mnogo krasu h vencev. Pogreba so sa udeležili rriesini zopan in pcdžapan, ved obč. svetnikov, jako mnogo Ustnikov in vse gted.hško o^ubje. V cerkvi je pel operni zbor žalostinko, na grobu je krasno govoril bapeiniit Thierae. Povsod na ceatuh je bilo vse polco občinstva. »Sploh je kazalo vse, da je pokojnik užival najsplošnejše simpatije. — Z ozirr m na razne govorice kotutatujemo, da je pokojnik umrl za boleznijo diabetei (Zuckeruhr), za katero je ze nekaj časa b:l-hal.
— (Vladika Strossmaver) je bil zadnja dni nevarno bolan. Lihtoai ko puroča, da se je bil za b(rnpil z jedili, in sicer se je to zgodilo v»Ied ne-paztiosti v kuhinji pos u j.i, ega tsobja Das je dični vladika Že 82 let star, je vmder prestal to veliko nevarnost in je zopet p< po moma 2drav.
— (Slovenska umetnica) gdč. Vela (Augusta) Ni grmova delu,e od I. 1882, ko je debtirala v ulogi DebotS na s'ovensaem jeziku, na pozornici srbekega gledališča v Bdlemgradu. Razen v rr.anjš.h mest h je gostovala v Ljubljani in v Pešti z velikimi vspsbi, Slmenska urmtuiea je postala od dilatantkiuje pr-o».o noči prva srbaka igralka ter je jedina dostojna samem ca Milke Grga rove. V ulogrth M-rgartte Gau'ier, Katarine Hiioache, Bourgetove gritk-e Seno je Blovenaka umetnica Vela Nigrioova izborna. — Hrvatski leposlovni ilu »trovani list .Nada", broj 9., ki uhaja v Sarajevom, je prinesel aliko in životopisue podatku o gdč. Nigrinovi.
— (Srbski kralj Aleksander) je v soboto popolndne prišul na R-iko, ajer je bil cfioijeino vzprejet. Ooiakal je tudi Opatijo, kjer je nartidtl rumunskenui kralju vizito. Z K ke t»e je kralj od peljal v Kotor od koder pojde na C^tmje.
— (Razpisane službe) Pri finančni proku-ratnri v Celovcu ua< e-l i> koncipijenta z letnim ad-jutom 600 gld Prošaje v štirih tednih predsedstva lin. ravnateljstva v Celovcu.
* (Car odklanja darila ) Ker različna ruske korporacije še vedno t kuaijejo v darilih, kat - re pošiljajo caru, ra/glaša car, da odklanja vsa uadaijna darila, da pa ga bo neizmerno veselilo, če 8* naklonijo nj- mu namenjena darila v dobioiulne svrhe.
* i ..Robii di montagna" ) Laški prestolo naslednik je | r šel te dui s svojo soprog) prince zinjo Heleno, katera je, kakor znano, hct črnogorskega kneza, v Benetke. Umeja sa ob sebi, da je bil jako slovesno vzprejet, a „Frankfurter Zeitung" poroča, da ee princezi) ja Helena Benečanom ni prikupila. Benečani trde bije, da sa priucez nja okorno priklanja in da s svojim robcem ne maha tako ne-ženirano po zraku, kakor kraljica Margerita ter da pristavljajo: Kaj h čemo, „roba di montagna", blago s hribov! Kakor se vidi, se ošabni beneški berači še vedno niso sprijaznili s poroko prestolonaslednika s slovansko princezmjo.
* (Umor v cerkvi.) V Tournaya v Bdlgiji je v nedeljo mej veliko mašo, katero je darovni on-
• dotni škcf, nakrat poiil strel. E egantsn mlad mož iz veleugledoe rodbine je bil izza  necega stebra
I ustrelil na mlado damo ter jo tako nesrečno zadel, da se je mlada dama mrtva zgrudila. Radarji so morilca prijeli in odvedli na policijo, kjer je povedal, da je izvršil umor, ker umorjena dama ni hotela
I uslišati njegovih ljubavnih ponudb.
