Pa pošti prejeman:
za
j«1o leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — , fetrt , , 6 „ 60 „
Mesec , 2 ,20„
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — , fietrl „ , o „ - , floosec , 1 „ 70,
Z» pošiljanje ca dom 20 h na mesec.
irijMUilh ,'i
m 1
Političen list za slovenski narod,
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma na vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-Diških ulicah št. 2,1., 17.
izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 280.
V Ljubljani, v četrtek 6. decembra 1900.
Letnik XXVIII.
Volilno gibanje. V obrambo pravice!
V trnovski občini dostavlja obč. sluga glasovnice. Ž njim pa hodi občinski svetnik Urbančič. Ta pa glasovnice, predno se izroče, popisuje z imeni liberalnih kandidatov. Ljudem pravi, daje tako naročeno od okrajnega glavarstva. To je očitna Sleparija Preskrbljeno jo že, da se ta liberalna sleparija kaznuje in da se volilci več s tako pretvezo ne terorizirajo. Da se take sleparije preprečijo, je nujno potrebno, da poklicana oblast volilne sleparje takoj zapre. Pozor!
Nasprotniki delajo proti g. Pfeilerju tudi mnogo z denarjem. Ker so 22. nov. v Krškem sijajno — »Narodu« so brzojavili: »velečastno« I — pogoreli, poskusili bodo morda — ali mogoče so že skušali — svojo srečo še s kupovanjem glasov. Poživljamo torej somišljenike, da bistro motre in ostro pazijo na početje nasprotnikov, kajti: »Ko so ljudje spali, prišel je sovražnik in je posejal ljuliko med pšenico« !
Shod na Dvoru pri Žužemhfffku.
sebi za
„k 1 a k o." V soboto da v tisk govor, ki ga hoče v nedeljo imeti, in naj se zgodi karkoli, naj tudi dr. Tavčar govori trezno ali pijano, kratko ali dolgo, govor je za »inteligenco" salviran, in v »Narodu" se bere o „ velikanski zmagi." Tako je bilo na Dvoru pri Žužemberku. Preprost verodostojen mož, ki si je hotel liberalno bando od blizu ogledati, nam piše o tem shodu sledeče:
Pred dohodom Tavčarjevim je dvorski župan pripenjal nekaterim zadosti trčenim liberalcem znamenja, ti naj bi klerikalce, ako bi provzročili kak nered, spravili izpred oči liberalcev. Bil je tudi sam vinjen. Možnarje je ukazal nabijati, da bi bila slavnost podobna sprejemu kakega škofa ali drugega imenitnega človeka.
Po mojih mislih ni bilo čez deset kmetov zraven. Vse, kar je bilo tukaj, je bil žužemberski uradni štab z malo izjemo, sploh vse, kar „čuti in trpi s kme tom." In tem stiskanim siromakom je govoril jako usmiljeno naš bodoči poslanec Zupančič, kaj 011 čuti in kako vidi siromašnega kmeta. Kmet mora biti, ako hoče kdo znati bolesti in nesrečo kmeta. In kmetje v h a v e -lokih in z očali so mu burno pritrje vali. Potem je tudi razodel, da ima dobro srce in pa da je njegova hiša „glih" tako krščanska, kakor katera druga. Ako bo on izvoljen, bo pomagal kmetu, klerikalcem pa v cerkev, kamor spadajo.
Na to nastopi dr. T a v č a r. On je pa jako lačen mladih klerikalcev. Od začetka pa do konca jih je hrustal in pa podil v cerkev. Ubogi klerikalci! Da bi Tavčar le še v cerkev z a n j i m i ne šel! Sline se mu bodo cedile, kadar bodo vsi notri.
A pri tem „delu« ga je dobil mož visoke postave. »Stoj, dosti si blatil naše pre-častite gospode! Ti nisi človek!" In zapustila sta dva korenjaka liberalni tabor z besedami: »Tako bi mogel govoriti le satan' Ne poslušajmo ga !« Kvasil je potem Tavčar o klerikalnem vozu, da je že močno polomljen m da se bo čisto polomil. Govoril je tudi o Španiji. Tam so klerikalci nakopičili ves denar na svoje kupe, kmet je pa stradal m jedel neko rujavo glino in hrastove skorje Klerikalci si polnijo žaklje in imajo tako obraze, da se devet spomladi na enem vidi
— Seveda Tavčar ni tako rejen, ker stari klerikalci so pretrdi, mladi, - ti nebodi jih treba, — so pa prehitri, zakaj kakor hitro občinski sluga izroči izkaznico in glasovnico, jo pa že mlečnozobi klerikalec počečka. — Ni čuda torej, da se je Tavčar smilil tem ubožcem, ki so stali okoli njega.
Na to neki dr. Tr., katerega imena si pa nisem zapomnil, Triller nastopi mesto Lukca, ki je »dober mož in sin kmetskih starišev.« Po svoji pridnosti je postal v Ljubljani učitelj. To so njegove zasluge. Njegovi grthi so pa ti, da ne more videti klerikalcev. Uboga para klerikalna, že ta namestnik te tako mesari, kaj bi še le bilo, če bi te Lukec sam v kremplje dobil!
Se nekaj o Tavčarju! Klical je: »Nazaj h Kristusu, vi klerikalci, potem bomo tudi mi šli za vami.« Kaj ne, kakšen misijonar! Za kar je tudi rekel, da pričakuje plačila od dobrega Boga. Dobra duša!
»Inteligenca«, ki more tako kvasenje odobravati, mora biti — pijana ali prismojena. In nekaj takega se govori o »inteligenci. in o »kmetih v havelokih^, ki so poslušali Tavčarja. Prosit!
Mokraško iz Zagorja
»A gen tiran j e «. To vam »agentirajo« naši mokrači po hribih in dolinah do Trojan, Moravč in Šmartna dan na dan! Postali so pa tudi taki kot Indijanci, ko izkopljejo bojno sekiro. Vse, vse je naše! so že kričali. To je bilo krika in vika, ko zvedo, da je bil prejšnjo nedeljo po sveti maši shod v St Lambertu in popoludne pod Sv. Goro, kjer sta si drznila »klerikalna« agitatorja Jakopič in Skerjanec razkrivati kmetom liberalne in mokraške sleparije.
Mokrači v zadregi. V nedeljo jih povabijo liberalni bratci v Šmartno, kjer so Smarčani imeli priliko opazovati njih oliko. Kako ponosni so sami na njo, priča to, da se bahajo, k ako j e e d en u d r i hnil gospoda dekana z dežnikom po hrbtu in kako s ta d v a n esl a g o s p. Janeza na hladno. Culi pa so zvoniti tudi o shodu v Dolini nad Zagorjem. Čobal je poslal eno patruljo 30 najbolj izvežbanih gori.
Ponesrečen bojni načrt. Ob deseti uri so že prihiteli na podružnico Briše, ker so čuli, da bo imel kapelan Škerjanec ondi sveto mašo. Pač velika ljubezen do svojega pastirja, da gredo dve uri daleč za njim.
Ker najdejo cerkev prazno, dirjajo eno uro dalje na Mlivše, ker ondi se ima menda vršiti volilni shod. Ker so za sv. Barbaro dobili vsak eno kronco, jo bilo ravno za potnino. Tam čakajo do treh. Kaka navdušenost,^ ko prideta mimo klerikalna agitatorja Škerjanec in Jakopič sama! Nič kme tov ! »Ta dva bomo pa že pohrustali:« — »Kaj pa vi tu, ljubi farani?« — »Na shod smo prišli.« — »Kdo ga je pa sklical?« — »Menda kaplan.« — »Jaz nič ne vem o tem. Midva sva imela ravno shod v Kolovratu. In sedaj greva na Vače. Pojdite z nami.« — To jim je pa bilo preveč! Postali so vredni svojih bratcev v Šmartnem, seveda v besedah in obnašanji. Pa tudi klerikalna agitatorja sta bila kaznovana za svoje norčevanje, ker so jih za nos potegnili liberalci i Vačami, ki so trosili med kmete vabila na shod ob 3. uri, shod pa je bil opoludne. — Menda so se bali kmetov in so jih s tem pre
Kljub temu pa smo „poagentirali" v ponedeljek po vsej Dolini in povsod uvido-vali, kako mokrači in liberalci z lažmi in obrekovanjem ljudi sleparijo.
