[9SCeNA lir 30
Poštnina ptn&Ban
at
ns1
kSi
ir/r
GOSPODARSTVO
RGOVINA ♦ FINANCA ♦ INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJSTVO
0d Leto xi št. 255

SREDA, 26. JUNIJA 1957
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Manj denarja-
življenje dražje
#!	pozornost je zbudila vest, da
j tf... r*aška posojilnica (Cassa di Rispar-
.L«
e !
iH1^
la''
idi'
coc
jj .	posojilnica ji^assa ai rospar-
^ fpo« •?' Trieste) ustavila podeljevanje gant'* ,za graditev stanovanjskih hiš. žr hk ^oslej podeljevala dve vrsti t';i ^n'h Posojil; lz lastnega denarne-Alci'S •!ac'a 'n iz sklada za posojila po ,vf žai, ^evein zakonu, ki ga vzdržuje dr-Aldisijev zakon, ki omogoča po-X j,,l a po razmeroma nizkih obrestih /»(•ali Za S*-81!11 * *!0 stanovanjskih hišic ' k stanovanj v velikih stavbah (kot h .^ondnij), ostane v veljavi še vse .(Podnje leto. Podeljevanje posojil iz "^teP ^idisijevega) sklada ni bilo to-sta astavljeno, pač pa je posojilnica u-teze^a Podeljevanje posojil iz lastne nk'*rve’ za katere so prosilci plačevali “‘cajno 7-8y. obresti.
Vri1* dvoma, da bo ta sklep precej za-še gradbeno dejavnost v Trstu, ki je vedno živahna. To velja seveda do t... tnere. Ne smemo namreč poza-sj.1’ da pretežni del gradbene dejavno-’ Vsaj stanovanjske, ni gospodarsko enieljen, to se pravi, da graditev sta-vanj v tolikšni meri ne narekujejo spodarske razmere v Trstu in na po-^ zelju, temveč da se večina stavb gra-s Pomočjo raznih javnih skladov z ^ttienom, da se spravi pod streho o-se0“'«° število istrskih priseljencev in Tj.. . tako omogoči stalna naselitev na ^ *aškem. Ni dvoma, da bo za koloni-šec>J0 Tržaškega ozemlja na razpolago od|Vcdno dovolj denarja, ker so zanjo j0^“cHni politični, a ne gospodarski raz-
kkinitev posojil omenjenega tržaške-fa zavoda za graditev stanovanj ni kra-Vo neSa značaja, temveč je prav goto-. v zvezi z naraščajočim pomanjka-J >h denarja, ki se je pričelo pojavlja-- d {tudi v Italiji. Po drugih evropskih ‘ n avah je to nastopilo že poprej. De-“i* je podražil ,-obresti na posojila dal **e zvis':ane. ker so države napove-h e kaj inflaciji, to je razvrednotenju aarja. Celo v Švici, deželi kapitala, 2 zv«ali obrestno mero od l,5-2,5°/o. Če ) n^e okresjtne mere povzroča skr-liuH* razP°ložljivega kapitala, ker si JUdje pač teže Izposojajo denar po višji ,°krestih, a z druge strani te privabijo denar v banke.
; Podražitev denarja v tujini se bo prav ahalu odrazila močneje tudi na itali-Jatlskem notranjem denarnem trgu, ker . 0 države kapitalističnega gospodarske-ga sistema finančno med seboj poveza-l1® in odvisne. Italijansko gospodarstvo j? še posebno navezano na tuji kapital. “Cnarna politika dosedanjih italijan-J s**h vlad je bila zelo liberalna; njeno kcslo je jjjj0 »laissez faire«, pustite naj ^ razmere razvijajo svobodno same po ®®bi. Nikjer nismo zapazili neposred-tP Protiinflacijskih ukrepov. Italijanke vlade niso čutile potrebe po tak-P‘h ukrepih, ker se je proizvodnja ita-‘ianske industrije zadnja leta znatno vignila, ter je bilo zato industrijskega aga v jzo|3ii|u Kljub temu svarijo ne--ateri italijanski gospodarstveniki vla-0 na nevarnost inflacije, naraščanja ea in življenjskih stroškov. Cene na ehelo so v Italiji v letu 1956 posko-“ aa 103,4 nasproti 100 v letu 1953; L ®aar so do februarja 1957 zopet nazadovale na 101,4. Toda življenjski stro-kJ naraščajo vznemirljivo, če postavl-<J' c*3 so leta 1953 znašali 100, so lan-^ ko leto dosegli 111 in februarja 1957 že > samo v letu 1956 so življenjski “aski narastli za 4,9°/..
» 8w0t glavni vzrok zvišanja življenj-i v.| stroškov navajajo podražitev žl-n SD '°Ua ,mesa itd), ki jo v glavnem PPavljajo v ZVezo z zmanjšanjem kme-^ ‘h pridelkov, katero je nastopilo ‘ Posledica slabih vremenskih raz-j.pp v lanskem letu. K zvišanju živ-i tlakih stroškov je seveda pripomoglo 1 n,. * Povišanje stanarin (v starih sta-\ aovanjih vsako leto za 20°/o).
Kako hudo občutijo državljani po-n,.aZltev življenja, so pa dokaz števll-, stavke, ki se v Italiji vrstijo vedno | tlldJ. Pogosto in ki se jim pridružujejo ig 1 nameščenci javnih ustanov.
J« dvoma, da je hujši davčni pritisk 1 mnogo pripomogel k nastopajoče-ni Pomanjkanju denarja. Tudi krče-
Nov korok k odpravi faktorjev v Jugoslaviji
Hasan Brkič napoveduje prehod k carinskemu sistemu
ameriške gospodarske pomoči, ki kah e<*n° PPlkaja v Italijo v raznih obli-Itdl !1(01 vojaška pomoč, kot posojilo Ij 1 m ki je v veliki meri pripomogla ni nt'navadnl povojni gospodarski ko-I j* Pkturi, ima seveda svoj delež —
Pojavu.
✓ odločna poteza fRancoske vlade
nk'?eC*naro^no pozornost je zbudil prvi j u, “P nove francoske vlade, ki ima na-ž j r(0 n spraviti francosko zunanjo trgovi-i „ y raynotežje. Francoska zunanja tr-na‘Pa je bila doslej sproščena do 83 L zac'^04* ^ državam-članicam Organi-. gv le. Za gospodarsko sodelovanje v I cari°^* (OEEC) ;omejevale so jo samo i# de l?6' novem sklepu francoske vla-dol^? Uvoz kontingentiran (omejen na 0 viaa<’ene količine blaga). S tem hoče ko n3 znianjšati uvoz blaga. Ta je ta-v vala ara^alj da se ie Francija zadolže-Se P° 100 milijonov dolarjev na me-kori V	cel° za 150 milijonov. Do
zv t;a maja se je pri Evropski plačilni Nov* ZadoIžila kar za 335 milijonov dol.
PPiejitev uvoza velja tudi za a-de *3!ag0- Ta sklep francoske vla-( Za ^0rn'en‘ seveda tudi udarec načrtu 2> čeTv^Ve^° enotnega evropskega trga, s ‘av Je pariška vlada izjavila, da je | ‘“no začasna.
H nam!?IJSKA nAFTA CENEJŠA. Med-‘ ceno l6 .Petr°lejske družbe so znižale J jjjj,. ladijske nafte v evropskih prista-MJ tudi ’ na Sredozemskem morju, kakor iji tii,- v Kazablanki in Agadirju za 10-12 “'“gov pri dolgi toni
f
Pred kratkim so objavili v Jugoslaviji novo odredbo o količnikih (koeficientih, faktorjih) za obračunavanje razlik v cenah pri izvozu in uvozu. U-vozni količniki se plačujejo na inozemsko blago ,da bi se s tem izenačila njegova nižja cena z višjo oeno domačega dražjega blaga, torej zaradi zaščite domače proizvodnje; izvozni faktorji, ki imajo značaj izvozne premije, pa se priznavajo domačim izvoznim proizvodom, katerih cena je višja od cen, ki jih imajo enaki tuji proizvodi, z namenom, da bi moglo to jugoslovansko blago u-spešno tekmovati na tujih tržiščih. Kakor smo nedavno poročali, so v Jugoslaviji opustili sistem količnikov za u-voz avtomobilov in motociklov; z novo odredbo so pa višino količnikov za dru-, go blago revidirali in ga tako za uvoz kakor za izvoz maksimirali na 2, to sc pravi na 200% cene ustreznega proizvoda.
Preden so količnike preuredili, so o tem mnogo razpravljali in se je znaten del podjetij, ki svoje proizvode izvaža, izrekel proti znižanju, češ da bo ukrep vplival negativno na jugoslovanski izvoz.
V zvezi s tem je predsednik komiteja za zunanjo trgovino Hasan Brkič na tiskovni konferenci izjavil, da novi koeficienti niso rezultat kake temeljite revizije samega sistema koeficientov, vendar pa pomenijo določen prispevek k urejanju razmer na trgu. Pri določanju višine koeficientov se niso več upoštevale individualne kalkulacije proizvajalcev, marveč tržne cene; poleg tega pomeni zoženje koeficientov korak naprej pri reševanju problemov sedanjih mnogovrstnih tečajev.
Omejitev izvoznih koeficientov na
2,00	kot zgornjo mejo se more oceniti.
je dejal Brkič, kot opuščanje politike izvoza za vsako ceno, enaka omejitev uvoznih koeficientov pa kot opuščanje politike omejevanja uvoza s postavljanjem visokih ograj zaradi zaščite domače proizvodnje.
Posebnega pomena je pri tej izpre-membi koeficientov, da je bil izvršen resen poizkus boljšega povezovanja izvoza in uvoza proizvodov istega ali sorodnega procesa proizvodnje.
Z novo odredbo je bilo tudi sprejeto načelo, da se za isti proizvod uporablja vedno isti koeficient ne glede na to, čigavega porekla je ali komu je namenjen. Tako je opuščeno dosedanje privilegirano obravnavanje posameznih gospodarskih panog in skupin proizvajalcev z določenimi olajševalnimi koeficienti.
Zaradi lažje prebroditve teh sprememb je bila uvedena za nekatere domače proizvode, ki bi utegnili biti posebno prizadeti, prehodna premija za dobo do konca tega leta.
Hasan Brkič je tudi pojasnil, da pomeni nova odredba korak naprej v postopnem prehodu od sistema koeficientov na carinski sistem. Carinski sistem že velja za uvoz avtomobilov in motociklov; v teku so priprave za uvedbo carin tudi na drugih področjih jugoslovanskega uvoza. Upoštevati pa je treba, da je izdelava carinske tarife zelo zapletena in da zahteva precej časa. Potrebna so podrobna proučevanja proizvodnih stroškov, cen itd., tako v Jugoslaviji kakor v tujini, ako hočejo dobiti sodobno tarifo.
Načrt carinskega zakona, katerega sestavni del naj bi bila carinska tarifa, je že izdelan in bo po izjavi Hasana Brkiča v kratkem predložen v razpravljanje pristojnemu organu.
Pripominjamo, da je prav te dni izšla in da se uveljavi 27. junija uredba o carinski tarifi za blago, ki ga jugoslovanski državljani prinesejo s seboj iz tujine in za blago, ki ga prejmejo iz tujine kot darilne pošiljke. O tej uredbi, ki smo jo omenili že zadnjič, borni podrobneje poročali v prihodnji številki.
V Turčiji eua največjili rafinerij v Evropi
V	Turčiji so začeli iskati petrolej že nekaj let pred zadnjo vojno, predvsem v jugovzhodnih delih države, v sosedstvu iranskih petrolejskih vrelcev. Prv! uspehi so se pokazali leta 1947. Lani je proizvodnja nafte narasla že na 300.000 ton. Za njeno predelavo je bila zgrajena posebna čistilnica v Batmanu. Toda naraščajoča motorizacija v državi sili Turčijo v nove investicije na tem področju, saj je lani bilo v tej deželi že okrog 40.000 traktorjev, 30.000 osebnih in 40.000 tovornih avtomobilov in avtobusov ter 10.000 motornih koles. Bencin in ostali proizvodi petrolejske industrije se večinoma uvažajo iz Saudove Arabije, kamor pa Turčija nič ne izvaža, tako da mora plačevati svoj uvoz izključno z devizami. Nove naložbe za izkoriščanje domačih petrolejskih ležišč zahtevajo znatna finančna sredstva, ki bi jih Turčija sama le težko zmogla. Zato je bil sprejet lansko leto poseben »petrolejski zakon«, ki naj bi omogočil tujemu zasebnemu kapitalu, da se lahko začne udejstvovati na tem področju.
Za tako podane investicijske možnosti vlada zanimanje v prvi vrsti med velikimi britanskimi in ameriškimi družbami, zlasti med tistimi, ki so soudeležene pri pridobivanju in predelavi iraške in iranske nafte. Te družbe se zanimajo za še potrebna raziskovanja na turških tleh, razen tega pa tudi za možnosti, ki bi jih Turčija mogla nuditi za prenos nafte iz Iraka preko tur-
KAJ STANE
moderno orožje?
Angleži so za letošnje finančno leto določili okoli 550 milijonov funtov šter-lingov (940 milijard 500 mil. lir) za izdelavo orožja in raziskovanja. Toliko bodo potrošili Angleži, čeprav so precej skrčili izdatke za letalstvo. Silno draga so zlasti letala. Tako stane okoli 100 sodobnih letal 20 milijonov funtov šter-lingov (34 milijard 200 mil. lir). Usmer-jevani izstrelki (rakete) so v primerjavi z letali sicer cenejši, toda stroški z njimi so izredno visoki zaradi poizkusov, ki so nujno potrebni. Navajamo nekaj primerov, ki nam povedo, kako veliki so stroški za oboroževanje. Podatke smo vzeli iz nekega angleškega lista ter jih preračunali v lire po tečaju 1710 lir za funt šterling. Pri ocenjeva nju teh podatkov je treba upoštevati, da so cene povprečne in da se razlikujejo od orožja do orožja, od vrste do vrste, pa tudi od komada do komada. Bombnik na reakt. pogon 1.026,000.000 Lahek bombnik na reakt. p. 273,600.000 Usmerjevana raketa (talna) 25,650.000 Usmerjalna raketa (zračna) 10,260.000 Lovsko letalo (splošno) 299,250.000 Lovsko letalo (podnevi) 153,900.000 Helikopter (12 sedežev)	85,500.000
Tank »Centurion«	59,950.000
Tovornik 3-tonski	20,520.000
Avtomatska puška	95.850
Standardna puška	27.531
Naboji (1000)	34.200
Večji bombnik na reaktivni pogon stane torej nad eno milijardo lir!
NARAŠČANJE PROMETA V LIVORNU
V	prvih 5 mesecih letošnjega leta je promet skozi pristanišče v Livornu narastel za 17% v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. V prvih petih mesecih tega leta so izkrcali 1,412.889 ton blaga {lansko leto v istem času 1,169.797 t), to se pravi, da je letos bilo izkrcanega za 20% blaga več. To povečanje gre predvsem na račun uvoza surovega olja in oljnatih semen, užitnega olja, suhih rib in mesa. Vkrcali so 591.740 ton blaga (lani 515.430 ton), to je je okoli 12% več kakor lansko leto.
škega ozemlja. Zlasti se bavijo z načrti, ki naj bi petrolejska ležišča okrog Mosula v Iraku s cevovodi povezali s pristaniščem Iskenderun (Aleksan-dreto). Kasneje naj bi zgradili tudi cevovod, ki bi dovajal nafto v to pristanišče celo iz Kirkuka na razdaljo kakih 800 kilometrov. Ta cevovod bi zahteval sicer mnogo več dragih tehničnih naprav kot dosedanji cevovodi čez Sirijo in Libanon, toda imel bi to prednost, da ne bi bil speljan po področju arabskih dežel, kjer tuje petrolejske družbe ne uživajo prevelikih simpatij. V Siriji so v času sueške krize cevovodi bili namenoma poškodovani, da so bili neuporabni, in Libanon je lansko leto z veljavnostjo za nazaj močno povišal davščine, ki jih tuja podjetja morajo plačevati za svoje petrolejske cevovode. V Iraku je razpoloženje do tujega kapitala vsekakor ugodnejše, čeprav je tudi Irak član Arabske zveze.
Jasno je, da imajo omenjeni načrti poleg gospodarskega tudi izrazito politično ozadje. Njih izvedba bi v veliki meri osvobodila petrolejski dovoz z Bližnjega vzhoda dosedanje odvisnosti
Drobne iz Jugoslavije
NAROČILA
JUGOSLOVANSKIH LADJEDELNIC
Jugoslovanske ladjedelnice so skleni-le pogodbe za zgraditev 116 ladij za domače in tuje brodarje. Za tuje bodo z'gradile 64 ladij s tonažo 500.000 ton nosilnosti. Vrednost ladij, ki naj bi jih jugoslovanske ladjedelnice dobavile do konca leta 1962, znaša približno 130 milijonov dolarjev. Velike ladjedelnice imajo naročila že skoraj do konca leta 1962. V tako ugodnem položaju pa niso manjše ladjedelnice, ki se bavijo z graditvijo lesenih ladij. Potrebno jim je mnogo kapitala, da bi se preusmerile na izdelovanje železnih ladij. Na zborovanju Združenja ladje-delske industrije na Reki so poleg tega ugotovili, da primanjkujejo jugoslovanskim ladjedelnicam primerni doki.
JUGOSLOVANSKI CIGARETNI PAPIR NA DALJNEM VZHODU. Tovarna cigaretnega papirja na Reki je sklenila z državami Bližnjega vzhoda kupči je za dobavo 370 ton blaga, in sicer 170 ton za Egipt, 150 za Sirijo in 50 ton za Libanon; to je prvič, da je Libanon kupil od Jugoslavije to vrsto blaga.
JUGOSLOVANSKE DRŽAVNE ŽE LEZNICE bodo uvedle brze vlake na progi Djevdjelija (na jugoslovansko-grški meji) - Skopje - Beograd - Zagreb - Ljubljana - Sežana. S temi vlaki bodo prevažali blago in živino namenjeno izvozu.
SLOVENEC X MESTU K0L0NJSKE VODE
Zakaj dobiš „Cadillac“ za 5UU mark = tlcmški delavec je vzgojen v ljubezni do tovarne
Kbln, junija 1957
Rheinland, pokrajina ob Renu, kjer se drugo za drugim vrstijo nemška mesta, zagrnjena s tovarniškim dimom! Le tu pa tam razveseli oko košček zemlje, skrbno negovane z modernimi zemljiškimi napravami. Iz Kdlna se s tramvajem lahko zapelješ kar v tri mesta: Kdln, Leverskusen in Opladen. Za moje pojme o nalogah tramvaja je to zelo nenavadno. Ta mesta so si med seboj tako podobna, toliko imajo skupnega, da nepoučeni težko loči drugo od drugega.
Najzanimivejše izmed njih je gotovo Kbin, središče Porenja. Kolnčani so mi pripovedovali, da je bilo med vojno več kot polovica mesta porušenega, a danes ni več sledu za ruševinami.
Pečat kdlnski industriji daje kozmetična industrija »4711« in seveda povsod znana »kolonjska voda«. Znano je tudi, da Kolnčani zaslužijo ogromno denarja s številnimi karnevali. Na sprehodu po mestu sem zagledal tudi tovarno »Ford Werke«, v kateri dela okoli 8.000 dobro izurjenih delavcev. Ta tovarna je ena izmed glavnih stebrov ameriškega kapitala v Nemčiji. Mikavna je bolj za navadnega delavca kakor za nemške kapitaliste, ki morajo ameriškemu kapitalu konkurirati. Z vztrajnostjo so dosegli to, da ameriška avtomobilska industrija nima uspeha na nemških tleh, saj so nemški motorji DKW in avtomobili VW (Volksvvagen) tisti, ki ustvarjajo največ prometa na avtomobilskih cestah. Nemški oblastniki so namreč postavili ogromne takse za zavarovanje avtomobilov čez 2000 ccm in nemška avtomobilska industrija je izkoristila pomanjkanje servisne službe za ameriške avtomobile. Ali ni skoraj smešno, da lahko ameriški avtomobil »Cadillac«, ki je prevozil 3000 do 4000 km, kupiš za 500-700 nemških mark, medtem ko plačaš za mnogo bolj obrabljen nemški »VW«, ki ima poleg vsega še mnogo gršo obliko, okoli 2000 DM, ali pa za rabljen nemški motor z 250 ccm 700-900 DM?
Letine v Italiji 1957,1956 in 1955
Neugodne vremenske razmere so iz-premenile dosedanje cenitve letošnjega pridelka pšenice v Italiji. Prvotno so računali, da bodo letos pridelali okoli 100 milijonov stotov pšenice, to je precej več kakor lansko leto. Deževje in zmrzal sta pokvarila letošnji pridelek, tako da prevladuje mnenje, da ne bodo letos pridelali v Italiji več kakor lansko leto, ko je znašal pridelek 87 milijonov stotov. Predvidevanja so se še poslabšala zaradi povodenj v Padski nižini.
V zvezi s tem predvidevanjem priobčujemo podatke o letinah v Italiji v letu 1956 in 1955. Najprej so navedeni podatki za leto 1955, nato za leto 1956 in končno razlika v odstotkih med obema