* (Boaenska razstava v Berolinu) Minoli teden so odprli v Berolinu v hote u „Monopol" razstavo bosensko-hercegovskib nmetniškib proizvodov. Rszatavo je zasnovala deželna bosanika vlada. Pri sloveanem otvorjenja so bdi : avstrijski odposlanec pl. So-gjenj, grof Evgea Z cby, kitajski in portugalski odposlanec in mnogo povabljenih od-hčnjakov.
* Gledališče iz papirja ) V Soverni A neriki hoče neki graditelj postaviti ogromno g'edališče iz papirja.   Papir je slabši vodnik gorkote kakor ka
mmje tli opeka, zato eo pipirnate h še po zimi topleje, po leti pa hladneje. Papirnate kl.de se morajo namazati z nek<m lepilom, ki ne propušča m o krete, zato papirnat» hiša mao nikdar vlažne. Papir je namočen v sob, da je varen požara in insaktov. Amerikanci pravijo, da bodo v bodoče gradili hiše, topove, kolesa i. dr. iz paoirja.
Darila s
Zahvala. Slavna kmetska posojilnica Ljubljanske uii I i je podarila tudi letos društvu „Na-rodua Šola" 10 gld. v nakup blaga revnim selskim šolam, za kurji podpiRanoc izreka v imenu cdbora najtopli jšo zahvalo. Ljubljana, dne 3 maja 1897. Za odbor: Jos. Capuder, t. č. tajnik.
Književnost,
— .Ljubljanski Zvon", zvezek V, prinaša sledečo vsebino* Na ćela je J. N Reamanova navdušena, rodoljubja poinn oia „l)omuu, kateri žeiimo prav tako d b i-g-j kompouiita. C klas „S like", katerega je zloAil Aleksandrov, podaja štiri moderne, pikautco elegantne pesmi iz tržaekega žvljenja. — V romanu .Kam plove m o ?' (S^sal Karel Dolenc) smo dospeli do drainat enega vieka in katastrofa mojstrsko naslika nega deianj* bo kmalu neizogibna. Romau je oči-vidno I i ia eaora na lasnjivo komedijo in hinavsko poštenost nek>g* dela n»se družb?. — V XXXI. p mu iz Zagreba je naslikal jako nežno ia iMkr- • o prof. Joh. Stare zuačaj pokojnega aloven-sk-ga učenjaka, pisatelja M. Vahavca. — GJČna. M fin ca iiadaljr.ja zborno novelo BPod streho".
— Literarna štua.ja »Plagiatovstvo" ui samo izredno zanimiva,  nego tuii jako potnboa in za naše slovstvene razmere prav koristim. Sličnih študij žtlmo bZvolu" še več! — Po do/g ra  odmoru se je oglasil zoptt no /el st K   PeruAekz velezaoi mivo črtico iz Bo; n j »Mara Rendića". Psatelj pozna iz aamoopazovan a do cela življenje in iuv etvovanje bcseofikih Slovanov. — B »g^to založen, kakor vedno, )e zopet wL-stek"    V kritični štn dijt p* h iika A. Aškerca o Gove* karj svih povestih bti razlaga z vtliko jasnostjo namen in vri na mo dr nega resliima,  pa pobijajo  slovenski klenkaln estetikastri, ki se v poslcdujem času rekrutirajO že iz  krogov o-it«, n h —  »emeni^čnikov.   Pr Vidic je temeljito in povsem objektivno oesnil Glase«jevo BZgodov. slovenskega slovstva" ter p -Umiziril proti nekim očitkom. — Glede „bodočo Prešernove izdajo" iir-da, neznan jez-kos'o vec   nazore,   katerih   smo    tuii   mi.  — Končno prinaša „Liste*" točna iu jedrnata poročila: Le loi du Vinodol.  O lecil Pr. Vidic   Karol Hoff-me is ter: O mraku. Ojtmil—oe—. Slovensko gledališče.  Piše Z — Hrvatski in .irbski leposlovni Jisti  in šj vej manjših literarnih beleži Na platnicah : Konec leposlovnega boja. Iz po veda nega je razvidco, kako spretno ute^ovau je „L;ub Ijanski  Zvon"   in  kako  izvrstno   vsebino prinaš* V. štev. „Ljubljanskega Z/oua", kateieg* vsakemu odraslemu Slovencu kar naj topleje priporočamo.
