LetO LXXVM it« 2S1       8p«dlmlono te abbonamento ,____„.
Poštnina purana w rotovtnL LfnMIaita, ponedeljek Z. ccvesnbra 1942-XXI Cena
UREDNIŠTVO EN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCENUKVA ULICA O n TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 te 31-2f_
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije In Inozemstva Ima Računi pri postno čekovnem zavodu:
UNIONB PUBBLICTTA ITAJLIANA S. A-, MILANO Ljubljana stev. 10-351
dan opoldne — McatCa a naročnina UL— Mr, aa Inozemstvo ar
OONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienaa itahaaa estera: CNIONK PUBBLICITA ITAIJANA S. A-, MILANO.
Violenti attachi nemici
contenuti e stroncati
Numerosi carri armati dlstrutti — z-co prigionieri — ESSlcace attivlta đell'avazione dell'Asse nelle retrJvie
nemlche
n Qoartler Generale delle Forze Armate oamnalea In data d] 1 novembre il segoente
bollettino n. 831):
Ccmbattimenti violenti si sono naccosi nel settore sottcntrioTiale del fronte egi-ziano, dove U nemico ha sviluppatn nuovi »ttaoehi con largo appoggio <li rcpnrti blindati. I/arion«* britanniea, subito ponte-nuta vciiiva suoeevsivamente stronenta da un cnergioo contnttacco.
Sono stati di**trutti numerosi' carri armati, presi circa 200 prijr>oni«Ti; {1 totale di questi nltniii.  nel oorso drll'attuale bat-
taglia ruggiungo i 2000.
Formnzinni Italiane e gormaniche di bombardreri in pieehlata e df velivoli di assaJt<» hanno inflitto notevoli perdite al-1'avversario battendone sen/w tregua gli ammassamenti di tmppe e d: mezzi ed agendo ripetutamente sui contri delle sue rrtrovie.
In dnelli aerei la eacia tedesea abbatteva
sette appareccbj e ne oostringeva un altro
— il eni equipaggio e stato oatturato — »d atterrare nelle nostre linee; altro veli-
volo eolpito dalle artiglierie controaeree, e precipitato in fiamme.
II Quartier Generale delle Forze Amiate eomunica in data dk 31 ottobre il seguentc I bollettino n. 888:
Sul fronte drll'Egitto la battaglio ha se-trnato ieri un tempo d'arrosto; seontri di elementi esplorativi e duelli di artijrlierie hanno caratterizzato la giornata. Alcuni mešal blindr*ti leggeri, che tentavano una incur^ione nelle nostre retrovi'e venivano prontamonte individuati e distrutti.
Reparti da eaeeia dell'Asse hanno vign. t rosamento contrastato 1'attivita della avia-i zione nemira e abbattuto in eomhattim**n-to 7 appareeehi hritannici: un altro e pre-eipitato al suolo eolpito dal  tiro contro-aereo.
I,a ferrovia e la rotabile tra El Alamein <* Hamann sono state bombardate con huo-ni risnltati da una nostra formazione.
Xel Mediterraneo orientale velivoli ita-lianj attaccavano dne moto vel ieri, imo dei quali e  da ritenersi affondato.
Srditi sovražni napadi
zadržani in strti
številni tanki uničeni — 2000 ujetnikov — Uspešno delovanje osnega letalstva v Egiptu
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil L novembra naslednje 889. vojno poročilo:
Siloviti boji so se zopet razvneli na severnem področju egiptskega bojišča, kjer je sovražnik razvil nove napade z veliko podporo oklopnih oddelkov. Britanska akeija je bila hitro zadržana in z energičnim protinapadom postopno zlomljena.
Uničena so bila številna oklopna vozila in Kajetih okoli 200 ujetnikov, katerih skupno AtevHo je v sedanji bitki naraslo že wa C0OC.
Oddelki italijanskih in nemških bombnikov strmoglavcev in napadalnih letal so prizadeli sovražniku pomembne izgube z neprestanimi napadi na zbirališča njegovih čet in prometnih sredstev ter s ponovnimi akcijami proti središčem sovražnega zaledja.
V letalskih dvobojih so nemški lovci sestrelili 7 letal in prisilili nadaljnje letalo, čigar posadka je bila ujeta, k pristanku na naših postojankah: drugo letalo, ki je bilo zadeto od protiletalskega topništva, je treščilo na tla v plamenih.
*
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 31. oktobra naslednje 888. vojno poročilo:
Na egiptski fronti je bila bitka včeraj v zastoju: spopadi izvidnic in dvoboji topništva so obeleževali dan. Nekaj lahkih oklopnih voz, ki so skušali prodreti
I v našem zaledju, je bilo takoj odrezanih in uničenih.
Oddelki lovskih letal osi so močno nasprotovali delavnosti sovražnega letalstva in so v boju sestrelili 7 britanskih letal; eno letalo je treščilo na zemljo, zadeto od  strelov protiletalske obrambe.
Železnica in cesta med El Alameinom in Hamanom sta bili z dobrim uspehom bombardirani od nekega našega odreda.
V vzhodnem Sredozemlju so italijanska Wr>1a napadla dve motorni jadrnici, izmed katerih je eno treba smatrati za potopljeno.
a
Proslava 20. oktobra v Tobruku
Operacijsko področje, 1. nov. s. Posebni dopisni^ agencije Štefani v severni Afriki
poroča '
Tobruk. ki je navzlic temu, da je daleč za fronto pri El Alameinu, vendarle v sprednjem bojnem položaju po zaslugi svoje obrambe proti sovražnim letalskim napadom, je hotel enako kakor drugi kraji Cirenaike in Tripolitanije proslaviti 201et-nico fašizma. Dne 28. oktobra so poveljujoči general, častniki in vojaki posadke prisostvovali zadušnici za padle vojake. Zvezni tajnik iz Derne je poveličeval zgodovinski dan. Manifestaciji je prisostvovalo tudi pristaniško delavstvo.
arbarigo" ob povratku navdušeno sprejeta
Svečanosti v atlantskem oporišču na čast poveljniku in posadki podmornice, ki je prva v tej vojni potopila dve
oklopnici
Z nekega atlantskega oporišča, 1. nov. s.
Sprejemi poveljnika Grossia in posadke i Barbariga« ?o bile resnično vredne drugega velikanskega atlantskega podvzetja te tipične vojne edinice fašistične Italije. Na pomolu, kjer je podmornica, ki gc je vrnila s svoje misije, vrgla prvo vrv in se zvezala s celino, je ob 11. zjutraj mogočni zbor italjanskih in nemških zastopstev pričakoval junaško podmornico »Barbarigo«. Navzoče so bile skupine vojske in mornarice, podmornic osi ter zastopstvo nemških oboroženih sil. Za množico vojaških uniform se je odražala množica, ki se je zbrala in čakala.
Pred zbranimi se je nahajal v spomin na dvojni podvig »Barbariga« stolpec neke podmornice, s katere se je dvigala proti nebu ital:janska trobojnica. Ob strani sti-liziranega stolpca je bil z velikim; črkam! omenjen legendarni podvig poveljnika Grossia: »Mar.vland« 32.000 ton, — maj 1?42«. Missisippi« 34.000 ton — oktober 1942. Ob strani so bili. kakor je bilo že omenjeno, naivišji predstavniki oblasti in zastopniki obeh prijateljskih narodov, italijanski veleposlanik v Parizu in italijanski veleposlanik v Berlinu s svojim spremstvom, admiral Bachmann, kontreadmiral Manche, general Khorzer. general Behtl-heim. kr. konzul Italije ter italijanski oficirji in mornarji.
Nenadoma se je pojavila podmornica »Barbarigo«. Njen značilni obris so odkr.li pod svinčenim nebom deževnega in mrzlega dneva. Po nekaj minutah je bila zmagovita podmornica pred nami. Italijanska m nemška vojaška godba sta zaigrali himne Domovine in narodne himne obeh zavezniških narodov, oddelki čet so prezentirali orožje, velika množica, ki je bila globoko ganjena, je po trenutnem molku iz-birihnila v veliko manifestacijo.
Bilo je ob 11.25, ko je podmornica pristala. Na krovu je bila posadka postrojena v odličnem redu in zdelo se je, kakor da se vrača s kake parade in ne s tako tvegane vojne nvs'je, ki je trajala tri mesece. Na stolpcu se je odražalo geslo »Barbari-ga: »Kdor se boji smrti, ni vreden življenja . Na periskopu je bila široka štirikotna zastava z imenom »Missisippi« — 34.000 ton. Nezadržen ganjeni krik je neprekinjeno donel iz prs navzoče množice. Vzklikali so »Barbarigu« njegovi posadki, poveljniku Grossiju. ki je prvi v tej vojni torpediral in potopil dve oklopnici, vzklikali s0 Nj. Vel. Kralju in Duceju
Ovacije bi se nadaljevale v neskončnost, da jih ni prekinil zve k trobent. Kontreadmiral Pc'acchini je stopil na krov. sprejet z vojaškimi častmi. Vidno je ponosen na svoje meže. Ve. da so debro služili domovini. Posadka se je medtem zbrala na prednjem delu podmornice in poslušala besede svojega >cfa. ki je izrekel pohvalo z nekaj besedami, z besedami vojaka vojakom, mornarja mornarjem. Kontreadmiral objame poveljnika Grossija in sitopi z njim na pomrl ob nezadržanem ploskanju mno /ive. Admiral predstavi poveljnika velepo-elanikom lta>!ije. admirailom in nemškim navzočim generalom. Dve gospe izročita poveljniku Grossiju šopek cvetlic. Povclj-n:k se nato c-bme do p-.jstrcjitve oboroženih si'1 ter pregleda razne oddelke. Medtem ko potoka na kopnem resnobna svečanost, začrtava jata letal »Cicogne« v značilnem poletu na nebu velik »V«, simbol neizbežne zmage. Svečanost se zaključi z novimi na-vdu"enimi vzkliki Duceju in Domovini.
Na istem trgu. kjer je bila zjutraj ob največjem navdušenju svečanc'st ob prihodu »Barbariga«. so bile ob 16. uri popoldne na novo zbrane oblasti in zasrop«<tva. Pričakovali so piihod admirala Ddnitza, vt-
V šestih dneh potopljenih 41 sovražnih ladij z nad četrt milijona ton
Vdor nemških podmornic v Indijski ocean — V oktobra sta nemška mornarica in letalstvo uničila M) sovražnih ladij s 7J0.57S tonami
Tz Hitlerjevega glavnega stana, 2. nov. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je izdalo naslednje izredno poročilo:
V lovskih operacijah proti sovražnim prevoznim ladjam so nemške podmornice prodrle prvič iz Atlantika v obrobne vode Indijskega Oceana in s© potopile na odprtem morju v vzhod li smeri od rta Agul-has in južne totke afriškega kontinenta ter v vodah pred Kapskjm mestom 8 ladij s skupno 52.518 tonami.
Ostanki hudo zadetega konvoja so bili v višini Kanarskih otokov v noči od 30. na 31. oktobra predmet nadaljnjih napadov s strani naših podmornic, ki so potopile na« daljnje štiri ladje s skupno 30.131 tonami, ki so pripadale prej omenjenemu konvoju in kateri je bil popolnoma razpršen. Skupne izgrube samo tega konvoja znašajo torej 18 ladij, s skupno 141.131 tonami.
Na ta način so naše podmornice povzročile sovražniku izgubo nadaljnjih 82.649 ton trgovinskega brodovja ter so potopile v zadnjih šestih dneh v zelo oddaljenih operativnih predelih 41 ladij, s čimer so zadale angloameriški trgovinski mornarici na.
daljn jo izgubo četrt milijona ton.
a
Iz Hitlerjevega giavnoga stisna, 1. nov. s. Vrhovno poveljstvo r. :mške vojske objavlja v rednem vojnem poročilu naslednje podrobnosti o uspehih v borbi proti sovražnemu ladjevju:
Kakor Je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so nemške podmornice kljub trajajočim jesenskim nevihtam nadaljevale svoje opemcije proti sovražnim konvojem na Atlantiku. Včeraj je neki skupini nemških podmornic uspelo dobiti stik v višini
Kanarskih otokov z nekim konvojem, prihajajočim r. juga in usmerjenim proti Angliji Ob mraku ko nemške podmornice napadi" s koncentričnim manevrom ta močno zaščiten konvoj z dragocenimi surovinami iz Afrike s skupno 101.0O0 tonami.
Kakor je objavilo izredno poročilo so nemške podmornice v lovskih operacijah proti sovražnim prevoznim ladjam, prvič prihajajoč z Atlantika, vdrle v obrobne votle Indijskega Oceana in potopile na odprtem morju v vzhodni smeri od rta Ajjitl-
hasa in južne točke afriškrga kontinenta, kakor tudi v vodah pred Kapskim mestom
8 ladij s 52.518 tonami
Ostanki konvoja, ki je bil hudo zadet v višini Kanarskih otokov v noči od 30. na 31. oktober, so bili predmet nadaljnjih napadov s strani naših podmornic, ki so potopile nadaljnje štiri ladje s skupno 30.181 tonami. Te ladje so pripadale prej omenjenemu konvoju, ki je bil popolnoma razpršen. Tako so bile samo temu konvoju zadane izgube, 18 ladij s skupno 131.1 SI tonami. Na ta način so naše podmornice zadale sovražniku izgubo nadaljnjih 82.619 ton trgovinskega brodovja ter so potopih' v zadnjih 6 dneh v medse boj zelo oddal jenih operativnih predelih 41 ladij ter zadale angloameriški trgovinski mornarici izgubo nad en četrt milijona ton.
V borbi proti angloameriški trgovinski plovbi je nemška vojna mornarica potopila v oktobru 111 ladij s skupno 720.575 tonami.
Ta uspeh Je bil dosežen predvsem z neutrudnim udejstvovanjem podmornic. 10 madaljn jih sovražnih ladij je bilo poškodovanih s torpedi. Letalstvo je potopilo dve trgovinski ladji s kupno 10.000 tonami ter je razen tega poškodovalo en velik trgovinski parnik in eno plavajočo ladjedelnico.
Angleška vojna mornarica je v isti dobi izgubila en rušilec, dva stražna čolna, 7 motornih torpednih čolnov in 12 izkreeval-nih čolnov, ki so bili uničeni z letalskimi napadi.
Napredovanje na Kavkazu
Sovjetski protinapadi povsod v kali zadušeni — Zmaga italijanskih čet ob Douu — Močni povračilni letalski
napadi na Canterbury
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. nov. s.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je izdajo naslednje poročilo:
V operativnem odseku Tuapseja Je bilo zavzetih več sovražnih postojank. Protinapadi, ki jih je izvedel nasprotnik, so bili odbiti.
Na morju pred Tuasejem je bil potopljen z bombami en sovjetski trgovinski parnik s 3000 tonami. Zapadno od Tereka so naše napadalne čete, katere je uspešno podpiralo letalstvo, zavzele postojanke nasprotnika in potem, ko so prekoračile reko na več krajih, odbile sovražnika zelo daleč.
Nemška vojska in letalstvo sta uničila dva cklopna vlaka.
Na Kaspiškem morju je bilo zažganih in potopljenih 9 velikih transportnih in tovornih ladij, med njimi 4 petrolejske ladje.