Somišljeniki! Na krov do zadnjega moža! Odpirajmo oči poštenemu narodu. Razkrivajmo sleparstvo in zmaga je gotovo naša!
Agitator v smrtni nevarnosti. Da mokrači in liberalci agitatorsko pravico samo sebi pripisujejo, skušamo vsi. Ker pa jih ne ubogamo, — žugajo. Ko pred par dnevi hiti zagorski kapelan po svojem opravilu" mimo zagorskega „na hladno postavljenega" sokolsktga staroste Maura in za nekaj časa še predsednika slavnoznane hranilnice, tedaj mu prileti na ušesa par korenitih čufarskih izrazov. Ko se ozre, vidi za seboj eksstarosto s „lrvanko" v roci. „Kar s kamenjem bom tega h .... a."
Notranjsko.
Iz Črnega vrha pri Idriji. Zadnji shod, ki se je vršil dne 25. nov. v pro štorih g. župana Mat. Lampeta, je bil obilno obiskan. B:lo je do 130 ljudi, večina iz 4. kurije. Predsednikom je bil izvoljen načelnik posojilnice in kmetijskega društva g. Rudolf. Najprej je poučil g. A b ram navzočo o novi volitvi, potem pa g. Sever o njih dolžnosti, in jim pokazal Božiča o pravi luči. Navzoč je bil tudi liberalni Ivan Lampe, ki pa ves čas shoda ni črhnil besede, menda je jezik doma pozabil. Shod smo zaključili z »Živijo klici« na g. Žitnika.
Iz senožeške občine, 4. dec. Tudi v naši občini se vidno giblje agitacija za državnozborske volitve. Prvi javni shod je sklical dež. poslanec g. Josip Zelen pred štirimi tedni v Senožeče. Na tem shodu, katerega je hotel senožeški župan g. pl. Gar-zarolli se žendarmerijo preprečiti, kar pa se mu ni posrečilo, je možem v poljudnih besedah pojasnil pomen in namen slovenskih strank in njih delovanje.
Drugi javni volilni shod je baš isti g. sklical na 18. p. m. v Dolenjovas pri Senožečah, katerega izid je hotel »Slov. Narod« z dne 28. p. m. s svojim obrekovanjem osmešiti. Razsoden človek »Narodu« itak ne veruje. Dne 25. p. m. pa smo srečavali, ko smo iz Dolenjevasi šli v Senožeče k sveti maši, c. kr. davkarskega kontrolorja iz Senožeč proti Dolenjivasi korakati, kateri je trdil na vprašanje, kam gre tako rano, da je uanes maša v Dolenjivasi. A istina je bila, da je šel na povelje tajno volilni shod pripravljat. In glej: sešli so se omenjeni dan mameluki okoli svojega lahonskega pa-tricija v neki krčmi v Dolenjivasi ter vlekli na ušesa obljube plemenitega gospoda. Prva beseda njegovega »j e d e r n a t e g a« govora je bila: »Sevej, da boste Dolenjci pri volitvah z nami držali?« Nato se oglasi mladič nevolilec iz gostov v krčmi: »Bomo, če bo kaj pijače.'« — »Bo!« je bil odgovor; in bilo je koj polnih steklenic vina po mizah, in teklo je vino z miz. Mož je nato lomil nekaj neslanih fraz, ljudje pa so se mu muzali od strani.
Za njim je nastopil kot govornik po hišah v Senožečah dobro poznati učitelj ter hvalisal Ivana in Luko, a ni mu šlo izpod rok. Nato je s cepcem udrihal po duhov-stvu, posojilnicah, kat.-narodnih kandidatih ter konečno predlagal, da naj tisti, ki so za Božič-a in Jelenc-a, roke vzd>gne|o. Ker pa so se možje spogledavali, je hotel bliže sto ječim poslušalcem šiloma roke vzdihovati; ti pa so se ustavljali sitnosti svojega uči-
telja. In tako se je izjalovil od V. tajno aranžovani volilni shod. Ko je potem družba zapuščala gostilno, so navzoči volilci in ne-volilci na videz »Živio« klicali za njimi, a pozneje so doneli za njimi: »Pojdite se solit!« Gospod Boštjan pa naj ne pozabi na Gregorja Šk.
V nedeljo 2. t. m. je šla omenjena »bella campagnia« v Senadole, tam nekatero vaščane skupaj zbobnala, jih v krčmi pogostila ter jim izpolnila glasovnice.
Tudi dobro poznani učitelj si je posebno prizadeval, da je priprostemu kmet-skemu ljudstvu metal pesek v oči. Ali ne ve ta učitelj za ukaz naučnega ministerstva z dne 10. avgusta leta 1895, št. 1615, razglašen po c. kr. deželnem šolskem svetu kranjskem dne 23. septembra leta 1894, številka 1940, kateri razglas učiteljem in učiteljicam na ljudskih in meščanskih šolah vsako agitacijo in strankarstvo v obče pri volitvah strogo prepoveduje.
In po vseh silnih agitacijah pride sinoči še tisti možic, ki čuje na imo Kopač, v Senožeče, da je tam v neki tesni sobi nadlegoval s svojimi obrabljenimi čenčami radovedne Senožečane. Obljubil je, da bo, ako ga državnim poslancem v peti kuriji volijo, zemljiški davek znižal, da bo vojake odpravil, da bo plače državnim uradnikom znižal, da bodo tudi advokati in notarji svoje eks-penzare za tri četrtine zhižali itd. Take je kvasil celi dve uri. Eno pa je rekel, katera je tistega, koji ga je v Senožeče zvabil, hudo dirnula, da se je koj iz sobe odstranil.' Rekel je, da plemenitaši uboge ljudi odirajo in tako bogate. Trdil je, da zna ceniti de-lavski stan, ker je sam delavec. A ko mu je na to izjavo neki trgovec ugovarjal, da njegove roke ne kažejo žuljev, ker so s prstani okovane, ni vedel, kaj bi odgovoril,— Rekel je dalje, da je bil prisiljen ta shod prirediti, sicer bi bil zgubil svojo službo. Ko je to izgovoril, so začeli ljudje, kar jih je bilo, sobo zapuščati in slišali so so v veži glasovi: „Ta mož je menda socijalni demokrat I" — Senožeška gospoda se tega shoda ni udeležila, razun pl. gospoda in nekaterih njegovih zvestih trabantov.
Zvijače liberalcev. Mej kmeti v logaškem okraju trosijo laž, da sta unški župnik in en cerkniški kapelan že na liberalno stran potegnila, torej ni tako velik greh, ako se tudi kmet pridruži liberalcem. „IIilf, was helfen kann."
Liberalni shod na Bučki.
Dne 2. t. m. ob 3. uri popoldne po krščanskem nauku nabralo so je precejšnje število ljudstva pri gostilni Alojzija Punger-šiča na Bučki. Kmalo na to prikorakata dve zali osebi navkreber. Najprej zadeneta na nekega klerikalca, globoko z razkritima glavama mu poklon naredita. Ta trdosrčnež pa še klobuka raz glave ne vzame. Omenjena gospoda sta bila dr. Tomaž Romih, učitelj v Krškem, in g. Globočnik, veleposestnik na Dobravi pri Kostanjevici. Njima nasproti prikrevsa nek krojaček, g, Globočnika objame črez pas ter pravi: »Le pjedte gasput u hiše, smo nutr možje iz stare Bjevčke «. In res gresta gospoda ponosno v goslilno. Tu so pa njihovi lačni in žejni že komaj čakali božje, kapljice. No, g. kandidat kmalo spozna njih potrebo ter migne krčmarju, naj ga prinese, da bodo trčili. Toda žalibog krčmar je bil kmalo v zadregi; vina mu je zmanjkalo. Navzoča gospoda, dasi učena, čudežev vendar ne znata delati. Khj jima je bilo storiti ? Poslali so k bližnjemu sosedu, trdemu
klerikalcu, da je posodil še 24 I. vina, in to je zadostovalo. Glejte, v sili je prišel kleri kaleč liberalcu na pomoč!
Med govorom, ki ga je imel g. Glo bočnik, jo razložil svojim zbranim, kako težaven je kmetski stan, da se mora tudi on s kmetijo boriti, kakor mi, ter so pobahal, koliko je že prigospodaril, kar je on gospodar. Pravil je tudi, kaj bo vse za kmeta storil, ako bo on izvoljen poslanec.