— .Učiteljski Tovariš', Št. 9 . ima to le vsebino: Nuvi drz. ybur. —lv Lapnine: LJjiteliska deuiirna zadrega. — Fr. Orožen:   Untavoznanstvo
— Jos. Ciperle: Kulturne slike s Kranjskega. — N*ši dopisi. — VtHtnik.
— „Kmetovalec". Obstg: Ojvrščenjo popkov in slabih vej z zarezami. — Vpliv grašico in ov seno elame na mlečnost; krav. — Na\od>lo o po končevaitju Škodljivih mrčesov. — Kranjska čebela v ameriškem pau;u. — Zakonska določila o prometu s trtami. — Ojkrbovauje občinskih potov. — Z«lenjad in prilivanje. — Rizue reči. — Vprašanja in odgovori. — Gosp:darske novic9. — Uradne vesti c. kr. kmetijsko družbo kranjske.
— „Vienacu, br. 18. ima tole vsebino: Na brvi. Sjijevau G^iro Arnold. — ZJravi i bolesni. Pripovijest. Piše A. M. S. — Syrii x Spjevao Milan Begov i ć. — Rastanak lngourge si Frithjotom. Laija Tegni':. — H vatske nar. dne pj jame. — Z nije otrovnice. — Galeb. A. P. Čehov. — Pozdrav češkoj brsč. D.. A. II aram b asi č — Listak. — Slika: Prva glasbena tvoriua.
Brzoj o-T7-ls:e-
Dunaj 4. maja. V današnji seji poslanske zbornice so dr. E b e n h o c h in tovariši predložili napovedani načrt premembi ljudskošolskega zakona. Vršila se je potem dtfiaitivna volitev predsedstva; izvoljeni so bili vsi dosedanji člaui predsedstva; nemški nacijonalci, levičarji in socijalni demokratje so se sbsentirali. Zbornica je na to razpravljala o nujnem predlogu glede
ustanovitve češke šole v Duchcovu. Doslej so govorili Pferscheindr. Herold ter naučni minister baron G a u t s c h. Seja traja še.
Dunaj 4. maja. Ministerska predsednika grof Badeni in baron B a n ff y sta bila danes skupaj vzprejeta v avdijenciji, katera je trajala celo uro. To avdijenciji se je sešel v parlamentu ministerski svet. Banftv se odpelje nocoj v Budimpešto, a pride prihodnji teden z ministri zopet sem in tedaj se končno reši vprašanje o kvoti.
Duliaj 4 maja. Konservativna stranka gospodske zbornice je odklonila načrt adresi, kateri je izdelal C^edik in predloži svoj poseben načrt, kateri izroči ali grof Ilohemvart ali grof Harrach.
Dunaj 4. maja. Srednja stranke gospodske zbornice je po daljši razpravi formu* lirala svoj program, kateri je zmatrati za naskok na pozicijo grofa Badenija. Stranka se izreka v njem zoper razširjanje kompttenca deželnih zborov in sa ntrjenje centralizma in se izreka zoper razdelitev dežel po narodnostnih okrajih, pač pa zahteva, dokler senc doseže poseben narodnostni zakon, naj ostanejo sedanje razmere neizpreinenjene, zlasti pa naj se kar nič ne utesni sedanja veljava nemškega jezika. Zajedno izjavlja stranka, naj ostane v veljavi sedanji ljudskošolski zakon in princip o državnem nadzorstvu šol, a ugodi naj se verskim nazorom prebivalstva.
Budimpešta 4 maja. V tukajšnjih političnih krogih so vsled neu3peha pogajanj mej avstrijsko in ogersko kvotno diputacijo Splošno sodi, da je niinistersko kriza neizogibna. Ministerski predsednik Binffv je odpotoval na Dunaj, da tam končno poskusi doseči porazom« ljenje. OJ izida teh pogajanj je odvisen dalnji razvoj razmer.