Južno od Stalingrada je sovražnik obnovil svoje protinapade ne da bi dosegel kak uspeh. Popolnoma se je ponesrečil poizkus prekoračenja Volge severno od mesta s strani nasprotnih sil. ki so obstojale iz ved bataljonov. Določeno število velikih čolnov je bilo potopljeno in množica sovražnih sil je bila uničena ali ujeta. Bombe in orožje letalstva so zadele topovske postojanke sovražnika na vzhodnem obrežju Volge.
Severno od Astrahana so bombe zadele 13 splavov. Zažgan je bil vlak, natovorjen z gorivom.
Na fronti ob Donu so italijanske čete znova odbile sovražni poizkus prekoračenja reke. Madžarski lovci, ki so spremljali lastne bombnike, so sestrili 4 sovjetska letala.
Južnovzhodno od Ilmenskega jezera s« oddelki vojske in letalstva odbili protinapade, ki jih je izvedel sovražnik. Na La-doškem jezeru je sovražnik izgubil eno tovorno ladjo in en vlačilec, ki so ju zadele bombe. En motorni torpedni čin je bil po-
novnega poveljnika vseh nemških podmornic. Med postrojenim i oddelki je v sredini posadka »Barbarina«. Trije zvoki trobente naznanijo prihod admirala. Oddelki prezentira jo orožje. Admiral Donftz pregleda razvrstitev oboroženih sil. posadk podmornic in delavstva. Na čelu postrojene posadke »Barbariga« je poveljnik Grcssi. Medtem ko stopa admiral Donrtz na oder sredi majhnega trga. koraka posadka »Barba.riga« kakor strnjen blok. Admiral kratko nagovori posadko in opozori na hrabrost fn duha vojnega podviga, s katerim ie »Barbarino« stopila na čelo zrnagovalcev s potopitvami sovražnih ladij v tei vojni in tistih, ki zadajaj*-* hude udarce. Dve oklopnici potopljeni sovražni mornarici!
Admiral izroči junaškemu poveljniku rdeče-belo-črn trak vitezov železnega križa. Svečan trenutek je to za vse v atlantskem oporišču, ob visokem priznanju poveljniku Grossiju zaradi nenavadnega vojaškega dejanja. Svečanost, ki je bMa fz-vedena v strogem vojaškem slogu, se je zaključila z vzkliki: Živel Kralj! Živel Duce! Živel Hitler!. V italijanskem oporišču je brl nato prirejen tovarršiki sprejem v čast poveljnika podmerniške^a gla\Tio3a stana ki posadke »Barbariga«.
škodovan. Murmansk je bil znova napaden iz zraka podnevi in ponoči.
V Egiptu je sovražnik znova prešel v napad z uporabo močnih oklopnih in pehotnih skupin. Po hudih borbah je bila sovražna akcija z našimi protinapadi za-držana. Bitka se nadaljuje.
Nemški, in» .italijanski strmoglavci ter lahki bombniki, ki So do skrajnosti zastavil vse svoje sile, so zadali Angležem hude izgube.
V Sredozemskem morju je neka podmornica potopila eno tovorno jadrnico.
Majhno število angleškh letal Je ob zaščiti oblakov podnevi preletelo zasedeni predel na zapadu ter Nemški zaliv in severno zapadno Nemčijo. Bombe so v nekaterih krajih naredile tvarno škodo. Sestreljenih je bilo 7 sovražnih letal.
V borbi proti Angliji je nemško letalstvo včeraj podnevi kakor tudi ponoči izvedlo povračilne napade v zaporednih valovih na mesto Cantterburv. Zažigalne in rušilne bombe, ki so bile večinoma odvržene iz majhne višine, so povzročile znatno škodo in obsežne požare. Lovske eskadre. ki so spremljale bombnike, so sestrile 3 angleške lovce. Druga bojna letala, so bombardirala vojaške objekte v raznih krajih južnovzhodne Anglije, med njimi Dover.
Podrobnosti o letalskem napadu na Canterbury
Berlin, 1. nov. s. Današnje vojno poročilo javlja o represalijskem napadu ki ga je nemško letalstvo včeraj izvedlo na mesto Canterburv. Iz vojaškega vira se doznava, da so se nekaj minut po polnoči eskadre nemških bojnih brzih letal nenadoma pojavile nad angleško obalo in preden je mogla sovražna obramba stopiti v akcijo, so letala prodrla do Canterbu-ryja v višini med 30 in 40 metrov. Prve bombe so hudo zadele številne hiše. ki so se deloma porušile. Veliki požari so nastal i, ko so cojna letala na povratku napadla še zbirališča motornih vozil in železniške objekte v področju Canterburvja s svojimi topovi in strojnicami. Nato so nadaljnji valovi nemških letal napadli mesto in povzročili nadaljnjo škodo. Jate nemških lovcev, ki so spremljale bombnike v tej akciji ^represalij na angleškim mestom, so se zapletli v letalske dvoboje z nasprotnimi lovci in sestrelili 3 »Spitfire«.
Nekaj ur kasneje so prišla izredno številna nemška težka bojna letala nad mesto, kjer so divjali požari, povzrečeri s prvimi napadi, odvrgla nešteto bomb velikega kalibra na številna poslopja ter povzročila nadaljna zelo huda razdejanja.
Kako je bU zavzet Naljčik
Berlin, 31. okt. s. Iz vojaškega vira poročajo, da je včerajšnji nemški napad pridobil novo ozemlje na področju Naljčika. Nekatere skupine Nemcev in Rumunov, ki so prešle v napad iz raznih smeri, so se mogle združiti in so tako zasedle kraj. ki ga je sovražnik trdovratno branil. Kar se tiče osvojitve Naljčika, pravijo naknadne
vesti, ki so jih prejeli tukajšnji vojaški krogi, da so oklopni oddelki in oddelki romskega protiletalskega topništva, ki sodelujejo z rumunskimi četami, mnogo prispevali, da so }c odprla pot mod številnimi sovjetskimi barikadam] in vin je bilo uničenih mno^o nasprotnikovih odpornih gnezd. Oddelki protiletalskega topništva so zasedli tudi zgradbo GPU in noko Solo za častnike ter so med drugim unuili Štiri pro-titankovske topove. Zadnje vesti poročajo, da so nemški napajalni oddelki na vzhodu od Tereka uničili veo sovražnikovih stotnij in zajeli med drugim 450 boljševikov, med njimi 14 častnikov.
Vladar sprejel pro£e£3rja Bigginija
liim, 1. nov. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar jo sprejel v zasebni avdijenei nacionalnega svetnika prof. Carla Alberta Biggtmm, rektorja Kr. univerze v Pi^i, ki se je poklonil Kralju in Cesarju in ga obvestil o nedavnem razvoju najvažnejših pobud" univerze. Ob tej priliki j« nacionalni svetnik Riggini Nj. Vel. Kralju in Cesarju poklonil izvod svojega novega zgodovinskega dela.
Ducejeva zahvala 1 za japonske čestitke
Rim, 31. okt. s. Duce je sprejel admirala
Abeia, japodakega mornaišlkag* zaaLop-nika v vojni komisiji trojnoga pakta v Rimu, generala ttmUntja, vojnegi in letalskega atašeja pri japonskem veleposlaništvu, in poveljnika Mitr.nohana, mornariškega atašeja istega poslaništva in se jim je zahvalil za pozdrav, ki so ga prinesli fcišUt čni It?liji ob 201etnici rovrilucijc Crnih srajc. Izrazil jim je zadovoljstvo vlade in itnlij :nske^a naroda za zadnje zmage jar.or.rkia c". roženih sil.
Japanci s a ponosni na zavezništvo z Italijo
Tokio, l. nov. s. List -Tokio šin bun« eden izmed največjih tokijskih dnevnikov je ob piiliki 20-letnice pohoda na Rim objavil članek, ki pravi med drugim:
»28. oktobra 1922 jo Mussolini prevzel vodstvo vlade v Italiji. Med drugim je obljubil, da se bo s politiko pravi, o in s silo vlade vrnil v deželo red. Po 20 letih je italijansko ljudstvo lahko u^ot v do da se je politika fašistične vlado do kraja uresničila in da je Italija po zaslugi svoje sile in svojega reda ponovno postala velika evropska nacija. Ali Japonci smo ponosni, da se borimo ob strani italijanskega naroda proti skupnemu sovražniku in prisegamo, da se bomo ob strani Italijanov borili do uničenja skupnega sovražnika civilizacije in pravice.
Naraščajoče sovjetske vojne težkoče
Berlin, 1. nov. s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava iz vojaških krogov, da se sovjetsko poveljništvo zdaj prizadeva pripraviti drugo zimsko vojno. Sovjetske čete so bile znatno ojačene v odseku Suki-nitoja in v odseku Toroper. Posebna formacija, ki se imenuje Stalinov zbor«, se ustanavlja. Na jugu jo bila sestavljena nova formacija tankov, obstoječa iz 4 motoriziranih brigad in iz one divizije strojni-čarjev. Vendar šteje motorizirana skupina komaj 15 ali 18 tisoč mož. ker Sovjeti jih niso mogli opremiti več. Iz tega je sklepati, da boljševiki naletavajo vedno bclj na težkoče pri nabiranju moštva in oskrbovanju z vojnimi potrebščinami.
Rdoč^ letalstvo na fronti je bilo poveCa-no glede na sovjetski položaj v zadnjih dneh. Menijo, da je bilo pcslnnih v srednji odsek fronte kot ojačenje 200 letal, predvsem bombnikov in izvidniskih letat ki so bili odvzeti s ■evernega cdseka. Te skupine so utrpele že zelo velike izgube. Eska-dra 10 letal, ki je hotela napasti Vitebsk, je bUa v celoti uničena.
Velike priprave so bile opažene tudi v boljševiških postojankah preti nemškemu obrambnemu sistemu. Toda izvidniška letala opazujejo zbiranje sovražnih čet, jih nadzorujejo in neprekinjeno fotografirajo. Tako so nemški bombniki lahko napadli cilje v zaledju fronte, vasi, k;er je mrgo-I lelo čet. nove topovske postejanke., skla-I dišča streliva in oskrbovalna središča. Vse I železnice, ki vodijo v zbiralna središča za čete. so noč in dan pod točo bomb. Po zbranih infoimacijah ter po izjavah dezerterjev in ujetnikov sodiio. da so krvave izgube boljševikov dosegle že 25 odstotkov efek-tivov. potrebščin in vozil, pripravljenih in zbranih za ofenzivo.
Huđe sovražne izgube na finskem odseku
Helsinki, 1. nov. s. Finsko vrhovno poveljništvo javlja: V zadnjih 24 urah je bilo zelo živahno udojrt'ovanje patrulj na obeh straneh na frontah Karolijske in Aunuške cžm<\ kaker tudi v južnem odseku fronte v vzhcdni Kareliji. Vse sovjetske patrulje, ki so skušale prodreti v finske postojanke, so bile odbite in so utrpele krvave izgube. Na ostalih odsekih vlada mir.
Btrau 4
»SLOVENSKI   NARODt,    ponedeljek. 2. novembra 1942-XX
fitev. 251
^
srcffiMsije na tiho domovanje
Neb2 je orosilo gomile, končno se je pa ftiriigala nad njimi velika luč — solnce
Ljubljana, 2. r.ovcmbra Včeraj se je nebo zastrlo in čez zemljo ce   je   razlila   otožna    jesenska svetloba.
TcžKi. južno oblaki so se kup.čili. trgali, kuštruli in podili, se neprestano spreminjali po obliki in barvi. Zdaj se je želelo^ da vise. a se pod t:žo spuščajo ter trgajo, zdaj pa. da je brizgn 1 od zemlje mogočen vodomet. Krim je bil Dajkajkrat podoben
velik: 1cor>: oglja. Nudili so se prizori, kakršnega ram skuša prrčarati režiser \ gledališču — seveda v mnogo manjšem obsegu :n s skromnjšimi sre istvi — ko želi ustvariti ozadje in ukvir mračni dre.mi in ko se nevihta v naravi in vihar človeških čustev zlijeta v pretresujočo sozvočje. Vremenski režiser je pa imel včeraj pri rokah mnogo Številnejša in močn jša sredstva, da nam je prikazal, kakšna je pristra igra narave. Kakor cla je sleherno minuto spustil drug zastor, raztegnil drugačen Irans-
parent :n prižgal nov o luč, sc je nebo neprestano spreminjalo, a vendar ostalo ▼
slogu, mračno in težrče duha. Od časa do časa se je vlila ploha, a vselej -je kmalu sledil pohleven dež. Malo je porosilo. nakar je zopet pljusknilo iz črnih oolakov. Tako je bil dan dnevu vseh svetnikov primeren okvir, da so ljudje začutili še bolj. kako so nebogljen: in osamljeni v tihi žalost:.
Vse je bilo že opravljeno
Gomile so se že pred nedeljo spremenile v vrtičke: ljudje so letos romali že c?le tedne prej na pokopališče, ki se je spremenilo končno v en sam vrt, v cvetno poljano. Le redko je pri nas pred dnevom vs:h svetnikov tako lepo vreme. Zato je bilo lahko opravljeno vse za praznik mrtvih dovolj zgodaj in ko je včeraj začelo deževati, jc dež le osveževal cvetje in oro-sll gomile, kakor da se je še nebo razjokalo nad njimi. Toliko cvetja je bilo letos tam. da so se njegove barve zlile skoraj v preveč vesele odtenke, v preveč živo pisano preprogo. Pokopališče je bilo še bolj podob ro vrtu, ker skladnost cvetja, vabljivih Življenjskih barv n.so tolilco motile luči. ki tako spominjajo na umiranje. Tudi med vonjem je bolj prevladovalo cvetje kakor duh po olju in svečah.
Tudi Navja nismo pozabili
V □ ;š gaj slave, tako skrit za sajastim kolodvorom in sredi novih stavb, ki so zadušile staro pokopališče, niso romali ljudje v takšnih množicah kakor k Sv. Križu. S temi možmi, pokopanimi v našem Pan-t;onu, mr.ožice pač ne vežejo družinske vezi. Zato so prihajali le posamezniki, ki so spomnili imen mož kot glasnikov ter zastopnikov polpretekle dobe, mož. ki so soustvarjali našo usodo in ki so nam zapustili kaj več kakor le obledela imena na nagrobnikih. — Dopoldne, ko je najbolj lilo. s i bilj tam pr: delu vrtnarji. Popravljali so. kar je čez noč pokvaril dež in odstranili so vele krizanteme, ki so na pokopališču žalostne v dvojnem pomenu besede. Vso. kar lahko cvete najlepšega na naših vrtovih v pozni jeseni, je v cvetju na Navju v gredah vzdolž zidu. 'Križari-t me so le skromno dopolnilo v polni lestvici barv. Na desni mzkošrio 'Cvetje in resnoba. ter teža grobnice, na levi se pa razprostirajo ljubke preproste trate. Pogled skoraj raje obstane na njih in belih brezah, ki nežno spuščajo listje tiho, kakor da bi se bale koga vzbuditi. Breze sredi travnikov ali na samotnih jasah, bele breze pod mračnim jesenskim nebom — kako nas spominjajo naših krajev in tiste jesenske tišine v samotni naravi pred prvim snegom! To je naše Navje in iz tega diha mehka jesenska otožnost. — Pod streho velike grobnice so imena slavnih mož z bogatim in prebogatim marmorjem vred skoraj utonila med bilimi krizatemami. Ce si se ozrl bolj pazljivo med to cvetje, si lahko opazil med njimi tudi velik venec z vpletanim trakom v mestnih barvah.