Omend je tudi, kako duhovnike ljubi in rad ima, vendar pa želi, da naj bi se duhovniki kar največ mogoče s političnega polja v cerkev potisnili. Po dokončanem govoru so hoteli napraviti južino dotičnim gospodom. Miza je bila že pogrnjena. Po na-ključbi sedelo je za mizo neko ženišče štri-hano dobrega cvička. In ta, nebodijetreba izbila je vse skup, jed in pijačo, na to pre-grnjeno mizo. Pravijo, da je bilo težko, naj si bo pa že kakor hoče, težko ali lahko, bila je tega polna miza, da je na vseh voglih dol teklo. Gospoda se malo spogledata ter gresta iz hiše, češ, nisva boljšega zaslužila, pa še za to ne marava. Z velikim poklonom se poslovita, ter hitrih korakov stopata proti Dol. Raduljam ter se gredoč pogovarjata: »E kaj to, če oni klerikalec nej znama, to nič ne dene, sej morebiti jih bo še 50 preveč«. Toda motita se gospoda. Ako sta povsod tako nesrečna kot v Bučki, potem najbrž ne bo iz Vaše moke nič pogače. Pomislite, da občina Bučka ima kakih 99 volilcev za poslanca kmetskih občin, in teh je bilo pri vas komaj deseti del, med njimi samo trije obč. odborniki, drugi bili so večinoma lačni in žejni, ki ne plačujejo nobenega davka lazun od šnopsa. Ti so prišli z veselo nado, da jih boste dobro napojili, kar se je res zgodilo. V zahvalo so vam upiii Živijo ! Na čelu tej tolpici bil je Janko Novak, po domače Brdavs iz Zgor. Radulj.
Romajte torej, te skromne vrstice, po širnej Sloveniji, ter oznanujte vsem liberalcem, kako sijajen je bil liberalni shod na Bučki, ter bodite prepričani, da vaš ljubi »Narod« strašno laže !	Podseljan.
Štajersko
Doslej je že na mnogih krajih zmagal Žičkar, kakor smo dan na dan beležili. Za Hribarja pa bodo glasovali med drugimi volilni možje iz Gornjega grada (2), iz Nove Štifte (2), Ročne (5). Gotovo za Žičkarja so 3 Mozirjani, 5 Ljubencev. Kokarjani, Solča-vani in Rečičani.
Volilno gibanje v Trstu
Iz Trsta se nam piše: Kandidatura bivšega župana dr. Dompierija za V. kurijo je zopet na površju. Na velikanskih lepakih poziva neodvisni volilni odbor meščanstvo, naj združi svoje glasove na poštenega in sposobnega kandidata. Progressovo stranko spreleta strah »II Piccolo« skuša v dolgem članku osmešiti može v neodvisnem volilnem odboru. Zanimivo je razkritje »Avantija«, da so progresovci in demokrati sami ponudili Dompieriju mandat. Iz takih r^k ga poštenjak seveda ne sprejme. Ne vemo še, kaj poreče Dompieri na to ponovno kandidaturo proti njegovi volji. Se bolj zanimiva je druga vest v istem listu. Cenzura je namreč na gori navedenem pozivu neodvisnega odbora črtala skoro polovico, in sicer same take odstavke, v katerih se »komoristoma očita marsikatera bridka resnica! »Avanti« je danes priobčil izvirnik tega poziva. — Kandidate »Progressa« in »Demokratike« še vedno pokriva tema. Ne upajo se na dan, kajti njih možje ■— ne ljubijo luči. Bolj in bolj se zavedajo, da je Camber, kateremu je znana masikatera tajnost gospodujoče klike, nevaren nasprotnik.
Politično društvo »Edinost« v Trstu priredi prihodnjo soboto, 8. t. m. dva volilna shoda, in sicer v Rojanu (konsumno društvo) in v Kolonji (pri Matevžu.)
Volilno gibanje na Goriškem.
»Gorica« poroča: »Se par dni in volitve volilnih mož bodo pri kraju. Izid njih, kolikor nam je znan že do sedaj, bo tak, da ne bodemo imeli mi uzroka so — jokati, niti naši nasprotniki smejati, kajti dejstvo je že do danes, da imamo mi v IV. kuriji veliko absolutno večino glasov, a tudi v V. kuriji nam je večina že danos zagotov-
ljena Lo neustrašeno na volišče še v onih par občinah, kjer so imajo vršiti prvotne volitve, da bode naša zmaga čim sijajnisa. Pa srca kvišku!
»Soča« poroča, da so Tumovci zmagali v Ročinju, v Trnovem pri Gorici, v Devinu, na St. Viški gori. »Klerikalci« so zmagali v Podgori, v Kojakem in v Kozani.
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. decembra.
Čehi in Koerberjeva vlada. Shod mladočeških zaupnikov se še ni vršil in se torej še ni odločilo, kako taktiko bodo zavzeli v zbornici novoizvoljeni češki poslanci, in vendar se že na vse pretege trdi v ži-dovsko-liberalnih listih, da bodo Cehi ob-struirali tudi v prihodnjem zasedanju in da hočejo vreči Koerberjevo ministerstvo ali vsaj nekaj njegovih članov. Pred vsem hočejo vreči ministra Spens-Boodena in Bohm Bavverka, ki s a nastopala večkrat proti češkim težnjam. Bivši poslanec in vodja dr. Engel je bival predvčeranjim na Dunaju ter ondi konferiral z m nistrom Rezekom, bivšim poslancem dr. Kaizlom in predsednikom praške trg. zbornice Wohanko, in baje tudi z ministerskim predsednikom Koerberjem, čemur pa oporekajo dunajski židovski listi. Dr. Engel je neki pri tej priliki pritiskal na vse strani, da se izpolni zgorej omenjena želja Cehov, in neki znova izjavil, da ne vsprejme nikakega mandata. Iz tega, kar se je dogajalo na Dunaju, torej še ni posneti, da so Cehi že gotovi s svojim bojnim načrtom. Pač pa piše praška »Politik«, da naj vlada takoj pokaže, hoče li imeti usodo grofa Clary|a ali pa se takoj odpovedati zvezi z nemškimi levičarji. Na vsak način bomo tako postopali napram vladi, kakor zasluži. — Te besede kažejo, da so zavzeli Čehi strogo opozicijonaino stališče napram vladi. A besedam še niso sledila dejanja.
Novo češko - nemško spravno akcijo namerava po poročilu lista »Glos Narodu« v kratkem uprizoriti vlada. S tem pa ni rečeno, da se nameravajo novi ustni do govori mej zastopniki obeh strank, marveč vlada bo to sama izvedla pismenim potom. Povabila bo zaupnike obeh strank, naj ji pismenim potom sporoče zahteve in pogoje, pod katerimi bi bilo mogoče spraviti se z drugim delom. Na podlagi došlih jej pojas nil bo vlada sostavila nove skupne pogoje, oziroma predloge ter jih predložila strankama v odobrenje. Ministerski predsednik Koerber je baje prepričan, da bo imel ta način pogajanja več vspeha, in ga je voljan nadaljevati, dokler nista jedini obe češki stranki. Za slučaj, da se mu poskus posreči, je voljan Koerber privoliti tudi v preosnovo kabineta. — Zgoraj imenovani list dostavlja temu poročilu, da je prejel to obvestilo iz povsem zanesljivega vira.
Razpor v mladočeški stranki. Pred nekaj dnevi so pisali razni listi, da se je pojavil v mladočeškem taboru razpor radi mladočeških kandidatov. Izvršilni odbor sedaj izjavlja, da v stranki ni nikakega razpora glede kandidatov, za katere so zavzeti vsi češki volivci. Vendar je pa posneti iz raznih izjav, da še ni jedinosti mej voditelji mla-dočeške politike : za ali proti obstrukciji, kar pa seveda ne bo vplivalo na izvolitev od skupnega odbora priporočenih kandidatov.