letinama. Podatki so navedeni v tisočih stotov:
od Sueškega prekopa in zmanjšala bi		1955	1956 razi. v “»		
nevarnost, ki preti zahodnim petrolej-	pšenica	95.040	86.813			8,7
skim cevovodom od sovražnega razpelo-	riž	8.589	6.499			4,3
ženja arabskega sveta.	koruza	32.040	34.160	+	6,4
Toda ti načrti so doslej v glavnem še	slad. pesa	92.074	68.680	—	25,4
predmet proučevanja in razgovorov.	tobak	723	740	+	2,4
Konkreten je pa načrt, o katerega iz-	konoplja	341	406	+	19,1
vedbi se je turska vlada pred krat-	krompir	33.817	34.176	+	1,1
kim sporazumela s skupino, kateri	paradižniki	16.489	17.170	+	4,1
pripadajo dru/žbe British Petroleum	zelje	6.531	6.400	—	2,0
Co Ltd., Caltex Mobiloil Inc, Co in	cvetača	4.456	4.300	—	3,5
Royal-Dutch-Shell. Ta skupina bo	pomaranče	6.235	6.400	+	2,6
zgradila ob obali Ismitskega zaliva	mandarini	1.039	950	—	8,6
Marmarskega morja veliko čistilnico,	limone	3.133	2.750	—	12,2
eno največjih v Evropi in na Bliž-	jabolka	12.133	13.981	+	15,2
njem vzhodu. Njena zmogljivost bo	hruške	4.392	4.393		—
v začetku omogočala predelavo 65.000	breskve	4.831	3.497	—	27,6
sodov surove nafte dnevno. Čistilni-	marelice	332	324	—	2,4
ca bo dograjena do leta 1960 in po-	češnje	1.451	1.380	—	4,9
vezana bo po cevovodu s carigraj-	mandlji	1.121	623	—	44,4
skim	pristaniščem.	Investicijske	grozdje	92.879	100.700	+	8,4
stroške cenijo na 48 milijonov dolar-	oljke	11.520	8.244	—	28,4
jev.	V celoti i	so kmetijski pridelki		V	Ita-
Ob.	liji lansko	leto zaostali za 3%		v	pri-
merjavi z letom 1955. V primerjavi s predvojnimi časi (z letom 1938) pa je italijanska kmetijska proizvodnja lansko leto znašala 21,1% več. Že lansko leto je napravil v Italiji zlasti mraz veliko škodo; to velja toliko bolj za letošnje leto.
Vzpon cementne proizvodnje
V zadnjih letih se je proizvodnja cementa v Italiji naglo razvila ter lansko leto dosegla 11 milijonov
313.000	ton. V razdobju 1952/56 je Italija investirala v cementarne 97 milijard lir. Zanimivo je, da je izvoz cementa nasproti tako velikemu naraščanju proizvodnje razmeroma majhen. Leta 1951 je Italija izvozila še
230.000	ton cementa, lansko leto pa samo 13.430 ton. Eden glavnih razlogov nazadovanja izvoza je močna konkurenca v tujini. Pred vojno, to je leta 1939, je Italija izvozila nad
400.000	ton cementa, vendar je ta cement šel samo v italijanske kolonije. Po vojni je Italija sicer prodrla na nekatere trge, vendar je kmalu sledila prepoved izvoza, da bi proizvodnja lahko bolje založila domači trg. Tako so bile pretrgane vse zveze s tujino in opuščena zadevna organizacija. Med tem časom se je okrepila proizvodnja cementa v tujini, zlasti v državah, ki so že prej bile znane po izvozu cementa, kakor v Franciji, Zahodni Nemčiji, Belgiji pa tudi v Jugoslaviji. Cementna industrija se je pojavila tudi v državah, ki so bile doslej navezane izključno na uvoz, kakor n. pr. v Južni Ameriki. Močna je zlasti konkurenca Japonske.
Nemška industrija napreduje iz dneva v dan. Napačno bi bilo mnenje, da si Nemci utirajo le ozko pot v svet industrije. Ne, ta pot je široka, dolga in ravna, kar dokazujejo že doseženi u-spehi.
Tehnika je tista, ki daje moč! To je že neštetokrat potrjeno v zgodovini. Zato lahko to deželo, premagano v vojni, po dvanajstih letih uvrstimo prav zaradi napredka na področju tehnike med prve sile na svetu, glede življenjske ravni pa med prve dežele v Evropi.
V Zahodni Nemčiji je danes že mnogo tudi tujih delavcev, zlasti je mnogo doseljencev iz Vzhodne Nemčije; tudi ti so pustili sledove v razvoju za-hodnonemške industrije. Tempo dela v nemških tovarnah je nagel. Nemci so se v tem pogledu mnogo naučili od Američanov, ki so seveda v svoje tovarne že davno uvedli delo na tekočem traku. Takšno delo ne postavlja delavcu posebnih zahtev glede njegove izobrazbe, od njega ne zahteva mojstrskega izpita ne srednje strokovne šole. Ljudje postanejo »strokovnjaki« v praksi, kakor strokovnjaki za zabijanje žebljev, za pakiranje ali lepljenje. Od pravih strokovnjakov kakor so inženirji in gospodarski izvedenci, pa zahteva tovarna pravo teoretično strokovno izobrazbo. Iz dneva v dan se pojavljajo novi izumi, nekdanje organizacijske metode zastarijo, nadomestiti jih je treba z novimi. Razumljivo je, da zaradi tega nastaja v organizaciji dela precejšnja zmeda.
Po vojni je poleg starih, še dobrih tovarn, zraslo v Zahodni Nemčiji vse polno moderno urejenih tovarn. Poraz na vojnem polju in ponižanje pred svetom sta na Nemoe vplivala spodbujevalno ter jim vlivala nove sile. Pred svetom so hoteli zopet dvigniti svoj sloves, a hkrati ustvariti boljše pogoje za življa nje. Uspehi na gospodarskem področju, zlasti v industriji so plod te močne volje pa tudi discipliniranosti nemške delovne sile in ljubezni nemškega delavca do dela. Nemški delavec bo sam povedal, ali je njegov izdelek slab in neuporaben, čeprav bi zaradi tega sam trpel. Nemški delavci so vzgojeni v ljubezni do tovarne in do njenega glasu, živijo za tovarno in so ponosni na njen uspeh. Tovarna je središče, okoli katere se razvija življenje prebivalcev do-tičnega kraja. To sem lahko opazil v mestu Leverkusen, ki šteje 120.000 prebivalcev. Njihovo mesto je ponosno na Bayerjevo tovarno, ki izdeluje zdravila in barve. V tem mestu je prav vse povezano s tovarno. Tam je Bayerjeva trgovska iiiša, kjer prodajajo blago po
Italijanski cement se v tujini težko uveljavlja tudi zaradi visoke cene, čeprav država pospešuje izvoz s povrnitvijo enega odstotka prometnega davka (IGE). Eden izmed razlogov, da je italijanski cement na tujih trgih drag, je ta, da uporablja italijanska industrija uvoženo gorivo kot pogonsko sredstvo.
Mednarodna trgovina je lansko leto zajela 115 milijonov stotov cementa, to je za 10% manj kakor prejšnje leto ter predstavlja komaj 5% svetovne proizvodnje.
Stroški za nalaganje cementa iz železniških vozov na ladje znašajo v Genovi kakor tudi v Bariju 1200-1400 lir za tono, to je 60-70 lir za vrečo cementa.
POSLEDICE VOJNE
V Vroclavu (nekdanji Vratislavi — Breslau) na Poljskem izhaja še nemški list »Arbeiterstimme«. Ta poroča, da bodo ruševine iz tega mesta lahko popolnoma odstranili šele do leta 1960. Danes se bavi s tem delom 700 delavcev, ki imajo na razpolago 250 tovornih avtomobilov in mnogo drugih raznih strojev .Računajo, da bodo letos odstranili okoli 1 milijon kub. metrov ruševin. Nato jih bo ostalo še 5 milijonov kub. metrov.
Sodobni organizator dela v industriji, a tudi na drugih področjih človeške dejavnosti, vedno bolj upošteva vpliv, ki ga imajo razne barve na človeka pri delu. V Ameriki se bavijo že dolgo s tem vprašanjem. Kakor posvečajo posebno pozornost zraku in svetlobi v delovnih prostorih (air-and light-conditioning), tako se uveljavlja bolj in bolj zahteva, da je treba za delovni prostor in za pripomočke pri delu izbrati tudi primerne barve (co-lour-conditioning).
V prejšnjih časih so dajali strojem najrajše kako temno barvo in tudi stene in strop so v delavnicah pogo-stoma temno pobarvali. Dozdevno je to bilo praktično in umestno, ker se je tako umazanija, ki nastane pri delu, manj poznala in čiščenju strojev in delovnih prostorov ni bilo treba posvečati mnogo truda. Dandanes pa strmijo za tem, da bi s primerno svetlobo in s pravilnimi barvami ustvarili po možnosti prijetno razpoloženje človeka, ki dela, in da bi s tem povečali njegovo delovno sposobnost, a obenem zboljšali tudi še druge okolnosti, ki so z delom v zvezi.
Ugoden uspeh pravilne izbire barv se izraža namreč v naslednjih posledicah: 1. Učinek razsvetljave je boljši. 2. Nastopi boljši red, večja čistoča in boljše vzdrževanje strojev. — 3. Obratnih nezgod je manj. — 4. Zmanjšajo se ali pa izginejo povsem razne težave, ki izvirajo iz vpliva neugodnega okolja na zdravstveno stanje in se izražajo v glavobolu, bolečinah v očeh, živčnosti itd. — 5. Duševno razpoloženje osebja se zboljša. — 6. Delovni uspeh se poveča.
Barve vplivajo na človeka pri delu
KAKO IZBIRAŠ BARVE
Pri izbiri barv se moramo izogibati premočnih barvnih variacij in kričečih barv, ki motijo in vznemirjajo. Priporočajo se lahkotno uravnovešene preproste barvne kombinacije. Za čitanje je pač potreben • kontrast črne ali modre in kake svetle barve, toda sicer so močni kontrasti med temnimi in svetlimi barvami neugodni. Točnih pravil seveda ni nobenih. Na splošno velja, da živo rdeča barva razburljivo vpliva, da ta učinek že pri škrlatno-rdeči in karminsko rdeči barvi pojema in prav tako da je manšji pri oranžni in rumeni barvi. Pri odtenkih od rumene do rumeno zelene barve je vpliv menda še spodbuden, zelene barve pa učinkujejo že pomirjevalno. Barvni odtenki proti zelenomodri in modri barvi so povsem hladni in mirni.
Nekako po teh opažanjih so sestavili v Ameriki pravi barvni kodeks, ki ga tam baje splošno upoštevajo. Jedro tega kodeksa je neka strojem primerna zelena barva, tako imenovana »Vista green«. Ta barva ustreza menda najbolj vsem zahtevam. Očem je prijetna in njen učinek ni ne pretopel ne prehladen, ni torej ne razburljiv ne uspavajoč.
Izhajajoč od te barve za same stroje priporoča barvni kodeks svetlo zeleno barvo za stenski oboj in belo barvo za stene in strop. Vendar ni v tem pravilu nič striktnega in nepopustljivega, Pravilnost barv je namreč odvisna tudi od konkretnega položaja. Pri prostoru, ki ima svoja okna na severni
strani, so morda priporočljive toplejše kombinirati s svetlosivim stenskim barve za stenski oboj bo morda bolj primerna peščeno rumenkasta barva. Ce je pa zaželen hladnejši učinek, bo treba barvo »Vista green« za stroje konbinirati s svetlosivim stenskim obojem. Vendar so vsa ta priporočila le približna in dopuščajo subjektivnemu mnenju in okusu mnogo svobodnega odločanja.
S pripomočkom neke posebne barve je seveda mogoče podati kaki podrobnosti v celotni sliki močnejši poudarek, da se s kontrastnim učinkom prl-t; gne pozornost na stvar ali okolnost, ki bi sicer ostala neopažena.
BARVNI ZNAKI KOT SVARILO
Izven vsakršnega shematičnega pravila je uporaba tako imenovanih simbolnih barv, ki naznačujejo posebno namembo kakega predmeta ali delovnega pripomočka. Tako pomeni rdeča barva »ustaviti« in zato se ročaji ali gumbi, s katerimi se lahko ustavi stroj, ki je v pogonu, označujejo z rdečo barvo. Tudi pri gasilnih napravah se že splošno uporablja rdeča barva. Oranžna barva je svarilna; vzbuditi mora pozornost in opozoriti na nevarnost. Z njo se n. pr. označujejo nevarni strojni deli. Rumena barva ima namen opozoriti na ovire, ki bi jih drugače lahko prezrli. Zelena barva pomeni varnost, modra se pa priporoča za določene prometne znake ob cestah in za opozorila v obratovališčih.
BARVE V KEMIJI
Posebne barvne označbe se uporabljajo, tudi v evropskih deželah, za pli-
novode in za posode s plini. Tako se industrijski plini, ki se rabijo pri pla-menskem varjenju, v Jugoslaviji označujejo z naslednjimi barvami: kisik — modro, vodik in gorljivi plini vobče — rdeče, acetilen — belo, zrak — sivo, od ostalih plinov pa dušik — zeleno in klor — rumeno.
Barvne oznake za pline so ponekod tudi normirane. Tako določa švicarska norma naslednje barvne kombinacije: za kisik modro-rumeno, za vodik rdeče-rumeno, za acetilen belo-rumeno in za dušik zeleno-rumeno. v Italiji je diferenciacija barvnih oznak večja. Tako se označuje v posodah pod pritiskom kisik z belo, vodik z rdečo, acetilen z oranžno, dušik s črno, klor z rumeno barvo, zrak pa z belimi in črnimi črtami. V cevovodih se označuje zredčen zrak z modro barvo z belimi pasovi, stisnjen zrak z modro barvo, zrak, ki ga pihajo ventilatorske naprave, modro z rdečimi pasovi, čisti dušik črno z zelenimi pasovi, acetilen rdeče, gene-ratovski plin in plin iz visokih peči, neočiščen, rdeče z vijoličastimi pasovi, očiščen pa rdeče z belimi pasovi.
To področje organizacije dela in varnosti pri delu je v posameznih državah večinoma še prepuščeno avtonomnemu urejanju s strani industrijskih podjetij, ki pline proizvajajo ali uporabljajo, vendar je verjetno, da se bodo prej ali slej pojavila stremljenja po vsaj delni ureditvi takih barvnih norm na mednarodni ravni.
Tako nastajajo v organizaciji industrijskega dela v zvezi z barvami povsem novi vidiki, ki bodo brez dvoma znatno prispevali k delovni varnosti in k splošnemu tehničnemu napredku.	Ob.
nizkih cenah, Bayerjev otroški vrtec, Bayejerjev športni klub; tam prirejajo Bayerjeve zabave in kulturne večere, na katerih nastopajo kot gostje znani u-metniki iz vse Evrope. V Leverkusenu je tudi Bayerjevo stanovanjsko naselje. Leverkusen je znan po Nemčiji sa mo po tej veliki tovarni zdravil in kemičnih izdelkov. Kakšno protislovje! Prav v tej tovarni zdravil je delo v ne katerih oddelkih zdravju zelo škodljivo ,ker nastaja pri izdelovanju raznih kemikalij in zdravil nezdravo ozračje.
Stremljenje, da bi se Nemčija zopet oborožila, je seveda tudi povezano > razvojem nemške industrije. Oboroževanje pač zaposluje tudi tovarne. Ni dvoma, da imajo tudi industrije! svoj delež na propagandi, ki ustvarja med nemškim narodom in v svetu ugodno razpoloženje za zopetno oborožitev nem škega naroda.	A. š.
(Se nadaljuje)
nn n
nase
MII
orno
o
U
Pred atomsko bombo smo vsi enaki!
Ne vem, kdo je zapisal znano resnico: Prekratko je življenje, da bi bilo malenkostno. Kaj bi ta modrec zapisal danes! o malenkostnih ljudeh, o takšnih, ki vidijo samo sebe, ki so polni gneva do svojega bližnjega, takšnih zlasti, ki netijo z besedo in pismom ogenj sovraštva do pripadnikov druge narodnosti ter povišujejo v oblake svoj lasten narod, v času ko z eno atomsko bombo v hipu lahko pokončaš pol milijona ljudi ali še več. Kako malenkostno je njihovo kovanje naklepov proti peščici tujega naroda nasproti tej strašni siti in vesoljnosti tega razdejanja.
Vojna dovede do viška mržnjo med vojskujočimi se narodi, a hkrati zbližuje državljane Iste države. Iz zadnje vojne pripovedujejo tudi o trenutkih, ki so nenadoma približali okupatorja in domače prebivalstvo, to so trenutki skupne smrtne nevarnosti, ki je nastopila enako za pripadnike tuje vojske in domačine. Ko je sirena strahovito zatulila nad velikim mestom In napovedala prihod angleških in ameriških bombnikov, tedaj so nemški vojaki begali v strahu pred smrtjo kakor domačini. Zdaj pa smo enaki! Zdaj smo vsi zopet ljudje! Tudi vi ste postali zopet ljudje! To je bil naš pridušen občutek, ko so se srečale naše oči z zbeganim pogledom Hitlerjevih vojakov. Hej, tudi vas je strah! Tudi vi bežite na Dedinje, na čukarlco, v Košutnjak ...
V tistih trenutkih so tudi oni postali zopet ljudje, pravi ljudjo z dušo in srcem, ki ne bi storili svojemu bližnjemu nič zlega .Seveda je čez dobro uro, ko je minila nevarnost in so se na kamionih vračali v mesto, zmagala zopet disciplina In vdanost Hitlerju, da so lahko brez človeških predsodkov spuščali salve proti talcem in drugim, ki so jih privlekli na morišče zaradi števila.
Današnji strah pred uničenjem in propastjo človeštva — če imajo ljudje sploh toliko časa, da bi se ga zavedli — bi lahko izvršil veliko poslanstvo med narodi zlasti na stičnih točkah, ako bi tiste, ki imajo v rokah moč, oblast in vzgojo mladine, zdramil ter jim odprl pogled na resničnost. Potem bi imeli več smisla za potrebe razoroženih in šibkejših. Strah pred skupno propastjo, ki ne bi prizanesla niti močnejšim, In zavest solidarnosti vsega človeštva, naj raztrga tudi zastor pred njihovimi očmi, ki jim ga je stkala vzgoja v Car-duccljevem nacionalizmu. Vodeče stranke in oblastniki bi se morali zavedati, da ni mogoče voditi med narodi velikopotezne in ustvarjajoče politike z ozke perspektive TrSt-Ferneče. Razdalje odmerjajo danes letala na reaktivni pogon in usmerjevalne rakete, če smo že pozabili na poglavitno zapoved: »Ljubi svojega bližnjega kakor slainega sebe!«, čeprav jo radi tako pogosto citiramo.
Ib.
Vojne nekdaj in danes
Na mednarodnem kongresu »Rotary cluba« v Lucernu je spregovoril tudi prof. Leopold Boissier, predsednik komiteja Mednarodnega rdečega križa, ki je poudaril, da se komiteju postavljajo nova vprašanja, ker zadobivajo vojne v novem času drugačen značaj. V preteklih stoletjih je vsaka država, ki je bila v vojni z drugo, težila za tem, da premaga sovražno državo, in sicer tako, da odbije njen napad ali pa da ji po zmagi odvzame del njenega ozemlja. Danes gre državam poleg tega tudi za nekaj drugega. Države se danes ne borijo več samo zato, da bi zma gale na bojišču, temveč tudi za določe ne politične in socialne nauke. Dejal bi celo, je izjavil prof. Boissier, da se bojujejo za določen življenjski nazor. Iz tega sledi, da se države vojujejo ne samo, da bi uničile armado svojega nasprotnika, temveč tudi, da- bi spremenile življenjske navade, način dela in celo način mišljenja sovražnega ljud stva. Premagani nasprotnik ni nekdaj veljal več za sovražnika, ko je bil raz-orožen ali ranjen, danes pa ostane sov ražnik, dokler se tudi njegova duša ne podredi zmagovalcu. Mir je bil lahko že podpisan, vlade se lahko že sestajajo pod okriljem mednarodnih ustanov, in vendar se borba znotraj meja še nadaljuje, da bi bil posameznik v celoti, s teleso in dušo, premagan.
OB PRILIKI TRŽAŠKEGA VELESEJMA OBIŠČITE V VAŠEM INTERESU IN BREZ OBVEZE
MMiilZm ANGLEŠKEGA BLAGA
TRST ULICA SAN NICOL0 22 - TELEFON 31138 TRST
BOGATA IZBIRA ANGLEŠKEGA IN ITALIJANSKEGA BLAGA PRIZNANIH TOVARN - PRODAJAMO NA DROBNO IN DEBELO PO NAJNIŽJIH CENAH