Tramvaj prestal preizkušnjo
Tramvaj je včeraj zopet prestal hudo pr. izkušnjo. Odkar imamo tramvajsko progo do Sv. Križa, je vselej o vseh svetih na cestni železnici največji promet. Iz re-mize morajo na progo vsi vozovi, samo, da še tečejo. Tramvaj vozi v najmanjših mogočih pr:sledkih. da bi se lahko prepeljalo čim več ljudi brez čakanja in gneče. Ko bi bilo včeraj lepo vreme in stihe poti. bi bil vendar še izreden naval na tramvaj, zato je pa čakala cestno železnico še hujja preizkušnja, ker je deževalo. Le zelo redki meščani so šli na pokopališče peš. že dopoldne je bil hud naval na vseh progah, ker se je tudi drugam vozilo več ljudi zaradi dežja. Promet je bil najživah-nejši od 14. do 16., ko se je vozilo največ ljudi na pokopališče in ko so tudi mnogi ž; začeil vračati. Seveda je bilo tudi včeraj ljudi ra pokopališču popoldne, čeprav je prve popoldanske ure hudo lilo. Dopoldne so nekateri še upali, ga se bo vreme popoldne izboljšalo. Ko so pa nekaj časa zaman čakali, so se kljub dežju odpravili na pot. Prav tedaj, ko se je največ ljudi odpravljalo od doma, je najbolj lilo. Poti na pckcpalii-ču so bila tu in tam že dopoldne poplavljena. Popoldne je bilo že precej blatno. Vendar so vedno nove množice poplavljale pokopališče; sleherni tramvajski vez je p vi peljal poln. Tramvaj je pa Tetos menda laže zmagoval naval, ker je bil obisk pokopališča vseeno slabši. Morda je bil letos tudi promet bolje urejen po izkušnjah prejšnj:h let. Brez posebnih težav so našli v tramvajskih vozovih prostor tudi vsi potniki, ki so so vračali v mesto, zlasti, ker niso odhajali vsi hkrati, tako da so bili do mraka že skoraj vsi doma.
Veliko je naše pokopališče •..
Veliko ;e postalo naše pokopališče; Ljubljana rase, širi se pa tudi to. drugo, mrtvo mesto. Tja se mora pač prej ali slej preseliti vsak. kdor živ; v Ljubljani. Mesto živih slovi po svoj: lepoti. Toda tudi mesto mrtvih je lepo. Tu je iskanje lepote še skoraj cč tneise in nekateri nagrobniki kažejo, da so njihovi ustvaritelj; odkrili zakene lepega ter skladnega. Toda razočaran je. kdor išče tu le lepoto in dober okus, umetnost in poezijo, :zraženo v skladnosti med kamen.;em in žvo naravo, zmagujočn o boju med derarjem in srčno omiko Ce pa človek pozab; ter prezre ob pogle&u zgolj na cvetje in drevje, da je v »kamrio-lorr*J« kakor je imenoval gozd nagrobnikov nekj umetnik, če opazi tudi nekaj pravih umetnostnih stvaritev ali če se zastrrni vsaj v breze- na skupnem grobu Ketteja-
vendar ne kraljujeta le smrt ter človeška
nebogljenost.
Nemo skozi kostnico
Kakor lani se je tudi letos pomikala nema množica v sprevodu brez konca po
stopnicah in galeriji kostnice. Pogled je trenutek   obv»sel  na bogatem   lestencu, se
spustil niže v mračno kamnito dvorano,
Kjer je v sredini ležal krasen venec, se tu
in tam pomudil na zlatih črkah — nakar so ljudje sklonjenih glav nadaljevali romanje med nepreglednimi vrstam' grobov. Nebo je rosTlo cvetje na gomilah. Sveče so ugašale v dežju in vetru in veter je ugasnil cele plamenico pred kostnico.
Obred v cerkvi
Ob lo. so se oblaki malo razredčli. a vreme je bilo preveč nezanesljivo, za obred na prostem. Ko so utihnil: svetokriški zvonovi, k: done tako jekleno, je molitev du-* hovščine zadonela p©d obrki hladne cerkve ob štev:lnih prižganih svečah pred križem. Mod tem so nekateri še vedno čakali pri vel;!;cm križu.
Pred cerkvijo je bil pravi cvetlični sejem. Cvetje, cvetje na vseh stojnicah in nekaj preprostih vencev iz smrečja je ostalo skoraj neopažen;h med njim. Sveč je bilo malo. Nekaj prodajalk je prodajalo tudi slaščice, kostanjarjev pa letos ni bilo. Več ljud: Je že odhajalo kakor prihajalo, a prodajalke so še vedno ponuiale cvetje. — Ko so začel: voziti k Sv. Kržu man} natlačeni tramvajski vozov? in se Je vedno več ljudi vračalo, je ob 16. posijalo zlato jesensko solnce. kakršnega smo tako dobro poznali letos. Rosne gomile so zable-stele. nešteto bisernih solz jih je krasilo, nad njimi je pa gorela najlepša luč do mraka — solnce.
Na evangeljskem pokopališču
Spomin na pokojne so včeraj počastili tudi na evangeljskem pokopališču^ čeprav . ne s posebnimi ceremonijami. Vsi grobov so bili lepo okrašeni s cvetjem in zelenjem pota in okolje pa je bilo počiščeno in po-grabljeno .tako da je bilo vse zelo okusm in je kazalo očiten pietcten smisel za umrle lei v veliki večini pripadajo že starejšim  generacijam. Na grobovih so pričah
spoštovanje in spomin živih lepe krizanteme, nageljni in druge cvetlice. Obiskovalci pa so bil bolj redki, kakor je turi: pokopališče  bolj majhno.
Evangeljsko pokopališče je zanimivo, že samo ria sebi s svojim starim, zgodovinskim obzidjem, starimi, večinoma kameniti" mi spemeriiki, ki so klesani po običaju časov okoli konca prejšnjega in začetka teg:« stoletja, napravi vtis ki ga moremo sklad-ro uvrstiti v življenje, kakršno nam opisujejo knjige o naših prednikih. Malokatero pokopališče pa je tudi na tako majhnem prosteru zbralo toliko mrtvih iz najrazličnejših delov Evrope. Tu leže pokopani Nemci iz vseh koncev nemške države. Švicarji. Cehi. Angleži in drugi poleg nekaterih Slovencev.
Med uglednejšimi Slovenci je tu pokopan tudi Anton Kristan. Najbolj sveža nemška gomila je grob letos umrlega nemškega generalnega konzula v Ljubljani dr. Hansa Broseha. na katerem je včeraj ležal velik venec s trakovi v nemških nacionalnih barvah. Med ostalimi grobovi pa naletimo na mnoga imena, ki so svojčas v razvoju Ljubljane konec prejšnjega stoletja veliko pomenila, deloma pa so tu pokopani tudi ljudje, ki jih je smrt dohitela v večjih industrijskih krajih blizu Ljubljane.
Praznik Zmage
V sredo, dne 4. novembra, ob priliki obletnice Zmage, bodo javna poslopja okrašena z zastavami. Oso bje javn.h uradov In zasebnih podjetij bo imelo običajni delovni
dan.
Visoki komisar Emilo GrazioU.
NEDELJSKI SPORT
V mladinskem turnirju je zmagal SK Vič
Finalisti v senisrskem turnirju pa bodo predvidoma: za prvo in drugo mesto Mars in — Mladika (?), za tretje in četrto Dopolavoro tobačne tovarne in Ljubljana
Ljubljana, 2. septembra.
Včeraj se je nadaljevalo tekmovanje v obeh jesenskih notornetn'h tuminih Ljubljanske nogometne zveze. Zanimanje je bilo oeredotl Jono oikcli prvih odločitev v vseh treh skupinah: v mladinskem turnirju se je že odločalo vprašanje končnega prvaka, v obeh seniorskih skupinah pa vprašanje, katema moštva si bo«do priborila vstop v zaključni tekmi za plasma od l. do 4 mesta.
Sedaj so ta vprašanja vsaj začasno rešena: zmago v mlacfinskem turnirju si je zasluženo ket najboljše moštvo priboril SK. Vič. Drugo mesto je pripadlo Žabjaku, ki ie včeraj presenetljivo premagal Mladiko. Tretja je Mladika, četrti pa Dopolavoro. V prvi seniorski skupini je z bntlj^im koiič-n'ke.m zmagal Mars. ki ima enako število točk kakor Dopofavoro. Vič je tretji. Ž.ib-jak četrti. V. drugi seniorski skupini^ je »zmag-.ila« Mladika, ki ima ob enakem številu točk boljši količnik golov kakoT Ljubljana. Korotan je tretji.
Po včerajšnjih tekmah je stanje v tabelah takole:
Mladinski turnir
Vič 3 3 0
Zabjak 3 1 l
Mladika 3 1 0
Dopolavoro to»b.   tov.     3 0 1
Seniorski turnir I. skupina
MaTS 3 2
Dopolavoro teb tov.   3 2
Vič
Žabjak
Mladika
Ljubljana
Korotan
0 7:0	6
1 2:2	3
2 4:7	2
2 2:6	1
18:1	5
11:1	5
6:11	2
0:17	0
10:1	3
18:1	3
0:35	0
3 1 3 0
II. skupina
2 110 2 110
2   0   0 2
K temu stanju je treba takoj pristaviti, da je zelo verjetno samo začasno. Zaključno besedo bo tokrat imel turnirski odbor, ki bo moral oceniti z vidika turnirskih proporci j, posebno pa še s čistega šport nega vidika kar tri. milo rečeno, prestopke: izostanek mladine Dor>o«la/ora tobačne tovarne, protest SK Viča proti verifikaciji tekme v seniorski skupini Dopolajroro tobačne tovarne—Vič in naposled potek in OZ&dje rezultata tekme Mladika—Kcrotan-V interesu nogometnega športa samega in tudi športne publike bo mora-la biti odločitev ri goro zna in ostra, V nas?! ed njem poročila z igrišč.
Ves spoređ na stadionu
Kakor smo že dvakrat predlagali, s« je zveza tojkrat odločila za prenos tekem na stadion, ki ima vse prednosti, ki sr^jih je mogoče želeti. Po več letih je krasno sta-(jBoosko igrišče, ki je čez in čez pokrito s travo, bi'o zopet prizorišče nogometnega boja in ze danes izrazimo želio, naj bi pri tem ostailo tudi v bodoče. Velika cdmstve-na športna arena na'cga mesta naj se odpre noč* "r rtni mladini. Vsii gledalci so sc o užitku in mvžno*tih opazovanja dogodkov na igri^u izražali najpovoljneje in hvalili uvidevnost nogometne zveze in drugih či-njkeljev. ki so omogočili, da so se tekme v" le na stad'Vmu.
Vreme jo včeraj precej nagajalo. kaT je gotovo vplivajo, da jc biil obisk neko'iko i-^abš' k;'kor prejšnjo nedeljo. V presledkih je deževalo skoraj ves dan. Med močnejšimi  nalivi se je tu pa tam pokazalo tudi
nce, ki ra ie kms'lu zatonvlo v sivih iuž-nih oblakih. Edino zadnin tekmi mod Mar-s*nn in  Žab jakom je »PtttViaS« pri zanesel.
Žabjak — Mladika 2:1 (2:0)
Neki gledalec je naipravilneje kara k tori-ziral potek te mladinske tekme, ko je ob r J.i-u pripomnil: »Mladfka igra. Žabjak pa cele zabija!« Skoraj do zadnjih mmut jc bilo res tako. Mladika je bila ves čas v znatni terenski r*remoči. i<?ralo se je večinoma na Žđ'biakovi polovici igrišča, in vendar je do nekaj minut ptred koncem vo-m Žabjak 2:0.
GlaVna zasluga za to gre ožji obrambi Žabiaka, ki je bfla za Mla<fiko dolgo nepre-mag^inva.   Nasprotno  pa  je bila obramba
Cankarja-Murna, puč mora priznati, da tu -Mladike znatno nesigurnejša in je morala
dvrkrat kapitulirati, ko se je nap.idu nasprotnika posrečilo s hitro akcijo uiti kril ski vrsti. Napad Mladike je premehak, neokreten in prepočasen.
Mlad'ka jc že v začetku potisnila Žabjak v obrambo. Toda ni nrnilo n;ti 5 minut in žc so šcntji-kobčani nenadoma pritisnili in spravili žogo v Mladikino sve r:čc. Drugi go'1 za Žabjak jc padci tik pred koncem prvega polčasa in jc do njega pripomogel tudi dc-ni branilec Mladike, Desno krilo Žabjaka je streljalo poševno pred vrata in je kazalo, da bo žoga šla tik vi a t ven. Zadela pa je v branilca in se mimo presenečenega vratarja skotrljala v vrata. Goi za svoje barve jc Mladika zab;la -clc v 15. minuti drugega polčasu po daljšem obleganju mi^-prutnikovih vrat. Levo krilo- jc streljalo v sredo in eden izmed napadati cev jc z glavo poslal v jjesni kot. Rezultat 2:1 je bil postavljen. Do k<:nca je brlo za obe strani še nekaj priložnosti, med njimi je bila zlasti zrela enaistmetrovka. ki jo je s dnik podaril Mladiki. Vendar jc tutti ta ŽOgfl šla ne:./ki.r::čena mimo vrat.
Vič—Dopclavoro tobačne tovarne 3:0 par forfait
Slediti bi morala tekma med Vičem in Dir a\' rr'in tobačne tovarne. Sodniku pa se jc v določenem času javila ?.imo enajsto-rica Viča, medtem ko je mlačna D: 7. 'lavora iz neznanih razlogov izosta'a. S ini jc čakal predpisane minute, nato pa je oJ-pi-kal. Tekma bo verificirana 3:0 za Vič.
Popoldne trije visoki porazi
Po sporedu in moči posameznih moštev smo pričakovali edinole visoko zmano Marsa nad Žab jakom. Med Vičem in Dopola-vorom tobačne tovarne ter Mladiko in Kr> rotanom pa so- moči bolj izenačene in predvidevali smo tesni zmagi boljših. Zgodilo pa se je drugače: ni samo Mars visoko odpravil Žabjaka in Dopolavoro Viča (zasluženo!), rekordno zmago je dosegla tudi Mladika nad Korotanom. Toda slednja zmaga je dovolj klavrna, ker pomeni tako za Mladiko, ki se jc prejšnjo nedeljo tako ugodno afirmirala, kakor za Korota na negativno športno oceno, ki ne more ostati brez Športnih posledic.
Dopolavoro tobačne tovarne—Vič 7:0 (2:0)
Z nepotrebno četrturno zamudo sta popoldanski spored otvorili ettajsrorici Dopo-lavora tobačne tovarne in Viča. Moštvo Dopolavora je zasluženo zmagalo. Dopo-lavoristi so bili boljši v obvladanju žoge, v skupni igri in cnergičnejši v startu. Viča-ni so zlasti grešili v kritju nasprotnika, ko liker so si priborili pr. lož nest i za z£Txlitek pa so jih z mečkanjem zapravili. V njihovem napadu ni bilo strelca. Slab je bil tudi vratar, in gTe nekaj golov na njegov račun.
Prvi uspeh ie Dopolavoro do>egel že v 7. minuti, ko je leva zveza po krivdi viške obrambe poslala mimo vratarja. Drugi zgo ditek je petem padel v 15. minuti, da je bil polčas 2:0 na Dopolavoro. Ves čas je igralce prati močan dež.