Zasedanje češkega dež. zbora bo bržkone zelo burno, akoravno mu je določen samo nekajdnevni rok. Radikalci hočejo na vsak način spraviti na dnevni red razne politiške zadeve. Bivši poslanec Spind-ler zahteva v svojem »Podfipanu«, da se razprava ne sme zaključiti brez politike in tudi tedaj ne, ko bi zbor ne imel prav nobene prilike zato. Nemške grožnje ne smejo nikogar prestrašiti. Vlada naj pa nikar ne misli, da je že s tem storila Čehom kdove kako uslugo, ker je sploh sklicala dež. zbor. Ko bi se sedaj ne sošel, bi ne bilo treba pred Božičem rešiti vladne predloge o dež. nakladi na žganje Češki narod hoče obračunati s sedanjo vlado in se ne bo strašil pred nikakimi sredstvi. — Morda računajo radikalci na obstrukcijo v dež. zboru. Tej bi avstrijski narodi sicer ne oporekali, a Cehom bi gotovo več škodila nego koristila.
Kompromis v češke	*vn.
Včeraj sta se zbrala v P	.,ia od-
bora konservativnega in ustavovernega češkega veleposestva, da se dogovore o bližnjih državnozborskih volitvah, posebno pa glede kompromisa, da se prepreči boj mej obema strankama. Ožji odbor konservativnega veleposeBtva se je o tej zadevi žo posvetoval. Dotične seje sta se udeležila tudi bivša ministerska predsednika knez Windisch-graetz in grof Thun. Pri zadnjih volitvah v 1. 1897 se je sklenil kompromis za one veleposestniške skupine, kjer sta obe stranki primeroma jednako močni. Isto se zgodi bržkone tudi sodaj.
Ualrnatinci in železniško vprašanje. Prhodnjo soboto se vrši v Spljetu velik shod, na katerem bo hrvatski narod slovesno protestoval proti jednostranski rešitvi železniškega vprašanja v Bosni. Ljudstvo je silno razburjeno in bo baje zahtevalo od svojih bodočih zastopnikov, naj vstrajajo tako dolgo v odločni opoziciji nasproti vladi, dokler ne spolni zahtev Dalmacije. Svojo nejevoljo pa morajo zastopniki že pokazati v deželnem zboru, ki se snide 10. t. m.
Novi nemški zastopnik v Petro-gradu je, kot smo žo omenili, dosedanji poslanik v Bruslju, grof Alvensleben. Rojen v letu 1836 je že leta 1861 stopil v diplo-matiško službo, ter bil pozneje prideljen raznim poslaništvom. V letu 1872 je postal poslaniški svetnik v Petrogradu, štiri leta pozneje je postal glavni konzul v Buka reštu. L. 1872. je šel kot poslanik v Darm-stadt, 1882 v Haag, 1884 v Washington, štiri leta pozneje so ga pa pozvali v Bru selj, kjer je ostal do sedaj. Na nemškem cesarskem dvoru uživa novi zastopnik Nemčije v Petrogradu veliko zaupanje in pričakujejo, da bo deloval v smislu kneza Ra-dolina.
Francoski /ramasoni se pač ne morejo pritoževati, da se jim slabo godi pod sedanjim ministerstvom. Vse se zgodi po njih volji in naj bi bilo še tako krivič-no in bedasto v očeh treznomislečih mož. Te dni je bil kardinal v Reimsu, Langenieux s svojo duhovščino obsojen na večjo de narno kazen, ker je »prekoračil prepoved mestnega zastopa, da se vernih duš dan ne sme vršiti po mestu cerkveni sprevod«. V resnici se sprevod ni vršil v mestu, marveč kakor doslej običajno in vkljub znani prepovedi neovirano samo na pokopališču. Te vrste sprevodov dosedaj nihče ni oviral, in se v tem slučaju sploh ne more govoriti o prekoračenju prepovedi. In vendar se je izvršila obsodba, ki bo dala pogum tudi zastopstvom ostalih framasonskih most v Franciji. Vkljub temu se gotovi krogi drznejo trditi, da je sedanja vlada preveč »reakci-jonarna«.
Vojska v Južni Afriki bo donesla Angležem kaj malo časti. Poleg tega namreč, da je po poročilu strogo oficijalnega »War Olfice« sedanja vojska stala Angleže že 90.000 mož in 40.000 konj, torej trikrat toliko moč, kakor je bila burska, je najbolj sramotno dejstvo, da so pričeli sedaj angleški vojaki opravljati rabeljsko in policijsko službo. Vojska je stopila sedaj popolno v nov štadij, kar se tudi pozna na strani burskih bojevnikov in po njih številnih zmagah.
Olasba.
V Schvventnerjevi založbi sta izšli ravnokar sledeči skladbi:
„Pod oknom". Samospev za bariton s spremljevanjem klavirja. Zložil dr. G o j mir Krek. Ob stoletnici Prešernovega rojstva. Last založnikova. Cena 1 K 60 h.
»Zimska idila" Balada (Besede A. Aškerca.) Za srednji glas s spremljevanjem klavirja uglasbil Ri sto Sla vin. Op. 7. Gospodu drju Beli Stuhecu prijateljsko posvečeno. Cena 1 K.
Dr. Gojmir Krek nam je podal tu težavno skladbo, ki zahteva od pevca obilo vaje in točnosti, da jo izvede. Zdi se nam še celo, da je nekoliko preveč nasprotstev položil v to skladbo, ki ima po besedilu samo tožno liričen značaj. Vsekako pa so je g. dr. Krek tu pokazal kot vrlo izobraženega glasbenika, katerega toplo pozdravljamo med novimi skladatelji.
G. llisto Sla vin nam je pa že prej pokazal, da zna krepko uglaševati epično pesmi. Kratki izraziti stavki pripovednega
značaja se mu dobro posrečijo. Tudi on stoji na stališču moderne tehnike.	X.
Slovstvo.
Afera Tacoli-Ledochowski. Dunajski katoliški akcijski odbor je izdal pod naslovom: »Der FalI Tacoli-Ledochovvski« 27 str. bro-ječo brošuro izpod peresa barona Biechoffs-bausen-Neuenrode, ki se dobiva pri založniku H. Kirschu, Dunaj, I. Singerstr. 7. komad s poštnino vred 35 v. V tej knjižici je obširno in temeljito opisana dvobojna afera, b katero smo tudi mi svojedobno seznanili čitatelje. -
Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pa dovanskemu. Spisal P. Aljfonz F u r 1 a n , mašnik frančiškanskega reda. V Ljubljani 1900. Katol. tiskarna v Ljubljani. Cena v platno vezani knjigi 32 kr., v usnje 38 kr., z zlato obrezo 46 kr. — Sv. oče Leon XIII. nagovarja vse kristijane, naj posebno častč sv. Antona Padov. Mi Slovenci ga moramo častiti pisebej še zato, ker je bil v naših krajih v Gorici, na Krasi;, v Trstu, kjer je gotovo pridigoval in spovedoval. Frančiškanski samostani na Goriškem, Koroškem in Kranjskem so spadali k romanjski redovni pokrajini. V to pokrajino je bil sprejet sv. Anton in jo je potem kot provincial vladal nekaj let. Ta knjižica je spisana, da bi se bolj razširilo češčenje sv. Antona, in obsega njegov kratek življenjepis, premišljevanja in druge molitve. Jezikovno je knjižica prirejena p-) načelih o. Stanislava Škrabca.
©opisi.
Iz Čičarije, 3. decembra. Tam pod Ore-jakom, pravijo, da je središče Čičarije. Bilo bi to v Lanišču In tam je bil v nedeljo političen sestanek pod vedrim nebom, kateri je bil za Lanišče skrajna potreba. Tavali so Laniščani v tmini, dali se zavesti besedam italijanskih podrepnikov, poslušali so novega odresenika, in znajte, da je dosti Laniščanov na njihovi strani. Dr. Dinko Trinajstic je narodu raztolmačil, kaj je parlament, kaj poslanec. Predočeval mu je tri stranke v Istri: hrvatsko, italijansko in socijalistisko. Omenjal je odpadnika Krstiča; govoril je o La-ginji ter pozval narod, da odda svoje glasove njemu.
Naš dični Fran Flego je poljudno razpravljal, kolike »koristi« imamo od italijanskega nadvladja v Istri; kazal je zanemarjene ceste, in vendar vedno večji namet za ceste; opisoval žalostno stanje hrvatskih šol in vendar vedno strožje iztirjavanje šolskih taks, ter končal z vzklikom: Bog je rekel: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe. Ljubi torej i ti svojega sodeželana, a glej, da ne bolj kot sebe; ne toliko, da bi njega poviševal, a sebe poniževal.