Jugoslovanski dan na tržaškem sejmu
Sadovi italijansko-jug o slovanskega sodelovanja
Že v svojih poročilih o pripravah jugoslovanskih podjetij za udeležbo na letošnjem tržaškem velesejmu smo poudarili, da te priprave odkrivajo pripravljenost Jugoslavije, da s primerno udeležbo čimbolj pripomore k uspehu sejma, ki ima tudi nalogo, da pospeši trgovinsko izmenjavo med obmejnim področjem pa tudi med Italijo in Jugoslavijo sploh. Bogata izbira razstavljenega blaga, s katero nastopa Jugoslavija v svojem paviljonu (glej podrobno poročilo na strani 3!) pa tudi močno odposlanstvo predstavnikov jugoslovanskega gospodarstva sta v celoti potrdila naša predvidevanja.
V	torek 25. junija je bil v okviru tržaškega velesejma dan Jugoslavije. Jugoslovanska in italijanska delegacija sta se predpoldne sestali na sedežu Tržaške trgovinske zbornice.
V	jugoslovanski delegaciji, ki ji je kot predstavnik jugoslovanske vlade načeloval g. Anton Bole, član Izvršnega sveta LR Slovenije, so bili ing. Kne-ževič, predsednik Jugoslovansko - italijanske zbornice v Beogradu; Mihaela Dermastja, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije; Krsto Zoričič, tajnik Jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice; dr. Boris Puc, tajnik za blagovni promet pri Izvršnem svetu LR Slovenije; dr. Ivan Ples, prvi svetnik Trgovinske zbornice Slovenije; dr. Boris Zidarič, tajnik Trgovinske zbornice Slovenije; ing. Božidar Guštin, podpredsednik trgovinske zbornice in Karel Kušar, član upravnega odbora Trgovinske zbornice v Ljubljani; ing. Ivo Karli, svetnik Trgovinske zbornice LR Hrvatske; Srečko Rihtar, delegat Zvezne zunanjetrgovinske zbornice FLRJ za Italijo; Ivo Živkovič, predsednik Združenja izvoznikov mesa in živine ter Lojze Lesjak, član odbora Jugoslovan-sko-italijanske zbornice.
Goste, ki jih je spremljal generalni konzul FLRJ v Trstu Mitja Vošnjak je v zastopstvu vladnega komisarja dr. Pa-lamare sprejel dr. De Giorgi, nadalje glavni tajnik Tržaške trgovinske zbornice dr. Addobbati, dr. Gerin od zveznega urada ministrstva zunanjih zadev v Rimu, ter člani izvršnega sveta tržaške delegacije Italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice dr. Vatta, dr. Spinotti, dr. Celeghin, g. Amodeo, rag. Ulessi, dr. Paschi, dr. Glass, M. Kocjančič in g. Košuta. Slovensko gospodarsko združenje sta zastopala ing. Šturm in dr. Fr. Škerlj. Prispel je tudi neposredni predstavnik Italijansko-jugoslovanske zbornice v Milanu dr. Dalla Volta.
V imenu Tržaške trgovinske zbornice je jugoslovanske goste pozdravil dr. Paschi, ki je izrazil željo, da bi se medsebojni stiki nadaljevali v tistem iskrenem ozračju kakor do sedaj. Poudaril jo, da blagovne izmenjave ne bi smele biti uklenjene na negibčne sheme. Napovedal je, da bodo na jugoslovanski dan predstavniki obeh dežel razpravljali o splošnih gospodarskih vprašanjih, naslednji dan pa bodo podrobneje proučili trgovino med Trstom in Jugoslavijo.
Gospod Anton Bole se je nato v imenu jugoslovanske vlade zahvalil za besede dobrosrčnosti in optimizma. Želel je, da bi sejem rodil ugodne gospodarske sadove in postavil temelje še večjemu optimizmu za bodočnost. V imenu Jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice je njen predsednik ing. Filip Kneževič izrazil svoje zadovoljstvo, da je Jugoslavija stalno prisotna na tržaškem velesejmu ter da s tem potrjuje vezi med obema državama. Izjavil je, da je med včerajšnjim obiskom velesejma ugotovil dobro organizacijo sejma. Z laskavimi besedami se je spomnil slovenske in hrvatske trgovinske zbornice, ki sta priredili letošnjo jugoslovansko kolektivno razstavo, obenem pa pripomnil, da se imamo za uspeh jugoslovanskega dneva zahvaliti Trgovinski zbornici v Trstu.
Zadnji govornik dr. Dalla Volta, je poudaril velik pomen medsebojnih gospodarskih stikov. Opozoril je na velike uspehe, ki so bili doseženi v zadnjem času na tem področju; saj je trgovinska izmenjava med Italijo in Jugoslavijo lani dosegla 86 milijonov dolarjev. Mnogo je še treba ustvariti med Italijo in Jugoslavijo. Pri medsebojnih stikih je potrebna jasnost. Svoj govor je dr. Dalla Volta zaključil s pozivom,
TEŽAVE PRI ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKIH RAZGOVORIH
Italijanski listi poročajo iz Rima, da so se pri pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo zaradi obnovitve trgovinske pogodbe pojavile precejšnje težave. Spor je nastal glede načina poravnave zneska 6 milijard lir, ki predstavlja pasi-vo v italijansko-jugoslovanski izmenjavi zaradi večjega uvoza iz Italije v Jugoslavijo v prejšnjih letih. Jugoslovani so predložili za poravnavo tega dolga po italijanskem mnenju predolg rok. Kljub temu upajo na pristojnih mestih v Rimu, da bo sporazum kmalu dosežen; Jugoslčvani želijo zaključiti pogajanja še v tem mesecu.
naj bi se ne le sklicevali na prijateljstvo, temveč je treba tudi dejansko prispevati k sožitju'med obema državama.
Ob zaključku je dr. Paschi. ugotovil, da je današnji dan prinesel dah optimizma, katerega pa je treba sedaj u-resničiti.
Po prigrizku, ki ga je pripravila Tržaška trgovinska zbornica, so se gostje odpeljali na velesejem, kjer so si ogledali sejmišče. Najprej so obiskali jugoslovansko razstavo lesa ter se ustavili pri kiosku podjetja Slovenijavino, kjer so jih postregli s slivovko, zatem pa so obšli še ostale paviljone.
TISKOVNA KONFERENCA
Nato je bila v prostorih upravnega poslopja tiskovna konferenca. Prisotne je pozdravil predsednik tržaškega velesejma dr. ing. E. Sospisio, ki je z zadovoljstvom ugotovil, da se medsebojni odnosi čedalje bolj boljšajo. Opozoril je na povečanje blagovne izmenjave med obema državama. Dočim je v obdobju 1947-1953 znašala povprečno 31 milijonov dolarjev na leto, je leta 1955 blagovni promet dosegel vrednost 82 milijonov dolarjev, lansko leto pa 87 milijonov dolarjev. V prvih trgji mesecih leta 1957 se je izmenjava povečala za 27% v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta. Dotaknil se je tudi tržaškega regionalnega sporazuma.
Ing. Kneževič je tudi s svoje strani poudaril pomen teh sestankov ter se stavil na razpolago novinarjem za morebitna vprašanja.
Na vprašanja o delovanju obeh zbornic in o tehničnih dobavah je odgovarjal ing. Kneževič, na vprašanja o izvajanju tržaškega sporazuma pa je dal izčrpna pojasnila dr. Zidarič.
Zvečer je jugoslovanski generalni konzul Mitja Vošnjak priredil na vrtu konzulata sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki oblastev, gospodarskih ustanov in poslovnih krogov ter javnega življenja v Trstu.
M. P.
Spedicii&Ua padietfe
ENTE FIERA Dl TRIESTE
TRŽAŠKI MEDNARODNI VELESEJEM Nova tržišča preko Trsta
IX. TRŽAŠKI MEDNARODNI VZORČNI VELESEJEM
OD 23. JUNIJA DO 7. JULIJA Včlanjen v
Union des Foires Intemationales
Tržaški
velesejem
23.-VI. - 7.-VII.
1957
Popust na železnicah! Informacije pri upravi TRŽAŠKEGA MEDNARODNEGA VELESEJMA, Viale Ippodromo, 18 in pri naših predstavnikih v Italiji in inozemstvu
IllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllilllllUII
PO sven)
ZOLIJEVA VLADA OSTANE? Po odstopu Zolijeve enobarvne demokrščan-ske vlade je predsednik Gronchi pooblastil glavnega tajnika stranke Fan-fanija, naj poskuša sestaviti novo vlado. Fanfani je pristaš koalicijske vlade, v kateri naj bi bili poleg demokristjanov tudi liberalci in Saragatovi socialisti. Fanfanijev poskus ni uspel. Nato je predsednik Gronchi odbil odstop Zolijeve vlade. Ta vlada zdaj zopet vlada, vendar se menda kar 10 ministrov ne strinja s takšnim postopkom. Vlada bo stopila zopet pred poslansko zbornico in senat in zahtevala izglasovanje zaupnice. Verjetno bo v tem uspela, ker si v tem trenutku nobena izmed velikih strank ne želi volitev.
NOVA FRANCOSKA VLADA V NEVARNOSTI. Tudi nova francoska vlada, ki jo je sestavil ob sodelovanju socialistov radikal Bourges-Maunoury, je v veliki nevarnosti zaradi novih davčnih bremen, ki jih zahteva od francoskega naroda. Finančni odbor v poslanski zbornici je že odbil nekatere vladne predloge glede povišanja davkov. Odbor ne želi tako velikega povišanja, kakor ga je predložila nova vlada.
NEMŠKA PODJETJA ŠE NE BODO PROIZVAJALA ATOMSKE ENERGIJE
Adenauerjeva vlada je hotela pooblastiti tudi zasebna podjetja, da lahko prično s proizvajanjem atomske energije ter je bila pripravljena dati na razpolago tudi ustrezne surovine. Temu so se uprli nemški socialisti. Končno je prišlo med vlado in opozicijo do sporazuma, da se izglasovanje zadevnega zakona odloži do novih parlamentarnih volitev, ki bodo septembra.
VELIKE POVODNJI PO ITALIJI.
Najprej je reka Pad ob spodnjem toku podrla na nekaterih mestih nasipe kljub požrtvovalnemu delu prebivalstva. Voda je poplavila tudi okoli 200 metrov ceste pri Romei. Zadnje dni je tudi reka Adda v Piemontu vdrla čez bregove in poplavila polja. V Lombardiji in Piemontu je škoda na polju in prometnih sredstvih zelo velika. Za prizadete kraje je vlada odobrila 30 milijard lir.
Letos v Dobrno!
Iz Trsta in Gorice so ljudje, ki iščejo v poletnem času oddiha in zdravja, vedno radi zahajali v slovenska letovišča, ne samo ker so znana po svojih naravnih lepotah in zdravilni učinkovitosti, temveč tudi ker so zelo blizu. Med zdravilišči sta jim bili posebno znani Rogaška slatina in Radenci, ki slovijo daleč po svetu po svojih mineralnih vodah. Le redko so zahajali v Dobrno, kjer je znamenito zdravilišče zlasti za ženske bolezni. Letos pa je bilo na zdravljenju v Dobrni že več Tržačanov. Po svojem povratku v Trst so se v razgovoru s svojimi znanci pohvalno izrazili o postrežbi, pa tudi o učinku zdravilnih kopeli v tem zdravilišču.
Podrobnosti o tem zdravilišču priobčimo v prihodnji številki našega lista.
Podužeče za izvoz drva
i drvnih proizvoda
ZAGREB, MARULICEV TRG BROJ 18 Telegram: ENPORTDRVO — Zagreb Telef. 36-251, 37-323 - Pošt. pretinac 197 Poslovnica i skladišta: Rijeka Delta 11
(Jbavlja najpovoljnije putem
svojih razgranatih veza

eaportdrvo

MNOGO AMERIČANOV V EVROPI.
V mesecu marcu se je vkrcalo 47.000 ameriških turistov, ki so se namenili v Evropo. To je najvišje število, ki je bilo doseženo v 27 letih, in je za 12% višje od lanskega v istem času. Pomorske družbe so oddale za prihodnjih 6 tednov skoraj vse prostore na svojih ladjah.
IZ BENETK V GORTINO S HELIKOPTERJI. Agencija »Opes« sporoča, da bodo že prihodnje leto vozili med Benetkami in Gortino helikopterji, ki bodo prevažali turiste iz enega turističnega mesta v drugo.
VEČ AMERIŠKIH TURISTOV PRIDE V EVROPO. »Journal of Commerce/ poroča, da se iz podatkov, ki so bili zbrani pri večjih plovnih družbah vidi, da bo letošnji pritok turistov iz Amerike v Evropo mnogo večji od lanskega.
LANSKO LETO JE POTOVALO Z LE
TALI 78 milijonov potnikov. V tem številu niso vključeni letalski potniki v Sovjetski zvezi, Kitajski in v drugih zavezniških državah. Vsak potnik je povprečno preletel 925 km. Leta 1950 je potovalo po zraku le 28 milijonov ljudi, leta 1955 pa že 72 milijonov. Predvidevajo, da bo v letu V 17 prepotovalo z letali 88 milijonov Ij^di.
d)
T3
a
>
**
M
h
a
•c
o
a.
m
O
O
o
X
•rt
>
0)
G
"O
O
£
a«
o
-8
&
h
5fl
BufetPino
„Pri Jožku«
TRST
Ulica Ghega St. 5
Telef. 24 7B0
Prvovrstna istrska in briška vina. Dober prigrizek in pristna domača kuhinja
AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
bratje DOLJAK
GOR
ULICA D0NIZETTI 27
C A
TELEF. 20-97
IZVOZ
REZANE GREDE LIŠCARA, REZANE GRE-DE ČETINARA, DUŽICA HRASTOVIH, CELULOZNOG DRVA, OGRIJEVNOG DRVA, UGLJA ŠUMSKOG I RETORTNOG, ŠPERPLOČA I PANELPLOČA, FURNIRA. PARKETA, SANDUKA, BAČAVA STOLICA IZ SAVTJENOG DRVA, NAMJEŠTAJA RAZ,NOG, DRVNE GALANTERIJE, AGATA STOLARSKOG I TEZGA, TANIN EKSTRAKT
Esporiazione legnami e prodotti del legno
in tutto il mondo
POSJETITE NAŠU IZLOŽBE V DRVENOM PAVIH] ONE NA TRŠČANSKOM V ELESA J ME!
Kmetijska nabavna
in prodajna zadruga
Sedež v Trstu, Ulica Foscolo št 1
Podružnice: Trst, UL Flavia 23 — Milje. Ul- Roma 1
Hladimo Vam vse potrebščine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinorejo!
Kokošerejci,
!
BREZPLAČME NASVETE IN TEHNIČNO POMOČ dobite pri
KMETIJSKI ZADREGI, ulica Ego Foscolo 1, Telef. 94-38G
Vsak petek od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, kjer vam bo na razpolago strokovnjak
TECHNA
IM PORT- EKPORT
TRST - ULICA FABI0 FILZI 17/1 Tel. 35=907 - Teleg. TECHNALUIN
Zastopamo za Jugoslavijo razne industrije strojev, orodja in tehničnega materiala
C. G. R.
C0MMERCI0 GENERALE E RAPPRESENTANZE
d. z o. z.
import TRST-TRIESTE esport
TELEF.: 37-940, 28-352	VIA DELLA GEPPA, .N 9
TELEGR.: CIGIERRE	C P. 185
TRGOVINA JESTVIN
KRIŽMAN - GUŠTIN
VELIKI REPEN
(PoacU* *
I. Mj II	Ob priliki Tržaškega velesejma posebni popusti pri na-
TRST« Ulica I*. Crispi 8-0 (3^ 93-982	kupovanju koles, motorjev in lahkili motorjev
Obiščite naš stane/ na velesejmu i
A. D&MMfflLo.
TRIESTE
Ubtanouljma leta 1912
IMPORT-EXPORT
I
°o0
2alocfa Blaga %a ionske
in moShe uUeke
in podloge
O
O O
TRST- RIVATRB NOVEMBRE O TEL. 34-803
TELEGRAMU OONAGGIO
OMIESAGRBOI
TRIESTE
Vozni red avtobusov za Jugoslavijo
Proga: Trst - Postojna - Ljubljana
Od 1. maja do 30. septembra dnevno. Od 1. oktobra do 30. aprila vsako sredo, soboto in nedeljo.
Odhod: iz TRSTA ob 18.00 Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30
(SAP - Ljubljana) Od L maja do 30. septembra dnevno. Od 1. oktobra do 30. aprila vsak torek, četrtek in nedeljo.
Odhod: iz TRSTA ob 7.30 Odhod: iz LJUBLJANE ob 16.20 (SAT) Proga: Ljubljana - Postojna - Gorica Vsako soboto do 15. junija. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 13.50 (SAP) Vsak četrtek.
Odhod: iz LJUBLJANE ob 17.00 Odhod: iz GORICE ob 7.00 (RIBI)
Proga: Trst - Opatija - Reka Vsak dan.
Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.00 Odhod: iz REKE ob 7.15 in 16.00
(AUTOTRANS)
Proga: Trst - Herpelje - Kozina
Vsako sredo in soboto.
Odhod: iz TRSTA ob 7.00 Odhod: iz KOZINE ob 9.00
(AUTOVIE CARSICHE)
S. A. T.
AVTOBUSNA PROGA TRST — LJUBLJANA
Obratuje ob torkih, četrtkih in nedeljah
Odhod		Prihod
7.30	TRST	19.20
8.35	SEŽANA	18.15
8.50	SENOŽEČE	18.00
9.25	POSTOJNA	17.25
10.30	LJUBLJANA	16.20
Prevažajo se samo potniki, ki potujejo preko meje. Dnevna proga od 1. maja do 30. septembra 1957. Nadaljevanje do Bleda od 16. junija do 15. septembra.
»AUTOVIE CARSICHE« — TRST AVTOBUSNA PROGA TRST — HERPELJE KOZINA
7.00 odhod TRST prihod 10.45 8.15 prih. HERPEUE KOZINA odh. 9.00
Vozi vsako sredo In soboto.
Proga: Trst — Opčine — Sežana
V veljavi od 7. aprila 1957
Odhod Iz Trsta vsak petek in vsako soboto ob	7. in 15.30	(SAT/SARA)
—	vsak ponedeljek in vsako nedeljo
ob 9.30 in	ob 19. uri.	(SLAVNIK)
Odhod iz Sežane vsak petek in soboto ob 9.30	in 18.30	(SAT/SARA)
—	vsak ponedeljek in vsako nedeljo
ob 14.30	(SLAVNIK)
PROGA TRST — FERNEČE Odhodi s Trga Liberth
Ob delavnikih: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.55.
Ob praznikih: ob 7.25, 8.30, 10.11, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.15, 15.30, 16, 16.30, 17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 20.30, 22.30.
Odhodi s Femeč
Ob delavnikih: ob 8.20, 10.50, 14.05, 15.40, 18.55.
Ob praznikih: ob 8, 9.10, 10.50, 11.40, 13.20, 14, 14.20, 15.15, 15.30, 15.50, 16.20,
16.50,	17.35, 18, 18.50, 19.20, 19.50, 20.20,
20.50,	21.45, 23.10.
— IM IN ZLATA« —
lilAo// Krnel - IBSI
Čampo S. Giacomo 3 - tel. 95-H81
Ure najboljših znamk, velika izbira
zlatih okraskov za vse prilike
= „VI5Tfl =
TEST, Ul. Carducci 15, tel. 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
Oglasi
ŠIVALNI STROJ SINGER, z okrog lim čolničem, poglobljiv, druge roke 16.000 lir. Diamant luksuzen, nov, z leseno omaro; drugi »cikcak«, jamstvo 25 let. Sprejemamo popravila in izvršujemo predelave. Izdelava solidna. Trst, ul. Manzoni 4, tel. 96-925.
GOSTILNA
FUKI, AHT
REPENTABOR
DOMAČA KUHINJA TiTpRISTIM VINA — CENE UGODNE !
Za morebitna naročila in rezervacijo, kličite telefonsko celico Repentaborl
-
Grand Motel
BLED ŠT. 17
nudi svojim gostom prijeten oddih. 320 postelj - lastno kopališče - termalno kopališče - čolni - jadrnice - tenis —
Predsezonske cene od 1240 do 1840 din. V sezoni od 1550 do 2330 din. Po sedemdnevnem bivanju 10 odstotkov popusta.
Joplice
&arfc Motel
- &3led
največje gostinsko podjetje Vasi vabi v sezoni 1957.
Dancing - casino - bar - restavracija -prvorazredne sobe in kuhinja.
Penzion v predsezoni od 930 din dalje do 1230 din. V juliju in avgustu od 1350 din dalje do 1550 din. Tel. 338 Bled.
HOTEL KRIM - Bled
Telefon 415, Gorenjska AMS 951-415, brzojavni naslov: KRIM BLED
V vseh sobah tekoča topla in mrzla voda ter krasen razgled na jezero, Julijske Alpe in Karavanke.
Cene v predsezoni od din 750 do 900. V sezoni od din 950 do 1430.
Znižane cene Vam nudi prvorazredni HOTEL.
SLOVENSKI DOM
z dependansama v »Rogaški Slatini«.
Uspešno zdravljenje jeter, živčevja, obisti, diabetisa ter črevesnega katarja s svetovno znano Rogaško zdravilno slatino.
Dnevni penzion od 650 do 950 din v predsezoni od 1. maja do 30. jun'ja. Na vprašanja odgovarjamo takoj. Te'efon št. 8.
Najlepše in najceneje boste preživeli svoj letni dopust v