Premoč Dopolavora je bria še večja v drugem polčasu. V 9. minuti ie ušel vsej obrambi Viča srednji napadalec in dvignil na 3:0. Priložnost se jc ponudila tudi Viču. ki pa jo jc začetniško zapravil. Dopolavoro je nato po zaslugi notranieaa tria dosegel še štiri zgodrrkc: v 14., 22., 29 in 33. minuti, tako da je b:l končni rezultat 7:0.
Po izjavi funkcionarja SK Viča se bo Vič proti verifikaciji pritožil, češ da ie v Do-polavoru tobačne tovarne nastopilo nekaj igralcev, ki bi po prozicijah ne smeli.
Mladika —Korotan 18:0 (7:0)
V začetku je kazalo, da bo ta tekma ena riajzanimivejših vsega včerajšnjega sporeda. Mladika je bila sicer v premoči, vendar so se Korot^nci še dokaj krepko upirali, zlasti ker je vratar pokazal odlične sposobnosti. V drugem polčasu pa je kmalu postalo očitno, da nskaj ni tako, kakor bi moralo biti.' Mlaiika ;'e pc mili
Vinohi k emisar sprejel rektorja Glasbene akademije
Visoki komisar je 31. t. m. v Vladni palači sprejel novega rektorja Glasbene aka-
iemije prof. Juuja Betctta, ki je Ekscccn-ci izročil tople pozdrave tudi v imenu učiteljskega  zbora.   Visoki   komisar  se je
zahvalil za pozdrav ter se je s profesorjem   Betettom   razgovarjal   o nekaterih
vprašanjih, tičočih se akademije.
Sprememba časa za odpiranje in zapiranje trgovin
Glede  na  svojo  naredbo  o   predpis.h za
promet in javne obrate z dne 13. oktobra 1912-XX je Visoki Komisar izdal raslednjo
naredim, ki je stopila v veljavo 31. oktobra t. l.:
Naredba z dne 12. septembra 1942-XX o času odpiranja tn zapiranj?, trgovin se deloma spreminja. Do nadaljnje odredbe
imajo b-ti prodajahiiee kruha in mlekarne odprte od 6.30 do 19 ure. proda jalnice p«*-eiva. sl:'ščie in piškotov od S do 19 ure. prodajal niče rastlin  in cvetja pa  od  8 30
do 12.30 in od 14. do 19 ure. Vse ostale določbe ostanejo nespremenjene.
Najvišje cene za mleko
Smatrajoč za potrebno, da se določijo nove najvišje cene za presno mleko, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naslednjo naredbo, ki je stopila v veljavo 31. oktobra, ko so bile razveljavljene vse druge njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe:
Najvišja cena presnemu, neposnetemu mleku, se določa takole: 1. pri proizvajalcu 1.70 lire za liter. 2. v Ljubljani, franko mlekarna, vštevši občinsko trošarino: pri veleprodajalcu 2.10 lire, pri prodajalcu na drobno 2.20 lire.
Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po predpisih naredbe z dne 26. januarja 1&42-XX.
volji zabijala gole ob popolni pasivnosti Korotanove krilske vrste in napada. Igrala sta samo oba branilca, ki pa. tudi pn najboljši volji, ne bi nič mogla proti Mla-dikini napadalni sedmorici (!). Vratar je delal najprimitivnejše napake in tako sta včasih padla kar dva gola v eni minuti. Tako je bil ze pet minut pred koncem rezultat 18:0, ali natančno toliko, kolikor je bilo Mladiki potrebno, da se pasira pred Ljubljano. Tedaj so Korotanci zopet oživeli in igrali.
Vsa ta komedija je bila preveč otipljiva, da bi je gledalci ne razumeli. Sum, da padajo goli in da se ustvarja rezultat po nekem „-pora^umu ne pa po ua< eUh športne borbe, je bil tako močan in upravičen, da je razočaral slehernega objektivnega gledalca. Korotan je pokazal pred 14 dnevi, da se zna boriti od začetka do konca. Zakaj se včeraj ni? Nek Korotanov igralec je po tekmi v prešerni iskrenosti sani pove 1 al, kako je s to Mladikino zmago, ko je izjavil: \>Mi smo za ta rezultat vedeli že včeraj:« Ob takem stanju stvari na je treba postaviti vsako stvar na svoje mesto in krivce včerajšnjih nesportnih dogodkov primerno in ostro poučiti. Na športna igrišča spadajo, pa naj gre za male ali velike klube, le športniki, uspeh; naj bodo športni uspehi!
Mars —Žabjak 8:0 (4:0)
Glavna naloga za Marsa je obstojala \ tem, da mu nasprotnik ne zabije niti enega gola, sam pa da zmaga vsaj 2:0. Po položaju v tabeli po zmagi Dopoi ivora proti Viču bi moral Mars, če bi hotel d>> seči skupinsko zmago, zabiti za vsax goi. ki bi ga sprejel, najmanj 13, 23 oziroma 33 golov itd. Ta naloga bi pa b:la prehuda, ker je 2abjak včeraj prav lepo ''a g ral. čeprav ni dosegel nobenega številčnega uspeha, šent jak občani so se borili z eiancm in tudi kombinatorno in tehn.čno so bih že boljši kot v prejšnjih tekmah. Mars *f sicer bil bolj ali manj gospodar na igv:sču. parkrat pa je morala njegova obr*inr>a krepko poprijeti, da je ugnala naso-~tr.l-kovo napadalno vrsto, ki ji je pogumne silila v jetras.
Mars. ki je nastopil v običajni norčavi, j prišel v vodstvo v 8. minuti. Prosti strel s 16 m je izvršitelj izvedel tako, da je žogo podal nazaj Slamiču, ki je poslal s preko 20 m daljave žogo neubranljivo i \tč. drogcve. V 21. piu-uii je Faj'-n uspešno obigral več branilcev, nato pa nesebično predložil Dobrletu, ki je z glavo posa čno prellcžil Dobrletu, ki je z glavo poslal mimo vratarju. Dobrlet je bil potem v 23. minuti znova uspešen z gla,vo. Rezultat polčasa 4:0 je postavil Piskar II v 31. minuti.
Peti gol je padel po nerodnosti vratarja žabjaka. žoga mu je padla iz rok in Piskar II. jo je v 3. minuti poslal z glavo v vrata. Žabjak se je postopoma uveljavljal in je naslednji gol padel šele v 19. minuti po desni zvezi Piškurju I. Preti koncu je tempo igre na obeh straneh popustil. V 32. minuti je Dobrlet še povišal na 7:0. eno minuto pred k p v • -     a K:       na 8:0.
Livorno vodi, Torino sili v ospredje
Včerajšnje peto kolo italijanskega nogometnega prvenstva v diviziji A se je končalo takole:
Vicenza: Vicenza—Milano 1;1. Firence: Fiorentir.a—Venezia 2:1, Rim: Torino—Roma 4:0, Genova: Genova — Liguria 3:0, Torino: Juventus—Atainta 5;1. Livorno: Livorno—Lazio 4:2, Milano:  Ambrosiana—Bologna 1:0, Trieste: Triestina—Bari 1:1. Klasifikacija je sedaj naslednja: Livorno 10 točk. Genova, Fiorentina in Ambrosiana 7, Torino in Roma 6, Bologna Bari, Lazio 5. Juventus. Triestina in Milano 4, Vicenza in Liguria 3  Venezia in Atalanta 2 točki.
SREČNEŽ
— Ali veš, da se bo Ančka kmalu poročila?
— Ne, tega nisem vedela. Kdo pa bo ta srečnež?
— Njen — oče seveda, ki se je bo končno ccikrižal.
Uvedba zimskega časa
Objavlja se, da je izšel odlok, ki določa, da se ob S. dne "i. novembra t. 1. obnovi normalni čas.
Po tem odloku so morale vse Oblasti in vsi načelniki javnih ter zasebnih ustanov poskrbeti, da so bilj ob navedeni uri pomaknjene ure nazaj. da »o kazale na-nusto 3. uro.
V spisih civilnega staleZa. v notarskih spisih ter splošno v vseh spisih, v katerih se
zahteva navedba ure o izvršenem dejanju, če se je to dejanje zgodilo v času od 2. do
3. ure dne 2. novembra t. 1.. potem ko so bile ure pomaknjene in so kazale 2. uro, bo
treba to ugotoviti z navedbo, tla se je dejanje zgodilo v easu med ponovitvijo 2. ure in 3. uro.
Isti odlok določa nadalje, da se od 2. ure dne 29. marca 1913-XXI normalni čas pomakne zopet za šestdeset minut naprej z vsemi posledicami.
Tedaj bodo morale vse oblasti in načelniki
javnih ter. zasebnih ustanov poskrbeti, da bodo ure navedenega dne v omenjenem trenutku kazale 3. uro zjutraj.
To se objavlja v ravnanje in za potrebno
ukrepe, ki naj jih izvedejo pristojni uradL
Zatemnitev od 18.30 do 5.30
Izšel je odlok, ki določa, da se morajo z dn xn 3. t. m. predpisi o zatemnitvi upoštevati od 18.30 do 5.30.
Se/
K C> L K D   \ K
Danes: Torek. 2. novembra: Ve: no duš.-« D A N A š N J K   1» K I ■ E D I T V B
Kino Matiea: D i. milostljiva.....
Kino Sk»S»:  Dtlia,  ki M \raM.....
Kino liiioii: Izgubljena ljubavna pisma
Kino Motite: VraZie dekle In Bastard P E t V K N B  1 E K A K > r.
Danes; pr. Kmet, I • r,,
Trnkoezy ded.. Mestni trg i, (JstftT, telCJl« burgova ul;» a 7.
I   Ing. Igo Pehani |
Ljubljana, 2. novcmbi.i V teh dneh. ko smo se vsi pripravljali, da počastimo na vcVi-ijšnji praznik spomin umrlih, nas ie v Soboto i BSSSk stila nenadna vest o smrti vseučiliškega profesorja inž. Iga Pehanija. ki odhaja v večnost, star komaj 56 let. torej v dobi. ko je mogel pridružiti svojim dosedanjim življenjskim uspehom Se mnogo novih. In inž. Feh.iru je bil mož ki bo njegovo delo ostalo zapisano v zgodovini razvoja naje materialne in duševne kulture /. vidnimi črkami.
Pokojni profesor se je rodil 22. novembra 1886 v Topuskrm na Hrvatskem, kjjer so
živeli njegovi starši Slovenci. Po osnovni šoli v raznih krajih slovenske domovine, je opravil gimnazijske študije v Celju in Kranju. Nato je najprej studii al pravo na Dunaju, kasneje pa še montanistiko v L- -obnu. Montanistične študije mu jc del zavlekle, prejšnja svetovna vojna in inženirski izpit jc opravil 1. 1919, !• nied vojno je opravljal važne administrativne in tehnične posle v raznih rudnikih, dokler ni nastopil službe v Hrastniku. V let .h 1920 do 1924 je bil predstojnik okiožneiM rudarskega urada v Ljubljani.
Na univerzi je začel pi eda vati že leta 1921, za izrednega profesorja tehnične fakultete pa je bil imenovan 1. liJJ9 in nato
1.1935 za lednega profesorja. L 1!'.'J3 Ja ustanovil na naši univ. i/.i institut SS tehnično rudarstvo, v katetem j| pr*tt6ei M razne postopke v rudnikih. lTveljHvljal se je v svojih strokovnih in znanstvenih krogih z besedo in peresom. Od teta 1933 je bil predsednik ljut 1 lanske-a zdiii/enja in-ženjerjev in arhitektov ter indaiskih in topilniških inženjerjev. Objavil jt VfSto strokovnih spisov, kakor »Nase ind.irsko piavox, »Kontrola ziačenia v rudnikih«, ^Pripombe k načrtu rudarskega zakona., »Rudarsko pravo in naša zakonodaja .
Med svojimi dijaki je bil priljubljen in spoštovan, cenila era je vsa javnost, /I.isti pa naši inženjerski krogi. Osebno je bil zelo blag in skromen mož. Za njim žalujo hči edinka gdč. Breda, med tem ko ie. njegova žena. sestra pokojne gospe Mileno. Zerjavove iz ugledne rodbine Lavrenčiče-vih zapustila ta svet že pred meseci, kar je še posebno globoko prizadelo pokojnik.i.
Uglednemu pokojniku časten spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
Narodno gledališče
D K A M A
Ponedeljek, 2. novembra: ob 16.: Oče nn*. Red A
Torek, 3. novembra: zaprto Sreda. 4. novembra: ob 16.: Hamlet. Red B Četrtek, 5. novembra: ob 16.: Šestoro n»ob išče avtorja. Red A
OPERA
Ponedeljek, 2. novembra: zaprto
Torek.  3.  novembra:  ob  16.: fla^parone.
Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol Sreda, 4. novembra: ob 16.: Traviata. Rod
Sreda
Četrtek. 5. novembra: ob 16.: Don Pasqua-le. Red Četrtek
S Soodnle Štajerske
— Doživljaji  na  murman*ki   fronti. V
torek zvečer je predaval v Nemškem domu v Celju narednik-vodnik Erben o svoj h doživljajih na murmanskem bojišču. Predavanje je bilo za Celjane poseben dogodek. V kratkih jedrnatih besedah je predavatelj opisal junaško borbo nemških vo jakov na Norveškem in na murmanFkem bojišču, kjer moraio vojaki premagovati najtežie naravne ovire.
— Visok obisk v mariborski Mestni hranilnici. V četrtek si je ogledal mar.bor-sko Mestno in okrožno hranilnico predsednik Zveze nemških hraniln c ministeriialnt direktor dr. Johannes Heintze. Izrazil se je zelo pohvalno o nji. Po*ebno se je zanimal za vneto varčevanje Mariborčanov.
— Tovariški večer celjskih športnikov. V soboto zvečer so priredili celjski športniki pester družabni večer. Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Čisti dobiček se bo porabil za pospeševanje mladega spodnje-štajerskega sporta.
■  *ev. 251
»SLOVENSKI NARODf,   ponedeljek, 2. novembra 1912-XX
Stran 3
Ureditev zakola prašičev za družinsko porabo in oddaja slanine pri zakolu
Smatrajoč za potrebno, da se uredita oddaja in klanje prašičev za preskrbo in razdeljevanje mesa in masti, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbe o klanju prašičev z dre 14. oktobra 1941 XIX izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v ^Službenem listu« 31. oktobra in je na ta dan stopila v veljavo, ko so se obenem razveljavile vse njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive do-ločbe.
Za zakol namenjeni prašiči so pod zaporo na razpolago Prevodu, ki so mu lastniki prašičev dolžni oddati vse živali kakršnekoli teže, določene za zakol. Od oddaje »o izvzeti prašiči, ki so določeni za družinsko porabo in za ponabo zajednie in rejskih skupnosti v spodaj navedenih mejah.
Za družinsko porrba j^ določena, da se sme zaklati po 1 prašič na leto za vsakih 5 družinskih članov ali za vsako manjšo družino; največ pa se smejo zaklati 4 prašiči. Za porabo zajednic se sme zaklati po 1 prašič na vsakih 6 oseb, če pfašiča rede zavetišča, bolnišnico, sanatoriji, dobrodelne ustanove, oddelki Oboroženih sil. verske združbe ali konvikti, po 1 prašič pa se sme zaklati na vsakih 10 oseb, če redijo praš'če neposredno Dopolavori pri podjetjih za iz-ključro porabo v menzah teh Dopolavorov.