Sime Defar, načelnik tinjanski, je svaril narod pred onimi zaslepl|enci, ki govore, da hočemo Istro prodati Hrvatom, ter bodril poslušalce k slogi proti njim za našega prvo-boritelja Laginjo.
A domači župni upravitelj je prav s prstom pokazal na grabežljive volkove, ki gledajo, katero ovco bi požrli. — No, nikar ne mislite, da je ta sestanek tako mirno prošel. Bilo je polno ugovarjanja. Neki Šajina, podkupljen od slavnega našega Markija, je celo povedal, da so Italijani iz Buzeta njim napravili vodnjak na trgu, a Hrvati nič za Lanišče. Pozabil je pa menda povedati, da je zadnji načelnik italijanske stranke v Buzetu Clarich samo za komisije k temu zavodu zaslužil 265 gld. 56 kr. Tam izza zida kazal je svojo glavo Scala, stric onega Skale, ki je nedavno v Roču kupil z 2000 K zmago italijanski stranki. Odpiral je na široko svoja usta in pretil s pestmi, kakor da bi se ga kdo bal. Pomagale so tudi nekatere ženske z glasnim, navlašč prirejenim smehom. No, vse to je pa bilo, ker je gospod učite'/ Marki tako zapovedal. Ali zapomnil si bode ta renegat dan sestanka v Lanišču. Zelen je bil od jeze, ko se ga je odkrilo narodu, da vidi, kak je. On in nihče drugi je na pot proti Lupoglavi, po kateri so imeli priti Trinajsti«, Defar in drugi na zborovanje, zapovedal postaviti trd papir z napisom: »Živio Franc Jožef I. — Živio naša mati Istra. — Zivio dr. Ivan Krstio, — kojega pričakujemo danes. Zivio matere istrijanekih mladiči. — Bog nas očuvaj od šta. — Živio Lanišče — Dr. I. Krsti !! 1
Pogrešite so nekatere navlašč priprav-jeno. Ali da bi vsaj on ali njegova gospa
znali skriti pisavo! — No, dobil je plačo na shodu, kjer sa ga je pokazalo kot pravega Krstičevca, pravega odpadnika in plačenika, pravega učitelja-zlotvora v Istri. In »Učit Tovariš« se ne sramuje sprejemati v svoje predale njegovih dopisov 1 Ako ta laniški Kr-atičevec ne miruje v prihodnje, pripravljeni smo pokazati ga svetu v pravi luči!
Proti četrti uri odpravljali smo se iz Lanišča na pot proti domu. Ah da bi videli ta direndaj Laniščanov! Pijani bo letali za nami s prkrivalkami ter rogovi ter vpili: Živio Krstio! Proklinjali so nas, ki želimo f narodu dobro Vse je vrvelo na nas, cel kup žensk, ki so morda nekdaj — ob oslobada-nju Buzeta iz italijanskih krempljev — no-s le kruh svojim možem-volilcem v Buzet, a danes se s celo svojo družino prodale, zaletavale se v nas. Pod varstvom bajonetov smo odšli.
Evo vam iz središča Čičarije. Mislili smo do sedaj, da nas narava sama po goro-stasnih pečinah deli od vsakega podkuplje-vanja od itali|anskih podrepnikov, ali sedaj vidimo, da tudi v Čičariji ni vse zlato, kar se sveti. Za volitve, ki bodo v četrtek in petek, nas ni strah, ker vsa druga Čičurija drži z našo stranko. Strah mora biti le Lv-niščane za posledice včerajšnjega sestanka. S svojim vedenjem odtujili so si vse okoličane in njihov up, da zidajo novo cerkev s pomočjo okoličanov, da dobe občinsko poglavarstvo v Lanišču samem, splaval je bržkone z včerajšnjim dnem po vodi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. decembra.
Messieurs Sans Gene so »Narodovi« uredniki z dr. Tavčarjem na čelu. Vse du-: hovnike pavšalno blatijo in jim podtikajo \ najnesramnejše reči. Z imeni na dan! jim kličemo, a ti ljudje brez srama pravijo, — ■ naj jih poiščemo sami! Dr. Tavčarju, ki po ! dolenjskih oštarijah »duha k Bogu povzdiguje« in z umazanimi ustmi duhovnike ob-rekuje, smo tudi klicali: Z imeni na dan, drugače ste nesramen lažnik in obrekovalec! | In — dr. Tavčar pravi, da imena zato n e \ pove, ker tisto »druhal, ki stoji okoli »Slo-| venca«, tako zaničuje, da ga sploh no beden izmed njih ne more razžahti.« Oho! s Slovenska »inteligenca«, ali te ni nič sram? 1 Obrekujete kar na vatle, a če vas kdo pri-* me, počepnete v koruzo 1 Lažete kakor ci-\gani, a če se pošlje popravek, treba vas 'je sodnijsko prisiliti, da laž popravite! $ Lepa družba!
Prihodnjo nedeljo, 9. grudna t. 1. bo v Marijanišču ob '/„7. zjutraj sveta maša s skupnim obhajilom za V i n c e n c i j e v o družbo, popoldne ob šestih pa občili zbor.
Predsednik deželnega nadsodišča •v Gradcu grof Gleispach je v spremstvu svojega tajnika došel včeraj popoludne v Ljubljano m se nastanil pri »slonu«.
Mil. knezoškof lavantinski se je predvčeranjim popoldne z brzovlakom odpeljal na Dunaj.
Duhovniške premembe v lavant škofiji. Premeščeni so gg. kaplani: V. Ja n -ž e k o v i č iz Čadrama k Sv. Nikolaju pri Ormožu, Jos. Plepelec iz Št. Nikolaja v Prihovo, Fr. Schreiner iz Šmarjete pri Ptuju v Dobrno, Mat. Zemljič iz Dobrne v Čadram in Melh. Zorko iz Prihove v Smarjeto pri Ptuju.
Slavnosten koncert priredi »Glasbena Matica« v nedeljo dne 9. decembra t 1. v zgornji veliki dvorani Narodnega doma v proslavo stoletnice rojstva slovenskega pesnika prvaka dr. Franceta Prešerna in na korist Prešernovemu spomeniku v Ljubljani pod vodstvom koncertnega vodje gosp. Mat. Hubada. Pri koncertu sodelujejo: gospici Mira Dev (sopran-solo) in Vanda Radkieuicz (alt-solo), gospoda Stanislav Orzelski (tenor-solo) in Cecil Vašiček (bas-solo), šolski zbor »Glasbene Matice", pomnožen po oddelku pevskega zbora „Glasbene Matice« in godba slavnega 'c. in kr. pešpolka Leopolda II., kralj Belgijcev, št. 27. _ Spored: V. A. Mozart: Requiem. Za soli, mešan zbor in orkester. St. 1. Requiem. Sopran-solo in zbor ; št. 2. Dies irae. Zbor; št. 3: Tuba mirum. Cveterospev; št. 4. llox tremendae. Zbor; št. 5. Recordarc. Cveterospev; št. 6. Confu-tatis. Zbor; št. 7. Lacritnosa. Zbor; štev. 8.
Domine Jesu. Soli in zbor; št. 9. Hostias. Zbor; št. 10. Sanctus. Zbor; st 11. Bene-dictu8. boli in zbor; št. 12. Agnus Dei. Sopran solo in zbor. — Začetek točno ob 7. uri. Konec ob 8. uri. — Gene prostorom: Prve do tretje vrste 2 gld., četrte do sedme vrste 1 gld. 50 kr., od osme vrste nadalje in na galeriji 1 gld. btojišča 50 kr Dijaške in gamizijske vstopnice 30 kr. — Vstopnice se dobivajo v trgovini gospoda J. Lozarja in na večer koncerta pri blagajnici. Tekst po 10 kr. istotam.