«%,
■>»
Hotelu SCK IA !
ROGAŠKA SLATINA, z dependansami hotel SONCE, hotel	j E
FOŠTA, hotel SLATINSKI DOM in hotel BELLEVUE.
Cene penzionu v predsezoni in po sezeni od din 570 do SCO. Cene v sezoni (junij, julij in avgust) od din 700 do 1100. Skupno 165 postelj, hladna in topla tekoča voda in druge hotelske udobnosti.
P
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
O R T O R O Ž
JADRAN
v PORTOROŽU nudi gostom vse ribje specialitete na ražnju. Vsak dan godba na vrtu. V nočni kavarni dnevno, razen ponedeljka godba do .3 ure zjutraj-
Obiščite GOSTILNO
'lifncu"
v Seči pri PORTOROŽU, kjer dobite vse ribje specialitete, kraški pršut, odlična domača in istrska vina po zmernih cenah.

BOHISTJ
Biser slovenskih letovišč Vas vabi, da preživite svoj letni odmor v udobno opremljenih hotelih, kjer boste vsestransko dobro postreženi.

100 postelj. Cene penzionu v sezoni od 750 do 1050 din. Izven sezone od do 8:0 din.
60 postelj. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od 531 do 765 din.
Hotel BELLEVUE
130 peste!j. Cene penzionu v sezoni od 720 do 1000 din. Izven sezone od do 765 din.
Hotel POD VOGLOM
70 postelj. Cene v sezoni od 800 do 1250 din. Izven sezone od 550 do 980 di11 n - _____________________________________________________________________________________^
jmlran
IMPORT - EXP0RT
•ZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKESI IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU
Sežana, telef. 4, 62, 66
S
J ligo rib a
EXPORT- IMPORT ZAGREB, Trg Republike 8
IZVOZI
Riblje konzerve (sardine, filete, skuše, tunjevinu i dr.); slanu ribu; sardelnu pastu; spužve i korale.
UVOZI
Brodske motore i rezervne dijelove za iste; razne pribore i potrebštine za ri-barstvo i prehrambenu industriju.
b{uAG- dfakouic
Industrija !o kotno tava,[ s troje v a i mostova - SLAVONSKI BROD
Telefon 321, 322, 323 - Brzojav: Lokomotive - Pošt. pretinac 63 - žiro RN NB 570-T-16 - Teleprinter 02 155
KANCELARIJE
“EOGRAD Knez Mihajlova l/II - Telegi 33-065 — ZAGREB Božidara Adžije 7 ' Telefon 32-734
^ojektiramo
^ našim projektnim biroima projekti-aino lokomotive, vagone, kotlove, gra-.Jevinske Strojeve, svakovrsna postro-"®nja i uredjaje za prehranbenu i ke-iaijsku industriju, za rudarstvo i ostaiu "Jdustriju, celične mostove i konstrukte itd.
j?RAD.IUJEMO
OKOMOTIVE, manevarske, industrij-^e. teretne i putničke za sve vrste ko-°sieka; parne, Diesel, električne, Die-*el-električne kao i lokomotive bez va-,re' — VAGONE, za sve vrste kolosje-'a: teretne, putničke, cisterne, specijal-za razne svrhe. — TRAMVAJE. — '10TOR\’A KOLA, jedno i višedjelna, Svih vrsta i kolosjeka. — VAGONETE.
Kamionske prikolice nosivo
* 1 S, 7 i 10 tona fiksne; 7 i 10 tona wevrtne. _ PARNE PRUŽNE DIZA-*0E nosivosti do 60 tona.
ROTLOVSKA POSTROJENJA
Kompletne termoelektrane i
. OPLANE od malog pa do največeg J?stal. učinka. — ŽARNOSNE STRMO UEVNE PARNE KOTLOVE sa mlin-®«ni loženjem. — STRMOCJEVNE “ARNE KOTLOVE s puzajučim Ijuska-i kaikadnim roštiljem. — SEKCIO-KALNE FARNE KOTLOVE s mehanič-
kim kaskadnim i puzajučim roštiljem. VODOCJEVNE KOTLOVE sa vertikalnim bubnjem. — STOJEČE KOTLOVE sa poprečnim i vertikalnim vodnim ci-jevima. — LOKOMOBILSKE KOTLOVE sa izvlačivim cjevnim sistemom ogrev-ne površine do 100 kv. m. — MEHANIČ-KE PUZAJUCE UUSKASTE ROŠTILJE od 2,5-34 kv. m radne površine sa 5 brzina. — MEHANICKE KASKADNE ROŠTILJE. — UREDJAJE ZA MLINSKO LOŽENJE. — UREDJAJE ZA LO-ŽENJE MAZUTOM ILI NAFTOM. — UREDJAJE ZA LOŽENJE GASOM VISOKIH PECI I KOKSNIM PLINOM. — UREDJAJE MEHANICKE DOPREME UGLJA. — UREDJAJE MEHANICKE OTPREME ŠLJAKE I PEPELA. — KOMPLETNE UREDJAJE ZA TERMIČ-KU I KEMIJSKU PRIPREMU NAPOJ-NE VODE. — UREDJAJE ZA ČIŠČENJE IZLAZNIH DIMNIH PLINOVA IZ KOTLOVA od sitne prašine.
GRADJEVINSKI STROJEVI PARNE VALJKE PV-10, .težine u službi 11 tona. — MOTORNE VALJKE >»MV 4 4,8« i »MV 8 10«. — ELEKTROKARE. — POKRETNE DIZALICE. — BETONSKE DIZALICE. — BETONSKE MJE-ŠALIČE. — CEŠUUNE DROBILICE. — MLINOVE ZA KAMEN »WB-3«, kapaciteta 3000 kg/h. — GRADJEVINSKI VITLA za okomito dizanje nosivosti 600 kg. — GRADJEVINSKE DIZALICE .— DAMPERE.
RAZNI UREDJAJI
UREDJAJE ZA PREHRAMBENU INDUSTRIJU za šečerane, pivare, uljare.
—	UREDJAJE ZA KEMIJSKU INDUSTRIJU. — UREDJAJE ZA RUDARSTVO emu i obojenu metalurgiju, bu-šenje i eksploataciju nafte, za cement-nu industriju - cement - gips. — UREDJAJE ZA OSTALE INDUSTRIJE. — CISTERNE. — REZERVOARE za nad-pritisak ili vacuum, sa uredjajem za mješanje ili grijanje. — CJEVOVODE, sa i bez pritiska. — OKRETNICE za sve širine kolosjeka raznih tipova do 100 t.
NADALJE PROIZVODIMO
ODLJEVKE iz sivog i specijalnog ijeva do 12 tona težine po komadu. — OT-KOVKE do 500 kg težine. — OTPRE-SKE. — BUTAN BOCE sa ventilom. — PRENOSNICE za vagone i lokomotive.
—	REZERVOARE velikih zapremina svih oblika i veličina. — PLINOSPRE-ME SUHE I MOKRE. — LIMENE SILOSE. — KAUPERE. — KOLONE. — BUNKERE za ugalj, rudu itd. — DIM-NJAKE. — GASNE VODOVE. — LAKE KONSTRUKCIJE OD LIMA. — BRANE.
MONTIRAMO
Vršimo montažu svih vrsta postrojenja i uredjaja svih kapaciteta, prema našim ili tudjim naertima.
SARADNJA
Saradjujemo sa svim poznatijim projektantskim biroima i tvornicama u državi i inostranstvu (Zap. Njemačkom, Francuskom, Italijom, Engleskom, Au-strijom, Madjarskom i CSR).
D E R M A
£*port
?AGREB - JUGOSLAVIJA
IMPORT
eogradska 58/1 - P. o. b. 354
9
Telef. 34-756 - 39-6VI Telegr.: Derma, Zagreb
IZMŽ11:	l/st! vrste usnja in
kož, krzna, ustrojene kože in usnje, obuvala in usnjeni proizvodi, ščetine in odpadki kož
IJl/AŽAs usnje in surove kože
Vabi v svoj paviljon na Tržaškem velesejmu poleg paviljona B (gastronomski park). Nudimo Vam izbrana bela in rdeča vina, 'jff	slivovko, istrski refošk, malva-
zijo in druga pristna istrska in štajerska vina, kraški teran, pivo Union črno in belo ter kranjske klobase in druge specialitete
Se	J-nfa^maci^e glede miom zgamf nave-
denega Uaga ^-Kefvnete v ^avilionu Slovenija vino.
■Vino koper
°biščite nas na Tržaškem velesejmu v gastronomskem parku pri lesnem paviljonu
Vam nudi izbrana vina, malvazijo, refošk, kabernet, burgundec, nerlot in istrski teran, Union pivo in dobro domačo gnjat (pršut)
IMPORT
EXPORT
BARANJA
Osijek
Tel. 27-57, 27-61, 27-66 Teleg. Baranja export - Osijek
IZVOZI STOKU I STOČNE
PROIZVODE, JAJA, PERAD, VOČNO POVRČNE PULPE,
TRSKU I KOŠARAČKE PROIZVODE TE SUHO VOČE I
POVRČE
Drvna industrija Slavonski broil
Kombinat s
Iskorištavanja šuma, Pilana, Tvornica parketa, Strojna stolarija.
Telefon:
Uprava 202 i 203. Tvornica furnira 204, Strojna stolarija 205.
Brzojavna
kratica
SLAVDRVO - SLAVONSKI BROD
Proizvodi:
Trupce tvrdih i mekih liščara, pragov-sku oblovinu, rezanu gradju, furnire svih domačih vrsta drva i egzota, par-kete i proizvode strojne stolarije.
Prodaje:
Kupuje :
Jamsko drvo, kola raku gradju, tesane željezničke pragove i taninsko drvo.
Hrastovu, jasenovu, brijestovu i oraho-vu rezanu gradju, hrastove rezane pragove i skretničku gradju, te hrastove grede po specifikaciji.
SVE VRSTE PLEMENITIH I SLIJE-PIH FURNIRA.
Hrastove, bukove i jasenove parkete. Sobni i kuhinjski namještaj, uredski namještaj, gradjevinsku stolariju, drv-nu galanteriju, sestavljene furnire svih vrsta, intarzirane slike iz furnira itd.
Orahove i ostale furnirske trupce, kao i trupce za ljuštenje svih vrsta drveta.
VOCEZAGREB
IZVOZIMO;
Sve vrste voča, svežeg I suvog sočiva i njihovih proizvoda, naročilo sveže pečurke, suve dalmatinske maraske, maraskin sok, suve šljive, mekčinu, mandorle, orahe. lešnike, med, rakiju (šljl-vovicu), šumske plodove, mekinje i drugu krmu
UVOZIMO:
Južno voče, kolonijalne I druge poljoprivredne proizvode
UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE
mm sad
Kmetovalci in vrtnarji!
Marinac Vladimir
Strada Vecchla per 1'Istria Tel. 41-176
JUGOLINIJA
RIJEKA • Poštni predal 379
Telegrami i	Telefoni
JDBOLINUa • RUMA	28-51, 28-52, 28 38
Teleprinter i JGG0LIAIB 02526
VZDRŽUJE REDNE BLAGOVNE liU POTNIŠKE PROGE
Z/NA JADRAN-SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI
Zastopstvo v Trstu: “N0RD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZI - Telegrami: „N0RD-ADR1A“ Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Duca degti Abruzzi št.l
Ribarič Ivan
uvoz
IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510
Kronika
SLOVENSKA GOSPODARSKO-KULTURNA ZVEZA PROTI DISKRIMINACIJI
Na svoji zadnji redni seji je izvršni odbor Slovenske gospo-darsko-kulturne zveze v Trstu razpravljal tudi o vprašanju obdavčenja dvojezičnih napisov v smislu sklepa tržaškega občinskega sveta. Odbor bo naslovil pristojnim oblastem pismo, v katerem bo prikazal nesmiselnost in nepravičnost morebitnega dvakratnega obdavčenja napisov, ki v dveh jezikih o-značujeta isto stvar; zahteval bo, da se dvojezični napisi obdavčijo samo v enem jeziku. Izvršni odbor je tudi izrazil svoje obžalovanje, da je bila Dijaški matici že drugič odbita prošnja, da se ji prizna položaj javne ustanove.
TRŽAŠKI ŠKOF PROTI LONDONSKEMU SPORAZUMU
V nedeljo je bila pri Sv. Ju-stu v Trstu svečana proslava koprskega cerkvenega patrona sv. Nazarija ob priliki obhajanja 14-stoletnice njegove smrti. V katedrali je nagovoril istrske begunce tržaški škof Santin. Med drugim je naglasil, da je bila z londonskim sporazumom storjena istrskim Italijanom velika krivica in da sedanji oblastniki kljub temu sporazumu in dogovorom med vladami ne bodo utrdili svoje oblasti v Kopru, ker bo pri odločujočih končno prodrlo spoznanje, da je treba to krivico popraviti in Koper vrniti Italiji. Te nepomirljive izjave so v ostrem nasprotju z italijansko-jugoslovan-skim sodelovanjem, do katerega je prišlo po sklenitvi londonskega kompromisa in ki prinaša tudi Trstu velike gospodarske koristi; to sodelovanje prihaja do izraza tudi pri posvetovanjih italijanskih in jugoslovanskih gospodarskih strokovnjakov med tržaškim velesejmom.
»PRIVREDNI PREGLED« iz
Beograda je ob tržaškem vele-sSejmu izdal posebno številko, ki obravnava italijansko - jugoslovanske gospodarske odnose s posebnim pogledom na vlogo Trsta. Članki so pisani v italijanščini in srbohrvaščini.
I
Po ugodnih cenah lahko nabavite semenski grah »Holandski« in vse druge domače in uvožene vrste.
Vseli vrst uvožena in doma pridelana semena, trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. — Poljedelske stroje in druge potrebščine.
_____________________I
TRANS - TRIESTE"
a r.
TRIESTE-TRST V, Donota 3 - Tel 38-82?. 31-906,95-880
UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije
IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
Tuldha
TURISTIČKI URED
PUTNIK - ZAGREB
Praška, 5 - Telef. 34-256
Dati če Vam sve turističke i saobračaj-ne informacije za putovanja po Jugoslaviji.
Želite-U upoznati Jugoslaviju?
Za Vas priredjujemo velika kružna pu tovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita.
Koristite naše brodove za ribarsko kr-starenje duž Dalmacije!
SILA JOŽEF
uvoz
IZVOZ
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo
MEHANIČNA DELAVNICA
Simič Marij in Bernarda
predstavništvo motociklov „CIMATTI“, ,,NASSETTP' „ATALA" in dvokoles. Ti motocikli nimajo evidenčnih tablic
OPČINE, NARODNA 46
Telefon 21-322
TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004
Gondrand66
TRST-TRIESTE, VIA CARDUCC110
Telefon; 31-157
Telegrami : GONDRAND - TRIESTE
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽtVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJC
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) a hlevi za počitek živih živali
ELEKTRO-INSTAUCIJSKO PODJETJE
TRST, Miramarshi drevored 29
Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove instalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29 322 I Se priporočamo
^Uravna in zlatarna _
dlftiritniti
TRST LARG0 SANT0R10 4
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica ■ Ul. Croce 4
Telefon	pisarna 34-97
„	dom	20-70
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstna preveze za tu In inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodno
G. M. COLOM 0 FI6LI0
UVOZ - IZVOZ
/PJUtlTOTISTE
in IZWKINKOV
Trst, Ulica I. della Croced
TEL. 94-570
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE
V
Ivu!
PREVOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA
Giorgio
fitiurelli
GORICA.
UL AI LTRHI, 17/A Tnlul. 51)04/5404
T R. S T UL LAtlATOlO, Z Tololon 2 4 001
[HuiSmotois]
IMPORT - EXPORT
PREDSTAVNIŠTVO *a nadomestile dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESEL motorje, pumne, injektorje ter traktorje
TRIESTE-TRST, Via Udine 1
TELEFON 30-1957 -30-198
i
TRŽNI PREGLED
Tržaški trgr
TRST. Boljše vrste brazilske kave so se na viru proizvodnje pocenile verjetno zaradi tega, ker je prispel nov pridelek na trg. Kvotacije srednjeameriške in indonezijske kave so ostale ne-izpremenjene.
Na italijanskem trgu je največ zanimanja za brazilsko kavo novega pridelka. Na tržaškem tranzitnem trgu je bilo v zadnjem tednu sklenjenih precej kupčij. V glavnem je šlo za kupčije z državami iz tržaškega zaledja.
Navajamo kvotacije pripravljene kave fco skladišče uvoznika v šilingih za 50 kg: Rio 5 360; Rio 3 375; Minas 2 400-410; Victoria 5 good to large bean 320-330; Victoria 5 crivello 18-19 350; Santos extra prime 500-530; Tanganika A 540-550; Bugishu A 525-560; Kenya A 540-585; Nyssore 530-550; Guatemala SHB 570-580; Kostarika HGA 560-575; Kostarika SHB 560-610; Uganda Robu-sta 275; Malesia AP/1 280; Malesia AP/2 240-245.
Gene brazilske kave novega pridelka so naslednje: Rio 5 good to large bean 355 šil. za 50 kg fco Trst ponovno pretehtano blago; Rio 3 good to large bean 360; Minas 2 good to large bean 375; Victoria 7 good to large bean 315; Victoria 5 good to large bean 335; Santos extra prime 460490.
Povprečne cene kave na viru proizvodnje so naslednje: brazilska, v lirah za kg fob: Rio NY 5 600, Rio NY 3 635; Santos extra prime good to large bean 830; Victoria 5 good to large bean 545; srednjeameriška, v dolarjih za 50 kg fob: Ecuador extra superior 50; Haiti naravna XXX 61-62; San Salvador naravna 76,50; Kostarika 73,50; arabska, v šilingih za 50 kg cif 360; Moka Ho-deidah 1 470: afriška, v šilingih za cwt cif: Uganda oprana in prečiščena 270; Malesia AP/1 273; Malesia AP/2 233; indonezijska, v holandskih florintih za 100 kg cif ponovno pretehtano blago: Bali Robusta 10-12°/o nečistoče 266.
Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca za kg neto ponovno pretehtano: Rio NY 5 1430; Rio NY 3 1460; Santos extra prime good to large bean 1720; Victoria 5 good to large bean 1385; Ecuador extra superior naravna 1525; Haiti naravna XXZ 1640; San Salvador 1730; Kostarika 1850; Gimma 1490; Moka Hodeidah 1 1670; Uganda oprana in prečiščena 1300; Malesia AP 1 1310; Malesia AP/2 1220; Bali Robusta 10-12% nečistoče 1260.
Italijanski trg
Splošno je položaj na notranjem italijanskem trgu v primerjavi s prejšnjim tednom neizpremenjen. Povpraševanje po govedu za zakol in po prašičih upada zaradi nastopa vročine, ko potrošniki jedo manj mesa. Ze prejšnji teden se je s strani mlinov močno povečalo povpraševanje po mehki pšenici na prostem trgu, kar je povzročilo dvig cene blaga; cena tej pšenici je dosegla na prostem trgu uradno ceno obvezne oddaje. Kako se bo ta trg razvijal, je predvsem odvisno od letošnjega pridelka. Vsekakor je na državnih zalogah 22 milijonov stotov mehke pšenice. Nasprotno je trg s trdo pšenico mrtev. Nekaj več kupčij je bilo s koruzo, ki ima čvrsto ceno. Dvigajo se cene rižu. Trg s krmo je neuravnovešen zaradi slabega vremena. Za maslo in trdi sir je precejšnje zanimanje; prekupčevalci ga hranijo v hladilnikih za jesensko sezono. Olivno olje ne gre od rok. Cene za nekatere vrste olivnega olja so na trgu v Bariju padle celo do 10.000 lir za stot. Na trgu z vinom je mirno. Na Siciliji so proizvajalci nepopustljivi, ker je pokrajinska vlada objavila, da bo ukinjen davek na potrošnjo po letošnji trgatvi; ta ukrep bo gotovo pospešil potrošnjo vina.
ŽITARICE
FERRARA. Pšenica fina 7650-7700 lir stot; dobra 7550-7600; navadna 7400 do 7500; koruza fina proizvodnje 1956 6450 do 5550, srednje vrste 5150-5250, navadna 48504950; pšenična moka tipa »00« 9200-9600; tipa »0« 8900-9200; tipa »1« 8400 8700; tipa »2« 8000-8300; koruzna moka boljše vrste 6200-6400, navadna 5500-5700; pšenični otrobi 3800-3900.
VERCELLI. Neoluščeni riž: navaden 5700-6000; R. B. 7900-8500; Arborio 6900 do 7500. Oluščeni riž: navaden 10.100-10.500; R. B. 14.800-15.300; Arborio 14 tisoč 700 do 15.300.
ŽIVINA
LUGO. Živina za rejo: krave 280 do
460.000	lir par; breje krave 400 do 500 tisoč lir par; krave s teletom 420 do
650.000	par; voli 430-630.000 par; junci in junice 2-3 leta stari 5 stotov težki 360-400.000 par; breje krave prvesnice
200.000	lir glava; telioe 2 stota težke 90 do 100.000 lir glava; molzne krave 130 do 200.000 lir glava.
VALUTE V MILANU	
13-6-57	24-6-57
Dinar (100 )	89,—	89 —
Funt šterling	6475.—	6350,—
Napoleon	4900.—	4900,—
Dolar	627.25	626.25
Franc, frank (100) 151.—	150.25
Švicarski frank 146 3/8	146 1/8
Funt. šter. papir 1716.—	1721 —
Avstrijski šil.	24.—	23 7/8
Zlato (gram)	711.—	710,—
BANKOVCI V CURIHU 24. junija 1957	
ZDA (1 dol.)	4,28
Anglija (1 funt šter.)	11,77
Francija (100 frankov)	1,02
Italija (100 lir)	0,68
Avstrija (100 šilingov)	16,41
Cehoslovaška (100 kron)	12,50
Nemčija (100 DM)	101,40
Belgija (100 frankov)	8,45
Holandija (100 florintov)	111,85
Švedska (100 kron)	81,50
Izrael (1 funt šter.)	1,60
Španija (100 pezet)	8,21
Argentina (100 pezov)	10,50
Egipt (1 funt šter.)	7,50
Klavna živina: voli 6 stotov težki I. 325-375 lir kg, II. 260-290; krave 6 stotov težke I. 310-370, II. 250-280; junci 5 stotov težki I. 360420, II. 310-330; telički I. 500-570, II. 390410.
Prašiči: prašički 20-25 kg 440490; suhi prašiči 340400; prašiči za rejo 100-150 kg 320-325, nad 150 330-335.
Vprežni konji 200-220 lir kg ali 100 do 130.000 lir glava; konji za zakol I. 260-280, II. 200-220; žrebeta za zakol 430 do 450; vprežni mezgi 90-100 ali 60 do 70.000; mezgi za zakol I. 190-200, II. 150 do 170; vprežni osli 80-90 ali 50-60.000 lir glava; osli za zakol I. 180-200, II. 140-150.
Ovoe 235-260; jagnjeta 450480.
KRMA
CREMONA. Seno majske proizvodnje 2200-2500 lir stot, seno iz detelje 1500-2000; seno z namakanega travnika prve, druge in tretje košnje 2200-2500; stlačena pšenična slama 800-900.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. Maslo iz smetane 740, maslo I. 620-650, II. 610- 620, III. 6000 do 6100; sbrinz svež 410440, 3 mes. star 560-600; provolone svež 420440, 3 mes. star 550-560; grana svež 390400; zimski proizv. 1956-57 500-540; grana majski proizv. 1956 550-570; grana zimski proizvod 1955-6 600-620; emmenthal svež 490-520, 3 mes. star 570-600; italico svež 360-370; taleggio svež 310-320.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Živi piščanci extra 850-870, I. II. 700-750; zaklani piščanci 850; inozemski zmrznjeni piščanci: danski 630-650; madžarski 570; žive kokoši 580 do 630; žive inozemske kokoši 460-500; inozemske kokoši zaklane v Italiji 680-720; inozemske zmrznjene kokoši 470-670; zaklane pegatke 900-1000; mladi golobi zaklani 750, navadni 800-1000; inozemske zmrznjene pure 490-550; inozemski zmrznjeni purani 450460; zaklane race 450 do 600; račke za rejo 250-350 lir komad; goske za rejo 650 850 lir komad; živi zajci 430440 lir kg, zaklani s kožo 540 do 600 ,brez kože 530-600; piščanci 80 lir komad.
Sveža jajca I. 24-25,50; navadna 23-23,50; inozemska sveža jajca 19-25 lir komad po teži.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1% kisline 660-700; do največ l,50°/o kisline 560-660; do največ 2,50% kisline 540-560; do največ 4% kisline 520-540; dvakrat rafinirano olje tipa »A« 530-540,
tipa »B« 445455; prvovrstno semensko olje 345-355; olje iz zemeljskih lešnikov 390-395.
POVRTNINA IN SADJE
MILAN. Bučice 40-60; zelena 120-130; peteršilj 60-70; paradižniki s Sicilije 65 do 85; grah 45-50; krompir iz Neaplja 20-21; krompir Bintje 33; fižol v stročju 210-230; čebula 24-29; ohrovt 25-30; mlad česen 80-90; nov fižol 110-130; korenje 95-110.
Marelice extra 200-220, I. 140-150, II. 70-80; navadne češnje 60-70; višnje 170; breskve extra 180-200, I. 140-150, II. 40-80 ;slive 55-65; pomaranče 130-200; jabolka Delicious I. 110-115. PARADIŽNIKOVA MEZGA
FERRARA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1956: v škatlah 10 kg 190-195 lir kg, v škatlah 5 kg 195-200, v škatlah 1 kg 205-210; v škatlah 500 g 210-220, v škatlah 200 g 305 do 310, v tubah 200 g 320-330.
Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1956: v škatlah 10 kg 205 do 210 ,v škatlah 5 kg 210-215, v škatlah 1 kg 220-225, v škatlah 400 g 230-235, v škatlah 200 g 315-325, v tubah 200 g 330-340.
KOŽE
MILAN. Surove kože: krave z glavo in parklji do 30 kg 270 lir, nad 30 kg 245-255; junci do 30 kg 315-325, 3040 kg 270-280; voli z glavo in parklji 40-50 kg 235-250, nad 50 kg 230-240; biki nad 40 kg 175-185.
Surove osoljene kože: teleta brez glave in parkljev 3-6 kg 760-790, 6-8 kg 690-710, 8-12 kg 550-580, 12-20 kg 430480; žrebeta do 12 kg 360-380; konji 220 do 230; mezgi 135-145; osli 100-110; jagnjeta z belim krznom 50-60 kg 100 kož 900 do 950 lir kg; jagnjeta z dmgobarvnim krznom 675-725; ovni 150-190 kg za 100 komadov 580-600; kozlički 26-31 kg za 100 kož 1950-2000; nad 31 kg za 100 kož 1950-2000; koze 120-140 kg za 100 kož 825-850.
Kože iz čezmorskih dežel: Cordova Sierra 85/15 10-11 kg 360-380 lir kg; Buenos Aires Americanos 70/30 5-10 kg 390400, id. 70/30 10-11 kg 380-390; Capo suhe I. 18-20 funtov 410420; Capo suhe osoljene 3040 funtov 80/20 330-350; Ad-dis Abeba 40/50/10 do 8 funtov 380-390; 40/50/10 8-12 funtov 335-345, id. 40/50/10 nad 12 funtov 305-315; kože iz Angleške Somalije do 4 funtov 690-710, 4-8 funtov 580-600, 8-12 funtov 530-550, 12-16 funtov 440470; zajčje kože bele 10-15 kg za 100 kož 850-900, id. 15 kg 1000-1025; sive zajčje kože 10-15 kg za 100 kož 280-300, nad 15 kg 430450.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO	28.5.	12.0.	24.6.
Pšenica (stot. dol. za bušel)........... 20374	203V2	208 6/s
Koruza (stot. dol. za bušel)............ 130.3/4	1295/a	1307s
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt)	. . . ,...... 20.73	29.25	29.
Cin (stot. dol. za funt)................ 98.37	98.25	97.62
Svinec (stot. dol. za funt)............. 13.—	14,—	14.—
Cink (stot. dol. za funt)............... 1320	12.75	12.25
Aluminij (stot. dol. za funt)........... 27.10	27.10	27.10
Nikelj (stot. dol. za funt)............. 74.—	74.—	74 —
Bombaž (stot. dol. za funt)............. 35.45	35 40	35.40
živo srebro (dol. za steklenico)........ 257.— 257.— 257.—
Kava (stot. dol za funt Santos 2)....... —	—	—.
LONDON
Baker (funt. šter. za d. tono).......... 236V4	2327,	221.3/4
Cin (funt šter. za d. tono)............. 705	763	726 —
Cink (funt šter. za d. tono)............ 83. —	73.7s	72 l/i
Svinec (funt šter. za d. tono).......... 97.—	91.7i	90.3/4
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)...... 485,—	516.90	510.90
Cene nekaterih barvastih kovin, zlasti bakra in cinka, so na mednarodnem trgu surovin močno popustile. To velja tudi glede volne; za malenkost Je popustil tudi kavčuk.
ŽITARICE
V	Chicagu je cena pšenici v tednu do 21. julija nazadovala od 207 3/8 na 202 6/8, medtem ko je ostala cena koruzi v bistvu neizpremenjena; koruza je namreč 21. 6. notirala 129 3/4, teden prej 129 3/8 stotinke dolarja za funt. Ameriški kmetje so izglasovali resolucijo, ki zahteva ohranitev kontingenti-ranja.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
V	New Yorku se je cena sladkorja v tednu do 21. junija učvrstila in napredovala od 6,15 na 6,23 stotinke dolarja za funt. Kubanskega sladkorja je vedno manj na razpolago. Brazilija bo lahko izvozila okoli 190.000 ton sladkorja. Ta sladkor bo na razpolago šele jeseni. Cena kavi je v New Yorku napredovala od 65,60 na 65,75 stotinke dolarja za funt v pogodbi M proti izročitvi v juliju. Kakao je v New Yorku popustil od 28,33 na 27,57 stotinke dolarja za funt.
VLAKNA
lingov za tono. Padec na ameriškem trgu znaša kar 30%. Družba Rhodesian Selection Trust je znižala ceno za 10 funtov šterlingov, tako da znaša nova cena 230 funtov za tono; razni ameriški proizvajalci so znižali ceno od 32 na 29,30 stotinke dolarja za funt. V New Yorku je cena v tednu do 21. junija popustila od 28,05 na 27,35 stotinke dolarja za funt. Cena svincu je v New Yorku ostala pri 14, medtem ko je cin notiral 97 7/8 (prejšnji teden 97,87) stotinke dolarja za funt. Kaže, da se bo cena činu še držala. Anglija bo povečala proizvodnjo za 20%. Cink je zopet popustil, in sicer je cena v tednu do 21. junija v Saint Louisu nazadovala od 11 na 10,50. Nazadovanje znaša v zadnjih tednih okoli 25%. Na ceno cinka in svinca vpliva neugodno negotovost glede ameriških carin. Antimon Lare-do v New Yorku neizpremenjen pri 33 stotink dolarja za funt, staro železo je napredovalo od 54,89 na 56,17 dolarja za tono. Živo srebro neizpremenjeno pri 255-257 dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin v Zahodni Nemčiji 21. junija: cin 916-928 nemških mark za 100 kg, svinec osnova New York 129,81, osnova London 103,36 do 104,15; cink osnova East St. Louis 101,89, osnova London 83 do 83,38 DM za 100 kg.
V New Yorku je cena bombaža v tednu do 21. junija nazadovala od 35,45 na 35,40 stotinke dolarja za funt. Cena se je učvrstila, ker je ameriška vlada ustregla zahtevam pridelovalcev ter je pripravljena zvišati državno pomoč. V Liverpoolu je ameriški middling napredoval od 25,95 na 26,30 penija za funt proti izročitvi julija ali avgusta. Volna je v New Yorku nazadovala od 164 na 159 stotinke dolarja za funt. Proti koncu tega meseca se začno v Avstraliji nove dražbe. Kaže, da bodo cene čvrste, ker se za volno zanimata Kitajska in Indija. Prav tako bo Japonska v prihodnjih letih verjetno kupovala večje količine volne. Na Francoskem (Rou-baix) je cena volne ostala neizpremenjena pri 1320 frankih za kg. Juta (mid-dle first) je v Londonu napredovala od 123 na 124 funtov šterlingov za tono, v Kalkuti je cena tudi napredovala, in sicer od 217 na 220 indijskih rupij za maund (82 funtov).
KAVČUK
Cena kavčuka je v New Yorku popustila od 33 na 32,90 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v juliju; V Londonu je vrsta RSS nazadovala od 27 5/8 na 26 1/2 do 26 3/4 penija za funt. To popuščanje spravljajo v zvezo s sklepom indonezijske vlade, da pospeši izvoz.
KOVINE
Značilno je izredno popuščanje cene bakra, ki je padel na najnižjo raven v zadnjih treh letih; saj je cena v Londonu nazadovala kar na 221 funtov šter-
Tržaški lesni trg
Lesni trgovci v Trstu vedno bolj čutijo posledice, ki nastajajo zaradi pomanjkanja pokritega skaldišča za les v tržaškem lesnem pristanišču. Nujno zahtevajo, da bi se končno pričelo z izgraditvijo tega prostora; trdijo, da se jim les, ki je na odprtem, kvari in da doseže škoda na lesu že po nekaj tednih 10-15% prvotne vrednosti blaga. Tržaški trgovci poudarjajo, da že Sušak čedalje bolj izpopolnjujejo v tem pogledu. Prav tako sc glavne jugoslovanske lesne tvrdke, ki izvažajo les, kakor »Slovenijales«, »Rudnik«, in »Exportdrvo«, pričele graditi obširna pokrita lesna skladišča. — Povpraševanje italijanskih odjemalcev po jugoslovanskem blagu je zadovoljivo, čeprav ga ovira pomanjkanje denarja za plačilo. Razpoložljivost trdega lesa je zadostna, posebno glede parjene bukovine; manj pa je naravne in neobrobljene bukovine. Za les za gorivo ni še nobenega zanimanja. Kvotacije blaga so neizpremenje-ne in nanje ni vplival niti precejšen izvoz lesa v ČSR (posebno jesena), v Vzhodno Nemčijo (parjene bukovine in jesena), v Sovjetsko zvezo itd. Cene blaga franko meja, neocarinjeno, so nasldnje: hrastovina I/II v »bo-ules« 64-67.000 lir kub. meter, trgovska vrsta 54-56.000, parjena bukovina 47-48.000 lir: trgovska vrsta 4244.000, naravna htastovina I/II| 4B..OOO, trgovska vrsta 33-34.000, III. vrste 24-26.000, jesen I/H vrste 45-46.000, trgovske vrste 36-38.000 lir.
ŽM1 KMEČKE ZVEZE
ne olajšave za predestilacij® vina.
TOČA JE NAPRAVILA VELIKO ŠKODO V ponedeljek, 17. junija
Tudi kumare imajo svoje bolezni
Kumare imajo precejšnje go- Napada vse zelene dele kumar, spodarsko vrednost, toda ne Pojavi se že na kaličnih listih zaradi visoke hranilnosti, am- in ugonobi rastlino. Na starej-pak zaradi uporabe in uživa- šem listu opazimo rjave pege nja v presnem stanju; kuma- nepravilne oblike, ki se suše v re tudi vlagamo.	sredini in jim sredina odpade
Pomanjkanje nekaterih hra- tako da listi izglodajo kot bi
nilnih elementov v zemlji igra zelo važno vlogo pri rasti in rodnosti rastlin.
Bučnice, med katere spadajo tudi kumare, vsebujejo veliko količino vode. Takoj za to pri-
bili prerešetani od toče. Plodovi so najbolj podvrženi napadu ko so še majhni. Na njih se pokažejo belkaste pege, ki porjavijo in se nagrbančijo.
Krastavost kumar: Ta bole-
dejo na vrsto razne sladke, sno- zen napada najrajši plodove na
vi. Rastline, ki proizvajajo mnogo sladkorja, potrebujejo za asimilacijo tega precejšnje količine kalija. Pri pomanjkanju kalija, posebno če nimamo dušika v izobilju, opažamo, da so rastline neodporne zoper glivične bolezni, sadeži so obledeli in pridelek je, zelo nizek. če je kalija dovolj Imajo te rastline, debelejšo kožico in zato so mnogo bolj prikladne za prevoz na daljave, če tudi so manj prikupne in jih potrošniki preveč ne marajo.
Prevelika količina stoječe vode utegne močno škoditi rast- . . linam. Vlaga, ki se zadržuje pod rastlino ustvarja namreč ugodne pogoje za razvoj raznih glivic in povzroča zadušitev rastlin ker ne dopušča da korenine nemoteno dihajo. Tudi toča utegne močno poškodovati rastline, v tem primeru bo dobro, če jih poškropimo z modro galico. Močno poškodovana stebelca moramo prikrajšati do zdravega mesta.
Zatiranje plevela je zelo važno opravilo. Obenem okopavamo in razbijemo škorjo ter olajšamo kroženje plinov med zrakom in podzemnimi rastlinskimi deli. Plevele mora-
katerih se pojavijo rjave poglobljene pege. Na teh pegah često opaziš kapljico lepljive tekočine. Bolezen napada tudi liste, vendar je bolj pogost njen pojav na plodovih. Mladi plodovi segnijejo starejši, pa postanejo hrastavi.
Rdeča pegavost: Napada zelene dele kumar. Na listih opazimo nepravilno posušene pege z rumenim robom.
Oglata listna pegavost: Napada dorasle liste in plodove, na katerih se pojavijo rumenkaste ali rjave ostro očrtane pege. Na spodnji strani peg se v jutranjih urah kapuce, v katerih so bakterije. Kjer se je pojavila ta bolezen, ne gojimo bučnic več let. Seme kumar moramo razkužiti z 0,1% raztopini sublimata za 5 minut. Večkrat škropimo rastline z 1% bordoško brozgo.
Kumarne peronospore se obranimo kot istoimenske plesni, ki napade vinsko trto, z zaščitnim škropljenjem z 1% bordoško brozgo; tej primešamo 200 gr amonklorida na 100 litrov raztopine.
Ne smemo pozabiti, da trosi glivičnih bolezni prezimujejo v napadenih delih rastlin in
SAMO ODLOŽITEV PLAČILA DAVKOV
Finančno ministrstvo je pooblastilo davčne uprave v pokrajini Rovigo, kjer sta slana in pozeba meseca maja napravila veliko škodo na pridelkih, da v primerih, kjer znaša zguba zaradi vremenskih nezgod vsaj 50%, in sicer v prvi vrsti na žitu in trtah, na sadju in zgodnjih pridelkih, odložijo izterjatev davčnih obrokov za junij in avgust. Odloži naj se izterjevanje davka in doklad na ta davek, kakor tudi davka na kmetijski dohodek in doklad. Odložene davke bodo izterjali v li obrokih, in sicer od meseca oktobra dalje. Senator Mer-lin je predložil senatu zakonski načrt glede škode, ki so jo napravile poplave v pokrajni Rovigo.
V pokrajini Rovigo bodo torej odložili izterjevanje davkov na kmetih. Nazadnje bodo kmetje vendar morali plačati davke. čeprav ne bodo skoraj nič pridelali. Vsaj to olajšavo, to je odložitev plačila davkov, naj bi uvedli tudi na Tržaškem.
,	.	tudi v zemlji, zato moramo vse
mo zatirati, ker zavzamejo pro- rastiinske dele zažgati, preden štor, zasenčujejo rastline, za- jlh podkopljemo ali spravimo
odvzemajo
držujejo vlago in hrano rastlinam
Se nekaj o boleznih, ki napadajo kumare in druge bučnice.
Listni ožig: Na prostem se pojavlja bolj poredkoma, do-čim je v rastlinjakih in toplih gredah bolj pogost pojav.
na kompostni kup. Zemljo tudi razkužimo z 1% raztopino formalina. Zalivanje po listju utegne biti zelo škodljivo. Ravno tako je zelo nevarno, če pustimo nemoteno rasti plevel, ki zasenčuje in zadržuje vlago. Tudi pregosta rast je škodljiva iz istih vzrokov.
ZA NAFTOVODOM TUDI MLEKOVOD
Dolgo so se v planinah mučili z vprašanjem, kako spraviti mleko s planin v dolino, kjer bi šlo mleko v prodajo. Prevažanje mleka z žičnicami je bilo otežkočeno, ker je bilo treba urediti sprejemno postajo. v hribovitih predelih Francije in sicer v Nancy-sur Clu-ses, pri Ounion-u in v Mege-vetti so zadnje čase rešili vprašanje tako, da so postavili dolg mlekovod od planšarskih obratov do zbiralnega središča v dolini. V ta namen so uporabili cev iz polyethylena, (plastične mase). Po teh ceveh, ki so lahko na zemlji ali više v zraku, ali pa so speljane pod zemljo, se pretaka mleko. Po končanem pretoku izpe-rejo cev z vročo vodo.
Kako pripraviš medico
LETOS MNOGO STR UPENI NE
Ob nastopu hude vročine se je letos na Krasu pojavilo mnogo kač, kakor gadov, modrasov, črnic in beloušk.
Pod besedo medica razume- okrepijo; vso raztopino dobro mo dvojno pijačo, to je sladko premešamo in jo pokrijemo s pijačo, napravljeno iz meda plahto in pokrovom. Raztopina razredčenega v vodi, ali pa alkoholno pijačo, napravljeno iz meda, ki ga pustimo povreti s
kvasnimi ali kipelnimi glivicami na isti način kakor vre mošt iz grozdja vinske trte. Danes bi rad povedal, kako sem sam delal alkoholno medico.
Za napravo take medice je potrebno, da se uporabi najfinejši med, in sicer lipov, roblni-jev (akacijev), boljši cvetlični med ali pa tudi mešanica teh treh medov po tretjini za vsakega. Najprej moramo določiti, koliko litrov medice, hočemo napraviti in koliko stopinj alkohola naj bi imela medica. Pri tem upoštevaj, da ima srednje normalni med specifično težo 142, to je da 1 liter meda tehta 142 dkg in da 1 kg meda meri 0,7 litra ter ima 38 dkg sadnega (levulozija) in 42 dkg
POBUDE V PRID KMEČKE KOKOSJEREJE!
V skladu z odredbo mini-.....	,	- strstva za kmetijstvo in gc-
povre približno v treh dneh. zdarstvo v prid povečanja in Na to prelijemo tekočino v pri- izboljšanja kokošjereje v naši steklenko (»da- pokrajini je to ministrstvo pooblastilo tukajšnje pokrajinsko
merno veliko
midžano«) in jo zamašimo s propustnim zamaškom. Po približno 14 dneh jo pretočimo na zraku in jo zopet denemo v steklenko, v kateri jo pustimo nekaj mesecev, da dozori.
Dr. Leopold Bobič
ma-
vse
OBVESTILO Kmečka zveza in Zveza lih posestnikov pozivata kmete in pridelovalce, ki sijo svoje pridelke na novi ze-lenjadni trg, naj se zglasijo v ulici Geppa 9 pritličje, da prejmejo potrdilo za izkaznice za vhod na trg.
PRECEJ ČEŠENJ NA GORIŠKEM že zadnjič smo omenili, da
_________	__ je bilo letos na Goriškem kljub
grozdnega sladkorja (dekstrozi- 'slani in pozebi precej češenj, ja), to je skupno ima 1 kg me- Do srede junija so jih izvozili da 80 dkg finega mešanega okoli 800 ton, in sicer predvsem sadnega in grozdnega sladkor- v Zahodno Nemčijo, deloma ja. Izjemno more imeti med tucti v Avstralijo. Dobre češnje (posebno hojin ali jelkin) tu- so Nemci plačali po 200 do-di nekoliko odstotkov navad- larjev za tono; na Goriškem nega sladkorja (saharozija). so jih odkupovali po 50-55 di-Ta odstotek je lahko precej- narjev, medtem ko so češnje šen. Po stari avstrijski farma- namenjene za domači trg šle kopeji je lahko znašal do 11% po 30-35 dinarjev. Goriške češ-ter se je imel še vedno nje so letos izvažala naslednja
nadzorništvo da prispeva v najvišjem iznosu 50% za nakup : i. racionalnih iz propustnega cementa napravljenih kokošnjakov z zmogljivostjo 25-30 kokoši; 2. razne opreme kmečkih kokošnjakov (vzreja-lišča, napajalnike, zaklopna gnezda, domače baterije za vzrejo piščancev za zakol itd., no' izvzete so umetne valilnice). Zainteresirani kmetovalci-koko-šjerejci lahko predložijo za nakup prošnjo, naslovljeno na živinorejski oddelek kmetijskega nadzomištva — Ulica Ghe-ga štev. 6/1. Prošnje za nakup kokošnjakov je treba predložiti do 15 julija t. L; tiste pa, ki se nanašajo na opremo kokošnjakov do 15. septembra tega leta.
ŽETEV NA GORIŠKEM V ITALIJI
Goriški kmetje so v preteklem tednu poželi skoraj vse žito. Delo je bilo seveda dovolj. Pa to kmetov ni motilo, ker je bilo klasje zelo težko. Pri žetvi jih je oviralo včasih slabo vreme, vendar se je žetev srečno
za pristnega. Količino sladkorja v medu določimo, ko ga razredčimo z vodo v določenem razmerju s tako imenovano mostno mero, s katero se meri sladkor v soku raznovrstnega sadja.
Ce hočemo napraviti 50 litrov medice z 10% alkohola, vzamemo 11,5 kg meda Cll,5 x 0,7 = 8,5 litra) in dodamo 11,5 x 3,6 = 41,4 litra,
...	- zaključila. Pridelek žita je
podjetja:	»Flores« iz šempe- nadpovprečen. — Ta teden
tra, »Slovenija-sadje«, ter »Vo- kmetje hitijo z oranjem str-e« in »Agroproizvod« iz Za- nišč, da bi jih posadili s »Cin-§Tel3a-	kvantinom«.
Kmet in vrtnar konec junija
Na njivi: Z velikimi koraki se bližamo žetvi. Najprej pričnemo z žetvijo zgodnjih žitnih sort, nato pridejo na vrsto
ti moramo vrtno zemljo posebno, če zalivamo zelenjavo z vr-
tako da dobimo okoli 50 litrov srednje in pozne sorte. Najprej
tekočine, ki jo izmerimo na sladkor. Ce ima več kot 17 stopinj, dodamo nekaj vode, če ima manj nego 15 stopinj, dodamo nekaj meda. Alkoholno stopinjo dobimo, če množimo sladkorne stopinje s količnikom 0,6.
Napravljeno raztopino (približno 50 litrov) segrejemo v dobro očiščenem bakrenem kotlu (enkrat, če drži kotel 50 litrov, dvakrat če drži 25 litrov, trikrat, če drži 17) do 60 stopinj C. V tekočino denemo 10 dkg lipovega cvetja, poldrugi kilogram stolčenih ali nastrganih jabolk z olupki vred ter dobre stolčenega ali nastrganega muškatnega oreščka. Na rahlem ognju grejemo raztopino približno pol ure časa, poberemo pene in jo še gorko precedimo v pripravljeno leseno kad.
Ko je vsa raztopina, to je vseh 50 litrov v kadi pripravljena, ji dodamo v kozarcu belega vina, 15 gramov raztopljene čreslovine (tanina), ki jo kupimo v drogeriji, 75 gramov vinske in 75 gramov citronove, v vodi raztopljene kisline. Ko se v kadi vsa raztopina shladi do 24 stopinj Celzija, ji dodamo kvasnice ali kipelne glivice, in sicer uporabimo glivice rdečega ribisovega grozdičja ali grozdnega mošta, tako da zmečkamo ali 2,5 kg ribesove-ga grozdja ali pa 3 kg finega belega grozdja (malvazija, so-vinjona, tokaj). Ta mošt se mora pripraviti dva dni poprej, da začne dobro vreti. Ko smo dodali glivice v medeno raztopino, dodamo še 200 gr fosfornega amonija (amonium fosfo-ricum), da se kipelne glivice
žanjemo ječmen. Poudarjamo, da moramo opraviti žetev, ko so žita v voščeni zrelosti. Kosi naj sledi takoj krožna brana ali drugo obdelovalno orodje. Njiva ne sme ostati nepokrita. Strniščne posevke moramo posejati čimpreje, da bodo razvijajoče se rastline zasenčile zemljo, strniščno obdelovanje nam tudi olajša jesensko oranje, ker je zemlja manj zbita.
Na sadnem drevju: Stalno moramo pregledovati sadno drevje in zatirati bolezni ter škodljivce, ki se na teh pojavijo. Pincirati moramo stranske poganjke, da se le ti ne razvijajo na škodo cele rastline. Pustimo, da nemoteno rastejo le one mladike, ki nam služijo za dopolnitev kron ali z vzgojo rodnih poganjkov. Odstraniti moramo vse poganjke, ki rastejo v notranjost krone in zasenčujejo drevo. Ce je na drevesu preveč plodov, moramo jih preredčiti, da ne bo rastlina preveč oslabela.
V vinogradu:	Moramo po-
sebno paziti na peronosporo in oidij. v toplih suhih dneh se razvija oidij, v vlažnih dneh fm peronospora. Proti tem boleznim bomo škropili z bordoško brozgo, kateri dodamo nekaj močljivega žvepla.
Na vrtu: Presajamo ohrovt, zelje, zeleno endivijo, jajčevec, in druge sadike, sejemo cikorijo, radič, peteršilj, gorjušico. Zalivati moramo vsak dan. Pii tem moramo paziti, da ne zmočimo listov paradižnikov in drugih sadik, ker se v tem primeru lahko močno razvijejo razne glivične bolezni. Okopa-
MAGAZZINI
Trie$le,MX0liol)rB5
VELIKA IZBIRA
pletenin, nogavic, srajc, perila in kopalnih oblek
Cene uooilne - zajamčeno blago
VINO BODO DESTILIRALI
Kaže, da bodo v Italiji pre-destilirali v alkohol okoli 300-400.000 stotov vina, da bi se tako zmanjšale zaloge. Država je nedavno dovolila posebne davč-
bil nad Opčinami pri Trsh1 jutranjih urah velik naliv, f mešan s točo. škoda po U' vih in na trtah, koliko ji8, gojijo v tem kraškem predaje bila velika. Toča je okle: la tudi paradižnike in drU: povrtnino.
GOSTILNA
TRST ULICA C0NTI 40
Pristna domača vina, izbrana mrzla jedila.

Trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt
Ljubljana - Mestni trg 124 - Telefon 21 407, 20 300 telegrafski naslov: Uomoxport
NUDIMO:
ročno kleklane čipke, leseno galanterijo, zobotrebce, ^ izdelke umetne obrti in lončarstva. Na drobno prodajamo v naših trgovinah v Ljubljani, Cankarjeva ul. fr Kardeljeva 4 Trg Revolucije 5, Mestni trg 24 in v sezonski trgovini na Bledu.
Predstavništvo za Trst in Italijo ;
ing. ČOK ANDREJ, ua Heato Angelico 8, tel. 48-05? I Za ročno kleklano čipko:
JOSIP DID1Č, Trst, via Carducci 10, tel. 24-931 j
Cenjenim adjemcdcetM. ftUjioiočamo za ualcup-f
NAŠI IZDELKI :
l.etaUki kovčki, listuice aktovka denarnice, mape, torbice, poto1 valne torbe, cigaretne doze, P#' sovi, toki za naočnike in za Da livna pereda itd. Vae izdelano prave »vinjake kože.
TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV
Domžale - Jugoslavija
Telef.i DOMŽALE 19 . TelegT ’ TOKO DOMŽALE JUGOSLaVIJ-* ;

M0T0F0RNIT0RE
MOSCHlOiV ft FKIS0RI
trst - utica mniRii/o ae - telbf. 23 475
Zastopnik:
Moto a Ho na. Motom Itailana
Nadomestni deli za vse vrste motorjev, skuterjev in motornih tovornikov, pritikline za vse vrste avtomobilov in motorjev j

H

d. d.
1MPORT - KJlPORT
Vneli
vrst lesa, trdih goriv In strojev za lesno industrijo
'TRST - Sedež : ul. Clcerone S/II - Telefon: ul. Cieerobn 30214 - Sealo Leguaml 00716
.J
tfotob Jv o
GORICA - Trs E DE AMIC1S1 Telefon 21.3S
Prodaja in izVaža nodo* mestne dele in pritiklin* za avtomobile, motorje kolesa
SPLOŠNA PLOVBA
Sedež Piran
doHe
Predmet poslovanja: jiutnorski prevozi in obalne plovbe.
Centrala Piran — Telefon 97,58 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-147 Telex; 03185
Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljane

PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNlSKO PODJETJE
EA GORIZIANA
DOBIM ■ VIA DUDA D'AOSTA N. 88 • TEL. 28-45 - GOBICI
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAS' Posebni
pogoji za prevoz blaga
v JugoslaviP __________
IMPEXPORl
TRST, ul. Cicerone 8 - Tel.: 38-136 37-72 Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:
IZVAŽ-1
vsakovrsten les, drva za	tekstil, kolonialno
kurjavo, gradbeni material	in raznovrstne
Operira po tržaškem In goriškem sporazumu
blsS
strdi
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACH
g;
P:
Je
Iz
* >u> OS .'rZ x 60 > e > c>^rt'a^Nč	^ J2 J* £ eončUSaSO
26- junija 1957
GOSPODARSTVO
Stran 3
I9i'
icij1
jA
ja
•sta
v, P
vn
jih;
•ede
kie*
dra;
lirt
IB
ice, iro-.6, •' r v j
357
331
v k«' -oto*
P$‘
tx»
lO
sr'; i
^J*
tl
ni!1
/el';
H

