*A 23 din - Leto XXXVIII - Št. 28
KRANJ, torek, 9. 4. 1985
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
gorenjskem je letos za prenosne, distribucijske in energetske Jj*o objekte namenjenih 5 milijard dinarjev od skupne 10 mi-^Jne predračunske vrednosti objektov. To je toliko, kot še ni-
doslej — Prenosne naprave so povezane z izgradnjo jeseni-
e»ektrojeklarne
Kranj: od petka odprta sejemska vrata — V petek se je v Kranju začel 24. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva, za katerega je med kmeti, gozdarji in drugimi občani z Gorenjske in od drugod veliko zanimanja. Največje je povpraševanje po kmetijskih in gozdarskih strojih, primernih za obdelovanje zemlje v hribovskem svetu ter za spravilo lesa, pa tudi za blago široke potrošnje. Več o sejmu na 10., 11. in 12. strani. — Foto: F. Perdan
gromna vlaganja v elektro objekte
l^jvečja naložba je vodna elek-^a Mavčiče, trenutno edina slo-J^a elektrarna v gradnji, katere Računska vrednost je ocenjena w>5 milijarde dinarjev. Gradijo jo eto, saj je gradnjo krojilo ?arVJkanje denarja. Dograditev je t* Postavljena v drugo polovico le-jjj )ega leta, oprema je skoraj v ce-i Jiti2^e^ana- Doslej so za izgradnjo 'F^rarne porabili 3,7 milijarde di-
jbv.
{V
■ 1 prenosnih napravah zaključu-gradbena dela za razdelilno
i, >, 'i Jo
transformatorsko postajo Okroglo v Kranju, nekaj opreme so že montirali, preostala je v glavnem dobavljena. Predračunska vrednost znaša 1,14 milijarde dinarjev, dobro polovico so že porabili. Od podobne postaje v Beričevem do Okroglega že sestavljajo 400-kilovoltni daljnovod, ki bo imel 78 orjaških drogov. Podobnega pa bodo zgradili od Kranja do Jesenic, povezan je seveda z izgradnjo jeseniške elektroieklarne. Izgradnjo bo sofinancirala Železarna.
Med preostalimi investicijami de-
Nedoraslo otroško varstvo
Kranj — Skoraj polovica zaposlenih na Gorenjskem so ženske, J*r narekuje tudi veliko potrebo po organiziranem družbenem var-J^U otrok. Slednje na Gorenjskem še vedno ni dobro urejeno. Le v j^nju in Škof j i Loki so zadovoljili potrebe po varstvu malčkov, med-ko v ostalih treh gorenjskih občinah šepa zlasti varstvo dojenč-wV' ki jih zaradi pomanjkanja jasličnih objektov varujejo pretežno v jj^stvenih družinah. Ostali problemi so skupni: veliki stroški varstva . ažijo vrtec, v prepolnih oddelkih je težko namenjati pozornost vzgoj-*ttiu delu, nizki osebni dohodki zbujajo nezadovoljstvo pri vzgojitelji-
neustrezni prostori znižujejo standard ... i   Od 34 tisoč otrok do 7. leta jih je na Gorenjskem le nekaj več kot 7 v vrtcih in jaslih. Kar štiri petine otrok bi torej še potrebovale l^fstvo. Ker pa slednje postaja vse dražje, starše vse manj zanima ™ls otroka v vrtec ali jasli, zlasti tam, kjer so dolžni plačati občinski
I, 2*lez ekonomske cene otrokove oskrbe. Stroški organiziranega var-otrok so veliki, v petih gorenjskih občinah pa različno določajo j ^kturo ekonomske cene. Tako je varstvo po izračunih za starše na-m^odnejše v Škofji Loki, kjer prispevajo 35-odstotni delež k ekonomij1 Ceni, najmanj ugodno pa za starše v Kranju, ki morajo plačati 60 1,/pOtkov cene. Po 1. maju začne veljati enotno plačevanje vrtca, 35 •t« totkov od lanskega osebnega dohodka na člana družine. Ta bo za
9
jL;rse v Kranju dosti manj boleč kot za ostale, ki so do zdaj manj plavali.
v. Kako do cenejšega Varstva, so se spraševali tudi na posvetu ^občinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Vzgoja predšolskega otroka y *a družbo tolikšnega pomena, da nam ne more biti vseeno, kakšno j3rstvo si bodo priskrbeli starši, ki jim bo vrtec predrag. Zato so predali, naj tovrstne družbene »porabe« ne bi omejevali. Tudi standarde (j^tcih bi kazalo izboljšati, da ne bi prepolni oddelki krnili vzgojnega tal širjenju zmogljivosti otroškega varstva so si bili edini, da so jC'Ožbe v nove vrtce predrage, zato kaže iskati možnosti v varstvenih t^Žinah. Osebni dohodki vzgojiteljic zdaj premalo motivirajo h kvali-hpejšemu vzgojnemu delu z otroki. Že letos se bo pojavil nov pro-
b presežek kadra. Vzgojiteljice s končano srednjo šolo bi radi Mjerili v študij na višji stopnji, zlasti če bi bilo mogoče na Gorenjcih odpreti tudi kak dislocirani oddelek.
D. Z. Žlebir
lovne organizacije Savske elektrarne velja omeniti še rekonstrukcijo in posodobitev agregatov, rekonstrukcijo temeljnega izpusta in 110-kilo-voltnega stikališča v vodni elektrarni Moste.
Elektro Gorenjska, ki skrbi za distribucijske naprave, prav tako za letos načrtuje dokajšnja vlaganja, pod naložbeni načrt so zapisali dobro milijardo dinarjev. Letos bodo začeli graditi 110-kilovoltne daljnovode Moste—Jesenice, Moste—Bled in Jesenice—predor Hrušica. Nadaljujejo z izgradnjo razdelilnih transformatorskih postaj Primskovo in Jesenice, če omenimo le največje naložbe. V letošnji načrt vodna elektrarna Lomščica ni vključena, ker stvari še niso do kraja dogovorjene; polovico sredstev bo prispeval trži-ški Peko. Če bodo pohiteli z vso potrebno dokumentacijo, bodo lahko začeli graditi že konec letošnjega leta, dograjena pa bo do leta 1988.
Letos bo nared tudi vsa dokumentacija za gradnjo daljnovoda in razdelilne transformatorske postaje v Tržiču, ki bosta imela v prihodnjem srednjeročnem razdobju časovno prednost.
M. Volčjak
V SREDIŠČU POZORNOSTI
V zemljo le kakovostno seme
Na Gorenjskem, kjer so za pridelovanje krompirja ugodne naravne možnosti, so vsako leto zdravi krompirjevi nasadi le še otoki sredi okuženih. Raziskava v kranjski občini je namreč pokazala, da je dobra polovica nasadov igorja in devet desetin desireeja več kot 50-odstotno okužena z virusi, predvsem z virusom zvijanja krompirjevih listov. Okuženost se je v zadnjih dveh desetletjih bistveno povečala, s tem pa se je povečala tudi biološka in gospodarska škoda. Prva se kaže v tem, da je v izrojenih nasadih vse več »bolnih« razstlin, ki so velik izvor okužbe tudi za ostale, zdrave krompirjeve nasade. Gospodarska škoda je v manjšem pridelku. V kranjski občini so (ugotavlja Desi-mira Piskemik v svojem diplomskem delu) zaradi okuženosti nasadov igorja in desireeja z virusom zvijanja krompirjevih listov pridelali predlani 4370 ton krompirja manj, kot bi ga, če bi posadili zdravo seme.
Zoper okuženost ne pomaga nobeno škropivo. Okuženo, bolno seme je treba zamenjati z zdravim. To je tudi razlog, da so v kranjski občini prvi v Sloveniji sprejeli odlok o obvezni menjavi in uporabi semena predpisane kakovosti. V Gorenjski kmetijski zadrugi so se na izvajanje odloka dobro pripravili, saj so za spomladansko setev zagotovili 847 ton semenskega krompirja ali kar 600 ton več kot lani; že letos pa bodo semenski krompir pridelovali na še enkrat večjih površinah kot lani. Samo odlok še ni zadosti; zadrugo čaka še veliko dela, ki pa bi ga opravila veliko lažje, če bi uspela pridobiti pospeševalca za pridelovanje semenskega, jedilnega in industrijskega krompirja. Dvakrat se na razpis ni javil nihče.
Izgovor , da letos semena ni bilo dovolj, na Gorenjskem skorajda ne moremo upošteva ti.Lani so namreč gorenjske kmetijske organizacije pridelale več kot pet tisoč ton semenskega krompirja — to je več kot dve tretjini tovrstnega semena v Sloveniji in več kot petino vsega jugoslovanskega pridelka.
Le s posaditvijo zdravega in potrjenega semena lahko pričakujemo hektarske pridelke, ki ne bodo v sramoto našemu kmetijstvu. Zahtevne naloge čakajo tudi kmetijske strokovne službe, ki morajo čim prej vzgojiti nove in zoper viruse odpornejše sorte krompirja ter zagotoviti možnosti za hitrejše razmnoževanje (brezvirusnega) semenskega kromPirja. c Zaplotnjk
Drage mesne zaloge
Po januarju, ko je bila zaradi uveljavitve novih odkupnih cen živine in deloma tudi zavoljo pomanjkanja sena ponudba živine večja kot običajno, so se razmere marca in aprila ustalile in vse zrejeno govedo gre sproti v klavnico — v predelavo in prodajo ali v zaloge.
V škofjeloških Mesoizdelkih, ki preskrbujejo z govejim mesom dve tretjini Gorenjske, se že pripravljajo na poletne mesece, v katerih smo v preteklosti večkrat doživljali tudi mesne krize (z oskubljenimi kavlji v mesnicah in trgovinah). V letošnjih
Gradbena dela na razdelilni transformatorski postaji Okroglo gredo h kraju. Postavili so že 400-in 110-kilovoltne zbiralnice s prečnimi povezavami, položen je zemeljski kabel do postaje v Naklem in montiran energetski transformator. Oprema iz kredita IBRD je dobavljena, izgradnja bo tako najbolj od-visAa od dobav preostale opreme. Foto: L. Mencinger
vročih dneh pomanjkanja mesa ne bomo občutili. Mesoizdelki imajo namreč na zalogi že 160 ton govejega in 140 ton prašičjega mesa, kar naj bi ob normalnem poletnem odkupu živine zadostovalo za nemoteno preskrbo.
Mesne zaloge v hladilnicah bodo močno okrnile dohodek škofjeloške KŽK—jeve temeljne organizacije in jo bodo morebiti celo potisnile v težaven gospodarski položaj. Polletno hlajenje kilograma mesa bo veljalo 30 dinarjev, na vsak kilogram bo prišlo 70 dinarjev obresti, k temu je treba prišteti še prevozne izdatke. Tudi v lastni hladilnici, ki naj bi jo začeli graditi letos poleti na Trati pri Škofji Loki, bi bili izdatki precejšni, vsekakor pa ne tolikšni kot v »tujih« hladilnicah, kjer si morajo izboriti prostor in ob tem pristati na najrazličnejše pogoje.
Ob vedno novih in novih podražitvah blaga in storitev, tudi mesa in živine kajpak, v Mesoizdelkih niso preveč navdušeni nad visokimi cenami. Že zdaj imajo s prodajo mesa in predvsem izdelkov nekaj težav in morajo že ob stalnih kupcih iskati nove. V prvih treh letošnjih mesecih je bila prodaja mesnih izdelkov za sedmino manjša kot v lanskem prvem četrtletju. Masti, slanine in zaseke so prodali za polovico manj, (dragih) trajnih izdelkov za petino, suhomesnatih izdelkov enako kot lani; porasla pa je le prodaja peče-nic, z 61 na 75 ton. Na kavljih ostajajo boljši in dražji kosi mesa; več pa je povpraševanja po mesu, po katerem kupci pred leti še~ niso veliko posegali.
(cz)
24« AAElJKId^^R^JDM I
IS. 4/83
Sejem je odp
od 9. do 19. ure
Velika izbira in ugodni nakup blaga široke potrošnje.
— gozdarska in kmetijska mehanizacija
— lovska razstava in ponudba celotne lovske opreme
— razstava sira, mlečnih in prehrambenih izdelkov
— razstava in ponudba opreme kmečkega iurizma
— gozdarska razstava
— živinorejska razstava
— razstava ovc
— vsak dan demonstracije in degustacije
— bogat spremljajoč program s predavanji in posvetovanji
(glas 2. stran.
NOTRANJA POLITIKA
TOREK, 9. APRILA
PO JUGOSLAVIJI
Avtobus zgrmel v jezero
V soboto popoldne okoli 15. ure in 50 minut je na cesti Sarajevo— Mostar, 3 kilometre pred Jablani-co iz sarajevske smeri pri vasi Donje Paprasko priklopnik špedicije iz Bugojna s prikolico bočno treščil v nasproti vozeči poln avtobus mostarskega podjetja Parki in nasadi. Avtobus je zaradi močnega sunka zdrsnil po 50-me-trskem nasipu jablaniškega akumulacijskega jezera in potonil. V avtobusu je bilo 45 potnikov. Rešilo se je le osem ljudi, ki so bili lažje ranjeni.
Včeraj so se na Mostarskem pokopališču poslovili od umrlih. Po vsej Jugoslaviji pa je bil včeraj dan žalovanja za ponesrečenci.
Kot junija
Več ali manj prijetno vreme po Sloveniji je pritegnilo v znana turistična letovišča precej ljudi. Marsikje se zato pohvalijo, da so prenočišča povsem zasedena. Ob slovenski obali in na Krasu je te dni okoli 8 tisoč večinoma tujih gostov. Zato so morali odpreti celo nekaj hotelov, ki jih ponavadi odpirajo šele junija. Celotna obala je prvi turistični val pričakala dobro pripravljena, slabše pa so se odrezale nekatere turistične agencije. Povsod je bilo toliko gostov, kot jih je navadno junija.
Štafeta mladosti v Črni gori
Štafeta mladosti, ki je v nedeljo končala štiridnevno pot po Kosovu, sedaj potuje po Crni gori. Pri Zubinem potoku so jo Kosovski mladinci predali mladim iz Črne gore. Po ibarski magistrali je nato nadaljevala pot do Ribari-čev in Rožaja, nato je obiskala še Ivangrad, Plave, Gucinje in Bijelo polje.
Višjih stanarin ne bo
Ne moremo še sprejeti višjih stanarin za študentske domove, so dejali v mariborskih študentskih domovih. Želimo, da se problem reši, vendar ne na račun študentskega standarda. Od prvega januarja naj bi bivanje v mariborskih študentskih domovih stalo 2450 dinarjev (sedaj 1957 dinarje), kar pomeni, da bi študentje morali sjiaj plačati razliko. S prvim majem pa naj bi se cena povišala še za 750 dinarjev. Skupaj naj bi torej stanovanje v študentskem domu veljalo 3200 dinarjev. Novo povišanje septembra naj bi ceno dvignilo na 4300 dinarjev. Mariborski študentje menijo, da je treba zadevo rešiti s pogovori, ne pa tako kot v Ljubljani, kjer študentje bojkotirajo višje cene.
Injekcija
izobraževanju
odraslih
Kranj — Lani je Andragoško društvo Slovenije štelo blizu 450 članov, vendar je povezanost zgolj na republiški ravni hromila društveno aktivnost. To je tudi razlog, da so lani spodbudili povezovanje andragoških delavcev po regijah in tam začeli ustanavljati društva. Sredi decembra so se na ustanovnem srečanju sešli tudi gorenjski andragoški delavci. Teh je veliko, saj so številne tudi ustanove, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih.
»Odbor, ki smo ga izvolili na ustanovnem srečanju, pokriva vse ravni izobraževanja odraslih,« pravi Marjan Lončarič, predsednik odbora An-dragoškega društva Slovenije, podružnice za Gorenjsko.
»Društvo smo ustanovili, da bi na Gorenjskem popestrili izobraževanje odraslih, ki zadnje čase doživlja krizo. Precejšnji del izobraževanja odraslih opravlja usmerjeno izobraževanje. Izobraževanje ob delu upada. Tudi permanentno izobraževanje, na katerem gradimo razvoj, caplja na mestu. Premalo se zavedamo, da je za dvig produktivnosti in dolgoročni gospodarski razvoj pomembno zlasti znanje. Naše društvo bo prispevalo, da se bo izobrazbena raven delavcev dvignila, pa naj gre pri tem za strokovno, družbenopolitično ali splošno znanje. Če hočemo andragoški delavci spodbuditi izobraževanje v delovnih organizacijah, se moramo tudi sami oborožiti z znanjem. Pri pedagoško-andragoškem izpopolnjevanju članstva bomo uporabljali najsodobnejšo izobraževalno tehnologijo. Skušali bomo vplivati tudi na razvoj znanstveno-raziskovalnega dela. Več napotkov, kako spodbuditi izobraževanje odraslih, bo dal tudi letošnji zvezni kongres andragogov, na katerem nameravamo sodelovati.«
Gorenjski andragoški delavci so si zastavili aktualen izobraževalni program. V prihodnje bodo bolj sodelovali z društvom kadrovskih delavcev glede izobraževanja odraslih.
»V nekaterih organizacijah združenega dela imajo izobraževanje odraslih dobro organizirano, v Kranju denimo v Savi, Iskri in Gradbincu. So pa tudi delovne organizacije, ki nimajo niti referenta za izobraževanje. Naše društvo bi lahko bilo delovnim organizacijam v pomoč pri organiziranju izobraževanja,« pripoveduje Marjan Lončarič. »Društvo se namerava aktivno povezati s Centrom za funkcionalno izobraževanje in svetovanje pri VSOD, kjer zainteresirani lahko dobijo tudi vse informacije o gorenjskem društvu (telefon 23-181).«
Gmotna osnova gorenjskega društva andragoških delavcev je šibka, v njej je čutiti tudi današnji mačehovski odnos do izobraževanja. Za zdaj so jim zagotovili sredstva pri Delavski univerzi Tomo Brejc v Kranju, obetajo si jih tudi od Medobčinske gospodarske zbornice in Save, glede financ pa bodo bržčas rekli katero tudi z delovnimi organizacijami, ki so pripravljene pomagati pri delu in financiranju društva.
D. Z. Žlebir
kranjske </<
W, vse
Bolje preprečiti kot gasiti Ig,
Minuli petek so se zbrali na letni konferenci delegati obči gasilske zveze iz Kranja -— V poročilu o delu in razpravi j* qIt vladalo spoznanje o nujnosti preventivnega ukrepanja "[ znanja zaslužnim gasilcem
Kranj — Dejavnost občinske gasilske zveze in gasilskih društev v kranjski občini je bila tudi lani podrejena zagotavljanju ustrezne stopnje varstva pred požarom. To potrjujejo med drugim, kot je v svojem poročilu o opravljenem delu ocenil predsednik OGZ Kranj Drago Kavčič, podatki o upadanju števila požarov. V Sloveniji pa je drugače — v 1684 požarih je zgorelo kar za 966 milijonov dinarjev premoženja; ogenj je v polovici primerov zanetila malomarnost človeka. Zato bo treba bodočo aktivnost gasilskih organizacij usmerjati predvsem v spreminjanje miselnosti ljudi o požarnih nevarnostih in odgovornejše spoštovanje protipožarnih predpisov. To gotovo ni lahka naloga, vendar si ob večanju požarnih nevarnosti in rasti premoženja napak ni moč privoščiti, ne da bi bile posledice katastrofalne. Bolje pa je preprečiti požar, kot si prizadevati za njegovo gašenje, je med drugim ugotovil govorec.
Razen pri gašenju so se člani OGZ Kranj lani izkazali v več drugih dejavnostih. Kar 118 ekip je sodelovalo na občinskem gasilskem tekmovanju, kjer so jih 42 nagradili s tekmovalno značko. Posebnega pomena je gasilski kviz za pionirje, ki so ga priredili že desetič zapored. Stalno se povečuje tudi število žensk v gasilskih vrstah; srečanja gasilk se je lani udeležilo 120 članic, 13 ženskih ekip pa je sodelovalo na občinskem tekmovanju. Ob rednem strokovnem usposobljanju v društvih je treba omeniti organizacijo tečajev pri OGZ za gasilske častnike in strojnike ter člane gasilskih enot v civilni zaščiti, na katerih se je zbralo 69 slušateljev. Obsežno pa je bilo tudi preventivno delo gasilcev po krajevnih skupnostih.
V operativnih enotah je blizu 1900 gasilcev in z njihovo strokovnostjo so v OGZ Kranj, kot je naglasil njen poveljnik Franc Košnjek, v glavnem zadovoljni. Moti le slabo zanimanje za izobraževanje v nekaj gasilskih društvih, ponekod pa bo treba izboljšati tudi skrb za vzdrževanje drage opreme. Ker je v občini 32 domov in 6 orodišč, bo treba uskladiti načrte za prenovo stavb s finančnimi možnostmi. Ob tem se bo treba lotiti izgradnje vodnih zbirališč v nekaterih krajih.
Nadaljnja razprava, v njej sta med drugim sodelovala direktor Gasilsko reševalne službe Kranj Miha Molan in poveljnik občinskih gasilskih zvez Gorenjske Jože Kastelic, je opozorila na nekatere probleme. Najbolj pereče je pomanjkanje kadrov v poklicnih gasilskih enotah. V njih tudi niso ustrezno opremljeni in
Dolgoletni Član
zveze Stane Sorčanje prejel rei fc tk s srebrnim vencem za zasluge* [»ske silstvu — Foto: S. Saje \i ,
usposobljeni za obsežno tehn$ sevanje. Razen tega zaskrbljw iisko : Gorenjska nima niti osnovne1 me za reševanje ob nesrečah1 pr varnimi snovmi; takih snovi se '1 prt zbranih podatkov prevaža kar p' lJese po gorenjskih prometnicah. , J mit Zanimivo je bilo razmik ^'eli predstavnika Zavarovalne skup1 ?|Pel< Triglav iz Kranja, ki je ocenil P Nh bo po premišljenem vlaganju s* ^ z1 nega dinarja v opremo in po te* j.^n povezanosti z gasilsko organi P* pri izdelavi programov. Delo W ^ Cl ba bolj kot doslej, je menil, us* j * v preventivo. &er| S tem se je strinjal tudi ed* j^-v med gostov, predsednik GZS Bj in. ^ Božič. Zaradi dolgotrajne i^ i*v0c ocene ogroženosti in požarnih ■ e lTl tov je zbranim gasilcem še sve' Jej§r naj se izognejo učenemu pisal1 sestavijo za lastne potrebe dokument. To nalogo pa bodo, pojasnili na koncu konfere^ OGZ Kranj dokončno opravili1 tošnje jeseni. j Konferenco so sklenili s ^ svečanostjo, med katero je pr*1 K
l
" *jsr
nik kranjske občinske skup J Ivan Cvar izročil dolgoletnemu!
Mitji
Valenčiču-Soncu v spomin
Vedeli smo, da je bolan, da bije tihi boj z boleznijo, ki ji tudi največja človeška znanost še ni kos. Toda Mitja — naš partizanski Sonc se je delal, kot da to ni nič hudega, da bo to mimogrede prešlo. Delal je tako, kot je delal vse življenje. Kot da je tudi nas, njegove soborce, sodelavce in prijatelje s svojim mirnim obnašanjem in delom hotel »prevarati«. In prav zato nas je tako močno, do najgloblje notranjosti, presunila nepričakovana vest o njegovem koncu, ki ga je doletel 4. aprila.
Pred štirinajstimi dnevi, ko sva spet omenjala poglavitne mejnike iz njegovega življenja, je prepričljivo zatrdil: »Novembra dopolnim 75 let in tedaj odložim vse. Dosti je bilo!«
Pa jih ni dočakal, čeprav je govoril, kot da ga love samo leta. Tak je bil Mitja — partizan Sonc — vse življenje: veder, poln življenja, radoživ, a skromen. Človek, ki je imel rad ljudi, ki ni nikoli pozabljal na mlade. Svoj humani značaj je prinesel že s seboj; rojen je bil v družini skromnega uradnika, kjer se je rodilo pet otrok. A vsi so se kljub trdemu življenju ob majhnih očetovih dohodkih na različne načine izšolali. Postali so družina narodno-zavednih izobražencev, ki so takoj po okupaciji vedeli, kje je njihovo mesto. Naš Mitja je v času med vojnama živel razmeroma razgibano življenje in starejši Kranjčani ga še
pomnijo kot imenitnega igralca pa še telovadca in gradbenika. Tak Mitja se je čistega srca vključil v narodnoosvobodilno gibanje in 1943. leta postal tudi ilegalni sekretar mestnega odbora OF, že tedaj z imenom Sonc. Takega so v svoje mreže hoteli dobiti agenti nevarno zvitega gestapovskega voditelja Ro-zumeka. Prav danes se mi zdi potrebno povedati, da ga je sam Rozu-mek, ki poleti 1943. leta prodrl že globoko v mreže OF, spraševal, če ve kdo je Sonc. Tedaj je Mitja spet dobro odigral človeka, ki tega »ne ve« — in takoj za tem izginil k partizanom. To so bili trenutki hudih preizkušenj, kajti tudi po tem so ge-stapovski agenti še tipali za njim in ga skušali zlomiti. Toda Mitja je postal predan partizan in zvest svoji skromnosti, saj je ponudbo, kam bi rad šel, gladko zavrnil: »Tja, kjer me najbolj potrebujete!« Tako se je začela pot hrabrega, izobraženega, vestnega, natančnega in zelo koristnega partizana Sonca, ki je bil zato že 1. avgusta 1943 sprejet v vrste komunistične stranke.
Gestapo ni miroval. Ker ni dosegel Sonca, je s pomočjo Črne roke januarja 1944 zverinsko ubil njegovega brata — aktivista Iva. Partizan Sonc je potem deloval v štabu Gorenjskega odreda. Ko je partiza-nil že leto dni, sva se prvič srečala pod Begunjščico. Tam je bil v začetku avgusta napaden štab odreda. Tudi tedaj se je Sonc, ki je sicer deloval na propagandno-kulturnem področju, dobro izkazal tudi z orožjem.