Atene 4. maja. Velika množica je naskočila palačo prestolo naslednikov o, pograbila orožje in razbila vso hišno opravo. Kralj hoče mesto zapustiti.
Atene 4. maja. Polkovnik Vassos je dobil ukaz, da z vso grško vojsko zapusti Kreto in gre v Tesalijo.
Atene 4 maja. Grška vojska zapušča Farsa! in so umika proti gorovju Otrys, kjer je naravna obrambena črta Turki slede Grkom. Najbrž se .še danes ali jutri uname odločilna bitka.
Carigrad 4. maja. Zveza mej Volom in Farsalom je pretrgana. Turški vojaki so zavzeli mesto Volo in je samo še trdnjava v rokah Grkov.
Narodno-gospodarske stvari.
— Trgovska iu obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dilje.) II! Z lorn č n rajnik porota da je c. kr. deželno rodi Ve tmzoanilo z dopisom z dne S nosrca 1897, di za k-karniško stroko niso odbrani at. Ini strokovnjaki gledo prepirov o varstvenih /.nuni«, a h iu pro->i, da se mu imenujeta dva strokovnjaka Poročevalec predlaga: Zbornici naj za strokovnjake v prepirih giede lekarniAk'h varstvenih znamk voli gospoda lekarafrrj* Gabrijela Piccolija ia Ubolda pl. Trnkocayji, oba v Ljubljan*. Predlog se judnogusno Bpiejme.
IV Zbornični tajnik omenja zborničnega sk'epa z dno 24. t'bruvatja t. I-, d4 se adehži ehoda odposlancev tičočega se železnice čez Karavanke, če ga skliče Seski dež+lni odbor. Zbornica je o t'm obvestila tbSimki svet deželnega stolm-g» m^sta ('»lovec, ki je izpcožil stvar. I) «i» 11. marcija 1897. pa je deželni odi or č.škega kraljestva zbornici pc-flal pod št. Ki T>:U nf.slndnji dopis: Po občinskem svetu deželna g* stolnega mesta Celovec izpodbujeD, je deželni o ih r č^ški'ga kraljestva stcril sklep, sklicati shed odposlancev, ki bi se posvetovali o dodelanju c kr. avstrijske železniško mrež t d > Trsta. Sbcd, h kateremu se najuljndneje vabi slavna trgovska in obrtniška . t...r , . t, se vrši v Pragi pri deželnem 1 do m češkega kral,estva dne 20 matcija 1897. ob 10. uri dopoludne; slavna trgovska ia obrtniška zbornica r<e prosi, da deželnetv.u cd bora čimprej naznani ime tamošnjega g'spoda odptsianca« To vabilo se je zajedno odposlale deželnim odboroat na Moravskem, DJ Avit'ijskem, Gor. Avstrijskema Koroškem, Kruoj^kem, v Ltriji, mestnima svetu v Trstu, trgovskim in obrtn'fikim zbornicam v Piavn, Brnu, Oomucu, L barcah, Hsbu, Plznju ti na Dunaju, v Lincu, L uonena, v O riu. Lu*.| % Rovinju, Celovco, ob&inskema c...1 v C-.o državnemu in deželnemu posl* cu d/. V.ktrj Ki- u. I (Kouee pr li.j
Poslano
p. n. darovateljem prispevkov za zastavo ognje-gasnega društva v Kamniku
l'red 3 leti sn pričel«* o<»njega.snemu drnstvu naklonjen« gospice nabirati prispevke, da bi i/, istih napravile in darovan tukajšnjemu oniije^;isneiuu dri stvu zastavo.
Omenjenim gospiram izreče se tu za njih trmi in naklonjenost, najpr srčnejsa zahvala.