Miklavžev večer v »Katoliškem Domu". Tako ljubkih prizorov še ni videl »Kat. Dom«, kakoršni so se po zgornjih njegovih prostorih vršili včeraj. Do zadnjega kotička so včeraj zvečer napolnili dvorano in stranske prostore ljubki otročički, ki so s strahom in upom pričakovali Miklavža. Mnogo otročičev je moralo žalostnih domov, ker ni dobilo več prostora. Pa je bil res čestit sinočnji Miklavž v »Kat. Domu«. Po slovesnosti primernem govoru č. g. Godca, dvignil se je ob zvokih meščanske godbe zastor in pokazala se je v svitu bengalične luči prekrasna skupina : sv. Miklavž v družbi angeljev in na tleh pod njim tropa preplašenih vragov. Ves ostali del odra zavzeli so mnogobrojni darovi, katere je Miklavž prinesel pridnim otročičem. Miklavž je z milim glasom nagovoril otroke, kazal na njih napake in slabe navade, ter jih vnemal k pridnosti, ubogljivosti in pobožnosti, potein pa ja stopil med otročiče, ki so molili in mu hvaležno poljubljali roko za bogate darove. Tudi stariši in njihovi prijatelji pomladili so se ob teh prizorih in vsem so se iskrile oči, kakor v zlatih davnih časih, ko so tudi naša srca trepetala na Miklavžev večer ob glasu verig. Dolgo časa je trpelo, predno je mogel Miklavž razdeliti številne darove, a nihče se ni naveličal gledati veselja otročičev, ko so gledali Miklavžu v lepo oko in so strahom obračali od vragov, ki so »grozne stvari" počeli na odru. — Ostali del večera je meščanska godba izpolnila na splošno zadovoljnost Splošna želja je bila, da tako čest t Miklavž obišči s tolikim spremstvom Katol. dom tudi leto osorej.
Odbor goapej za razdelitev obleke ubogim učenkam in učencem tukajšnjih ljudskih šol se vsem p. n dobrotnikom in dobrotnieam najtopleje zahvaljuje za darila in najuljudneje vabi k razdelitvi, katera se bode vršila dne 8. decembra 1900 ob 11. uri dopoludno v telovadnici I. mestne deške šole.
Umrl je dne 4. t m. na Kalu pri Št. Petru na Notranjskem Pavel Š p i 1 a r, župan občine Sv. Mihela in večletni načelnik »posojilnice v Košani.«
Izpred porotnega sodišča Poleg Jak. Mlakarja, o katerem smo včeraj poročali, je stal 4. t. m. pred porotniki Fran Rode iz Zaloga pri Brdu, ker je 23. junija letos v pretepu s krampom udaiil po glavi Petra Makovca in mu zbil oko. Sodišče je obsodilo Rodeta v štiriletno, z mesečmm postom poostreno ječo.
František Ondriček v Celovcu. Iz Celovca, dne 5. dec. Prihodnji torek dne 11. dec. nast >pi tukaj sloveči češki v rtuoz na goslih, g. František Ondfiček. Ob pol 8. uri zvečer priredi koncert v mali dvorani godbenega društva Ondfiček je pred leti že večkrat nastopil v Celovcu.
Slovenska zmaga na Koroškem. Iz Celovca, dne 5. t. m. Včeraj so imeli v bližnjih Hodi šah občinsko volitev. Občina je bila doslej v nasprotnih rokah. Slovenska stranka je po hudi borbi, v kateri so nasprotniki delali z vsem pritiskom, zmagala sijajno v II. in III. razredu. Malone vsi volilci so prišli na volišče, v II. razredu n. pr. od 55 volilcev 53. V III. razredu so dobili naši možje 93, nasprotniki 87 glasov, v II. naši 27, nasprotniki 22 glasov. Po naši zmagi so nasprotniki dali svoji jezi na tak način duška, da so jih morali miriti — orožniki! — Slava vrlim slovenskim volil-cem, ki so ob tolikem nasprotstvu ostali trdni in neomahljivi v njihovem narodnem prepričanju I
Na grobu svoje soproge zastrupil
se je pred nekaj dnevi v Št. Andreju v lavant. dolini bivši civilni inženir bciiulz, ki se je ravno povrnil z Ogersketrn
Povczii je vlak v	- ' 1 zju-
traj Antona Milavec-a	. čuvaia na
Lazih. Na poBtaji Lazi je en vagon skočil s tira, vsled tega je bil en tir zaprt, in vsi vlaki od Zaloga do Kresnic so vozili isto noč po enem tiru. A. Milavec pa ni vedel za to, in ko je šel po noči v službo, pride za njim brzovlak. on se umakne, toda ravno na isti tir, po katerem je šel vlak. Ta ga zgrabi in po njem je bilo. A. Milavec je bil zelo dober mož, zapustil je 281et,no vdovo in 3 male otročiče.
Mažarska „svoboda". Iz ječe so izpustih trinajst ogerskih Slovakov, ki so bili obsojeni, ker so, kakor smo poročali tudi mi, pozdravili urednika Ambra Petrova, ko je bil došel iz zapora; isti so prestali svojo dvamesečno kazen. Zaprti ostanejo še gospodje : M. Dula (štiri mesece), pesnik Sve-tozar Hurban (tri mesece), Pavel Mudronj, Andrej Ilalaša in Josip Ciper, ki je nastopil kazen pozneje Vladimir Mudronj, kateremu so zaradi bolezni dovolili odlog, pojde te dni v ječo. Zadnji čas so prepovedali jetnikom celo čitanje nabožnih knjig in skupne sprehode, ker je „Magyar Szo" denunciral, da se jetnikom godi predobro. Res viteški so ti — Azijati! Tako svobodo daje narodom liberalizem !
Bankerot moderne šole. Letno poročilo mesta Dunaja drastično c>svetljuje mnogo proslavljane vspehe novodobne šolo za ljudsko izomiko in sicer temeljem statističnih podatkov. Leta 1879 je vstopilo na Dunaju 12.389 otrok v prvi razred ljudske šole. Od šole, ki le količkaj zadostuje svojemu namenu, bi bilo pričakovati, da spravi vsaj dobro in srednje nadarjene učence, to je nekako dve tretjini, do najvišjega t. j. osmega razreda. V resnici pa je od 12.389 otrok le 2 6 2 8 to je 2 1 o d s t o t -kov doseglo učni cilj. Ta židovsko liberalni bankerot je bil tako očiten, da so si tudi liberalci prizadevali ga prikriti. Prolesor Gu-gler je predlagal reorganizacijo dunajskega ljudskega šolstva in kot »pons asinorum« se je vpeljal red »komaj zadostno« da bi se tako število učencev v višjih razredih vsaj nekoliko pomnožilo. Toda tudi ta korak je bil brez vspeha. Leta 1890 je vstopilo 26.172 otrok v prvi razred ljudske šole. Od teh jih je prišlo v osmi razred 1. 1897 6399 to je 25 odstotkov. Od sto otrok revnega ljudstva pride jih torej petindvajset v zadnji razred ljudsko šole, oziroma v srednjo šolo! In to imenujejo liberalci ljudsko izobrazbo! Po pravici pravi poročilo: Noben židovski od» ruh bi ne mogel nesram-neje ogoljufati ljudstva, kakor ga jo novodobni šolski zakon-
Ustrelil se je v Budimpešti sodnik upravnega sodišča Baratlom pl. Bonemisza. Ko je prišla včeraj opoldne soproga iz cerkve domov, našla ga je v postelji mrtvega.
Nesreča ob Krugerjevem prihodu v Kolinu. V Kolinu so hoteli Krtigerja prav slovesno sprejeti. Silno veliko ljudstva so je sešlo na kolodvoru. Tam so pa ravnokar peron razkopali, da bi se naredila nova odprtina za luč. Ta precej globoka odprtina je bila zagrnjena le s slabimi deskami za silo. Ker je pritiskala silna množica, se je ta plot udri in štirideset ljudij, med njimi tudi dame, je padlo v globino in se precej poškodovalo. Žalostno je gledal Kriiger ta nesrečni sprejem. Bilo je toliko ljudstva tudi na cestah da jo lo s težavo prišel Kriiger v svoj hotel.
V obrambo deklet Ker se razne posredovalnice in judovski mešetarji bavijo s tem, da prodajajo dekleta v nenravne svrhe, ustanavljajo se po raznih državah odbori, ki prevzamejo skrb, da se preganjajo in kaznujejo taki vampirji. Naiprej se je to začelo na Angleškem v Londonu. Taki odbori so se nadalje osnovali na Francoskem in Nemškem. Za Avstrijo se ravnokar na Dunaju snuje tak odbor. Londonsko društvo pa zahteva, da se naj naredi iz teh posa meznih odborov mejnarodna zveza, ker pri sedanjem pravosodju je brez mednarodne zveze nemogoče zasledovati taka zločinstva.
Telefonska in brzojavna poročila.