Skupna reja prašičev za družinsko porabo v rejskih skupnostih je dovoljena ?amo med dvema družinama. Pri tem se glede pravice do zakola Štejejo člani obeh družin, kakor da bi pripadali eni sami družini. Razmerje rejske skupnosti mora biti razvidno iz prijave, ki jo mora imetnik prašičev poslati Prevodu z navedbo priimka, imena, bivališča in števila družinskih članov prijavitelja in sorejca.
Da dobijo dovoljenje za zakol zd družinsko porabo ali porabo zajednic, morajo rejci vložiti posebno prošnjo, iz katere mora biti razvidno število družinskih članov in da so res rejci. Prošnjo je poslati preko občinskega urada, ki je dolžan nad7orovati pravilnost podatkov, Frevodu, ki izda za vsakega prašiča, katerega zakol se dovoli, posebno dovolilnico.
Vsi tisti, ki v smislu gornjih določb zakoljejo prašiče za družinsko porabo, ne morejo tisto leto po dnevu zakola uporabljati nabavnih odrezkov živilskih nakaznic za trde masti in morajo v 15 dneh od dneva zakola predložiti živilske nakaznice občinskemu preskrbovalnemu uradu, zaradi odvzema nabavnih odrezkov za te masti.
Upravičenci smejo zaklati prašiče za družinsko porabo in za porabo zajednic ter rejskih skupnosti samo v času od 1. novembra do 31. -aprila, če so v redu opravili predpisano prijavo. Ce se prašiči v tem času ne zakoljejo. se določijo za oddajo na dogonih. ako bi prizadeti ne nameravali odložiti zakol na naslednjo klavno dobo.
Vsi tisti, ki koljejo za družinsko porabo, morajo dati Prevodu na razpolago del slanine, in sicer v naslednjih količinah: pri zakolu 1 prašiča mora rodbina do 2 članov oddati 6 kg slanine, rodbina od 3 do 4 članov 3 kg, rodbina s 5 in več člani pa 1 kg;
pri zakolu 2 prašičev mora rodbina s 6 ' do 7 člani oddati 7 kg slanine, rodbina z 8 do 9 člani 4 kg in rodbina z 10 in več člani 2 kg;
pri zakolu 3 prašičev mora rodbina z 11 do 12 člani oddati 8 kg slanine, rodbina s 13 do 14 člani 5 kg. rodbina s 15 in več člani pa 3 kg;
pri zakolu 4 prašičev mora rodbina s 16 do 17 člani oddati 9 kg slanine, rodbina z 18 do 19 člani 6 kg in rodbina z 20 in več člani 4 kg. Ce ima družina več kakor 24 rodbinskih članov, odpade dolžnost oddaje slanine.
Rejci oddajo slanino (kar velja tudi za tisti del, ki ga je dolžan oddati sorejec) pri stalnih zbiralnih postajah tvrdki ali pooblaščencu Prevoda po načinu, ki ga predpiše ta zavod. Rejci so odgovorni za to, da se blago ohrani v dobrem stanju do dneva oddaje. Cena pa velja, kakor jo določi Visoki komisariat.
Da se omogoči stalni pregled svinjereje po razvidu, kakor se je ugotovil s popisom po naredbi z dne 14. oktobra lanskega leta. so vsi lastniki prašičev dolžni prijaviti Prevodu vse spremembe stanja po imenovanem popisu tako plode nakupov živali kakršnekoli teže prireje, kakor tudi glede prodaje in odstopa. Enakemu prijavljanju so zavezani tudi tisti, ki šele prično rediti prašiče. Po teh prijave h vodi Prevod sproti dopolnievano kartoteko. Glede vseh določil o dogonih prašičev in glede oddajanja svinjskega mesa v potrošnjo vrljajo določbe členov 4. do 11. naredbe o klanju prašičev z dne 14. oktobra lanskega leta.
Kršitelji določb te naredbe kakor tudi predpisov, ki jih v izvajanju poverjene pristojnosti izda Prevod, se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX štev. 8 v denarju od 500 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 2 mesecev.
DNEVNE VESTI
— Zlata svetinja padlemu častniku. Zlata svetinja je bla podeljena v spomin po-ročnfku Iginu Urli iz Tarcenta pri Udinu. Pckcjnik je pripadal 78. pehotnemu polku. Dvakrat je b:l ranjen in je nadaljeval z borbo. Ko je bi tretjič zadet in ko je začutil, da se bliža konec, je še vedno iz-pcdbujal svoje vojake k borbi. Njegove poslednje besede so bile- >-Naj živijo moli volkovi.« Pokojni je bil prostovoljec iz Španske vojne.
— Odlikovanje junaškemu naredniku. V sp<->rn:n je bilo podeljeno odlikovanje srebrne svetuje hrabremu naredniku Avg:-olinu Cima. ki je služil pri 4. pehotnem oklopnom polku. Ko je bil oklopni voz. ki mu je bil Cima prideljen. zadet v neenakem boju proti petkrat številnejšemu sovražniku, je Cma nadaljeval z bojem tei izpedbujal svoje tvariše. dokler ni padel smrtng ranien pr: kraju Alal Abu f-iileluaf. Na afriškem bojšču je padel 2'Jletni pe^ec Rosolino Fieschi iz Castelverda. Pckojn: Fesehi je izšel iz vrst G. I. L.-a v domačem krnju.
— Tapež sprejel škofa iz Malai;c. Papež Pij XII. je sprejel v avdijenci mons. A. Srntosa. škofa iz Malage, ter mons. D. Borgoncinija.  italijanskega nuncija.
— Zaključek GILcve štafete Brenner-Pclcrmo ob dvajsetletnici. V sredo zjutraj je prispela v Palermo GILova štafeta. ki jo je ta mladinska organzacija priredi ia v počastitev dvajsetletnice fasistčne revolucije. Štafeta se je začela na Brenneriu in so njeni člani pretekli v 116 urah 1947 km s pevprečno hitrostjo 18 km na uro. Štafeta je šla skozi 18 italijanskih pokraj n. Ob zaključku je bila poveljstvu GILa v Falcrmu izrečena bakla, ki jo ie prinesla štafeta s seboj z Brennerja.
— Razstava italijanskega tiska v Madridu. Italijanski kulturni institut v Madridu je organiziral posebno razstavo italjan-skesa tiska ki jo je te dni otvo-'l v svojih pro=tor'h. Otvoritve se je udeležil poslanik in drugi predstavniki italijanskih oblasti, prav tako po tiskovni atašej: fijib poslanstev v Madridu ter številne dru.^e osebnosti iz španskega lavnega življenja.
_ Prva it;>Tijan*ka oddaja v sofjskem
radiu. Iz Sofije poročajo: Sofijski radio je pričel s po.~ebnim: oddaiami. ki se nanašajo na Italijo. Prvi oddajni spored je b"! otvorjen z italijanskim a^rniiami, nakar ie sledila poslanica italjanskega pooblaščenega mi^'^tra v Sofiji, k* je naslovil to svejo poslanico na bolgarski narod. Zatem je spregovoril prof. Ralkov o sodobni Italiji s posebnim ozirom na politične in kulturne odnoŠaje, nakar so bile izvajane irbrane italijanske sk'adbe v odlomkih. R-ć:':?ke oddaje o Ita1ii: se bodo rddajale v bolgarščini potem sofijske oddajne po-stsje enkrat tedensko.
— Nadvojvoda Josip Frane krit*zira Žide. Nadvojvoda Josip Franc Habsburški je v nekem svojem govoru, ki ga je imel v m^?tu Mara Teresonl. ostro kritiziral ravnan ie madžarskih Zidov. Dejal je. da je madžarski narod ogrožen po ras:. Ki zasledili«* izključno sebične clje
— Tescanska razstava o*vorjena v Diis-sddorfn. Dne 28. oktobra, na d=in 201etnice Pohoda na R:m. je bila v Du^seMorfu svečano otverjena umetnostna razstava to-scanskih umetnikov, ki razstavljajo 212 umetn:n. Slovesni otvoritvi so prisostvovali predstavniki italijanskih ter nemš~s h obiastev. Otvoritveno besedo je spregovoril predsednik Konfederacije orefesionistov in umetn:kov Comelio Di Marzio.
_ Huda ura nad Monrenaiesom. Kak^r
poročajo iz Mondcniia. so doz veli v Mcn-regaiesu hudo uro..Sred: nalivov in vhar-je treskalo po bližnjih krajih. Sila viharja je bla tolika, da ;e izruvala drevesa ter jih podirala. V mestu samem ni b'Jo večje škode, niti  človeških žrtev. Le v
nekatere hiše in kleti je udrla voda ter jih preplavila, vendar so s Črpalkami kmalu odstranili vodo. Vode že upadnjo.
— Luksuzne cigarete iz zeljnateea listja.
V Šanghaju je bilo aretiranih 30 Kitajcev, ker se je izkazalo, da so prodajali kot luksuzne, zelo drage cigarete, hi so jih napolnjevali s suhim, fino rezanim zeljnatim listjem. Cigarete so razpečevali na veliko Pod slovečimi cigaretnimi znamkami in v velikanskih količinah. Dobček je bil ogromen, ker je cena luksuznim cigaretam vrstam zelo narasla. Sleparski Kitajci s«e bodo morali zagovarjati pred sodiščem.
— Iz trgovinskega registra. Iz trgovinskega registra se izbrišejo >Arbor« lesna trgovska in industrijska d. d. v likvidac.ji zaradi končane likvidacije. Brata Javornik, industrija in trgovina z lesom v Ljubljani, ker sploh ni pričela poslovaU, manufaktura Novak, družba z o. z. zaradi končane likvidacije.
— Iz zadružnega registra. Na skupščini Nabavljalne zadruge Gas:lske zajednice v Ljubljani, zadruge z o. j. so bila spremenjena zadružna pravila v §§ 1, 4. 5. 6. 8. 11. 16 in 18. Besedilo zadruge je odslej Gasilska nabavljalna zadruga za Ljubljansku pokrajino v Ljubljani, zadruga z om. jamstvom. Izbr šejo se člani upravnega odbora Drobne Josip, Guček Fr.vnc in Vogelnik Alojzij, vpišejo pa se Člani upravnega odbora ing. Dolenc Franc. Rozman Franc, poveljnik poklicnih gasilcev in Mežek Franc, mestni uradnik. Delavska nabavljalna gospodarska zadruga z o. j. v Ljubljani; izbriše se član upravnega odbora Roje Rudolf, vpiše pa se član upravnega odbora Berčič Rudolf, delavec v Ljubljani.
— Odvetniška vest. Advokatski sindikat v Ljubljani poroča, da je bil član sindikata g. dr. Marko Natlačen zaradi smrti izbrisan iz imenika advokatov z dnem 13. oktobra 1942.
— Se novi r.iilionarji. Izžrebane so bile sledeče miliionske ter pol mfttjotiske nagrade zakladnih bonov, ki zapadejo 15. februarja 1949: V seriji TJ miliion lir za bon 1.459.285, pol milijona za bon 525.253 V seriji V- milijon lir za bon 1.290.542, pol milijona za št. 1.165.282. V ser;ji Z: milijon lir za št. 1,506.582. pol milijona za št. 1.945.724. V seriji AA: milijon \>r va št. 897.736. pol nrfiijona za št. 1.155.122 Serija RB: milijon l:r *«* št. 828.275. pol milijona za št. 1.817.771 Serija CC: milijon lir za št. 176.937, pol milijona za št. 326.554. V serij; DD: miliion lir za št. 938.315. pol milijona za št. 539.464. Se* rja EE; mPijon lir za št. 943.198, pol milijona za št. 1.935.521. V seriji FF". nvlijon lir za št. 1,267.231. pol milijona za št. 22.261. Serija GG: miliion lir za št. 1,922.668. pol m:lijona za št. 585.453.
— Nova simfonija Rihard-. Straussa. Kakor pojoča sgenc;ja » Cev. traleu ropa«, bo izvajal dunajski filharmor.:čni orkester prvič v novi zimski glasbeni sezoni novo sim
• fonijo skladatelja Riharda Straussa. S:m-I fonija nosi naslov »Donava«.
-- 14 delavcev oe^oženin «ara& ■ ~ .*slih voda. Iz A.irrssandriie poroča i«v Vad ales-sandr iskim poljem se je utrgal oblak, lilo je več ur ;;akor iz škafo Zarodi nalivov sta silno narasli reki Tantro hn Bormida. ki sta na več mestih prenlavib bližnja polja. Strela je udarila v neko kmetsko domačijo, človeških žrtev k sreči ni bilo. V dramatičnem položaju se je znašlo 14 delavcev, zaposlenih pri tvrdki Cottinj. ki delajo pri gradnji železniškega mostu preko Bormide. Reka je hipoma tako narasla, da so se morali zateči v bližnje barake, kjer spijo. Toda vodovje je naraščalo ter objelo barake z vseh strani. Pretila je nevarnost, da bo vodovje udrlo v barake ter jih odplavilo.
V zadnjem hipu so pribrzeli gasilci, ki so se na Čolnih priblžali barakam in ki se jim je po večumem napornem reševa.riem
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih v Una Matici la Unionu: ob \ jl6. Ia «218. uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah In praznikih v vseh treh kinematografih: ob 10., ^14., »,16. _ In y2l9. uri!
KINO MATICA TELEF. «-41
Drama sodobne socialne vsebine
Da, milastljiva. „
Maria Denis — Leonanlo Cortese Enima Gramatica,
KINO UNION TELEF.
Sijajna komedija o očarljivi ženi, ču-laskem možu ter čustvenem mladeniču
Izgubljena ljubavna pisna
Alfred Rasser, Anne Marte Blanc
KINO SLOGA rELKF. Ž7-2HJ
Ganljiva filmska drama
Duša, ki m vrača...
V glavni vlogi lepa Katalin Karadj. poznana iz filma »Umirajoča pomlad«
I
delu posrečilo, da so rešil: vseh 14 delavcev, potem ko so preživeli več ur strahu za svoje življenje.
— Nenavaden nočni obisk je imel 471etni poljedelec Peter Voltelina iz Valenze. Sel je spat v hlev, kjer mu je bilo topleje, tet zaspal. Sredi noči pa se je odtrgal od jasli mlad bik, ki se je približal ležšču, kjer je spal Voltolina. Bik ga je nabodel z rogovi ter mu prizadjal poškodbe na rebrih ter drug h delih telesa. Voltolina se je v hudih bolečinah predramil ter se znašel na tleh pri bku. ki se je pripravljal za nov napad. Voltolina je hitro presodil položaj, se zavlekel do vil ter se z njim; ubranil prea napadalnim mladim bikom, k; so ga potem domači, opozorjeni na dogodek po na-padenčevih klicih, zopet privezali k jaslm. Voltolina se je moral zateči v bolnišnico.
.— Skupina tihotapskih 2idov z*jeta na Finskem. Policija v Helsinkih je odkrila novo tihotapsko središče in zajela večjo skupino 2idov, ki so se pečali s tihotapstvom krzna ter blaga. Razen tega so se pregrešili zoper določbe o racioniran; prodaji tekstilnih izdelkov. Pet med njimi pripada trgovskemu stanu.
— Iz »Službenega l.sta«. 3>Službeni list za Ljubljansko pokrajino« kos. 87. z dne 31. oktobra 1942-XXI objavlja naredbe Visokega komisarja: preureditev gasilske službe, predpisi o klanju prašičev, sprememba časa za odpiranje in zapiranje trgovin, rajvišje cene za presno maslo; odločbe Visokega komisarja: imenovanje upravne komisije Gasilskega zbora, imenovanje likvidatorja Gasilske zajednice in krajevnih društev prostovoljnih gasilcev.