Ko je bil konec avgusta 1944 Gorenjski odred ukinjen, je Sonc prežel v novi Kokrški odred. V njem je bil propagandist, vojni dopisnik in delavec v tehniki. Kjerkoli se je pojavil, je s seboj prinesel vedrino, znanje, pesem, kulturo. Ker je izhajal iz družine delovnih izobražencev in bil tudi sam izobražen, nam je bil dosti mlajšim in večinoma nešola-nim soborcem, delavcem in kmetom, toliko bolj koristen. Na vsakem koraku smo videli in čutili njegovo znanje, njegovo zrelost, a tudi skromnost in tovarištvo. Učil nas je neopazno, z zgledom, a nikoli ni silil v ospredje ali se zaradi znanja kdaj koli čutil vzvišenega. Svoje znanje je uporabljal približno tako, kakor kovač klešče: že tedaj, ko večina izmed nas ni veliko znala, je on znal segati prav v žarišče tistega, kar je bilo treba razumeti in tja, kjer je bilo treba znati nekaj več. Tudi v partizanih je privrela na dan igralska žilica.
Po osvoboditvi je Sonc spet postal Mitja in sodil je v tisto generacijo prvih povojnih strokovnjakov, ki je na svojih plečih nosila težavno obnovo porušene domovine! Na področju gradbeništva vse od središčne Ljubljane do Kranja se je zavzemal za razumno graditev in pozitivne sledi njegovega dela so vidne še danes. Zavzeto se je otepal tistih, ki so hoteli pozidavati rodne njive in travnike. Potem je kruti in nepopustljivi ter prenagli industrijski in
tudi siceršnji razvoj terjal svoj davek, ko Mitja in njemu podobni niso mogli opraviti kaj prida.
Vseskozi pa je ta Mitja še vedno ostal Sonc, ki se je udeleževal družbenega in političnega življenja. Pa ne kot molčeč sopotnik, temveč kot kritičen in ustvarjalen strokovnjak in človek. Vmes je rasla družina, prišli so štirje otroci, ki jih je vzgajal v skromnosti. Ni slučaj, da je eden izmed sinov danes visok oficir naše vojne mornarice, kar na Slovenskem ni ravno pogost primer.
Mitja, naš Sonc,je tak, kakršen je bil, odšel neposredno iz prvih delovnih vrst tistih, ki jim je boj za boljše, pravičnejše novo življenje poglavitno načelo. Zato so te besede ob slovesu slabotne, vendar pa povedane prizadetosti in zaradi izrazov priznanja. Mitja je imel še veliko načrtov: eden je bil postavitev spomenika stavki tekstilnih delavcev, od katere bo naslednje leto poteklo 50 let. Zato nas ni pustil le razžaloščene, temveč tudi zadolžene. Z izpolnjevanjem njegovih zamisli bo Kranj, v katerem se je rodil, v njem gorel in izgorel, postavil najimenitnejši spomenik in se mu najlepše zahvalil ter s tem vsaj delno zapolnil vrzel, ki je nastala z njegovim odhodom. Pogrešali ga bomo v vsakodnevnem delu in še posebej pri pisanju kronike Gorenjskega odreda.
Ker je Mitja, naš Sonc, znal veliko pesmi in jih v vseh obdobjih znal vznemirljivo   recitirati, namesto njega ponovimo zanj s pesnikom: Vse beži,
z oblaki in s pticami: še hrepenenje, želje in strast — čuj, kako hropejo trave — samo bolečina ostane ...
Njegovim-najbhžjim spoštljivo in iskreno sožalje bo»cev Kokrškega odreda in Gorenjskega odreda, v katerernje bil tudi član njegovega odbora.- -
skemu aktivistu » red dela s srebrnim vencem,s, ^js] rim ga je odlikovalo preds^ & SFRJ. Predsednik Božič je P* W štiri odlikovanja GZJ. Prejeli 9} Vili Tomat, Franc Košnjek, 1ru Ravnihar in Jože Kastelic. Pr^j \i nik Kavčič pa je zbrane seznafl1 Ija bo članica Olga Kepic dobila 0 leti sko gasilsko priznanje druge H[r
nje.
Kranjčani letos na Mont Blanc
%
hnii N
Kranj  —  Planinsko drU' -ij Kranj bo od 26. do 31. julija V <iofc priredilo vzpon na 4810 metrov f soki Mont Blanc, najvišji vrh Jo rope. Odprava bo zanimiva tU1 ta turistično, saj bodo udele^: yi potovali skozi znamenita po^ u ja Italije, Francije in Švice, rili pa bodo v svetovni prestol' tyc alpinizma in smučanja. fe Prijave sprejemajo do z&s. § mest v avtobusu v društven1. Hi sarni. Tod dobite tudi podro1 ^ informacije o tem zanimive^b
sokogorskem izletu in zanj.
pro^ jjftc
lir
lit h
Četrto planinsko predavanje
Gorje — Konec marca je pfj \ lo gorjansko planinsko drv-F % četrto predavanje. Na prvih ^ obisk ni bil najboljši, za pre^ ^ Marjane Ota o živalih v Trigl^J ^ narodnem parku pa je bilo ve, \ manja. Polni dvorani obisko. d je predavateljica z barvnimi m I tivi nazorno predstavila vsa ^ H tja v tem parku. *t|
Ciklus letošnjih predavanj *k jah je tako sklenjen. Upati n I da si bodo alpinisti prek leta 11 I novih diapozitivov in tem za I Jv vanja. Prihodnjo zimo jim boh1 z zanimanjem prisluhnili. jjl Jože Amh^
9. APRILA 1985
NOTRANJA POLITIKA
.3. stran (gMmmmmsLAs
ačrtovali smo več, fcndar rezultati niso lajhni
*ttoti in člani komiteja občinske organizacije zveze komuni -r,fesenice so v soboto na programski seji ocenili enoletno de-*. Živahno razpravo in sprejete sklepe v skupinah bi lahko v misel: potrebni so napori in prizadevanja vseh, vse druž-Predvsem pa slehernega člana zveze komunistov
Nuce — Na programski konfe-so se v soboto v prostorih osnov-Tone Čufar sestali delegati os-s*1 organizacij in člani občinskega P*ja zveze komunistov Jesenice. Jcirn bolj vsestransko in temeljito r enoletno delo občinske organi-£ zveze komunistov ter se dogovori učinkovit akcijski načrt delova-^ naprej, so se odloČili za plenarno in razprave po skupinah. Pr&v jih zdaj po vsestransko ži-jj> odkriti in bogati razpravi in ob PUl sklepih čaka še dopolnitev ^ uskladitev smernic za nadalj-jklo, bi razpravo prek šestdesetih ^vljavcev lahko strnili v misel: ^ F^i so napori in prizadevanja . t'Vse družbe, predvsem pa sleher-. ^ Člana zveze komunistov. Pro-j^ske konference so se udeležili tu-j.?ni centralnega komiteja ZK Slo-Je Marija Zupančič-Vičarjeva, Lju-$ jk^ič in Slavko Osredkar ter seji    medobčinskega sveta ZK za Go-i {«0 Štefan Nemec. I .^oma je v plenarnem delu zase-g    Programske konference sprego-l .Predsednik občinskega komiteja " vzenice Alojz Kalan. Ocen"l je, da ... L.^inulem letu v občini načrtovali '11, * narediti čim več. Čeprav jim to lh^0' doseženi rezultati vseeno ni-Fj.aJhni. Jeseniška občinska organi-«Zveze komunistov je sorazmerij j.°čna, saj je v 103 osnovnih organi-H iah okrog 2300 članov. Takšna or-W |racija pa ima vsekakor določen i na delo in življenje v občini. J*°go pozornosti so v minulem letu \t J?nJali gospodarskim gibanjem, ki lf ^a izpostavljena precejšnjim niha-J   Ker več kot polovico družbenega jI ^oda v občini ustvarja Železarna, ej l ,lrnela v lanskem prvem polletju ^Išnje težave, se je to seveda odra-
Si*—
ladinskemu #*visu t \ deset let
— Pred desetimi leti je 'Jska mladina terjala, da se osa-IJj^Ji študentski servis, ki je delo-9 y, . podružnica mariborske po-I ^inice v Kranju. Odtlej deluje v ^ L^V Občinske konference ZSMS v j,j J?Ju in od svojih prihodkov na-01 p delež mladinski dejavnosti, ^ošnjem zaključnem računu je poski servis namenil dva milijo-g^anciranju mladinskih programi
" Prvega leta, ko so ustvarili bilijonov dinarjev, do danes, ko j .dohodek znese 94 milijonov, se
javnost servisa silno razmahni-to)fni Je prek servisa delalo 3200 in študentov, delo pa je nudi-
delovnih in temeljnih organi-
)■ Pravijo, da so študentski serviser kazalec gospodarskih raz-r ^red leti je bilo za mlade na
a velika izbira del, danes pa to-H L* iščejo študente v glavnem za ^ {j žrK>stna dela, ko jih pritiskajo ^ ^ ^li jim med dopusti primanjku-j, 3vne sile. Lani je kar dva tisoč h. °v in študentov delalo med po-.gd'^mi, ko servis nudi tudi največ rii šd-6v dokazuje, da je tudi delo » lK dijakov in študentov, po-
ri1 Ub
%n
ho in da ga bodo v tovarnah
dtL VecJi ponudbi delovne sile še g ^° potrebovali.
gospodarske razmere kažejo i wUrne postavke za delo dijakov in j \ .e.ntov. Te se gibljejo med 180 in ^jnarji. Kaže, da se je čas v de-lh organizacijah ustavil. Že lani ^ uro študentovega dela nudili ^e zneske, letos pa nič ne kaže, } jih povečali. To seveda mladim, mladinskega servisa iščejo rii !Hr? Priložnostna dela, ni pogodu. §1* D$V*r vrednosti njihovega dela ni jft ^ °olj izenačiti z delom redno za-\$ \ delavcev. Študent na občas-9Vi ]j.Počitniškem delu nima enakih et ^ ^psti kot redno zaposlen dela-0i j^ima pa tudi enakih obveznosti $ ^°hodka, zato je njun dohodek 01 k0. Primerjati. Študentje si želijo, njihovo delo vsai ne bi bilo podce-
^° lani je v Mladinskem servisu v 'jj* ^J,U delovala tudi avtošola, ki je p iv° izšolala tristo do štiristo vozni-jO |j' Po osmih letih so avtošolo uki-
^^er so predpisi terjali več zapoje |p. česar si servis ni mogel privo-
D. Ž.
žalo v celotni občini. Vendar pa jim je lani vseeno uspelo za 3,4 odstotka povečati fizično proizvodnjo. Ob tem pa osebni dohodki niso sledili naraščanju cen, kar je med ljudmi porajalo tako kritičnost kot nezadovoljstvo.
V občini so bili uspešnejši na zunanjetrgovinskem področju, kjer so po količini izvoz presegli, vendar še vedno niso dosegli načrtovanega. Ob tem ugotavljajo, da se gospodarska gibanja umirjajo in da je zdaj glavna naloga tudi naprej obdržati sorazmerno ugodna gibanja iz letošnjih prvih dveh mesecev.
Ko je govoril o vlogi zveze komunistov, je rekel, da se le-tej večkrat očitajo napake in odgovornost za nastali položaj pri nas. Poudaril je, da odgovornosti ne gre iskati v tej smeri, ker je leta tako objektivna kot subjektivna. Komunisti v občini so v preteklem letu delali pravilno in takšno naj bo delo tudi v prihodnje. Bistveno pa je, da je dolgoročni program gospodarske stabilizacije tudi program slehernega člana zveze komunistov. Pri tem pa moramo biti realni in pošteni do položaja, kakršnega imamo danes. Ne kažimo sivega s še bolj sivim in črnega s še bolj črnim. Upoštevajmo tudi uspehe, je rekel Alojz Kalan in še posebej poudaril, da je stalna naloga komunistov izobraževanje in samoizobraževanje.
Po razpravi v skupinah za družbenoekonomsko področje, za družbenopolitični sistem in za delovanje1 zveze komunistov je v plenarnem delu zasedanja najprej spregovoril sekretar predsedstva občinskega komiteja Branko Iskra. Poudaril je, da predstavljata prihodnost v razvoju občine Železarna in turizem. Karavanški predor, ki je pred začetkom gradnje, je za vse skupaj velik izziv. Skrb bo v prihodnje treba nameniti kadrovskim vprašanjem in uresničevanju delegatskega sistema. Ugotovil je, da v občini ni razmišljanj o ukinjanju tozdov. Ne morejo pa se pohvaliti z dobrim delom zbora združenega dela. Še naprej mora biti glavna skrb izvoz, vendar ne surovin, marveč končnih proizvodov. Še bolj je treba razvijati oziroma podpirati inovacijsko dejavnost.
Kar pa zadeva organiziranost .zveze komunistov v občini, je nesprejemljivo, da članstvo upada in da je poprečna starost članov 40 let. Organizacije je treba pomladiti. Za učinkovitost se je treba boriti, saj je prav pomanjkanje le-te vzrok, da mladi danes ne iščejo poti v organizacijo.
Na seji so nato potrdili sklepe, ki so jih izoblikovali po posameznih skupinah:
V skupini za družbenoekonomske odnose, ki jo je vodil Vanjo Pleš, so na
prvo mesto postavili uresničevanje stabilizacijskega programa. S poslovnimi rezultati ne morejo biti zadovoljni, čeprav so na poprečni ravni Gorenjske, vendar pa je Gorenjska lani zaostala za slovenskim povprečjem. V organizacijah združenega dela, ki so poslovale z izgubo, je treba ugotoviti vzroke in izdelati sanacijske programe. Zaostriti je treba vprašanje padanja realne življenjske ravni delavcev in nadaljevati izvoz z višjimi oblikami predelave na konvertibilno področje. Pravočasno pa je treba izdelati tudi dolgoročne in srednjeročne razvojne programe; vendar usklajeno z zaposlovanjem in povezovanjem kovinskopredelovalne industrije.
Skupino za družbenopolitični sistem je vodil Mile Crnović. Osnovna ugotovitev v tej skupini je bila, da političnega sistema ni treba menjati. Tudi komunisti so doslej premalo naredili pri razvoju in uveljavljanju ter krepitvi delegatskega sistema. Ni prav, da osnovne organizacije premalo ali pa sploh ne obravnavajo tistih vprašanj, ki so najbolj boleča za delovne ljudi. Preverjanje rezultatov dela in učinkovitost morata postati stalna praksa zveze komunistov in to ne sme biti povezano zgolj s trajanjem mandata ali reelekcijo. Evidentiranje na kadrovskem področju mora potekati med delovnimi ljudmi in občani, ne pa v ozkih krogih. Ocenili so, da smo pri nas premalo uveljavili vlogo in možnost odpoklica delegata in da v občini še zdaleč nismo poiskali vseh sposobnih kadrov.
V skupini za delovanje zveze komunistov, ki jo je vodila Vera Pintar, pa so izpostavili krepitev idejne in akcijske enotnosti zveze komunistov s sa-mousposabljanjem, izobraževanjem in skrbno kadrovsko politiko. Glavni skrbi osnovnih organizacij morata biti krepitev članstva in vključevanje mladih. Kjer pa prihaja do upadanja članstva, ni narobe, če je to le odraz diferencijacije v vrstah zveze komunistov. Vendar pa je na tem področju treba izkoristiti in dosledno izvajati vse oblike, ki jih daje statut zveze komunistov.
A. Žalar
Rekli so:
(Iz razprave na programski konferenci občinske organizacije ZK Jesenice)
• Srečko Krč: »V celotnem sistemu izobraževanja pri nas bi morali bolj uvajati znanje, ki zadeva tehnološki in ekonomski razvoj. V celotnem procesu bi moralo biti bolj opredeljeno tudi samoupravljanje ...«
• Alojz Rakoše: »Značilno za našo občino je, da akcije začnemo, vendar jih potem nikoli ne izpeljemo do konca. Ob vsem tem pa za to nihče ne odgovarja ...«
• Jaka Klinar: »V ZK je premalo mladih. To mora biti dokaz, da naše delo ni dobro. Ne smemo dopustiti, da nam bo partijsko delo spomin na preteklost, na katero smo ponosni. Ljudi spravlja v smeh in bes, da imamo vrsto sestankov o podražitvah po tem, ko so le te že nastale . . .«
• Miloš Gregorčič: »Izobraževanje in idejnopolitično usposabljanje komunistov ima nek urnik in komunist na Jesenicah ne more znati manj kot v Celju. Pa tudi samouspo-sabljanje si razlagamo preveč po svoje. Lani kar 63 osnovnih organizacij na programu ni imelo idejnopoliti-čnega usposabljanja ...«
• Bernarda Federl: »Nedopustno je, da človek, ki je 40 let delal, nima toliko pokojnine, da bi lahko sam plačal bivanje v domu upokojencev ...«
• Albin Kobentar: »Za vsak izstop, izključitev ali črtanje iz članstva zveze komunistov mora biti politična ocena. Pri teh ukrepih ne spoštujemo in ne uporabljamo statutarnih določil. . .«
• Šaban Hodžić: »Dogaja se, da kličemo na odgovornost tiste, ki so aktivni, ne pa tistih, ki ne delajo ...«
• Mirko Rabič: »Za to, da ne delujejo skupščine krajevnih skupnosti, so odgovorni predvsem komunisti. Pri večji demokratičnosti volilnih postopkov ne gre.le za več kandidatov, marveč organizacijsko, vsebinsko in kadrovsko naredimo več že med evidentiranjem.«
• Dante Jasnič: »Pri ocenah dela delegatov in delegacij delamo krivico, ker ne analiziramo ozadja vzrokov. Za uspešnejše delo bi delegacije morale že na začetku mandata dobiti stališča baze. V praksi je največkrat nemogoče, da bi se ob vsakokratni razpravi povezali Z njo . ..«
• Marija Zupančič-Vičarjeva je pohvalila pobudo, da bi pri prihodnjih kongresih dali večjo vlogo izboru delegatov in da bi se pri tem morala bolj pokazati stališča članstva. »Še nekaj časa se bomo srečevali z družbenimi protislovji nerazvitega samoupravnega sistema in etatističnimi težnjami. Zato je v takšnih primerih še toliko bolj potrebna učinkovita vloga zveze komunistov . . .«
• Štefan Nemec: »Razprava in uveljavljanje političnega sistema ostajata še naprej ena od osrednjih nalog zveze komunistov. Kar pa zadeva medobčinsko sodelovanje, beležimo prve spodbudne rezultate na področju turizma, kovinskopredelovalne industrije in proizvodnje hrane ...«
• Albina Tušar: »Mesto, kjer bi komunisti razčiščevali sporna vprašanja, različne poglede in nasprotja, bi morale biti osnovne organizacije. Smernice za nadaljnje delo so preveč splošne . . .«
• Aleks Potočki: »V aktivu neposrednih proizvajalcev delajo predvsem tisti z najnižjimi osebnimi dohodki. Razumejo, da je gospodarsko stabilizacijo treba uresničevati z zategovanjem pasu; vendar naj to velja za vse. Delavci zahtevajo, da se o vseh problemih govori odkrito in kritično ...«
• Salih Omanović: »Delavci v Gradbincu lahko le s 16 do 20 odstotki vplivamo na cene gradnje. Naši osebni dohodki so med najnižjimi v občini. Mislim tudi, da je treba ločiti socialno ogroženega od lenega . . .«
• Srečko Mlinaric: »Kako naj uresničujemo resolucijo, srednjeročni in dolgoročni razvoj v občini, če je pobuda vodilnih kadrov v delovnih organizacijah zelo slaba. Glavne gospodarske naloge v občini so gradnja jeklarne, karavanški predor in razvoj turizma. Enkrat za vselej pa je treba rešiti povezovanje kovinskopredelovalne industrije, pri čemer naj bo nosilec razvoja Železarna ...«
• Rina Klinar: »Delež skupne porabe v družbenem proizvodu občine je v zadnjih petih letih padel za 25 odstotkov. Skupna poraba je prispevala delež k stabilizaciji na račun osebnih dohodkov in iztrošenosti opreme. V pripravah planskih dokumentov se je zato treba opredeliti, kaj na tem področju delavec potrebuje in kaj smo sposobni narediti . . .«
• Vitomir Gričar je na očitke predelovalcev kovin, da je jeklo iz jeseniške Železarne precej dražje kot pričakujejo, dejal: »Med drugim gre pri tem tudi za povečanje cen koksa do 150 odstotkov, rude do 120 odstotkov, ferolegur do 240 odstotkov. Zato se tudi jeklo draži . . .«
Kranjski komunisti so na programski seji ugotavljali:
Preveč besed, premalo dejanj
Tudi na izredno dolgi seji občinske konference ZKS Kranj delegati niso mogli razgrniti vseh problemov v gospodarstvu in negospodarstvu občine kot tudi v sami zvezi komunistov — Toda iz razpave je bilo vendar razbrati, da se komunisti že drugače kot nekdaj odzivajo na probleme, vendar pravega učinka še ni — Nesklepčnost ob koncu je onemogočila volitve novih članov konference in sprejem poročil
Kranj — Tudi o družbeni disciplini in odgovornosti so med drugim govorili na programski seji občinske konference ZKS Kranj, pa se je ob koncu maratonske, skoraj šest ur dolge seje pokazalo, da to velja tudi za nekatere komuniste. Deset minut pred koncem programske seje je namreč odšla skupina delegatov ter s tem povzročila nesklepčnost seje. Zato je bilo tudi premalo delegatov za volitve dveh novih članov občinskega komiteja ZKS Kranj, zaradi nesklepčnosti pa občinska konferenca tudi ni mogla sprejeti poročil o preteklem delu, programskih usmeritvah za to leto, programa idejnopolitičnega usposabljanja ter finančnega poročila in finančnega načrta — o tem bi se morala občinska konferenca izreči prav ob koncu dolge razprave. Vse to bo morala občinska konferenca opraviti še enkrat in sicer naslednji teden v petek.
Kranjski komunisti so na programski seji odkrito razpravljali, ko so ocenjevali razmere v okoljih, kjer živijo in delajo. Komunisti morajo poznati prave vzroke za težave v družbenoekonomskem razvoju, če hočejo na težave tudi kaj vplivati, je v svojem uvodnem referatu poudaril tudi predsednik občinskega komiteja ZKS Kranj Franc Rakovec. Doslej se je namreč prepogosto dogajalo, da komunisti niso dovolj hitro in odločno reagirali, ter tako s svojim vplivom skušali usmerjati družbenih dogajanj. Primerov, ko so komunisti sprejeli odločne sklepe, a so ostali le pri tem, tudi v kranjskem gospodarstvu ni manjkalo. To velja za že nekaj let stare pobude, ki zadevajo staro tehnologijo kranjskega gospodarstva in za združevanje dela in sredstev, pri čemer ni posebno občutnih premikov. Tudi pri nagrajevanju po delu sprejeti sklepi ne prinašajo boljšim večjega osebnega dohodka, slabšim pa manjšega. Nemoč uresničevanja takih sklepov tudi v okolju, kjer komunisti delajo — revolucionarni so lahko le na sestankih, med drugimi delavci pa potem ne — ima še eno posledico: tudi v kranjski občini se pozna, da med mladimi ni kaj dosti zanimanja za zvezo komunistov. Njena moč je v tem, da stvari spreminja, ne le razpravlja o njih, zato tudi izgublja zaupanje in ugled.
Problemska seja je potekala z razpravo v treh komisijah: v komisiji za družbenoekonomske odnose, razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter v komisiji za organiziranost, razvoj in kadrovsko rast. V razpravi je bilo, razumljivo, zelo veliko slišati o Iskri Telematiki. Vinko Strgar iz Telematike je opozoril, da se stanje v tej delovni organizaciji letos izboljšuje. Obenem poteka v Telematiki tudi ostra diferenciacija v strokovnih krogih in tudi med komunisti, posledica pa je več kadrovskih zamenjav. Nekatere zamenjave nastajajo tudi iz lastnih pobud delavcev na nekaterih odgovornejših mestih — po načelu, naj sposobnejši opravlja dela in naloge. Ugotavljajo odgovornosti za položaj, v katerem se je lani znašla Telematika, vendar za take ugotovitve ni pravih meril, še posebej ne za ugotavljanje poslovne odgovornosti; zato predlagajo, naj se ta merila izpopolnijo. Miha Subic iz Telematike je govoril o odhodih strokovnjakov; samo letos je v prvem četrtletju dosegel odhod že 15 odstotkov. Če se bo odliv kadrov zaradi nizkih osebnih dohodkov nadaljeval, utegne to ogroziti proizvodne plane in izpolnjevanje že sklenjenih pogodb, posebno izvoznih. Februarska prekinitev dela, ki so jo sprožili delavci iz proizvodnje, je zelo odmevala. Odhod strokovnjakov pa poteka skoraj brez vsakega odmeva, četudi zaradi tega v proizvodnji lahko nastanejo veliki problemi. Dr. Dušan Bavdek je opozoril na položaj zdravstva, za katerega zmanjkuje denarja. Zdaj že ni več kje varčevati, sicer bo to še huje občutil občan. Slab materialni položaj vpliva na motiviranost zdravstvenega delavca za delo, vse bolj pa se pozna na odpisani opremi, težavah s svobodno menjavo dela ter pri črtanih investicijah. Ta panoga posebnega družbenega pomena že nazaduje, saj smo ji lani v Kranju namenili le 3,2 odstotka od družbenega produkta, morali pa bi ji vsaj toliko kot v Sloveniji, to je 4,2 odstotka. Stane
Bernard iz KŽK Gorenjske je govoril o težkem položaju na farmah KŽK, posebno v Radovljici. Tu, tako kot drugje, mleko pridelujejo z izgubo in čeprav pridelajo kar četrtino vsega mleka na Gorenjskem, razmišljajo celo o ukinitvi farme. Nič drugače ni tudi na drugih farmah in v klavnicah. Kvalificirani delavci odhajajo zaradi nizkih osebnih dohodkov in težkega dela. Težave v pridelovanju živine občutijo tudi kmetje, vse to pa se bo poznalo že na koncu leta pri oskrbi z mesom. Težji položaj kmetijstva se pozna tudi v manjšem zanimanju za šolanje kmetijskih poklicev. Stane Pirnat, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Kranj, je med drugim opozoril, da sodobna organizacija dela v kranjskem gospodarstvu zaostaja, kar kažejo že višji stroški proizvodnje, kot jih ima Slovenija. Neracionalnost dela, zaprtost tozdov, prekomerna režija in podvajanje dela, neusklajen kadrovski razvoj glede na dolgoročne plane, nenagrajevanje po delu — je le nekaj področij, za katere smo z besedami sicer že veliko naredili, dejansko pa še ne.
