ZA GOBIŠKO IN BEVB^TJO PRIMORSKI DNEVNIK **"«* r on l- i *ruppo - Cena 30 lir Leto XVI. - Št. 52 (4515) TRST, torek 1. marca 1960 Po znameniti obsodbi aforizma in korupcije v senatu Predsednik senata Cesare Merzagora paradi nesprejemljivih komentarjev odstopil govora o ura ga t poudarja, da mečejo «anonimne in splošne obtožbe korupcije senco na ^teokratični sistem», predvsem pa na veliko večino nekorumpiranih politikov °§batti pa poudarja, da pomeni ostavka dokaz, da se najvišji predstavniki v lrstah KD vedno bolj zavedajo globoke krize - Gui in Piccioni pri Gronchiju HlM oq <0d našega dopisnika) *aPleten’a ~ Sedanjo vla dno krizo, ki je kar precej #ata Cesare i30lj zamota la ostavka predsednika se-^gnijevem n"jerzagora. Kot je znano, je Merzagora po ”,0v°ru niorr ^u’ ie vla<^a odstopila, v svojem .^fikah v/°, udaril proti izvenparlamentarni krizi, po r,^^0 iZVen -------------- ^ ’ R^^tODil ip nrn_ , Pritisku’ ~a^opil je prodnih skno' ZaVtlih in Proti proti k0' «?tavnega P^d&ednilm J S in proti ?' DrS ^ ustavn0 soli7 °dnosu 2 k rePubii-t ip ^rio biafn parlamenta 'fc^°ra K teHn° funk«jo, (ljraw, Jen‘ Dos! J S°v°ril o nei» ^ten°Sti, o neslan' ie. da «6t+leP Pobočju, 7an■ a^o ne more lioP/,radijsM1v1Vo je' da je %^‘erin v uk°menta‘or U- sto predvidoma okrog 20. ure predsednik poslanske socialdemokratske skupine Saragat, za njim pa senatni predsednik skupine PSI Barbareschi. Verjetno bo Gronchi pojutrišnjem zaslišal sen. Merzago-ro, Leoneja in Einaudija. Medtem ko je že dopoldne del PovDd»evniku «Gaz-da bi P takoj zapi- 'danr°Vor nadal' Merzag°ra 'K?':- «Jn zar=a®Vati 2 ’°e-"fo kolegi radi .te§a, spo- e Sa- - K °ibe un’mne J, drugim, 1‘Laio kofuppj,-In splošne ob- a, .“Pcije, £ 01 ati^n e^° se, H itd.ef podajam ostavl ?cUno ** se nana- se°nco0na1Cdne°-f» va *t®lijansk?’ ?.redvsem . 0tu Jvoji velik’ p0ll-tike' ki t0 ,.Plrani.8 ^ večini ne- ‘1MePrzaie Poudaril, da UT; kako s| ostavka * £?S,kfhr*a““»iS » °kjsl0P‘l s po- čssfes k dr. PiceiH. rfg°ta ^-le> d» v ni zna-hlfdjan i^kzaluip njem Mer- ^(ltu nkeg0vega*DaZna tolma-t ‘Otočiu Prilifi g2r°Ta v se-ikalo B° krizi v!:g1Jevega pisma * "s ST^u je „ stv° senata. “2.sI-SS1": da je Si le v f Podli navada h Je v takih ji St, kj* Sednik dta, naistarej-,fcda za* !}aj o osti ,k°J skliče Lkorfdi.Posebni *?!?«. 4?^ j« s^nnega trenull ' V Zaprt zaradi k.-iso sestal določeno j ni p me /n ^nat tahko »■1 se j, e, K ka°vjes sšn^duvi^^pomm ostavke izvo. H* d agi°-ga Pnedsed: ai s. vr*2e, še !aprt zaradi 10 ses avrne Urdu _ °nji 6 da8‘ strani pa se fl», te|,lical iz?P°rtdpredsednik ilSJvei da b~5e seje se- ^‘^a;£5eveMdno ^^dkJKb-sPa.ostaneMer‘. Pidi *st 0 ,fefs;a ar tV^dsedSuJetalnemu tat S ana^e VaH r?pnblike. te?-Sedn?^0r° in ,da bo Gron-5lh dika obeh eoneja’ kot ^4,’VTl« tud; Pcdeg Se- /S,,?" s&s /£*;*»£ ?«« ». Kvicina- ■>>«. C,n*d4«.,, s* *i* stji8’ da aja lahkn arnen' St StSlV8Pje *Vl naprert £* bi ru ični k^ip.Ptbe A erain. sPrejel RVtke fe, Ca "* ^poslan- žaj, toda čez eno leto bi nastale zelo velike težave, ki bi bile hepopravljive. Saragat je nato ponovil izjavo, ki jo je dal že pred sejo svojega vodstva: «Ce pomislimo, da so liberalci povzročili padec vlade, ki se je opirala na skrajno desnico zato, ker je bila vlada preveč levičarska, potem je absurdno pričakovati, da bi mogli liberalci podpirati politiko levega centra ali pa celo pri njej sodelovati.« Ob isti priliki je Saragat dejal, da PSI še ni zrela za sodelovanje v večini, ki bi podpirala vlado levega centra, ker je še vedno povezana s KPJ v sindikatih in z nekaterimi stališči KPI v zunanji politiki. ♦ Toda bilo bi absurdno zanikati — je zaključil svojo izjavo Saragat — možnost vla- v trenutku, ko PSI izjavlja, da je pripravljena, da take vlade ne ovira brez postavljanja pogojev, razen tistih, ki se tičejo izvajanja ustave, šolskega vprašanja in nacionalizacije energije, začenši z jedrsko«. Vodstvo PSDI je po sestanku objavilo izjavo, v kateri se poudarja, da «demokristjan-ski predlog sicer vsebuje nekatere koristne smernice, toda je kljub temu nejasen kar se tiče vladne formule, ki bi bila sposobna izvajati politiko širokega socialnega odprtja v opoziciji pro-ti reakcionarnim in konservativnim silam. Vodstvo PSDI pa istočas. no poudarja nujnost in možnost sestave vlade levega centra iz KD, PSDI in PRI na podlagi stičnih točk programa teh treh strank. Vsaka druga de KD s PSDI in PRI prav | rešitev krize bi razočarala pri- čakovanje delavskega razreda in ne bi bila v interesu dr* žave». Že dopoldne so se sestali socialdemokratski parlamentarci in prosili Saragata, naj Gronchiju obrazloži stališče PSDI. Ko so Saragata vprašali, katero ime bo predlagal Gronchiju za predsednika bodoče vlade, je odgovoril, da je to stvar, ki se tiče krščanske demokracije in predvsem predsednika republike, ki mora spričo svoje odgovornosti presojati, naj-prikladn«»jše rešitve. «S svoje strani lahko kvečjemu upamo, da bi bil to človek, ki veruje v politiko levega centra*. Monarhistični parlamentarci pa so na svojem sestanku predlagali za kandidate predsednika vlade Segnija in Go-nello. A. P. Alžirska vlada spet ponuja pogajanja o pogojih za izvajanje samoodločanja Odločno pa zavrača sleherno delitev alžirskega ozemlja - Smešno je govoriti o volitvah v sedanjih pogojih - Ni potrebno pogajati se o prihodnosti Alžirije, ker borba Alžircev jasno kaže, kaj si bodo izbrali - Prvi komentarji v Parizu - De Gaulle pojde prihodnje dni v Alžir TUNIS, 29. — Predsednik alžirske vlade Ferhat A-bas je prebral danes napovedano izjavo, v kateri ponavlja, da alžirska vlada sprejema rešitev na podlagi samoodločbe, zavrača pa sleherno razdelitev alžirskega ozemlja in zahteva začetek pogajanj za določitev pogojev o izvajanju samoodločbe. Izjava se glasi: «Ze več ko stoletje ima Francija nenehno opravka z alžirskim vprašanjem. Prav gotovo ni manjkalo priložnosti, da bi se mirno rešilo, toda odklanjanje francoskih vlad, da bi priznale izrazito političen značaj tega vprašanja, in njihova trdovratnost pri izključevanju sleherne rešitve izven kolonialnega sistema, so nas privedli do sedanje točke t. j. do vojne. Ta vojna je sedaj prišla v šesto leto. V Alžiriji kopiči trpljenje in razdejanje, v Franciji obre-menja prihodnost pete republike. Vsak dan bolj zmanjšuje možnost iskrenega in plodnega sodelovanja med Francijo in Alžirijo. Povsod Sen. Merzagora na sestanku vodstvo poslanske skupine KD soglasno sprejelo sklep sobotne seje demo-kristjanskega vodstva glede centrističnega programa in centristične vlade, je javnost z zanimanjem pričakovala sklepe vodstva socialdemokratov. Vodstvo PSDI je sklepalo o sobotnem demokristjanskem predlogu po Saragatovem poročilu, v katerem je najprej poudaril že znane programske točke vlade levega centra, med katerimi v prvi vrsti vprašanje šole, izenačenje obdavčenja, energetske vire, stanovanja in brezposelnost. Za štiristranske vlade je dejal, da so imele svoj čas važno funkcijo, vendar pa niso mogle «zaustaviti krvavitev proti totalitarnim strankam«. Danes bi štiristranska koalicija morda začasno rešila polo- Nov zahodni načrt o razorožitvi ki bo predložen Sovjetski zvezi Načrt določa tri faze za razorožitev in ustanovitev mednarodne policijske sile Selwyn Lloyd o pogajanjih med Nemčijo in Španijo - Tovarna «1. G. Farben» v Bilbau za španski in nemški vojaški material? LONDON, 29. — V poučenih krogih izjavljajo, da so se zahodni zavezniki skoraj sporazumeli o načrtu za razorožitev v treh fazah, ki ga bodo predložili Sovjetski zvezi 15. marca, ko se bodo spet začela pogajanja o razorožitvi v odboru deseto rice. Glavne poteze zahodnega načrta so baje naslednje: V prvi fazi bodo predvsem pripravljali načrte in bodo skušali določiti najvišjo raven števila vojaštva v velikih državah. Vzhod in Zahod bosta razen tega proučevala metode za preprečitev iz-nenadnih napadov, vprašanje vesolja in sredstva za nadzorstvo nad prekinitvijo izdelovanja atomskega materiala v vojaške namene ter o raznih vrstah organizma za mednarodno nadzorstvo. Druga faza bo prinesla dejansko znižanje števila vojaštva in bo na splošno pomenila začetek izvajanja priprav, ki jih vsebuje prva faza. Zelo verjetno bodo v drugi fazi skušali tudi nadaljevati s prekinitvijo izdelovanja atomskega materiala v vojaške namene in odpraviti zaloge jedrskega orožja. V tretji fazi se bo zaključil proces razorožitve. Zahodne države predvidevajo, da bo preteklo precej časa, preden se lahko začne resno izvajati tretja faza. . Zdi se, da so se zahodne države sporazumele o splošnem načrtu, toda nekatere se ne strinjajo še z nekaterimi posameznimi točkami. Francija bi n. pr. hotela, da bi se nadzorstvo tikalo predvsem sredstev za prevažanje jedrskega orožja na cilj. V diplomatskih krogih izjav. Ijajo dalje, da je v okviru novega načrta predvidena ustanovitev policijske sile pod mednarodnim nadzorstvom, katere naloga bo skrbeti za mir na svetu. Ta policijska sila bo začela delovati, ko se bodo največje države na svetu popolnoma razorožile, ter bo morala skrbeti tudi za vzdrževanje reda in varnosti. Bila naj bi odvisna od nove mednarodne organizacije za mir, v kateri ne bi bilo pravice veta, tako da bi lahko naglo nastopila v pri. meru potrebe. Ali naj spada ta organizacija v okvir OZN, ali pa naj deluje povsem neodvisno, V načrtu ni še določeno. LONDON, 29. — Zunanji minister Selwyn Lloyd je govo- umu mimiji u mnimiiMiiiiiimiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim m miiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiriiiiMiii Hruščev za udeležbo drugih držav na poznejših konferencah najvišjih Gospodarska in kulturna pogodba med SZ m Indonezijo - 250 milijonov dolarjev gospodarske pomoči - Danes odpotuje Hruščev v Afganistan SK Po*i»n Sen- Fr« senatne V. ^ nea R„uan*0. Sle Vn>n.*k°bert> b° pW» DJAKARTA, 29. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev je imel danes ob svojem današnjem povratku iz Bogora v Djakarto tiskovno konferenco, na kateri je poudaril, da je sedanje mednarodno ozračje ugodno za ohranitev miru, in je dodal, da je treba »nekatere trmaste osebe, ki so trde glave*, nekoliko omehčati. Hruščev je ponovil, da namerava Sovjetska zveza podpisati ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, če ne bi na sestanku najvišjih rešili tega vprašanja. Pripomnil je, da bi morebitni sporazum z Vzhodno Nemčijo vseboval tudi zahodni Berlin, ker ta pripada nemški demokratični republiki. Izjavil je dalje, da verjame v dobre namene Ei-senhovverja, Mac Millana in generala de Gaulla, in je izrekel željo, naj bi razgovori na vrhu dali dober rezultat. Zatem je Hruščev izjačil, da se SZ ne bi upirala plebiscitu v Nemčiji, če bi se glede tega sporazumeli obe nemški državi. V zvezi s konferenco, najviš-jih je izjavil, da bi morale na konferencah, ki bi sledile prvi, biti zastopane, tudi Kitajska, Indija, Indonezija, Japonska in druge azijske države. »Sovjetska politika, je dodal Hruščev, gre namreč za tem, da se v^žne azijske države udeležijo sestankov na vrhu. Omenil je, da nekatere dr-a vr- žave nimajo diplomatskih od- nosov s Kitajsko. Toda to ne di», je dodal Hruščev. Dalje pred- pomeni, da ni mogoče na sestankih med najvišjimi načeti nekatera vprašanja, ki so neposrednega interesa za države udeleženke. Poudaril je, da je ohranitev in okrepitev miru na svetu najnujnejša naloga za pariško konferenco najvišjih, ki se bo začela maja. Na vprašanje, ali je izjavil italijanskemu predsedniku Gronchiju med njegovim obiskom v Moskvi, da ne bo privolil v koncesije glede Berlina če ne bodo zahodne države dale koncesije glede razorožitve, je odgovoril, »Gre za vzporedna vprašanja, ki bi jih morali rešiti vzporedno. Ali se morda mir tiče samo Sovjetske zveze? Tiče se vseh. Vprašanje Berlina je v tem, da se znajo odstraniti ostanki druge svetovne vojne, ki se je končala pred petnajstimi leti. SZ se trudi, da prepriča svoj^ zaveznike med drugo vojno, da je potrebno skleniti mirovno pogodbo z Nemčijo. Ce ne bi pri tem uspela, bi bila prisiljena skleniti pogodbo z Vzhodno Nemčijo in v tem primeru bodo prenehale vse posledice druge svetovne vo>ne v nemški demokratični republiki, vtevši vprašanje Berlina, t. j. mesta, ki je na ozemlju nemške demokratične republike*. Glede SEATO in CENTO (bivši bagdadski nakt) je Hruščev izrekel prepričanje, da se bosta ta dva bloka razkrojila. »Storili bomo vse, kar bomo mogli, da se to čim prej zgo- je izjavil, da pomeni navzočnost ameriških čet na Japonskem posredno ogrožanje SZ in Kitajske. Dodal je, da bo tudi glede tega prevladala zdrava pamet in da bo mogoče vprašanje rešiti na miren način. Včera’ sta Hruščev in Sukamo podpisala gospodarsko in kulturno pogodbo med obema državama in skupno poročilo o razgovorih. Sukamo je sprejel vabilo Hruščeva, naj obišče SZ. Jutri potuje Hruščev v Afganistan in se bo med potjo ustavil v Kalkuti. Skupna izjava poudarja načela miroljubnega sožitja, ki jih obe državi spoštujeta. Gospodarska pogodba med obema državama določa, da bo SZ dala Indoneziji investivij-ske kredite v znesku 250 milijonov dolarjev. SZ bo dobavila Indoneziji tudi atomski renkto- za znanstvenoraziskovalna dela. Zvedelo se je, da bo Hruščev podpisal v četrtek v afganistanski prestolnici kulturen sporazum. Prav tako domnevajo, da bo SZ povečala svojo tehnično in finančno pomoč Afganistanu. Sedaj gradijo v Afganistanu s sovjetskimi krediti velik namakalni kanal, velik jez, električno centralo. ril danes popoldne v spodnji zbornici o nemških oporiščih v tujini. Izjavil je, da zadeva ni bila še predložena NATO. Omenil je zatem, da je Prejšnji teden odrla Sl°.»nijo nemška delegacija, da bi se tam razgovarjala o vojaških skladiščih in vojaških bolnišnicah na šoanskem ozemlju, in je dodal, da je od nemške vlade dobil naslednja zagotovila: I. Ti razgovori so bili izključno poizvedovalnega značaja in ni bil sklenjen noben sporazum. 2. Nikoli ni šlo za vojaška oporišča, to je za o-por.šča, ki so povezana z bojevanjem. 3. Zvezna vlada bo nadaljevala svoja pogajanja samo sporazumno z NATO. »Ugodno sprejemam to izjavo nemške zvezne vlade,# je izjavil minister, ki je ponovil, da je dobil izrecna zagotovila ne samo od nemške vlade, pač pa tudi od španske vlade. Dodal je, da v Bilbau ne gradijo nobene tovarne za nemške izstrelke, kakor je to trdil neki laburistični poslanec. V odgovoru nekemu konservativnemu poslancu je Lloyd izjavil, da so države podpisnice pogodbe ZEZ sprejele nadzorstvo nad svojo oborožitvijo v vsej kontinentalni Evropi in ne samo' na svojih o-zemljih. Zagotovil je, da mu je bonnska vlada sporočila, da nima nobenega namena izdelovati jedrsko orožje na nemškem ozemlju ali pa na kakem drugem ozemlju. Lloyd je mnenja, da se lahko verjame v to zagotovilo. Zatem je Lloyd potrdil, da je Zahodna Nemčija že zdavnaj sporočila, da mora dobiti izven svojih meja oporišča za skladišča, bolnišnice in za vojaško vežbanje. Angleška vlada je jasno sporočila, da bi bilo potrebno iskati te olajšave v državah članicah NATO. Laburistični poslanec Robert Edwards, ki je bil častnik v španski republikanski vojski, je izjavil, da v bližini Bilbaa proizvaja neka tovarna nemške družbe «L G. Farben« material za nemško in špansko vojsko, da je Krupp obiskal lansko leto Bilbao in da so po njegovem obisku določili za to tovarno kredit treh milijonov šterlingov. Lloyd je odgovoril, da bo zadevo proučil, toda izjavil je tudi, da verjame v zagotovila bonnske vlade, ki je sporočila, da ne bo izdelovala jedrskega orožja v Nemčiji ali drugje. Na številna druga vprašanja opozicijskih poslancev je Lloyd izjavil, da je zaradi majhne površine Zahodne Nemčije logično, da bonnska vlada išče posebne olajšave izven svojega ozemlja, toda seveda v državah NATO. Izrekel je tudi željo angleške vlade, da ima dobre odnose s Španijo. Neki laburistični poslanec je izjavil, da vrhovni poveljnik NATO general Norstad ni pokazal nasprotovanja načrtu za nemška oporišča v Španiji. L!oyd pa je odgovoril, da njegove informacije kažejo ravno nasprotno. *»------- Arabsko sodelovanje za skupno obrambo pred vsakim napadom KAIRO, 29. — Cvet Arabske avtomobilsko cesto dolgo 850 lige je pozval danes vse arab- kilometrov in mednarodno le tališče v Kabulu. Sovjetska pomoč znaša do sedaj 200 milijonov dolarjev, ameriška pomoč pa 50 milijonov dolarjev. ske države, naj se lotijo takojšnjega sodelovanja za skupno obrambo proti slehernemu Svet poudarja v sprejeti resoluciji, da bi sleherno tuje vmešavanje v zadeve Srednjega vzhoda ogrožalo varnost Srednjega vzhoda in svetovnega miru. Sklenil je tudi odložiti diskusijo o ustanovitvi palestinske vojske in o palestinski državi do prihodnje^p zasedanja. Dalje izjavlja svet, da je izraelski načrt za preusmeritev toka reke Jordan napadalni načrt proti Arabcem in da opravičuje ukrepe zakonite samoobrambe, pri katerih bi morale vse arabske države sodelovati. Stavek resolueiie, ki poudarja obveznost vseh držav članic Arabske lige, da sodelujejo pri zavrnitvi slehernega morev'' - izraelskega napada, sta načelnik delegacije ZAR in podtajnik v zunanjem ministrstvu Zeinedine označila za »medarabski varnostni pakt*. Svet arabske lige izreka dalje svojo podporo načelu samoodločbe za Alžirce in obsoja barbarska dejanja francoskega imperializma v Alžiriji. Sklenjeno je bilo, da bodo ustanovili komisijo petih članov za izvedbo arabskih načrtov glede palestinskega vprašanja tako v notranjih kakor v mednarodnih odnosih. Sprejet je bil tudi maroški predlog, naj se za 30. april skliče izredno zasedanje sveta Arabske lige, katerega naj se udeležijo zunanji ministri, k; naj razpravljajo o vprašanjih arabske solidarnosti. V arabskih krogih pravijo, da bodo na tem zasedanju govorili o sporih med ZAR, Tunizijo in Irakom. Resolucija obsoja tudi francoske jedrske poskuse v Sahari in predlaga, naj arabske države določijo mejo 12 milj za svoje teritorialne vode. Akab-ski zaliv proglaša resolucija kot sestavni del arabskih teritorialnih voda. na svetu povzroča reakcijo in vznemirjenost. S tem da je postavil alžirske. vprašanje v zvezo z realnostjo, t. j. v politično zvezo, je general de Gaulle s svojo izjavo od 16. septembra 1959 prinesel nov in pozitiven element, t. j. priznanje pravice alžirskega ljudstva, da svobodno razpolaga samo s seboj. Demokratični postopek, samoodločba, lahko torej enkrat za vselej reši alžirsko vprašanje. Prepuščajoč ljudstvu, da svobodno in suvereno odloča o svoji usodi, mu ta izjava omogoča, da na miren način pride do neodvisnosti. 