Ker sf» \<:i ih« dam-s m mnglo nabrati tol ko, kolikor primi rna zostavi stane, se jc in sel, zastavo napraviti, opustili«, ter je odb.r sklenil, tem potom p. n. darovat eljii-e in diimvat.'lje prispevkov — katerim so za njih naklonjenost tmli itreka nahvala vprašati, da izvolijo lekont S dalj Oilbi.ru podpisanega drnltva izjaviti, ali zahtevajo, da se njim prispevek povrne, oziroma će se sme ta denar dati v blagajno ta podporo bolnih ognjtgascev ali pa za napravo gasilne?* ( rodja, kakor bo odbor mi koristneje spoznal.
Ce nikdo p. n. darovalcev tekom h dmj ne zahteva povrnitev d.ni', anega denarja, smatralo se ho, da je v to likom* privolil.
Za odbor ognjegaBnega društva v Kamniku
dne 1. m .jnika 1807,
Jožef Fajdlga s. r., (688) načelni k.
Frsno Cudornian s. r.,      Alojzij Vremlak s. r.,
tajnik. pmlnačelnik.
Iz ura ii nega lista.
I*, on U ii r-t. Jakob Zargl, trgovec v Domžalah; k<m-l nrsni komisar v,, okr. sod. predstojnik det, sodni svetnik Julij Polec v Kamniku; oskrbnik konkurziio mase dr. Valentin Temnikar, odvetnik v Kamniku. Shod upnikov bode dne H. maja, tirjatve je -/glasiti do dne 26. maja pri dež. sodišču v Ljubljani ali pa pri okr. sodišču v Kamniku; likvidac jski dan hode .'II. maja.
Umrli so v E,|ubijani:
Dne aprila: Kudolfina Hann, Vojaškega uradnika hči, 17 lof, Plorijansk« Olicj št. 1*>, jetika. — Marija Skar-jevec, lesarjeva vdova. JSil let, iMinajska cesta št 7 kostni rak.
Dne 1 maja : Apolonija Ooste, mestna nboga, 76 let, Karlovska cesta št. 7, naduha in vodenica. ■— Marija Strah, posestnikova bdi r> men., Vodmat 6t. 12, bošjast. — Jožefa Trtnik, posestnioa, 711 let. Krakovske ulice št  18, ostarelost.
— Rudolf Žagar, delavčev sin, I leto, Vodmat Sr. 45, jetika.
— Katarina GregOrtC, delavčeva žena, 56 let, Cesta na loko fit. 11, pljučnica.
Dne 2. maja: Jožef \Vastel, prodajalec, 48 let, Hes-Ijeva cesta, mrtvnud.
V h i r a 1 n i O i: Dne ."n. aprila: Marija Spenko, delavka, 56 let, prsna vodenica.
V deželni bolnici: Dne 27. aprila: Matija Sr kar, delavec, .r>7 let, naduha.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306*2 m.
'o?	^L'as opazovanja	Stanje baro-metrn v mm.	Tenipo-raturs v C	Vetrovi	Nebo	Uokrina v mm. v 24 nrah
ii.	i*, zvečer	7;j;i-H	111	brez vet r.	jasno	
4.	7. zjut raj	788*7	B -4	sr. vzhod	megla	00
n	2. popol.	7:ir8	19 4	sr. vzhod	jasno	
Srednja  včerajšnja  temperatura  10 7", nor naima
za 1
pod
ZDiaina^sIsa. borza
dnu 4  m.HJa 1697.
Skupni državni dolt; » notah . Nknpm državni dolg v srebru Avstrijska zlaJa renta a*strijr.!<a kronika renta 4°/„     ,   . , Of^eiska zlat« re;<ta 4°/0...       . . 0;,ui'ka kronska renta 4" 0    .       . ,
rOH ;;erske bančne delnice Kreditne delnice .....
Ironnon vista..... .....il'J
Nunski drž. bai kovci ca 100 mark £0 mark ..........
i-0 frankov..........
Italijanski bankovci .....
C. kr. «-.ekin: ...
1< 1		70 ki
101		68 ,
199		45
101	g	8B
199		OB
«19	g	75 ,
M6	e	
M 1		no |
ilJj	c	B0
38		69« , ,
11		72
0	■	
B		15 86
I ■■i
Zahvala.