A
igt
?
,11®
icj
ep
ijc
1
H
72
tž-1
iW
fO.
CH

IX. tržaški mednarodni vzorčni velesejem odprt
1150 udeležencev iz 24 držav = Devet kolektivnih razstav = Po udeležbi na sejmu najmočnejše Italija, Jugoslavija in Avstrija
Izjave ministra, Predsednika in župana o nalogah Trsta
Minister državne zakladnice g. Me-‘rci je v nedeljo, 23. junija predpoi-aile odprl IX. tržaški mednarodni zorčni velesejem. Najprej je sprego-°ril predsednik velesejma ing. Sospt-‘o. za njim se je oglasil k besedi tr-aški župan ing. Bartoli in končno je Povzel besedo minister Medici.
Predsednik Sospisio je v uvodu svo-®eš'a govora poudaril, da je velesejem -ekakšen barometer tržaškega gospodarskega življenja. Ta gospodarska Mreditev naj bo dokaz volje tržaškega Prebivalstva do življenja. Ko so pojavljali temelje tržaškemu velesejmu, 0 upoštevali posebne naloge Trsta, prometnega križišča med zaledni-PP in čezmorskimi deželami. Trst ima aradi svoje posebne zemljepisne lege Posebne naloge; zato ne sme rimska Jada reševati tržaških vprašanj z , o'čajnim merilom. Predsednik je de-da je vselej poudarjal, da tržaški elesejem lahko uspeva samo v ozrač-JU mirnega sporazumevanja med'na-odi; z zadoščenjem lahko ugotavlja,
da
se ta želja čedalje bolj uresničuje,
aJ se število držav, ki se udeležujejo fzaskfega velesejma poveča iz leta v eto. Velesejmi naj pripravljajo pot a prosto izmenjavo blaga, a hkrati aj Prebivalstvo seznanjajo z novimi ^tami blaga, ki prihajajo na trg.
Na
sejmih naj se navežejo stiki z no-
lnJi trgi. Predsednik Sospisio je tz-azil tudi željo, naj bi se vzporedno z elikimi gospodarskimi in političnimi Področji, ki jih tvorijo Združene meriške države in Rusija, ustvarila ,® tretja sila — Evrafrika. Govoreč o jaških vprašanjih je priporočil rim-ki vladi, naj posveti v prvi vrsti po-ornost prometnim zvezam, tako na JPorju kakor na suhem, to je ladjam, beznicam in cestam. Ko bo rešeno Prašanje prometnih zvez, bo izvršen euk del dela glede Trsta pa tudi gle-p® njegovega naravnega zatedja. ^menii je še proslavo stoletnice Zdru-®nih jadranskih ladjedelnic ter po-marii velik pomen lesne razstave na tržaškem velesejmu. Dodal je, da raz-Mvlja na letošnjem sejmu 1150 raz-
stavijaicev.
ŽUPAN ING. BARTOLI je pozdravi razstavljalce in predstavnike obla-tev v imenu tržaškega mesta. Pozval vlado, naj reši nekatera nujna vPrašanja, ki zadevajo gospodarsko Ot>novo Trsta, ki zasluži s patriotične-ga vidika vse uvaževanje kot glavno Presto Julijske krajine.
MINISTER MEDICI je omenil Ugoden razvoj prometa čez Trst, ki je v Povojnem času napredoval. Zgodovi-na in zemljepisna lega ustvarjata iz "Prsta križišče narodov, ki težijo k tržaškemu pristanišču. Zaradi nerodo-vitnosti Krasa ne more Trst živeti od kmetijstva, temveč mora iskati živ-Ijenjske vire na morju, v trgovini in Industriji. Vlada je storila vse, da bi Pospešila trgovino čez Trst ter je dovolila državam, ki porabljajo tržaško pristanišče važne olajšave v breme italijanskega gospodarstva. Minister lo izrazil svoje prepričanje, da indu-strija lahko mnogo pripomore k razvoju tržaškega gospodarstva, toda bodočnost Trsta odvisi v prvi vrsti od trgovine in morja. Spodbudno je, da kažejo države vedno več razpoloženja 2a mir, od katerega odvisi razvoj med-narodne trgovine, ki je življenjskega Pomena za Trst in za vse italijansko gospodarstvo. Mir je življenjskega po-hrcna tudi za druge države, kakor za Avstrijo in podonavske dežele, ki bo-oo v bodočnosti lahko še bolj izkori-stile sodelovanje z Italijo.
Sprehod po paviljonih
Leto za letom, odkar so se v našem rpestu prvič odprla vrata sejmišča si vodstvo tržaškega velesejma na vso Proč prizadeva, da bi velesejmu dalo neko svojevrstno blagovno lice in da tj se sejem po svoji specializaciji raz-ukoval od podobnih prireditev v raznih mestih po Italiji. Naše mesto je važno prometno središče, preko katerega se vrši blagovna izmenjava tako med nržavami Zapada in Vzhoda kakor tudi nied srednjeevropskimi in prekomorskimi državami; že ta okolnost lahko na sejmu poseben značaj. Naj navede-1110 najprej nekaj značilnosti letošnje
Prireditve.
Poleg kolektivnih razstav devetih tu-Ph dežel, karakterizirata IX. tržaški velesejem predvsem mednarodna lesna razstava in razstava težke strojne industrije. Nadaljnji sektor predstavljajo Vsemogoči proizvodi, brez katerih si ne naoremo misliti sodobnega stanovanja, Urada in mnogoterih obratov.
Med velesejmom bomo lahko priso-stvovali raznim prireditvam, ki so popečene oestno-prometni varnosti. Prve stlri dni julija pa se bomo seznanili z jvstrijskimi filmi, katere bodo predva-Jab v avditoriju. Nadalje bodo za ča-sa velesejma razni kongresi, na kate-r|h bodo strokovnjaki proučevali mnogotera gospodarska vprašanja. Kakor v Prejšnjih letih bodo tudi sedaj poseb-P* dnevi posvečeni državam, ki so na Nesejmu uradno zastopane. Jugoslovanski dan je bil včeraj. Da-
^asnji dan je posvečen Avstriji. Jutri, četrtek 27. junija bo mednarodni dan esa, zvečer pa bodo na pomorski po-laJi odprli razstavo cvetja. Libanonski atl bo v sredo, 3 julija. V četrtek, na J?eriški državni praznik, pa bo dan druženih držav; grški dan bo verjet-n° v petek, 5. julija.
OBŠIRNEJŠE razstavišče — VEČ DRŽAV
32*n°Vr^na letc>šnjega razstavišča meri ■ '000 kv. metrov ter se je v primeri z jfnskim velesejmom povečala za 5.000 v. metrov; leta 1955 pa je razstavišče *sVZa ^'000 kv. metrov manjše. Skupno z Italijo je na velesejmu pridnih 24 držav. Na sejmu so razstavlje-1 Proizvodi štirih kontinentov. Izdelke vropske industrije nam poleg Italije ... azujejo še Jugoslavija, Avstrija, An-»Belgija, Cehoslovaška, Francija, rciJa, Madžarska, Nizozemska, Portu-°aL Španija, Švica ter Vzhodna in Za-adna Nemčija. Azijo zastopajo Indija, »donska, Jordanija, Libanon in Sirija.
Amerike so Kanada, Kuba in Zdru-
žene države, iz Afrike pa samo Tunis.
Uradno so pa zastopane Avstrija, Grčija, Indija, Jordanija, Jugoslavija, Libanon, Sirija, Zapadna Nemčija in Združene države. Vse te države, ki so priredile kolektivne razstave, so zelo pomembne za tržaški blagovni promet. Lansko leto so namreč Avstrija, Jugoslavija in Zapadna Nemčija krile 83' celotnega železniškega prometa, ki je bil usmerjen čez Trst. Na Grčijo, Sirijo, Libanon in Jordanijo je lani odpadlo 9% prometa tržaške luke. Izredno veliko udeležbo na tržaškem pomorskem prometu pa imajo Združene države in sicer kar 32%.
NA KOLEKTIVNIH RAZSTAVAH
Vseh razstavljalcev je 1150 torej nekaj manj kakor lani; skoraj polovica (45‘;;. razstavljalcev je iz tujine.
Obiščimo kolektivne razstave tujih dežel! V paviljonu D razstavljajo Grčija, Libanon in Združene države.
GRČIJA IN LIBANON
Grčijo zastopa predstavnik grške vlade N. Karavassola. Grško razstavo je priredila vlada. Izmed grških artiklov naj opozorimo na naravne smole, morske gobe, proizvode kemične industrije. Od rudarskih proizvodov so prikazani vzorci pirita, kromita, galenita; oblačilna industrija razstavlja svilo, bom-baževino ter dragocene tkanine; med živili naj omenimo sadne in zelenjavne konzerve, olivno olje, rozine, fige, ! nike, nadalje vino in žganja, vzorce paprike in zdravilnih rastlin. Grško kolektivno razstavo krasijo folkloristični
izdelki, kakor čikpe, bluze in preproge, pa tudi grške vaze ter krožniki iz stekla in keramike. Velike fotografije opozarjajo na turistične lepote Grčije.
S terase paviljona D vstopimo v kolektivno razstavo Libanona, ki ga predstavlja g. Hassan Seifeddin, šef odel-ka za velesejme v ministrstvu za planiranje. Prikazani so številni proizvodi libanonske industrije, kakor gumijasti izdelki, usnje in usnjeni proizvodi, žarnice in bombažna preja. Libanonska prehranjevalna industrija je zastopana s pecivom, sadnimi in zelenjavnimi konzervami, sadjem ter olivnim oljem. Med drugimi proizvodi naj omenimo tudi razne dišave, eterična olja, zdravila, žganje arak in krasni izdelki umetne obrti.
OD PRVIH AMERIŠKIH PARNIKOV DO »UNITED STATES«
Ameriška razstava je bila prirejena v imenu vlade. Zanimiva razstava, ki jo je priredil USIS iz Trsta, nima komercialnega značaja, temveč nas seznani z razvojem ameriške trgovske mornarice. Prirejena je bila v okviru proslav stoletnice tržaških ladjedelnic. Ta razstava nas pouči, da so 1776. leta Združene države imele že 2000 trgovskih ladij. Zanimivo je, da so 1. 1818 v Panfilijevi ladjedelnici zgradili prvo ladjo na parni pogon, za katere gradnjo je dal pobudo takratni ameriški konzul v Trstu Joh Allen. Mimo slik in modelov jadrnic, parnikov in motornih ladij nekdanjih časov pridemo v sedanjost, ki jo predstavlja mogočni prekooceanski parnik »United States«, dolg 312 metrov in tonaže 53.000 ton.
Močna udeležba Jugoslavije
Letošnja razstava odraz napredka jugoslovanske industrije
Veliko pozornost vzbuja jugoslovanski paviljon. Jugoslovanske kolektivne razstave se odlikujejo po smotrni razporeditvi izdelkov jugoslovanske industrije in poljedelstva. Po svoji arhitektonski zunanjosti prekaša letošnja razstava vse dosedanje. Uredila sta jo ing. arh. Oton Jugovac in ing. arh. Svetozar Križaj, ki sta uspela ustvariti veliko zračnost in arhitektonsko funkcionalnost prostora. Ker imaš z vseh strani jugoslovanskega oddelka povsem prost razgled na razstavljeno blago, se ti i treba sukati okoli vsakega predmeta posebej, da bi si ga ogledal. Jugoslavija je nadalje zastopana v posebnem pa viljonu, v katerem je prirejena lesna razstava. Naj še omenimo, da sta pod jetji Sloveni j a-Vino in Vino-Koper po stavili sodoben kiosk, kjer te postrežejo z odličnimi vini, pivom, slivovko in prvovrstnimi mesnimi izdelki.
Celokupna površina, ki jo na letošnjem velesejmu zaseda Jugoslavija, je za 10 kv. metrov večja od lanskoletne, dočim je sama ploskev v »Palači narodov« nekoliko manjša v primeri z lansko; Jugoslavija je letos najela večji prostor v lesnem paviljonu.
Poročali smo že, da so letos Jugoslaviji odobrili kontingent v vrednosti 300 milijonov lir (100 milijonov več kakor lansko leto). K temu naj pripomnimo, da je bila močno znižana uvozna količina za določene lesne izdelke (parke-tov, lesonita, vezanih plošč itd,). Z jugoslovanske strani so za te proizvode predlagali kontingent za 34 milijonov lir, italijanske oblasti so pa to postavko znižale na 24 milijonov.
Jugoslovansko udeležbo je organizirala Trgovinska zbornica LR Slovenije s sodelovanjem zbornice LR Hrvat-ske. Predstavniki Jugoslavije na letošnjem tržaškem velesejmu so dr. Ples Ivan in dr. Boris Zidarič od Trgovinske zbornice Slovenije ter ing. Karli s strani Trgovinske zbornice v Zagrebu.
Oglejmo si sedaj blago jugoslovanskih podjetij, ki je razmeščeno na velikih pladnjih, ličnih izložbenih omaricah in na okusnih podstavkih.
Kovinsko industrijo predstavlja sedem podjetij. »Impol« iz Slovenske Bistrice je razstavil profilni aluminij in aluminijevo pločevino, velike bloke aluminija pa tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«. Znana ljubljanska tovarna pločevinastih izdelkov »Saturnus« je poleg drugega pokazala avtomobilske reflektorje. Celjska »Tovarna emajlirane posode« je poleg svoje svetovno znane posode razstavila tudi nov lonec za kuhanje pod parnim pritiskom, ki ga v Jugoslaviji poznajo pod imenom »ekonom«. Ta tovarna izdeluje poleg emajlirane tudi aluminijasto posodo. V Ljubljani vedno bolj procvita industrijsko podjetje »Utensilija«, ki je specializirano v izdelovanju opreme za tkalne stroje. Ta pribor je tudi prikazan na letošnjem velesejmu. Svoje izdelke razstavlja tudi tovarna koles »Rog« iz Ljubljane. Tudi letos je na sejmišču prisotna tovarna »Litostroj« iz Ljubljane, ki je razstavila regulator za turbino.
Proizvode elektroindustrije prikazuje pet podjetij. Z električnim avto-pribo-rom in instrumenti je zastopana elektromehanska in elektronska tovarna »Rudi Čajevec« iz Banje Luke. Znana zagrebška tovarna električnih strojev »Rade Končar« je razstavila številne e-lektromotorje. Tu so tudi baterije podjetja »Zmaj« iz Ljubljane, tovarna »I-skra iz Kranja pa razstavlja 35 mm in 16 mm kino projektor, razne električne merilne instrumente ter telefonsko centralo. Elektrogospodarska skupnost Slovenije pa nas z velikimi fotografijami prepričuje o svoji delavnosti.
Industrijo gradbenega materiala zastopajo na sejmu podjetja »Jugomine-ral« iz Zagreba, »Primorje Export« iz Nove Gorice ter »Intercommerce« iz Umaga. V tej skupini izvoznega blaga smo zasledili opeko, cementnine in marmor. »Jugomineral« nadalje razstavlja kremenov pesek, barit in feldšpat.
»Industrija elektroporcelana«, Aran-djelovac, je poslala na velesejem porcelanske izolatorje za električno strujo visoke napetosti.
KEMIČNI PROIZVODI
Kakor vsako leto se tudi te dni z zanimanjem ustavljajo obiskovalci velesejma pred odličnim jugoslovanskim usnjem in usnjeno galanterijo. Te proizvode so razstavila podjetja »Toko« (Domžale), »Tobus« (Ljubljana) ter »Derma« iz Zagreba.
Steklarna »Boris Kidrič« iz Rngaške Slatine je s svojimi prelepimi kozarci in steklenicami iz brušenega kristalnega stekla dokazala, da se ne boji tuje konkurence. »Industrija stekla« (Pančevo) razstavlja razne steklene plošče, gladke in grbaste površine, »Srpska fa-brika stakla« iz Paračina se nam pa predstavlja z raznimi izdelki iz stisnjenega stekla.
Kemična industrija »Chromos« iz Zagreba je razstavila barve, ljubljansko izvozno-uvozno podjetje kemičnih proizvodov »Kemija Impex« pa razne kemikalije, minij, dekstrin in kazein.
Od jugoslovanske industrije zdravil je na sejmu prisotna tovarna »Galeni-ka« iz Zagreba.
Razne gumijaste proizvode kot žoge, igrače, plošče in higienske artikle pa prikazuje tovarna »Ris« iz Zagreba.
KONZERVIRANA ŽIVILA, MESNI
IZDELKI IN MINERALNA VODA
Zelo močno je zastopan prehranjevalni sektor. Ribje konzerve sta razstavili tovarna »Delamaris« iz Izole in podjetje »Jugoriba« iz Zagreba. Mesne konzerve nosijo znamko ljubljanskega izvoznega podjetja »Slovenija Živinopro-met«, ki je razstavilo tudi šunko in kranjske klobase, nadalje tovarna »Slje-me« (Zagreb) in »Gavrilovič« (Petrinja).
V Trstu popijemo mnogo Radenske mineralne vode; razstavljena je na o-nem delu jugoslovanskega paviljona, ki je dodeljen podjetju »Mercator« iz Ljubljane. Osiješko trgovsko podjetje »Ba-ranja-Export-Import« razstavlja orehe, lešnike, fižol, jajca, papriko, pulpe in drugo. »Voče« iz Zagreba je zastopano s sadnimi konzervami, malinovcem, figami, mandlji, pulpami in paradižniki. Zdravilna zelišča in gobe so pa specializacija podjetja »Gosad« iz Ljubljane.
Sledi dolga vrsta podjetij, ki se ba-vijo s proizvodnjo oziroma s trgovanjem alkoholnih pijač, namreč vina, likerjev, slivovke. To so »Slovenija Vino« (Ljubljana), »Vino Koper« (Koper), »Vinoprodukt« (Zagreb), Istravino (Reka), »Vinag« (Ljubljana), »Vinoexport« (Umag), »Jugovino« (Novi Sad) ter »Maraska« iz Zadra.
ČIPKE IN PREPROGE
Veliko pozornost občinstva vzbuja jugoslovanska folklora. »Dom« iz Ljubljane prikazuje poleg čipk in lesenega folklora tudi pletarske izdelke, lesene igrače in zobotrebce. »Rukotvorine« iz Zagreba so pa zastopane s folklorističnimi predmeti iz lesa in preprogami.
Tovarna plošč »Jugoton« je v razstavni omarici razložila plošče, na katerih so posnete jugoslovanske narodne pesmi, pa tudi moderna plesna glasba. Ljubljanska »Tobačna tovarna« na letošnjem velesejmu ne prodaja svojih proizvodov, temveč se je le omejila na razstavo tobaka ter cigar in cigaret.
O lepem čtivu se pa lahko prepričamo pri prelistavanju knjig, katere razstavlja »Državna založba Slovenije«.
Zastopana so tudi uvozno-izvozna podjetja, ki poslujejo v okviru sporazuma lokalne trgovinske izmenjave. Ta so »Primorje-Export«, »Intercommerce« ter »Jadran«. »Primorje-Export iz Nove Gorice je poleg že opisanega gradbenega materiala še razstavilo krasne prte, bluze ter obleko iz idrijskih čipk, nadalje aluminijasta vrata, malinovec, vloženo sadje, tolminsko maslo, šunko, klobase, vipavsko vino, slivovko in likerje.
»Intercommerce« iz Umaga se je predstavil z podvpdnimi barvami, jekleno volno, ribjimi konzervami, paradižniki in marmelado. O opeki smo poročali na drugem mestu.
Sežansko podjetje »Jadran« pa razstavlja pršut, salamo, maslo, teran ter vipavsko vino.
NARAVNE LEPOTE JUGOSLAVIJE
In ko si ogledaš vse te proizvode stopi k krasnim barvnim diapozitivom, poglej na velike fotografije in turistične lepake, ki krase stene tega paviljona, pa boš spoznal lepote jugoslovanskih mest in pokrajine te države. Kdor s pa namerava podati za počitnice v Ju goslavijo, mu je pa na razpolago bogata izbira prospektov.
Indija, Sirija in Jordanija
Indijska kolektivna razstava nas seznanja z raznimi značilnimi indijskimi proizvodi, kakor so konoplja, bombaže-vina, vrvi, preproge, laneno in ricinovo olje, kava, sljuda in manganova ru-
da. Kolektivni razstavi Indije dajejo poseben okras dragocene tkanine, kipci iz slonove kosti, srebrna posoda in še marsikateri drugi izdeUd umetne narodne obrti.
Tudi Sirija je zastopana s kolektivno razstavo svojih proizvodov, vendar je bil na dan otvoritve velesejma prostor, namenjen Siriji, še nezaseden.
Sirci nameravajo očitno urediti razstavo med sejmom.
Od držav Bližnjega vzhoda je zastopana tudi Jordanija. Med jordanskimi izvoznimi artikli naj omenimo predvsem fosfate, marmor, olivno olje, sadje, zelenjavo, alkoholno pijačo latronn ter prvovrstno milo iz olivnega olja. Prikazani so tudi izdelki umetne obrti; med temi vzbujajo pozornost predvsem izdelki iz biserovinc.
Vlada Nemške zapadne zvezne republike (Bonn) je na velesejmu zastopana z informacijsko pisarno, ki ji načelju-je g. W. Regenberg, predstavnik informacijskega urada. Mnoge velike fotografije nas ponče ©"industriji in naravnih lepotah Zapadne Nemčije.
Iznajditelj Ressel na avstrijski razstavi
Tudi letos je Avstrija prisotna z veliko kolektivno razstavo, ki jo je pripravil Urad za pospeševanje gospodarstva pri Zvezni obrtni zbornici na Dunaju; zbornico na sejmu predstavlja g. Foramitti. Takoj ko vstopiš v avstrijski paviljon te veliki fotografski posnetki opozore na izumitelja ladijskega vijaka Josipa Ressla (1793-1851). Prikazane so fotografske reprodukcije originalnih listin, na katerih je Ressel zasnoval svoj izum; razstavljena je fotografija načrta vijaka in kopija Resslo-vega patenta (1. maja 1812). Ressel je pomemben tudi za naše mesto, ker je izvedel praktične poskuse pred tržaško obalo, in sicer leta 1829 na ladji »Ci-vetta«.
Avstrijsko razstavišče je okusno urejeno. Na njem so povečini prikazani proizvodi oblačilne industrije, kožuhovina, športna oprema, igrače, bižuterija (ki je tudi naprodaj); potem gojzerji, verige, zakovice in jekleni gradbeni e-lementi.
Letošnja mednarodna lesna razstava je že 6. tovrstna gospodarska prireditev na tržaškem sejmu. Zanjo je vsako leto večje zanimanje in »mednarodni dan lesa« daje domačim in tujim strokovnjakom priliko, da izmenjajo misli o trgovini in prometu z lesom. Trst jo pač važno središče lesne trgovine. Povprečno prihaja in odhaja skozi Trst vsako leto 1 do 1,4 milijona kubičnih metrov žaganega lesa. V tej količini j c zapopaden promet po železnici in po morju. Skozi Trst so največ lesa usmerile Avstrija (2,018.375 stotov), Jugoslavija (149.124 stotov) in Cehoslovaška (93.425 stotov). Po morju oa je največ lesa odšlo v Grčijo (507.363 stotov), v Arabijo (412.578 stotov), v Alžir (261.735 stotov) in v južno Italijo (109.701 stotov).
V paviljonu za les sta kolektivni razstavi Avstrije in Jugoslavije. Nadalje je v paviljonu zastopano ministrstvo za poljedelstvo in gozdove. To razstavo je priredilo glavno ravnateljstvo za gorsko gospodarstvo. Nadalje razstavlja Vsedržavna ustanova za celulozo in papir iz Rima. Navedenim uradnim raz-stavljalcem so se pridružila še nekatera italijanska lesna podjetja.
Jugoslovansko razstavo lesa, ki prikazuje v paviljonu in izven njega lesno industrijo Jugoslavije, je priredilo izvozno podjetje »Exportdrvo« iz Zagreba, ki ga na sejmu zastopa g. Buletin Ivo. Polprodukte in končne proizvode lesne industrije je mojstrsko razmestil arh. Stepan Planič iz Zagreba, ki je tudi :
svoje strani prispeval k uspehu jugoslovanske kolektivne razstave na letošnjem tržaškem velesejmu.
Podjetje »Exportdrvo« je razstavilo gradivo iz trdega lesa, predvsem bukovino, jesenovino, brestovino in topolov les. Poleg teh lesnih proizvodov nam podjetje prikazuje fino in serijsko pohištveno opremo ter poleg drugega raznovrstne stole.
Veliko izvozno podjetje »Slovenijales« iz Ljubljane razstavlja značilne izvozne artikle, namreč smrekov žagan les, razne gozdne proizvode, gorivo, celulozni les. Nadalje smo opazili krasno kmečko sobo v moderniziranem slogu, ekonomično spalnico pa je razstavilo podjetje »Lesnina« iz Ljubljane.
»Elan« iz Begunj na Gorenjskem nas prepričuje o dovrešnosti raznovrstnih športnih artiklov.
Znana tovarna upognjenega pohištva »Stol« iz Duplice pri Kamniku je tudi letos zastopana s svojimi znanimi izdelki. Tovarna »Javor« iz Pivke se predstavlja s furnirjem, vezanimi ploščami in paneli. Podjetje »Primorje-Export« iz Šempetra pri Novi Gorici pa je pokazalo razne proizvode, ki zanimajo predvsem obmejno trgovino. To so glavnem lesene pritikline kmečkih gospodarstev.
Tudi avstrijska kolektivna razstava lesa se odlikuje po okusni razmestitvi prikazanih proizvodov lesne industrije. Avstrijci so razstavili oelo vrsto proizvodov, in to od polproduktov do končnih proizvodov.
Stroji, ladje in gospodinjske potrebščine
V	paviljonu A, gostuje strojna industrija. Prevladujejo stroji in metalurški izdelki, namenjeni ladjedelni cam. Opozarjamo na velike odlitke za ladijske turoine, na gredi ladijskih motorjev, dalje na črpalke in zračne kompresorje, ladijska motorje, industrijske hladilnike in dvigalne naprave. Razstavljena je tudi radijska oprema za ladje. Veliko zanimanje vzbujajo razni modeli, med njimi model cementarne, ki proizvaja 400 ton cementa dnevno, nadalje model jeklarne, kalorične električne centrale v Chiavassu, model turbine Kaplan z učinkom 34500 KS ter model ladijskega Dieselovega - motorja. V istem paviljonu razstavljajo tržaška javna skladišča ter ustanova za industrijsko luko.
V	bližnjem pavilijonu F so pralni stroji, hladilniki, peči, tehtnice in razna druga oprema za gostinske obrate. V pritličnih prostorih pavilijona E, so tudi letos razstavljeni šivalni in pletilni stroji ter pisalni, računski ter razmnoževalni stroji.
MODERNE IN STARE LADJE
Modeli modernih parnikov in ladij, so razstavljeni v paviljonu skupine FINMARE.
Skupina FINMARE, kateri pripadajo družbe Tržaški Lloyd, Adriatica, Italia in Tirrenia, je poleg mnogote-
rih fotografij in malih modelov svojega ladjevja prikazala tudi velike modele potniških ladij. Motorna ladja »Ausonia« (10.900 ton) je opremljena z gibljivimi plavutmi.
V gornjih prostorih »Palače narodov« so razstavljene razne električne pritikline za gospodinjstvo, radijski in televizijski aparati, porcelan in knjige. Opozoriti moramo na obširno razstavo poljedelskih kemikalij in proizvodov iz sintetičnih snovi, katere prikazuje veliki italijanski koncem. V okvir te razstave spadajo tudi čolni iz plastične snovi, ki so pa na prostem.
OBRTNIŠKA RAZSTAVA
Ne smemo prezreti niti lepe obrtniške razstave, na kateri si lahko ogledamo najrazličnejše izdelke od pohištva do tkanin, keramike, klobukov in čevljev. Nadalje so razstavljeni izdelki indijske umetne obrti, katere lahko obiskovalci tudi kupijo.
Izven velesejemskega kompleksa so razmeščeni razni avtomobili tujih znamk, domača motorna kolesa in razne naprave, za preizkušnje o varnosti prometa. Na prostranem trgu nam pa vsak večer ob 7. uri prikazujejo člani cestne policije, Italijanski rdeči križ in gasilci, kako nudijo pomoč pri raznovrstnih prometnih nezgodah.
POLETJE NI PRIKLADNO ZA SEJEM
Vzorčni sejmi so spomladi ali v jeseni. Dunaj n. pr. ima dva velesejma, spomladanskega in jesenskega. Poleti je sezona za letovišča ne pa za sejme, le naš tržaški mora tudi v tej zadevi pobirati ostanke; čakati mora, da konča Padova svoj velesejem in se tako zaključi spomladanska sezona, da ob začetku poletja, ko nihče več ne misli na take prireditve, odpre svoj velesejem, že samo to dejstvo kvarno vpliva na uspeh našega velesejma.
Glede razstav tujih držav moram reči, da me je razstava Združenih ameriških držav razočarala. Stvarnega ni ničesar na tej ameriški razstavi, samo reklama, ameriška reklama za Ameriko oziroma njeno mornarico.
»Finmare« je poslal na velesejem kar 26 modernih ladij, seveda modelov, med temi 4 velike, okoli 2 metra dolge, ki bodo našo učečo se mladino gotovo zelo zanimali. Tak namen imajo menda tudi plastične reprodukcije ladjedelnic »San Marco« v Tržiču, ki so jih postavili v svojem paviljonu Združene ladjedelnice in Tovarna strojev (GRDA). Do zdaj je to največje tržaško industrijsko podjetje nastopalo s svojimi impozantnimi izdelki, letos pa se je, kakor vidimo, udeležilo sejma le bolj teoretično. Plastične reprodukcije predstavljajo današnjo moderno ladjedelnico Sv. Marka in ono pred 100 leti, ko je v njej Tonello gradil lesene jadrnice ter sedanjo tržiško ladjedelnico in ono, ki so jo ustanovili tam Kozuliči pred okoli 50 leti.
Največja lopa A je letos skoraj izključno posvečena težki italijanski industriji .gotovo z namenom, da se pospeši izvoz industrijskih izdelkov v Jugoslavijo. V lopi B je razmeščena lesna razstava, ki je letos prekosila vse prejšnje. Sicer ne po zaslugi Avstrije, ki je ostala na isti ravni kakor prejšnja leta, pač pa po zaslugi Jugoslavije, ki je dala letos poudarek ne več na surov
les, ampak na najraznovrstnejše izdelke iz lesa; od spalnih sob do embalaže, kar je z gospodarskega gledišča gotovo pravilno, ker je za narodno gospodarstvo najkoristnejše, da se domače surovine predelujejo doma in da se izvažajo že končni izdelki. Izdelki niso razkošni, pač pa se odlikujejo po okusu in solidnosti. Ker smo že pri Jugoslaviji in Avstriji, poglejmo še v sosedno »Palačo narodov«, kjer igrata ti dve državi glavno vlogo. Značilna poteza avstrijske razstave so lepi, toda ceneni okraski za ženske iz stekla in nedrago-cenih kovin. Jugoslavija razstavlja tudi tu. Tudi ta oddelek jugoslovanske razstave je napravil lep napredek, posebno kar zadeva kožne izdelke, ki so zares občudovanja vredni; tako okusni izdelki iz kože niso navadni v tržaških trgovinah.
Značilno je, da so letos popolnoma izostale naj večje tržaške tvornice pohištva, le nekaj manjših mizarjev je razstavilo spalne in druge sobne opreme v oddelku za obrt, ki ni letos nič-kaj posebno zanimiv.
Gastronomični oddelek je postal še
»GOSPODARSTVO"
izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO ip UPRAVA: Trst, Ulica Gepi>a 9, tel. 38-933. •— CENA: posamezna številka lir 30, zu Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 Ur, polletna 400 lir. Pošt. ček. račup »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletpa 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarjs letno. Naroča se pri A.D.I.T., DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana. Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Ž 375 — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir.
Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu
lepši in bolj obširen (tudi tukaj se odlikuje nov jugoslovanski paviljon).
V nedeljo, prvi dan sejma še ni bilo mnogo občinstva na sejmu. V tako vročih dneh, kakor je bilo v nedeljo popoldne, vleče meščane k morju in na Kras. Prav nedeljski primer dokazuje, da ni bil čas za sejem primerno izbran. Treba bo velesejem ustrezno reorganizirati in ga predvsem postaviti v spomladansko ali jesensko sezono.
Drago Godina
PROTI UVOZU RASTLINSKEGA IN SEMENSKEGA OLJA. Na skupnem sestanku trgovinskih zbornic iz Apulije, Lukanije in Molise so sprejeli resolucijo, ki zahteva, naj vlada takoj prepove
uvoz rastlinskih in semenskih olj. Podjetjem, ki jih kakor koli finansira država, je treba prepovedati proizvodnjo semenskega olja. S temi zahtevami hočejo predstavniki omenjenih dežel zavarovati pridelovanje olivnega olja.
AVTOMOBILSKI PARK SE V FRANCIJI VEČA. Po statističnih podatkih »Union Routiore dc France« je 1. januarja tega leta bilo v prometu v Franciji 4,750.000 vozil na štiri kolesa (leta 1956 4,336.000) in 4,900.000 dvokolesnih vozil (leta 1956 4,200.000). Avtomobilski park je obsegal 3,450.000 privatnih vozil, 30 tisoč avtobusov in 1,270.000 kamionov. Traktorski park obsega 420.000 enot. Vo-zil na štirih kolesih je za 9,5% več kot lansko leto, na dveh kolesih pa za 16,6 odstotkov.
Aa BOLKO mr. ph.
UVOZ-IZVOZ
Farmacevtski proizvodi In kemikalije TRST - UL. T ORREBIANOA 21/11
TELEFON 31-315
Čevlji za občutljiva stopala
Novo obuvalo
ARTIC0N —
patent štev. 48B702)
L mehko usnje
2.	platno
3.	klorofilna prevleka
4.	usnjena prevleka
5.	usnjen podplat
Izdelek čevljarne
TRST - LARGO BARRIERA VECCHIA
JAZBM STMIISLM
UVOZ-IZVOZ
vseh vrst blaga za stavbaništuo
VEZANE PLOŠČE VSEH VRST
TRST
Urad in skladišče: Scalo lej*nami ■— Tel. štev. 44-552
TVRDltA OSTaniUVLJElVA LUTA 1« 03
Destilacij a esenc
Janoušeb
TRST - BARKOVLJE - TELEFON 29-963
Lastna proizvodnja in izvnz:
eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov: eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov ; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov
IMPORT KOPER EXPO RT
TELEFON ŠT. T4 - 156
Nudimo vsem odjemalcem prvovrstno paradižnikovo mezgo, marmelado, raznovrstne džeme, pristno domačo slivovko, češnjevec in druga žganja. - Raznovrstne pulpe, predvsem priporočamo našo kvalitetno smokvino pulpo i. t. d.
h"
26. junija 195’
__'
SILLA"
COSSI ALFONZ
UVOZ UESiS.
GORICA
Ulica Duca d’Aosta 17
TEL. 34-36
KMEČKA BANKA
r. z. z o. j. ... ,
GORICA
Ulica Morelli 14 - Telefon 22-06
Ustanovljena lata 1009
m
n
L
KOPER
Telefon 184, 141 Teles: 08/176
IZVOZNO IN UVOZNO PODJETJE
TVRDKA