Miro Starina iz Domplana je navedel, da dolgovi stanovalcev zaradi neplačane stanarine naraščajo po 2,5 milijona novih din na mesec, samo do marca pa je bilo v Kranju že 25 milijonov novih din neplačane stanarine. Zgovorna slika plačilne nesposobnosti 4 do 5 odstotkov stanovalcev (pa tudi družbene nediscipline). Joži Puhar s Planine je govorila o nekaterih neracionalno organiziranih delegacijah v krajevnih skupnostih, saj, na primer, delegacija krajevne skupnosti za interesno skupnost za zaposlovanje ne more imeti posebno velikega zanimanja. Tudi za osnovne organizacije ZK s pretežno starejšim članstvom bi morali uvesti drugačne načine dela. Ivan Jo-vić z UNZ Kranj je ugotavljal, da družbena samozaščita ni dovolj zaživela, saj posamezniki še vedno ogrožajo družbeno premoženje, ne da bi pri tem okolica bolj in ustrezno reagirala. Marija Simčič in Antica Marijanac sta razpravljali o razmerah, ki zaradi pomanjkanja denarja nastajajo v srednjih in osnovnih šolah. Zaradi slabega nagrajevanja učiteljev je velika fluktuacija, šola pa dobiva sredstva po številu oddelkov, ne po dobrem programu dela. Idealizem učiteljev še traja, saj delo nemoteno teče. Toda med učitelji je vse manj komunistov, v nekaterih šolah z več deset delavci komaj še po eden. Henrik Peternelj, predsednik izvršnega sveta občine Kranj, je navedel nekaj značilnosti gospodarjenja v preteklem letu, glede družbenih dejavnosti pa je poudaril, da bo letos rast sredstev zanje višja kot lani, tako da se bo stanje in položaj družbenih dejavnosti izboljšalo. Tone Bizjak s Temeljnega sodišča Kranj je govoril o posledicah, ki jih pravosodju prinašajo finančni problemi. Andrej Bitenc iz Predoselj je govoril o odmevnosti, ki jih ima med krajani neizpolnjevanje obveznosti iz samoupravnega sporazuma: gre za gradnjo trgovine, za kar zbirajo samoprispevek, Živila Kranj pa svojih obveznosti ne izpolnjujejo. Ing. Zdenka Jurančič iz Save je svojo razpravo o delovanju političnega sistemu prikazala s primerom iz Predoselj: nezadovolj stva krajanov ni kriv delegatski sistem, pač pa neizpolnjevanje obveznosti, kar ne bi smelo ostati brez posledic. Miro Dovžan pa je govoril o vzrokih, zakaj ne zaživi svobodna menjava dela. Marko Čavlovič iz SGP Gradbinca pa je ugotovil, da ni posebnega odziva na sklepe, ki jih sprejemajo na problemskih konferencah o gradbeništvu.
V razpravo se je vključil tudi Vinko Hafner, predsednik skupščine SR Slo venije, ki je bil eden številnih gostov kranjske občinske konference ZKS. Dejal je, da bi bilo kar veliko sedanjih težav mimo, če bi le vsak komunist kaj naredil v svojem delovnem okolju. Le kritizirati in kazati na težave zna vsak. Nedvomno je tudi lažje kritizirati Milko Planine, kot pa svojega mojstra v delavnici. Toda težav okoli nas se moramo lotevati takih, ki se tičejo nas ne posredno. Delegatski sistem je brez dvoma na težki preizkušnji, toda to je sistem, preko katerega delavec odloča, negotovosti in vprašanja pa je seveda treba razčiščevati.
L. M.
glas 4. stran
GOSPODARSTVO
TOREK, 9. APRILA
Vlaganja v hribovske kmetije
V kranjski občini bo letos iz sklada za intervencije v kmetijstvu namenjenih skoraj še enkrat toliko denarja kot lani za hribovsko kmetijstvo — Da bi tudi v prihodnjih letih ne imeli motenj v oskrbi s hrano, je visok delež sredstev sklada namenjen še naprej kompenzacijam in za sovlaganja v pridelavo mesa
Kranj — Letos nameravajo v kranjski občini še bolj kot pretekla leta s sredstvi intervencijskega sklada podpreti razvoj kmetijstva in pridelavo hrane. Lani se je v skladu za intervencije v kmetijstvu zbralo dobrih 100 milijonov novih din, letos pa se predvideva vsota 164 milijonov din. Tolikšna prizadevanja in finančna podpora kmetijstvu je vsekakor razumljiva, saj se tudi v kranjski občini boje, da ne bi morebitni upad kmetijske proizvodnje v prihodnjih letih preveč zmanjšal pridelave mesa, mleka in druge oskrbe s hrano.
Zaradi takšne usmeritve pospeševanja kmetijske proizvodnje tudi ni nenavadno, da se je lani samo iz intervencijskega sklada za kompenzacije pridelovalcem hrane namenilo dobrih 18 milijonov novih din, letos pa sklad predvideva 20 milijonov din; medtem ko je bilo za premije izplačanih dobrih 14,8 milijona din v preteklem letu, jih bo letos 18 milijonov. Čeprav v kranjski občini z denarjem intervencijskega sklada pospešujejo tudi rastlinsko proizvodnjo, trikrat več namenjajo za pospeševanje govedoreje. Letos bo za govedorejo namenjenih skoraj 10 milijonov novih din, kar je za 59 odstotkov več denarja, kot je bilo porabljenega lani. Za skoraj enako povečanje so se odločili tudi pri prašičereji, saj bo za večjo pridelavo tega mesa letos vloženih 6 milijonov din.
Skupno pa bo letos v prirejo mesa v kranjski občini vloženo 16,5 milijona novih din ali za polovico več kot lani.
Že vrsto let so v kranjski občini sredstva intervencijskega sklada namenjena tudi pospeševanju hribovskega in obmejnega kmetijstva. Sem sodijo predvsem premije za mleko, družbena sredstva so udeležena tudi pri odkupu živali, del sredstev se namenja za osemenjevanje živali in za pospeševanje planinske paše. Samo lani je bilo od poprej načrtovanih 600 živali na planinski paši število večje za 284. Lani je sklad porabil za pospeševanje hribovskega kmetijstva 6,7 milijona din, letos pa namenja za to področje kar 12,3 milijona din.
Tudi delež, ki se iz sklada za intervencije v kmetijstvu namenja za zavarovanje živine in posevkov, je precejšen. Presega namreč 10 odstotkov vseh zbranih sredstev sklada za leto 1985. V kranjski občini je zavarovanih več kot 8000 plemenskih krav in telic in okoli 10.000 glav druge živine. Zavarovanih je tudi več kot 400 hektarov njiv, zasejanih s pšenico in ržjo, ter okoli 900 hektarov njiv s koruzo.
Lani je sklad prispeval dobrih 18 milijonov din za nemoteno oskrbo tržišča z mlekom in mesom, sem pa niso všteta sredstva za kompenzacije iz republiškega sklada. Tudi letos bodo preskrbovalci v kranjski občini
Zemeljski plin za Škof jo Loko
Na Laborah te zagrebški Monter že začel graditi priključni plinovod za Skofjo Loko. — Nared bo predvidoma konec oktobra — Priključili se bodo Jelovica, Termika, Gorenjska predilnica, LTH, lahko tudi Gradiš — Gradnja bo veljala dobrih 247 milijonov dinarjev
Izgradnja priključnega plinovoda za Škofjo Loko im mestne mreže na Trati je sestavni del dograditve magistralnega plinovodnega sistema in je zavoljo tega uvrščena v ustrezne načrte. To velja zapisati takoj na začetku, saj je dandanes želja po zemeljskem plinu več kot možnosti in se bo morda kdo spraševal, zakaj plinovod prav do Škofje Loke.
Priključni plinovod bo zemeljski plin zagotovil Termiki, Gorenjski predilnici, LTH, obema obratoma Jelovice, lahko tudi Gradisu. Po zdajšnjih ocenah bodo prihodnje leto porabili 11,8 milijona prostornin-skih metrov zemeljskega plina. Termika in Gorenjska predilnica sta tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za namestitev potrebnih inštalacij, Jelovica in LTH izdelujeta potrebni projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Zgradili bodo priključni plinovod od Labor v Kranju do Trate v Škofji Loki v dolžini šest kilometrov in pol. Podaljšek od razdelilne postaje v Britofu do Labor je namreč že zgrajen. Na Trati pa bodo zgradili primarno mestno mrežo, ki se ho napajala preko merne regulacijske postaje, merne postaje pa bodo &eveda tudi pred tovarnami. Vsa dela bodo veljala 247.575.000 dinarjev. Bodoči škofjeloški porabniki zemeljskega plina bodo prispevali 28,75 odstotkov potrebnih sredstev, približno toliko bodo zagotovile domače banke. Preostalih 42,27 odstotkov sredstev pa predstavljajo za izgradnjo slovenskega plinovoda združena sredstva slovenskega gospodarstva.
Za izgradnjo plinovoda do Škofje Loke je Petrolova delovna organizacija Zemeljski plin razpisala javni natečaj; kot najugodnejši ponudnik je bil izbran Monter iz Zagreba. Ponudil je dobavo uvožene opreme za dinarje, zagotovil ceno v okviru desetih odstotkov nespremenljivosti, ponudil izvedbo del za 176 milijonov dinarjev (predračun komisije je znašal 189,5 milijona), ponudil najkrajši izvedbeni rok, kreditira 30 odstotkov vrednosti investicije za dve leti s 35-odstotno obrestno mero, na zalogi je imel potrebni material in reference na področju izgradnje naftnoplinskih objektov, ponudil je ustrezno opremo. Skratka — najbolje je zadovoljil želje investitorja.
Konec marca so se dela na trasi že začela, predvidoma bodo končana konec oktobra.
Škofjeloške tovarne bodo zemeljski plin uporabljale za ogrevanje in tehnološko paro. Uvedba novega energetskega vira, ki ima 5 do 15 odstotkov boljši izkoristek kot drugi, bo dragocena zaradi nemotene oskrbe z energijo, prav tako pa seveda za izboljšanje zraka v Škofji Loki, kjer je bila maksimalna dovoljena 24-urna koncentracija žveplo-vega dioksida že od aprila 1981 do marca 1982 presežena za 40 odstotkov. M. Volčjak
Priključni plinovod do Škofje Loke že gradijo, potekal bo od Labor čez Sorsko polje do tovarn na Trati, kjer se bodo na zemeljski plin priključili Termika, Gorenjska predilnica, Jelovica, LTH, lahko tudi Gradiš. Foto: F. Perdan
\
in tudi izven občine prejeli kompenzacije zaradi višjih proizvodnih stroškov in nižje prodajne cene. Tudi delež sredstev za sovlaganje se letos izredno povečuje. Lani je sklad namenil 5,5 milijona din kot posojilo KŽK, tozd Mesoizdelki Škof j a Loka, z obveznostjo desetletne dobave prašičev, del sredstev pa je bil namenjen za povečan ulov morskih rib. Letošnji plan sklada predvideva za sovlar ganje skoraj štirikrat več sredstev, to je 19 milijonov novih din, s čimer naj bi si tudi za prihodnje kranjska občina zagotovila nemoteno oskrbo predvsem z mesom. L. M.
Po regrat med delovnikom
Jugoslovani se včasih radi pohvalimo z izsledki raziskav, da v osmih urah, kolikor je za zdaj še dolg naš delovnik (ponekod si že prizadevajo za skrajšanje), dejansko delamo le štiri ure in pol, ostali čas pa beremo časopise, pijemo kavo, se pogovarjamo s sodelavci (in še raje) s sodelavkami, skočimo na kozarček močnega, stopimo po zasebnih opravkih, delamo še kaj za lastni žep. Domišljija tu ne pozna meja. To, da so nekateri lani med službenim časom nabirali gobe, namesto da bi ob cesti sekali grmičevje, je že šlo v pozabo. Spomlad je prinesla nove »prijeme«.
Lep sončen dan je bil in po cesti proti Beli se je v zelenkastem službenem vozilu pripeljal moški srednjih let. Izstopil je — delovna obleka ga je izdajala, da je na delu — vzel iz avtomobila skledo in se lahkih nog odpravil proti bližnjemu kozolcu. Sonce je prijetno grelo, regrat je zvedavo kukal iz zemlje, mož pa se je poldrugo uro pripogibal k tlom in ga trgal. Ni nam znano, kako ga je ob dveh (ali še prej) sprejela žena, ko jo je osrečil in presenetil s prvo spomladansko solato. Vemo le, da je možakar svojo delovno organizacijo oškodoval za nekaj tisočakov in da se je nadrejenim zlagal, kje da je hodil.
Komentar je odveč. Morda je to, da v takšnih in podobnih primerih lahko iščemo razloge za gospodarske težave v številnih delovnih organizacijah in v družbi nasploh.
(cz)
Ohranili stalež goveje živine
Radovljica — V občinskem skladu za intervencije v kmetijstvo so lani zbrali dobrih 48 milijonov dinarjev, ki so jih namenili za pospeševanje kmetijstva, povečevanje prireje mesa in mleka ter pospeševanje hribovskega in višinskega kmetijstva. O porabi tega denarja smo zadnje čase slišali več spornih mnenj, zato si poglejmo še številke, ki so najbolj zgovorne.
S pomočjo sklada so dosegli načrtovano pridelavo 7,7 milijonov litrov mleka. Zaradi manjše teže odkupljene živine je bil odkup mesa malce manjši od načrta in je znašal 500 ton. Uresničili pa so načrtovani odkup 60 ton pšenice, 150 ton semenskega krompirja, 200 ton prehrambenega krompirja in 80 ton ribeza. Navkljub slabšim vremenskim razmeram, težavam pri oskrbi z umetnimi gnojili in neusklajenimi cenami na tržišču so prav s pomočjo sklada načrte uresničili in ohranili stalež goveje živine.
Posebej velja povedati, da so z dodatnimi spodbudami v višinskih območjih povečali tržno pridelavo mleka, izvedli so manjše agromelioracije.
Kmetje se trenutno bolj zanimajo za združevanje v strojne skupnosti, kar je odsev prizadevanj za boljše delo.
Za pospeševanje pridobivanja domače krme so lani urejali Selško gmajno, izdelali so načrte in pridobili sredstva za urejanje Ribenske, Bo-deške in Selške gmajne ter Belske planine. Meliorirane so bile Meža-klja in planina Prevala, urejen dostop do planine, nadalje planina Ja-vornik, Nomejski pašnik in planina Konjščica. Izdelani so tudi načrti in pridobljena sredstva za pašnik No-melj-Log, Beljavo za Jezerom, Poljano, Praprotnico, Uskovnico in Konj-ščico; skupaj na 323 hektarih površine. Pridelavo krme so lani intenzivirali na 800 hektarih travnikov, stalna naloga pospeševalne službe pa je tudi pospeševanje pridelave krme na njivah.
Na cestnem odseku od Njivic do Nemilj Vodnogospodarsko podje Kranj že opravlja regulacijska dela na potoku
Obnove v Prebačevem, Besnici in Nemiljah
Dela na treh cestnih odsekih v kranjski občini bodo veljal^ 62 milijonov dinarjev
Ses ki/i s
ktu, uči
nji Hic
Kranj — Odbor za planiranje in finančne zadeve pri občins^ Jjftai skupnosti za ceste Kranj je 3. aprila razpravljal o obnovi nekateri!1 |«ut0 cestnih odsekov v kranjski občini. Sklenil je, da bodo dela letos pot* ^o i kala na cesti Kranj—Trboje in na cesti Kran—Besnica—Nemilje.
Najprej bodo z deli začeli na cesti Kranj—Trboje in sicer na 30" do 400 metrov dolgem odseku v Prebačevem. Sprva je bilo predviden* da bi z deli začeli na odseku od Čirč proti Hrastju. Vendar pa za ta o« ~v sek še niso izdelani projekti za prestavitev komunalnih naprav. Obn* ^ vitvena dela bodo veljala 20 milijonov dinarjev. Dela se bodo kma^ig a! začela, končana pa morajo biti junija. iUn
Takoj po obnovi ceste v Prebačevem se bodo začela tudi dela cesti Kranj—Besnica—Nemilje v Besnici. Obnovljen bo okrog 330 m* si trov dolg odsek v Zgornji Besnici. Dela bodo veljala 17 milijonov din^ ^.V( jev. Na tej cesti pa so se že začela tudi dela na odseku od Njivic do ^ždr milj. Vodnogospodarsko podjetje Kranj namreč že opravlja regulacij; 0vu ska dela na potoku. V nadaljevanju je na tem odseku predvidena tuo1 )f. Vr
Dela bodo 4..^
obnova mostov in ureditev ceste brez afaltne prevleke ljala 25 milijonov dinarjev.
Denar za vsa obnovitvena dela je zagotovila občinska skupnost 2'[j ^ ceste Kranj, investitorstvo pa je prevzel tozd za varstvo in vzdrževanj* L 1 cest pri Cestnem podjetju Kranj, ki bo razen Vodnogospodarske!8 £ia podjetja Kranj tudi izvajal vsa obnovitvena dela. Tudi projekte so i^L.1-delali v Cestnem podjetju Kranj. ,)l €
Na podlagi odobrenih sredstev občinske skupnosti za ceste Krart ^ je Cestno podjetje Kranj že sklenilo pogodbo s SGP Gradbinec za # gradnjo stopnic in ograje ob vzhodni obvoznici pri Mlekarni v Kranju
A. Žalar
»J«
ga
.Ar
— oli
Razredi še niso napolnjen^
Konec marca je potekel rok za prijavo v 1. letnik srednjeg37pj usmerjenega izobraževanja. Do 26. aprila imajo osmošolci še možno*1 prenesti prijavo na kako drugo srednjo šolo, slednja pa jo je dolžn* ^ sprejeti ne glede na to, ali ima še kaj prostih mest ali ne. Večina šol na ve^e Gorenjskem ima po pregledu prijav praznih še nekaj mest, gneča f ),§c zlasti na šolah, za katere so se kandidati že v preteklosti radi odločali. ij)fer
V vseh programih kmetijstva, kjer letos prvič ni tolikšnega zan1' ttopa manja kot minula leta, je prostora še za kakega pol razreda učence^' številnejši je odziv za izobraževanje v kovinarski stroki, kjer so pr0" \^ grami večinoma pokriti, le v programu metalurgije na Jesenicah Je lo V€ prostora za 16 učencev, prosta mesta nudijo tudi skrajšani programi/ 1^ . Kranju pa se kažejo možnosti še za vpis v strojno stroko. K večjert^ >rjSo zanimanju za kovinarsko stroko je pripomoglo tudi 594 razpisanih kff lifc^ drovskih štipendij, celo več kot je razpisanih mest v šolah. 30 mest s" ^ razpisali za program gumarja. Čeravno so za to šolanje jeseni le trjje osmošolci pokazali resnejšo namero, je program že zdaj do polovic poln. inug
Tudi razredov na računalniški usmeritvi s prijavami še niso n* ^ polnili. Razlog je precejšnje število učencev, ki nihajo med odločitvij" zanj ali za elektroniko. Slednji program je letos prepoln, saj se je n* ^ 4 razpisanih 150 mest prijavilo kar 193 kandidatov. Presežek kanijo p& ^n usmeriti v računalništvo, elektroenergetski program in strojništv0, ^ kjer je primanjkljaj. Podobno se godi tudi tekstilnim programom. Vs'oj>vj leta že beležijo presežek prijav v program za tekstilnega konfekcij ^! narja, tako da je lani grozila celo omejitev vpisa. Za program so leto*^ razpisali 90 mest, prijav pa je že zdaj 225. Vseh prijavljenih najbrž n*^ftr] bodo mogli vzeti niti v ostalih programih tekstilne stroke, kjer je   ve. nekaj mest. Ostali presežki, v poslovno-finančni in administrativn1 bj^.{ stroki in na naravoslovno-matematični usmeritvi, niso zaskrbljujoči- SJ;;
Drugod so prijave v glavnem blizu potrebam. V programu gradb^ ništva je še nekaj mest, vendar računajo, da jih bodo z učenci iz drU' gih republik uspeli zapolniti. Vsa leta se krepi zanimanje za lesarstvi kjer bi tudi še lahko sprejeli za en razred učencev. Dober položaj obu*' venih tovarn je k izobraževanju za to stroko spodbudil 190 učence^1 razpisanih mest je 10 manj. Tudi odziv v gostinstvu je zadovoljiv, leto5, se tam obeta tudi peta stopnja šolanja. Šolanje za zdravstveno strok" je letos na Gorenjskem omejeno na 30 mest, eno je še prosto. Družb*? W slovcev in jezikoslovcev je ravno prav, medtem ko so stiske z zaposli vanjem in borni osebni dohodki v prosveti močno okrnili vpis na ped* „ * goško usmeritev — od 90 mest je polnih 74. ^1'
Za programe, kjer s prijavami niso napolnili razpisanih mest, W razpisni rok veljal do konca avgusta. Kako bodo ravnali v šolah, kjf' je že zdaj preveč prijav, pa se bodo odločili na posebnih izobraževalni*1 Vin skupnostih. D. Z. Žlebir i.
Popravek
V Gorenjskem glasu smo v torek, 2. aprila, na 1. strani poročali o seji delavskega sveta jeseniške Železarne, ki je bila 27. marca. Napačno smo zapisali, da se je delavski svet odločil za razpis referenduma, ki naj bi ga ponovili maja letos. Na seji so namreč le analizirali vzroke za neuspeh referenduma in hkrati sprejeli usmeritve za naprej. Ob tem so se odločili, da ne bodo spreminjali sporazuma, katerega sestavni del je tudi metodologija vrednotenja zahtevnosti. Napačno smo
s
tudi zapisali, da metodologij*^ ^ bila predmet glasovanja na j» tf bruarskem referendumu, saj j ij^c le-ta sestavni del sporazuma, se prav tako sprejema z osebf izjavljanjem. Na delavskih sveVibotr temeljnih organizacij in delov'1' v«. skupnosti pa sprejemajo le r^ % vid del in nalog. Delavski sveL :V je torej seznanil le z zakonski.^ možnostmi ponovitve referen^ ■ ma po preteku treh mesecev, j^fj to možnost pa se ni odločil* % A želi pred razpisom referendu^ > v celoti rešiti sistem nagraj^ ^ nja. Za napako se opravičujen1 $ A. Žal^ yJ
I 9. APRILA 1985
KULTURA
5. stran ©S)®®KMJ©ISnGLAS
Jtiiinar za učitelje klavirja — Dve soboti zapored je Tanja Zrimšek, Afesorica na akademiji za glasbo in znani slovenski metodik in di~ $tik klavirske igre, predavala v Kranju učiteljem klavirja gorenj-/Jh glasbenih šol. Nov način življenja pospešuje dozorevanje otrok, »oti se je treba prilagajati njihovemu razvoju, sposobnostim in ta-Itu, uporabljati nove prijeme pri pouku inštrumenta. Ta predavanja ^Učiteljem glasbe osvežila marsikatero snov, spoznali pa so tudi no-^ti pri pouku klavirja. To so zanimiva predavanja in učitelji glasbe , nji/i zvedo veliko koristnega za svoje praktično delo. Podobno kot ^klavir bo društvo glasbenih pedagogov Gorenjske organiziralo se-r&Uarje tudi za vsa ostala glasbila. Avgusta predvidevajo seminar za _Wo in blokflavto. Denar prispevata izobraževalna skupnost in dru-tff^o iz svoje članarine. — Foto: D. Dolenc
Ječanje kinooperaterjev
1U .^adišču pri Lenartu v Sloven-jSoricah bo v petek, 19. aprila, in )5r°fc>, 20. aprila, potekalo družab-e delovno srečanje kinooperater-tf ^venskih kinopodjetij in dru-kinematografov. Pripravlja jj'rruženje društvenih kinemato-^ in filmskih gledališč, ki delu-^ Zvezi kulturnih organizacij
!*? Srečanju bodo predstavili možje.' ki jih ima kinooperater pri »iRvanju kulturne in domiselne racije, poudarek bo na izmenja-*Ušenj in kvaliteti projekcije, ki kot dober spored bogati gledalca privablja na'zaj V kinemato-
graf kot kulturni hram.
Srečanje ima tudi družabni namen, da se oblikovalci filmskih predstav v Sloveniji spoznajo med seboj, Združenje društvenih kinematografov in filmskih gledališč Slovenije pa omogoča, da v njegovem okviru ustanovijo sekcijo kinooperaterjev.
Prijave Združenje društvenih kinematografov in filmskih gledališč pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije sprejema do srede, 17. aprila. Ob prijavi pa je potrebno na žiro račun združenja 50101-678-47478 nakazati prispevek v višini 1.000 dinarjev za člane združenja in 2.000 dinarjev za nečlane.