28. septembra smo mi sprejeli izvajanje samoodločbe. V isti izjavi smo tudi poudarili, da je potrebno diskutirati, da se temu postopku da značaj iskrenosti in potrebne lojalnosti. V ta namen smo zahtevali takojšnji začetek pogajanj o pogojih in jamstvih za njegovo izvajanje. Kajti načelo je ena stvar in njegovo izvajanje je druga stvar. Ne gre torej za pogajanja o prihodnosti Alžirije. Ta prihodnost bo to, kar bo alžirsko ljudstvo hotelo da je. Razvoj na svetu, osvobodilna dov, ogromne žrtve, ki jih pro-volja vseh kolonialnih naro-stovoljno več ko pet let prenaša naše ljudstvo za svojo osvoboditev in neodvisnost, ne dopuščajo nobenega dvoma o njegovi izbiri. Ta izbira — to ponavljamo — ne izključuje svobodnega sodelovanja med Alžirijo in Francijo s spoštovanjem medsebojnih interesov. Od septembra je poteklo pet mesecev. Vojna se nadaljuje bolj krvavo ko kda-j koli. Ker sta načelo o svobodni izbiri sprejeli obe strani, ker je bila samoodloč’ a sprejeta kot veljaven postopek, edmu ni torej takoj sledil mir, kakor smo predlagali? Ni mogoče naprtiti nam odgovornosti za nadaljevanje te vojne. Da bo mogoče prenehanje ognja in izvajanje samoodločbe, je potrebno da francoska vlada sprejme pogajanja o jamstvih in o svobodnih volitvah. Toda ta vlada do sedaj odklanja začetek pogajanj in ponuja kot jamstva samo kavcijo francoske vojske. Zanikati očitnost ne bi nič koristilo. Dogodki preteklega januarja so pokazali upravičenost našega stališča. Seveda je državni udar od 24. januarja propadel, toda napačno bi bilo misliti, da so zagovorniki nasilne rešitve in njihovi pajdaši v Franciji in v vojski popolnoma nevtralizirani. Mislimo, da razumemo, da je prav z namenom, da pomiri te kolonialiste, francoska vlada sklenila izvesti v maju kantonalne volitve. Ali vsiljevanje volitev v sedanjem okviru ne pomeni morda iti proti načelu samoodločbe? Smešno je govoriti o volitvah. Nič manj smešno ni »balkanizirati« našo deželo in jo razdeliti v etnične in verske skupnosti. Take rešitve niso življenjske. Alžirsko ljudstvo jih zavrača. Alžirija je tudi pod kolonialnim režimom o-hranila svojo osebnost in svojo zemeljsko enotnost Ne bi dovolili, da se razdeli prav v trenutku, ko je poklicana, da svobodno odloča o sebi. Te volitve in grožnja z delitvijo, kakor vsaka lažna rešitev, ne bi imele drugega učinka nego odložiti pogajanja in zakasniti mir. Ce je samoodločba sredstvo, ki se sprejema brez skritih pridržkov, ni nobenega tolikšne važnosti, da se dovoli našemu ljudstvu, da svobodno odloča o svoji usodi, pravimo, da so ta pogajanja neogibna. Ko bi se dosegel sporazum o predmetu teh pogajanj, je jasno, da bi vprašanja postopka postala postranska. Za pravil, no izvajanje samoodločbe je privolitev alžirskega ljudstva neogibna. Ta privolitev se lahko določi samo z začetkom pogajanj. Potrebno je odstraniti vsa nesoglasja. Ker je mir sedaj mogoč na podlagi svobodne izbire, ne sme ostati nobena ovira nepremostljiva.« V Parizu ni nocoj še uradnih komentarjev o izjavah Ferhata Abasa. Vendar pa je treba ugotoviti dve tendenci v komentiranju teh izjav, kakor se običajno dogaja ob takih priložnostih. Prva je optimistična, druga pa pesimistična. Predvsem pa se poudarja, da je Ferhat Abas v petnajstih dneh že drugič govoril zelo zmerno in pokazal pripravljenost do pogajanj. Argumenti, ki jih navajajo v podporo pozitivnega tolmačenja izjave, so: 1. Ferhat Abas se je odpovedal zahtevi »političnih* pogajanj s Francijo o prihodnosti Alžirije. Znano je, da de Gaulle odločno odklanja politična pogajanja. 2. Fer-hat Abas je ponovil, da sprejema načelo samoodločbe, kakor ga je ponudil de Gaulle. 3. Alžirska vlada zahteva začetek »tehničnih* pogajanj da se določijo način in jamstva za plebiscit. Ton, v katerem je izrečena ta zahteva po pogajanjih, se zdi manj nepopustljiv kakor do sedaj. 4. Možnost svobodnega sodelovanja med Alžirijo in Francijo se ponovno jasno poudarja. Kakor rečeno, pa so drugi, ki negativno in pesimistično tolmačijo alžirsko izjavo iz naslednjih razlogov: 1. Da- našnja izjava, prav tako kakor izjava pred petnajstimi dnevi, ne prinaša nobenega res novega elementa, ker bi po mnenju ten krogov morala biti opustitev zah .e ve po »političnih* pogajanjih izrecna. 2. Ferhat Abas je označil z izra- osmešil prihodnje deželne v*, litve in je poudaril, da pomenijo poizkus nadaljevanja kolonializma. 3. Alžirska vlada vztraja, da bi morali govoriti o jamstvih za plebiscit o sa-moodločanju (tu pa pripominjajo nekateri, da sedaj no zahteva kakor prej umik francoskih čet med glasovanjem). Na splošno pa se zdi, da nocoj prevladuje pozitivno tolmačenje. Ce Abasova izjava ne prinaša res novih elementov, kakor nekateri trdijo, vendar pa potrjuje pripravljenost alžirske vlade do mirne rešitve spora. Nocoj krožijo v Parizu govorice o morebitnem prihodu Ferhata Abasa v Pariz za primer »tehničnih* pogaianj e ustavitvi sovražnosti. Toda tu. di glede tega vlada v francoskih uradnih krogih popoln molk. Kakor je znano pa se de Gaulle sedaj pripravlja na ponoven odhod v Alžirijo, in sicer v zadnjih dneh tega tedna, kjer se bo sestal predvsem z vojaškimi voditelji. V Alžiriji bo ostal tri ali štiri dni. Pariški dopisnik lista *Wall Street Journal*, piše dane*, da so se že začeli razgovori med osebami blizu de Gaulle in delegatom alžirske osvobodilne fronte. Dopisnik dodaja, da v Elizejski palači proučujejo »osnutek mirovnega načrta* v Alžiriji. V pooblaščenih krogih pa w:av!jajo, da te informacije niti ne zaslužijo zanikanja. V Parizu pa se sedaj sprašujejo, ali dve bombi, ki sta včeraj eksplodirali v središču Pariza, ne pomenita morda nove grožnie skrairio desničarskih organizacij proti bližnje-mu obisku Hruščeva v Parizu. Ena od dveh bomb j* namreč eksplodirala v sedežu neke agencije, ki 1 letna Četrtletna 1300 ltr. __ 3300 lir, celcletna 4900 Hr — Nedeljska Številka meseCno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljka letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — PaStm tekoči račun: Založništvo tržaškega tlaka Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stri- tarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni ban- ki jr Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlskaraki zavod ZTT Trat svojem govoru omenil odstop Segnijeve vlade in pa krizo, ki razjeda ladjedelnico. Zahteval je ustanovitev take vlade, ki bo upoštevala težnje italijanskega prebivalstva, predvsem pa delavstva o napredku in zaslužki) Prometni predpisi za «Cantado» v Tržiču Zaradi tradicionalne «Can-tade», ki bo danes v Tržiču, je goriška prefektura odločila, da se mora ves promet med 14.30 irt 17. uro usmeriti namesto po Ul. IV. novembra, Ul. Terenziana in Ul. S. Marco — po Ul. Terenziana, Ul. Aquileia in Ul. Matteotti. Tržiški gasilci bodo pazili, da se bo omenjena odločba točno izvrševala. Sporazum predvideva predajo menz v upravo podjetju Delavskih zadrug in zagotavlja zaposlitev uslužbencev menz Po dolgotrajnih pogajanjih so se včeraj na uradu za delo sindikalni predstavniki in zastopniki ravnateljstva CRDA sporazumeli za ureditev menz v obratih CRDA. Niso podpisali formalnega sporazuma, vendar so se sporazumeli, da bo urad za delo poslal posebno pismo, ki bo obvezno tako za sindikate kot za podjetje. Sporazum določa, da bo v Trstu 16. marca, v Tržiču pa 1. aprila prevzelo v upravo vse menze novo ustanovljeno podjetje (tDispral» (Razdeljevanje živil), ki ga bodo ustanovile v ta namen Delavske zadruge. Od skupnih 163 do sedaj v menzah CRDA zaposlenih delavcev, jih bo ostalo v delovnem razmerju s CRDA 23, o-stalih 140 pa bo prešlo v novo podjetje. Sporazumeli so se, da teh uslužbencev ne bodo odpustili (in jim zato tudi ne bodo plačali odpravnine), da pa bo novo podjetje gospodarskega kot normativnega značaja in da se položaj teh uslužbencev ne bo v ničemer spremenil. Poleg tega so se še dogovorili, kar bo predstavljalo posebno prilogo pravilnika, ki ga sestavlja urad za delo, da bodo-.delavski predstavniki lahko še nadalje nadzirali poslovanje in hrano mena. To bodo delali posebni komisarji, ki jih bodo imenovale notranje komisije v posameznih ^obratih. Sindikalne organizacije ocenjujejo ta sporazum kot zadovoljiv za obe strani in da se je na ta način odstranilo vprašanje, ki je dlje časa zaostrovalo odnose med delavci in ravnateljstvom CRDA. Seja pokrajinskega »veta Obsežna razprava o letališču v Ronkah Zahteva se pravična odškodnina razlaščenim kmetovalcem Današnji urnik trgovin Zveza goriških trgovcev sporoča, da so lahko danes, to je na zadnji dan pusta, vse V soboto popoldne je bila seja pokrajinskega sveta, ki se je zaključila pozno zvečer. Na dnevnem redu je bila samo diskusija o vprašanjih svetovalcev. Nadaljša obravnava se je razvila okoli dveh ločenih vprašanj, ki so ju predložili predsedniku odv. Culotu svetovalec MSI dr. Del Bin in svetovalci KPI. Medtem ko je svetovalec dr. Del Bin prikazal nekatere negativne strani gradnje letališča, kakor na primer možnost primanjkljaja, ker i-ma tudi milansko letališče občuten primanjkljaj, je svetovalec KPI Bergamas pozdravil gradnjo letališča, vendar je zahteval, da se lastnikom izplača pravična odškodnina za* razlaščena zemljišča. Govorila sta tudi Co-ciani (KD) in odbornik Gri-golon, ki predstavlja pokrajinsko upravo v odboru konzor- prevzelo vse obveznosti tako trgovine popolnoma zaprte. iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiii Končalo se je zasedanje porotnega sodišča Bolničar Grion popol V svojem zagovoru je odvetnik dr. Poilucci še enkrat poudaril pomanjkanje dokazov Porotniki so se zadržali v posvetovalni dvorani eno uro Zborovanje KPI pred CRDA Danas popoldne ob 12.30 je bilo pred tržiško ladjedelnici zborovanje Italijanske komu nistične partije, na katerem je govoril njen sekretar Vincenze Marini-Bamfi. Govornik je v Včeraj popoldne je porotno sodišče izreklo na svojem zadnjem zasedanju razsodbo proti 31-letnemu bolničarju goriške umobolnice Viniciu Gn-onu. Kot je znano, je bil Grion obtožen, da je s pretiranimi disciplinskimi ukrepi povzročil smrt 84-letnega Alessandra Aviamja. N.a včerajšnji seji je sodišče oprostilo Griona vsake krivde. Razsodba je bila izrečena z utemeljitvijo, da Grion ni zakrivil obtoženega dejanja. Občinstvo, ki je popolnoma napolnilo dvorano porotnega sodišča, je sprejeto razsodbo z dolgotrajnim ploskanjem. Predsednik sodnega zbora dr. Pietro Rossi je otvonl zasedanje Ob 16.45. Preden je predal besedo zagovorniku, je prečital pismo, ki mu ga je poslala pokojnikova sestra Ca-terina Bruni. V pismu potrjuje še enkrat svoje izpovedi in se vprašuje, kako je mogoče, da so nekatere druge priče (ki jih v pismu ne imenuje), pričale drugače. Pismo ni povzročilo nobenega incidenta in predsednik dr. Koss. je predal besedo zagovorniku dr. Poillucciju. Dr. Poillucci je pričel svoj govor z izjavo, da pravzaprav ni niti nujno, da bi govoril, ker je že itak dr. Pascoli kot prvi bran.lec, povedal vse, kar je bilo potrebno. Sodni zbor je spomnil na govor državnega pravdnika m je poudaril, da je celo državni pravdnik izrazil gotovost, da urion ni povzročil namenoma Avianijevo smrt. Tudi sodn. izvedenec dr. Sussi, ki je izvršil avtopsijo, je v svojem pričanju poudaril, da izključuje vsako možnost, da bi kdo Aviamja namenoma poškodoval. Na pokojnem A-vianiju niso našli poškodb, ki bi s popolno gotovostjo dokazovale, da je Avianija kdo pretepal. V nadaljevanju svojega zagovora se je dr. Poillucci dotaknil še enkrat madežev in podplutb, ki so jih našli na Avianijevem telesu. Poudaril je izjave vseh zdravnikov, ki so izjavili s svojim pričanjem pred sodiščem, da se takšne podplutbe pokažejo tudi po preteku 24 ur. Ob tej priliki se je obrnil na porotnike s prošnjo, da naj se teh dejstev zavedajo, ko bodo morali odločati o Grionovi usodi. «Kadar so dokazi nepopolni, potem predlaga kazenski zakonik oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov#, je nadaljeval dr. Poillucci. «V našem primeru pa dokazi niso samo pomanjkljivi, temveč jih sploh ni. Zato je edina možnost, da oprostite Griona, ker obtoženega dejanja ni izvršil#, je zaključil zagovornik. Predsednik sodnega zbora je nato prekinil sejo in porotniki so se odstranili. Po posvetovanju, ki je trajalo dobro uro, so se vrnili in dr. Rossi je izrekel razsodbo, ki jo je občinstvo sprejelo z dolgotrajnim ploskanjem. S tem se je končal prvi del zasedanj, ki jih je imelo porotno sodišče v Gorici. V začetku aprila bo zasedalo a-pelacijsko porotno sodišče, ki bo obravnavalo štiri zadeve. traj razmeroma hladno, se je okoli poldneva ozračje zelo ogrelo in je ob 13. uri pokazal termometer 18 stopini. Meščani, ki so z nepopisno nestrpnostjo pričakovali zboljšanje vremena, so v gručah zapuščali domove in se porazgubili po okolici. Cilj njihovih sprehodov so bila Brda, ki postajajo zlasti spomladi nekaka Meka vseh tistih,' ki st želijo svežega zraka, razvedrila in dobre kapljice. Seveda pa se niso omejili samo na Brda; prava gneča je bila tudi ob S nči, kjer sedaj v velikih množinah cvetejo zvončki in trobentice Se večji promet pa ie bil po cestah. Avtomobili m motocikli so neprenehoma vozili na vse strani; Goričani so se prvo nedeljo v tem letu odpravili v naravo, ki je bil« zelo lepa, saj je take kot 10 krat nismo videli že res dolgo dolgo časa. Lepa, sončna nedelja Po dveh deževnih mesecih smo v nedeljo prvič dočakali sončni' in seveda tudi toplejši dan. Dasiravno je bilo zju- Cmmre Prvvmcifite Predsedstvo petega pokrajinskega kongresa tekstilcev MMi yy-y.->c Na kongresu je bilo prisotnih večje število delavcev in delavk obeh tekstilnih podjetij Ce se vreme ne bo spet ski salo. tedaj lahko z gotovost].-rečemo, da se z naglimi kora ki bližamo pomladi. Slovenska prosvetna zveza, Društvo slovenskih srednje, šolcev, Rod Modrega vala, športno združenje Bor, ASK Simon Gregorčič in Klub beneških študentov prirejajo Drugi mladinski izlet ki bo v nedeljo 13. marca v KOPER Program: dopoldne ogled tovarne motornih koles Tomos, nato športna srečanja in kulturni program. * Odhod iz Gorice, Trsta in vasi v nedeljo zjutraj s posebnimi avtobusi, zvečer povratek. # Vpisovanje pr; vseh zgoraj navedenih organizacijah in na sedežih vseh prosvetnih društev. cija za gradnjo letališča. Odbornik je rekel, da se bodo morala kmečka zemljišča pravično plačati in da se bo za pravično rešitev tega vprašanja zavzemal v okviru konzorcija. Predsednik je rekel, da bo moralo prebivalstvo vse pokrajine poskrbeti, da bo tistim 42 družinam, ki bodo razlaščene izplačana primerna odškodnina. Predvsem pa bodo morali za to skrbeti tržaški gospodarski krogi, ki bodo imeli od letališča največje koristi. Podpri je sklep konzorcija, da se najprej pregledajo zemljišča in ugotovi njihova kakovost in donosnost, potem pa se bo šele prešlo k izplačilu odškodnine. Potem je prišlo na vrsto vprašanje svetovalca Miladina Černeta o cesti Zagraj - Sovod-nje. Svetovalec je rekel, da je šlo med 6. in 19. uro dne 24. in 25. februarja po tej cesti 155 tovornikov s prikolicami in brez njih ter 206 avtomobilov in motociklov. Predlagal je, naj bi cesto, ki je sedaj na devetem mestu na lestvici cest, ki bodo postopoma prešle pod pokrajinsko upravo, premaknili bliže prvim. Predsednik odv. Culot je naglasil, da prednostne lestvice ne morejo spreminjati, ker so jo sestavili na pokrajinski seji. Proti njej se pritožujejo štp-vilne občinske uprave, toda prav zaradi tega ni mogoče ustreči eni občini, ne da bi se vzbudila reakcija pri drugi. Nadalje je rekel, da bo pokrajinska uprava porabila do 1965. leta 714 milijonov za popravilo cest, ki bodo prišle pod pokrajino. Država bo prispevala 70 odstotkov, kar predstavlja 570 milijonov lir, ki su že nakazane. Ker zakon, ki urejuje to vprašanje, predvideva, da mora država prispevati največ do 80 odst. vseh stroškov, je pokrajinska uprava pred časom zahtevala, naj bi se državna pomOč zvišala do največje možne mere, upo števajoč naš splošni položaj. Sejo o tem vprašanju so zaključili s sklepom, da se bo pet milijonov lir od vsote 17 milijonov, ki so jo namenili za popravilo cest, porabilo za nabavo gramoza in popravilo ceste Zagraj, Rubije, državna cesta v Gabrjah. IIIMIIIlUllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllUllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllinilHIllllllltlttlllllllllllllllllllllllllllllllllllMIHIIHIIIIHIIIIIIII IZ TRŽAŠKEGA DNEVNI Izpred kazenskega sodišča Hladega zaljubljenca je rešila amnestija Da bi dvakrat starejši ženski dajal darila, je vdrl v zlatarno Ni si preskrbel dokumentov in se pravočasno javil na nabor Na kazenskem sodišču sta se morala včeraj zagovarjati 20-letni Flavio Cipolli iz Ul. Canova 25 in 40-letna Filome-na Zingarelli iz Ul. Capitelli 6, ki pa zdaj stanuje v Bologni. Cipolli je bil obtožen, da je v dveh obrokih ukradel zlatnino v zlatarni Sternin v Ul. Dante, ženska pa, da je od Cipollija sprejemala denar, k, ga je ta dobil z zastavljanjem ukradenega blaga. Ci-polli je bil obtožen, da je povzročil omenjeni zlatarni tudi drugo škodo, ker je dvakrat razbil šipe izložbenega Sodišče je upoštevalo olajševalne okolnosti, ker je bil Cipolli takrat še mladoleten, in je odredilo, da se zaradi am: nestije ukine nadaljnji sodni postopek, lastnici zlatarne Sternin pa bo moral plačati odškodnino za šipi izložbenega okna ter 40.000 lir za stroške zasebne stranke. Filome-no pa je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Včeraj se je moral na sodišču zagovarjati 2l-letni Bruno Nardin iz Ul. Paolo Diaco-no, ki je bil obtožen, da ni hotel priti na nabor. Nardin je 17. februarja lam sicer prišel na nabor svojega letnika, a ni imel s seboj osebnih dokumentov. Zaradi tega so mu naročili, naj si priskrbi osebne dokumente m naj pride na nabor do 28. avgusta. Nardinu se ni mudilo, ni si priskrbel dokumentov in se več kot toliko ni zanimal za to zadevo. Verjetno so ga obvestili in 14. oktobra se je sam prijavil naborni komisiji, toda predsednik naborne komisije ga je 20. oktobra prijavil sodi- Včeraj se je opravičeval in zatrjeval, da se ni hotel izogniti naboru in vojaški službi, priznal pa je, da je bil nekoliko nemaren. Sodišče ga je obsodilo pogojno na 1 mesec in 10 dni zapora. >1* * * V petek je Jefto Brelič iz Sarajeva prišel s svojo sestro na izlet v Trst, a ni imel sreče in se bo verjetno še precej časa spominjal tega izleta. Pri carinskem pregledu ob prehodu čez mejo mu je finančna straža našla v kovčku 60 škatel cigaret ter 3 litre slivovke. Jefto je dejal, da jih nese nekemu svojemu prijatelju v Trstu, toda nič ni pomagalo. Aretirali so ga in ga prijavili zaradi tihotapstva. Včeraj se je moral zagovarjati na sodišču. Dejal je, da je imel samo 50 škatlic cigaret in 2 litra Slivovke; opraviče Nižja taksa novih šoferskih knjižic val se je, da ni vedel za prepoved. Sodišče ga je obsodi-1 sebno okence, lo pogojno na 60.000 lir globe, i takso tudi za leto 1961. Finančno ministrstvo je izdalo okrožnico, v kateri pojasnjuje zadevo kolkovanja šoferskih knjižic. Za šoferske knjižice I. stopnje je bilo treba doslej plačati 4.000 lir kol-kovane takse. Po uvedbi novih knjižic pa veljajo naslednji predpisi Kdor je zahteval oziroma bo zahteval nove knjižice kategorije C (čeprav knjižice še nima), plača samo 2.000 lir kolka. Kolek se prilepi na staro knjižico, ko pa dobi lastnik novo, se mu vanjo vpiše, da je bila taksa že plačana. Kdor pa je že plačal 4.000 Ur. mu bodo ob izdaji nove šoferske njižice vpisali v poda je plačal Na cesti iz Vižovelj proti Mavhinjam Dijakinja in učitelj ponesrečila z motorjem Učitelj je iz neznanih vzrokov izgubil oblast nad vozilom Predsinočnim sta se okrog ski delavnici, kjer je z&po- i,„ . . i •. i . _ ___— UiSn . 