Inomost, 0. dec. Tukajšnji občinski zastop se jc izjavil proti udeležbi na dunajskem shodu.
Dunaj. G. decembra. V Zofijini dvorani se i" sinoči odkrilo častno darilo
za Krugerja ob ogromni udeležbi. Slavnostni govornik je obžaloval, da Kriiger ni bil vsprejet v Berolinu. Zborovalci so odposlali Kriiger ju pozdravno brzojavko.
Berolin, 6. dec. Kriiger je dal na grob starega cesarja Viijerna položiti venec s trakovi v barvah južnoafriške republike Stari cesar Viljem je 1. 1884 Krugerja prijazno spreiel.
Berolin. G. dec. V državnem zboru ce je včeraj pričela glavna razprava o predlogu centruma glede verske slobode. Poslanec Lieber je predlagal, naj se predlog izroči odseku 28 članov. Za predlog so se izjavili socijalist Voll-mar. nac. liberalec Bassermann, Richter in Poljak knez Radziwill.
Zofija, G. dec. „Agence tel. bulgare" poroča: Ministerstvo je podalo ostavk o. Sobranje je odgo-deno.
Rim, 6. dec. Skoda pri obrežnih nasipih, ki so so vsled povodnji sesuli, znaša nad 5 milijonov. Mnogo obrežnih nasipov se bode še sesulo ter so se prebivalci sosednih hiš morali izseliti.
London. 6. dec. Večerni listi poročajo u Pretorije 3. t. m.: Govori se. da sta burska poveljnika Erasmus in Viljoen obkoljena v Bronkhorstspruitu.
London, G. decembra. Javlja se, da je kitajski dvor sklenil izdati edikt, ki zapoveduje obglavljenje Tuana in pa Tung Fu Sianga. Na južnem Kitajskem je ustaja ter so se ustaši polastili Kwang Tunga.
Novijork, G. dec. Iz Pekina se brzojavlja 4. t. m.: Kakor se je pričakovalo, današnji sestanek poslanikov ni dovedol do nikakega vspeha. Poslanik Ootiger je izjavil, da bo prihod nji sestanek z a d n j i te vrste, a se ne vrši prej, dokler ne dobe vsi zastopniki konečnih navodil.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—ž.
(Dalje.)
Čuden bi bil konec, če bi nenadoma ne prišla čudna pomoč. Predsednik zdravstvenega odseka se zateče obupan in s solzami v očeh k menihoma, ki sta vodila bolnico. Oče Michele mu obljubi, da tekom štirih dnij vse mrliče spravi iz mesta. Osem dnij pa mu zadošča, da poskrbi še za prihodnjost. S svojim tovarišem in uradniki zdravstvenega sveta gre iz mesta, iskat kmetov. S svojo in odsekovo veljavo jih nabere dvesto ter jim ukaže, da izkopljejo tri velikanske jame. Potem ,monatti' pober6 mrliče, tako, da na določen dan izpolni svojo obljubo.
Časih je bila bolnica brez zdravnikov. Za veliko plačo in velike časti so jih dobili, a še vedno premalo. Časih jc zmanjkalo tudi živeža, da so ljudje jeli lakote umirati.
Kadar uže nihče ni videl, kje se ga glava drži, ker jc vsega zmanjkalo, prišla je nenadoma pomoč od usmiljenih ljudij. Kajti sredi splošne otrplosti in malomarnosti, ko sc je vsakdo bal le za svojo kožo, našli so se usmiljeni ljudje, v kojih srcih sc je vzbudila milosrčnost, ko je v njih ponehalo zemeljsko veselje.
V tem ko so nekateri zbežali in ušli, dasi bi morali paziti na bolnike in jim streči, ostali so drugi zdravi in pogumni na svojem mestu. Druge je pobožnost vspod-budila, da so radovoljno prevzeli in opravljali službo, četudi jih ni nihče klical.
Najbolj zvesto, udano in vstrajno so izpolnjevali svojo težko dolžnost duhovniki. V bolnici, v mestu so vedno pomagali. Kjer je bilo trpljenje, tam so bili oni. Zmirom so se pomešali mej vzdihujoče, umirajoče bolnike. Z zemeljsko pomočjo so družili tudi nebeško. Več kot šestdeset župnikov je umrlo v mestu za kugo, mej devetimi gotovo osem.
Fedcrigo jih jc bodril z besedo in vzgledom. Skoro vsi posli so mu pomrli; duhovniki, gosposke, zvunanji knezi so ga irosili, naj sc ogne nevarnosti in gre na kmete, a on ni posl usal teh svetov in se jo ustavljal prošnjam. Župnikom je pisal: „Rajši zapustite življenje, nego svojo čredo, svoje
ovčice. Radovoljno idite kugi nasproti, ako morete le jedno dušo pridobiti za nebesa!"
Previden je bil, če ga to ni oviralo v izpolnjevanju dolžnosti, to isto je svetoval tudi duhovnikom. Brigal se ni za nevarnost, kakor bi je ne videl. Vedno je hvalil in vspodbujal gorečnost duhovnikov, bodril jih k hladnokrvnosti, pošiljal jih tja, kjer so drugi izumrli; a tudi k njemu je smel vsakdo priti. Obiskaval je bolnice, tolažil bolnike, hrabril služabnike. Tekal je po mestu, pomagal onim okužencem, ki so bili zaprti, stal je pod okni, pred vrati in poslušal njih vzdihovanje, tešil jih je in osrčeval. Živel je sredi kuge in se je čudil, da se mu ni nič hudega zgodilo.
V splošni bedi in občem neredu se navadno poveča in povzdigne krepost. A, žal, se navadno z njo poveča tudi hudobija in sprijenost.
To se je tudi tedaj zgodilo. Hudobnežem, katerim je kuga prizanesla in katerih ni prestrašila, bila je splošna razburjenost lepa prilika za malopridnosti.
lavna oblast je bila v rokah najbolj sprijenih ljudij. ,Monatti' in ,apparitori' so bili večji del ljudje, katere je bolj mikala prostost in vabilo ropanje, nego strašila kuga in gnjus. Morali so se ravnati po strogih predpisih pod ostrimi kaznimi, nadzorovali so jih komisarji, te so zopet nadzorovali plemiči in uradniki, ki naj bi poskrbeli za potreben red in varnost.
To je trajalo nekoliko časa; a ker je vsak dan umrlo, onemoglo in popadalo na tla več ljudij, brzdal jih naposled ni nihče več. ,Monatti' posebno so se mešali v vsako stvar. Sli so v hiše svojih prejšnjih gospodarjev ali sovražnikov, niso zinili besedice o ropanju, a polagali so svoje okužene in hudobne roke na zdrave ljudi, otroke, sorodnike, žene, može in pretili, da jih peljejo v bolnico, če se ne odkupijo. Tudi so le za plačo vozili uže na pol gnjila trupla.
Pravilo se je — in to lahko verujemo, ker so bili ljudje tako lahkoverni, .monatti' in ,apparitori' pa hudobni — pravili so, piše Tadino, da so ,monatti' in ,apparitori' navlašč spuščali z voza okuženo obleko, da bi raznesli kugo, ki jim je donašala toliko dobička.
Drugi so se preoblekli kot ,monatti1 navezali si na noge zvonec, kakor so ga nosili pravi ,monatti', da so se ločili od drugih ljudij, in so vlomili v hiše.
V zaprte hiše, kjer je ječal kak umirajoč bolnik, prišli so tatovi meni nič tebi nič krast. Druge so napadli in oropali bi-riči, ki so doprinašali ravno take ali še huje malopridnosti.	(Dalje prih.)
Cena žitu na dunajski borzi
dnč 5. decembra 1900. Za 50 kilogramov PSeniea za pomlad . K 7-77 do Rž za pomlad
K
Turšica za mai junij /01 » Oves za pomlad . .
7-tH
5 22 fvS9
7-78 7-62 5 23 5 90
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306°8 m. sredini zračni tlak 736-0mr-.i
Stjinje	t'(jmpe-
(\ta op.i- : turo-	raturn
luTiioiti metra	[ p> vetro?!
r uiro	t>h'ijo
Notm
S	t
c	■» r
~r
5	N	,
5; 9. t\9« , 732-2 j — 7 0 ; sr. jzah |	ob ačno i
J T zjutTi 780 4 ! 7 81 sr. jzah. |	oblafi. I 0 0 i2. popol. 731-7 j 8 4 sr. svzh. j » j
S-ednja včerajšnja temperatura 5 0	normile: 0°3

Srno,
' 1067 3-1
razkosano, po nizki ceni priporoča
Rudolf
trgovina špecerijskega blaga in živil, ValvazorjBV trg 6 (nasproti križevniške cerkve).