— Nesreče. V soboto in včeraj so bili v ljubljansko bolnico sprejeti naslednji ponesrečenci. Alojzija Rant, 571etna žena pekovskega pomočnika :z Ljubljane si je pri padcu zlomila levico. — Peter Ravnikar, 91etni sin posestnika s Homa pri Št. Ru-pertu, si je pri padcu z drevesa zlomil levico. — Hugon Czurda. 601etni železničar iz Ljubljane, se je pri padcu potolkel po glavi. — Ivan Bevc, 431etni zasebnik iz D. M. v Polju, si je pri padcu zlomil desnico. — Vinko petkovšek. lOletni s.in šoferja iz Ljubljane, je padel med igro ter si zvil desnico v zapestju. — Matilda Rupnik, 311etna šivilja iz Hotedršice si je pri padcu zlomila levo nogo. — Ivanka Prezelj, žena mizarja z Brda. se je usekala v levico. — Ivan Škarja, 171etni mizar iz Cerknice, si je na krožni žagi obrezal prste levice.
IZ LJUBLJANE
—lj Zopet lepo vreme? Včeraj smo se že napol sprijaznili z mislijo, da se začenja dolgotrajno jesensko deževje, a popoldne se je zjasnilo proti vsem pričakovanjem. Tudi ponoči je ostalo jasno in nad mestom se je zgostila megla. Davi je rahlo pihala burja, v splošnem je pa ostalo še zelo toplo, tako da je današnja minimalna temperatura znašala 8.2°. Maksimalna temperatura je včeraj dosegla 14.9*. Zračni tlak je čez noč zelo narasel in davi je bil za 5 milimetrov višji kakor včeraj zjutraj. Zato pričakujemo lepo vreme, zlasti, ker je bilo davi megleno.
—I j Spored koncerta, kj ga bo izvajal jutri, v torek, dne 3. t. m. zvečer ob 18. uri v velikem filharmonični dvorani. Ljubljanski komom' trio. ie naslednji: 1. Sonata za tri; 2. Mozart: Trio v C-duru; 3. Lipov šek: Sonata za violino in klavir; 4. Smetana: Trio opus 15, £-mol. Člani Ljubljanskega komornega tria so: violinist Albert Dermelj, čelist Cenek Sedlbauer in pianist Marijan Linovšek. Na koncert vabimo in opozarjamo, da bo začetek točno ob 18. uri. konec pa ob pol 20. uri. Vstopnice so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice.
—lj ženska strokovna nadaljevalna ftota
se je preselila v poslopje ljudske šole na Prulah. Vajenkc opozarjamo, da se prične redni pouk na Prulah v četrtek 5. novembra ob 14. uri.
—lj Tiri. učiteljišča v LJubljani. Ravnateljstvo drž. učiteljišča sporoča: 1. Pouk na obeh vadnicah se bo pričel v torek, dne 3, novembm t. 1. v I. nadstropju na žensk! (severni strani šolskega poslopja. Reslje-va cesta. Učenci vseh štirih razredov naj pridejo v šolo ob tri četrt na 9. učenke pa ob po' 11. Glede razporeditve pouka je nastopila od zadnjega razglasa važna sprememba* V soglasju s prosvetnim oddelkom Visokega komlsariata je bila napravljena zai^asna sprememba glede zasedbe naših vađni*kih uč:lnic. Vadnioa bo imela pouk vsaki dan po 3 ure v dveh del;h: od 8 do 19.-0 in od 10.40 do 13 05 _<akšen bo vrstni red. bo-?'; učene! in učenke zvedeli prihodnji torek. Bržkone pa bo tako. da bodo imeli učenci prve tri dni v tednu začetek pouka ob 8., učenke pa ob !0.40 in druge tri dni (četrtek, petek, sobota) pa učenke ob S. in učenci ob 10.43. Pouk glavnih predmetov ne bo zaradi tega nič trpel, je pa ta rešitev dobra s tega vidika, da bodo vadniški učenci in učenke opravili svoje učne ure v dopoldanskem času. 2. Otroški vrtec prične s svojim delom tudi v torek, dne 3. novembra. Otroci, ki so bil! sprejeti, naj pridejo v šolo (I. nadstropje) ob 9. url 3. Kdaj bodo ! pričeli z rednim poukom učenci in učenke
od II. do IV. letnika učiteljišča, bo ravnateljstvo javilo v časopisih. Predvidoma bo to med 15. in 20. novembrom.
—lj Trgovcem In peaom sporoča mestni
predre oval ni urad, da bo odreske oktobrskih živilskih nak%enic za moko. riz in testenine apa e jemal v ponedeljek 2. novembra od trgovcev z začetnimi črkami A do J, v torek 3. novemrra z začetnicami K
do L v srec?o 4. novembru z začetnicami M do O. v četrtek S. novembra z začetni-cemi P <!o S. v petek S. novembre z začetnicami s do Z in v floboto 7. novembra od vseh pekov. Vse n? v edene opozarjamo, da bo urad te ćni sprejemal le olrezkei ae bo pa delil nikakršnih nakazil. Z*».to naj vsakdo odda odr?zke s potrebnimi seznami in register 'zeleno kniigo). ki sa l*hko dobi %- - ■ -v.irri Tan.
—lj Za onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču 5=0 podarili v pcčcsOnje blagopokojne 5r»pe T^kle dr. Kaiserjove stanovanjski nr.jemniki hiše Groharjeva c.
št. 3 240 1 r p->---vrir.<—^ 'zr-t--* t^pen ■***! najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiran h. Počastite rajne z dobrimi deli!
—lj Ravnateljstvo I. moške realne jrtm*
nanije javlja, da bo začetna sv. maša ▼ torek dne 3. novembra ob 9 v cerkvi sv. Ciiila m Metoda. Po sv. maši se zbero učenci 4. do 7. razreda v svojih učilnicah na gimnaziji za Bežigradom, učenci 1. in 2. razreda pa pri'.ejo v Šolo popoldne ob 13.50. Sv. mašo se morajo udeležiti vsi učenci - katoliki.
—lj Upravitelj1*vn I. doftke ljud*kr *olo na Ledini sporoča učencem in staršem, da se bo začel pouk v torek dne 3 novembra 1.1. Pouk se bo Vrsti začasno v I nadstropju na ženski strnni drž učteliisča. dokler bo šolsko poslonie na l^ed ni zasedeno Za učence I in TI. razjeda se prične pouk Vsak dan ob 13. uri 30 minut, za učence III in IV razreda po ob 18 ur 10 minut. V razred bo mel pouk v šol. po-slopiu Ledine vsak dan ob 8 uri Otvoritvena služba božia bo v torek 3. novembra ob 9 uri Učenci se 7bere^o nred cerkvico sv. Petra. Pr dite nntovo vsi. da bo<=te pravilno o vsem ohveščeni Ko>.i ^e bo začel otroški vrtec, bo se posebej objavljeno.
Preureditev gasilske službe
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno, ca se isve '.e preureditev gasilske službe v Ljubljanski pokrajini:
Cl. 1. Ustanavlja se in podreja neposredno Visokemu komisariatu Gasilski zbor Ljubljanske pokrajine.
čl. 2. Gasilski zbor upravlja upravna komisija, kateri predseduje podprefekt in katere člana sta en glavni računovodja m poveljnik zbora. Komisiji je na skrbi upravna in računska 3lužba zbora. Njene sklepe pa mora odobriti Visoki komisar.
Cl. 3. Pokrajinski poveljnik Gasdskega zbora skrbi za vzdrževanje discipline in za tehnično delovanje zbora. Imenuje ga Glavno razvnatsljstvo gasilske službe v Rimu »Direzione Generale dei Servizi An-tincenli in Romat in mu je v pomoć potrebno nižje osebje iz drugih pokrajinskih etfcrJc po odredbi omenjenega glavnega ravnateljstva.
čl. 4. Sedanje gasilske organizacije se dodeljujejo Gasilskemu zboru, čigar sestavni cel je tuc": zbor ljubljanskih rrcctmh poklicnih gasilcev.
čl. 5. Gradivo, ki jc kakorkoli namenjeno za. gasilsko službo in vobče za tehnično pomoč, za postavitev in opremo gA-
silsk.h domov in poafapjn, dolooefui 19 gasilsko službo, preidejo v last (Matiakega zbora. Na GeattsJtl 7bcr preidejo vsa finančna srelstva, ki m jih doafaj določale občine in druge UStr.nOVC sa gr^ilsko službo n so kakor koli namenjena toj Bluibi.
Čl. 6. Gasilska z.jeinica in krajevni tiruštvs prostovoljnih gas lcev ro razpu-ščena. Gasilski zo^r poskrbi, da sr> zagotovi gasi'ska služba na ozemlju pokrajin« po  njegovih odcelkih.
Čl. 7. Ta n?:e%;ba ntopj v vc'j ~o na dan objave v Službenem listu za Ljufcljan3ko pokrajino.
Ljubljana, 21. oktobra 1942-XX.
Viooki komisar Kmilio <irazioll *
Z odlokom Visokega komisarja so bli i m en ovrgli v upravno komisHo G'isilsk ga zbora: Cram. dr. IVter David, podprefekt, predsednik; Ca v. Hugon < iMcllani. glavni prefekturni računov o'.j a in Cav. dr. inž. Evgjen Venuti, poveljnik g?_-rtlc?v ali kateri drug: po nj?m odrejeni funkcionar, kl opravlja tudi tajniške posle krmišče
Cav. dr. inž. Evgen Venuti, p >vel jnik Ga-rilskejra zbora Ljubljanske p« krajine, je bil obenem imenovan za likv It!->vvi Gasilske zajednice Ljubljansko p krajin? in krajevnih društev pr:>stnvo'jn'h % i-silcev.
t Tove oblačilne nakaznice
31. oktobra je zapadla veljavnost dosedanjih oblačilnih izkaznic. Od 1. novembra je do 31. decembra 1943-XXI nakup tekstilnih izdelkov in oblačilnih predmetov I dovoljen samo na osnovi novih oblačilnih izkaznic, ki se sedaj razdeljujejo. Potrošniki bodo mogli uporabljati nove oblačilne izkaznice od 6. novembra naprej. Uporabiti se bo smela le tretjina odrezkov z arabskimi številkami in tretjina odrezkov z rimskimi številkami v vsaki od naslednjih period: november 1942—marc 1943. april—avgust 1943, september—december 1943. V prvem izmed teh rokov je izjemoma dovoljen nakup predmetov, za katerih nabavo je potrebno več kot 40 odrezkov z arabskimi številkami in 24 z rimskimi številkami, če se ni že izvršil kak nakup, za katerega so se že upora* bili dotični odrezki. Za nabavo sukanca za šivanje velja prvih devet odrezkov z abecednimi črkami in sicer trije za vsakega izmed navedenih rokov.
Kar se tiče nakupnih bonov, ki jih izdaja Pokrajinski svet korporacij po veljavnih predpisih, ostanejo še nadalje v veljavi.
Nakupni boni, ki so jih izdajala Mestno poglavarstvo in okrajna glavarstva za no-voporočence in novorojenčke, so izgubili z 31. oktobrom t. 1. vsako veljavo in se po tem roku bodo mogli nadomestiti le z boni novega tipa.
Iz ookraline Trieste
— Novo imenovana nacionalna »vznika.
Fašista Karo! Perusino in Nino Sauro sta bila imenovana za nacionalna svetnika kot predstavnika konfederacije industrijskih delavcev ter vzporejevalnega zavoda v korporaciji za gradnje oziroma v korporaciji za živinorejo ter ribarstvo.
— O tisku in madžarski trgovini z Inozemstvom, zlasti z Italijo je predaval v soboto v zemljepisni avli Kr. univerze v Trie-stu madžarski generalni konzum dr. Štefan Reviczky. Predavanju je prisostvovalo številno občinstvo, med njim zlasti triestinski novinarji. S tem predavanjem je zaključil dr. S. Reviczkv svoj ciklus predavanj o madžarskem tisku.
— Fotografsko razstavo je otvorila v nedeljo skupina triestinskih fotografov dile-tantov na sedežu Dopolavora >AquLla< v ulici Rossini 4. Razstava bo odprta vsak dan od 18. do 21. ure. V ulici Trento 2 pa je fotografska ter umetnostna razstava, k! je odprta ob dejavnikih od 17. do 21.. ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 21.
— Vsak dan nezgode. Na trgu Gol don i v Triestu je padel pri izstopanju tz tramvaja 57-letni Ademar Pezirar in se poškodoval po glavi. Pri delu sta se opekla po rokah in obrazu v Poggloreulu 17-letni delavec Alfonz RasbSr in 44-letn: Friderik Emili. Pri zavzitju gob sta se zastrupila zakonca Giorrdano in Palmira Degraasi iz ulice Sancini 40. Levo ključnico si je zlomil pri padcu čez stopnice 4 - letni Giordano Fantini iz Guardielle Timignano. Levico si je ranil pri delu 18-letni mizarski pomočnik Emil Ukmar. Ponesrečenci se zdravijo v triestinski bolnišnici Kraljice Helene.
— Sin Trleala junaško umrl. V izvrseva rji; svoje dolžnosti je padel narednik Marcel Penso. rojen 1. 1916. Pokojnik je vzrastel v vrstah triestinskega G. I. L.-a in se je ob izbruhu vojnih sovražnosti javil kot prostovoljec. U\-rečen je bil v sestav divizije > Lom bard ia<.
— Duhovniška Imenovanja v tileatlasko eapodlstrijske Škofiji. Za tretjega komega vikarja je bil postavljen pri katedrali sv J usta v Triestu don Bogumil M argon, rodom iz Erpella na Carsu. V bolnišnico Kraljice Helene v Triestu je bil premedjen za tretjega pomožnega duhovnika don Virgll Dodl. po rodu iz Triesta ki je Ml dotlej tretji komi vikar pri katedrali ev.Juata
v Triestu. Za ravnatelja piviuedenja sv. Vincenca Pavelskega in za cerkvenega asistenta pri mladinski zvezi sv. Jožefa je bil postavljen don Gior^io Beari. doslej kaplan pri župni cerkvi sv. Jakoba v TrleftU. Zamenjan je bil don Štefan C k. ki jc bil doslej vikar v Olmetu
— Smrt »tarih Tric**tincev. Te dni .so umrli v Triestu 61-letna Marija Intihnr-Plesnicar. 72-letni Anton Sterniza. 66-letna Helena Dugulin. 75-letni Anton Stooar. 75-letni Rihard Piutti 73-ietna Jrsipina Bc-zek-Starz. 72-letni Ferdinand Krainieh. Spletna Helena Petkovšek. 83-letna Gencvefa Erkes in 57.letni Maks in Olivo.
— Poročili »o Se te dni v Triestu uradnik Josip Starz in trgovska nameščenima Danica Milic. Lucijan Cilia in gospodinja Leopolda Vouk. delavec Anton Simic in zasebnica Marija Birizi, ponikljevaler Er-nest Sineovieh in trgovska nameščenka Palma Ferluga. zasebnik Ivan Gojca in gospodinja Albina Calzi.