Za mnogobrojno spremstvo k zadnjemn počitku naše ljj.be iu nepozabne tete
Jožefe Trtnik
izreka najiskrenejšo zahvalo
(694) rodbina Trtnik.
V Ljubljani, dne 3. maja 1897.
Zahvala.
Za sočutje, ki se nam je skazalo povodom bolezni in smrti nepozabne soproge, matere, tašče in stare matere, gospć
Ane Oblak roj, Oberman
za obilo spremstvo pri pogreba, posebno gg. uradnikom, častiti dubov-čmi, gg. pev> em za ganljivo petje, sploh vsem, prav Brčna hvala.
V Litiji, dne 3. maja 1897.
Žalujoči ostali.
Trgovski pomočnik
s'ar 23 let, ki se je izučil v veliki trgovini meea-i). i blaga, želi vstopiti v kako drugo prodajal-nico. — Ponudbe naj se pošil njo ped „Trgovski pomoćnik" npravni.stvu „Slov. Naroda". (607—3)
Ces. kr. avstrijske      državne železnict
Izvod iz voznega reda
Tr»15a-v-an.egra- od 1. maja 1997, Odhod Ia r.j.riiMi. ir ijuž. kol.).
Proga 6oz Trbiž. (15-100
Ob 13. url 5 miti. po nnui oaobiil vlak w Trhli, ll.ilj >k, Uol< vr<-, Franaonafitate, Iijulirio; če« Solzllml v AiiBuee, Isobl, Giminilon, BolnO(l »d. ne« Kloiu UeiHlu« v Stej-r, Lino, n> DuiiaJ vit A.mi«tolti>:i. — Ob 7 uri B min. ajntrnj oiobiti vluk t Trli!/, Pinititluil, Beljak, lltilnvno, Vm ;.i'ii-'"«ln,   Ljubno,  Dunaj j   00«   HnUtlial   •/ Solnoura.l,   nor.   K li-in-lifilliiiir v
Btajrar, I.ino, Budajavloa.  Pisanj, Hartjlna vari, Hab, Pfsttsovs vari,
Karlovo vari, 1'ran", I.ii'-kn ob II. uri dO min. ilopoli,i• i■> osobni vlak v Tfbli, Poatobal, Holjaa, Oa'OVSO, Ljubno, SeUlbal. Dunaj —Ob 4. nri I i') .< • I ii-1 ii n oaubiii vl.,k v Trii/.. Kuljah, C-iavin-, Kraii/.uusfoHlo, I.juhiio; cm Holrthal v Solno^rad, Iioinl-Oaatoiii, Zoll na innutu, liionioat, Blatan O, Ourlli, Oonavo, Pariz; i:ei K l ■■ i ii lluiliin^ v W cvr, Una, Hudeje-vH- , Plzouj, Marijine raro, Hab, Kraiu-.>vo varo, Kurluvo vara. 'rairo, l.i,i»ko. Dunaj tla Amatottun. — < »l> 7. uri 48 min. ivečor oaobni vlak v
Laaoa-Blad.
Proga v Novo mosto ln v Kočevje.
Ob h. uri Ifi min. sjutraj maAaiii vlak. — Ob 13. uii S5 min. po-polii'lna nukani vlnk. — Ob 6. url 3u min. ivečor moaani vlak.
Prlho«! v I.|nl»l|hmo rjtli. kol.). Proga lz Trbiža.