Aropsko leto glasbe v kranjski glasbeni -Hi
J^iolončelist Vladimir Kovačič ja J. S. Bacha
V okviru letošnjega Evropskega leta glasbe, ki je še posebej po-jj^eno skladateljem in njihovim delom: J. S. Bachu, F. Handlu in jScarlattiju, je violončelist VLADIMIR KOVACIC ob klavirski J^mljavi NEVE STIJELJE uvrstil na spored svojega kranjskega na-
i JjPa kar dve Bachovi Sonati v D-duru in g-molu. Mnogo manj vredna j-J^ od skladateljevih slavnih mojstrovin, kot so na primer kantate, i« ^stične instrumentalne sonate in suite, orgelska ter čembalska dela, V J Velikih vokalno-instrumentalnih del sta tudi obe predstavljeni so-
ii za violončelo z bassom continuom. V kontekstu obeh del je sicer rtu
1*0 kantileno ter motoričnostjo ritma, vendarle je k svojemu neba-jej^o izraženemu efektu dua Kovačič-Stijelja prav gotovo pomenilo ;erhanjkanje izvirnega spremljevalnega instrumenta-čembala. V teh delih bi bil prav gotovo edino sprejemljiv za izvajanje bassa con-^a ali kvečjemu še (manjši) orgelski pozitiv; koncertni klavir pa v
H,
k. Zato pa sta oba solista kljub programskemu poudarku obem Ba-p j!°vim sonatam še največ prikazala z uvodnimi Martinujevimi Varia-3, ?jaitti na slovaško temo ter še zlasti v sklepni Franckovi (violinski!) ,JJnati v A-duru iz leta 1886. Razgibana slovaška tema in Martinujevo y Radovanje godalnega instrumentalnega stavka sta omogočala Ko-\,^iČu kar preveč interpretacijskih impulzov, ki jih je temu umetniku !«pti v zgornjih dinamičnih odklonih težko brzdati. Klavirska faktura i pekove sonate pa je v marsičem zabrisala omenjene instrumento-lik^in izvajalčeve težave ter slovito Violinsko sonato prikazala v naj-Sliši izvedbeni luči. Violinčelist Vladimir Kovačič in pianistka Neva
j bjelja sta kljub zvenečim in izvenglasbenim okvirom glasbene mani-l^tacije Evropskega leta glasbe v Kranju ponovno igrala pred skoraj *2no komorno dvoran(ic)o. Kam plovemo?
FRANC KRIŽNAR
]sotna osnovna Bachova glasbena miselnost s poudarjeno mono
enem primeru ne.
Enkratno
doživetje
v Cankarjevem
domu
Ljubljana — V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo pripravili prvo gledališko uprizoritev na odru Velike dvorane, ki bo tako zaživela tudi kot gledališko prizorišče. Gostoval bo Serapions Theater iz Dunaja, ki bo uprizoril vizualno poemo Dvojnik in paradiž. Gostovanje bo vsekakor mednarodni gledališki dogodek leta. Izvedba predstave enakovredno izraža vse umetniške zvrsti: glasbo, likovnost, gib, barvo, kostumografijo itd. in bo tudi zato nepozabno in enkratno doživetje. Ne da se ga opisati z besedami, je sanja o drugem svetu, srečanje z odsevom groteskno-skriv-nostnega raja.
Serapions Theater je trenutno najustvarjalnejše avstrijsko gledališče svetovnega slovesa. Predstava ne potrebuje prevoda: je čutno, nadrealistično in poetično združevanje glasbe, govorice telesa, likovne umetnosti, svetlobe, barv, kostumov in predmetov. Predstavlja vrhunsko mojstrstvo modernega gledališča. Je spektakel, niz nadrealističnih scenskih slik, polnih otožnosti in humorja, je fascinantna podoba sveta, prostor lepih katastrof in surove poezije. Zamisel predstave, scenografija, vodstvo režije in montaža glasbe je delo Erwina Pipletsa, kostumi in slikarska dela Ulrike Kaufmann, nata-fraze so po Edgarju Allanu Poeju in Busterju Keatonu, nastopa pa 17-članski ansambel.
Vstopnice veljajo 400 in 350 dinarjev, kupite jih že lahko pri blagajni Cankarjevega doma, ki je med tednom odprta od 13. do 20. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure.
Koncert pevskega zbora Lubnik
Škofja Loka — Pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke bo v soboto, 14. aprila, ob 20.30 imel koncert v kulturnem domu pri Sv. Duhu. Vstopnice dobite eno uro pred koncertom, lahko pa si jih že prej pre-skrbite v frizerskem salonu Helene Šink na Trati.
V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS
ODEJA
Tovarna prešitih odej, p. o. ŠKOFJA LOKA Kidričeva 80
Popravek oglasa z dne 5. aprila 1985. Pod točko 2. PREGLED IN PAKIRANJE IZDELKOV in ne predlog in pakiranje izdelkov, kot je bilo objavljeno.
Vsi ostali pogoji so nespremenjeni.
Za nastalo napako se opravičujemo!
Glasbeni pedagogi stanovsko povezani
Pred približno desetimi leti je bilo na Gorenjskem prvič ustanovljeno društvo glasbenih pedagogov Gorenjske. Po nekaj letih delovanja je društvo zamrlo, lani so pa ponovno sklicali občni zbor. Izvolili so vodstvo društva in si zastavili tudi delovni načrt.
Društvo združuje učitelje glasbe iz glasbenih, osnovnih in srednjih šol iz vse regije, povezuje se v Zvezo društev glasbenih pedagogov Slovenije. Naloge društva so mnogotere in pomembne — ena najpomembnejših je skrb za izobraževanje pedagoških delavcev — izvedba vsakoletnega srečanja glasbenih šol Gorenjske, sodelovanje pri izvedbah občinskih in medobčinskih revij osnovnošolskih pevskih zborov Gorenjske, sodelovanje pri akcijah Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije, kot je na primer udeležba na revijah mladih glasbenikov treh dežel —Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine, sodelovanje na republiški reviji mladih glasbenikov, ki je vsako leto ob dnevu madosti, udeležba na vsakoletnem tekmovanju učencev in študentov glasbe, ki je organizirano v organizaciji Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije. Naloge so namenjene razvoju in množičnosti glasbe. Društvo glasbenih pedagogov je stanovsko društvo, ki se zavzema tudi za boljši položaj glasbenih delavcev — pedagogov in za hitrejše reševanje problemov, ki nastajajo na tem področju. V društvu se izmenjujejo spoznanja, izražajo želje in spodbude. Vendar, kot kaže, do zdaj med glasbenimi pedagogi ni bilo prevelikega zanimanja zanj. Od nekaj čez sto pedagogov jih je v društvu včlanjena le polovica. Morda bo z resno zastavljenim delom društvo postalo privlačnejše za posameznike. Dejstvo je, da bo društvo močnejše in uspešnejše, če bo številčnejše.
• Valentin Bogataj, ravnatelj Glasbene šole Škofja Loka in predsednik Društva glasbenih pedagogov Gorenjske: »Glavna naloga dru-šta je neprekinjena skrb za izobraževanje učiteljev glasbenih šol in učiteljev glasbene vzgoje po osnovnih in srednjih šolah. Odločili smo se za konkretno delo; nobenih abstraktnih programov si nismo zadali. Ena od uresničenih nalog je, na primer, ta seminar za učitelja klavirja, ki smo ga zadnji dve soboti organizirali v Kranju; razen tega pa tudi seminar za učitelje glasbene vzgoje v osnovnih šolah in seminar v zvezi z uvajanjem novih učnih načrtov za glasbeno vzgojo v osnovnih šolah. V petek, 12. aprila, bo v Begunjah srečanje glasenih šol Gorenjske, kjer se bodo našim priključili tudi mladi glasbeniki iz Ukev v Julijski krajini in mladi s Koroške. Prirejamo ga vedno v drugi občini. Vsaka šola se predstavi s kratkim programom. Z Jesenic bo večja skupina — mladinski pihalni orkester. Vrsta podobnih akcij pa se bo zvrstila do konca tega šolskega leta, čez počitnice in v jeseni.«
• Heda Ogris, pomočnica ravnatelja OŠ heroja Bračiča v Tržiču in podpredsednica Društva glasbenih pedagogov Gorenjske: Danes so pred glasbenega pedagoga postavljene velike zahteve. Razen rednega šolanja moraš narediti vsaj šest do deset letnikov glasbene šole in študirati pedagoško smer splošnega študija. Predpogoj pa je seveda
glasbeni talent. In znati moraš delati z otroki — same zahtevne stvari. Zato se mladi ne odločajo toliko za to smer. Potem si v eni osebi zborovodja, dirigent in učitelj v razredu. Delaš na državne praznike, ko so drugi prosti. 30 do 40 nastopov ima na leto glasbeni predagog v osnovni šoli. Pa ti največkrat še hvala ne rečejo, čeprav porabiš tedne in tedne dela za nastope. Na Gorenjskem ne poznam nobenega glasbenega pedagoga, ki bi že dobil kakšno nagrado ali pohvalo. Za vsakega plavalca ali smučarja so sprejemi pri županu, za nas ni ničesar. Prav je, da končno le imamo svoje društvo. Morda bomo takole združeni kdaj vendarle dobili večjo veljavo.«
• Franc Križnar, ravnatelj Glasbene šole Kranj, tajnik Društva glasbenih pedagogov Gorenjske: »Vsi učitelji glasbe bi morali biti vključeni v naše društvo. Saj pridobimo vsako leto kakšnega novega člana, toda to je premalo. Izobraževalni programi, s katerimi smo začeli, so pomembni za vse nas: za učitelje glasbenih šol in za redne učitelje glasbene vzgoje v osnovnih in srednjih šolah. Na leto bomo organizirali vsaj dva seminarja za učitelje glasbenih šol. Letos za klavir in flavti, prihodnje leto za harmoniko in kitaro. Po potrebi, pač. To delo je za nas nova obveznost, vendar se zavedamo, da ne bo ničesar narejenega, če ne bomo naredili sami. Če se ne izobražuješ, nazaduješ. Z društvom si nalagamo dodatno delo, ob sobotah prihajamo na izpopolnjevanje. Noben delavec po 42 urah dela ne pride spet na delo, če mu ne plačajo, mi pa — ker vemo, da je to potrebno. Resnično bi morali biti v društvo včlanjeni prav vsi glasbeni pedagogi, da bi po svojih močeh spodbujali in tvorno pomagali pri sestavi in izvedbi delovnega načrta društva. Saj je danes društvo edino mesto, kjer lahko izmenjamo misli in poskušamo kar najbolje rešiti strokovne, stanovske in pedagoške probleme pa tudi spoznavamo se med seboj.«   rj Dolenc
Sseniški
;inoamateriji
kaznujejo
1 ^s^anek amaterske filmske dejavnosti na ^?lcah sega na začetek šestdesetih let, ko so
J k ?° tak krožek osnovali še v osnovni šoli v
^anovili kino krožek Ljudske tehnike. Kas-
}rani, obenem pa je delovala tudi kino ko-, , pri občinskem odboru Ljudske tehnike. ?Jie kinoamaterske dejavnosti je narekova->.[ebo po drugačni organiziranosti ljubite-»flL^na, zato so 19. aprila 1965 na Jesenicah i i^0vili filmsko skupino ODEON, katere prvi $ ihjpdnik je bil Roman Krčel. Zakaj so filmski |il n ^i dali ime Odeon? V Ameriki so na začet-A ^e§a stoletja plačevali vstopnice v kinema-J'h z denarjem, ki se je imenoval nickel A V ^° ocleonu so se poimenovale številne ki-4 V^ane po svetu, ime pa je bilo všeč tudi ki-a I,Perjem na Jesenicah in so svoji skupini
,      skupine je snemanje filmov, širjenje k0d Vz8°ie i" vzgajanje mladih kinoamater-Hateč do Žirovnice. Filmski zanesenjaki v
skupini analizirajo 'velike filme', seveda pa so zbrani predvsem zato, da snemajo svoje filme. Ker so pred dvajsetimi leti šele začeli z delom in se še niso dobro postavili na noge, so za nasvete in literaturo prosili Foto kino zvezo Slovenije, kjer so se tudi registrirali. Kar hitro so poprijeli za delo, saj so še istega leta posneli nekaj filmov in pripravili kino tečaj, ki so se ga udeležili lastniki kinokamer in ostali ljubitelji filmske tehnike v jeseniški občini.
Prvi dve leti po ustanovitvi skupine nista bili tako uspešni, kakor so pričakovali člani, po slabih treh letih pa so se pokazali prvi uspehi. Sam z gorami je naslov 8-mm barvnega filma s planinsko tematiko, ki ga je posnel član skupine Janez Hrovat. V filmu je nastopil Klavdij Mlekuž, alpinist iz Mojstrane. Film je bil posnet v izredno težkih razmerah v dolini Vrat ter v stenah in na vrhovih nad to dolino. Sneg je otežil snemanje filma, veliko plezalnih vzponov je bilo v snegu in ledu, prenašati je bilo treba snemalno opremo.
Leto 1967 so se na občnem zboru skupine odločili, da 11. in 12. maja 1968. leta na Jesenicah organizirajo prvi medklubski festival amaterskega filma. Prvo leto je bil festival republiškega pomena, organizatorji pa so tako prebili led. Največji uspeh, ki je bil plod kolektivnega dela, je bil drugi medklubski festival amaterskega filma, in je bil organiziran v počastitev 100-letnice Železarne Jesenice. Na srečanje so povabili najboljše kinoamaterje iz vse Jugoslavije in tako je festival oostal prireditev zveznega merila. Leta 1971
so organizirali festival kinoamaterjev treh dežel — Italije, Avstrije in Jugoslavije. Prireditev je prerasla v mednarodni festival amaterskega filma. Na Jesenice prihaja iz leta v leto več filmov iz raznih držav Evrope, do sedaj pa so organizirali že enajst festivalov; in to zelo uspešno, saj so o njih pisali časopisi tudi prek meja naše domovine, železarske Jesenice pa so postale znane tudi kot mesto filmskih festivalov.
Kljub organizaciji festivalov, ki so zahtevali veliko naporov in požrtvovalnosti, jeseniški ki-noamaterji niso držali križem rok. Skozi njihove kamere so tekli metri in metri filmskega traku in na filmskih festivalih v domovini in tujini so dosegli veliko uspehov. Med najuspešnejše člane filmske skupine Odeon sodi Janez Hrovat, ki je uspešen filmski snemalec tudi na ljubljanski televiziji. Njegovi najuspešnejši filmi so: že omenjeni dokumentarni Sam z gorami, potopisni Je-senice-London-Jesenice, športno-dokumentarni O sankanju na umetnih progah 5-4-3-2-1-hop, žanrski Ognjena kača in drugi. Uspešni kino-amaterji so tudi Branko Alt, Marjan Ogrin, Klavdij Mlekuž in Lojze Kerštan, ki so bili za uspehe pri skupini nagrajeni z diplomami amaterja II. in III. stopnje.
Leta 1972 se je začelo tudi medklubsko sodelovanje med jeseniškimi in kranjskimi kinoama-terji. Člani Odeona so posneli skupaj s kranjsko filmsko skupino Ime nekaj zelo uspešnih 16-mm filmov: Do spoznanja, Balada o mrtvecu, Matica, Ogenj in Dolgčas. Vsa leta so organizirali tudi kino krožke v osnovnih in srednjih šolah v jeseni-
ški občini. Žal povsod ni zanimanja za kinoama-tersko dejavnost, zato je najbolj dejaven in uspešen krožek v osnovni šoli Karavanških kurirjev NOB na Koroški Beli, ki ga z velikim uspehom že šesto leto vodi Branko Alt. Njegovi člani so doslej med pionirji osvojili že več prvih mest na zveznih tekmovanjih mladih tehnikov in prejeli zlato plaketo za pionirski dokumentarni film Ustanovili smo klub mladih tehnikov na republiškem festivalu v Tržiču. Pozornosti pa ne namenjajo le spoznavanju mladih s filmsko tehniko, ampak tudi širjenju zanimanja za film nasploh.
Odeon ima za seboj uspešno prehojeno dvajsetletno pot. Danes je v skupini trideset članov, od tega tretjina dokaj aktivnih. Na rednih sestankih se vsaj enkrat na mesec dogovarjajo o uresničevanju skupnih nalog. Občasno pripravljajo klubske večere, na katerih po ogledu filmov predstavljajo avtorje oziroma kinoamaterske klube od drugod. Svoje klubske prostore imajo Odeonovci na Cesti železarjev 26 na Jesenicah, kjer imajo urejeno projekcijsko dvorano in kabino za projekcijo filmov. Urejujejo pa tudi prostor za tonsko obdelavo in montažo filmov. Vrsto le* sodelujejo tudi s kinoamaterji v Italiji in Avstriji, Janez Hrovat pa je tudi član žirije na amaterskih filmskih festivalih v Jugoslaviji, Avstriji, Italiji in na Češkoslovaškem. Sodelujejo tudi z Zvezo organizacij za tehnično kulturo, Zvezo kulturnih organizacij v jeseniški občini ter s sorodnimi organizacijami na Gorenjskem.
Alojz Kerštan
(mmmmmmGiLAs 6. stran
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK, 9. APRILA IWK,
Izigrani krajani
Krajani Predoselj so se prvi in menda edini v naši domovini z referendumom odločili za samoprispevek za gospodarsko investicijo, za gradnjo trgovine v vasi. Z Živili so 24. novembra 1981 v Predosljah podpisali samoupravni sporazum, da bodo Živila glavni investitor, graditi pa naj bi začeli leta 1984. Objekt bi bil dograjen in usposobljen leta 1985. Toda stvari so se zasukale drugače
Konec marca 1985 so krajani Predoselj dobili v roke zapisnik problematike gradnje trgovin v občini Kranj, kjer pri točki 17. piše:
»DO Živila Kranj v tem srednjeročnem obdobju po sedanjih rezultatih poslovanja ne more biti investitor novogradnje v KS Predoslje. DO Živila je pripravljena delno sofinancirati izgradnjo in trgovino opremiti. Na sestanku je bilo pojasnjeno, da tudi zadruga ne more nastopiti kot investitor. Proučiti je še možnost povečave obstoječe trgovine, kar bi lahko z znatno nižjimi stroški zadoščalo za potrebe preskrbe z živilskimi artikli za KS Predoslje.«
3. aprila 1985 se je na izredni seji sestala skupščina krajevne skupnosti in skupaj s predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in društev sprejela sklep, da vsi organi v krajevni skupnosti prenehajo z delovanjem, ker se čutijo izigrani v dosedanjem delu za blaginjo ter politično enotnost in varnost krajevne skupnosti.
# Jože Markovič, tajnik krajevne skupnosti: »Veliko akcijo smo vodili pred referendumom, ljudem obljubljali, jih prepričevali. Danes si ne moremo zamisliti, da bi Predoslje res ostale brez trgovine. Toliko smo storili, da bi jo dobili. Zdaj ne vemo, kaj reči ljudem. Informatorja še nismo izdali, ker čakamo, kako se bodo stvari rešile.«
• Anton Šmajd, predsednik skupščine krajevne skupnosti Predoslje: »Od krajanov smo dobili nezaupnico. Tudi za nas je težko. Vprašanje, kaj bo s trgovino, krajani zastavljajo v avtobusu, na cesti, v tovarni. Preprosto jim ne morem odgovarjati. Čutim se odgovornega, toda pomagati ne morem. Prav tako rad bi to trgovino, kot oni, še bolj!«
• Janez   Valant, predsednik
sveta KS Predoslje: »Na skupščini so člani poudarili, da niso za to, da bi samoprispevek ukinili. Krajani si ne morejo zamisliti, da bi trgovine ne bilo. Akcijo so vodile družbenopolitične organizacije, vsa društva so pomagala pri agitaciji za referendum in samoprispevek. Kot eden so se odzvali tudi kmetje, nobene negativne reakcije ni bilo. Trgovino Predoslje morajo dobiti, tako kot smo jo načrtovali.«
V Predosljah je torej od 3. aprila dalje politično mrtvilo. Uradno dela le še tajnik krajevne skpnosti!
Kako je prišlo do takega izigravanja krajanov, do nepopravljive politične škode?
Dogodki segajo v čas, ko je Milan Bajželj prevzel v roke krmilo kranjskega izvršnega sveta. Ni bil vnet za seje, zaprte v občinske zidove. Treba je bilo med ljudi, od blizu spoznavati njihove probleme. Da bi se člani izvršnega sveta bolje seznanili s potrebami in problemi krajevnih skupnosti, so bile seje izvršnega sveta kranjske občine v posameznih krajevnih skupnostih. Prva je bila v Predosljah. Krajani so predstavili vse svoje probleme: telefone, mrliške vežice, gasilska domova in premajhno trgovino." Leta 1902 je bila zgrajena za potrebe takratne kmetijske zadruge, za mlekarno. Po vojni je bila v njej trgovina in v prostorih, kjer je danes trgovinsko skladišče, je bila hladilnica. Stari, debeli, vlažni zidovi. Lani je bila trgovina obnovljena, ker je sanitarna inšpekcija grozila, da jo bo zaprla. Ob tej priložnosti je bila tudi spremenjena v samopostrežno trgovino. A se lepše sliši, kot je vresnici. Trgovina je velika kot malo večja trafika, hkrati sprejme največ pet kupcev, skladiščni prostori so vlažni, da je vse skladiščeno blago dvomljive kvalitete. Krajani pravijo, da tu ne smeš kupovati ne cigaret ne salam.
Leta 1980 so se začeli dogovori o zidavi trgovine v Predosljah. Pobudo za samoprispevek sta dala izvršni svet skupščine občine in direktor Živil. 15. decembra 1980 so Živila pisala krajevni skupnosti Predoslje:
»V naših temeljih plana tozd Maloprodaje za odboje 1981 — 1985 planiramo izgradnjo samopostrežne trgovine v letu 1984, s predračunsko vrednostjo 5,000.000 dinarjev, v izmeri 250 m'.«
Vsi odgovorni v krajevni skupnosti, vse družbenopolitične organizacije so takoj stopile v akcijo. Prepričevati je bilo treba od hiše do hiše. Na-letali so na neverjetno razumevanje ljudi. Vsi so se zavedali, da trgovino nujno potrebujejo in da so časi taki, da ne bodo prišli do nje, če ne bodo tudi sami primaknili svojega deleža. Aprila 1982 so krajani Predoselj z referendumom uvedli samoprispevek — 1,5 odstotka od neto osebnih dohodkov za pet let, z namenom, zgraditi potrošniški center in obnoviti gasilska domova na Suhi in v Predosljah. 70 odstotkov zbranih sredstev naj bi šlo za trgovino, 30 odstotkov za domova.
1. julija 1982 so od osebnih dohodkov delavci dali prve zneske. Vse je teklo v redu do leta 1984, ko so v Kranjčanu prebrali, da je njihova trgovina črtana iz srednjeročnega plana 1981—85. Delegati iz Predoselj so skupščini občine postavili delegatsko vprašanje. Razširjenega sestanka osnovne organizacije ZK v Predosljah so se udeležili tudi predstavniki izvršnega sveta in Živil. Potem je bil sklican zbor krajanov in spet so bili prisotni vsi zastopniki občine in Živil. Na tej seji je direktor Živil Lojze Urbane obljubil, da bo njihov delavski svet obravnaval ta problem. Res se je sestal in sprejel sklep, da se gradnja trgovine v Predosljah prestavi v novo srednjeročno obdobje 1986-1990. S tem so se krajani Predoselj nekako pomirili in resno računali, da bodo trgovino dobili okrog leta 1987. Razumeli so težave trgovine, inflacijo in podobno.
Toda v zadnjem zapisniku srednjeročnega programa gradenj Živil, ki
• Franc Mu bi, predsednik krajevne konference SZDL: »Velika politična škoda je takale stvar, ki se je zgodila Predosljam. Vprašanje je, kako bo z volitvami prihodnje leto. Bo sploh še kdo v vasi hotel sprejeti družbenopolitično delo? Saj nas krajani ne obsojajo. Vedo, da smo storili vse, kar je bilo v naših močeh. Izgubili so zaupanje. To je najhuje.«
• Andrej Bitenc, sekretar OO
ZK Predoslje: »Politična zavest naših krajanov je bila zelo visoka. S svojim denarjem so hoteli finansi-rati gospodarstvo, da bi vendarle prišli do trgovine. Danes pa je morala padla, krivo pa je le nespošto-vanje dogovorjenega. Vem, da bi naši ljudje še vedno storili vse, da bi prišli do sodobne trgovine. Ni pošteno, da Živila delajo po svojem programu tam, kjer krajani nič ne prispevajo. Če bi lani jeseni rekli, da ne bo trgovine, bi takrat dali ves zbrani denar za gasilske domove in ukinili samoprispevek. Zdaj pa je prepozno, preveč denarja smo že zbrali.
so ga dobili krajani v roke konec marca letos, je pisalo, da je njihova trgovina izpadla tudi iz drugega srednjeročnega plana.
Zdaj je krajanom Predoselj zavrelo. Bili so edini, ki so samoprispevek ponudili za gospodarsko gradnjo. Storili so vse, da bi dobili novo trgovino, ki jo nujno potrebujejo. Saj gospodinje, ki so po službah v Kranju, mimogrede skočijo še v trgovino in nakupijo vse potrebno. Toda v vasi je veliko starih ljudi. Po starostni strukturi so Predoslje takoj za Jezerskim vas z največjim številom starega prebivalstva. Pa ne le to. Del potrošniškega centra, ki so ga načrtovali v Predosljah, naj bi bil namenjen kmetom za prodajo najnujnejših rezervnih delov, za gnojila, škropiva, semena, živinsko krmo in podobno. To bi bila edina trgovina za kmete v kranjski občini pa morda tudi na Gorenjskem, ki bi bila sodobno urejena, ne le lopa, kot je v največ primerih. Tudi njihovi kmetje imajo zdaj svojo trgovino kar na župnijskem skednju. Imela bi tudi temu primeren velik pokrit prostor in parkirišče. Torej, izigrani so bili tudi kmetje, ki so prav tako kot delavci prispevali svoje.
Najbolj pa je krajane Predoselj razjezilo dejstvo, da bodo Živila gradila in obnavljala trgovine drugod, po programu, ki so si ga zastavila. Iščejo pomoč širše družbe, to, kar jim nudijo krajani Predoselj, za kar so se skupno dogovorili, pa odklanjajo. Kot bi se bali našega denarja, pravijo ljudje v Predosljah. Neke vodilne strukture so pohodile sklep delavskega sveta, najvišjega upravnega organaj in delajo po svoje.
Skupščina krajevne skpnosti Predoslje je sprejela sklep o političnem mrtvilu v krajevni skupnosti in predlog o ukinitvi samoprispevka, določila je komisijo za pripravo predloga za spremembo namembnosti zbranih sredstev. Politično mrtvilo bo trajalo, dokler se stvari ne urede. Tak sklep so sprejele tudi vse družbenopolitične organizacije, ker se čutijo izigrane v dosedanjem delu za blaginjo ter politično enotnost in varnost krajevne skupnosti, so zapisali v sklep.