Radio Ljubljana
TOK K k, 3. NOVEMBRA 1942 XXI 7.30: Slovenska j»'a*.l>;i. 8.i*): \ar> v-.1 časa; poročna v italijan;<čini. 12.2<>: F:< če. 12.30: Poročita v <i!<;a cn-\Lini. 12.45; IVs.rni in nape vi. 13.00: Napoved čusa; p:T(.v:!a v itali ian.šč;ni. 13.10: IVt minut «: p«la X. 13.15: Poročilo Vrnoanegi Pojvtđjsttva Oboroženih s;l v s!o»ven:Cni. 13.17: k« ici t rodiji-kega ^rkes-fra. \o.li dir^ent D M. >i-ienev. Sm>f<mivna tf'asbu 14.00: I*« n jila ▼ italijanščini. 14.15: Orkotcr vo-.l: diritfcnt Pctraiia. 14.15: P«>.-.:0 'a v /vcn'j ni. 17.15: koncert kvarteti MAK I9jfe P* - - 0 ' i v »ioNenMiini. 1°.45: Operetni u'--'m 20.00: Napvrved ča*i: porov i'a \ it a'i mwiv. 2o.2o: KrHTientar dnevrrh dOfl ikov v ''^vcnC ni. 2n ..tO: \'<via-š.kc p fin* 20.45: i^etrt ure /a tvrdko Vvrttav 21.00: Narrdne pesmi, v• 1 i dvHgent Zeme. 2130: (J'asb<> Franlui A!ta-na i/vajata vrpr.inivtka Pa««':i l>i'.i T«>r'o in čelist Benedetto M i//acurati. 22.15: A. Nic<vtera: Po<k>v<^t s Slovenci. 22 2r>. k n-cert sram'a Ljubljana. 22.45: P.rK-la v :talijan:Oni.
SODNIKOV OTRCK
— Žp zopet nI polizal vse maslo s kruha! — oSteva oce. sodnik, svojega sneka. — L-e Čakaj. z»laj te pa naSeškam.
— 0<^ka, ali bi me ne mogel obsodti pogojno?
Mali oglasi
GOSPODJE POZOR! Klobucarna >PAJK< vam strokovnjaško očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča — Rudolf Pajk, Sv. Petra
STARO POHIftTVO
vsakovrstne modroce. odeje, obleke, zofe. knjige in vse antične predmete stalno kupuje — Marija Golob. Gallusovo nabrežje 29.
tascrlraite
PREMOG
Bohoričeva a«ca a "^Telefon •*
KRZNAR
ki modernizira, čisti, popravlja, kožuhovino in izdeluje prinesene kože. Proti garanciji! Stari trg 21-11., Kova-čič.
aannnn*Naantoic^iitnuiitf<%*:^
SOARAVATTI SEM EN TI S. A. PADOVA Semeatl di Ortsg^i      ForsKgl. ece. Semena aa leleajave — krmila Itd. Chledere offerte - Zahtevajte ponudbe
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«,  ponedeljek, 9. novembra 1M2-XX
Itof. 251
Prednosti črnega kruha so velike
V drobni pšenični moki je malo vitaminov, zato je kruta tac črne moke več vred
Ljubljana. 31. oktobra Okus nas pogosto vara. zato tudi mnogi ljudje čislajo beli kruh mnogo bolj ka kor črni. Mislijo :udi. da je črni kruh slabše kakovosti, češ da ne vsebuje toliko re dilnih snovi. V resnici ima pšenični kruh iz drobne moke. iz sredice zrnja, nekaterih hraniln h snovi več. zato je pa slabši, ker ne vsebuje toliko vitamnov in ker tudi posredno škoduje zobovju. To j? bilo že večkrat povedano. a je treba vedno znova raglnsiti. ko se nekaterim toži po belem kruhu.
Katere vitamine vsebuje kruh?
Tudi kruh mora vsebovati vitamine. s;-cer je pomanjkljivo živilo. V dobrem kruhu v pravem pomenu b~sede je precej vitamina BI. Belega, pšenic'ega kruha pa ne moremo ceniti kot oobrega, če se oziramo na vitam*ne, ker vsebuje zelo malo vitamina BI. Temnejša pšenična moka j* mnogo boljša, še več vitamina BI vscbu'c rže-na meka. Vedet; m- ramo seveda, da je vitamin B zelo pome.nbm ter potreben; pomanjkanje tega vi'amina povzroča hude bolezni Brli kruh ne vsebuje noi,ene^a drugera vtamina, V »*>slab£i«, bolj črni p-oničn moki je pa tudi rekaj vicamina A. Ržena moka vsebuje, če n: preveč drobna, tu li nokai vitamina E. Drugih vitaminov v moki ni.
Ce!a vrsta vitaminov B
če že govorimo o vitaminu B, moramo vedeti, da s to črko ni označen le en vita-min. V resnici gre za celo vrsto vitaminov, odnosno kompleksa Razlikovati moramo T.ecl v tamlnom BI in kompleksom vita-imna B2. V kompleksu vitamina B2 pa je trebn razllskovati vitamin B2 v ožjem smislu in vitamine B3. B4. B5 in B6: razen teh vitaminov je treba še upoštevati tkzv. Castlejev i protibledotni faktor«. Poznati pa moramo še posebne naloge teh vitaminov. Posebno pomemben je vitamin BI ali anttnevritični vitamin. Neobhodno je po-t b:n za pravil.io delovanje živcev. Precej dobro je z ano. da popolno pomanjkanje vitamina Bi povzroča zelo hudo avitaminozo beri-beri. Najbrž ne veste, da to bo-tezszi Inhko povzroči prevelika sladkosned-r. st: se preveč sladkamo s sladkorjem. Piav tako se maščuje sladkosnednost, če jemo preveč slaščic in finega peciva ter se branimo črnega kruha. Zato je treba tudi svariti pred prevelikim uživanjem močna-t'h jedi iz fine pšenične moke. Ce že tako Čislpte slaščice, močnate jedi in fino pecivo, morate prigrizovati vsaj malo zelenjave, da boste tako nadomestili z njo. kar primanjkuje v sladkih dobrotah. Zelenjava jpa mora biti pripravljena tako. da so v nji £ ohranjeni vitamini, to se pravi, ne sme bit; poparjena ali preveč kuhana, ker je vitamin BI občutljiv za vročino.
Živila izgube pravo vrednost *. -
Mnogo živila izgube svojo pravo vrednost, ko jih pripravimo tako za hrano, da odstranimo ali uničimo neobhodno potrebne vitamine. To velja tudi za fino mletje. Vitamini so v lupini in pri mletju pšenice iih za vržemo med otrobe. Povsem izgubi svojo vrednost glede na vitamine tudi riž pri luščenju. Toda ne izgubi le vitaminov, temveč tudi okrog 70" ■ rudninskih snovi, 85' I tolšč in celo 10"'o beljakovin. Po teži pa riž Izgubi pri luščenju 10*?£ celotne vsebine. Kako nevarno je hraniti se dolgo s s r lim lusčenlm nžem, so spoznali mornarji že z lavna j. Nam se ni treba tako zelo bati avitaminoze zaradi pomanjkanja vitamina BI, ker ne uživamo mr.ogo slaščic in ker nadomestujemo z zelenjavo vitamine, če j h že ne vsebuje druga hrana.
Bolezen beri-beri
O toj bolezni ste najbrž že pogosto čitali, zato vas bo zan'malo. kakšni so njeni znaki. Ob nastopu te bolezni nam začno f beti noge. pa tudi roke. Hodimo težko In negotovo ter čutimo neprijetne občutke v nogah in rol:ah. kakor da nekaj gomazi. Prt nadaljnjem razvoju bolezni mišice povsem oslabe ter splahnejo in posamezne tudi ohrome Med pojave te bolezni je treba prištevati tudi otoke raznih delov telesa, ker telo ne izloča dovolj vode. Silno nevarna je ta bolezen, če nastopi akutna, kajti bolnik umre v nekaj urah — odpove mu srce. Ob nastopu bolezni čuti bolnik grozo, silne bolečine v osrčju, duši ga, napad., jo ga huda slabosti, da bruha ali se pa vrste prolivi in srce mu neredno utripaj-_\ Ob zmanjšanju teže bodite previdni, ker je tudi pri tej bolezni prv, znak Bolnik isglibi na teži včasih tudi. ko ima še tek. Posnete se mu pa j^d začne gr.usiti ln tedaj je navadna že prepozno. Umrljivost za bolezn jo beri-beri navadno znaša % do 4%, a vedetj moramo, da se včasih poveča tudi na 70%. Vedeti moramo, da mora hrana vsebovati ne le »ntamine, temveč tudi rud rine v pravilnem razmerju, da
ne obolimo za avitaminozo. Ne bilo bi torej dovolj, če bi hrana vsebovala sicer vse vitanrne, ko bi ne bilo ravnovesja med hranilnimi snovmi, rudninami in vitamini. Rekli smo, da se preveliko uživanje moč-nat'h jedi in slaščic maščuje, a obolenja ne smemo pripisovati le pomanjkanju vitaminov: močnate jedi vsebujejo mnogo ogljikovih vodanov in avitaminozo povzroča prevelika količina teh hranlnih snovi, odnosno nesorazmerje med nj:mi in drugimi snovmi. Kdor torej uživa na oglj'kovih vodar ih bogato hrano, bi potreboval več v:tamina BI. Dognalj so tudi. da alkoholiki potrebujejo več vitamina BI, in sicer zaradi tega, ker jim črevesje ne vsrkava tako dobro vitamina kakor pri drugih, zdravih ljud5h.
Živila, bogata vitaminov B
Da ne bomo oboleli za avtaminozo. moramo vedeti katera živila vsebujejo največ vitamina BI. Vsebujejo ga mnoga živila. Največ ga je v riževih klicah, ki pa. žal, ne prihajajo v poštev z-> človeSko hraro. Mnogo *pga vitamina je zlast; v kvasu in zdravniki predpisujejo bom kom uživanje kvasa, odnosno posebnih preparatov. Vitamin BI. je precej razširjen, saj je v mesu. zrnju in zelenjavi. Ni pa seveda v mesu povsod. Precej ga vsebujejo ledvice prašičev in jagnjed. Tudi v zelenjavi vitamina nj povsod enako mnogo; največ ga je V zeleni povrtnini. a tudi precej v raznih koreninah in gomoljih. Vsebuje ga razno sadje Mnogo ga je tudi v orehih in grozdju. Mleko moramo ceniti tudi zaradi tega vitamina. To velja tudi za mleine izdelke. Kakor rečeno, je mnogo vitamina BI v žitnih otrobih in zato je tem bolje, če moka za kruh ni preveč presejana. Vitamina BI pa ni v maščobah in olju. zato ga tudi ne vsebuje kakršno koli meso. V maščobah in olju ni tudi vitamina B2. Slo- i ves citron je upravičen, saj vsebujejo tudi I
selo mnogo vitamina BI, tako da imajo prednost pred drugim sadjem..
Razdelitev živil po vitaminski vrednosti
Strokovnjaki del s živila na razrede pri ocenjevanju,  koliko vitaminov vsebujejo. Govorili smo o kruhu, zato naj povemo, da je v 280 gramih pšeničnega kruha, spe-čenega iz moke, Icj vsebuj? 94% vsebine zrna, 300 mednarodnih enot vitamina BI. Beli pšenični kruh je mnogo manj vreden, saj šele 1500 gramov vsebuje 300 mednarodnih enot vitamina (pri 60f'c zmlevku). Strokovnjaki so uvrstili v prvi razred živila,   ki vsebujejo   največ   vitamina BI: kvas, žitne klice in otrobi. Nekaj manj, vendar še precej, vsebujejo vitamina: zelenjava,  krompir, korenje, koleraba, paradižniki, jajčni rumenjak, jetra in ledvice. Na tretjem mestu so: razne vrste sadja, gobe. fižol, polnožitni kruh (prav tako mo^ ka, ki vsebuje otrobe) in mleko. Zelo malo je tega vitamina v mesu. ribah, siru, oran_ žah in bananah. Dvomljivo je, če je kaj vitamina BI v njih, ali vsaJ sledove kažejo naslednja  živila:   bela, pecivna moka, te-stenire, pripravljene brez jajčnega rumenjaka, beli kruh, škrob, sladkor, oluščen riž. zdrob, mast in olje. — Vitamin BI je mogoče   pridobivati   čist;   tako pridobljen ima obliko kristala, ki je topljiv v vodi in alkoholu, težko pa v etru.  Suha vročina mu m škoduje.   Vitamin   pridobivajo iz kvasa in riževih klic. Da riževe klice vsebujejo   sorazmerno   precej  vitamina BI, sprevidimo iz tega: iz 100 kg riževih otrobov pridobe pol grama vitamina.  S pridobljenim vitaminom zdrave že delj časa številne bolezni,  predvsem  živčne. Zdravljenje  s  kemično   pridobljenimi vitamini spada seveda pod strogo zdravniško nadzorstvo,  ker sicer ni mogoče  jamčiti za uspeh.
Bombardiranje iz vsemirja
Nekaj o meteorjih ali zvezdnih utrinkih
V jeseni pogosto občudujemo zvezdne utrinke iz vsemirja. V tem letnem času križajo namreč različni razpadajoči kometi zemeljsko pot. Njihovi delci drve proti našemu planetu. Ko se pojavijo v atmosferi naše zemlje od zunaj, zaradi zračnega odpora in drgnjenja zažare kakor zvezde. Ker si ljudje pri opazovanju zvezdnih utrinkov radi kaj žele. združujejo ta pojav vedno s kakšno ugodnostjo. Padec zvezdnega utrinka ali pravilneje povedano
z neba padajoče meteorsko kamenje pa je lahko tudi neprijetno
V neki jesenski noči leta 1924 so bili nenadoma alarmirani gasilci v severnonem-ških mestih Altoni in Hamburgu. Slišali so tak ropot in bobnenje .kakor da bi v večji daljavi eksplodiralo več parnih kotlov. Ker ni bil od nikoder javljen požar, je pripravljenost gasilcev ostala pri reševanju uganke, kaj se je zgodilo. Sele tri leta kasneje so pri oranju večjega zemljišča južno od Hamburga odkril; meteorsko kamenje, ki je moralo pasti iz vsemirja. Nabrali so več stolov večjih in manjših kamnov. Sreča je bila, da so te »bombe« iz vsemirja
padle na odprto polje, ne pa na naselja.
Ta pozdrav iz vsemirja pa ni edini, ki je bil zabeležen v novejšem času.
Lijak s premerom 100 m
Nad okolico Bajkalskega jezera v Sibiriji je julija 1908 divjal vihar, ki je podiral drevesa ter metal ljudi in živali ob tla in dvigal v zrak. Nebo se je spremenilo v ognjeno morje. Ta svetlobni pojav so opazovali celo v Srednji Evropi.
Nekaj let kasneje so preiskali ozemlje te naravne katastrofe. Desetletja niso zadostovala, da bi narava sama opustošenja zakrila. Takrat je moralo zgoreti več sto kvadratnih kilometrov gozda. Več milj daleč so našli drevesna debla, ki jih je orkan odnesel skozi vrtinčasti zrak. Ugotovili so. da je več ton meteorske mase drvelo s hitrostjo okoli 70 km na sekundo skozi zrak. da je silno zažarela in da je padla na zemljo kakor bomba, eksplodirajoč na vse strani. Še danes je mogoče videti granatne lijake tega bombardiranja z neba. Ce bi meteorska masa padla na eno naših velemest, bi ga nedvomno do tal porušila.