1 „ rlirirrnil tovln ion 1.30 peljala z vespo iz Vižovelj proti Mavhinjam 19-letna dijakinja Karla Sirca iz Mav-hinj štev. 47-b ter 25-letni učitelj Giuliano Colautti, ki stanuje v Trebčah štev. 133. Motor je vozil Colautti, na zadnjem sedežu pa je sedela Karla. Iz neznanih vzrokov je Colautti zgubil oblast nad vozilom in oba sta zletela na tla. Peš sta odšla do Karlinega doma v Mavhinjah, pozneje pa so poklicali rešilni avto, s katerim so ju odpeljali v bolnišnico. Karlo so sprejeli na I. kirurški oddelek, ker se je pobila in ranila po čelu in opraskala po rokah ter izgubila spomin, zaradi česar se bo morala zdraviti 10 dni; Colautti pa se bo moral zdraviti od 10-15 dni na II. kirurškem oddelku, ker se je opraskal in pobil po čelu, nosu in ustnicah ter pobil po ramenih, nogah in rokah ter je dobil rahel pretres možganov. «»-------------------- slen, dvignil težki naslonjač Zdraviti se bo moral skoraj te. den dni. Nesreča na delu Včeraj dopoldne so v glav- ni bolnišnici nudili prvo zdravniško pomot 47-letnemu Antonu Jazbacu z Bazovske ceste 60, ki ga je močno zbadalo v prsih, ker je v mizar- S plinom se je zastrupila Včeraj opoldne so pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice truplo 48-letne Antonije Loredan iz Ul. Valdirivo 23, ki je umrla na svojem domu med 22. uro 27 februarja in 10. uro 28. februarja zaradi zastrupitve s plinom. Domnevajo, da gre za samomor; policija pa vodi preiskavo, da bi ugotovila vzroke. —«»----- Prometna nezgoda V prvih popoldanskih urah je včeraj 22-letni Armando Cosliani iz Ul. Fabbri 10 povozil z motorjem na Korzu 33-letno Libero Poretti por. Ma-raspin iz Sesljana štev. 101 Zenska, ki je takrat prečkala cesto, se je pri padcu pobila in ranila po čelu ter dobila rahel pretres možganov, zaradi česar se bo morala zdraviti 10-15 dni na II. kirurškem oddelku, Cosiiani, ki je zletel z motorja, se je le nekoliko pobil in opraska, po levi roki in desni nogi, zaradi česar se bo moral zdraviti 5 dni. GORIŠKE ŽENE bodo letos svečano prosla jj 50. OBLETNICO MEDNARODNEGA DNEVA & V PROSLAVA 8. MARO- bo v PROSVETNI DVORANI nedeljo 6. marca ob 16. uri popoldne .edlsM Na sporedu so poleg priložnostnega govora nastop pevskih zborov Doberdob - Vrh; gostovali PVT do poleg članice SG iz Trsta Mire Sardočeve tudi fantje Dario in Darko iz Doline! Vsi toplo V»P* Šolski odbojkarski turnir Slovenska soh; na drugem mesti Zmagovalka je italijanska tehnična V petek in v soboto 26. o-ziroma 27. februarja je bil Gorici odbojkarski turnir med vsemi šolami. Sodelovala je tudi ekipa slovenskih šol, ki je zasedla častno drugo mesto. Ze lansko leto so naši odbojkarji zasedli drugo mesto in če upoštevamo, da na tem turnirju sodelujejo najboljše šolske ekipe Gorice moramo našim igralcem izreči vso pohvalo in vse priznanje. Ze prvi dan poteka turnirja je bilo jasno, da se bo borba za prvo mesto odvijala med tehnično šolo in med našimi srednješolci. Naši so sicer izgubili prvi dvoboj s tehnično šolo, toda ker so premagali ostale ekipe, je še obstajala možnost, da zasedejo prvo mesto. V finalnih tekmah so prvi nasprotniki naših, šola A. Volta, pri stanju 14:3 kar odstopili. Nato so prišli na vrsto odbojkarji realne gimnazije in izgubili so z 2:0. Finale je bil med slovensko šolo in tehničnim inštitutom, ker so naši v povratni tekmi zmagali z 2:0. Prvi set tega srečanja je bil med najboljšimi, saj so naši pri stanju 11:6 v nasprotnikovi prednosti začeli silno napadati in so zmagali z rezultatom 15:12. Finale je bil zelo razburljiv in sodnik je nemalo pripomogel k izidu tekme; začel je namreč ostro soditi, pri čemer je kazalo, da je pomanjkljiva prstna tehnika naših pripomogla k zmagi tehnične. V resnici je sojenje bilo nedosledno, kajti prav v zadnji polovici finala, ko so naši vodili, je sodnik nenadoma začel žvižgati na naše, pa čeprav so v prstni tehniki bili pomanjkljivi tudi nasprot niki. Tehnična kazen Ansel mija je zaključila finale, pri katerem so naši bili enakovreden nasprotnik zmagovalcev. Naj še omenimo, da je Pepi Cej, član naše ekipe, bil najboljši tekmovalec vsega turnirja. Tehnični rezultati finalnih tekem; slovenska šola — Volta 2:0 (zaradi odstopa), slovenska šola — realna 2:0 (16:15, 15:11), slovenska šola — tehnična 2:0 (15:12, 16:14). Finale: slovenska šola — tehnična 0:2 (11:15, 9:15). Postava slovenske šole: Ger. golet, Cej, Anselmi, Leopold Devetak, Venčeslav Devetak, Kusič, Di Battista, Lavrenčič, Tomšič, Pelicon. ni nekaj v redu, so1 j . v umobolnico na P tir ------------------------ »P: Rane zaradi Pre*ol8) ^ Ob 0.30 je pnsel v ^ i, cn v Tržič Rodol o ^ j Vermejana, da bi 10 ., pi'n rane, ki jih je zadoni ■ ,. sam povedal, me° vn('le z nekim Stolferjem i. ob 11.30. Za zadevo L I d policija. Nenadna slab čer«’ slab" dne obšla nenad 'il it< V Ul. Ascoli je letno Katarino p((p ^ Bi, rešilnim avtom so J jj4 li v civilno, bolnišn1 ^ j, ji zdravniki nudih pomoč. _«»- Kino v CORSO. 16.30: kGus«^' VERDI. 16.30: , MODERNO. 17°°: za pekel#. ‘k. ne “c DEŽURNA Danes je čez odprta lekarna zo Italia št. 106._ ZVEZA PR°S DRUŠTEV V GORICI vabi _ _arc« v nedeljo 13. PISAN SP«#® , PESMI IN P111 ki bo v dvoranij^ S, tem pajku z ob 16. uri. h Z 41 nastop8^!'1 bo prestavila skupina „ n 2 A , 11 TINE R 0 ki h «i iz Ljubljane,^ &>’ ^ gostovanje ster "* pripravila P ole«0V red pesmi m L goslovanskm ( OLEPAjj^ s1 Slovensko v Trd" Roko si je zlomil pri igranju nogometa V civilno bolnišnico v Tržiču so včeraj sprejeli 12-letne-ga Daria Giuliuzzija, ki si je med igranjem nogometa zlomil zapestje desne roke. Zdrav niki so mnenja, ua bo ozdrave' v 30 dneh «s ------ Pred bolnico mu je postalo slabo Zaradi nenadne slabosti so včeraj sprejeli v bolnišnico v Tržiču Santa Trevisana iz Ronk. Moža je obšla slabos' ko j* nameraval v bolnišnico Zdravniki so ga pridržali v bolnišnici s prognozo okreva nja v 10 dneh. «#------- Pretep med zakoncema V civilno bolnišnico so včeraj ob dveh ponoči pripeljali r. avtom Zelenega križa 52-letnega Guida Chitarra ter njegovo ženo Rosalio iz Ul, Giu-stiniani št. 29. Zakonca sta se med prepirom laže ranila po raznih delih telesa Ker so zdravniki upazili, da z ženo V četrtek 3. marCi . v Hrpe'JanU 1* v petek 4 v čežani BRATKO kr M BALADA 0 IN maiuu1: V*' J f f MAU, -------------- 'ttii'lil.k BRUSINI CARL°'4I tisti 2», tel. 29 l«« . gospodinjske *, K>A H te - hladilnik^: > TIC in druge pfic /J it tudi v 24 onrok >■ pV A, Je, kovinsko ko» 'ti % TRŽAŠKA I rsl - Ul. . e.elou «»* N O V O : Stane Terčak^ # % ski stari P1*" l Zdravko SOVODENJSKO NOGOMETNO DRUŠTVO /| PUSTNI danes 1. marca s pričetkom ob 20 Ples bo v prostorih prosvetnega Igral bo dober orkester, priskrbljeno pa h0 dačo-in pijačo. Vsi ^ top10 ^morski dnevnik 1. marca 1960 Primerjava, ki določenim krogom ni pogodu mj* so trije ameriški senatorji ijgeli na svojem potovanju po SZ ^nator Bennett jim očita, da bi hoteli, naj država ostreje poseže eMroenergetsko omrežje, kar da bi dovedlo do nacionalizacije i *r A»era’ak°nec februar' ji ji* nikak!?* .2asebna indp' n' za Ufi c» w v Uravnavi ®meriški javnost S(mwg,°spodarslri na- fi ji i» zveze. Se Na naarga°dU t0' da ae redarstva , s.ovietske-v taw domačim, ^ doV2Pl?ianju r dfžavnn zak!lju*ka da l0darstv„ „ vmešavanje v k ki s°p prePrečiti zaosta- i' «1 1 Pa se kdai”^328 v ZDA-■ « Ji vzPoreja.io no- lfesar Prid? drUgi državi * v ,P°gost°> in “ kr«Pko t RovMska Se Pa redk raka dal* ‘reka omenia>. da se ,,Z°Va*i z dej-ainu . Vbem me-ip.aratamtjISkega drzavne-ri*ko gosnna6 vmešava v \> ’ češ da * zavr>a bla-iavkOBlaz plažuie ame- :»>■ dateeVdal-C' kar nai *' v ?ospodSr°vme' iti « *!»: I d. končan leta 1958. In ta jez mreža povezana, dočim je m.- 1 te, »»55 - s2. v kll°metrov po- E iau°0 sek.vrnili- » ^et*o dr’ bil° , dramatično. To *allaIepDblikanaki se- ti"'! r&_ til. rti '(1- sičer i®e!ln.ett °stro ik'1"1 Jf0 doka’ škilil tem re- Privatnnat°rjem ‘n l;'Udje, k- industrijo, , sp0znajo S1 na. stvar nieSotimi aVIJv’ da ■ !n med zasebnimi Mustri,p nmteresi pri-Precej tesnih rid # # jflif ° ^fOČiln P,J« ! “ ,razvoj^na‘lkega k0- CdUst«k ve‘skztr0ener- 81 se in na ^t6,a »5?°^,U°-Pr0- Slt •'* Prvi Je t0 • pret>udii sovjetski sploh Jpmtloge anse- .p-e „ SOViet-i las,no po-jl'S °btega „a.,lndustrija ^‘nsiCe;2a P°1 leta za jtffc1'1 senJ l6!a ,1958- naJ gornc** so8lasno 'stavi p0i‘ senatni ko- Jo Si,i Prvo "I e po-. p°Poin0 Pot0cil° da ?.f08faml0V!etsko-ameri- ^ih'kabil° medseboj-M Žasa tu ° V pribl J 1958dlleskleniano, k?Ska de ni poseb-i Qelegacija ^ ^ pasiven 3 *C? 'loij7o’iiKdo bo to ) ES A3 bVv?gaC1Ja °b- i jf, ePtraie n , ove ln !nieno va ie ta delo— kdo bo t. ' »ni k be: i<1 tli- dev. ki atrstvo kijffeh n,!f.naalo v •r “J , ne odcnt ’ da bi ta 1 se afac,ip sestavljal. °vir. no- vrsto °iji tua 'a O\°dov, 0 -io;..Vt«m ko ,Je bil, da » dva pred-elektro-ki za no- ^O^ikkih K ast- ^, ijjQe z»viro, naJrazličnej- * SvV Vsej eriak* trust tj,. dve i. Pa8lici p0- ona8t‘ de>4- “'dat61 SZ J obiskala »Sar* ®ibiriinUga Pa si V, odbora* 2unanie-Ss mo-] senator - ./fkke Wsem d, ^apisal " «eJeseni i da. bi vsaj 'de razeistili je Ameriki ali točneje ameriški centrali v Grand Coul-leeu odvzel prvenstvo. Nato so si senatorji ogledali tudi stalingrajsko hidrocentralo, ki je deloma že v obratu, ki pa bo prihodnje leto, ko bo dokončana, še večja od največje centrale v Kujbiševsku. Nato so videli še večji jez v Bratskem na Bajkalskem jezeru, ki bo izkoriščal več vode, kolikor je imajo vsa Velika jezera v ZDA skupaj. Zdi se, da velikost v SZ nima meja, kajti brž ko se zgradi ena «na;večja», se začne graditi še večja m to se nadaljuje v nedogled. Strokovnjaki, ki so ameriške senatorje spremljali po tem njihovem dolgem potovanju po SZ, so jim rekli: da se je v Krasnojarsku začela gradnja jezu, ki bo še večji od jezu v Bratskem, Kitajci pa da grade v kraju Icang Gorga jez, «ki bo od 12 do 20-krat večji od največjega ameriškega jezu v Grand Coulleeu«. Vsekakor so ZDA še vedno daleč pred Sovjetsko zvezo. Zmogljivost ameriških central znaša 142 milijonov kilovatov, dočim znaša zmogljivost sovjetskih električnih central 53 milijonov kilovatov. Toda trije ameriški senatorji so v svojem poročilu rekli, da bo leta 1975 SZ po zmogljivosti svojih central in po proizvodnji elektrike pred Ameriko. Poročilo pa ne govori o tem, kako ameriški električni monopoli zavirajo razvoj elektroenergetske industrije v ZDA. Čeprav so bili ameriški senatorji dokaj pogumni, so določenim ameriškim krogom napravili uslugo, da so to dejstvo zamolčali. Toda senator Bennett je «med vrsticami« bral tudi to. Zaradi tega je svoje kolege napadel, češ da zahtevajo vmešavanje države v program nadaljnjega razvoja elektro-energetskih virov v ZDA. Strokbvnjaki pa menijo, da ne gre samo za potrebo pq, ekspanziji države v elektroenergetski sistem, pač pa da se iz poročila razbere sovjetsko boljše in popolnejše izkoriščanje energetskih virov. Senatorji so se namreč v svojem poročilu dotaknili tudi te občutljive točke, ko so napisali, da v Sovjetski zvezi širijo mrežo daljnovodov tako, da hočejo z njo prekriti vso ogromno sovjetsko deželo. V poročilu namreč beremo takole: »Učinkovitost in gospodarnost povezovanja 'energetskih virov z daljnovodi, ki so sedemkrat daljši od razdalje med Leningradom in Vladivostokom, je jasna vsaki sovjet ski gospodinji, ki ji v času večerje, ko je obremenitev na mreži največja, začno žarnice pešati. Sovjetski načrt je v ostrem nasprotju z odsotnostjo planiranih ali dejanskih transkontinentalnih transmisij-skih zvez v ZDA, celo v nasprotju z odsotnostjo lokalnih medzvez v mnogih predelih ZDA.« To bi enostavneje povedali tako, da je vsa aji skoraj vsa sovjetska električna lil A >V.‘ Vikije v S7 , - t 4 SVkovat-’ J1 bi h t ** *e ]e- 5X°>d- Ti J Ja«etku tJev- ki oTnemli, inJ6tske -ala m si ogle 4 °Ve i« ceni i ^ NlP°inrnitVi iz' l'K J1hnv “o na 175 € »4objpa:ri0 i T' a«! H, celo ' t0' V*1 A A A 4 toliko C‘i;rodv'sn- »itj _ tctnu m niti nit' ,«u: tfev. ®Qvo riti Se>. Za_ j* °’ /1 h ha bidrn-, , °mo-!» k?VttH v trkn it ’lf>he' k! dalejo j' *i Ds, bovf,.,„ ePnera. NNS? baiveči f{v. vo]' K Se v tl'Cta’v 4*'* Več" a'ia>i «otoVo'irUkemu US? i«VApn' N le hm.laliti dAame' »n ni č da je «**!V— orjj . ZVemo " viden ‘ je bU citir, a*iem > i'*«- fPa i> * , bo V% b,tQ Jez. ameriška mreža daljnovodov ločeno po centrih, kvečjemu državah >a zato v eni državi lahko vlada obilje, v drugi pa električne energije primanjkuje. Enotna mreža daljnovodov omogoča naglo uravnovešenje obremenitve Ameriške družbe pa se borijo proti enotni mreži, ker bi to moglo privesti do tega. da bi se zasebne mreže morale povezati z državnimi, s čimer bi država nujno posegala tudi v zasebno mrežo, torej v zasebne interese. V kratkem se bo v ZDA, v okviru kongresa, začela ostra kampanja glede gradnje daljnovoda med Grand Coul-leeom in Centralno dolino v Kaliforniji. Ameriške privatne družbe se proti temu načrtu borijo in na zadnjem zasedanju kongresa jim je njihov načrt uspel. Na prihodnjem zasedanju kongresa pa bo poročilo treh ameriških senatorjev prišlo pobornikom gradnje omenjenega daljnovoda prišlo kot nalašč. Toda Bennett se že vnaprej pripravlja: ((Po- vsem jasno je, da nas hoče komite potisniti v smer oopol-ne nacionalizacije energetskih transmimisijskih mrež.« In za ameriške pojme je nacionalizacija hudo «nevaren» in «tuj» pojem, ker da diši po komunizmu. - ko . ca Se danes, zadnji dan pustnih šem. Pariz: gospodinjska razstava v Grand Palaisu na Elizejskih poljanah Vsi predmeti iz Gumij, železo, les, porcelan, steklo in usnje, so zamenjali najlon, polivinil, polietilen, polistiren, itd. - Kmalu iz plastičnih mas tudi letala in težki industrijski stroji i ... '.O.AViij V' / %% v - 'H--i::..M'' A mi A r j II V Orleansu v Franciji so pustili v promet «viseč vlak«, ki ga vidimo na sliki. Vagon visečega vlaka sprejme 120 potnikov. Pred sto leti sta dva pred- veti v nekoliko večjem miru hodnika današnjih ameriških gospodarstvenikov ponudila nagrado 10.000 dolarjev iznajditelju tvarine, ki bi mogla zamenjati slonovo kost v izdelovanju bilijardnih krogel. Brata Hayat sta rešila to vprašanje na ta način, da sta z mešanico nitroceluloze in kafre prišla do celuloida. Tako so mogli ljudje nadaljevati s svojim priljubljenim kavarniškim športom, sloni pa so mogli od tedaj dalje ži- kot do tedaj. Tako se je dejansko začela industrija plastičnih mas. Pretekli teden, 25. februarja, so v Parizu odprli Salon gospodinjstva v Grand Palaisu na Elizejskih poljanah. Na tej razstavi so najlon, polivinil, polietilen, polistiren in plastika povsod zamenjali klasične materiale: gumij, železo, les, porcelan, steklo, . usnje... To sicer ne pomeni — kakor stoji zapisano na nekem ve- Jhiflio mitvleeizilti Radio Trst A 7.00 Koledar; lL3l) Drobiž od vsepovsod in «2:ena in dom«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Brogiotti; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Ple-šite z nami; 18.00 Janko Košir. »Preobrazba zemljišč«; 18.10 Rahmaninov: Koncert št. 3 v d-moliu, opus 30; 18.45 Avse- nikov kvintet; 19.00 Sola ln vzgoja; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Znane melodije; 21.00 Kdo je avtor? — radijska komedija Marijana Vouka;, nato Ritmi in pesmi; 22.15 »Josip Pavčič«, sestavil Pavle Merku; 22.45 Večerni ples- 23 30 Polnočna glasba. Torek, 1. marca liMiO mi dneva: Pojb Allori, Caroli, Latilla, Negroni; 15.55 Napoved časa za ribiče; 16.00 Program za mladino: »Z brzcem Sever-Jug«; 16.30 Nemčija v atomski dobi; 17.40 Zanimivosti od vsepovsod; 18.00 Poezija Gui-da Gozzana; 18.30 V. Somenzi: Znanost in njen zgodovinski razvoj; Bruno Nice: Veliki raziskovalci; 19.00 Oddaja za delavce; 20.00 Pesmi z vseh morij; 21.00 «Sreča z veliko začetnico«, t/rodejanka E. De Filippa; 23.15 Pesmi iz Piedi-grotte. Slovenija Trst 12.10 Tretja stran; 15.15 Iz • pisem Carla Cichelstaedtera; 15.35 Violinist Carlo Pacchiori In pianist Guldo Rotter. Koper 7.00—7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijska univerza; 13.50 Odlomki iz oper; 14.30 Sola ln življenje; 15.20 «Pustni krofi«; 15.40—16.00 Prenos RL; 16.00 Melodije za vsakogar; 1630 »Tretja stran«; 16.45 Filmska glasba; 17.30 Vabilo na ples; 18.00—19.00 Prenos RL, 19.00 Poje M. Barreto; 19.30 do 22.15 Prenos RL; 22.15 Orkester Duke Elleington; 22.35 Plesna glasba. Nacionalni program 11.00 Radijska šola; 11.30 Novi glasovi; 11.35 Komorna glasba: Debussy, Kodaly; 12.10 Pcs- II. program 11.00 Glasba za vas, ki delate; 11.30—12.00 Orkester Angelini; 13.45 «Severn!ca — moda«; 15.15 Miniaturni koncert, basist Vito Tatozzi; 15.40 Novosti In mednarodni uspehi; 16.00 Fantazija motivov, pojo Bosslo, Bozzetti, Guareschi. To-rlelli; 16.20 Kolesarska dirka po Sardiniji; 17.00 »Loža: pregled gledališkega življenja; 17.30 «11 buttafuori« pripravil Luciano Ruspoli; 18.35 Zaplešite z nami; 19.25 Glasbeni vrtiljak; 20.30 «Hranllnik», vodi Mike Bongiorno; 22.00 Tekmovanje italijanskih jazzov; 23.00 Zaplešimo. III. program 17.00 »Variacije«: Beethoven, Ferder; 18.30 Pregled: Kino; 18.45 G.F. Haendel; 19.15 Be- 8.05 Iz. skladateljeve popotne torbe, Emil Adamič, Mu-sorgskl, Slavicky, Bizet; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.25 Evropa — express; 9.45 Iz Poličeve opere Deseti brat; 10.10 Izberite melodijo tedna; 11.00 Franc Schubert; 11.30 Panorama melodij; 12.00 Kmečka godba; 12.15 KmetijsKi nasveti: Vrt v marcu; 12.25 V valčkovem ritmu; 12.45 Narodne in domače viže; 13.30 Puccini: Manon Lescaut; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Intermezzo z godali; 14.45 Liszt: Preludiji; 15.40 Šober: Američani nimajo časa; 16.00 Okrogle za pustni torek; 16.40 V plesnem ritmu; 17.20 Nicolo Paganini: Koncert za violino in orkester št. 1 v D-ruru; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.20 Majhen koncert Dunajskih pevčkov; 18.45 O mednarodnih vprašanjih; 20.00 Za urne pete; 20.15 Milčinski: Vsi smo še- me — brez izjeme! 