Ub li ari 69 min. ajutraj oaobul vlak * Dunaja via An.at.'tt.'ii, Solr.o^radn, Iiinca, Stoyru, Omuiitiona, I«ch'n, Aua»oo:i, fijubia, Oolovon, ''• >'» x, Kranzenafoata. — " T.U'l >> nun zjutraj odobui vlak i/, l.user-Blads. — Oh 11. mi 20 mit. '■ ipului'- 8 luubui v.ak a DiiT.aja viu Ainattittnu, Karlovib varov, Moba, Marijinih vari v, 1'linja, Brtdajavio, Solnoirraiia, l.iti» •, Stcy.-a, Pai.aa. Oonovo, Oiltiha, Drojonon, InOmoatal, BalllS Umori:, i..-., ii i--..-.i.a. tjjubna, Oalovoa, Lii ca, Poutmla — 11(» i. uri fi" min. popotadna oaobui vlak a Dunaja, Ljubi n, Selatlmla, Kcliaka, Celovca, Kraninnad'sto, Pontabla. — Ob 9. url * mu . »večer oaohni vlak a Dunaju via AniHtptton iu Ljubi:o, in Ijljakogn, Pra^c, Kraiicovili vnrov Karlovih varov, Hot.a, Marijinih vaiov, Plzuja, Huilojovio, Line i, Sia\ ra, Solno^raila , Holjaka. Oalcvoa, Pontahia.
Proga lz Novega mesta ln iz Kofievja.
Ob 8. uri 10 min. ajutraj meaaui vlak. — Oh 'J. url i2 min. po-pnlutiue moaani Tlak. — Ob 8. uri sr> miu. avucor meaaui vlak.
~>«lli04l Is I^lablfane (drž. kol.) v H»iuuik.
Ob 7. uri 23 min. ajutraj, ob 2. url Ti miu. popolmlne, cb S uri BO min. avuoer, ob 10. url U5 min. avever. (Poslednji vlak lo ob notloljali In j   tr:t. !-..i
1'rlliu«! v I. j m    j ;i«io (drž. kol.) Is KmuiilUa.
Ob 6. uri firi min. ajutraj, ob 11. uri a miu. dopolmluo, ob S. i ri 90 n-.n. avečer, ob 0. tiri 6A min. avecer (Poalmtnjf vlak le >b nedeljah • in praznikih.,
V Latermanovem drevoredu je
Traberjev
0la»VHOZn&I&i   ;iii;i(ouii<"ii i
muzej in panoptik.
Nad 1000 umetnostih in naravoslovskih preparatov, mej temi f>0 fi^ur v življenski velikosti,
Odprt je panoptik od 9. ure zjutraj  do 10. ure zvečer.
Ob petkih samo za damo.        (t>0'l—8) Vstopnina 20 kr. Vojaštvo in otroci plačajo 10 kr. Katalogi v .slovenskem in nemškem jeziku.
Povodom petdesetletnega slave polnega vladarskega jnbileja našega sploSno čislanega cesarja izhajalo bode s pospesilno podporo več c. kr. ministerstev monumentalno krasno delo pod sknpnim imenum;
Unsere Monarchie
die osterreichischen Kronlander.
Izdaje Jnlins Lanrenčlć
s sodelovanjem najimenitnejših domačih pisateljev in umetnikov
Kompletno v 24 sestkih a 60 kr. — 288 podobnih tabel in 2y<J stranij  besedila v nemškem,  č, eSkem, poljskem in laškem jeziku.
Dobiva ao pri: (B21 — 1)
J. Giontini-ju, knjigotržcu v Ljubljani, Veliki trg.
jednonadstropna hiša
tik okrajne ceste,  p' J'ebno  pripravna za rokodelce.
Natančneje se izve pri lastniku Aiilonii OATdencl*Jn v Zagorju ob Savi.        («>08—2.
Tekom 50 let od prvih avtoritet kot najboljši iiMtiaii voda "l&ft priznani
Anatherin
katerega izdeluje dvornt zobozdravnik (437) dr. J. O. Popp na Dunaju. (18) V steklenicah po gld. 1-40, ffll l« - in gld. -50 v vseh lekarnah, droguerijah in parfumerijah.
Gostilna
z zemljiščem ali brez njega, blizu večjega podjetja, ki se ima v kratkem pričeti, se daje ceno v najem. — Naslov se izte pri uprav-ništvu „Slovenskega Naroda". (620—i)
I*i*o da se
bo in dobro posestvo
pod prav ugodnimi pogoji v bližini mesta Kamnika radi družinskih razmer. Isto obsega čez 30 oral lepe in rodovitne zemlje ter prav lepo na novo zidano in /, opeko krito bilo, na novo zidano, s skalico krito gospodarsko poslopje in jako lep in dobro urejen sadni vrt. Poseboo pripravno za kako poletno stanovanje.