Tudi v Avstraliji so našli podobno polje lijakov Meteorji so izkopali do 100 m široka m 16 m globoka žrela.
Ali padajo bogovi z neba?
Odkod prihajajo ti žareči nebesni sli? Indijci plemena Navajo v državi Arizona v Severni Ameriki si razlagajo meteorje na
svoj način. Pri posebno velikem meteorju so mnenja, da je to eden izmed njihovih bogov, ki je padel z neba in se razblinil v gereč oblak.
Seveda s tem pojasnilom naša znanost ni zadovoljna. Vendar si ni še po vsem na jasnem o resničnem izvoru in nastanku kamenja, padajočega iz vesoljstva. Domnevajo, da gre. kakor smo že v začetku omenili, za dele razpadajočih sozvezdij ali ruševine kometov, ki drve brez smotra skozi vesoljstvo, dokler jih magnetična sila naše zemlje ne pritegne k sebi.
Na srečo pride le malo zvezdnih utrinkov ali meteorjev v nevarno bližino naše zemlje. 50 km visok zračni obod naše zemlje učinkuje namreč kakor zaščitna plast Drobci iz vsemirja, ki prodro v ta zračni obod, zaradi zračnega odpoda zažare in se večinama spremene v paro. Le največji kosi pridejo do nas. ko so se med potjo razdrobili v manjše dele.
Z neba je padalo bogastvo
Indijska pripovedka o samomoru enega izmed njihovih bogov pa je imela svoje posledice. Nameščenci nacionalnega muzeja v Washingtonu so se zanimali za umr-ljive ostanke tega boga in glej, čeprav so bili ostanki iz kamenja, so vendar bili vredni boga: meteorsko kamenje je bilo namreč sestavljeno ne samo iz niklja, temveč tudi iz najdražje in na j plemenitejše kovine, iz platine. Devet stotov težek meteorski »drobec« so prenesli v muzej.
Iskanje glavnega dela meteorja, ki bi moral po cenitvi vsebovati okoli 90.000 kg platine in indija, pa je zaenkrat ostalo brezuspešno. Količino plemenite kovine so lahko ocenili po tem, ker so po žrelu, ki ga je meteor izkopal v zemljo, približno poznali njegova merila in težo, med tem ko je sestava meteorskega kamenja že delj časa znana. Omenjeni »zvezdni utrinek« bi naj bil težak 5 miljard kg.
NajstarejSa človeška lobanja
Pred 35 leti so našli v peščeni jami blizu vasi Mauer pri Dunaju spodnjo čeljust pračloveka. Najdba je dobila ime hemo heidelbergrnsis. Ko je naletel takrat delavec Daniel Kartmann z lopato na ostanke pračlcvekn. sta se gnotml^ čelitist ;n lobanja še držali skupaj. Sele pri odkopa-vanju sta se ločili. Pesčeco skorjo so odstranili z važne zgodovinske najdbe deloma mehanično deloma pa z kislino. Najdba, stara po mnenju arheologov 500.000 let je bila podarjena univerzi v Heidel-bergu, kjer jo sktbno hranijo v geološkem
Topovi tobruške obalne obrambe v akciji
nstiutu Na kraju najdbe so Pa postrvih spominski kamen v napisom: Najdišče čTo_ veške spodnje čeljusti z datumom. Uč.nja-ki domnevajo, da je bil pračlovek, ki so našli njegovo lobanjo lovec, kajti okolica vasi Mauer je bila prej zelo dober lovski revir. To je razvidno iz najdb mnogih živalskih ostankov. Najdba najstarejše človeške lobanjo je pomenila važen Xorak naprej v preučevanju razvoja človeškega okostnjaka.
psi ob godbi lajajo?
Večina psov začne tuliti in lajati, čim zaigra godba. Prej bo naravoslovci misldi, da začutijo psi ob godbi v svojih občutljivih ušesih bolečine, zdaj so pa drugačnega mnenja. Psi naj bi imeli pravi instinkt, ki pride do izraza., ko zasiišijo godbo. To naj bi bil ostanek iz caih ćascv, ko so živeU psi še v krdelih in so lajaii v zboru, čim je zalajal prvi. Še zdaj lahko slišimo po vaseh lajati v zboru več psov. Vedno pa zalaja eden prvi in drugi mu slede. Prav tako naj bi psi /-pritegnili« tudi ob godbi. Da pa njihovo spremljevanie godbe ni vedno melodično, niso krivi sami.
Izredna kakovost italijanske sladkorne pese
Letošnja sladkorna pesa v Italiji se odlikuje po zelo veliki množini sladkorja. Povprečno je imela italijanska sladkorna pesa leta 1937 sladkorja 14.07 odstotka, lani pa 16.26, dočim ga ima letos 17.09. Letošnji pridelek sladkorne pese se bo porabil do 30 odstotkov za sipo, 70 odstotkov pa za kocke. Melasa, ki ostane pri predelavi sladkorne pese letošnjega pridelka, kakor tudi tista, ki bo julija 1943 v skladiščih sladkornih tovarn in destilacij, je določena za proizvodnjo živalske krme, alkohola, glicerina, mlečne kisline, mušjega kleja, lakov in drugih proizvodov. Vse zaloge alkohola in melase bodo razdeljene strogo po načrtu.
setev se je porabilo okrog 21 mili.ionnrv kron. Preskrbeti je bilo treba okrog 2000 vagonov dobre semenske pšenice in rži. Nemčija je dala Slovaški na razno* lago 200 vagonov rži v zamenjavo sa punico. Tudi vprašanje umetnih gnojil stopa vedno bolj v ospredje. Za semenski krompir je dala vlada na razpolago 5 milijonov kron. Da se izboljša položaj v pogledu živalske krme, je pokrenila vlt-da preko kmetijskega ministrstva posebno akcijo, za katero se je porabilo doslej 9 milijonov kron. Pripravlja se tudi zgraditev novih silosov. Polovica v ta nameti določenih 4 milijonov je že porabljena. Za umetna gnojila je določenih 7 milijonov kron. Slovaška je Že naročila v Nemčiji  mnogo  poljedelskih  strojev.   Za \>;i-
kih 500 oralov polja bo ustanovljena t i stanica, na knleri se bodo dobivali polje« delski stroji na trgovski podlagi. Tudi to akcijo bo podprla država  s krediti.
Slovaška za povzdigo kmetijstva
Slovaška vlada pr:pravlja razne ukrepe za povzdigo kmetijstva. Več ukrepov je bilo že storjenih in posledice so se že pokazale. Za najnujnejša dela na tem polju je bilo določenih prvotno 100 milijonov kron. Kmalu se je pa pokazrlo, da s tem denarjem ne bo mogoče izpolniti vseh nalog. V prihodnjih letih se bo porabilo za povzdigo kmetijstva približno ena miljarda. Program določa v prvi vrsti povečanje in zagotovitev nove letine. Sporedno s tem gre akcija za nakup poljedelskih strojev, za kar se bo porabilo 250 milijonov kron.
Velika pozornost se je posvečala doslej tudi vprašanju semen. Samo za zboljšanje semenskega žita za letošnje jesensko
Za smeh
TAŠČA
— Slišal sem, da se je Vladimir oženil proti volji svoje tašče. Ali mu je stara gospa to oprostila?
— Mislim da ne, ker stanuje pri njeni.
GALANTNO Prodajalec spremi  dražestno damo do vrat trgovine.
— Ah. hvala. — mu pravi ona, — saj bi tudi sama našla vrata.
— Ne gre za to, — odgovori prodajalce. — Zadnje čase se namreč pri nas mnogo krade.
VREDNO JE BILO
— No, ali je bilo vredno iti včeraj V gledališče?
— Pa še kako! Zvedela sem, da se mislita Kocmurjeva ločiti in da je Koder v konkurzu.
ASTRONOMIJA V KRČMI
— Veš, Boštjan, ko te takole gledam, so mi zdiš kakor luna.
— Zakaj pa? Saj vendar nimam taka okroglega obraza.
— 2e res, toda ko te gledam takole v krčmi pri litru vinčka: s prvim firkel-ekom« začneš, potem pride na vrsto drugi, a pri tretjem si — poln. a
PREVIDNOST
— Marica, zakaj pa gledate tkocJ ključavnico, ko veste, da je v sobi moja hčerka s svojim zaročencem?
— Zato, milostiva, da vem, kdaj jo treba potrkati.
DEFINICIJA
— Očka, kaj pa je to odmev?
— To je pojav, dragi sinko, pri katerem niti tvoja mati ne more imeti zad-^ nje besede.
IZVEN DVOMA
— Kako moreš trditi, da je bil Adam zvest svoji Evi? Kdo bi mogel to dokazati?
— To je izven dvoma. Saj veš, da drugih žensk v raju ni bilo.
D. I)u Mauricr:
Prva
133
R o m a o
Jezna rdečica je planila Favelu v čelo. »A čujte... Zakaj bi bila potem prihajala na snidenje v gozdu? Ali me mar ni ponoči čakala v hišici? Kaj nisva bila tolikokrat čez nedeljo skupaj v Londonu?c
»Ne — in?« se je Danversovka nenadoma razvnela. »Kaj za to? Imela je pravico, da se je zabavala, ali ne? Ljubezen ji je bila igra, nič drugega »e. Kolikokrat je sama pravila! Vneta je bila zanjo, ker jo je pripravljala v smeh. Pogosto sem jo videla, kako je po povratku iz Londona sedela zgoraj v fftvoji sobi na postelji in se zvijala od smeha nad vsemi.«
V tem nepričakovanem hudourniku besed je bilo nekaj strašnega. Studil se mi je, čeprav sem vedela, da jc bilo res tako. Maksim je bil pobledel kakor zid. Favell je nepremično gledal Danversovko, kakor da je ne razume. Polkovnik Julvan si je gladil brČice. Minuto ali kaj ni nihče izmed nas črhnil besedice. Nato je gospa Danvers krčevito zajokala. Jokala ^e kakor tisto jutro v Rebekini sobi; nisem je mogla gledati. Morala sem se obrniti proč, da je nisem videla. In nihče ni izpregovoril. Samo ta dva glasova si slišal: šumenje dežja in jok gospe T>anver-love. Grabilo me je, da bi zavpila. Na vrat na nos bi pobegnila odtod in vpila, vpila, vpila .. •
Nihče se ji ni približal, nikomur ni prišlo na misel, da bi ji pomagal, ne z besedico ne z dejanjem. Ona pa je jokala kar naprej. Nazadnje, ko je minila že skoraj večnost, se je obrzdala. Jok je polagoma prenehal, pomirila se je, čeprav ji je obraz še vedno pačil krč in so ji prsti še vedno grabili po črnem volnenem krilu. Ko je utihnila, je počasi in mirno izpregovoril polkovnik Julvan.
»Gospa Danvers, ali si ne morete zamisliti nobenega, še tako daljnega vzroka, Id bi bil pripravil gospo de Winter do tega, da si je vzela življenje?«
Gospa Danvers je goltnila, kakor bi imela vozel v grlu. Še vedno je mečkala obleko. »Ne,« je rekla in zmajala z glavo. »Ne.«
»Evo, vidite?« se je oglasil Favell. »Nemogoče je! Gospa je o tem prav tako prepričana kakor jaz. Saj sem vam rekel.«
»Molčite, prosim vas,« je odvrnil polkovnik. »Dajte gospe Danversovi, da pomisli. Vsi priznavamo, da je ta možnost na prvi pogled nesmiselna in ne prihaja v poštev. Ne resničnosti ne pristnosti vašega pisemca ne oporekam. Napisala ga je v nekem trenutku dne, ki ga je prebila v Londonu, Imela je novico, ki vam jo je hotela kar moči hitro sporočiti. Če bi zdaj vedeli, za kaj je šlo, bi mogoče imeli ključ do vse te skrivnosti Dajte listek gospe Danversovi, da ga prečita. Kdo ve, ali nam ne bi mogla nekoliko pomagati.. .< Favell je skomignil z rameni; vendar je segel v žep ter izvlekel pisemce, ki ga je vrgel gospe Danversovi pred noge. Ta se je sklonila in ga pobrala*
Videli smo, kako je gibala z ustnicami, ko ga je čitala; in prečitala ga je dvakrat. Nato je zmajala z glavo.
»Zaman,« je dejala. »Ne vem, kaj je hotela. Ko bi bila imela povedati gospodu Jacku kaj važnega, bi bila najprej povedala meni.«
»Vi je tisti večer niste več videli?« je podrezal polkovnik.
»Ne, bila sem z doma. Popoldan in večer sem prebila v Kerrithu. Nikoli si ne bom odpustila. Nikoli, dokler bom živa.«
»Torej ne veste, da bi bila imela kaj na misli? Nobene rešitve nam ne morete pokazati? Besede .nekaj ti imam povedati' vam prav nič ne pomenijo ?«
»Ne, gospod. Ne, nič mi ne pomenijo.« »In ni nikogar, ki bi vedel, kako je v Londonu prebila tisti dan?«
Nobeden se ni oglasil. Maksim je odkimal, da ne. Favell je polglasno preklinjal.
»Čujte,« je rekel nato, »pismo je pustila ob treh popoldne na mojem stanovanju. Vratar jo je videl. Nato se je morala odpeljati naravnost v Manderlev in voziti kakor burja.«
»Gospa de Winter je imela od dvanajstih do poli dveh napovedan opravek pri lasničarju,« je rekla gospa Danvers. »Tega se spominjam, ker sem v začetku tedna sama telefonirala v London, in se domenila za uro. Da, spominjam se___Od Ivanajstih
do poli dveh. In kadar je bila pri lasničarj::, je vselej obedovala v svojem krožku, da je mogla pustiti na-
vij alke v laseh. Zato sem skoraj prepričana, da jo bila tudi tisti dan tam na kosilu . ..«
»Recimo, da je porabila za kosilo pol ure; kaj jo potem delala od dveh do treh? To je tisto, kar moramo dognati,« je rekel polkovnik.
»Oh, Krišč nebeški, kaj nas skrbi, kaj je delala?« je kriknil Favell. »Važno je edino to, da se ni sama ubila, ali ne?«
»V svoji sobi imam njeno knjižico za domenke,« je rekla gosoa Danvers.. Sama sem shranila vse te drobnarije. Gospod de VVinter jih ni nikoli zahteval od mene. Morda si je zapisala dogovore za tisti dan. V teh rečeh je bila zelo natančna; zapisovala si je vse in s križcem zaznamovala tisto, kar je bilo opravljeno. Če mislite, da vam bo kaj koristilo, stopim po knjižico.«
»Nu, de Winter?« je vprašal polkovnik. >Kaj menite7 »mate kak pomislek proti temu, da si jo ogledamo?«
Nikakor ne,« je odvrnil Maksim. >Kak pomislek bi mogel imeti?«
Spet sem videla, kako je polkovnik Julvan naglo ošinil Maksima s tistim čudnim pogledom. To pot ga je tudi Frank opazil. Videla sem, kako je pogledal Maksima in nato mene. Zdaj sem bila jaz tista, ki sem vstala in stopila k oknu. Zazdelo se mi je, da ne dežuje več tako močno. Vsaj najhujša ihta je bila minila. Dež je padal nekam mirneje, bolj rahlo kakor prej. Sivi somrak se je bil razgrnil po nebu. Travniki, razmehčani od dežja., so bili videti skoraj črni, in drevesa so imela čudne, zgrbljene oblike.
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jezu — Za
del lista: Ljubomir Volčič — Vsi f Ljubljani