Kaj storiti, če ljudje ne bodo hoteli spremeniti svoje volje? Kot kaže, krajani zahtevajo svojo trgovino in ničesar drugega. Vztrajajo pri svojih prvotnih sklepih in pri dogovoru; zbiranje sredstev teče naprej. Trenutno je zbranih 5,790.000 dinarjev in ta denar leži brez obresti v SDK Kranj. Po zakonu mora ležati polovico roka, to je v primeru Predoselj dve leti in pol, in izgublja na vrednosti. Dali bi ga v obračanje Živilom; toda Živila niso hotela zapisati letnice začetka gradnje.
Caka torej denar, čaka čez 3000 mJ delno komunalno urejenega zemljišča, čakajo krajani — izigrani, jezni, užaljeni. Za vse, kar imajo, se morajo boriti kot malokatera krajevna skupnost, pravijo. Deset let so se borili, da so dobili lokalni avtobus, za telefon se bore že več kot pet let, že štiri leta imajo telefonske priključke plačane, a imajo v vsej krajevni skupnosti še vedno le pet telefonov, mrliške vežice so zgradili s samoprispevkom, gasilski avto so kupili sami, kulturni dom so sami obnavljali in zdaj je tu trgovina, za katero so sveto verjeli, da jo bodo imeli, saj so si zanjo odtrgovali od plač. Nihče pri uresničevanju svojih krajevnih želja in potreb ni šel tako daleč. In zdaj doživljajo takšno razočaranje.
Če se stvari tako zaoštre, da nastaja v občini že velika družbenopoliti čna škoda, to ne more biti več le pro blem krajanov Predoselj, temveč šir ši družbenopolitični problem. Živila in  izvršni  svet  skupščine občine Kranj naj dajo javni odgovor.
D. Dolenc
Aplavz kranjskim lutkarjem
Na 15. jubilejnem srečanju slovenskih lutkovnih skupin so kranjske lutkovne skupine osvojile simpatije kritike in občini ,, — V tej sezoni jih bo videlo občinstvo ljubljanskega lutkovfl* J?JS1 gledališča, snemali bodo za televizijo, lutkarji iz Besnice pa t *a do celo na lutkovni festival na Poljsko Ko j,
deleža
Kranj — Za 15. srečanje slovenskih lutkovnih skupin v Novi Gorici so si selektorji ogledali 70 predstav. V izboru 20 najboljših so pozornost zbudile tudi tri predstave, ki so jih pripravili kranjski lutkarji: lutkovna družina WO z režiserko Branko Bulovec je pripravila Piščančka Pika po ilustraciji Marjana Mančka, lutkarji iz osnovne šole Bratstvo in enotnost so s senčnimi lutkami priredili igrico Najmočnejši fant na svetu, mladinska lutkovna skupina KUD Jože Papler iz Besnice pa je pod vodstvom režiserja Janka Eržena odigrala Andersenovega Grdega račka.
S Piščančkom Pikom je skupina vzgojiteljic, lutkovnih animatork, pokazala, kako lahko na lutkovnem prizorišču zaživi tudi medij kot je ilustracija. Ilustracijo Marjana Mančka iz Cicibana so članice lutkovne družine oživele v igrico, ki jo odlikujejo dodelana lutkovna animacija, lik in stik z otroškim občinstvom. S predstavo Najmočnejši fant na svetu je režiser Vladimir Ross dosegel sproščeno igro otrok. Ta se, prenesena na oder, rada sprevrže v narejenost, v tej lutkovni igrici pa se je sproščeno otroško igranje nadaljevalo tudi na lutkovni sceni. O Grdem račku besniških lutkarjev so na republiškem odboru za lutkarstvo pri Zvezi kulturnih organizacij menili, da je najčistejša lutkovna predstava na srečanju. Čista animacija, obogatena z glasbo in likovnimi elementi, popolno gibanje in neobremenjenost v besedilu, so prevzeli kritike. Grdi raček je povsem brez besedila, čar mu dajejo druge, za lutkarstvo pomembnejše prvine. »Lutka ne potrebuje veliko besedila, da ji ne odvzamemo sposobnosti animacije,« je dejal Saša Kump, ki je za besniško skupino oblikoval lutke. »Da je skupina dosegla takšen uspeh pri občinstvu jubilejnega slovenskega lutkarskega srečanja, gre zasluga obema — uigranemu lutkovnemu ansamblu in režiserju predstave, ki sta bila sposobna pripraviti lutkovno tako čisto predstavo. Od skupine si lahko še veliko obetamo.«
Grdega račka pa verjetno tudi drugi dve predstavi, bo v tej sezoni videlo tudi občinstvo ljubljanskega lutkovnega gledališča, posneli jih bodo za televizijo, Besničani pa gredo konec maja tudi
Predavanje Andreja Stremflja
Kranj — Tokratno predavanje, ki ga organizira Planinsko društvo Kranj, bo imelo alpinistično vsebino. Z njim se bo predstavil himalajec Andrej Štremfelj iz Kranja. Vodil je odpravo na Anapurno. Zanimivo bo slišati, s kakšnimi težavami so se naši alpinisti srečevali na njej. Vreme, gora in človek so namreč dejavniki, ki odločajo, ali bo odprava uspešna ali ne. Gotovo se je težko odreči vrhu, za katerega je človek žrtvoval del svojega življenja.
Predavanje z naslovom Nesojena Anapurna bo v sredo, 10. aprila 1985, v kranjskem Domu JLA. Vabljeni!
(S)
Kdaj bodo pospravili ruševine — To
je le eden od detajlov iz naselja blokov na Bobovku. Lansko pomladno neurje jim je odkrilo streho in njenih ostankov še vedno niso docela pospravili. Stanovalci so naredili, kolikor je bilo v njihovih močeh: ruševine so zložili na kup in poklicali Domplan, naj poskrbi za prevoznika. Toda po letu dni se na zelenicah še vedno izogibajo kupov ruševin. Tudi strehe še niso popravili in tako so v stanovanjih že vidne posledice enoletnega puščanja in zamakanja. — Foto: D. Z.
na lutkovni festival na Poljsko. Za* V&, je pino, ki je komaj začela, so to la5* priznanja, prav tako pa tudi za fo$ter! sko lutkarstvo, ki se je zadnja let« j^]^ čno razraslo. V Kranju živi kar^ er je amaterskih lutkovnih skupin, ta*0 ^ pred republiškim lutkovnim sreča« pripravijo izbor najboljših predst^ v občini. Prihodnje leto bi v občif^ gostili republiško lutkarsko sreč"
Jožo J Otorn
mmmmmmmmmmm^ \ga.
Njef
Naša beseda 8« %0\ na GorenjskeHC
Radovljica — Zveza kulturni!1 ^ ganizacij Radovljica bo v Domu j1 ^, Ažmana v Bohinjski Bistrici v v  a C od 15. do 17. aprila pripravila si* S. s nje Naša beseda 85 na Gorenjs^ % Sc Srečanje se bo začelo v por»e >tavi] ljek, 15. aprila, ob 11. uri, ko ^ Ov, ^ odprli razstavo likovnih del učeF osnovne šole dr. Janez Mencing^ ntu Bohinjske   Bistrice   in   fotog^ fcie ^ učencev osnovne šole A. T. Lii^ iz Radovljice. Ob 11.30 bo gledal glasbeni krožek šolskega kultur11' društva osnovne šole A. T. Linh^ p. S Radovljice uprizoril Butalce (M# ■% ski-Cvetko) pod mentorstvom " ^Hil, Stušek in Aleksandre Vremšak *2l0( 13.30 bo pionirska gledališka slg ^ na DPD Svoboda Bohinjska J jPal, uprizorila delo Machada-Beline ty mo strah Bav-bav pod mentorstvom' ste Bric, Maje Podjed in Polone pret. Ob 16. uri bo DPD Svoboda
Bohinjska Bistrica »j .^a j lariana Marinca Kfdi ^ j Darka Čudna- J>Uio 20. uri pa bo DPD Svoboda Pred«* J*oči uprizorila delo Luigija Cando* *Ho< Eva se bo rodila jutri v režiji Hel" Qoit na Mubija. >
V torek, 16. aprila, bo Mladic Ohj gledališče Tržič-podmladek v °> ^ vni šoli heroja Bračiča uprizoril * ^ a J. Variota Vzorni soprog v režiji ^L/ *
maž Godec zorila delo Marj cirkus v režiji
ljane Brkljač. Ob  10.30 bo
6Si
,0f *r T.
Kranj-Gledališče čez cesto upriz^ ^. •■ delo Fallade-Alidiča Zgodba o n« jetnem obisku v režiji Jolande T' Ob 11.30 bo Prešernovo gledali^ Kranja uprizorilo delo Erika \ Plešoči osliček v režiji Lojzeta k ^ manjka, ob 16. uri pa delo Al^1 Uijc< Goljevšček Čudežni kamen, prav j V2 ko v režiji Lojzeta Domanjka- ^ • 19.30 bo Glasbena mladina Trži*' ^ pravila Kitarski ovet GM, avto' ^ ^ čera bo Stane Bitežnik. Recitato' y^r krožek šolskega kulturnega dr^5 Srednje kovinarsko usnjarske , ^ Domžale pa recital poezije Sr? i 41 Kosovela v režiji Marjane Lena^ 'mj
V sredo, 17. aprila, ob 9.30 bo J y j turno društvo osnovne šole žirj? to^ ca uprizorilo delo Jana Malika ^ 0 0| ca-nogica pod mentorstvom Bernik in Rada Mužana. Ob 10-4' ^ gledališki krožek šolskega kulW o$e ga društva osnovne šole Venclja* [\^ ka Domžale uprizoril delo Le°P* Suhadolčana Figole-Fagole v *• Marine Rugelj. Ob 13. uri bo kU1
no umetniško društvo Franc r» Trzin-dramska sekcija mladih "jI . K( zorila delo Marthe Svvintz Kr^ ko smetanovi kolački v režiji M ta p Ipavec. Ob 16. ali ob 20. uri ^■ predstave še ni dokončno znan« ^ gledališče Tone Čufar z Jesenic >j >e g zorilo Krst pri Savici Franceta • l0,, šerna v režiji Mirana Kende in , Garricka-Smoleta Varh v režiji lv, Skumavec.
V sredo ob 18. uri bodo srec* Ki končali z okroglo mizo na * 0rfi Ustvarjalna iskanja mentorje]' ? i njihovih mladih sodelavcev gle<> J^a čnikov. Pogovor bo vodila m I
It. APRILA 1985
KRONIKA
7. stran (mWšmJ^^€iSLAS
iJRENJSKA NOČNA IRONIKA
Jftista sta se sprla ^kartah
^° Je Bled pred časom gostil •ezence   šahovskega prven-.a' je prišlo tudi do neljubega i f^°^a- Dva šahista sta se v i jip, m času ukvarjala z drugo ' er   *Uamo ifiro' s kartanjem. ) j. Je eden od njiju nečastno go-) r< sta se sprla in stepla. Mirili ^ možje v modrem.
j zSubil je motorno kolo
^že H. je v Škofji Loki pozabil JpJrno kolo, nato pa javil milici,
Pogreša. Ker ni vedel o iz-'Jenem vozilu ničesar poveda-.s° mu dobrohotno svetovali, j Se vrne domov, prespi alko-l*10 omotico in pride naslednji r». Do tedaj pa bodo pogledali Motornim kolesom.
[ubi
» 101
J**di bombonov ^ očeta
S. iz Tržiča je pretepel očeta, So prišli miličniki. Fant se je ftvil nad očeta zaradi bombo-„^ 1 "ti jih je hranil v omari, oče >i ^u tega ni dovolil. Sicer pa se rt t u> ki zmaga očeta, lizanje sla-ne spodobi več.
i« ^£di vlečejo
ifliiš lz ^ranJa Je ves pretepen »f Cg Potožit na milico, da sta ga i . platila žena in mladoletni sin. ;1i l(J °8 je bila menda preglasna gi hj , a- Poprej je menda on pre-^ ^  družino, zdaj pa je dobil vr-
z obrestmi.
*gal sredi poti
JJa Pol poti med Bledom in Ribjije obležal obnemogel J. Mi-, Jačemu se je zasmilil, pa je t toh    na m^ici» naJ mu gredo na r*       Opotekajočega so spremi-
°hlevni je bil tepen
^Bledu sta se mladeniča ste-ji iwo
i ^alca odpeljali, ^oli ni bila mlada
i Aa*e, da je Ločanka že pozabi-
# nili ^e bila kdaj otrok- P*"^ na 17 iT0 ^e Prišla tožit, da jo mulari-^, 2«emirja, se podi po zeleni-I ^ln nabija žogo. Ker je otro-ilj HVz^|a žogo, so ji starši zagro-ij twL a Ji bodo prerezali gume na C^mobilu.
Z f^vzaprav je tepel le eden, 2 k?1 Pa Je udarce sprejemal, do-oj^, hiso prihiteli miličniki in na-
\ Shoval ^uhinjskim nožem
bikovi dami je pijan N. S. go-^ grozil s krušnim nožem. Ko ijj (^c°vestili milico, je razgrajač v \q, "1 vhodna vrata in pobegnil. Jt O ,Pravice Pa 8a Je vendarle ilh ai mu zasegla nož in stra-^ 6p^?^^°l° ^er ga z drugimi pre-
1 vred za nekaj ur priprla.
finska
vojna
il i^.Tržičanka ni hotela skuhala ;je ^si*a> jo je mož pretepel. Mo-^P°stave, ki so ju mirili, so obe-^Svetovali strpnost. Možu, naj ■ >e p ^^J grobo opomni na nje-\ lo *°sPodinjske dolžnosti, in že-' ^aJ slednje vestneje opravlja.
težnosti ni poznal
>ih° Se -ie Tržičan ponoči vračal v_j 0v. je pred vrati sosedove hi-ji i^^Sl^dal pijanega sosedovega ijj |e -ki se ni mogel pobrati na no-
^Od °- mu Je skušal pomagati od to5n*n vrat, se je na balkonu ^VJ1 fantov oče in v razumeva-l lo^a. s°seda vrgel lonček z rožo. tj a je že morda znak hvaležno-* *°da lonček ...
Uičar se je zaletel [s^reko
avec — Na smučišču na Kr-se je v petek. 5. aprila, na spodil oS Progi na Njivicah pone-»j .™-letni smučar Tomislav Podij^ lž Senice pri Medvodah. Smu-tye Progi, postavljeni za tekmo-\^ balkanski pokal, ker so bili '? adansko progo pred tem detajl ^fli- Na cilju tekmovalne pro-^ Slnučar zapeljal v ožino in se z hitrostjo zaletel v smreko, j. anjenega so z rešilnim avtom \  " v Klinični center v Ljub-
Nevarni ćevapčići
Nad planiško prireditvijo ob svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih so bedeli tudi sanitarni inšpektorji, ki so dali največ pripomb na čistočo gostinskih objektov in oporečnost živil, posebej če-vapčičev na stojnicah.
Sanitarni inšpektorji so začeli gostinske lokale pregledovati že 11. marca, obiskali so vse od Jesenic do Planice, v času prireditve pa so posebej pozorno bedeli nad stojnicami na prireditvenem prostoru in nad hrano, ki so jo prinašali organizatorjem in tehničnemu osebju, novinarjem in gostom v Planici.
Začnimo pri čistoči gostinskih lokalov, ki so jih pregledali 11., 12. in 13. marca, da bi bili kar najbolje pripravljeni na velik obisk. Odvzeli so 376 brisov snažnosti,od tega je bilo 84 neprimernih, kar je 22 odstotkov. Največ neprimernih brisov je bilo v Domu v Planici, kar 9 od 26 odvzetih. Sledi mu penzion Kotnik v Kranjski gori, kjer je bilo od 17 odvzetih brisov snažnosti 8 neprimernih. S šestimi neprimernimi brisi pa sledijo hotel Larix Kranjska gora, gostišče Pod kepo Mojstrana, Gorenjkina restavracija Turist na Jesenicah in hotel Pri-sank v Kranjski gori. Vmes so torej tudi hoteli. Čiščenje so inšpektorji odredili Domu v Planici in penzionu Kotnik v Kranjski gori, sklep o plačilu stroškov pa gostišču Pod kepo v Mojstrani, gostišču Pri Jožici v Gozdu, penzionu Kotnik v Kranjski gori, gostilni Nikolič v Kranjski gori in Domu v Planici. Mandatne kazni pa so izrekli Špe-cerijinemu bifeju v Supermarketu na Jesenicah, Kolodvorski restavraciji na Jesenicah in Gorenj kine-mu motelu Slavec v Kranjski gori.
Oskrbo s pitno vodo so pregledali 14. marca, bakteriološke analize so pokazale neoporečnost. Preskr-
NESREČE
Štirje ranjeni
v trčenju tovornjaka
Pod vin — 32-letni voznik tovornjaka Drago Savič iz Ljubljane je v četrtek, 4. aprila, z neprimerno hitrostjo vozil po gorenjski magistrali od Lesc proti Podvinu. Sumijo, da je bil pod vplivom alkohola. Z nezmanjšano hitrostjo se je zaletel v ustavljen osebni avtomobil avstrijske registracije, iz katerega so pred tem izstopili voznik Dragan Bogdanovič in sopotnika Milica Radovanović in Perica Jovič. Osebni avto je odbilo na cesto in ga prevrnilo, tako da je zadel 29-letno Milico Radovanović. Tovornjak je nato zaneslo na nasprotni vozni pas, ravno tedaj, ko ga je prehiteval osebni avto Nika Staniča. Slednjega je vrglo s ceste, pri tovornjaku pa se je prevrnila kabina. Savič je bil v nesreči ranjen, lažje poškodbe pa sta dobila tudi voznik Stanič in njegov sopotnik Stipo Vuleta.
NEPREVIDNO cez cesto
Zaradi napačnega prečkanja ceste sta se v petek, 5. aprila, na Jesenicah in v okolici zgodili dve prometni nesreči. V prvi, na Belem polju, se je ponesrečil 45-letni Mirko Pejič iz Mojstrane. S kombijem se je pripeljal do makadamskega izogibališča na Belem polju, potem pa izstopil in se hitrih korakov napotil čez cesto, ne da bi se prepričal, ali je cesta prazna. Tedaj je z osebnim avtom pripeljal Franc Santelj, star 45 let, z Jesenic. Pešca je prekasno opazil, zato kljub zaviranju in umikanju nezgode ni mogel preprečiti. Huje ranjenega so Pejića odpeljali v jeseniško bolnišnico.
60-letna Dolfka Kokalj z Jesenic je istega dne prečkala Cesto maršala Tita tik pred avtobusom, ki ga je iz smeri Kranjske gore pripeljal 28-le-tni Branko Vidović. Voznik se je skušal izogniti trčenju, vendar je žensko kljub temu zadel in zbil po cesti. V nesreči je bila Kokaljeva huje ranjena.
AVTO SE JE PREVRNIL
Brnik — V soboto, 6. aprila, je
27-letni voznik osebnega avtomobila Marko Iličič z Golnika vozil iz Kranja proti Lahovčam. Pred odcepom za gostilno Cilka na Zgornjem Brniku je nepravilno prehiteval, tako da se mu je moral nasproti vozeči avtomobil umakniti s ceste, da ne bi prišlo do trčenja. Za 38-letnegu Dejana Polovška iz Celja se je srečanje kljub temu nesrečno končalo. Avto se je prevrnil s ceste. Vozniku sicer ni bilo nič hudega, zato pa je bilo na avtomobilu za 190.000 dinarjev škode. Povzročitelj nezgode je odpeljal, vendar so ga že čez nekaj ur izsledili. D. Ž.
ba s pitno vodo je bila dobro urejena, napeljana je bila na vsa ključna mesta pri kioskih in sanitarijah, redno so jo klorirali. Po dogovoru z Zavodom za socialno medicino in higieno so organizirali tudi redno dezinfekcijo sanitarij. Pri tem torej sanitarni inšpektorji niso imeli pripomb.
Več pa jih je bilo na račun hrane. Že pred prireditvijo so izrecno zahtevali, naj ne pripravljajo hitro pokvarljivih živil, kot so tatarska omaka, francoska solata, tatarski bifteki. Gostinci so ta navodila dosledno upoštevali. Izkazalo pa se je, da niso nič manj nevarni čevap-čiČi in pleskavice, v primerih seveda, ko masa mletega mesa ni ustrezno pripravljena ali je stara. Razen pripomb nad higieno so kar v nekaj primerih prepovedali pripravo čevapčičev in pleskavic ha prireditvenem prostoru. Prepovedali so tudi prodajo golaža. Organizatorju planiških prireditev so inšpektorji predlagali, naj v bodoče dovoli prodajo izdelkov iz mletega mesa le, če bo pripravljeni v ustreznem predelovalnem družbenem obratu. Tako bo zagotovljena neoporečnost pripravljenih živil, saj dober zaslužek marsikdo kuje na račun neustrezno pripravljene mase mletega mesa in tako poraja nevarnost črevesnih obolenj.
Podatki o odvzetih vzorcih na stojnicah govore, da je bila kar tretjina oporečnih ali pogojno oporečnih. Odvzeli so 35 vzorcev, od tega sta bila dva oporečna in deset pogojno oporečnih. Med stojnicami zasebnega in družbenega sektorja ni bilo razlik. Na stojnicah privatnega sektorja so odvzeli 21 vzorcev, eden je bil oporečen, šest pogojno oporečnih. Na stojnicah družbenega sektorja pa so odvzeli 14 vzorcev, od tega je bil eden oporečen in štirje pogojno oporečni.
Prehrano za organizatorje in tehnično osebje, novinarje in protokolarne goste so organizirali na posebnih stojnicah, delilnih mestih, v kuhinji in brunarici Kavka. Hrano za novinarje in delno za protokol so ponoči pripravljali v hotelu Larix, zjutraj pa so jo v grelnih posodah pripeljali v Planico. Izkazalo se je, da takšen način ni najbolj ustrezen, ker so hrano delili predolgo in je bila okoli 12. ure že premalo topla. V bodoče bi bilo bolje pripravljati oziroma kuhati hrano kar na prireditvenem prostoru, poljski vojaški kuhinji, kakor je bilo že zdaj urejeno za tehnično osebje. Prevoz hrane v grelnih posodah predstavlja vsaj za nekatere vrste hrane resen problem glede neoporečnosti. m. Volčjak
požari
ZGORELA LESENA STREHA
Gozd-Martuljek — V hiši Jožefe Brane iz Gozd-MartuljkaJe v petek,
5. aprila, nastal požar. Čez dan so močno kurili v krušni peči in ko je pihal veter, je iskre iz dimnika zanesel na leseno kritino. V požaru je zgorela streha, tako da gmotna škoda znaša okoli 100 tisoč dinarjev.
VŽGALA SE JE MAST
Kranj — Pregreta mast, ki se je cvrla na štedilniku, je v četrtek, 4. aprila, zanetila požar v kuhinji stanovanja Janeza Vilfana na Va-ljavčevi cesti v Kranju. Ogenj je uničil viseče omarice nad štedilnikom. Škodo cenijo na 20 tisočakov.
OGENJ V SUŠILNICI
Podreber — V sušilnici v hiši Alojza Konca s Podrebri je v soboto,
6. aprila, izbruhnil ogenj. Prejšnji večer je dal mesar v sušilnico sto kilogramov slanine. Vžgala se je mast, ki je odtekala s slanine, požar pa se je nato razširil na ves prostor in še na hodnik, ki vodi do sušilnice. Požar je povzročil za okoli 50 tisoč dinarjev škode. D. Ž.
V gore le dobro pripravljeni
Za človeka, ki rad zahaja v naravo, pomeni prihod pomladi več možnosti za gibanje v njej. Tudi gorniki že segajo po planinski opremi in se odpravljajo na prve ture. Posebno tisti, ki so zimo prebili v glavnem v dolini, pa se morajo zanje dobro pripraviti!
Piva je na vrsti skrb za telesno utrjenost. Z rednimi vajami, dalj širni sprehodi, lahkotnim tekom, kolesarjenjem in podobnimi aktiv nostmi si bomo obnovili moči, ki so potrebne za hojo v gorski svet. Prvi izleti naj zato ne bodo predolgi, saj pretiravanje s telesnimi napoi organizmu prej škodi kot koristi.
Pred začetkom planinske sezone bi moral vsak dobro pregledal1 tudi vso opremo. Zlasti čevlji morajo biti brezhibni; ,zlizan' podplat lahko hitro povzroči nezgodo, zato je bolje poskrbeti za dobro obuvale in s tem za lastno varnost.
Kdo se spomladi odpravlja na izlet v gore, mora vzeti s seboj do volj rezervne obleke. Opremljen naj bo tudi z zaščitnimi nepremočlj -vimi oblačili, saj muhsto aprilsko vreme lahko preseneti pohodnika z neljubo močo — in višje tudi s snegom in mrazom — ne le aprila. R; zen tega je za gorska pota, kjer je še sneg, potrebna zimska oprema.
V zasneženi strmini mora biti planinec previden zlasti v jutranjih urah, ko je v višjih legah zaradi zmrzali velika možnost zdrsa. Pozne je, ko se otopli, je nevarno padajoče kamenje, prav tako pa se mora paziti na plazovitih področjih, saj sonce spreminja snežno odejo in načenja njeno trdnost. Izogiba naj se tudi hoje po zasneženih grebenih ali vrhovih, kjer bi se pod njegovo težo lahko utrgala opast.
Planinec mora obenem upoštevati, da dnevi že niso dovolj dolgi Zc; daljše ture. Odloči naj se predvsem za vzpone v tiste predele, kjer so planinske postojanke že odprte. Za vsak primer mora nositi v nahrbtniku zadostno zalogo hrane in pijače. Ta mu bo prišla prav še posebej, če ga bo na poti zadržalo slabo vreme ali bo na njej zašel. Vedeti mora, kam se odpravlja, saj je večina planinskih poti spomladi še zasnežena. V takih razmerah — in zaradi ponekod obledelih markacij — pa sta orientacija in gibanje precej otežena.