21.15 Melodije godal; 21.40 Aisambel Fe-liH King; 22.15 Vabimo vas na pustni ples; 23 10 Ljubljanski jazz ansambel; Ital. televizija 13.3u—10.05 1 V-SOi« Znan- stvene pripombe: Zemljepis in državljanska vzgoja; 17.00 TV za mladino: Velike piavljict. Nove cesatjeve obleke; 18.30 TV-dnevnik; 18.45 Odgovori; 19.19 Podvodni rudnik; 19.45 Malezija in njen cink; 20.30 težke Huga von Hoffmanu TV-dnevnik- 21.00 «Mirna vesi« sthala; 20.00 Vsakovečerni koncert: Corelli, VVeber, Stravvin-sky; 21,30 Družba in slovstvo srednjega veka, pripravil A. Roncaglia; 22.00 Italijanska povojna glasba: Luigl Dallamc-cola; 22.55 G, de Nerval: »Za-čarana roka«. Alda De Benedettlja; 22.00 Ci nelandia; 22.30 «Ob 150-letnici Chopinovega lojstva«, koncert Regine Smendzianke; Jug. televizija Od 20.50 dalje prenos sporeda tuje TV. likem reklamnem platnu — da bo živina v prihodnosti dlje živela samo zato, ker je sintetični podplat trikrat bolj trpežen od usnjenega, niti ne gre za to, da bi se človeštvo moralo sedaj vpisati v društvo za zaščito živali. Življenje ljudi mora postati lažje n lepše, in vse, kar prispeva k uresničenju tega cilja, je dobro in sodobno. Taka je namreč osnovna tematika te razstave. ((Nekdaj so take omare izdelovali iz trde orehovine« — je vzdihovala neka dama v (umetnem) krznu pred paviljonom pohištva iz plastične mase. «Da, — ji je odgovoril razstavljavec — toda te naše omare in mize so nezgorljf ve, poleg tega pa tudi desetkrat cenejše od vaših, orehovih...« Sodobno, nezgorljivo, moderno, nezlomljivo... Celuloze, acetati, fenoli, silikoni... Življenje postaja očitno preprostejše, tudi mimo vse kom. pliciranosti. Svetilke niso več steklene, čevljev se ne izdeluje več iz pravega usnja, avtomobilske karoserije r.iso nič drugega kot prešani odpadki premoga Vse se je obrnilo narobe, a vendarle se vse zdi nekako lepše kot prej. Tudi ta beli seveda plastični električni «mixer» (mešalec), ki se je moral zdeti strašno grd, ko so ga izdelovali iz pločevine in svinca. Pa tudi lahek je kot peresce... In, bien enten-du, nezlomljiv. In te igračke v vseh mogočih barvah, najrazličnejši servisi, celotna kuhinjska oprema, pa kopalnice, hladilniki in štedilniki, stoli m mize, preproge in zavese... Vse u-metno, toda morda tudi boljše kot ono iz naravnega blaga. In to še ni vse. Tu stoji celotna hiša iz najlona. Vse, kar se v njej nahaja, ie sintetično, od zidov in strehe, pa do oken in podov. In trdno stoji ant nekdaj prave kamnite trdnjave. Hkrati se vse laže vzdržuje, pomiva in čisti. «Manj časa traja!« godr- nja pesimist. Res je, a je zato cenejše, praktičnejše in bolj dosegljivo od drugih. Najlon , je dokončno postal kralj tudi v tej republiki, da-si francoska proizvodnja še vedno caplja za nemško m angleško tovrstno industrijsko proizvodnjo. Po začetni bojazni, je francoska industrija globoko zaorala v plastiko. Bala se je velikih investicij. Bala se je, da ne bo nikoli v stanju amortizirati novih strojev, ker je predpostavljala, da bodo ti stroji, čez kako leto, dve, ko bodo z novimi iznajdbami zamenjali materiale, že zreli za staro železo. Kljub temu da se še ni povsem osvobodila tega strahu, se je z desetimi leti zakasnitve priključila »novemu valu« industrijske proizvodnje, Za industrijo je treba razpolagati s surovinami. To so stranski proizvodi premoga in nafte. Francija je velik proizvajalec premoga, z ogromnimi ležišči nafte v Sahari pa je na tem, da postane tudi veelik proizvajalec nafte. S takimi aduti v rokah, Francija ni smela ostati ob strani. Perspektive konkurence v okviru zapadno - evropskega skupnega tržišča, so jo prisilile k temu, da je v teh poslednjih letih podvojila svojo proizvodnjo. Leta 1952 je Francija pro izvedla nekaj več kot 12.000 ton polivinila, tri leta kasneje 32.000 ton, preteklo leto pa kar 81.000 ton! Porast proizvodnje polistirena sicer ni tako velik, vendarle je vreden omembe; med letom 1955 in 1959 so od 11.600 ton poskočili na nad 30.000 ton. V celoti je proizvodnja plastičnih mas v Franciji dosegla v preteklem letu impozantno število 230.000 ton. Nedvomno je bil začetek težak. Treba je bilo postaviti na noge povsem novo industrijo in vanjo vložiti ogromne kapitale. In prav tem prehodnem in pripravljalnem razdobju je bila Francija v neki meri v ugodnejšem položaju: mogla je izkoristiti uspehe in izkušnje Amerike, kjer ae je najlon rodil pred 22 leti. Zainteresirane banke in podjetja so prav dobro vedela, da se ne spuščajo v nikakršno pustolovščino. V sodelovanju s kemično industrijo, ki je že razpolagala s svojimi napravami na mestu samem, so najprej zgradili tovarne v neposredni bližini velikih premogovnih revirjev. Vse ostalo je prišlo samo po sebi. Kot gobe po dežju so v vseh krajih Francije nastajale tovarne in delavnice plastičnih predmetov. V začetku letošnjega leta so jih na registrih našteli nad 3000. V večini primerov gre za stare tovarne, ki so preusmerile svojo proizvodnjo Ni majhno niti število tovarn stekla, tekstila in gumija, ki so prostovoljno prešle na proizvodnjo plastičnih mas in se že vnaprej odpovedale konkurenci, ki se je že od samega začetka zdela brez upa zmage Velike investicije in negotovost, ki spremlja nastanek neke nove industrijske veje so se odrazile tudi v cenah prvih plastičnih proizvodov Le-te so bile nenormalno vi soke, pogosto tudi dvakrat višje kot v sosedni Nemčiji ali Italiji. Francoz je že po naravi nezaupljiv; francoski trgovec pa je tak v dvakratni meri. Toda takoj se ]e našlo nekaj ((krumirov«, ki so vrgli na tržišče cenefio in slabo blago ki ga je publika najprej kupila, nato pa odvrgla, pri čemer ji je bilo hkrati žal, da ni ravnala obratno. V tem ie , bil še nov razlog francoske zakasnitve v njenem troboju z Duesseldorfom in Londonom. Vse to spada danes v preteklost. Francoska industrija plastičnih mas je premagala vse otroške bolezni in se postavila na lastne noge. Pred njo se odpirajo neomejene možnosti, njen apetit postaja vedno večji, nobena industrijska veja ni varna pred njenimi ambicijami. Ta industrija se ne zadovoljuje več s tem, da more nuditi ljudem (res, sicer, še vedno ne za majhen denar), vse, kar jim je potrebno za oblačilo in stanovanje. Po avtomobilih se namerava vreči tudi na letala^ njen največji cilj pa je v fem, da se spravi na proizvodnjo težkih strojev iz ((najlona«. Ta izraz morda ni povsem na mestu, ker je najlon — eden od dveh glavnih proizvodov poliamida — že davao za nami. Najlon je morda že umrl, toda naj živi polietilen in vsi ostali aminoplasti in acetati in vse druge plastične in podobne mase, ki bodo človeku omogočile v prihodnosti, da premaga celo naravo samo! «»------- Mednarodni kriminalci 0d tihotapcev, ponarejevalcev denarja in trgovcev z mamili, do trgovcev z belim blagom Umetno srep uspelo ledvice pa odpovedale FLORENCA, 29. .— V Florenci je včeraj v bolnišnici Careggi umrl 72-letni starček iz Prata Nerucci, ki je bil že pred dolgim časom zbolel na srcu zaradi tega, ker ni imelo dovolj moči za svojo nalogo. Florentinski tehnik Guido Piz-zichi mu je izdelal posebno napravo, ki mu je z električnimi impulsi poganjala srce. Sedaj pa so mu odpovedale ledvice in starček, ki je prenašal tako hudo srčno bolezen, je podlegel navadni motnji ledvic. Mednarodni tihotapci, ponarejevalci, trgovci z mamili in njihovi pajdaši barantajo danes v mnogih deželah s tolikšnimi vrednostmi, da nikakor niso pretirane trditve nekaterih strokovnjakov, ki pravijo, da je mednarodni kriminal postal «največja zakulisna kupčija na svetu«. Ti kriminalci povzročajo milijonom državljanov v vseh državah vsako leto neizmerne materialne in druge škode vendarle pa danes še malo kdo ve, kako oni delajo in kakšnih metod se pri tem svojem delu poslužujejo. Majhna škatlica, ki so jo pred nekaj dnevi ilegalno poslali iz Genove, bo utegnila čez mesec dni povzročiti spretno pripravljen umor v daljnem Chicagu. Avtomobil, ki so ga ukradli na nekem parkirnem prostoru v Londonu, more že uro kasneje dobesedno izginiti s tega gveta, pa se ponovno pojaviti v Južni Ameriki, kamor so ga pretihotapili v majhnih sestavnih delih, nato pa ga ponovno sestavili in uredili za prodajo. Ponarejen bankovec, ki ga je danes prejel neki trgovec v Benetkah, je morda komaj predvčerajšnjim izšel iz neke ilegalne ponarejevahiice v Parizu. Protagonisti mednarodnega kriminala so najpogosteje zviti in spretni ljudje, brez vsakršnega obzira, in ki jih pri tem vodi izključno namen čim-prej zaslužiti čim več denarja. Njihova mreža je razpredena po vsem svetu in imajo več vej in podružnic od katerega koli gigantskega poslovnega trusta. Tudi raznovrstnost kupčij je izredno velika. Proizvodi ali predmeti mednarodnega kriminala potujejo prek državnih meja z ladjami, letali, tovornjaki, na mezgah in oslih, s karavanami velblodov ali pod pazduho navadnih potnikov. Ti ((produkti« morejo biti kar koli: ne samo diamanti, mamila in ponarejen denar, ampak tudi u-re, kava, avtomobili, različni avtomati in precizni stroji, pa tudi živa človeška bitja. Proti tej mednarodni pošasti, ki se je v tem poslednjem času vedno bolj razširila, se že skoro 40 let bori majhna skupina izkušenih kriminalistov in odličnih organizatorjev, ki jo po vsem svetu poznajo pod imenom Interpool. Ta zelo malo številna organizacija, ki jo podpirajo policije vseh držav, ima proti sebi 12.f)0 poklicnih kriminalcev mednarodnega «formata in kalibra«, okrog 6 milijonov ljudi, ki pomagajo tem kriminalcem na najrazličnejše načine, včasih morda tudi nenamerno. V tej neprestani borbi z mednarodnim kriminalom je najmočnejše orožje Ir.terpoola in policij posameznih držav odlična organizacija in koordinacija. V svetu mednarodnih kriminalcev pa obratno ne obstaja nikakršna stalna organizacija niti koordinacija. Včasih se kakih deset ali dvajset, ze lo poredko tudi petdeset ali sto takih ljudi začasno združi zaradi nekega večjega posla. Brž ko se pojavi prva nevarnost, taka skupina razpade. V ZDA obstaja sicer nekaj zelo trdnih in nele začasnih organizacij kriminalcev, toda njihova dejavnost gre v zelo redkih primerih čez državne fliiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiitiiiimuiiiimiMHHMmuHiiimiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiM HOROSKOP ___ZA DANES_ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.): Ne stavite na kocko svojega prestiža za stvar, ki ga prav gotovo ni vredna. BIK (od 21. 4. do 20. 5.): Poseg nekega vašega znanca bi utegnil neugodho vplivati na zaključek nekega posla. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.): Naj vas uspeh, ki ga boste dosegli v dopoldanskih u-rah, preveč ne pomiri: skušajte utrditi finančno podlago. RAK (od 23. 6. do 22. 7.): Ne bojte se priznati svojih napak: tako se boste ognili neprijetnemu prepiru. LEV (od 23. 7. do 22. 8.): Pazite se pred navalom jeze in skušajte obvladati svoja čustva. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.): Ce se stvari ne razvijajo tako hitro, kot ste pričakovali, se nikakor ne smete prenagliti, ker utegnete zadevo kompromitirati. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.): Poslušajte nasvete, ki vam prihajajo od vašega sodelavca ali od nekega sorodnika. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.): Ne nasedajte obljubam, ki vam jih dajejo samo zato, da bi dosegli neko takojšnjo korist. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ce nočete doživeti razočaranja, premislite dobro preden, pristanete na ponudbo. KOZOROG (od 21. 12. do 20.. 1.): Vztrajno se boste morali boriti, da bi se zavarovali pred nevarnimi tekmeci. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.): Kljub privlačnosti, zadeva ni priporočljiva. Z mlajšimi ne bodite prestrogi. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.): Z diplomacijo in taktom boste prispevali k razčiščenju in pomiritvi precej napetega položaja. meje. Edino izjemo predstav* lja znana «mafija», kar je dejansko najbližje temu, kar bi mogli imenovati «mednarodni trust kriminala«. Pa tudi ta «mafija» ima v obsegu celotnega mednarodnega kriminala zelo omejeno področje dejavnosti, ki se nikoli na razširi dalj od meja italijanskega Juga in teritorijev ZDA. Spričo tega je predstava o nekaki strogo tajni centralni upravi, ki naj bi vodila celotno mednarodno tihotapstvo, ali vsaj nekatere najpomembnejše veje, le mit, ki je nastal pod vplivom kriminalističnih romanov in filmov. Omrežje mednarodnega kriminala je sicer zelo široko, toda prav gotovo ne obstaja neka koordinacija med njegovimi posameznimi punkti. Obsežna organizacija in koordinacija s številnimi punkti najpogosteje niti ni potrebna tihotapcem in drugim zlikovcem, ki se premikajo iz države v državo v lovu za najlažjim in najhitrejšim zaslužkom. Vsak mornar more v Rangunu kupiti zavojček indijske rastline, iz katere proizvajajo marijuano. Tak zavojček stane v Rangunu o-krog 2.500 lir. V vsaki angleški luki more ta isti mornar prodati zavojček za 12.500 lir, in to človeku, ki bo sam prišel na palubo in tam prevzel blago. Ce mornar prevzame nase tudi rizik, da tak zavojček sam prenese mimo carinskih organov na kopno, bo dobil celo 25.000 lir, to je zaslužil še enkrat toliko. Pa tudi ilegalna trgovina z avtomobili nudi mednarodnim tihotapcem neomejene možnosti, toda za tako kupčijo je potrebna vsaj majhna skupina sodelavcev. Zlasti je razpredeno tihotapljenje avtomobilov iz Zapadne Nemčije, in Interpool ima v svoji evidenci okrog 2000 ljudi, ki se s tem pečajo poklicno. Volks-vagne, Ople in Mercedese je moč v Grčiji ali Turčiji prodati dva do trikrat dražje; na Srednjem vzhodu je njihova cena že 3 do 4-krat višja kot v Nemčiji ,v Južni Ameriki pa je tudi 6 do 7-krat višja od nabavne cene. Tihotapci z avtomobili so danes trd oreh za Interpool iii mnoge državne policije. Ta veja mednarodnega kriminala je v tem poslednjem času v stalnem porastu, in posamezne skupine, ki delajo vsaka zase, so vedno bolje organizirane. Obratno pa je trgovina z belim blagom, ki je nekoč imela eno prvih mest v nevarnih zvrstah mednarodnega kriminala, je danes padla na povsem neznaten obseg, pa spričo tega ni več nevaren nasprotnik niti za Interpool niti za druge policije. Danes je tudi najbolj spretnim težko najti tako nepoučeno dekle, k, ne bi znala najti izhoda iz sumljivih barov ali javnih hiš v Riadu ali Beyruthu. Spričo tega je pri trgovini z belim blagom vedno večji rizik, pa se zviti kriminalci te zvrsti skušajo v glavnem ((prekvalificirati« za druge ilegalne posle. Kajti med dese-torico deklet, ki jih iz Nemčije ali Italije odpremijo v Beyruth, se najde vsaj ena, ki ni pričakovala, da bo morala biti prav prostitutka, pa se zateče k policiji. To pogosto privede do razpada celotne kriminalne skupine. Seveda se tudi drugi mednarodni kriminalci izpostavljajo riziku, dasi ta ni tako velik kakor v primeri trgovcev z belim blagom. V svoji dejavnosti naletijo ti mednarodni kriminalci na najrazličnejše težkoče, včasih pa se dogodi, da jim posli propadejo iz razlogov, ki nimajo nobene zveže z dejavnostjo*po-licije. Za časa Batistovega režima je bila na primer Havana znan center hazardnih iger, prostitucije in tihotapstva; ko je gibanje Fidela Castra pognalo Batisto, je s tem I razpadlo tudi to središče. — Gospod stražnik, saj je vendar pust Vsaj našemiti a« bom smel, ne .. X PRIMORSKI DNEVNIK _ 4 — 1. ' ';~v ■ ■ V Italiji velja prosta izbira za zavarovance INAM že vec let Pismo iz koprskega okraja bi Z in Zakon o morali prosti izbiri zdravnika raztegniti tudi pri nas Sedaj mora zdravnik v pičlem času pregledati tudi do 100 bolnikov ■ Zakon o prosti izbiri zdravnika je ugoden tako za zavarovanca kot za zdravnike red leti je parlament o-: žiti svojih simpatij do tega nika je velika socialna prido- dobril in sprejel zakon o prosti izbiri zdravnika ga vse tiste, ki prejemajo zdravniško pomoč pri INAM (Istituto nazionale assicurazio-ne contro le malattie). V tej blagajni je vpisana ogromna večina prebivalcev italijanske republike. V Trstu je n. pr. včlanjenih pri bolniški blagajni INAM približno 160 tisoč prebivalcev, kar je več kot polovica celotnega prebivalstva. Zakon o prosti izbiri zdravnika je stopil v veljavo v celi italijanski republiki iz-vzemši v Turinu, v Trstu in Gorici. V Turinu baje obstaja naprednejša bolniška blagajna. V Trstu niso uvedli zakona zaradi tega, ker je bolniška blagajna v Trstu bila naslednica bolniške blagajne, ki jo je ustanovila še avstrijska država. Po avstrijski zakonodaji in po lokalnem zakonu iz leta 1924 je bolniška blagajna v Trstu nudila več ugodnosti svojim članom kot jih je nudila INAM v drugih italijanskih pokrajinah. Zakon o prosti izbiri zdravnika ima izredno velik socialni pomen. Delavec, ki obvezno plačuje svoje prispevke za zdravniško oskrbo, ima končno pravico, da si sam izbere zdravnika, kadar potrebuje zdravniško pomoč. Povsem naravno je, da se bo zatekel k tistemu zdravniku, v katerega ima svoje zaupanje. Glede na dejstvo, da plačuje stalno svoj prispevek v sklad bolniške blagajne, je razumljivo, da mu mora bolniška blagajna nuditi zdravniško pomoč. In tedaj nastane vprašanje, kako mu lahko bolniška blagajna nudi potrebno pomoč. V Trstu, kjer ni še veljaven zakon o prosti izbiri, bolniška blagajna INAM imenuje svojega zdravnika, kateremu poveri skrb za določeno število zavarovancev. Mesto je razdeljeno v rajone, V rajonih opravljajo službo zdravniki bolniške blagajne. Zdravnik prejema mesečno plačo, zato da opravi svojo službo v določenem času, navadno v dveh urah. V tem odmerjenem