5Č8	■
i.« >+! sJ; ftj jtvfjS/j
Zalivata.
1070 1—1
Povodom dti(5 30. novembra v Pragi mi umrlega nepozabnega soproga, gospoda
Frana Smola
oficijala c kr. državnih železnic v Ljubljani
došli so mi obili dokazi ginljivegi sočutja od strani njegovih gg. kolegov iu od mnogobroj-nih prijateljev umrlega.
Zahvaljujem se vsem nnjiskreueje. so-sebno pa skupini avstrijskih železničnih uradnikov v Ljubljani za krasni venec.
V Lj u b 1 j a ni, dne 6. decembra 1900.
Terezija Smola,
vd va oficijala dižavnih železnic.
NAJLEPŠE PRAZNIČNO DARILO!
11 NOPENI 5L0UEN5KI HlSl 5E Nt 51 SMELE:
POGREVATI O O ooooooooo
Služba ofganista^ ^ ln cerkvenika
se pri župni in romarski cerkvi. Marije Snežne na Velki posta Cmurek, Štajersko, do nove ga leta 1 901 odda.
Prosilci Cecilijanci imajo prednost te- se naj s spričevali osebno pii cerkvenem predstojuistvu predstavijo.
1064 3-1 Cerkveno predstojništvo.
mmmmmfmm^
AMT. PRESKER
krojač v Ljubljani,
Sv.Potra coMtu Mt.it
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
In trpežnega In solidnega blagu po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah ___170 81
u*.	kj ni tU rit ja
Za Učenje kositernili pred-
MtPfnV bronzovo Imitacijo, bronzlranje ui^vvv, kipov lzmavoa. bronzlranje ograj pri stopnloah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočata se BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 26 11 — 6
imenovana
Nova zdravju koristna pijača je nova klsikova sodovica, ir
„Eau d' Oxygen", lekarne „pri orlu"
Mr 1Bh- Mardetsehliiger-ja, lekarnarja in kemika v Ljubljani.
Ta pijača ima poleg osvežujočega tudi človeški organizem oživljajoči učinek ker ima v sebi obilico kisika, vslep česar se odlikuje, č sta ali spojena z drag mi pr.mesi, kakor vinom ali sadnimi soki, mej vsemi naravnimi ali umetnimi ogljenokislimi vodami
Vsebina sifonske steklenice stane 30 h, takezvane kraherl-steklenice stane 20 h — Pazi nai se na v steklo vtisnjen napis .,Eau d' Oxygen' iu ime Mardetschlager.	1062 (3—2)

DOKTORJA FRANCETA PRKERNfl
UREDIL SKRIPT. L, PINTAR
ILUSTRIRANA IZDAJA, SC^ITA 5 K, U PLATNU UEZANA 6'40 K, U USNJU UEZANA 9 K. NATI5NILA IN ZALOŽILA IG. PL, KLEINf\AYR & PCD. BAADERQ U LJUBLJANI o ° D0DIUAJ0 5C PO U5£t1 KNJIGOTRŽNICAtl ° * 1023 20-9
Službe išče
mlad, ožen-en cerkvenik, vseskozi zmožen, ker je tako službo opravljal že 7 let. Je tudi izučen čevljar. Nastopi lahko takoj
Ponudbe naj se blagovolijo poslati na naslov: A Jeršan, Trebnje št. 26. Dolenjsko.	1060 3-2
Oznanilo.
Čast mi je naznaniti p. n. občinstvu, da sem prevzel in otvoril ______v
jjj v Ljubljani v Selenburgovih ulicah št. 3
(dr. Kosler-feva liiša)
obstoječo
trgovino z dišavami, sirupi in materijalnim Blagom.
Mnoge zveze, katere imam z največjimi tu in inostranskimi tovarnami in lig tvrdkami me stavijo v prijeten položaj, da bom mogel čč. odjemalcem vsestransko ■*" ustreči. — Zunanja naročila izvršim točno in soiidno. Obilega obiska prosi z veiespoštovan cm
1065 8-1
Anton Kane,
(lrožerist.
K

Največja trgovina z izgotovJjeno obleko.
priporočata svojo bogato zalogo raznovrstnih 1045 6 4
&ričar 4 cffiojač 0S(eR za gospode, čečRe in otroRe. £ju6ljana, dKicne novosti v RonfeRciji za dame.
Prešernova (Slonov e) ulice 9 ^	—
Nizke cene.
®BF* Solidna postrežba.
D u n a j s li a i i 1 i m 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n« vrednostne papirje, menični eskompi, vinkuliranje in 984 147 razvinkuliranje obligacij.	v Živnostenska banka ii a DtiiMu, I., 5lermi»mse 12.	Glavnice v akcijah 20,000.000 K Reservni zaklad nad 7,500 OOO K Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah. Pardubicah, Taboru, Benosavi Iglavi Moravski Ostravi.
	I > ii ii a. J « 1%. a borza. K!—	
Dne 6. decembra.
Skupni državni dolg v ootah , .	98 50
Skupni državni dolg v srebru ....	98 25
Avstrijska zlata renta 4°/c............117'20
Avstrijska kronska renia 4";„, 200 kron . ,	98°ti0
Ogerska zlata renta 4°,0 . . .....116°—
Ogerska kronska renta '4°/„. 200 ..........91 90
Avstro-ogerske bančne deiaice. 600 gld. .	1696 —
Kreditne delnice, 160 gld.....671 25
London vi3ta ..... . .	240 25
NemSki dr?, bankovci za 100 m. nem.drl. ve:	117 (jO
20 mark .	.
20 frankov (napoleoador) . . . Italijanski bankovci .	...
C. kr. cek.ni . .	...
One 5. dccembra.
3-2" „ državne srečke 1. 1864. 250 gld.. B°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kros Tišine srečke 4°/0, 100 gld. . . . Dunavske vravnavne srečke 6°/0
23-51 19 15 90 60 1734
172 50 164-198- — 94 50
258 ? 0
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke Prijoritetne obveznice državne železnice »	> južne železnice 3° „
>	južne železnico 5°/u
>	dolenjskih železnic 1" 0 kreditno srečke, 100 gld. ...
4°/0 erečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa -.rečke, 10 gid Ogerskega » „ > 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . Rudolfove srečke, 10 lild.
106- -93-75 421--336 i() 119 75 99 50 400 — 350- -45-50 22-14 — 59- -
Salraove srečne, 40 gld. St. Qen6is srečke, 40 gld. . . Waldsteinove sreČKa, 20 gld. . L/juhljansUe 'irečke ... Akcije anglo avstrijske bauKR. ž:)') ;ld. Akcije Ferdinandove sev. iidnz.. 1000 «1. 01 ' Akcije tržaškega Lloy>U. 50 ) gld. Akcije južne železnice, 300 gld. ar. . Splošna avstri|*ka .st.avbiaska drufba . Montanaku družba avsir. plan Trboveljska prenaogarak« (t nit t) i ,'■) gid ^aniraih rubljev UIO .	...
180 -
203 —
SO — 270.75-6200 — 805°-112-147. — 461 — 4W — 254 5 o
as* Nakup ln prodaja -Jta rsakovrstnih državnih papirjev, sreok. denarjev itd. Zavarovanja aa zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najnianjšeiia dobitka. — Promesc za \sako žrebanje. Kulauloa 1 z v r i i t e v naročil na borzi.
^it)njarnicn& tlaliiiška liriiztia
_.. <T1 SE T llii
i
I., Wollz8ii610 in 13, Dunaj, I., Strolielgasse 2.
i&S"" Pojasnila "aja* i vseh jo8|ji)darskili m KnHf!iriil> 4)varv!,. potem o Kuninih vrednostih vseh ipekulacijsklh vrednamilO fi»Dirjov m vestni svili za dosego kolikor je mogoče viaocegR obrestovanja pri popolni varnosti ji^g- ii a 1 <» >. >•> it i h (jr t a v n i <?. UtitS
mm-s