In še en nasvet za pot na zasnežene višave! Tam je lahko zaradi močnih ultravioličnih žarkov nepremišljeno nastavljanje soncu silno škodljivo. Zato je treba občutljivo kožo obraza zaščititi z ustrezno kremo, oči pa zavarovati s temnimi višinskimi očali.
Veliko ljudem pomenijo planinstvo, plezanje in smučanje del življenja. Da bi s to dejavnostjo življenje bogatili in ne pogubili, je seveda treba upoštevati osnovne zakonitosti, brez poznavanja katerih je bolje — in predvsem varneje — ostati v dolini. s. Saje
Mora biti res gumijevka?
Alkohol botruje vse številnejšim kršitvam javnega reda in miru, zato se na Upravi za notranje zadeve v Kranju sprašujejo o ustreznosti kaznovalne politike in učinkovitosti socialnih služb — Daljša palica ne zaleže
V prvem letošnjem četrtletju je število kršitev javnega reda in miru v primerjavi z istim lanskim obdobjem poraslo. Več drznega vedenja, prekomernega točenja alkohola vinjenim osebam, razgrajanja po gostilnah in doma, več mladoletnih in nezaposlenih kršiteljev sili k razmišljanju: Še večjo skrb pa zbuja ogromno kršitev, storjenih pod vplivom alkohoala. Kar 90 odstotkov vsh, ki jih je zaradi rušenja javnega reda in miru letošnje tri mesece obravnavala milica, je bilo. opitih. Predpisi terjajo zoper vinjene osebe strog postopek: od pridržanja do iz-treznitve (letos so se k temu ukrepu zatekali manj kot lani, pridržali so le 96 oseb, lani 110) do predloga sodniku za prekrške. To ima kajpak tudi materialne posledice.
Številne družine so v današnjih družbenih razmerah potisnjene na rob eksistenčnega minimuma. Alkohol socialno zlo še povečuje: družinam odžira sredstva za preživljanje, poglablja konflikte, botruje družinskim prepirom, neredko izziva nasilje. V takih primerih v družino poseže milica, če kršitelja kaznuje, to za družino pomeni nov gmotni udarec.
Kadar alkoholika obranavajo organi za notranj zadeve, poročilo o njegovem ravnanju pošljejo tudi socialnem službam, da bi se tudi tam
zamislili nad drastičnimi socialnimi problemi, ki jih povzroča alkohol. O nadaljnji usodi poslanih poročil pri Upravi za notranje zadeve ne vedo ničesar. Socialne službe se namreč le počasi odzivajo na problematiko. Kako tudi ne! Če je le v prvih treh mesecih prek 450opitih oseb kršilo javni red in mir, če so zoper njih ukrepali na milici, napisali poročilo še centru za socialno delo, potem to na leto pomeni blizu dva tisoč poročil. To goro papirja je že težko prebrati, kaj šele imeti na očeh tolikšno množico alkoholu vdanih ljudi, pa čeprav gre pri tem številu tudi za iste ljudi, ki imajo večkrat opraviti z milico.
Težko je torej obsojati počaso delovanje socialnih služb, težko alkoholike, ki se v gmotni stiski tolažijo z maligani, težko milico, ki se ob vsem tem lahko zateka le k daljši palici. Tudi gostincem je težko potrkati na vest, da s točenjem alkohola povečujejo socialno zlo, saj jim je prvi od vseh ekonomski interes. In ko ob prekomernem točenju alkohola že opitim kaznujejo delovno organizacijo, odgovorno osebo in natakarja, ki je pijancu dolil kozarček, je spet najbolj prizadet tisti, ki ima najmanj, natakar. Komu od vseh torej poduk?
D. Z. Žlebir
Večji promet prek državne meje
Prek mednarodnih mejnih prehodov Brnik, Jesenice, Jezersko, Korensko sedlo, Ljubelj in Rateče je lani potovalo 11.445.675 potnikov, prek 600 tisoč več kot minulo leto. Najbolj je promet porasel v Ratečah, kjer je mejo prestopilo 20 odstotkov več potnikov kot leta 1983. Prek Brnikov je šlo lani 16 odstotkov več potnikov kot preteklo leto, na drugih prehodih pa je promet večinoma enak ali za kak odstotek višji kot leto dni prej. Prek cestnih mejnih prehodov je lani šla velikanska pločevinasta reka: prek dva milijona motornih vozil, 34 tisoč avtobusov in 46 tisoč tovornjakov. Na Jesenicah so zabeležili prehod več kot sedem tisoč potniških in devet tisoč tovornih vlakov, na Brnikih pa prek tri tisoč letal.
Da je promet prek meje toliko večji, gre zasluga tujcem. Teh je bilo lani na naši meji kar za 15 odstotkov več kot preteklo leto, medtem ko je bilo naših državljanov za kakih pet odstotkov manj. Večji promet tujcev je tudi v skladu z izračuni Turistične zveze Jugoslavije, saj so tudi nočitve tujih državljanov med lansko sezono porasle za 15 odstotkov. Domačini smo manj hodili prek meje, česar je bil kriv polog na iznos dinarjev, še več pa neugodna tečajna razlika dinarja do tujih plačilnih sredstev, kar se bo očitno poznalo tudi letos.
Tudi tranzitni promet tujcev je bil lani večji. Približno deset odstotkov več tujcev se je peljalo skozi Jugoslavijo kot v letu 1983. Večji je bil promet naših zdomcev, saj so na Ljubelju in Korenskem sedlu kar vsak teden sprejeli več deset avtobusov, s katerimi so se rojaki vračali v domači kraj. Na obeh mejnih prehodih, kjer doslej ni bilo toliko avtobusnega prometa, vsaj vsak teden ne, so morali močno okrepiti nadzor. Tihotapljenje in nedovoljena trgovina namreč nista bila nič izjemnega.
V maloobmejnem prometu z Avstrijo in Italijo je državno mejo prestopilo kakih 670.000 potnikov, večina naših državljanov in'le nekaj čez sto tisoč Avstrijcev in Italijanov. Številka pove, da nakupovalna mrzlica na oni strani meje ni tolikšna kot naša, čeprav sosedje z one strani meje prihajajo k nam prav tako na-kupovat, kot mi k njim. Mika jih cenejša in kakovostna roba kot jo imajo doma, nas pa isto v Avstriji in Italiji. Ko so ukinili nekatere omejitve v maloobmejnem prometu, se je število prehodov v nasprotju s pričakovanji zmanjšalo. Več je bilo maloobmejnega prometa z Italijo kot minulo leto, kar za 90 odstotkov. Italijani so več hodili na našo stran kot prej, saj so jih vabile nizke cene v naših trgovinah in gostilnah. D. Ž.
glas 8. stran.
ZANIMIVOSTI
TOREK, 9. APRILA
V Kranju odprli kmetijsko-gozdarski sejem
Prikaz dosežkov
in izmenjava izkušenj
Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je v petek odprl 24. mednarodni sejem gozdarstva in kmetijstva, na katerem okoli 400 razstavijalcev iz Jugoslavije in še šestih evropskih držav prikazuje več kot 40 tisoč izdelkov
Kranj — Kranjski sejem prikazuje rezultate proizvodnih usmeritev v minulem obdobju — je ob otvoritvi poudaril Leo Frelih — in hkrati s prikazom novosti v kmetijstvu in gozdarstvu opozarja na naloge, ki nas čakajo do leta 1990. Sejem je dobra priložnost za stike med porabniki, organizacijami, ki oskrbujejo kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo ter tudi mesto, kjer se izmenjujejo strokovne izkušnje in krepijo poslovne vezi med našimi gospodarskimi organizacijami in tujimi podjetji.
Prikaz dosežkov s področja kmetijstva in gozdarstva ter dopolnilnih dejavnosti lahko veliko prispeva k boljšemu izkoriščanju naravnih možnosti za pridelovanje hrane v hribovitih predelih. Program razvoja teh območij — v Sloveniji ga bomo sprejeli letos — zahteva vrsto tehnoloških, gospodarskih in organizacijskih rešitev, zato je prikaz strojev za obdelovanje zemlje v težavnih hribovskih razmerah ter za posek in spravilo lesa še toliko pomembnejši. Pečat sejemski prireditvi daje tudi usmeritev osrednje Slovenije v prirejo mleka, bogati pa jo še predstavitev lovstva in ribištva — dejavnosti, ki ju ne smemo obravnavati kot ljubiteljski, temveč kot pomembni gospodarski panogi. Zanimanje za sejem v Kranju se povečuje, je še dejal predsednik Zadružne zveze Slovenije, saj na njem kmetijci in gozdarji ne izmenjujejo le izkušenj, temveč sprejemajo tudi nekatere razvojne usmeritve.
Ob otvoritvi sta Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter Rok Gašperšič, predsednik organizacijskega odbora kranjskega sejma, podelila medalje za kakovostne novosti v kmetijstvu, živilstvu in gozdarstvu. Priznanje je prejelo 15 proizvajalcev, med njimi tudi kamniška Eta za delikatesne namaze, škofjeloški Mesoizdelki za gorenjsko zaseko, kranjska Agrome-hanika za skupino škropilnic in Roman Gorjup iz Trzina za pašni apa-
rat. Najprizadevnejši slovenski organizatorji traktorskih tekmovanj Titova brazda — Štefan Bukvič iz Pu-concev ter Zvonko Miklič in Branko Pečan iz Ljubljane — so na sejmu prejeli odlikovanje zveznega odbora delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji.
Kranjski kmetijsko-gozdarski sejem bo odprt do ponedeljka, 15. aprila. V sredo bo dan gozdarjev, v petek dan lovcev, v soboto gorenjska razstava goveje živine lisaste pasme, ves čas sejma razstava in prodaja
Kranjski gozdarsko-kmetijski sejem v Kranju je odprl Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije.
plemenskih ovc, ponudba brionskega turizma, v sredo in četrtek bo na Brdu še zvezno posvetovanje o razvoju hribovskega področja.
C. Zaplotnik
Parna lokomotiva na leski železniški postaji — Nekdaj je vozila na progi do Kranja, Tržiča in Kamnika, odslužila je in danes kot zanimivost in spomin na dobre stare čase stoji na leski železniški postaji. Zanimanje zbuja predvsem pri otrocih, ki starih hlaponov ne poznajo več. Parno lokomotivo številka 53019 so pripeljali pred nedavnim, slovesno jo bodo obeležili v soboto, 13. aprila ob 10. uri, ko bo zaigrala tudi godba na pihala. Pred 15. aprilom — dnevom železničarjev torej. To bo že tretja parna lokomotiva, ki bo na slovenskih železniških postajah spominjala na stare čase. Prva stoji v Murski Soboti, druga pa v Rogatcu. Foto: F. Perdan
»Ušla« je dobra tona saj
Prebivalci Labor v Kranju, ki jih je v petek, 29. marca, zvečer zajel dobro tono težak oblak proizvodnih saj iz kranjske Save, so ogorčeni — V Savi pojasnjujejo, da neljubemu dogodku ni botroval tako imenovani človeški faktor, marveč okvara, ki je doslej še ni bilo — Dodatni ukrepi
Kranj — »Bilo je v petek, 29. marca, zvečer. Nenadoma so se v zraku in povsod, kamor si pogledal, pojavile saje. Hiteli smo zapirati vrata, vendar so saje prodirale povsod. Bile so na rjuhah, posteljnih blazinah, pohištvu ... Dušilo nas je. Na dvoriščih se jih je nabralo, kot bi padal črn sneg. Danes, teden dni po dogodku, je pes še vedno ves črn in mačka se nikakor ne more ,umiti\«
Tako so razlagali ogorčeni prebivalci Labor. Povedali so, da so problemi s sajami že od takrat, ko se je Sava preselila na Labore. Nekajkrat se je dogodilo, da so v Savi tako imenovane proizvodne saje, ki jih kot surovino uporabljajo v proizvodnji avtopnevmatik, zaradi za-mašenih filtrov ušle. O tem je bilo precej razprav v krajevni skupnosti in tudi z vodstvom Save. Že nekaj časa se taki neljubi primeri niso dogajali, saj so v Savi v ta namen vložili veliko naporov in poostrili tudi odgovornost ter disciplino.
»Kaže pa, da je zadnje čase odgovornost popustila in tako se je zadeva ponovila. Ne moremo si drugače razlagati dogodka, ki mu doslej praktično ni bilo primere. Ne moremo pa se tudi več zadovoljiti zgolj z obljubami, da se to ne bo več dogajalo,« so poudarili.
Oglasili smo se v Savi in povprašali, kako je prišlo do neljubega dogodka. V pogovoru so sodelovali inž. Drago Smodiš, strokovni sodelavec v tovarni avtopnevmatik, inž. Janez Perčič, vodja proizvodnje, diplomirani obramboslovec Milan
Ambrož, direktor sektorja vz«1 ^ vanj a, inž. Emil Nanut, ekolo *AVE delovni organizaciji in inž. P j°n^8 Tili, vodja vzdrževanja. _
»V bližini takšnih industrij* ' kJ je naša, je življenje največ ms neprijetno. Sodimo namreč m& ko imenovane .umazane' indtf ^ ^ je. Do takšnega izbruha onesn' ^e nja s proizvodnimi sajami pa CojZa smelo priti. In to se nam je na' pi^ v šen način tudi prvič zgodilo. *ime Ob preselitvi na Labore smo |an.5a proizvodne saje uvedli tako im* "m nj vani pnevmatski transport po * Coj veh s pomočjo zraka. Ta zrfl* *ici t treba preko filtrov izpustiti. Sf **1 tu so naprave dobro delovale, če*1 kaj časa pa so se začeli filtri i& ^ *a> ti. Tako je prihajalo do obča* Jod
izbruhov. Pred tremi leti
i <*ars
glede tega ukrepali in stanje 9* ^ ^° normaliziralo. Sedanje meritv« 4 " rednem obratovanju kažejo, d' inas] zrak še pod dovoljeno mejo <* lCev snaženosti. Za izboljšanje st* ovale na tem področju smo samo ■ fvak vložili 60 milijonov dinarjev. , Wii Neljubi dogodek v petek zve« i, ^ j ko je ušla dobra tona saj, pa je mih po obliki in načinu prvi. Silo* ^ejš< katerega se prečrpavajo saje,' ^ nj namreč določena tipala (senzo' *oj<
ki ugotavljajo stanje saj. Ko j« ^ e los poln, se vklopi stikalo in pr* \ ^ je prekinjen. Tokrat pa je naS* Fvar okvara na končnem stikalu i" ''stvo izbruha je prišlo skozi varno* &t» jr ventil. Ob zadnjem pregledu O1 šni pregledi so dosledno vsak den) je bil ta ventil v redu. Vs* kor neljubemu dogodku ni bo* ^ val tako imenovani človeški t$ Vf (malomarnost), marveč prva t* *w stna okvara pri nas, ki jo še n$ JI* dokončno raziskali.«
Ko so okvaro zaznali preko'*j°vl štrumetov, so postopek prečrpaj ^la nja takoj ustavili. Nesreča pa jo' ^
ga
tela, da se je to zgodilo zvečer oblaka s sajami ni bilo moč vi6^ ; Čeprav raziskave še trajajo, sosf ^ " Savi že odločili za dodatna preV i|( tivna ukrepa. Tako naj bi zgra<. t izenačevalni vod za izravnava1 k\Q tlaka in dodatno komoro; podob' rr kot so že namestili v sami mešal to: ci. Povedali pa so tudi, da vsekal" ii razumejo upravičeno nezadoV1 stvo med prebivalci Labor za'ta neljubega dogodka, ki naj se v J hodnje ne bi več ponovil.
_A. Žalafr
ui
ova tek
(s . v
Ble
Razveseljiv pristop k razvoju Bleda
Izgradnjo in prenovo hotelov bodo povezali z naložbami v spremljajoče turistične objekte, ceste in komunalo — Velik motiv je svetovno veslaško prvenstvo, kakor tudi denar v turističnih blagajnah, računajo pa seveda tudi na posojila — Pozabiti ne bodo smeli na ljudi, saj si bodo brez domačih delavcev nakopali kup problemov — Do leta 1990 naj bi za turistično izgradnjo Bleda namenili 9,6 milijard dinarjev
O razvojnem programu Bleda v radovljiški občini že dolgo govore. Spodbujajo jih možnosti deviznega zaslužka, turizmu naklonjeni časi, ki bolj kot nekdaj polnijo turistične blagajne, zanimanje bančnikov za naložbe v turizem. Velik motiv je svetovno veslaško prvenstvo, ki ga bo Bled dobil leta 1989.
Že lani je občinski izvršni svet sestavil posebno delovno skupino, v kateri so seveda tudi predstavniki HTP in Integrala. Zdaj je nared elaborat o naložbah v blejski turizem do leta 1990. Pred kratkim ga je obravnaval občinski izvršni svet, ki je dal poudarek medsebojni odvisnosti naložb in navezavi naložb v spremljajoče turistične objekte, ceste in komunalo, na izgradnjo in prenovo blejskih hotelov. Takšen skupni pristop je seveda razveseljujoč, saj bo zavezoval vse dejavnike, ki sodelujejo pri turističnem razvoju Bleda. Naložbeni program bo obravnavala občinska skupščina, ki bo priporočila hotelsko turističnim in trgovskim organizacijam, občinski komunalni in cestni skupnosti ter krajevni skupnosti, naj projekte iz tega programa kot prednostne vnesejo v srednjeročni načrt.
Naložbe slone na današnjih pogojih gospodarjenja
Razen medsebojne odvisnosti naložb je za elaborat značilno, da projekti slone na današnjih pogojih gospodarjenja. To pomeni, da računajo na polovično udeležbo bančnih posojil, saj so naložbe izrazito izvozno usmerjene. Lastna udeležba pa temelji na zdajšnjem načinu odstopanja deviz, kar, denimo, za blejski HTP pomeni, da si bo 60 odstotkov lastnih sredstev za financiranje naložb zagotovil na takšen način. Trdnega zagotovila za nekaj let naprej seveda nima. Udeležba tujega kapitala, o čemer zadnje čase slišimo, je vprašljiva v pogledu prevzemanja obveznosti v zvezi z najetjem tujih posojil. Odprto je namreč vprašanje, kdo bi prevzel breme tujih dolgov, kar je seveda povezano z znatnimi tečajnimi razlikami. Če bi jih HTP, bodo novi objekti vsaj pet let v izgubi.
Povedati velja še, da so v elaboratu zajeti projekti, za katere vedo, da jih bodo lahko uresničili — projekti, ki jih pripravljajo zadnja leta. Gre orej za srednjeročni načrt, ki je uresničljiv do ?ta 1990 oziroma do svetovnega veslaškega pr-enstva. Načrt dolgoročnega turizma na Bledu pa bo seveda treba še narediti.
Zal pa je elaborat narejen le za Bled, ni bohinjske protiuteži. Slej ko prej zavoljo tega, ker je blejsko turistično gospodarstvo prodornejše, ker je denarno sposobno investirati. V Bohinju pa Alpetour ni dejavnik turističnega razvoja, devize iz Bohinja odtekajo za druga programska področja sozda. Če se v tem pogledu ne bo nič spremenilo, bo Bohinj zamudil turistično ugodne čase.
9,6 milijarde dinarjev za razvoj Bleda
V prihodnjih petih letih naj bi na Bledu v izgradnjo prenočitvenih in gostinskih objektov vložili 5.837 milijonov dinarjev, v izgradnjo spremljajočih turističnih objektov 2.079 milijonov dinarjev in v izgradnjo komunalnih objektov 1.695 milijonov dinarjev. Vsega skupaj torej dobrih 9,6 milijarde dinarjev. Za osve'tlitev teh številk velja povedati, da, denimo, načrtovane naložbe v prenočitvene in gostinske objekte veljajo lanski petkratni dohodek turističnega gospodarstva radovljiške občine. HTP kot protagonist razvoja Bleda je danes sposoben vlagati 300 milijonov dinarjev letno, letno pa se mu nabere 140 milijonov dinarjev amortizacije.
Naložbe bodo torej potrebovale ustrezno podporo bank, seveda v smislu devizno uspešnih projektov.
V hotelih in depandansah imajo danes na Bledu 1.930 ležišč, z uresničitvijo naložb v vrednosti 3.932 milijonov dinarjev bi se povečalo za 1.190 ali za 62 odstotkov. Ker gradijo predvsem na kvaliteti, bi se število ležišč A kategorije povečalo za 60 odstotkov. Število restavracijskih in drugih sedežev pa bi se povečalo s sedanjih 4.950 na 6.920 sedežev v zaprtih prostorih, kar je za 40 odstotkov.
Leta 1990 naj bi tako dosegli 721 tisoč nočitev, kar je 59 odstotkov več kot lani. Zaradi podaljšanja letne sezone in večjega deleža tujih gostov tudi v zimski sezoni naj bi se delež tujih nočitev v celoti povečal s sedanjih 72 na 75 odstotkov. Z novimi naložbami pa bi blejsko turistično gospodarstvo letni devizni priliv podvojilo.
Prednost bodo dali obnovi, preureditvi in posodobitvi obstoječih objektov. Gre za nekatere hotele s prvovrstno lokacijo, ki pa zaradi slabega vzdrževanja niso več primerni za turistično ponudbo: depandanse Bogatin, Blegoš, vila poleg hotela Park, Beli dvor itd. Podobno velja za Festivalno dvorano, Grajsko kopališče in smučišče Straža.
Novi in prenovljeni hoteli in restavracije
HTP že obnavlja depandanso Bogatin,.ki bo končana letos, naložba pa znaša 174 milijonov dinarjev. Nared je že vsa dokumentacija za gradnjo prizidka pri hotelu Krim , jeseni bodo začeli in gradnjo končali spomladi prihodnje leto. Naložba je ocenjena na 267 milijonov dinarjev, v prizidku bo 93 ležišč in 156 sedežev. Kompas bo letos začel graditi hotel v Ribnem, ki bo imel 204 ležišča in 320 sedežev, uvrščen bo v B kategorijo, veljal pa bo (po zdajšnjih cenah, seveda) 486 milijonov dinarjev. HTP pripravlja gradnjo novega hotela Belvedere, te dni bodo razpisali natečaj za načrte. Računajo, da bodo začeli graditi spomladi 1987; hotel A kategorije bo imel 300 ležišč in 650 sedežev, veljal bo 1,33 milijarde dinarjev. Za dve leti bo angažiral naložbena sredstva HTP. Zato bodo seveda dobrodošli krediti.
Mlino je zahtevnejši projekt, ki bo terjal bančno podporo. HTP je že razpisal natečaj urbanistično arhitektonske rešitve, ki bo osnova za izdelavo zazidalnega načrta. Tam naj bi dobili 500 ležišč in 1.000 sedežev A kategorije, naložba pa bo po zdajšnjih cenah veljala 2,5 milijarde dinarjev:
Manjša HTP naložba je še bistro v hotelu Toplice, ki bo uresničena že prihodnje leto in bo veljala 80 milijonov dinarjev. V vili Bled pa namerava HTP s sodelovanjem ostalih hotelov zgraditi manjši bazen, tretja faza prenove pa bo veljala 120 milijonov dinarjev. V kampu Zaka namerava zgraditi restavracijo, gradnja je odmaknjena v leto 1989.
Integral načrtuje tri naložbe. Prizidek hotela Park naj bi bil zgrajen leta 1987 in naj bi imel v A kategoriji 120 ležišč in 120 sedežev, veljal pa bi po zdajšnjih cenah 253 milijonov dinarjev. Depandansa hotela Golf naj bi bila zgrajena leto kasneje, v A kategoriji bi imela 200 ležišč in 120 sedežev, veljala pa bi 425 milijonov dinarjev. V kampu Zaka pa namerava leta 1989 dograditi penzion B kategorije s 55 ležišči in 135 sedeži, kar bo veljalo 102 milijona dinarjev.
Spremljajoči turistični objekti
Naložbe v spremljajoče turistične objekte obsegajo obnovo Straže, Zatrnika, Festivalne dvorane, Grajskega kopališča, razširitev igrišča za golf in nov informacijski, trgovski in športni center na Bledu. Motiv vseh je pridobivanje tujih gostov tudi pozimi in izven glavne sezone. Pogoj uresničitve teh naložb pa je, da bodo vse hotelsko gostinske in turistične organizacije, ki so prisotne na Bledu, sprejele sporazum o njihovi izgradnji in sofinanciranju.
Za smučišče na Straži so izvedbeni projekti narejeni, postaviti nameravajo sedežnico in urediti smučarske proge, kar bo veljalo 170 milijonov dinarjev. Na Zatrniku se že dogovarjajo o odkupu zemljišča za zgraditev poslopja, ki ga smučišče resnično potrebuje. Nared naj bi bilo že prihodnje leto, in veljalo naj bi 50 milijonov dinarjev. Festivalno dvorano bodo do prihodnje-
ga leta preuredili, razširiti jo nameravajo 1 njem delu, kjer bi pridobili dvorano s 700 s0 v sedanjem delu pa tri. Naložba bo v«1 210 milijonov dinarjev. Do leta 1987 bo natf ristični informacijski center ob vstopu na' ki bo veljal 269 milijonov dinarjev. Igrišče za ^ , bodo do leta 1987 razširili za devet igralnih' o čemer že potekajo razgovori z lastniki1 k ljišč. Sedanje igrišče je ob turnirjih že Pre^ 'Pl Naložba bo veljala 105 milijonov dinarjev. ^ trniku nameravajo smučišče razširiti na del, kjer sneg dlje obleži. Načrtujejo posta treh smučarskih vlečnic, kar bo veljalo 115 jonov dinarjev, zavrtele pa se bodo leta 19"V
Med večjimi gradnjami bo turistični trg0 W* center, ki ga Bled potrebuje še bolj kot nof tele. V poslopju bodo uredili trgovske, gostij «i informacijske in obrtne lokale. Kdo bo gt* jj e* sofinanciral in kako, še ni dorečeno, pod . naj bi bila do leta 1990. Naložba je ocenje*1; ^ današnjih 640 milijonov dinarjev. Do leta\C! naj bi zgradili tudi novo športno dvorano s " ^ * igrišči za tenis, kar bo veljalo 280 milijon0! 6' narjev. Dotlej bo moralo na preureditev po^ j/l tudi Grajsko kopališče, kjer bodo obnovili oi, ur* te, čolnarno, odprt bazen in stolpe, kar bo v«t.