času mora zdravnik pregledati vse zavarovance, ki ge javijo za pregled. Včasih se, javj^ za pregled 20, včasih 50* včasih tudi 100 ali več bolnikov. Zdravnik bolniške blagajne mora, oziroma bi moral, pregledati vse v eni ali kvečjemu v dveh urah. To je seveda absolutno nemogoče. Dejansko ne more pregledati nikogar. Saj komaj utegne vprašati bolnika, zakaj Se je sploh prijavil za pregled, ko že mora napisati recept in ga vpisati v knjigo. S tem je pregled opravljen. Nato mora še izvršiti preglede na domovih. Taka služba je seveda neresna za zdravnika samega, ter je silno nevarna za bolnika. Taka služba je ironija zdravniškega poklica, ki gre seveda v škodo bolnikov. Na tak način mora opravljati službo zdravnik bolniške blagajne INAM v Trstu, kjer niso še uvedli zakona o prosti izbiri zdravnika. Vsakemu zdravniku bolniške blagajne v Trstu je poverjeno zdravje 2500-3000 zavarovancev. Lahko bi tudi vprašali, po kakšnem kriteriju imenuje bolniška blagajna INAM svoje poverjene zdravnike. Pri imenovanju zdravnikov INAM ali onega zdravnika. INAM se ne drži načela, da je treba imenovati zdravnike po njihovi sposobnosti, po njihovem izkustvu ali po priljubljenosti med zavarovanci. Prav tako ni natečajev za imenovanje zdravnikov pri bolniški blagajni INAM, čeprav je 'v Italiji potreben natečaj za vsako drugo, tudi najmanjšo službo. Ni povsem jasno, ali INAM imenuje svoje poverjene zdravnike po simpatiji ali po priporočilih, ali po političnem prepričanju ali še kako drugače. Tudi ne drži, da imenuje tiste, ki razpolagajo z več časa, v kolikor niso preobremenjeni z drugimi službami. Morda se bo kdo vprašal: Kako neki sprejemajo zdravniki službo pri INAM, čeprav morajo opravljati delo, ki ni dostojno zdravniškemu poklicu. Zdravniki INAM prejemajo samo mesečno plačo, ki je sicer dostojna, vendar ni visoka, posebno glede na delo, ki ga opravljajo. Zdravniki INAM si z druge strani seveda zaokrožijo svoje prejemke s privatno prakso. Ravnateljstvo INAM se tudi uporno brani zakona o prosti izbiri. Ljubezen do matične države stopi v tem primeru takoj v ozadje, ker zatrjujejo, da je v Trstu drugače kot v Italiji, da je v Tr-stu pač nepotreben italijanski zakon, ki jim ne ugaja. Oglejmo si sedaj zakon o prosti izbiri zdravnika. Ta zakon velja v celi italijanski republiki izvzemši v Trstu, Turinu in Gorici. Po tem zakonu bolniška blagajna INAM dopušča svojim zavarovancem, da si izberejo zdravnika, v katerega zaupajo. Zavarovanci se v začetku vsakega leta izrečejo za enega zdravnika oziroma ga izberejo za tisto leto, ali pa se zatečejo v primeru bolezni zdaj k temu zdaj k drugemu zdravniku. Zavarovanec ne plača zdravniškega pregleda, kajti zdravnik prejme svoj honorar za vsak pregled pri bolniški blagajni. Znalo bi se zgoditi, da bi se v nekem kraju izrekli vsi zavarovanci za enega zdravnika, ki bi potem moral skrbeti za preveliko število zavarovancev. Zakon o prosti izbiri zdravnika predvideva tudi to možnost. Zato ne dopušča posameznemu zdravniku več kot dva tisoč zavarovancev (v Trstu se ne drže niti te številke, ker je vsakemu zdravniku INAM poverjeno večje število zavarovancev). Zakon o prosti izbiri zdrav- bitev bodisi za zavarovance bodisi za zdravnike. Zavarovanci lahko izrazijo svoje želje v pogledu lastnega zdravja, ki je dejansko naša največja dobrina. Pri zdravljenju pa igra nedvomno največjo vlogo psihični - duševni faktor. Ravno v pogledu zdravljenja je silno važen odnos, ki ga ima zdravnik do bolnika in bolnik do zdravnika. Z druge strani je zakon o prosti izbiri socialna pridobitev tudi za zdravnika. Zahvaljujoč temu zakonu pride do izraza zdravnikova sposobnost, njegovo izkustvo in znanje in končno njegov čut do bolni- ka, ki je nadvse važen čini-telj. Zdravnik, ki bo posvečal vso svojo pozornost bolniku, ki se bo poglobil v znanju, bo imel tudi več vpisanih zavarovancev. Zdravnik, ki bo kakorkoli zanemarjal svoje bolnike ali ki jim ne bo nudil vsega, kar lahko nudi sodobna medicinska veda, bo moral prepustiti svoje delo sposobnejšim, ker se zavarovanci ne bodo zatekali k njemu. Tako se bodo skrčili tudi njegovi dohodki. To je v glavnih obrisih bistvo zakona o prosti izbiri zdravnika. (Nadatj. v četrtkovi številki) Zmaj, ki ga je predstavila skupina (veseli Kitajci«. Ta sku. pina je dobila prvo nagrado Priprave za mednarodni daitftj Gradnja hidrocentrale v Os Občni zbor Zadružne hranilnice in posojilnice - Delovanj* stanovanjskih skupnosti . Zanimive izpremembe trgo^J Po koprskem okraju so se začele priprave za proslavo 8. marca — mednarodnega dneva žena. V Kopru bo zvečer pred praznikom slavnostna akademija, na kateri bo govoril predsednik občine Miran Bertok. Na sporedu bodo tudi recitacij" iz Cankarjevih del v izvedbi člana ljubljanskega mestnega gledališča Jožeta Tirana ter pevske in baletne točke. Naslednji dan zvečer pa bo predaval v Kopru član centralnega komiteja ZK Slovenije dr. Jože Potrč. Ob osmem marcu bodo ženske organizacije obiskale bolnišnice v Kopru, Ankaranu in Valdoltri. V posameznih obči- nah bodo priredili tudi sprejeme najzaslužnejšim ženam. * * * Priprave za gradnjo hidrocentrale Osp se nadaljujejo. Strokovnjaki proučujejo načine, kako bi hidrocentralo vsestransko izkoristili. Vode namreč ne bi izkoriščali le za električno energijo, marveč tudi za višinski vodovod in za namakanje. Prav te dni je bil v Kopru posvet vodnogospodarskih, kmetijskih in drugih strokovnjakov koprskega okraja in strokovnjakov za hidroenergetske vire iz Ljubljane, na katerem so predlagali, naj bi koprski kmetijski strokovnjaki izdelali elaborat, IIMIIMMtllf MMIIIII lil milil III IlltUilUtlltlllfinill IMIIItllMII III11IIIIIII IIIIIIUI1!llltlMfMlll>lMIIMIlMtllllllllllllllMI1lllllltllIII>llltlMIIIIILUII!IIIMIl]||IMMIIIIIIinillllIIII|llll|ltllllll!llllMIMIM!IlllltlUlllllllllllllllil|IIMMMIIMIIIMU[IIIMI1im Še nikoli ni miljski karneval privabil toliko ljudi »Veseli Kitajci" z zmajem, čajarno in mandarinom so v trdi konkurenci upravičeno prejeli prvo nagrado Po ulicah je vladalo pristno pustno razpoloženje - Ogromen promet z osebnimi avtomobili, saj računajo, da je prišlo v Milje najmanj 20 tisoč ljudi Modugno in Rascel, ali problem Sanrema: Kdo bo zmagal — melodični pevci ali (kričači«? Odkar obstaja miljski karneval ni bilo v Miljah še nikoli toliko ljudi kot v nedeljo, Računajo, da je v to prijamo istrsko mestece pnšlo najmanj 20.000 ljudi, nekateri Pa trdijo, da jih je bilo skoraj še 10.000 več. Vsaj približno točnega števila ni moč reči, kajti ljudje so bili razpršeni po vseh ulicah in trgih, po katerih se je odvijal pustni sprevod. Filobusi Se zdaleč ne bi mogli prepeljati vseh Tržačanov, ki so že od 13. ure čakali na glavni postaji na Trgu Stare mitnice in zato je uprava Acegat poskrbela za pomožne avtobuse, ki so v malenkostnih presledkih vozili proti Miljam. Ogromen je bil tudi promet z zasebnimi motornimi vozili. V določenem trenutku Gledališki igralci so ustvarili prijetno razpoloženje Na stadionu na otroškem pustnem rajanju Ce že tako radi govorimo , privabljajo tudi vedno večje morda koga izpustili. tvah, potem ne smemo pozabiti, da spada tudi vsakoletno otroško pustno rajanje v dvorani na stadionu «Prvi maj« med tiste že tradicionalne pri. ne spoštuje volje zavarovan-' reditve, ki doživljajo iz leta in pišemo o raznih tradicio- I število mladih in starih go- nalnih praznikih in priredi- J stop. Med takšne uspele prireditve lahko štejemo seveda tudi letošnje otroško pustno ra- janje, ki se je začelo v nedeljo popoldne, končalo pa v tako prijetnem in veselem cev, ki ne morejo nikoli izra-1 v leto vedno večji uspeh in Vile. Meksikanci, perica, coprnica, ciganka, častnik., kdo bi naštel vse lepe in originalne maske, ki so v nedeljo napolnile dvorano na stadionu (Prvi maj« razpoloženju, d% so mamice in očki šele pri oblačenju plaščev, ali celo že na ulici opazili, da je pravzaprav že ura, ko' bi morali njihovi malčki po vseh pravilih že trdno spati. O spanju tedaj seveda sploh še govora ni bilo. Otroci so bili tako dobre volje in razigrani, da bi bili nadaljevali s petjem in plesom še kar naprej. Prav gotovo bi jih potem utrujenost le zgrabila, to. da takrat — ob koncu — so se počutili pač tako — prijetno in veselo, da so jim noge kar naprej poskakovale ter so imele uboge mamice še precej dela preden so jih pomirile in spravile v posteljo. Sele potem je zavladal mir ... Pa naj opišemo v kratkih besedah, kako je poteklo nedeljsko otroško pustno rajanje, ki ga je kot vedno organiziralo Slovensko gledališče. Predvsem naj povemo, da je bila, kljub lepemu vremenu, ki je kar pobilo v naravo in na izlete, dvorana pri Sv. I-panu že nekaj po 16. uri polna otrok in njihovih staršev. Skrb organizatorjev, da jim bo lepo preme zmanjšalo u-speh, je bila torej povsem neutemeljena. Postavili smo se pri vratih in opazovali posamezne maske — pa ne zato, da bi izbrali najlepše — to ni bila niti naša naloga — temveč v želji, da bi bili v našem poročanju čimbolj točni in po- Skratka — videli smo razne vile, kraljice, palčke, pikapolonice, ciganke, pirote, indi-jance in indijanke, kotoboje, klovne, čarovnice, zajčke, lepe dame, mucke, holandke, kuharčke, dimnikarčke, norčke, prince in princeske itd. itd.. Ko se je ples razživel in je postalo v dvorani zelo vroče, so se seveda maske že precej spremenile .. . Razne črne kite, ki so krasile glave malih indijank, so romale mamicam v naročje, holandke so se iznebile svojih belih klobučkov, pa tudi vile in princi so se otresli svojih pokrival in plaščev. Ostali so tako le pol — indijanci, princi brez svojih kap in kraljične brez kron, kuharji brez kap in pikapolonice brez tipalk — toda PSi dobro razpoloženi in pripravljeni za ples in rajanje. Mamice in očetje so bili tokrat samo gledalci, oziroma tisto varno zavetje, kamor so se male maske zatekale, ko so bile žejne, ali pa lačne. Potem je prišlo povelje, da morajo vse maske na oder, oziroma da se morajo počasi pokazati občinstvu. Aha, so si mislili starši — sedaj je prišel trenutek, ko bodo izbrali najlepše maske in se bo začelo nagrajevanje. Pa ni bilo nič takega. Organizatorji so se ustrašili težke naloge izbiranja najlepših mask ter so se raje odločili za salomonsko rešitev — pse maske so bile deležne aplavza in s tem tudi priznanja, da so lepe, ali psaj originalne. Tako so bile zadovoljne vse maske, pa tudi njihovi starši. Naj še omenimo, da gre zasluga za lep uspeh prireditve v prvi vrsti gledališkim igralcem, ki so se pes čas trudili se je od Sv. Sobote, po Ulici Flavia, skozi Zavije in vse do Milj vila nepretrgana vrsta avtomobilov in motorjev, tako da je ob vhodu v Milje prišlo do zastoja. Avtomobili so parkirali vse do Sv. Roka na eni in do Griže na drugi strani, da ne govorimo o vseh ulicah in trgih, zasebnih dvoriščih, poljskih poteh in stezah v neposredni okolici mesta, kjer ni bilo . moč najti tako rekoč niti pol kvadratnega metra prostora. Naval je bil torej izredno velik, k čemur je nedvomno pripomoalo levo vreme. 'Miljski karneval je bil letos zelo dobro organiziran, tako dd so ljudje prišli na svoj račun. Po ulicah so viseli šaljivi napisi in slike, povsod je bilo polno papirnatih serpentin, tako da je že to ustvarilo prijetno pustno okolje. Pustni sprevod je otvorila že znana skupina nBrividos, za katero so tudi letos mislili, da bo odnesla prvo nagrado. Toda zgodilo se je, da je prvo mesto letos zasedla skupina uOngias, ki si je to prav gotovo tudi zaslužila. Ta skupina je predstavila «oesele Kitajce* in reči moramo, da jim je to v polni meri uspelo. Ljudje so se čudili predvsem odlični m oblekam, nazornim maskam in velikemu številu oseb, ki so sodelovale v tej skupini. Potem je bilo v tej skupini videti ogromnega Budo, velikega zmaja,. čajarno, mandarina, ki je s posebnega prestola dirigiral godbi, o-gromnega Kitajca, ki je tolkel na gong in manjkala ni seveda niti tradicionalna rikša ter zbor plesalcev in plesalk. Na splošno lahko rečemo, da si je ta skupina z vso pravico pridobila prvo mesto in to je tudi porok, da nas bo prihodnje leto presenetila s kakšno novo, prav tako posrečeno zamislijo. Med ostalimi skupinami je zlasti ugajala skupina «BeL lezze naturali«. Predstavila je ljudožrce. V začetku skupine je bil p veliki kletki v žensko oblečen moški, z ognjeno rdečo lasuljo na glavi, ki je predstavljal vabo za ebledo-kožce«. Na vozu, ki je sledil kletki, pa je bila afriška koča, poleg nje pa kotel z velikim toplomerom na pokrovu. Okoli kotla so se sukali trije debeli zamorci in vsako toliko časa se je pokrov dvignil: iz kotla je skušal prilesti Evropejec, oblečen v raziskovalca tropskih krajev, vendar so ga sulice vojščakov, ki so obkrožali voz, kmalu spet porinile v kotel. Pogled na del množice, med katero korakata godba (veselih plesna skupina Skupina eBrivido» pa je letos predstavila ogromnega kitarista, ki se je vrtel okoli samega sebe, skupino «juke boi« ter seveda celo vrsto manjših skupin plesalcev, pevcev in godbo. Skupina je dobila drugo nagrado, čeprav so bili ljudje mnenja, da bi druga nagrada bila primerna za skupino sBellezze natura-lis, ki je dobila tretjo nagrado. Mnoga, smeha je vzbujala skupina «Cornelia», ki je gledalcem predstavila vrsto najbolj znanih filmskih igralk in igralcev. Medtem ko so igralke jahale na oslih, so igralci sedeli v starih avtomobilih in mimo vseh je vozil avto s televizijskimi in radijskimi kronisti. Eden od teh se je tu pa tam ustavil pred kakšno igralko ali igralcem ter zadajal več ali manj duhovita vprašanja. Jasno je, da so odgovori vzbujali salve smeha. Skupina «Frausin» pa je predstavila parodijo na račun spora: kdo je bolj priljubljen: pevci melodičnih pesmi ali kričači? Tu sta bila Modugno in Rascel, spremljala pa sta ju skupina ljudi «iz boljše družbe» ter skupina «teddy boj/sov«, ki so v nasprotju s prejšnjimi kričali na vse svoje in se zvijali v taktu divjega jazza. 4 Sprevod je zaključila skupina uLampos iz Sv, Barbare, ki je predstavila «Fi esto v Topoliniji». Na čelu te skupine je bila ogromna mačka, za njo pa ogromen hlebec sira in miši. Mačka ni videla, kaj se za njo dogaja, tako da so lahko miši nemoteno glodale Kitajcev« in njihova Velika mačka skupine (Lampou iz Sv. Barbare, ki je stavila (Fiesto v Topoliniji« sir. Na tronu je sedel mišji kralj, okoli vozov pa je bilo polno malih mišk, ki so za godbo uganjale norčije. Rekli smo že, da so bili ljudje z letošnjim miljskim karnevalom zelo zadovoljni, saj je presegel vsa pričakovanja. Vseh sedem skupin, ki so nastopile, je bilo nagrajenih, in sicer tako, da je prva skupina dobila 90.000 Ur, potem pa vsaka po 10.000 lir drobni. Pa smo kmalu spo- za prijetno razpoloženje in ki znali, da smo si zadali pre- so storili vse, da so se dobro težko nalogo. Mask je bilo počutili otroci in njihovi star- toliko in med njimi dosti originalnih in izredno lepih,' da bi se naše poročilo spremeni lo p roman in še tedaj bi bili Itako.,, ši kot tudi orkestru. Lep zaključek pusta. Upajmo, da bo tudi prihodnje leto Kot vsako leto je bilo tud: preteklo nedeljo v Skedniu kar črno ljudi. Skedenjci so pripravili originalni voz posvečen moderni napravi «juke-boxu», iz katerega so se čuli veseli zvoki glasb; in komentarji. Vendar pa nekateri pravijo, da je bilo mask nekoliko mani kot pretekla leta ter da veselo razpoloženje ni doseglo tistega viška, ki Je za Skedenj značilen Morda je to posledica težavnih gospodarskih razmer, morda pa rezultat dejstva, da Je pristnih Skedenjcev vedno manj zato, pa toliko več priseljencev... manj, kar pomeni, da je zadnja skupina dobila 10.000 lir nagrade. Karnevala bi se morali udeležiti tudi dve skupini iz Trsta, vendar nista prišli v Milje. Po končani povorki so se ljuje spet razlili po miljskih ulicah in spet je nastala velika gneča, saj se je bilo le težko prebiti na prosto cesto. Kolone avtomobilov so spet drvele proti Trstu, številni Tržačani pa šo izkoristili lep sončen dan in so se odpravili na izlet v bližnje kraje Miljskih hribov ali pa kam k morju. Mnogo dela je imela včeraj tudi pokuševalnica vin, saj se je pred kioskom ves dan do poznega večera trla množica ljubiteljev žlahtne napljice. Trčila sta avto m motor Na cesti med Kobjeglavo in Štanjelom se je v nedeljo popoldne pripetila težja prometna nezgoda. Na ostrem ovinku sta namreč trčila osebni avto, ki ga je vozil Ivan Ivo-ševič iz Vipave in motorist Ivan Ferjančič tudi iz Vipave. Zaradi ozke ceste in nekoliko neprimerne hitrosti ni mogel nobeden preprečiti trčenja. Motorist Ivan Ferjančič je utrpel težje telesne po-.škodbe in je njegovo stanje zelo resno, tako, da so si zdravniki Sempetrske bolnišnice pri Novi Gorici pridržali prognozo. Tudi sopotnica v osebnem avtu Terezija Gu-nek je dobila lažje poškodbe, dočim Ivoševiču ni bilo nič. ki naj bi prikaz"' bi narasla vrtnari nja na obalnem ^ zemljo namakali hidrocentrale °sp' ***..-Pri strokovna® ' vanju trgovinski" v koprskem o1”31-, Pe uspehe. Tj*0 . dobju enega leta * ziv kvalificiranj c, ga delavca 60 cev, okrog 60 dobilo ta naziv nem delu stu. Pred dnevi J ( trgovinski zbora položilo izpite delavcev. trf *** v ktu jzaS£ občni zbor Zao nice in posojil®1^, nova se je v . ; močno uveDa te( usmerjanju £r. jj/ skih organizacij- teh v decemb^ hranilnice zdr j kmetijskih zadrug manjše vsote, kmetijske org ^ čenimi vlagan)Ljea pomagale. Z z 0 st vi (okrog W Js se bodo la*1 del, kakor je v okoli« skih farm v ' ^ in Senožečah sadov na Pre bopi Na občnem ^ precej govora zveznih natec vprašanje zelo videvajo, cai< o sf: da bo*«: cvoriJ v kmetijstvo jarde dinarjev. ,(j, ko udeležili Lfi morali zbrati s m ležbo ter si p ,0lo> beti potrebno . Vsekakor °o -.ni hranilnica 10 pn membno vlog0 ' jsi n ju naporov osnovnih p p0tr<1 Predvsem b° p-jj ti, da bi P«v°c> kmetijstvo PrI ***.