Veo  o  tem  pove gospod  Alojzij  Pire,  dncar v iSkofji I.oki. (681 —ii)
Trt i"»
,ov-
Satn-i kratek časi ^
1 +        Prvikrat tukaj! ©/ V Lattermannovem drevoredu.
KSS" Parna. *^s^5
prska in dolinska železnica
z eieKtricno razsvs
Vr-uk dan od 4   ure popoludne odprta. Jako zabavno za odrasle in za mladino!
Za mnogobrojni post-t prosi itdani M   604—8 ImelitolJ.
V121T N1C E
priporoča
„Narodna Tiskarna*4
po nizki ceni.
Natečaj.
r V I>Ol»II  r i.' 111 :• uj' ■ s tem
zgradbo novega župnišča.
Sia\ Im ni odbor v l>ol»n razpisuje s tem natečaj za
Oddajata so bodo: aldaraka, ItaiiiiiOHCNlta, ic-ai-skii, lulzur-slin,   U 11 n <-.» \ n 1 <-u i-sit n,  klepurMkn,  pleMkarMkn,  sleblai sLa
lil   |ieraraka  <lel»  V  skupni  Sveti :'Ul.
Proračun, načrti in dražbeni pogoji leže na ogled pri g. pred8edniku stavbenega odbora v Duhu
Podjetniki se vabijo, da vlože pismene kolekovane ponudbe z 10°/0nim
vadijem <|o ^ f   im 0||0||Mine
pri stavbenem odboru v Dobu.
V Dobu, dne 3. maja 1897
(022-D Stavbeni odbor.
Na Najvišje povelje Nj. c. in
5M.
kr. apostolskega Veličanstva.
XXXI. državna loterija
za civilne dobrodelne namene.
tlolliikov v gotovem denarji, razdeljeni h na 14S dobitkov n '5834 preddobitki in  3834 naknadnimi  dobitki  v skupnem znesku flft&.OOO
x. lii lili Et.ro n in l€l4l.?fe*>4l fS^I«I. ttVNtr« VflJ. in sicer: 1 dobitek z 1
1        a n
1     n n
1 h .
I „ m
1 - n 1 a a 1        n n
JI M
3 dobitki po
4 . ,
4 M „
4     a a
Srečkanje bode nepreklicno dne 10. junija 1S97. t^»i*ec?laTni velja Si glcl. v.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne It terije na Dnnaji, I., Riemergasse 7, v loterijskih kolckturab, tobačnih trafikah, pri davčnih, postnih in brzojavnih uradih, v menjalnicah itd.   Načrti srečkanja za kupovalco srečk brezplačno. gaV Srečke se do^ošllj&Jo poštnine prosto.
Od c. kr. loterijskega ravnateljstva,
(239—4) oddelek državnih loterij.
fiO.OOO	kron v zlatu	■ia	150 000	8 dobitkov		po	175	goldinarjev		1.400
ir>.< 00	kron v zlata	mm	16.000	14	n	t)	150	n		2.100
6.000 goldinarjev		—	ft.000	18	i»	«	100	rt		1 800
4.000		=	4.0 jO	28	H	n	75	„		2 100
3.000		=	.•{.noo	69		n	50	n	=	2.G00
2.001)		mm	2.0OO	;>»;	n		30	n		2.880
1.800	■	=	1.800	60	n	*	25	n	—	1.250
1.GC0			1 (>00	182		»	20	n		3.640
1.300		—	1.300	584	n	»t	16	n	--:	8.7HO
1.000		mm	8.000	350	n	n	12			4.200
500		mm	2.( 00	1.860			10	n	-	13.500
300		—	1.200	OtiO		n	7	ji	-	4.620
201)	n	=	800	4.400	n	n	0	a	■a-	26.400
Izdajatelj in odgovorni urednik : Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.