240 milijonov dinarjev.
Ceste, komunala, energetika
i P*
Turistično gospodarstvo je že doslej sod^ Hj lo pri financiranju komunalnih naprav, v W *ki bo sočasno uresničevanje komunalnih n* \ ključnega pomena za turistični razvoj Bled* \ leta 1990 komunalno in cestno gospodarstvi Jvt črtuje na Bledu večje naložbe, turistično v % darstvo naj bi s sorazmernim deležem z oŠ* gospodarstvom prispevalo del sredstev za J (; in plinovod; njegova obremenitev je ocenje*1 W:
100 milijonov dinarjev do leta 1990.
(0
Blejsko obvoznico bodo zgradili do leta ■ veljala bo 700 milijonov dinarjev, blejsko h^ čno gospodarstvo bo prispevalo 80 milijon0 .« narjev. V prihodnjih petih letih bodo zgrad1 p[\ nalizacijo v Zaki, kanal do Mlina in čistil*1 pravo, kar bo veljalo 425 milijonov dinarjo. leta 1990 računajo na izgradnjo plinovo^ Lesc do Bleda, kar bo veljalo 143-milijon0, Jji narjev, turistično gospodarstvo bo prispv^ 20 milijonov dinarjev. Integral in HTP pa K ^ sama za uporabo termalne vode postavila tolj7ii ne črpalke v hotelih Golf, Park in Toplice, veljalo 250 milijonov dinarjev. S tern rsi zmanjšali uporabo kurilnega olja in se i& . *' uporabi premoga v novih objektih. Deponiji • moga in onesnaženi zrak vsekakor ne sod«, ^ turistični Bled. Zato bodo do izgradnje pli*1.« \ skušali dobiti dovoljenje za uporabo kur' )L olja tudi v novih objektih. \, Krajevna skupnost Bled ima v svojefl^ ^ gramu obnovo in asfaltiranje 41 tisoč p°.( skih  metrov cest, ureditev parkirišč, h i). ( razsvetljave in parkov. Vse skupaj bo v ^ 157,5 milijona dinarjev, računajo na sredst\ ^ činske komunalne in cestne skupnosti ter tv jj čne poslovne skupnosti. ... L
M. Vold ^
ŠPORT IN REKREACIJA
.9. stran @©SIS&SS©IEn'
'kanski moški alpski pokal
*k Petrovič zmaguje
/zdi
ololWEC - Smučarska sezona se Mencala. Zadnji dejanji v velesla-n slalomu bosta danes in jutri na *u> kjer bo finalni del letošnjega balkanskega pokala. Med * so fantje tekmovali v superve-na Zelenici, v veleslalomu na
sH*!«U' k-*er 3e Dil° tutn tekmovanje 'r^ae naslov, dva slaloma so vozi-jjjrjjzarici in na Platku. V zadnjih Pj v veleslalomu in dveh slalo-Leimel največ uspeha dvajsetletni Nan Rok Petrovič. Dobil je ve-1,1 na Krvavcu in nato oba slalo-,|A9°3zarici in Platku. Slalom na a *l\ mu Je za Prin0(injo sezono Si* ?*1 tudi prvo jakostno skupino v *kmovanjih. Morda pa bo osvojil anski pokal, saj z veliko pred-
i i Jurski delavci kranjskega kluba
ve
so na Krvavcu v petek pripra-^edno progo za veleslalom. Na .*a balkanski pokal in moške dr-0l 5Oslove se je zbralo nad sto tek-.01 ev iz enajstih držav. Poznejši ' 1 ^a'ec in novi veleslalomski drža-
*k Rok Petrovič si je to zmago * ki i
J«
I yil že po prvi vožnji. Na drugi » k| jo je postavil poklicni traner .kih alpincev Dare Štular, je bil
K JeJše in končna zmaga in naslov » £ njegova. Tudi ostali naši so vo-0f|J*o, kot znaj o, in osvojili so točke v !$kem pokalu. Jeseničan Grega 'k je bil za državni naslov tretji, 'j,Pa si je prismučal Novogoričan -  . ranko. Kombinacijo za državno l\ .JJvo je dobil Benedik pred Čiž-in Bergantom.
(
fei °rtne igre delavcev radovljiške občine
Veleslalomu najuspešnejši !?P Bled
Rezultati — 1. Petrovič (Jugoslavija) 2:34,61, 2. Stuffer (ZRN) 2:35,91, 3. Sal-zgeber 2:36,15, 4. Mader (obe. Avstrija) 2:36,33, 5. Franko 2:36,38, 6. Benedik (oba Jugoslavija) 2:37,56, 7. Eder (ZRN) 2:37,96, 8. Gugele (Avstrija) 2:38,05, 9. Jenni Libanon) 2:38,39, 10. Križaj 2:38,47, 11. Strel (oba Jugoslavija) 2:38,58, 12. Wopfler (Avstrija) 2:37 97, 13. Gaidet 2:39,00, 14. Fahner (oba Švica) 2:39,07, 15. Popangelov (Bolgarija) 2:39,18; državno prvenstvo — 1. Petrovič, 2. Franko, 3. Benedik, 4. Križaj, 5. Strel, 6. Robič, kombinacija — 1. Benedik, 2. Žižman, 3. Bergant, 4. Štraus, 5. Lavtižar, 6. Sitar.
D. Humer
^ovljica  —  Sindikalne športne aj 'elavcev radovljiške občine so se Jevale s prvenstvom v veleslaloma je na Kobli pripravil Smučarja Bohinj ob  omoči občinskega finega sveta in Zveze telesno-r( ^nih organizacij Radovljica. Na-ai u° Je 128 tekmovalcev in 34 tekmo-aj'!^ed ženskami so bile prepričljivi 1 bolj še zastopnice blejskega LIP, laškimi delavci Elana iz Begunj, zmagovalec veleslalomskega *vanja pa je postala ekipa LIP. ^.^kmovanjih v dveh športnih pa-*1 I1 (smučarskih tekih in veleslalo-i°v skupini največjih delovnih ko-k?v v vodstvu delavci in delavke *'       pred lesko Verigo in begunj-"'T. članom, v skupini srednje veli-°vnih organizacij Iskra Lipnica davnimi organi Skupščine obči-, Ovljica in Gradbenim podjetjem j Ji med najmanjšimi organizaci-; |a Triglavski narodni park pred Radovljica in Zavodom za urbani-
Zu'tati veleslalomskega tekmova-
nja: ženske — nad 36 let: 1. Romana Lakota (Obrtno združenje), 2.- Marija Praprotnik, 3. Vida Ažman (obe GG Bled); od 28 do 35 let: 1. Barbara Žbo-gar (Iskra Otoče), 2. Ana Šifrer (LIP Bled), 3. Alenka Bajželj (Vezenine Bled); do 27 let: 1. Darja Lazar (Obrtno združenje), 2. Jelka Ristič, 3. Lidija Zupan (obe LIP); moški — nad 46 let: 1. Janez Bohinc (Elan Begunje), 2. Peter Lakota (GG Bled), 3. Stanko Ažman (LIP); od 36 do 45 let: 1. Miha Zupan, 2. Janez Peternel (oba Elan), 3. Janez Pi-kon (LIP); od 28 do 35 let: 1. Janez Šemrl (GG Bled), 2. Aleš Šmit (Almira Radovljica) 3. Vito Šmit (Elan Begunje); do 27 let: 1. Matjaž Hafner, 2. Iztok Kržišnik, 3. Tomaž Gatej (vsi Iskra Lipnica); ekipno — ženske: 1. LIP Bled 51 točk, 2. Obrtno združenje 27, 3. GG Bled 23, 4. Iskra Otoče 15, 5. Veriga 12; moški: 1. Elan Begunje 59, 2. LIP Bled 56. 3.-4. GG Bled in Veriga Lesce 41, 5. Iskra Lipnica 30; skupnp: 1. LIP Bled 107, 2. GG Bled 64, 3. Elan Begunje 62, 4. Veriga Lesce 53, 5. Obrtno združenje 46.
{foubliško prvenstvo v tekih za mladince in ihte
J^jveč odličij Triglavanom
i     -— Na odlično urejenih smu-Pripravili so jih člani Smučar-"ruštva Rateče — so se mladinci ■j^te vseh starostnih kategorij po-i [L 2a letošnje naslove republiških ^1j V< Največ uspeha so imeli tek-\ c' |n tekmovalke kranjskega Tri-jj F ki so osvojili kar sedem prvih
t jL^ti ~ štafete — mlajši pionirji
IjJJO: 1. Partizan Gorje (Anderle, fkar, Larisi) 28,23, 2.- Bohinj «;^ušelj, Cerkovnik) 28,39; mlajše JJ* (3x3 km): 1. Bohinj (L. Cer-h5> S. Cerkovnik, Repinc) 31,06, 2. K ka gora (Dominko, Jelovčan, |ur) 31,17; starejši pionirji >Vft ): 1- Partizan Gorje (Majcen, ^ Zupan) 43,31, 2. Triglav I (A. i^J- Ažbe, Paik), 43,34, 3. Triglav ikj^k, Eržen, Cepič) 45,30; starejše jjke (3x4 km): 1. Triglav I (Kavčič, Grašič) 38,32; mlajši mla-J3x5km): 1. Triglav (Kolman, jSftik, Nunar) 41,11, 2. Kranjska lvJ*nan, Žunkovič, Klofutar) 42,37,
ga mladincev sa
^1* Loka — Občinska konfe-^SMS Škofja Loka je pripra-^ Soriški planini mladinsko j vanje v veleslalomu. Sodelo-mladincev in mladink iz 17 k *h organizacij. Po pričakova-6s 0 najuspešnejše zastopstvo ki je tudi osvojilo prehodni Mladinskih zimskih športnih
t*
ati — mladinke: 1. Irena »|^r (Lesna šola), 2. Meta Skrt lk*'' 3. Marija Matek (Vzgoj notare organizacije); mladinci: 1. L Kankelj (Tehtnica), 2. Rado Alples), 3. Brane Tavčar (So-pipno: 1. Alples, 2. Sorica, 3. 4. Alpetour, 5. Termika, 6. k'ta r' ^zgojno-varstvene organi-'$['\ Osnovna šola Gorenja vas, 2iri, 10. EGP.
3. Bohinj (Lapajne, Logar, Cerkovnik) 43,02; mladinke (3x5 km): 1. Triglav I (Bešter, Hočevar, Naglic) 48,22, 2. Triglav II (Kaučič, Naglic, Grašič) 50,05; starejši mladinci (3 x 10 km): 1. Triglav (Štibej, Katrašnik, Kordež) 1:19,47, 3. Rateče (Kavalar, Mlinar, Kerštajn) 1:22,51; člani (3 x 10 km): 1. Unior Olim-pija I (Munih, Pustovrh, Verovšek) 1:17,45, 2. Partizan Gorje (Reberšak, Cigler, Zupan) 1:19,43, 3. Triglav (Sti-belj, Katrašnik, Kordež) 1:19,47; članice (3 x 5 km): 1. Triglav I (Bešter, Hočevar, Kaučič) 48,22, 2. Triglav II (Kaučič, Naglic, Grašič) 50,05; posamezno — starejši mladinci (10 km): 1. Katrašnik 27,52, 3. Kordež 28,37, 5. Nunar (vsi Triglav) 28,53; mlajši mladinci (10 km): 1. Nunar 28,53, 2. Kolman (oba Triglav) 28,57, 4. Logar (Bohinj) 30,48.
J. Rabič
Prepričljivo vodstvo Tržiča
Kranj — V 11. kolu gorenjske nogometne članske lige je žirovska Alpina na gostovanju na Godešiču izdatno napolnila mrežo domačemu Kondorju, Reteče so doma izgubile s škofjeloškim LTH, Tržič nadaljuje z zmagami in utrjuje vodstvo na lestvici, Lesce so bile boljše od Alplesa, Bled pa je moral na domačem igrišču priznati premoč tekmovalcev iz Bohinja.
Izidi — člani — Kondor : Alpina 0:5, Reteče : LTH 3:4, Tržič : Polet 1:0, Lesce : Alples 3:1, Bled : Bohinj 2:4; vrstni red: Tržič 21, LTH 14, Alples 14, Lesce 13, Bled 12, Bohinj 11, Alpina 11, Polet 9, Reteče 3, Kondor 2; pionirji — Kondor : Alpina 1:3, Lesce : Alples 3:0, Bled : Bohinj 3:2, Tržič : Polet 1:0, Reteče : LTH 5:0, Kondor : Jesenice 3:4; vrstni red: Bled 23, Jesenice 18, Lesce 15, LTH 14, Bohinj 14, Alpina 14, Alples 12, Tržič 8, Polet 7, Reteče 5, Kondor 4; mladinci — Lesce : Bohinj 4:1, LTH : Kondor preloženo; vrstni red: LTH 15, Lesce 12, Bohinj 10, Kondor 6, Polet 4.
J. Žitnik
Hokej na ledu
Jeseničanom tudi
jugoslovanski pokal
JESENICE - Letošnji državni prvaki, hokejisti Jesenic,so te dni osvojili še eno jugoslovansko hokejsko lovoriko. V dvorani pod Meža-kljo so v borbah za jugoslovanski hokejski pokal v finalu ponovno premagali Crveno zvezdo iz Beograda in si tako zagotovili prvo mesto in jugoslovanski pokal. V vseh pogledih hokejske igre so bili spet najboljši in zasluženo so prvaki. Za jugoslovanski hokejski pokal so naša moštva začela igrati že leta 1966. Prvi prvak je bil Partizan iz Beograda, v naslednjih letih pa so ta naslov začeli osvajati Jeseničani in Ljubljančani. To naše največje pokalno tekmovanje so Jeseničani osvojili že devetkrat, kar je še en uspeh za železarje.
Za letošnjo jugoslovansko pokalno lovoriko so se v finalnem delu na Jesenicah borili Crvena zvezda iz Beograda, Medveščak iz Zagreba, Kompas Olimpija iz Ljubljane in Jeseničani. Za ponovni uspeh Jeseničanom iskrene čestitke z željo, da bi tudi v prihodnji sezoni osvajali vse jugoslovanske hokejske lovorike.
Izidi — Jesenice : Kompas Olimpija 6:3, Crvena zvezda : Medveščak 9:2, Crvena zvezda : Kompas Olimpija 6:5, Jesenice : Medveščak 10:3, Kompas Olimpija : Medveščak 7:2, Jesenice : Crvena zvezda 10:3.
Lestvica:
Jesenice Crvena zvezda Kompas Olimpija Medveščak
3 0 0 26: 9 6 2  0  1   18:17 4
1 0 0 0
15:14 2 7:26 0 -dh
Slovenski vaterpolski pokal za pionirje
Zagrebčani boljši od Triglava
KRANJ — Zimski bazen v Kranju je bil prizorišče letošnjega republiškega pionirskega pokala. Za ta naslov so se potegovala moštva Mladosti iz Zagreba, Kopra in kranjskega Triglava, zunaj konkaurence pa je nastopila tudi ženska ekipa Triglava. Naslov prvaka in pokal so dobili mladi vaterpolisti zagrebške Mladosti, ki so bili boljši od Triglava.
Izidi — I. kolo: Triglav : Koper 20:6, Mladost : Triglav (ženske) 26:5, II. kolo: Triglav (ženske) : Koper 11:9, Mladost : Triglav 9:8, III. kolo: Triglav : Triglav (ženske) 18:8, Koper : Mladost 3:19.
Lestvica:
Mladost Triglav
Triglav (ženske) Koper
3 3 0 0 54:18 6
3 2 0 1 46:23 4
3 1 0 2 24:53 2
3 0 0 3 18:50 0
Najboljši vratar je bil Srdarevič iz Mladosti, najboljši igralec in strelec pa je bil Triglavan Štromajer, ki je dosegel dvaindvajset golov. Vsa srečanja so sodili Kranjčani Marinček, Stariha in Čalič.
-dh
športni delavci
Dušan Prezelj: umetna masa pogoj za kvaliteto
Kranj — Atletika je abeceda športa; je pogoj za dosego vrhunskih rezultatov. Atletika je tisti šport in kraljica športa, ki daje vsem največ: naj bodo to letne, zimske, vodne športne igre in tekmovanja v posameznih zvrsteh. Tudi kranjski atletski klub Triglav je bil vedno in bo še med vodilnimi jugoslovanskimi atletskimi klubi. Že iz svojih korenin je dajal izvrstne uspehe vsem tistim, ki so odšli v državno reprezentanco, in vsem tistim, ki so tekmovali na domačih in mednarodnih tekmah. Atletika v Kranju je dala vrsto reprezentan-tov, ki so nastopali za državno reprezentanco na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih, balkanskih igrah in mednarodnih srečanjih na vseh kontinentih. Med temi je bil tudi član kranjskega Triglava, skakalec v višino, in član celjskega Kladivarja, Dušan Prezelj. Po lanski decembrski skupščini atletskega kluba Triglav so ga izvolili za svojega predsednika.
»Kranjska atletika je zadnjih deset let nazadovala tako, da ni bilo pravih uspehov. Začeti je bilo treba na novo. Stanje se je začelo popravljati. Tako bo lahko postala spet taka, kot je bila. Atletika je bila v Kranju na višku okrog leta 1967, ko so bili mlajši mladinci drugi v državi. Po odhodu poklicnega trenerja Petra Kukovice je začela padati in skoraj vse se je končalo. Začeti je bilo treba na novo in ni se pokazalo tisto, kar se je pričakovalo. V klubu so sicer delali sposobni ljudje, a vse to je bilo premalo. Po odhodu poklicnega trenerja Iztoka Kavčiča smo ostali brez pravega trenerja. Toda v klubu imamo sedaj nad osemdeset atletov in atletinj, ki redno trenirajo in tekmujejo. Žal so Simon Ru-dež, Goran Kabič in Peter Kukavca trenutno vojaki. Tu so še Aleš Men-
ciger (metalec kopja), skakalci v višino, metalci krogle, diska, sprin-terji in dolgoprogaši. Vsi delajo, redno trenirajo in že dosegajo dobre rezultate. Za vse to pa bi bilo potrebno pridobiti ambiciozne ljudi, ki bi bili pripravljeni v klubu strokovno in organizacijsko delati. Res je, da imamo štiri amaterske trenerje, toda primanjkujejo nam poklicni. In tudi to so naloge, ki jih bomo morali rešiti. Med delovnimi ljudmi je dovolj zanimanja za atletiko. V veliko pomoč so nam zlasti delovne organizacije Iskra-elektri-čna orodja, Iskra Kibernetika in Planika.
Razvoj atletike je šel s hitrimi koraki naprej. In to že od leta 1968 z olimpijskih iger v Mexiku, saj so takrat na atletskih stezah prvič uporabili umetno snov. To je dajalo polet izredno hitremu koraku v prihodnost atletike in vsega športa. V Sloveniji so ta korak pri modernizaciji atletskih stadionov storili najprej v Celju, Novi Gorici in Mariboru, kasneje pa še v Kočevju, Postojni in Tolminu. Letos bodo taki stezi dobili še v Novem mestu in Ljubljani. Tudi v Šiški bodo preuredili svoj stadion z umetno snovjo.
Tudi v Kranju na stadionu Stanka Mlakarja so možnosti, da končno dobimo atletsko stezo z umetno snovjo. To je edini pogoj za vrhunsko atletiko in vrhunska domača in mednarodna srečanja. Na takih progah, kot jih imamo sedaj, je to nemogoče doseči. Če nam bo uspelo v srednjeročnem programu, bo to nov uspeh. Potrebna bo pomoč vse družbe. To ne bi bila pridobitev samo za atletiko, temveč za ves šport; pridobile bi tudi šole za napredek telesne vzgoje. Zimskega mrtvila na stadionu ne bi bilo več.«
D. Humer
Šahisti iz Predoselj republiški prvaki
Gornja Radgona — Na 35. ekipnem republiškem šahovskem prvenstvu za pionirje — bilo je 23. in 24, marca v Gornji Radgoni — je nastopilo 11 najboljših osnovnošolskih ekip. Zmagala je ekipa osnovne šole Josip Broz-Tito iz Predoselj, za katero so»igrali Matjaž Šlibar, Bojan Arzenšek, Tomaž Rogelj, Robert Kocbek in Marko Kovač. To je največji uspeh gorenjskega pionirskega šaha v zadnjih nekaj letih in je rezultat dobrega dela mentorjev, prizadevnosti pionirjev in razumevanja kolektiva osnovne šole v Predosljah. Mladi šahisti bodo zastopali Slovenijo na državnem prvenstvu, ki bo od 20. do 25. maja v Puli.
Vrstni red: 1. Predoslje 29 točk, 2. Postojna 28, 3. Celje 27,5, 4. Ljubljana 25, 5. Gorišnica 24. B. Hribar
Po končani hokejski sezoni
Prvak bo tisti, ki je bogat
KRANJ — Na Jesenicah se je s finalnim delom za jugoslovanski pokal končala letošnja sezona v hokeju na ledu. Najboljša moštva so znana v državnem prvenstvu in jugoslovanskem pokalu. Največ so dobili Jeseničani, ki so osvojili državni naslov in jugoslovanski pokal. Drugo najboljše moštvo v državi je Crvena zvezda iz Beograda, ki je vzela to mesto lanskim državnim prvakom — hokejistom Kompasa Olimpije. Jugoslovanska državna reprezentanca je svojo pravo vrednost pokazala tudi na svetovnem prvenstvu skupine C in se z drugim mestom, takoj za prvaki Francozi, spet uvrstila v skupino B. Torej smo letošnjo hokejsko sezono končali nadvse uspešno in dobili več, kot smo načrtovali.
Sezona 1985-86 pa bo glede prvaka vprašljiva. Napoved je, da bo to tisti s polnejšo klubsko blagajno, ki bo lahko kupil najboljše domače in tudi tuje hokejske igralce. Ni več neznano, da klubi, kot so Vojvodina, Crvena zvezda, Bosna iz Sarajeva, Avtoprevoz iz Maribora in Partizan iz Beograda, že gledajo za našimi najboljšimi igralci. Klubi, ki smo jih našteli, imajo polno klubsko blagajno in ne bo jim žal dati lepih denarcev za nakup igralcev, ki na ledu nekaj pomenijo. Beograjčani in Crvena zvezda že spet gledajo Kovača in Seklja in tudi vemo, da je njihova klubska blagajna največja v tej zvrsti zimskega športa v Jugoslaviji. Beograjčani se ne ozirajo samo za našimi hokejisti, temveč imajo v mislih tudi nakup drugorazrednih igralcev iz Amerike in Kanade. To so pokazali že letošnjo sezono. Enako je tudi pri beograjskem Partizanu, saj je mošnja denarja tudi pri njih polna in v pravih rokah za nakup najboljših. Daleč za njimi pa niso tudi v Sarajevu, saj je Bosna novi prvoligaš. Tudi v Mariboru, njihov Av-prevoz je novi ligaš, bodo skušali dobiti kar najboljše mesto v prvi zvezni ligi.
Kako bo v najboljših hokejskih klubihtna Jesenicah in Ljubljani? Kje bodo ti klubi, ki so že leta in leta steber našega jugoslovanskega hokeja, dobili denar in si napolnili klubske blagajne? Zavedati se je treba, da bodo vsi tisti, ki bodo kupovali igralce, najprej pogledali po domačih logih in s kupi denarja hoteli v svoje vrste Jeseničane in Ljubljančane. Vodstva teh dveh klubov se bosta morala krepko potruditi, da bodo zadržala najboljše. D. Humer
Tržiški hokejisti prvaki
Tržič — V gorenjski hokejski ligi so letos nastopale le štiri ekipe — Tržič, Kokrica, Prevoje in Naklo — ali kar polovica manj kot lani. V su-perfinale sta se uvrstili ekipi Tržiča in Kokrice; prva je v rednem delu prvenstva zbrala 11 točk in druga 6. Prvo srečanje končnice je dobila Kokrica s 7:6, v drugem in tretjem pa so slavili Tržičani s 5:2 in 6:2 in tako postali zmagovalci lige. Tretje so bile Prevoje s štirimi in zadnji Naklo s tremi točkami. Najboljši strelec lige je bil s 25 zadetki Silvo Japelj iz tržiške ekipe, v kateri so se poleg njega odlikovali še Ivko Japelj, brata Darko in Igor Žnidaršič, Lado Perko, brata Pavel in Drago Avsenik, Štefan Marin in še kdo.
J. Kikel
Pomembna zmaga Alplesa
Kranj — V prvem kolu spomladanskega dela nogometnega prvenstva Gorenjske so za presenečenje poskrbeli nogometaši Alplesa, ki so doma gladko premagali igralce Bleda. Tržič je dosegel pomembno zmago v gosteh proti ekipi LTH, Alpina je doma premagala Bohinj, Lesce so v gosteh ugnale Polet, Reteče pa so doma izgubile s Kondorjem.
Izidi — člani: Alples : Bled 3:0, LTH: Tržič 1:2, Alpina : Bohinj 4:2, Polet : Lesce 1:4, Reteče : Kondor 2:3, vrstni red: 1. Tržič 19, 2. Alples 14, 3. LTH 12 itd.; pionirji: Alpina : Bohinj 1:2, Alples: Bled 2:6, Polet : Lesce 0:4, LTH :Tržič 3:0, Reteče : Kondor 3:1, Jesenice : Alpina 6:1; vrstni red: Bled 21, Jesenice 18, Bohinj 14 itd.; mladinci: Lesce : LTH 3:3, Kondor : Polet 2:2; vrstni red: LTH 14, Bohinj 10, Lesce 10 itd.   P. Novak
Kolesarstvo
Ropret četrti v Puli
KRANJ — Na stopetindvajsetkilo-metrski dirki v Pulju za nagrado Sipo-rexa je nastopilo nad osemdeset kolesarjev iz Italije, ČSSR in Jugoslavije. V razgibani tekmi je Italijan Capo v finišu premagal Pavloviča (Čukarički) in Rogovca Ugrenoviča. Od Kranjčanov je bil na solidnem četrtem mestu Bojan Ropret.