■ . gg ji Na razširjeni ^ del" odbora SZlDL pogovorili 0 skih skupnosti jd' je že 14 npsti, med k® ^ j f bolj uveljavil ^ y Bistrici, p>ira”ajo 1 teh krajih 1.n\jl#‘ slug občinski j in podjetja, ^ sskim skupn st: pri ustanavlja" seji so naglaS 'ajjs v okviru stanov. , nosti PrevzeP'- Ffli naloge, kot t bolnikov, P°u zaostajajo Vo0do',!1 skrbstvo in # # 0be‘s, KoprU, Sh ne< njih tednih t v trgovini ‘jco, lili velebla«0 -(d1 dom v drU**^ d bodo v seda hotel* yi blagovnico b°f mestili v Pre vrtcSs rih otroškega ^ dobro tudi 2 -f/F ki bo dobil ^ja*. store, kot s° / V nekaj dn na Belvederiu\ / govino z ae ’ kom. To bo p pl trgovina v ^ kem bodo P gerijo v CevW / bodo prav vxj*j“ | izbiro. pnpr L trgov>ai>. ureditev v Čevljarski lenimo, da .j kem dobil -a optičnim rni Kitarist, k' j< ( samega s«^’ (i# no pozorno* n nedello v tisoč ljud' PRIMORSKI DNEVNIK 1. marca 1960 Molib napredka pri sporazumevanju Prvega julija leta 1958 se p v Ženevi začela konfe-: strokovnjakov Vzhoda " Zahoda, ki naj bi izdela-pn, ^risnstvene metode za u- sov* atomskil1 posku- . a konferenca ni bila D , lena kot politična, am-- .. Predvsem znanstvena in najbrž v tem tiči razlog, da s®Je uspešno končala v dveh mesecih. *ak£aVnjda ‘ • S° Pn!U d° om --I ’ Je z gotovimi i,v!i1,Vami mogoče izdelati za nadz°rstveni sistem bitnega1Vanje kršilev more* tvi sporazuma o ustavi- atomskih poskusov po str* svetu- V tej zvezi so bilo ?Vn]aki Poudarili, da bi treba vzpostaviti mrežo Ke 2°rstvenih postaj, oprem-i-,,1 z vsemi potrebnimi ‘“2Senti. z? a- . eksplozij po različ- o^r^h. na celinah in or-o,* i'n na nekaj ladjah po tud.^ Strokovnjaki so biti mnenja, da bi moral biti m re; na^z°rstveni organ pod-stv Pmdnarodnemu nadzor- Horeanu'ki bi k°- i,n,1 dejavnost in učin- SM°St. Siilema-žili 6P' konference so slu- renc'Za pod*a§° trojni konfe- Poskusov UkfaVitVi at.°™skih d; v , ’ 151 se je začela tu-D Ženevi 31. oktobra 1958. leta ia?8a datuma, to je od ^kusld°k19f’.je bi10 239 domsko V lp ozIJ _ 190 z dikov u mbo in 49 z vosov ° • bo' Največ posku- leia ioc-15110 Uvedenih prav fer„ Pred ženevsko kon- •5SSi 62 Poskus°v - 42 z bomi, 22 z vodikovo temu° število je seveda zra^ Primerno zastrupilo o- i« skr«Zia V^ let naPrej- Bil države Cas’’ da Prizadete vitega f. ,enej° kaj učinko-bil «t’ °‘°een napredek je Zveza °rjen'. ko je Sovjetska vajaia IZJav''a, da ne bo iz-kler .a,°mskih poskusov, do-VelikaJ 11 D ”e bodo ZDA in hritan.u tanija- “ ko je ne bo vlada izjavila, da kler h lzvajala poskusov, do- p°gajania° tra?ala, v 2enevi riška - m ko je ame- kon. vlad. a sklenila, da do tomskiu959 ne do izvajala a-Zda Pos.kusov. reiioa^- tra^a trojna konfe-kljub Ze šestnajsti mesec in ki ga nesP°rnemu napredku, desofiijf doslej dosegla, so Med n . ze*° velika. Stranje^ Sa^?nji so bile od' tež, ~ s- el V 0 z - * 2um i .av° da bi bil spora-vsein 0 sklenjen, pred- sP°ra2u ^ dosežen delni fcih p ^ . Slede nadzorstve-in številaj’ ni^ov® sestave številne tehnične Ha Hiu tuiem 'nspekcij na leto “iu d °zemlju. Kljub te-danes v ^vjetska zveza še at«vilu ,Z raja na omejenem hod pa etnih inšpekcij, Zavila ietn.na . *P°trebnem» šte-aanje n * *nšpekcij, to vpra-Ijive ova P°meni nepremost-teg0;-- re rijo ■n ne sodi v ka- 'zmed u al.n°vejših težav, P°dzemn h b vprašanje Jrnovo eksplozij najbolj u dni atka> v manj kot renči dn 80 na trojni konfe-*zmed 2j6g sP°razum o 17 n‘ PojaviUlen°V- D°kler se temnih , vprašanje pod-?* bo Poskusov, je kazalo, dospzf8o^e v Ženevi hitre- 2ahodniSTZUm- 1 knn„„„. temelji :a ».Sta dkoncep‘ Povedan ’ Je mogoče pre-® kater*hsam° tiste poskuse, jih i S° Se sporazumeli, ttvi m0En=S sedanjimi sred-e»t načelu6 fadz°rovati. Na zahodu sl°nijo najnovej-ameriš).j ’0predlogi, v bistvu l tem' Pred°WtSka ZV8Za 86 enltn 7^81 strinja, toda 1 • vH2nir i-‘ia Prepove^1. pa®°jem: da .Podzeu,- d tudl za manj- tudi Za JJne poskuse, torej P°d 3,75 seizmo- *'9Sje izviraDrUg° ■z trajanja pre- povedi poskusov. Sovjetski delegat Carapkin je izjavil, da je treba že misel na poznejšo obnovitev poskusov «e-liminirati«, če naj bi se zožil prepad med Sovjetsko zahtevo po takojšnji vseobsežni prepovedi vseh poskusov in zahodnim stališčem, da je treba to vprašanje reševali po fazah. Skratka, Zahod bi bil voljan skleniti sporazum o prepovedi tistih poskusov, ki jih je mogoče nadzorovati in odkrivati, za dobo treh let. Sovjetska zveza pa nasprotuje vsakršni prepovedi. Gre torej za reševanje tega vprašanja po fazah (zahodni predlog) in za sklenitev vse-obsežnega sporazuma o prepovedi poskusov brez časovne omejitve. Ker so bile ZDA tiste, ki so sprožile vprašanje podzemnih poskusov, ki bilo zanimivo pogledati, katere sile delujejo za kulisami v Wa-shingtonu. Tisti, ki menijo, da ustavitev atomskih poskusov ni zaželeno, še manj izvedljivo, so znani. Intelektualni vodja te struje je fizik dr. Edward Teller, ki je prepričan, da je mogoče Rusom zaupati samo toliko, kolikor jih je mogoče nadzorovati, in da bi mala atomska orožja, ki bi jih rad izpopolnil, napravila vojno «bolj človeško«. Ta mala atomska orožja, katerih podzemni poskusi ne bi dosegali seizmografske jakosti 3,75, pa bi Amerika rada izpopolnila, ker deloma meni, da je glede tega zaostala za ZSSR, in deloma, ker jih — kakor trdijo Američani — s sedanjimi sredstvi ni mogoče odkriti. Dr. Tel-lerja predvsem podpirata komisija za atomsko energijo in obrambno ministrstvo. Druga struja, ki bi rada sklenila sporazum o popolni prepovedi atomskih poskusov po stopnjah, je osredotočena na ameriško ministrstvo za zunanje zadeve. Ta struja — kakor rečeno — je voljna skleniti sporazum o prepovedi tistih poskusov, ki jih je zdaj mogoče zaznati in odkriti. Toda tudi ta struja je naletela na težave; Prva težava izvira iz domneve, da potresni sunek jakosti 3,75 ustreza eksploziji 19-kiloton-ske bombe. Sovjetski znanstveniki pa trdijo, da ta u-činek povzroči že eksplozija 2-kilotonske bombe. Druga težava pa je v tem, da je dejansko nemogoče z gotovostjo trditi, pri kateri jakosti je še možno razlikovati med naravnimi potresnimi sunki in umetno eksplozijo atomske bombe. Američani trdijo, da niti z najnovejšimi izboljšavami 180 nadzornih postaj po svetu ne bo moglo razlikovati eksplozije jačine 10 kilotonov od naravnega potresa, medtem ko sovjetski znanstveniki zatrjujejo, da to mnenje sloni na napačnih izračunih. Celo a-meriški znanstveniki, ki so se udeležili leta 1958 konference znanstvenikov v Ženevi, deloma menijo, da na ugovore sovjetskih znanstve-nikd% niso prepričljivo odgovorili. Toda to so podrobnosti. Glavno formalno vprašanje je zdaj, ali skleniti sporazum o prepovedi vseh poskusov ali reševati to vprašanje po fazah, kakor predlaga Zahod. Eni in drugi preveč vztrajajo pri svojih stališčih: ZSSR preveč vztraja pri popolni prepovedi naenkrat. Zahod pa pri popolnem nadzorstvu. Očitno je, da je v tem trenutku realna možnost za sporazum samo v kompromisu. Navsezadnje bi bilo bolje skleniti delni sporazum, kakor oditi iz Ženeve praznih rok. Svet se z drugo možnostjo nikakor ne bi sprijaznil. V Kaliforniji razpravljajo o odpravi smrtne kazni Stvar je najtesneje povezana z usodo Chessmana; na smrt obsojenih je pa še 20 moških in ena ženska, katerih usoda je prav tako odvisna od sklepa kalifornijskega parlamenta - Doslej je bil predlog ' za odpravo smrtne kazni vedno odbit SACRAMENTO, 29. — Kongres Kalifornije se danes sestane, da vzame v pretres vprašanje, ali naj se v Kaliforniji smrtna kazen ukine ali ne. Debata o tem vprašanju je v tesni zvezi z usodo Caryla Chessmana. Samo od izida te debate in sklepa, ki ga bo sprejel kongres, je odvisno, ali bo Chessman usmrčen ali ne. Do debate je prišlo na zahtevo guvernerja Browna, ki je za 60 dni odložil Chessma- novo usmrtitev in naročil kon- j posebej jih je 49 izjavilo, da gresu, naj vzame še enkrat v pretres vprašanje ukinitve smrtne kazni. Ni prvič, da se kalifornijski kongres ukvarja s tem vprašanjem. Anketa, ki jo je med člani kongresa opravila časnikarska agencija «United Press International«, je pokazala, da je večina parlamentarcev proti odpravi smrtne kazni. Od 28 članov skupščine jih je 40 proti odpravi smrtne kazni in še Princesa Margaret in njen zaročenec bereta brzojavne čestitke, ki so prispele za njuno zaroko iiiiiaticaiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiaiiiiiliiiatliViailiiliiililiiiiilliiilllliiiiliaiiitiiiiiaiiillill,i,l,,IIIMIIIillllll)i,aii,li,iii,i,iiaiiiiiifiliiliiii,i,iiiiiiaiii1iiililiiiiliiliaiiiii(liiiaiiiliiiiiiiiitiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifi«iiiiiiniii Letalo strmoglavilo v park neke vile Obe osebi, ki sta se nahajali v letalu, sta se ubili RIM, 29. — Danes dopoldne ob 9.36 je padlo neko letalo prav v sredo parka vile Savoia. Bilo je dvosedežno turistično letalo. Na njem sta se nahajali dve osebi, ki sta bili takoj mrtvi. Zasebno letalo, s katerim se je pripetila nesreča, je last rimskega aerokluba. Vodil ga je inštruktor Armando Ramberti, poleg njega pa se je nahajal gojenec in član kluba Giovanni Cortese. Letalo je napravilo nekaj krogov nad mestom, potem pa je nenadoma strmoglavilo prav v času, ko bi moralo začeti pristajati. Cortese je imel 39 let in je bil inženir. Stanoval je v svoji vili, v kateri prebiva tudi igralec Vittorio Gassman. Zapušča ženo z dvema hčerkama. Ramberti pa zapušča tri otroke. V znak žalovanja je aeroklub za danes prekinil vse vrste vežbanja v letenju. Psihialrični pregled za odv. Casabuonija MILAN, 29. — Namestnik državnega tožilca dr. Guicciar-di je sklenil, da bo odvetnika Oresta Casabuonija, ki je u-strelil mladega trgovca Aure-lia Pellegafcto, podvrgel psihiatričnemu pregledu. Morilca Casabuonija bo pregledal profesor Ottavio Vergani, da bi ugotovil, v okviru možnosti, kakšno je bilo psihično stanje obtoženca v trenutku, ko je izvršil zločin. Poleg tega bi strokovnjak moral ugotoviti, če je odvetnik družbeno nevaren človek. V celici v San Vittore, v kateri je odvetnik zaprt, je stalno pod nadzorstvom, kajti bojijo se, da si ne bi vzel življenje. Danes bo pogreb u-morjenega trgovca Aurelia Pel-legatta, ki ga je odvetnik u-strelil, ker se je bil nekoliko ostreje zadrl nanj na ulici. »»------- Tekmovanje pešcev na 1600 km dolgi progi LONDON, 29. — Od 700 tekmovalcev, ki so se lotili velikega maratonskega pohoda 1600 kilometrov od skrajnega severa oritanskega otoka do južnega obronka Anglije, jih je ostalo v tekmi doslej še 400. Pred vsemi je še vedno David Robinson, ki je po rodu iz Bermudov. Star je 35 let. Za njim se na razdalji 10 kilometrov vrsti kolona ostalih tekmovalcev. Robinson je v prvih dveh dneh opravil okoli 160 km poti in namerava hoditi še vso noč. Doslej ima pred ostalimi prednosti več kilometrov. Med tistimi, ki so se predstavili za kontrolo v Helmsda-le, 85 km od začetka tekme, je tudi neki slepec David Beauchamp, ki je bil kljub svoji slepoti sprejet med tekmovalce. Na poti mu pomaga neki prijatelj. Maratonski tek bo zmagovalcu prinesel 5.000 funtov šterlingov ali v naši valuti 8 in pol milijonov lir. Zaradi ciklona in na tisoče brez strehe Na otoku Mauritius niso zabeležili takega ciklona od I. 1892 Najbolj so poškodovane plantaže sladkornega trsa LONDON, 29. — Zvedelo se predvsem Port Louis. V de- je, da je povzročil ciklon na otoku Mauritiusu blizu Ceylo-na strašno opustošenje. Polovica prebivališč je uničena ali močno poškodovana. Med poslopji, ki so utrpela veliko škodo, je tudi poslopje železniške postaje ter pristaniško središče. Poleg oseb, ki so ostale brez strehe in ki jih je več tisoč, javlja zadnje poročilo, da je ciklon povzročil tudi smrt 30 oseb, ranjenih pa je več kot 150. Ciklon je pridrvel z nezaslišano silovitostjo in hitrostjo 180 km na uro, ki se je včasih povzpela celo na 240 km. Prebivalstvo je skoraj brez živil in v mestu Pon Louis ni kruha za brezdomce. Najhujši ciklon, kar jih tukaj pomnijo, je bil 1. 1892, ki je prizadel cembru 1. 1958 je bilo na otoku Mauritiusu 630.000 prebivalcev. Čudne stvari * v avstrijski vojski DUNAJ, 29. — Precej močan vtis so vzbudili podatki, ki so jih na neki tiskovni konferenci dali vojaki, ki so komaj pred kratkim odslužili svoj vojaški rok. V manj kot treh letih, od 1. Januarja 1957 do novembra 1959, je pri raznih incidentih v času vojaške službe umrlo 200 vojakov, po eden vsake štiri dni. V to število niso všteti samomori. Veliko več pa je bilo ranjenih. iiiniiftiifiiiiiiiiiniiiitiiiiifiinitiiiitiiniiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiniiiiiitiiiiiifiiiiH lasna diskriminacija se še noče nehati NASHVILLE (ZDA), 29. — Zaradi pasivne rezistence je policija aretirala precejšnje število črncev in tri belce. V neko restavracijo, v kateri si gostje strežejo sami, kjer pa smejo sedeti pri mizah le belci, dočim morajo temnopolti svoj obrok pojesti kar stoje, je prišlo do incidenta, ki ga je povzročil neki pogumen belopolti študent. Takšni so bili ostanki letala, ki je padlo na tla v Shannonu Kakor poroča policija, se je pogumni belopolti študent pridružil skupini črnskih študentov, ki so demonstrativno zasedli vse sedeže v restavraciji, da bi demonstrirali proti diskriminaciji. Belopolti študent se je mirno pogovarjal s svojo sosedo neko črnsko študentko. Tedaj je v lokal stopil nadut rasist, belopolti študent, ki je že omenjenega belopoltega študenta, ki je sedel med črnci, ozmerjal, nato napadel in ga vrgel na tla, ter ga tu še obrcal. Prišlo je do pretepa, v katerega se je vmešala policija, ki je pozvala študente, naj se umaknejo iz lokala. Enajst črnskih študentov se za policijski poziv ni zmenilo in jih je zato policija aretirala. Večja skupina črnskih študentov, ki so čakali pred vrati, pa je vdrla v lokal, da bi dokazala svojo solidarnost s svojimi črnskimi kolegi. Policija je vse skupaj aretirala in jih odpeljala na policijski sedež. Med črnci sta se tako znašla tudi dva bela študenta, in neki starejši človek, prav tako bele polti. Spomenik kravi PARIZ, 29. — Na Madžarskem bodo postabili spomenik 6-letni kravi «Nisi», ki je v letu 1959 dala 14.377 litrov mleka. Tako poroča dnevnik «Esti Hirlap». Tiskovna konferenca, o kateri poročajo časopisi, je dala možnost poudariti številne hibe v organizaciji avstrijske vojske, in to tako glede materialnih odnosov kot glede moralne in psihološke Vzgoje vojakov. Med ostalim je bilo poudarjeno, da mnogi častniki zelo radi pripovedujejo o svojih velikih dejanjih, ki so jih izvršili v drugi svetovni vojni pri čemer radi prikazujejo Hitlerjevo Nemčijo kot vzor. «»------------------ Pri 50 letih je spoznala brata RIO DE JANEIRO, 29. — Treba je bilo 50 let, da se je Santo D’Angelo spoznal s svojo sestro Elviro. V Brazilijo jc prispel, ko mu je bilo 13 let. Bilo je to leta 1907. Tja je odšel iz kraja Joma z neko teto in upal, da se bo čez kako leto vrnil v Italijo. Toda čas je naglo tekel in vtem si je Santo ustvaril v Braziliji kot vodja neke družbe precejšnje premoženje. Delo pa mu nj pustilo, da bi zapustil .vsgj ga n.ekaj časa novo domovino in obiskal svojih 12 bratov in sestra, ki so živeli v domovini. Po mnogih letih pa je ostala živa le Elvira, ki se je rodila 3 leta po tem, ko je bil Santo odpotoval v Brazilijo. Elvira pa je hotela na vsak način spoznati svojega brata in ko ji je bilo mogoče za nekaj časa pustiti trgovino, ki jo ima v Rimu, je odpotovala v Rio de Janeiro, da bi obiskala svojega zadnjega in še edinega brata. «Vzela sem si tri mesece dopusta, kajti pri mojih 50 letih in več ne smem izgubljati časa. Hotela sem videti Santa in spoznati njegovo družino, videti, kako živi.« Elviro sp v Riu dočakali nečaki in drugi sorodniki, brat pa jo je čakal doma, kajti komaj je prebolel dolgo bolezen in je zato sestro počakal in of>jel zelo bled. Pozdravil jo je v portugalščini, kajti italijanščine ne obvlada več. «»------- 10 mrtvih pri iztirjenju vlaka RIO DE JANEIRO, 29. — Zaradi iztirjenja vlaka, do katerega je včeraj prišlo blizu Palmaresa v državi Pernam-buco, je bilo 10 oseb mrtvih. 14 pa ranjenih. Do iztirjenja vlaka je prišlo zaradi skale, ki se je odtrgala z nekega skalovja ob progi vprav v času, ko je privozil tod vlak. so proti pomilostitvi Chessmana. Od 40 članov senata jih je 21 proti ukinitvi zakona o smrtni kazni. Določeno število parlamentarcev pa je izjavilo, da nimajo točno opredeljenega stališča v zadevi. Kalifornijska država je že osemkrat zavrnila podobne predloge v zadnjih 27 letih. Na zasedanju lansko leto je bil zakonski načrt o odpravi smrtne kazni enkrat zavrnjen' v skupščini in enkrat v senatu. Po mnenju opazovalcev je največja ovira za ukinitev sedaj veljavnega zakona prav dejstvo, da je Chessmanov primer tako »sno povezan z zadevno debato. O tem je bil prepričan tudi Chessman sam, ki je pretekli teden poslal guvernerju pismo, da bi pokazal na morebitna sredstva, kako ločiti njegov osebni primer o-d splošnega primera odprave smrtne kaznL Skoraj popolnoma se pozablja na drugih 20 moških in eno žensko, ki so v Kaliforniji obsojeni na smrt in katerih usoda je kakor Chessmanova odvisna od sklepa kongresa. Ipg. Adriapo QUyejtti, znani ln. dustrijec in politik iz Ivree, Je v soboto zvečer zaradi tromboze umrl v spalnem vagonu vla. ka. V Ivrei so ob vesti o smrti ing. Olivettija prekinili vse pustno praznovanje «»----------------- Z ladje ukradeni dokumenti NEWARK, 29. — Komandant angleške trgovske ladje *Wharanui» je nocoj povedal, da so bili z ladje, ki se je bila ustavila v Newarku zaradi razkladanja nekega blaga, u-kradeni izredno tajni dokumenti britanske mornarice, ki bi bili morali biti odprti samo v primeru vojne. «» —. Hiša se je zrušila irlev ni bilo RIM. 29. — Palača s tremi nadstropji, ki je bila šele v gradnji, se je nenadoma zrušila. Bilo je to okoli 12. ure. V bližini Via della Stazione v Apriliji so gradili palačo z osmimi stanovanji in sedmimi trgovinami, toda delavci, ki so bili tu zaposleni, so tik pred porušitvijo slišali v gornjih nadstropjih škripanje in jo naglo ubrali na prbsto. Ko je zbezal slednji delavec, se je hiša zrušila, tako da ni bilo človeških žrtev. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci in karabinjerji ter veliko ljudi, škoda je velika. Spremembe pri beneškem filmskem festivalu Kar čez noč je bil odstavljen dosedanji ravnatelj beneškega filmskega festivala dr. Flo-ris Ammannati in na njegovo mesto je bil imenovan Emilio Lonero. Dosedanji ravnatelj je bil po mnenju večine zelo primerna osebnost na svojem mestu, medtem ko je znano za novega ravnatelja, da je strogo katoliškega duha. Zaradi tega se že postavlja vprašanje, kakšen bo bodoči festival in kaj bo na festivalu mogoče videti. V tem pogledu je bil Ammannati dokaj širok m tako je bilo vsaj na beneškem festivalu mogoče videti marsikaj, kar se v drugih kinematografih ne vidi. Toda po odstavitvi Ammannatija je prišla včeraj druga vest: odstopila je tudi komisija, ki je imela nalogo izbrati filme za letošnji XXI. filmski festival. Člani komisije so naravnost povedali, da ne soglašajo z imenovanjem Lonera za novega ravnatelja. Sen. Ponti, ki je komisar beneške Bienale, je komisijo prosil, naj še ostane že zato, da bi novemu ravnatelju pomagala. Obljubil je, da jamči za svobodo in spoštovanje umetniških vrednot. Rosanno Carteri poškodovali častilci Triumfalni pohod Ro-sanne Carteri se je v nedeljo zvečer v Reggio Emilia slabo zaključil. Po premieri «Manon» v tamkajšnjem gledališču je kakšnih sto častilcev imenitno pevko počakalo in jo dvignilo. Morali pa so biti dokaj nerodni, če je pevka udarila z ramenom ob steber pri gledališču ko so jo polagali na tla. Pri tem si je Rosanna Carteri rame toliko poškodovala, da ni prav verjetno, da bo mogla danes zvečer peti. Tudi njen odhod v London, določen za 7. marec, je sedaj negotov. Sopranistka bi morala v Covent Gardenu peti «Traviato». S to vloga je pred nedavnim navdušila tržaško občinstvo. Za razširjenje knjige na Angleškem Ob peti «državni knjižni razprodaji«, ki so jo organizirale angleške knjigarne, je bilo danih na prodaj 2 milijona knjig po nižjih cenah. Iniciativa angleških založnikov in zveze angleških knjigarnarjev je pritegnila tudi letos v knjigarne na tisoče ljubiteljev knjig. Namen te iniciative je dvojen: predvsem pritegniti občinstvo k branju, nato pa razprodati čim več knjig da bi napravili več prostora v knjigarnah, ki so prepolne zaradi vedno novih in novih knjig, ki so stalno v tisku. V letu 1959 se je na angleškem knjižnem trgu pojavilo 20.000 novih izdaj, od katerih je bilo 15.168 povsem novih del. ***** ****************** *»*»*** *****************************IIH«***********************4^******4»************** more spominov, ki ga je tlačila. Zrak je bil prijeten, sonce se zaliv odpira pred njima in ju sprejema z bleščečimi roje sijalo, v srcu je čutil olajšanje. Moči so se mu polagoma kami. Zemlja je bila kakor lepa ženska, ko se prebudi, vsa vračale in že je lahko plaval po laguni in pomagal Karakiju rožnata in nasmejana, strastna, dišeča, polna življenjske popravljati čoln. Po ure in ure je preležal na toplem pesku radosti... in opazoval zamotan sestav školjke ali pa polglasno pre- Take in podobne neumnosti je mrmral Pellett sam pri peval ob nenehni spremljavi šumečih valov. Nikoli se mu sebi, ko je skočil na zemljo in kar stekel na skalnat pomol, življenje ni zdelo lepše. da bi občudoval lepoto tistega kraja in se naslajal na njo. «0, kako krasno... krasno!« je vzklikal. . . Medtem je Karaki, preprosti a delavni človeček pridno Samo nečemu se je„ čudil in to je bil Karaki. Sicer se urejeval svoje stvari. Razložil je kose blaga, tobak, nože in PHETRESLJIVE zgodbe V?*kVi ln Je prepodilo galebe na čereh; bruhnil v poln in fgrousod0!l0t dloveka’ razuine in sprejema zadnjo veliko VI. CENA ZA John Russell Na h?°8ei s ?kV sta ostala teden dni, medtem si je Pellett opo-ii Popraviix0sovin3i orehi, Karaki pa si je prizadeval, da ti zaklad Coln- Plovilo je bilo strašno zdelano, a Karaki-sta 7?* 50 bili rešeni. Indijanski ribič jima je povedal, D« sta nT tH° bm rešeni. Indijanski „ . h Karaki je dognal, da so vsi njegovi zakladi ze “e Njegov rodni otok je bil tam prek tiste vod- «&ne'- sfca«1 -^e tisto tam?« Je vprašal Pellett. th.-^VenHJ? odvrnil Karaki. sanska ule!» je veselo vzkliknil Pellett. «Tu se konca etu^_oblast, prijateljček. Veliki angleški gospodar ne al* se j® baraki dobro vedel. Ce se je na tem svetu česa .gotovo vi«r»iroao cnriiftftfl nt.nkov Fidži in komisarja pr a- n južni rig?tov° visokega sodišča otokov Pidži in komisarja h!C° Salomonskih otokov, ki je neizprosno delil pia- SL°čJu r,JrJP , vsem, ki so se pregrešili proti zakonom na od-w8°varla?i borata. Onstran ožine bi Karaki sicer še moral ^ na * Za kralo in za nrelotn delovne pogodbe. Ka/no- kiT* Pa'no krajo in za prelom delovne pogodbe. Kazno- koli L bi smel biti — in to je bilo važno — naj bi 2at0 v Bougainvillu. min.1 Karaki zadovoljen. • Njetrn pa ni hd zadovoljen Cristopher Alexander Pel-*°vo tplo je bilo očiščeno in duh se mu je rešil ni zanimal zanj ravno preveč, kajti tiste dni je bil Pellett v nekakšnem srečnem otroškem začudenju. Ni pa mogel pozabiti, kaj vse je naredil zanj dobrega tisti tihi divjak; ni mogel mimo vprašanja, zdaj ko je bil zopet strezav, čemu je divjak počel vse tisto. Res, čemu? Iz ljubezni? Iz prijateljstva? Je že moralo biti tako in Pellett je občutil zanos hvaležnosti do tihega človečka z vdrtimi očmi in brezizraznim licem, na katerem ni bilo nikoli niti sledu nasmeška. «Hej, baraki, zakaj se nič ne nasmehneš? Se tako bojiš zaradi tistega, kar si izmaknil? Ne misli na to, potepin! Ce ti bodo delali sitnosti, bom že jaz lepo uredil. Do hudiča, porečem, da sem ukradel jaz!« Karaki je nalahno zakrulil in sedel, da bi laže očistil puško Winchester s krpico in nekaj kapljic olja, ki ga je iztisnil iz kokosovega oreha. »Zaman vsaka beseda,« je zamrmral Pellett malo zbegan. «Prav rad bi vedel, kaj se ti plete v glavi pod tistim šopom las, prijateljček. A kdo naj te razume? Ni hudič, da sem ti hvaležen! Rad bi ti to dokazal...« Pellett je planil pokonci. »Karaki, jaz sem tvoj največji prijatelj, razumeš? Ti si moj največji prijatelj, razumeš? Midva sva si velika prijatelja... Kaj?« «Da,» je odvrnil Karaki in nič drugega. Dvignil je oči v Pelletta, potem se je s pogledom obrnil proti Bougainvillu. »Da,« je ponovil. «Res.» in je naprej čistil puško, divji, nepro-diren, zagoneten, tajinstven vse do konca. * * * Konec je bil pa dva dni pozneje v Bougainvillu. Prelepega jutra sta zaplavala v zaliv. .Zdelo se je, da PLESALEC kar je se bilo plena. Nesel je na suho škatlo z naboji, puško in lepo sekirico. Slana voda je to in ono malo poškodovala, a puška in sekirica sta bili nedotaknjeni in svetli. Pellett je na glas deklamiral verze pred čudovito pokrajino, ko je zaslišal lahen šum korakov. Obrnil se je in pred njim se je znašel Karaki s puško ob strani in s sekirico v roki «No,» je vprašal smeje Pellett, »kaj hočeš, prijateljček?« «Hočem, je odgovoril Karaki in v očeh se mu je vžgal tisti čudni blesk, ki ga je bil opazil Moy Jack. in je bil podoben svetlikanju oči morskega psa, «hočem tisto glavo!« »Kako? Katero glavo?... To mojo?« «Da,» je preprosto odgovoril Karaki. Tako je bila torej ta reč. Zdaj je bila tajna jasna. Divjak se je bil zaljubil v glavo bednega belca in Christopherja Alexandra Pelletta so pogubili rusi zalizki. V Karakijevi domovini je dobro prekajena glava belega človeka bolj privlačna kot bogastvo, kot oblast, kot slava in kot sreča v ljubezni. A na vsem otoku ni bilo take glave, kot je bila Pellettova. Zato se je Karaki potrpežljivo in z neomajno vero trudil, da jo doseže. Zato je bedel in čakal, kradel in moril, se potil in se zatekal k zvijačam, stradal in se poniževal. Tistega človeka je zdravil, branil, mu stregel, ga hranil in reševal, da bi mogel živ in zdrav dospeti do tja, kjer mu bo lahko mirno odsekal glavo in bo spokojno užival sadove svojega truda. Pellett je v hipu vse to doumel, vsaj, kolikor belec more takih reči doumeti; vse: vso čudno, elementarno preprostost te stvari. Tisto kristalno jutro je vzravnan kot sveča, zopet zdrav na duhu in telesu prasnil v krohot, da je odmevalo prek 1. Jeronie K. Jerome «To,» je začel Mac Shaugnassy, »se je zgodilo v Furt- wangenu, mestecu v Črnem lesu, kjer je prebival star možak prav posebne vrste, po imenu Nicholes Geibel Izdeloval ie mehanične igračke in v tem si je bil pridobil skoraj evropski sloves Delal je zajce ki so skakali iz zelnika, migali z ušesi, se oblizovali po Upih m potem izginili; delal je mačke, ki so se umivale, mijavkale tako naravno, da so jih psi zame-njali za prave mačke in so divjali za njimi; delal je tudi »HravHniL S® Z/in U 50 odkrivali in pozdravljali. ,Dober dan! Kako vam gre?’ Ali pa celo peli. . ,Gelbel bil več kot navaden rokodelec, bil iJe 0 zabava. skoraj strast. Njegova ™ li b , P°lBa najraznovrstnejših čudnih stvari, i, nikoli našel kupec, in vse te stvari je izdeloval iz samega veselja do takegh dela. r.irQ?airkil izna.šel, mehaničnega oslička, ki je lahko galo-b-un.,skuPaJ in je bil na baterijo; galopiral pa T akor zivi osel in z njim voznik ni imel nobenih i v. iasel Je tudi btiSa, ki se je lahko dvignil, letal okoli in padel zopet natanko na tisto mesto, od koder je vzletel, bestavil je okostje, ki je stalo pokonci in plesalo tango. Pa se zensko je naredil v naravni velikosti in je igrala na violino. Moža je tako naredil, da je bil znotraj prazen in je kadil pipo in nopil več piva kot trije nemški študentje skupaj, kar ni malo. (Nadaljevanje slediJ A LIGA Rezultati ♦Bologna-Alessandiria 2-1 ♦Genoa-Bari 1-0 ♦Inter-Sampdoria 0-0 Atalanta-* Juventus 1-0 ♦Lan erossi-Lazio 3-2 ♦Napoli-Milan 1-1 ♦Palermo-Padova 0-0 Fiorentina-*Roma 2-1 ♦Udi nese-Spal 3-2 LESTVICA J u ven t us FioretU. Milan Inter Padova Bologna Spal Ata lan ta Lanerossi Udlnese Homa Sampd Palermo NapoH Lano Bari Aleša. Genoa 21 16 21 13 21 12 21 16 21 10 21 10 21 7 21 21 21 21 21 21 21 21 21 21 21 6 11 10 S 6 11 57 II 34 47 22 30 36 17 30 34 21 21 29 25 24 31 26 23 26 21 22 23 21 21 26 21 20 26 35 19 29 34 II II 27 II 17 24 17 11 32 16 16 21 16 14 21 14 16 36 14 12 24 14 TEKME 6. 3. 1960 Alessandria-Juventus, Atalan. ta-Napoli, Bari-Bologna, Fioren-tina-Inter, Lazio-Roma, Milan-Genoa, Padova-Lanerossi, Samp-doria-Udinese, Spal-Palermo. B LIGA Rezultati Torino-*Brescia ♦Catanzaro-Novara Lecco-»Como »Messina-Cagliari ♦OZO Mantova-Catania »Reggiana-Parrria Marzotto-*Sambenedet. ♦Simrn. Monza-Modena ♦Venezia-Triestina ♦Veron a-T a ran to 2-0 2-1 1-0 3-0 0-0 3-1 3-1 l-l 0-0 0-0 LESTVICA Torino 23 11 19 2 28 9 32 Catania 22 9 11 2 33 17 29 Lecco 22 • 9 4 32 22 27 Marzotto 22 t 19 4 27 29 26 Venezia 23 9 t 6 30 24 26 Modena 22 9 7 6 27 21 26 Triestina 23 7 19 6 27 21 24 S. Monza 23 t t 7 30 26 24 Reggiana 23 9 6 1 34 29 24 C ata nz. 23 7 19 6 26 23 24 Como 22 1 6 9 26 29 22 Messina 22 9 4 9 19 29 22 Brescia 23 6 19 7 16 11 22 Mantova 23 6 t 9 23 27 20 Verona 23 6 S 9 27 32 21 Sambeo. 23 6 7 19 24 34 19 Parma 23 6 7 19 21 33 19 Cagliari 23 6 6 U 11 32 18 Taranto 23 S 6 12 17 34 16 Novara 21 4 I 12 9 22 13 TEKME 6. 3. 1969 Catania-Cagliari Lecco-Slm- menthal Monza, Marzotto-Reg-giana, Modena-Catanzaro, Nova-ra-Brescia, OZO Mantova-Ta-ranto, Parma-Venezia, Torino-Como, Triestina-Sambenedette-»e, Verona-Measina. Športne stave TOTOOALCIO 11X 2 1 X XII 22X1 KVOTE: 13 — 57.757.000, 12 — 777.000 lir. TOTIP 21 12X1 21 21 IX KVOTE: 12 — 2.475.986, 11 — 57 581, 10 — 7541 lir. Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige Nepričakovan spodrsljaj Juventusa Torino slavil zmago tudi v Bresci Gladka zmaga Fiorentine, ki je izpodrinila Milan z drugega mesta v lestvici Ko smo pretekli teden menili, da ni v Italiji enajsto-rice v A ligi. ki bi bila trenutno zmožna spraviti Juven-tus na kolena, smo se zmotili. V nedeljo je Atalanta potegnila na dan svoje skrite kremplje in je pošteno opraskala nasprotnika, Juventusa. In to celo na igrišču društva, ki je favorit št. l za letošnji naslov državnega nogometnega prvaka. Brez dvoma je Atalanta imela srečo, a to ne zmanjšuje njenega podviga. Dejstvo je, da je bila obramba odlična, igralci Juventusa pa so bili leni in brez življenja. Vseeno je kazalo, da bodo Juventusovi igralci prodrli nasprotnikovo obrambo. Toda vsi napadi so se razbili ob obrambni zid gostov, ki so celo v drugem polčasu z Za-vagliom presenetili Vavassarija in prešli v vodstvo. Fiorentina pa je v nedeljo dosegla lep uspeh v Rimu: Hamrin je dvakrat potresel mrežo domače Rome in s tem pripomogel lastni ekipi, da se je vsidrala na drugo mesto lestvice. Milan pa, ki se je moral zadovoljiti z neodločenim izidom v Neaplju, je moral, čeprav s težkim srcem, prepustiti drugo mesto Fiorentini, ki je v zadnjih časih pokazala ,da ima resen • namen motiti mirno spanje Milanu in v mejah možnosti tudi Ju-ventusu. Tudi Bologna je prišla do dveh točk. Slo je sicer težko in ko so bili domačini že pripravljeni prepustiti točko A- lessandrii, je bolonjski napadalec Demarco prav v zadnji minuti igre povedel svoje moštvo v vodsto. Genoa je, kot se je pred- videvalo, slavila zmago. Sicer je imela v gosteh Bari, ki ni nevaren, a vendar tako žilav, da je klonil samo z razliko enega gola. Tudi igralci Sampdorie so pripravili svojim navijačem majhno presenečenje. Sli so v gosteh k Interju prepričani, da za njih ne bo kruha. Prišli pa so domov z neodločenim rezultatom in z dragoceno točko, ki se je pridružila drugim v lestvici. Lanerossi ni hotela izgubiti dobre prilike, da si zagotovi zmago. Igralci so vedeli, da enajstorica Lazia ne plava v dobrih vodah, zaradi česar so napeli vse sile in dosegli zmago, za katero pa so se morali vseeno precej spotiti. Z uspehom, katerega si morda ni pričakovala, je zaključila nedeljsko tekmo s Palermom tudi padovanska e-najstorica. Oditi na jug in se vrniti z eno od obeh razpoložljivih točk je toliko za Padovo, kot slaviti zmago. Udinese je v nedeljo navdušil svoje navijače. Sicer je bil že v nevarnosti, da prepusti zmago gostom, ki so prvi prešli v vodstvo z Gan-zerjem. Toda Milan in dvakrat Pentrelli sta poskrbela,-da se je stanje obrnilo v prid domačinov. B LIGA V tej ligi ne moremo mimo dejstva, da si je Triestina izbojevala v Benetkah točko. To je že lep uspeh, a o tej tekmi bomo spregovorili posebej. Torino pa je potrdil, da je še vedno najboljša in najmočnejša enajstorica B lige in da ne namerava pustiti vodilnega mesta v lestvici drugim tekmecem. V nedeljo si je Torino šel po točki na igrišče Brescie. 30.000 gledalcev je ploskalo gostom, ki so z Virgilijem v dobrem dnevu dvakrat pretresli mrežo domačinov. Neodločen rezultat z OZO iz Mantove smemo šteti Ca-tanii le v prid- Moštvo z juga si je na tujem terenu priborilo koristno točko, ki ji je pripomoglo, da je obdržalo drugo mesto v lestvici. Na tretjem mestu je Lecco, ki je v nedeljo slavil pomembno zmago na igrišču Coma. Kot smo že predvidevali, Messina ni imela težkega dela s Cagliarijem. Isto velja za Reggiano, ki je z lahkoto odpravila Parmo in za Marzotta. Simmenthal, Modena, Yerona in Taranto pa so se morale zadovoljiti z delitvijo točk. Konec mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu Milan zmag Bakla (ČSR) druga Fiorentina je zasedla tretje mesto pred Bologno VIAREGGIO, 29. — Z zmago Milana nad Duklo v finalni tekmi, se je danes zaključil XII. mladinski nogometni turnir v Viareggiu. Enajstorica v čmordečih dresih je premagala češke goste šele po -dodatnih časih z 1:0. Tekma se je po regularnem času igre končala brez gola. Za tretje mesto je Fiorentina premagala Bologno z 2:0. Prvo mesto v lestvici si je zaslužil Milan pred Duklo iz Prage, Fiorentino in Bologno. ZIMSKA UNIVERZIADA Prince - zmagovalka v slalomu za ženske CHAMONIX, 29. — Danes so se začele zimske univerzitetne igre s tekmovanjem v slalomu za ženske. Zmagala je Cecile Prince (Francija) pred sona-rodnjakinjo Dusonchetovo in Avstrijko Legat. Rezultati tekmovanja v slalomu so sledeči: 1. Cecile Prince (Fr.) 91”1/10, 2. M. J. Dusonchet (Fr.) 91”8, 3. Traude Legat (Avst.) 94”8, 4. Scherrer (Šv.) 96"3, 5. Obrascu-Suciu (Rom.) 98"3, 6. Gaber (Avst.) 98”7, 7. Goetz Karin (Nem.) 98”9, 8. Pissard (Fr.), 9. Schmidt-Polex Jane (Nem.), 10. Hormer Margret (Nem.), 11. Dierig (Nem.), 12. Wissmath Eva (Nem.), 13. De Thiersant (Fr.), 14. Ventura (It.) 114’4, 19. Filippello (It.) 120”9, 23. Buffa (It.l 132”7, 24. Quaglia (It.) 133”8. MEDNARODNI NOGOMET Belgija-Francija 1-0 BRUXELLES. 29. — V nede. ljo je bila mednarodna nogometna tekma med reprezentanco Belgije in Francije, Zmagali so domačini z golom, ki ga je v 37’ prvega polčasa dosegel Piters, ki je z visoko žogo presenetil francoskega vratarja Lam.o. Trener Partizana Krstič v Tunisu Bivši trener Partizana Milan Krstič je angažiran za trenerja tuniške nogometne reprezentance. Poleg tega bo Krstič predaval v inštitutu za šport. Sekcija za šport in mladino prosvetnega ministrstva Tunisa je angažirala Krstiča za leto dni. iiiiiiiHiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiMMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiitiiiiiHiMiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiHiiHiiiiiitiiimiiiiiitiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Olimpijski ogenj ne gori več v SquawValleyu S podelitvijo zlatih kolajn zaključene Vlil. zimske ZDA - olimpijski zmagovalec v hokeju, Recknagel pa v smučarskih skokih - Grišin (SZ) je v prijateljskem tekmovanju izboljšal lastni svetovni rekord v hitrostnem drsanju na 500 m SQUAW VALLEY, 29. — Olimpijski ogenj, ki je 11 dni gorel na prizorišču bele olim-piade, je v nedeljo popoldne (po tamkajšnjem času) ugasnil. Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Brundage pa je povabil vse države na prihodnjo olimpiado, ki bo v Avstriji. In tej državi na čast so tudi zaigrali njeno himno, potem ko so odigrali grško, v čast deželi, kjer so bile prve olimpijske igre in himno gostiteljev. Kot pri otvoritvi, je tudi pri zaključku režija uspela. Nositelji zastav so se zbrali v «Blyth Areni«, golobje in raznobarvni balončki pa so odleteli proti nebu, kjer so bengalični ognji dopolnjevali pisano koreografijo. «Na svidenje v Avstriji čez štiri leta« so se pozdravljali med seboj posebno mlajši udeleženci olimpiade, ki je v vseh pogledih uspela. Le Italijani so razočarani, ker ni bilo na sporedu tekmovanje v bobu, ki je že tradicionalna panoga med zimskošportnimi igrami. Toda Američani niso hoteli izpeljati, iz čisto finančnih razlogov, progo in s tem so prikrajšali Italijane, seveda sodeč po rezultatih, ki sta jih dosegla Monti in Alvera na svetovnem prvenstvu v Cortini in v Lake Placidu, dveh zlatih kolajn. RECKNAGEL (NEMČIJA) ZMAGOVALEC V SKOKU Zadnji dan zimskih olimpij- V prvenstvu B lige Venezia - Triestina 0:0 Bandini in obramba v odličnem dnevu VENEZIA; De Benedet; Tresoldi, Ardizzon; Tesconi, Ca. rantini, Molinari; Danieli, Orlando, Calegari, Mion, Rossi. TRIESTINA: Bandini; Frigeri, Brach; De Grassi, Var-glien, Radiče; Fortunato, Puia, Secchi, Del Negro, Magi-Utrelli. SODNIK: Grignani iz Milana. GLEDALCEV: 8.000. KOTOV: 6:0 v korist domače enajstorice. Neodločen rezultat med beneško enajstorico in Triestino ja morda zadovoljil vse. Domačine, ker so pokazali, da ao še vedno borbeni in tudi nevarni, goste pa zato. ker se jim je posrečilo prinesti domov točko, katero niso pričakovali. Triestina je vedela, da bo morala polagati največ pažnje obrambi. In res so se branilci odlično obnesli. Posebno Bandini je bil sijajen, saj je ubranil več žog, ki so bile skoraj v mreži, Kadar pa je on odpovedal, sta reševala na sami gol-črti Frigeri in Brach. Sicer so imeli Benečani več priložnosti za gol. A delno zaradi dobre tržaške obrambe, delno pa zaradi njihove počasnosti, žoga ni mogla najti poti do mreže. Tržaški obrambni sistem je dal možnost, da se je Tesconi (Benetke) svobodno premikal po igrišču in pošiljal žoge, kjer je opazil praznino. Iz njegovih nog so prišle številne žoge, ki so spravile v zadrego tržaško obrambo. Tesconi je Že v 10’ prvega polčasa s kazenskim strelom prisilil Bandinija k akrobatski intervenciji, Četrt ure kasneje je tržaškega vratarja oblil pot; Rossi je podal visoko žogo, Danieli jo je z glavo podal Tesconlju, ta jo je poslal Calegariju, ki jo je spravil proti golu. Bandini ni bi) nepripravljen in je žogo u-branil, vendar s precejšnjo težkočo. V 38’ je Bandini zopet rešil položaj. V 40’ je Orlando, kateremu je Tesconi podal krasno žogo, preveč čakal, s čimer je dal možnost tržaški obrambi, da se je rešila v kot. Močan strel, ki je sledil, je šel le za malenkost v aut. -—-*»----- THZ.M5KI ŠAHOVSKI KLUB II. kolo društvenega turnirja V drugem kola društvenega | rezultati: Caprio - Bajc 1:0, Scrignari. Sosič 0:1, Sossi - Cappello 0:1, Pieratti . Toso 1:0, Cociancich-Hreščak 0:1. Igri med Filipovičem in Jas. nigom ler med Gioulisom in Derossijem sta bil preknjeni v boljšem položaju za prve. SMUČANJE NA POHORJU Francozom lovoriko Italijanom drugo mesto! MARIBOR, ‘29. — Tudi drugi dan tekmovanja mladih smučarjev za pokal alpskih dežel je minil v znamenju lepega vremena, napetih bojev in dobre organizacije na terenih ob Ribniški koči. Zaradi velike udeležbe je tekmovanje v slalomu trajalo več ko pet ur. Najprej so se pomerili v mednarodni tekmi mladinci obeh kategorij, nato pa so šli v boj še člani, ki so tekmovali za tradicionalno nagrado »Mariborski slalom«, ki je bila ob letošnji deseti reprizi prvič zasedena mednarodno. Nastopilo je 46 mladinskih reprezentanc iz Italije, Francije, Poljske in Jugoslavije. Pri starejših mladincih je bil po prvem spustu v vodstvu Poljak Wojna s 48,1, pri mlajših pa Italijan Vidi s 47,1. Oba tekmovalca sta v drugem spustu sicer zabedla drugo mesto — za Senone.jem (Italija) 49,1 oziroma Francozom Cathiardom (51,9) — kljub temu pa sta v končni razvrstitvi slaloma le obdržala prvi mesti. Izidi slaloma so bili sledeči: kategorija B: 1. Wojna (Poljska) 92,6, 2. Killy (Francija) 93.8, 3. Senoner (Italija) 94,4, 4 Arrigoni (Italija) 95,7, 5. Mussner (Italija) 98,3, 8. Plat-ter (Italija) 100,0. Jugoslovani: 8. Klinar 100,6, 13. Detiček 108.8, 14. Fanedl 112,7. Kategorija A (mlajši): 1. turnirja Tržaškega šahovskega Vidi (Italija) 99,3, 2 .Maccari kluba, m bili doseženi sledeči l.UtsliJ a), 1Q0>1> 3t Cathiard (Francija) 101,0, 4. Demetz (Italija) 103,7, 5. De Biagio (Italija) 103,8, 6. Gregorini (Italija) 104,3 Jugoslovani; 8. Guček 112,4, 12. Soklič 121,8, 14. Vračko 134,5. V končni razvrstitvi za alpsko kombinacijo je bil zaključni vrstni red v obeh kategorijah mladincev naslednji; Kateg. B: I. Wojna (Poljska) 0 točk, 2. Killy (Francija) 1,43, 3. Senoner (Italija) 3,39, 4. Arrigoni (Italija) 7,07, 5. Mussner (Italija) 7,38, 6. Vouillamoz (Francija) 8,60. Jugoslovani: 10. Klinar 14,23, 11. Detiček 20.34, 13. Medja 32,40, 14. Fanedl 36,33, 15, Vogrinc 43,79. Kateg. A: 1. Cathiard (Francija) 0,92, 2. Maccari (Italija) 1,33, 3. Vidi (Italija) 1,58, 4. Piazzalunga (Italija) 7,14, 5. Gregorini (Italija) 8,02, 6. De Biagio 9,33. Jugoslovani: 11. Guček 29,01, 12. Soklič 44,18, 13. Vračko 53,44. V ekipni razvrstitvi obeh kategorij je zmagala Francija 2,35 pred Ital.ijo 4,72, Poljsko 20,15 in Jugoslavijo 43,24. * * * V slalomu članov je bil boj prav tako hud. Bivši francoski prvak Perret je bil v prvem teku najhitrejši s časom 49,1 pred Jugoslovanom Šumijem 52,8 in letošnjim jugoslovanskim državnim prvakom Dornikom 53,9. Ker je imel Sumi po tem teku še zmeraj možnost za zmago v kombinaciji, je v drugem teku tvegal vse, a pri tem dvakrat padel, tako da je prvo mesto v slalomu in kombinaciji prepadlo Francozu Perretu. Končni rezultat slaloma: 1. Perret (Francija) 93,6, 2. Su- mi (Triglav) 104,5, 3. J. Cop (Jesenice) 104,9, 4. Dornik 105,0, 5. Matevž Lukane (oba Ljubelj) 105,2, 6. Šober (Branik 106,6. V kombinaciji je zmagal Perret pred Šumijem. BOKS Zmaga Vecc.iiatta po točkah v Parizu PARIZ, 20. — Evropski vrk lahka kategorije. Italijan Mario Vecchiatto, je premagal po točkah v 10 rundah Akona Eplhaneja iz Kameruna, pr- skih iger je prinesel Nemčiji zlato kolajno. Priboril si jo je odlični skakalec Helmut Reck. nagel z dvema skokoma, po katerih je pristal pri znamki 93 in 84,50 m. Za njim sta se plasirala Finec Halonen in Av. strijec Leodolter. Italijani so bili proti pričakovanju slabši. Prvi Italijan De Zordo je zasedel šele 24. mesto. Rezultati: 1. Helmut Recknagel (Nem.) 227,2 točke, 2. Niilo Halonen (Fin.) 222,6, 3. Otto Leodolter Avst.) 219,3, Zlate medalje — Tek na 30 km (moški); JERNBERG (Švedska) — Tek na 10 km (ženske): GUSAKOVA (SZ) — Umetno drsanje v parih: WAGNER-PAUL (Kan.) — Hitrostno drsanje 500 m ženske: HELGA HAASE (Nemčija) — Hitrostno drsanje 1500 m ženske: L. SKOBLIKO-VA (SZ) — Hitrostno drsanje 3.000 metrov ženske: L. SKO-BLIKOVA (SZ) — Hitrostno drsanje 1 000 m ženske: K. GUSEVA (SZ) — Smuk — zenske: HEIDI BIEBL (Nemčija) — Veleslalom ženske: I-VONNE RUEGG (Švica) — Smuk moški : JEAN VUARNET (Francija) — Slalom moški: ROGER STAUB (Švica) — Veleslalom moški: ERNST HINTERSEER (Avstrija) — Nordijska kombinacija: GEORGE THOMA (Nemčija) — Tek na 15 km moški: HAKON BRUSVEEN (Norveška) — Umetno drsanje ženske: CAROL HEISS (ZDA) — Hitrostno drsante 500 m moški: E. GRIŠIN (SZ) — Hitrostno drsanje 5030 m moški: V. KOSICKIN (SZ) — Štafeta 4x10 km moški: FINSKA — Btathlon: KLAS LE- STONDER (Švedska) — Slalom ženske: ANNE HEGGVEIT (Kanada) — Štafeta 3x5 km zenske: SVKDSKA — Hitrostno drsanje na 1.500 metrov: GRIS1N (SZ) in ASS (Norveška) — Umetno drsanje moški: D. JENKINS (ZDA) — Hitrostno drsanje 10 000 metrov moški: K. JO. HANNESEN (Norveška) — Tek na 50 km (moški): K. HAMALA1NEN (Finska) — Skoki: HELMUT RECK-NAGEL (Nemčija) — Hokej: ZDA (SZ) 4. Nikolaj Kamenski 216,9, 5. Torbjorn Yggeseth (Norv.) 216,1, 6. Ansten Samuelstuen (ZDA) 211,5, 8 Juhani Karkinen (Fin.) 211,4, 9 Koba Tsakadze (SZ) 271,1, 10 Nikolaj Samov (SZ). 24. Dino De Zordo (Italija), 36. Nilo Zandanel (Italija), 37. Enzo Perin (Italija). 39. I.uigi Pennacchio (Italija). AMERIŠKI EKIPI NASLOV V HOKEJU Američani so bili navdušeni nad zaključkom olimpijskih iger. Zadnji dan jim je prinesel zlato kolajno zaradi zmage v hokejskem turnirju. To je tudi presenečenje, ker ni nihče pričakoval, da ho Amerika, še mlada v tej športni panogi, šla preko ovir, ki so jih predstavljali Kanadčani, Rusi in tudi odlični Cehi. Američani so morali odigrati finalno tekmo s češkoslovaško 'reprezentanco. Borba je bila oslra in skozi napeta. Prvi del igre se je končal neodločeno s 3:3. V drugem delu so Cehi prešli celo v vodstvo, a ker so popustili in ker je stopil na igrišče odlični solist Christian, je ta povedel svoje barve najprej do izenačenja in nato v zmago. Zadnje olim- Med prijateljskim tekmovanjem v hitrostnem drsanju, je Rus Grišin, ki si je na olim-piadi priboril dve zlati kolajni, izboljšal v teku na 500 m svetovni rekord, ki ga sam bra. ni. Progo je Grišin pretekel v času 39’6, ki je za 6 desetink boljši od prejšnjega. URADNA KONČNA LESTVICA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER: 1. SZ 166,5 točke 2. Švedska 71,5 3 ZDA 71 4. Nemčija 70,5 5i Finska 59,5 6. Norveška 53 7. Avstrija 35,5 8. Kanada 32 9. Francija 27 10. Švica 26,5 11. Poljska 16 12. Italija 15,5 13. CSR in Holandska U 15. Japonska 6,5 16. Velika Britanija 2 V Vidmu nepričakovana zmaga italijanskih košarkaric Italija-Madžarska 51:46 Prvi polčas se je zaključil v korist Madžark V Vidmu so košarkarice italijanske državne reprezentance slavile v nedeljo pičlo, a zato tem bolj zasluženo zmago nad Madžarkami, katerim je bil uspeh že po tradiciji vedno naklonjen. Toda Italijanke so hotele vsaj enkrat premagati borbene nasprotnice, kar so tudi dosegle. Državni reprezentanci sta odigrali v sledečih postavah: ITALIJA: Bradamante 4, Donda, Ronchetti (kap.) 5, Ge. roni 4, Šesto 8, Cirio, Pausich 8, Persi 9, Tarabocchia 7, Ven. drame 6, Mapelli, Nanetti. MADŽARSKA: Nemeth 3, Kocsor 6, Schneider 4, Kovacs (kap.) 14, Balogh, Koren 6, Noficzer 4, Lick 6, Kalo Ilona, Kalo Maria, Babocsai 3, Maschl. Mednarodna tekma v košarki je privabila v videmsko športno palačo skoraj 2.000 gledalcev. Med temi so bili tudi videmski župan odv. Cen-tazzo in poslanci Ceccherini, Toros in Marangoni. Začetek ni bil poveljen za domačinke, Madžarke so začele z ostro in tudi hitro igro, kar je Italijanke presenetilo. Obe ekipi igrata z isto taktiko: individualna obramba s pivotom pod košem. Prvi koš so dosegle Madžarke s kazenskim strelom. Italijanke so odgovorile in prešle v vodstvo s 3:1. Po dveh prostih ^stre-lih, ki jih je Peršijeva "spremenila v dve točki, so Madžarke * izenačile. Po prvi zamenjavi se igra nadaljuje, a Bradamantejeva mora zapustiti igrišče, da se opomore od udarca s komolcem, ki ga ji je nehote zadala neka nasprotnica. V igro je stopila Tarabocchieva, a kmalu zatem je bil počitek, ki ga je zahteval italijanski trener. Madžarite so nato sprožile ofenzivo, ki jim je prinesla uspehe. Italijanke so postale nervozne, a vseeno so se začele nevarno približevati nasprotnicam. V 12' je bilo stanje izenačeno (14:14), Šesto, Tarabocchia in Pausicheva so zapravile 5 prostih strelov, kar opogumi Madžarke in posebno Nemethovo, ki doseže rezultat 22:14. S tem se konča tudi prvi del igre. V drugem polčasu so Italijankam zadostovale 3 minute, da so s Sestovo in Persijevo dosegle izenačenje stanja. To je presenetilo Madžarke, ki se niso več našle in so morale pustiti vajeti igre nasprotnicam. Igralke v plavih dresih pa so tempo igre še povečale, s čimer se je tudi povečalo število košev v korist domačink. Najbolj agilni sta bili Persijeva in Sestova, a tudi Bradamante je v precejšnji meri pripomogla, da se je razlika med Italijankami in Madžarkami vidno večala. Dve minuti pred koncem so Italijanke vodile 47:3i. Madžarke so se zbudile in opogumile ter sprožile ofenzivo, kateri so se Italijanke le s težavo upirale. Ko sta morali Nemethova in Kocsarjeva zapustiti zaradi petih osebnih prekrškov igrišče, je do konca tekme manjkala le 1 minuta igre in tudi razlika je bila minimalna: samo 1 koš je delil oba rezultata ki pa je bil v korist Italijank. Te so napele vse sile in se z združenimi močmi vrgle v napad, ki jim je prinesel nepričakovano, a zato lepo zmago. Italijanke so premagale nasprotnice, ker so se posluži-lem istega orožja, s katerim so Madžarke začele igrati. To je hitrost in ritem iger V prvem polčasu so bile slabše, toda v drugem delu igre so se popravile in naravnost navdušile številne gledalce, ki niso štedili z bodrenjem, z aplavzi in so ob koncu igre pritekli na igrišče ter zmagoslavno odnesli igralke italijanske reprezentance z igrišča. Tekmo sta odlično sodila Ceh Uberall in Švicar Weber. Tudi Somalija na olimpiadi MOGADISCIO, 29. — Somalija se bo udeležila prihodnje olimpiade, ki bo letos v Rimu. Olimpijski odbor je že prejel prošnjo z vpisnino, zaradi česar bo tudi somalska plava zastava z belo 'zvezdo plapolala med olimpijskimi i-grami skupno z zastavami 85 sodelujočih držav. Somalsko reprezentanco bodo v glavnem sestavljali lah-koatleti, ki bodo nastopili v tekih na 100, 200, 1.500 in 5.000 metrov ter v skokih v višino in daljino. V Somaliji so že številna izbirna tekmovanja, zaradi česar predvidevajo, da bodo imena atletov, ki bodo predstavljal svojo državo v Rimu, zb*®* najkasneje do aprila. a« ------- BOKS Nobile obdržal naslov prvaka BOLOGNA, 29. — Italijans^ prvak v peresni skupini ** '* včeraj z zmago na4 Milanf>rnj ki ga je izzval, obdržal naslov. Milan, ki je bil ves <>“• tolčen, je moral po nal0?T zdravnika prekiniti borbo se predati med odmorom * 8. in 9. rundo. RIM, 26. — European b0* xing union je potrdil rezult* boksarskega dvoboja, ki Je bil 13, februarja letos v Mi!aa za naslov evropskega Prva , srednje težke kategorije h1? prvakom Duiliom Loijem 1 izzivačem Brunom Visintino®* Loi si je z zmago po t0®a v 15. rundah obdržal nasloj Morebitne ponudbe za nov srečanje s prvakom m' orajo prosilci dostaviti mednarod® zvezi do 14. aprila letos. SAH Argentinska šahovska t®*** nskeS* ,e«‘ je povabila jugoslovai velemojstra Gligoriča na n11 narodni turnir, ki bo od ' junija do 10. julija v Arge tini. | Nogometno tekmovanje za pokal FLRJ Partizan, Velež, Dinamo in Hajduk - polfinalisti Prihodnje izločilne tekme bodo 6. t. m. tov s Švico v Berni 9. t. to. la/v s ovilo v dcitu o. l. jum|HH||mllltallla,lal1 Kolesarska etapna dirka po Sardiniji Jos De Roo zmagovalca in Migne! FobEef prvih dveh etap Danes tretja, 86 km dolga, etapa Carhonia Cagliari NEAPELJ, 29. — Kolesarska pijsko srečanje v hokeju na le- rlu oto Irrxnnal.i » •»m a (trt 7,J) du se ?e končalo z zmago Z nad ČSR z 9:4. Kolčna lestvica J« sled-ča: 1. Združene države Amerike 2. Kanada 3. Sovjetska zveza etapna dirka po Sardiniji se je v nedeljo začela s presenečenjem: Rick Van Loy, ki je spadal med favorite za prvo mesto, je moral kloniti že v prvi kratki in hitri etapi Rim-Formia. Na cilj je prispel z zamudo, ki se približuje 20’. Nadoknaditi izgubljen čas bi bilo težko tudi najboljšemu kolesarju, kot je bil Coppi. Za Rick Van Loya pa mislimo, da si kaj takega sploh niti ne misli. V prvi etapi je zmagal, komaj 23 let stari Holandec Jos De Roo, ki teče za barve ekipe «Fynsec». Ta kolesar, katerega ime le redkokdaj najdemo v časopisih, si je izbojeval zmago tik pred ciljem v Formiji in je pustil za seboj tekmovalce vrste Nencini, Daems itd. Moralni zmagovalec pa je Nencini, ki je bil ves čas agilen. Zal se mu sprint pred ciljem ni posrečil in tako se je miral zadovoljiti z drugim mestom. Sicer je Nencini zadovoljen, ker je s tem postavil resno hipoteko na mesto dokončnega zmagovalca te dirke. Zanimivo je, da so ravno favoriti, vsaj na papirju, precej zaostali. Med temi sta, da navedemo najbolj znana tudi Darrigade in Poblet. Poblet se Je maščeval že v naslednji etapi, ki je tekmovalce pripeljala v Neapelj. Spanec je prvi privozil na cilj in si zagotovil tako pol minute odbitka od realnega časa, ki ga ie potreboval v drugi etapi. Van Lny pa je prišel drugi in tudi on je prišel do odbitka 15”. Vsi ostali so prišli na cilj 6 časom zmagovalca. De Roo je obdržal rdečo-plavo majco z barvami Sardinije. Po prihodu v Neapelj so se kolesarji vkrcali na ladjo, ki jih je odpeljala v Sardinijo, kjer bo jutri III, 86 km, dolga etapa Carbonia - Cagliari s prvo vzpetino pri Iglesiasu. Vrstni red II. etape (98 km) je sledeč: 1. Poblet (Ignis) 2.9’48” (odbitek 30”). Povprečna hitrost 45.323 km; 2. Van Loy (odbitek 15”); 3. Benedetti; 4. Mu-sone; 5. Daems; 6. Darrigade; 7. Boni; 8. Nencini; 9. Guaz-zini. Sledijo 7. istim časom: Gra-czik, Stablinski, Couvreur, De Roo, Impanis, Sorgelos, Schroe-ders, Kerkhovve, Brankart, Carlesi, Defilippis, Ferlenghi, Gaggero, Coletto, Messina, Na-tucci, Catulano, Chiodini, Do-menieali, Piemontesi, Pambian-co, Massignan, Battistini, Bui, Coletto Tino, Piscaglia, Aru, Musa, Garau, Ciolli, Favero, Monti, Uliana. Brenioli, Veluc-chi, Bruni, Falaschi, Fabbri, Dante, Moser, Chiti. Metra, Guarguaglini itd. Po II. etapi je lestvica sledeča: 1. De Roo Joop (Hol.-Fynsec) 5 ur 22’23", 2. Nencini 5.22’38", 3. Daems 5'22’53", Battistini, Coletto T., Aru, 7. Defilippis 5.23’IH”, Carlesi, Favero. Chiodini, Metra, Ker-hove, Pambianco, Stablinski, Impanis, Sorgeloos, Falaschi, Gaggero, Moser, Massignan, 21. Casati 5.24’23”, 22. Catalano 5.25T7”, Bruni, Matucci, 25. Musa 5.27’53", 26. Pau 5.28'01”, t 27.. Boni 6.32'05'j 28. Bui 5.33’24’’, Benedetti, Scroeders, 31. Niesten 5.34’52", 32. Poblet 5.41’07”, r V prvi etapi zamuda, V drugi pa zmaga i« A - Italijo A so spodaj n8^ deni igralci povabljeni za nes v Turin, kjer bodo nast?; di njeni v hotelu «Principi Piemonte#: Atalanta: Ronzon. g jtj Fiorentina: Lojacono, Giuliano. Genoa: Buffon. va. Juventus: Boniperti, Cer to, Colombo, Nicole, Sarti nito. Stacchini. Milan: Fontana, Maldin1' Padova: Brighenti Sergi • Roma: Losi, Guarnacci. . p» Spodaj navedeni juniori^jj. se morajo zglasiti v sredo J1 l__________ x . i« kasneje do 19. ure v iyeZjJ)ci: tehničnem centru pri Florl Akssandria: Rivera. , ja, Bologna: Veronesi, Bon* Brescia: Milanesi. Como: Beretta. _»ti. CRA - CRDA Tržič: R.oswai‘ Fiorentina: Capasciutti, ^ zanti. fc Internazionale: Masetto, 1 chetti, Longoni. rastr Juventus: Bercellino, w jjr no Giuseppe, CavallitO, scheroni. Livorno: Cartasegna. Milan: Ferrario. Modena: Panza. Padova: Bonollo, Sal°m Giamipiero. Heggiana: Baricchi. Torino: Rosato. Ostali igralci morajo ra. se tako kot juniorji prijav.1 v Florenci istega dne so. isti uri. Povabljeni igralcl Alessandria: Rivera. Atalanta: Marchesi. ,uttl. Bologna: Fogli, Pa5 Bulgarelli. fj' Fiorentina: Malatrasi, stelletti. ,jilo. Internazionale: Ange Corso Mario. — -...........- . -neif Juventus: Cassani, Le A^' 'r*]a ad 0(1 Milan: Trebbi, Altafin’’ t\, oletti, Pelagalli,, j0r(‘ fieri, Nolett., „__________ toni, Focar, Bettini, Salva< Modena: Tomeazzi. Palermo: Anzolin. Perugia: Pedretti. fi«-Sainpierdarcm.se Dori*' ra Bruno. ,,, J)e TRIESTINA: Magistre'11’ Negro, frC Venezia: Maschietto, soldi. Izola-Tomos 2:4 (1;1* V oovratni tekmi za pokal nogometne P° koprskega okraia i* V0v8‘’ deljo Tomos nepric3* t/ premagal Izolo. Ker *e. B, medtem ko sta P^^hO. loVala tudi Sežana in,. u, medtem Ko sta Sidro odpovedala ud®**,iv*?. Nedeljska tekma je t‘ 8» »ji« la na igrišče okrog. -g .-dalcev, med katerimi j ff* tudi precej Koprčanov‘ ' on,!Chi'lJ soncem v nrbet in polčas so igral, premoči. Nespretni *r*' pa so zapravili precej priložnosti V drugem. "v (F so bili Koprčani bolj«1 e^j kem pogledu. Igrali srC*a?L stavneje, ostreje in , P 4iC'L domačine tudi glede Ko V Gole so dosegli; za Tory jf1. tovec, Hiti, r urlanlč C gol Gabriječica ,za 1* a ". Černe in Jerkovič. Z01 j pr, mosa v Izoli, ki je hKr® eta*^ zmaga koprskih nog0 yt\$ L v tem mestu, je vzbu veda precejšnje preše11