TRST - TJRIESTE ULICA ROMA 20 TELEFON 35-108
IMPORT - BSPORT
U
NOVA GORICA, Tel. 07-12
VrSi vso posle v sveži s izvozom in uvozom po videmskem in tržaškem sporazumu.
Sprejema vsakovrstne prevoze blaga za inozemstvo, predvem za Italijo.
kmetovalce EDVARD FURLANI
TRST = Ul. Milano št. 18 - Telef. 35=169
Krma za živino — Žita — Umetna gnojila — Žveplo — Modra galica — Poljedelski stroji Orodje — Vsakovrstna semena i. t. d.
S P1* © S K A TRGOVSKA
UVOZ
IZ TO Z
K O
E
(CAPODISTRIA)
TELEFON 48 in lOO
VSE USLUGE NA C.TO AUT0N0M0
Tovarna cementa in salonita
„15. SEPTEMBER*6
Anhovo
TRGOVSKO PODJETJE Z LESOM
Bor
KOPER »Postaja«
Zaloga vseh
vrst lesa In drv za kurjavo
Generalno zastopstvo
ADAMIČ JOSIP
Trst - Trieste
Vin Valdlrivo 13/1 - Tel. 31-996, 38-449
ZASTOPA:
„DELLAMARIS“, Izola, izvoznik konser-viranih rib.
..FRUCTUS", Koper, zadružno podjetje, izvaža in uvaža sadje in zelenjavo. „C00PERATIUA“, Beograd, izvaža sadje in zelenjavo, suhe gobe, suhe slive, krmo za živino.
„RIBA“, Izola, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine.
„RIB1 “, Piran, izvaža sveže ribe, uvaža ribiške potrebščine.
Siji
»oueme«
MESNA INDUSTRIJA
SESVETE - JUGOSLAVIJA
IMPORT - EXP0RT, Zagreb, Iliča 29/1 Pošt. pretinac 276	23-738, 33-132
Telegrami: S L J E M E ZAGREB
r

IZVOZI
Zaklanu telad u koži i teleče meso, govedje meso, svinjsko meso F . sve vrsti kobasičarskih proizvo- ^
da, sve vrsti suhog mesa, sla-
nine i pršut, sve vrsti mesnih konzervi, naročilo konzerve ^ šunke, hrenovke, šultera, gulaš, luncheonmeat,chopped porkitd.
b t,
UVOZI	iu.jp
Sav materijal za vlasiite potrebe :ev
? k
VSEM TRŽAČANOM DOBRO ZNANA 89 LET STARA
GOSTILNA
SUBAN
TRST, VRDELA 1400
TELEF. ŠTEV. 95-577
so priporoča
„T R I E S T I N A”
IMPORT EXPORT TRST, Uh Trento 13/1 - Teh 36-270
UVAŽA: jestvine, drva za ku-
rjavo, stavbni les. IZVAŽA: nadomestne dele za avtomobile in motorna kolesa, stroje in razne industrijske potrebščine.
Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vsa goriva.
Peči - trajno goreče na drva, premog ali nafto.
Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla, stekla itd.
Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vseh vrst električnih luči, klasične in modeme oblike.
— PRODAJA TUDI NA OBROKE! —
TVRDKA
USTANOVLJENA LETA 1666
Kerže
TRST
Piazza S. Gšovamii 1. Telefon 35-019
■e.-
finsj »1 ] Tra.
»hij
Tl:
Ita bgo •Pra ‘kla M® kv; Mia taiei Nav Ne “ko] tos :
jače
»trii
Pan.
ike;
ler
kd
Ni
v.

ZALOGA PAPIRJA
PAPYIR©§
j< »0 v itav
kov.
TRST, Ui. F. Sovero, 10
Telefon 30-463
Uvoz • Izvoz papirja ter grafičnih potrebščin
ZALOGA VINA IN SUHOMESNIH IZDELKOV
TRIESTE, Via Romagna 24-a - Telef. 31-207
Nudi prvovrstna domača, istrska in vipavska vina ter pristen kraški teran, specialno kraško gnjat [pršuti in kranjske klobase.
VELOX
T R S T - UL. RISM0ND0 9 TELEFON 30-100 IMPORT = ESPORT • ZASTOPSTVA
Soc. a r. I.
Ekskluzivna glavna zaloga:	RADENSKA minerain3 voda
Pivo:	PUNTIGAM in REININGHAUS
EUP0RI0 TRIESTIN0
ROSSONI
TRST - ULICI CaRDUCCI 15 - TELEF. 24 957
Velika izbira harmonik znamke ..Scandalli" in ,.Soprani", hladilnikov, električnih in plinskih kuhalnikov. Posebno nizke cene za izvoz

IKMVŽA KS A
Nn
ŽOSc
Na Muv Milo »Vsi »ali sod.
Največje trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom za tuzemstvo in izvoz
Lesnina
Ljubljana
Telefoni: direktor	32-465
komerciala 30-702, 30-704 izvoz	31-046
sprejem« naročila za serijsko in individualno proizvodnjo
Za vse informacije se obrnite na naše poslovalnice ali direktno na Centralo z* FLRJ, Ljubljana, Parmova ulica 41
fa.
feb!,
Proč
N
jazv
fcllc
Je
Sed
trsi
fing
9r0,
CSE
Ni
Jža,
hod
Vliv
bjai
sv-oj
p.
la
vpil
fazs
bltt
fevo
Mele
Telegram: LESNINA LJUBLJANA Poštni predal: 364.
L.
viai
fim
lazs
ten
Poslovalnice redno posljujejo v vseh večjih mestih in gospodarskih središčih Jugoslavije
LESNINA LJUBLJANA nudi pohištvo vseh vrst, les, furair, vezane in panel plošče, lesonit, parket, lesno volno, zaboje vseh vrst, lesene montažne hiše, lesno galanterijo i t d.
OPREMLJAMO holele, šole, restavracije, kino dvorane, gledališča, laboratorije, trgovske hiše, bolnice, ladje

iususuje
rj
MIMIK
Pro,
Pre,
dob
foie
Vpo.
Pod
Pot.
A
Man
sret
8oS]
la
faz,
lem
,Pod
'»k:
■'tak,
T
vez.
lav.
Moč
Bn
Se
LJUBLJANA — BEETHOVNOVA 17
Izradjuje za potrebe masinogradnje:
VALJANI ČELIK — VUČENI ČELIK — LIM (DEBELI, SREDNJI, TANKI)
—	HLADNO VALJANE TRAKE — VUČENU ŽIGU — ZAVARENE CIJEVI
—	ELEKTRODE — POLUPROIZVODE ZA DALJNU PRERADU.
U SVIM VRSTAMA:	I
GRADJEVINSKE I KONSTRUKCIONE NELEGIRANE I LEGIRANE VRSTE ČELIKA PO DIN NORMAMA ZA OPČU MAŠINOGRADNJU — UGLJENIČNI I LEGIRANI ALATNI ČELIK ZA IZRADU RUČNOG I MAŠINSKOG ALATA ZA OBRATUJ METALA, DRVA I DRUGOG MATERIJALA — SPECIJALNE VRSTE ČELIKA ZA NAROČITE S VRHE.
Detaljne piodatke o vrstama, osobinama pojedinih vrsta Čelika, načinu tennič-ke okrade, dimenzijama, tolierancijama i načinu isporuke pruža Vam
Katalog proizvoda Železarne Jesenice
Največje|slovensko podjetje
za izvoz lesa in lesnih izdelkov
p,
Um:
obč
dež
li , afri Ue? uta do' jetj tud dar lah

Izvažamo:
Mehak in trd žagan les — Gozdne proizvode — Celul zni les — Drva za kurjavo — Vezane in panel ploši Stole iz upognjenega lesa — Zaboje — Oglje — Furnir Pakete — Lesene hiše — Lesno galanterijo — Les vinske plošče — Pisarniško in stanovanjsko pohišt Serijsko in luksuzno pohištvo znamke «0 P E JI
L Šče: ina skil dru ion spr bab 5 n terr itia
A
Sel
v j
I