Vrstni red — 1. Capo (Seravale) 3:02,24, 2. Pavlovič (Čukarički), 3. Ugre-novič (Rog), 4. Ropret (Sava), 5. Glivar (Novo mesto), 7. Marek (Usti nad La-bem), 8. Bulic (Siporex), 9. Žavbi (Rog), 10. Čubrič (Kraljevo). -dh
glas 10. stran
SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA
TOREK, 9. APRILAJj
r
TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV »MEGA« ŽALEC
prvič na mednarodnem sejmu kmetijstva in gozdarstva v Kranju
Iz programa kooperacije z obrtniki razstavljamo:
mehanizacijo, priprave in orodje za potrebe kmetijstva in gozdarstva, drobne predmete iz kovin, plastike, papirja, lesa in drugih materialov za široko potrošnjo
Na našem razstavnem prostoru v hali A dobite vse informacije, lahko pa tudi opravite prednaročilo oziroma nakup!
AGRINA
».•»'.«w<<,^..;j
NOVO //SBO-fOB
OGfcAJA. K/J"f£RA N£ POTfcfcfilJ
Letvasti transporterji so uporabni predvsem za transport gajbic, vreč in druge embalaže na prevozno sredstvo, v pomoč pa so tudi pri sortiranju. Za spravilo silaže in druge krme pa so namenjeni korltasti transporterji.
Gozdarska prenosna vitla z možnostjo pogona na razne tipe motornih žag Je zelo priročna za spravilo lesa s terena, kije nedostopen za težjo mehanizacijo, uporabna pa je tudi za napenjanje kablov Ipd. (elektro, PTT...)
Novo na našem tržišču Je domača siloreznica, M z uporabnostjo, zmogljivostjo ter Izvedbo ne zaostaja za tovrstnimi Izdelki najbolj znanih Inozemskih proizvajalcev.
Tudi na kranjskem sejmu Je program pašnih aparatov »Herkules« dobil zlato medaljo za kvaliteto. Aparati za napajanje omrežja brez uporabe Izolatorjev v dolžini od 3 do 100 kilometrov so nadvse primerni tako za pašništvo kot za varovanje kmetijskih površin pred divjadjo.
Vabimo vas tudi v Žalec v blagovnico Hmezad, kjer se lahko prepričate o naši bogati ponudbi blaga in strojev za kmetijstvo in gozdarstvo pa tudi za obrtništvo in graditelje.
»nakup od vijaka do traktorja« telefon (063) 710-416
'Umu *je
V6tlic
No\ la i «fi r; ko
fobir
90 Kal« rti en lejš kor rni
0 '61
ISKRA AVTOMATIKA na 24. mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju razstavlja električnega pastirja VNP 50 in VNP 100. Naprava je visokonapetostni pulzator, namenjen za elektriziranje trajnih in začasnih električnih ograj, dolžine od 50 do 100 km. Ogledate si lahko tudi akumulatorje ter polnilce zanje.
Na razstavnem prostoru Iskre dobite tudi vse informacije ter prospekte.
J 7\
Kmetijske zadruge, delovne organizacije, društva! — Predstavniki narod' nega parka Brioni bodo v petek, 12. aprila, posredovali v dvorani C informad' je o ogledu brionskih znamenitosti in sprejemali naročila za organiziran* oglede. Ne zamudite priložnosti in se dogovorite za izlet!
L
Bogata izbira pohištva najbolj znanih jugoslovanskih proizvajalcev in sejemski popust vabita obiskovalce sejma na razstavni prostor Lesnine - SALON POHIŠTVA PRIMSKOVO v hali A. Pri nakupu vam pomagajo z nasveti, kupljeno pohištvo brezplačno dostavijo do 30 kilometrov in nekatere programe tudi brezplačno montirajo. Pozornost dajemo pohištvenemu programu PO-PO, ki je po ceni zelo dostopen.
če na razstavnem prostoru Lesnine na sejmu ne boste našli, kar ste iskali, obiščite njihov salon na Primskovem, ki v času sejma razprodaja razne pohištvene elemente po zelo ugodni ceni. Obiščite tudi specializirani salon kuhinjske opreme na Titovem trgu v Kranju in salon pohištva na Jesenicah
sta, lev
Med izdelki gorenjskih proizvajalcev pohištva ki se na sejmu predstavljajo v okvi-ru SOZD GLG, je našo pozornos* zbudila garnitura »Amsterdam« v luženi, temni izvedbi, ki jo v svojem izvoznem programu proizvaja ZLIT iz Tržiča. Na sliki je tudi trodelna "kredenca« Constanz, ki prav tako spada v Zlitov izvozni program in je tudi narejena v luženi, temni izvedbi. Omenjena izdelka je sedaj mogoče kupiti tU' di pri nas v vseh bolje založenih trgovinah s pohištvom in v Zlitovem salonu pohištva na Deteljici v Bistrici pri Tržiču (tel. 50-795). Zlit na sejmu razstavlja tudi sedežne garniture z novimi vzorci blaga.
v.
9. APRILA 1985
SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA
11. STRAN (M^l^IEHGLAS
TIKO
Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme
> komposterjem litreje do lumusa
ftVost v proizvodnem programu Tržiča podjetja industrijske kovinske ,reme (TIKO) — KOMPOSTER ali VR-(l REZALNIK — Vsak dan prikaz deloma te naprave na razstavnem prosto-1 Mercator-Rožnik — tozd Preskrba foč v dvorani A Gorenjskega sejma
pogosto se pri vsakdanjih opravilih znajdemo ffid vprašanjem, kam z odpadki organskega iz-— kam z vejami iz sadovnjaka, z odpadki iz [^v, kam s kartonom in časopisnim papirjem. Očajno ravnamo napak in te odpadke sežge-10 ali kako drugače uničimo, namesto da bi jih Wi zemlji in naravi.
*i*nite naravne snovi zemlji! To geslo so imeli Jaslih strokovnjaki tržiškega TIKO, ko so razvi-} novo in edinstveno napravo na Jugoslovanom trgu - KOMPOSTER ali VRTNI REZAL-% ki omogoča hitrejšo pripravo komposta ^rnusa). S komposterjem zmeljemo, zdrobimo Razrežemo vse odpadke organskega izvora eie sadnega drevja in okrasnega grmičevja, Vfitlična stebla, korenike, povrtninske kocene, % ter raznovrstne hišne odpadke — karton, ^opisni papir) v drobir, ki se s preostalimi lf1°vmi hitreje presnavlja v dobro vrtno zemljo. Nov način pripravljanja odpadkov za kompost ^ številne prednosti: omogoča kompostiranje ?Č različnih organskih odpadkov, boljšo mešajo raznovrstnih odpadkov, taKO pripravljen r°birzavzema manj prostora in dlje časa zadržuje
9o in toploto, ki je potrebna za razkroj. Kako uporabljamo vrtni rezalnik? V zgornjo Jjprtino vstavljamo odpadke — veje debeline I enega centimetra, v stransko odprtino pa de-*'ejše veje, do 3,5 centimetra. V spodnjem de-'tamposterja je več nožev, ki pri 2800 vrtljajih * minuto razrežejo in zdrobijo odpadke v pri-
NOVO
na 24. mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju
meren drobir. Vsako poseganje z roko v notranjost rezalnika je nevarno kot tudi vstavljanje predebelih vej in za to napravo neprimernih odpadkov.
Rezalniki so namenjeni gospodinjstvom, ki imajo sadovnjake in vrtove, kmetijam, drevesnicam, vrtnarijam in vsem drugim, ki imajo pri svojem delu opravka z organskimi odpadki.
Komposterji bodo v prodaji jeseni. Kakšna bo cena, je odvisno od števila naročnikov. Čim več jih bo, tem cenejši bodo!
Razen komposterjev si lahko na 24. kmetij-sko-gozdarskem sejmu v Kranju ogledate in si kupite tudi OMARE ZA PREKAJEVANJE IN SHRANJEVANJE MESA. Na sejmu veljajo še stare cene. SE PRIPOROČAMO!
KMETIJSKA ZADRUGA
»GORIŠKA BRDA«n soi o
DOBROVO 15 65212 DOBROVO
BRIŠKA VINA na kmetijsko-gozdarskem sejmu v Kranju
Vina iz »hiše kakovosti«
Kmetijska zadruga Goriška Brda, ki ima med številnimi pohvalami tudi mednarodno priznanje »hiša kakovosti«, se na 24. mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju predstavlja z vrhunskimi briškimi vini — z merlotom, rebulo, rosejem, tokajem, pinotom in drugimi kakovostnimi vini iz njihovega proizvodnega programa — Brezplačna po-kušina briških vin vsak dan od 15. do 16. ure na razstavnem prostoru Živil
Čeprav so briška vina poznana že več stoletij, med drugim so jih pili celo na dunajskem dvoru, še nikdar niso bila tako cenjena kot zadnja leta. Kmetijska zadruga Goriška Brda je ena redkih delovnih organizacij v Sloveniji in Jugoslaviji, ki je že prejela visoko mednarodno priznanje »hiša kakovosti«. Dragocena priznanja za kakovost pa so tudi zlate medalje z vsakoletnih razstav vin v Ljubljani kot tudi pohvale z mednarodnih poku-šin vin.
Razumljivo je, da je zaradi kakovosti veliko povpraševanje po vinski kapljici iz Goriških Brd. Briška vina so se uveljavila na zahtevnem italijanskem trgu, v deželi, ki je »polna vina in vinske trte.« Razen v Italijo izvažajo še v Avstrijo, Zvezno republiko Nemčijo, Združene države Amerike in še v nekatere dežele. Z rebulo, merlotom, rosejem, s tokajem in z belim pinotom oskrbujejo večino Slovenije in del Hrvatske, predvsem Zagreb in Istro. Nemalo briških vin popijemo tudi na Gorenjskem, saj kmetijska zadruga Goriška Brda dobro sodeluje s trgovskimi organizacijami, ki so pod okriljem sozda ABC Pomurka, z Živili in s Špecerijo.
Zadruga iz Dobrove predeluje le grozdje svojih članov (kmetov) in lastni pridelek, v nobe-
nem primeru pa ga ne kupuje pri vinogradnikih v ostalih predelih Slovenije in Jugoslavije — se s kakovostnimi briškimi vini predstavlja tudi na 24. mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju. Vsak dan sejma je od 15. do 16. ure na razstavnem prostoru Živil pokušina njihove vinske kapljice.
»Živila oskrbujemo z briškimi vini gostinske lokale in trgovine v Kranju in okolici, večino Kranjske gore, precejšen del Jesenic ter vse naše trgovine in diskonte na Gorenjskem,« je povedala predstavnica Živil na kranjskem sejmu Štefka Rlhtaršič, ki ima polne roke dela zlasti med tretjo in četrto uro popoldne, v času poku-šine torej. »Obiskovalci sejma radi posegajo po briški vinski kapljici. Moram priznati, da vsi po vrsti hvalijo lansko letino vin. Sicer pa opažam, da se pivske navade občanov spreminjajo, saj bolj kot po rdečih vinih posegajo po belih, čeprav so tudi rdeča briška vina zelo kakovostna.«
»Med veliko ponudbo vin v naših trgovinah in lokalnih najraje posežem po briških. To so zelo kakovostna vina. Še zlasti rada popijem kozarček briške zlate rebule, pinota ali tokaja, zelo okusen je tudi rose,« je med pokušino briških vin povedala Francka Gričar iz Tržiča.
»Po kosilu ali večerji, ob praznikih ali drugih priložnostih rad popijem kozarček ali dva dobre vinske kapljice,« pravi Štefan Lasan iz Domžal. »Že vrsto let imam o briških vinih najboljše mnenje. To so zelo kakovostna, dobro pitna vina, prijetnega vonja in okusa. Najraje imam rdeča vina, med njima je najboljši prav briški merlot.«
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA
»SLOGA« Kranj
Kmetovalci! Obiščite naš razstavni prostor na 24. mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju!
Na sejmu si boste lahko ogledali ali kupili £°je in priključke vseh proizvajalcev združenja AGROS. Iz pestre in obsežne sejemske !Udbe vam priporočamo:
• traktorje Fiat Štore 504 in 502 po znižanih . iemskih cenah, traktorje Torpedo vseh vrst po j *rih cenah, posredujemo tudi prodajo traktor-
v Univerzal (popust do 25 odstotkov) l • kardane vseh vrst domače proizvodnje, Uradne vvalterscheid
• elektromotorje 4 in 7,5 kW ^ obračalnike sena po 5 odstotkov nižjih ce-
l • program Creina: vse vrste cistern, trosilni-8 umetnega gnoja
k • pluge, sejalnike za koruzo — znamke *cker ter navadne in pnevmatske Oltove, vse
J^e predsetvenikov z enojnim ali dvojnim mrakom (valjarjem) po starih cenah
' • škropilnice
l • puhalnike sena Grič z dodajalno mizo in jQre2 nje, puhalnike z večjo delovno zmogljivost-
nakladalnike gnoja SKIP Ljubljana in Gra-'P Dubrava, nakladalnike lesa v • rotacijska kosilnica SIP Šempeter z delo-širino 1,35 in 1,65 metra (z gnetilnikom in i.r?2 njega), diskaste kosilnice Creina z delovno |lr'no 1,65 metra ter z mehaničnim ali hidrav-Cr,irn dvigom
i • SIP-ove silokombajne ^ • hladilnike mleka proizvodnje LTH — tip j+1 (za hlajenje mleka v 40-litrski kangli) in tip I + 2 (za hlajenje dveh kangel mleka s pomočjo ^ene vode)
t • molzne stroje IMP-alfa laval in Gorenje — ekro VVestfalia
i. • samonakladalke   sena   SIP Šempeter 6 m') in silazne nakladalke tip 28-24 h '* lastne kooperacijske proizvodnje vam podamo:
^ • ventilatorje za sušenje sena: aksialne 3 in •5 kW ter radialne različnih zmogljivosti (vse v
ejenih količinah)
Novost na sejmu:
• siloreznica domače proizvodnje
V naši prodajalni na Cesti 1. maja 65 v Kranju (poleg mlekarne v Čirčah) vam poleg navedenega nudimo še razne vrste rezervnih delov, od akumulatorjev do gum.
Telefonska številka:
• na sejmu (do ponedeljka, 15. aprila) — (064) 28-592
• v prodajalni — 21-545
Industrija naravnega kamna
MARMOR HOTAVLJE
pridobivanje in obdelava naravnega kamna, izdelava okenskih polic, stopnic, balkonskih in stenskih obrob,
vse vrste tlakov, lehnjak plošče, breton plošče, rustika,
zidne obloge (gladke, špičene, bunjaste), obloge kaminov,
spomeniki in spominska obeležja
Obdelava granitov, montaža kamnoseških izdelkov za družbeni in privatni sektor. Obiščite naš razstavno-prodaj-ni prostor na sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju od 5. do 15. 4. 1985.
^S^SSS^CaAS 12. STRAN __:
SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA
Posebno ugodno lahko na sejmu na razstavnem prostoru Slo-venljalesa v hali A kupite kuhinje: Petunija bela, Petunija Jesen, Orhideja natural, Vera 82 In Nada. Te kuhinje dobite TAKOJ. Seveda vam Je pri Slovenija-lesu na voljo tudi drugo pohištvo najbolj znanih proizvajalcev pa tudi vrtne sedežne garniture.
Če ne boste utegnili priti na sejem, se oglasite v njihovem prodajnem skladišču v Vlžmarjlh.
Na 24. mednarodnem sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju se predstavlja 1 vinsko podjetje KOVIN z Jesenic z opremo za goveje farme, s sistemi za odstjj njevanje gnoja ter opremo za vzrejo kuncev. Kot novost razstavljajo tovorni zaW nosilnosti 500 kg, ki ga je mogoče priključiti na vse tipe traktorjev. Primeren je" prevoz mlade živine, zelene krme itd.
Agromehanika
Kranj
MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE TOZD AGROMEHANIKA KRANJ, Hrastje
tel.: NC 064-23-059, 28-274, 28-273, 27-285, 24-372 direktni tel.: 24-778, 23-485
Telefon na sejmu: 26-387.
Proizvajalec škropilnic predstavlja na gorenjskem sejmu v Kranju nove serije škropilnic AG 330, 440, 660 in 1100 litrov.
Kupce vabimo, naj nas obiščejo na sejmu ali v Prodajnem servisnem centru v Hrastju pri Kranju, kjer predstavljamo in prodajamo traktorje in priključke IMT Beograd in TOMO VINKOVIĆ Bjelovar.
LAZAR MASLARIČ, Ljubljana, Šarhova 1 tel.:061-349-432
razstavlja in prodaja na sejmu v Kranju od 5. do 15. aprila moške, ženska In otroške klobuke, čepi* reklamne kape In kravati-
Priporoča se za obls^
zai str nji nii m<
Kand f«na
•m,
r
Kom
^l0{
gos
ALPETOUR
cRsrifl <e>
§lf®
TROSILEC UMETNEGA GNOJILA PS 502 Z NAPRAVO ZA DOGNOJEVANJE
0**
i A. \\
Z napravo za medvrstno dognojevanje si prihranite veliko truda in časa. Najbolj pomembno pa je, da je doziranje umetnega gnojila na vsako vrstico dokaj natančno zaradi regulacije na trosilcu, zato je tudi rast kulture v vseh vrsticah enaka. Dognojujete lahko vse kulture, sajene v vrste: koruzo, peso, zelje, tobak in krorripir.
— naprava dognojuje štiri vrstice naenkrat
— možnost nastavitve oziroma prilagoditve trosilnih cevi na širino vrstic -- montira se lahko na trosilec CREINA VICON PS-502, PS-402.
Obiščite nas na gozdarskem in kmetijskem sejmu v Kranju.
cREinn
PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE
64000 Kranj, Mirka Vadnova 8
telefon: 064-23-857, telex 34656 YU HORCE
Na sejmu se lahko v paviljonu priznanega zellščarja TOMAŽINČIČA le založite z najrazličnejšimi čajnimi mešanicami, kapljicami, olji In ml Izdelki Iz zdravilnih zelišč za blažltev vaših zdravstvenih težav, bro počutje, moč...
Iz I* dmw za d'
V času od 5. do 15. aprila vas Nama Škofja Loka vabi, da obiščete njen razstavni prostor na Kmetijskem sejmu v Kranju (v stari hali pri vhodu).
Nama vam priporoča nakup izdelkov bele tehnike, akustike, gospodinjskih aparatov, orodja, pohištva (sestavljivi program proizvajalca GARANT iz Polzele), otroških posteljic, stajic, cvetličnih korit, posode in keramike.
ŠIVALNI STROJI BAGAT ISKRINO ORODJE KLIP-KLAP
Po ugodnih cenah
vam priporoča nakup vrtalnih strojev in žarnic
"a:
nama
HIŠA DOBREGA NAKUPA
ft. 9. APRILA 1985
OBVESTILA, OGLASI
13. STRAN ^g^SSoJM^GLAS
Iskra
Kra kibernetika
žustrija merilno-regulacijske stikalne tehnike NJ, n. sol. o
^misija za delovna razmerja TOZD VZDRŽEVANJE KRANJ Niovno objavlja prosta dela oz. naloge
FODJE VZDRŽEVANJA ELEKTRONSKE IN MERILNE OPRE-I
pndidati morajo izpolnjevati naslednje posebne pogoje:
visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri, 5-letne delovne izkušnje na področju elektronike in merilne tehnike,
Ustrezne vodstvene in organizacijske sposobnosti, znanje angleškega ali nemškega jezika.
^°dočemu sodelavcu nudimo:
I zanimivo strokovno in ustvarjalno delo,
I strokovno in znanstveno izpopolnjevanje ter možnost sodelovanja z domačimi in tujimi znanstvenimi ustanovami in proizvodnimi delovnimi organizacijami,
f možnost pridobitve družinskega stanovanja.
' kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in > °Pisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi J* naslov: ISKRA KIBERNETIKA, Kadrovska služba, Savska lo-4, 64000 Kranj.
ALPETOUR
JLPETOUR
'OZD Hoteli Simonov zaliv IZOLA
^misija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in *4loge
^SPODARJA V POSLOVNI ENOTI SPORT HOTEL POKLJUKA
^ndidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
I KV električar, v 3 leta delovnih izkušenj, ^ opravljen izpit za kurjača centralne kurjave, opravljen izpit za šoferja B kategorije, poskusna doba tri mesece,
^ijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na £*slov: Alpetour, TOZD Hoteli Simonov zaliv Izola, Morava 6 a, v 15 H*eh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po konča-zbiranju ponudb.
KOP
Kovinsko podjetje kranj, Sučeva 27
remisija za delovna razmerja KOP Kranj na podlagi predhodnega sklepa °tyavlja oglas za opravljanje naslednjih del in nalog za nedoločen čas
|°pkavljanje del in nalog komercialista i
jr&ndidati morajo za opravljanje del in nalog poleg splošnih pogojev, določnih z zakonom,izpolnjevati še naslednje pogoje:
I da imajo končano višjo ekonomsko ali tehnično šolo in najmanj 3 leta delovnih izkušenj,
I da imajo končano srednjo ekonomsko ali tehnično šolo in najmanj 4 leta delovnih izkušenj,
I da izpolnjujejo druge pogoje,predpisane z zakonom ali družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini.
Poskusno delo v skladu s samoupravnimi akti delovne organizacije, ^ndidati naj pismene prijave o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo \8 dneh po objavi oglasa v časopisu Glas na naslov: Kovinsko podjetje j^anj, Šuceva 27, Kranj.
r&ndidati bodo pismeno obveščeni o izbiri kandidata v 15 dneh po preteku roka objave.
ar
CllflllfCI
ALMIRA
Alpska modna industrija Radovljica
^bjavlja po sklepu odbora za delovna razmerja pri TOZD Proizvodnja ple-**un Radovljica in SDS Skupne službe naslednja prosta dela in naloge:
TOZD Proizvodnja pletenin Radovljica
J- kontrolorja kvalitete
* Predenje in sukanje preje - 2 izvajalca
^goji pod 1. — srednja strokovna izobrazba pletiljske smeri in 2 leti delovnih izkušenj pod 2. — dokončana osemletka — priučitev za dela.
Itto se združuje za nedoločen čas.
fc SDS Skupne službe
I analitika
I vodje izmene v razvojnem oddelku 3' pripravnika
°goji pod 1. — višja strokovna izobrazba ekonomske smeri,
— delovne izkušnje na delih analitika.
pod 2. — srednja strokovna izobrazba pletiljske smeri,
— praksa na enakih ali podobnih delih.
pod 3. — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri.
Pelo se združuje pod 1. in 2. za določen čas — nadomeščanje v času koriš-*erija rednega letnega in porodniškega dopusta, pod 3. za določen čas — za as pripravniške dobe (6 mesecev).
^astop dela je za vsa dela možen takoj.
zainteresirane kandidate vabimo, da oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh od dneva objave oglasa na naslov: ^mira, alpska modna industrija Radovljica, Jalnova 2, odbor za delovna ^zmerja TOZD Proizvodnja pletenin za dela pod I., oziroma na odbor za klovna razmerja pri SDS skupne službe za dela pod II.
^javljeni kandidati bodo o izidu obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepov ^ odborih za delovna razmerja.
		
		
		
	egp	
EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE SKOFJA LOKA, p. o., Kidričeva 82
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. VODENJE PRODAJNE SLUŽBE
Pogoji: — višja šola ekonomske ali komercialne smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo,
— zaželeno je znanje tujega jezika.
2. TEHNOLOGA ZA PE II (izdelava komercialne embalaže)
Pogoji: — višja grafična šola,
— 4 leta delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo.
3. VEČ KARTONAŽERJEV
za delo pri strojni obdelavi embalažnih izdelkov
Pogoji: — poklicna grafična šola — smer kartonažer,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— trimesečno poskusno delo.
4. VEČ TISKARJEV Z ZNANJEM SITOTISKA (priprava, urejanje in delo na strojih)
Pogoji: — od 1 do 3 mesecev poskusnega dela,
— zaželene so delovne izkušnje .
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri.
:: TE KOTILI NDUS lOLftK'
Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ
razglaša na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja DS Skupne službe prosto delo oziroma nalogo v kadrovskem sektorju:
OPRAVLJENJE SPLOŠNIH ADMINISTRATIVNIH DEL
Pogoji:
— srednja šola upravno administrativne smeri,
— poskusno delo dva meseca.
Zaposlitev je za določen čas zaradi porodniške odsotnosti delavke.
Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pisne priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v roku 8 dni od dneva objave.
še do 15. aprila se lahko na letošnjem gozdarsko-kmetljskem sejmu ustavite na prodajnem prostoru Alenke In Milana Kokalja z Bleda. Razstavljajo In prodajajo spominke, igrače za otroke, nosilce za smučI Itd. Letošnja novost so moderne plastične torbice, ki jih lahko kupite za samo 600 din. Kot vsako leto pa tudi letos prodajajo električne škarje ter PIKET napravo za označitev krojev.
INTEGRAL TOZD Gostinstvo GOZD MARTULJEK
Na podlagi sklepa kolegija šefov razpisuje prosta dela in naloge:
VODJE STREŽNIH OBRATOV
Pogoji:
— hotelska ali gostinska šola (KV natakar),
— tri ali pet let delovnih izkušenj,
— znanje dveh tujih jezikov,
— dva meseca poskusnega dela,
— opravljen izpit iz higienskega minimuma,
— delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek 45. Rok obvestila je 15 dni.
Z Izredno modnimi In ne predragimi Izdelki Iz srebra In zlata se tudi na tem sejmu predstavlja zlatarstvo ZIDARIČ Iz Tržiča. Kupite Jih lahko na sejmu aH v njihovem lokalu v Tržiču, kjer opravljajo tudi popravila In odkupujejo staro zlato In srebro.
Hlevska oprema in servis Alfa-laval Štefana in Silve KOBAL iz Vižmarij sta že dolgo časa dobro znana gorenjskim kmetovalcem. Tudi na tem sejmu se predstavljata z bogato izbiro opreme in tudi nekaterimi novostmi. Omenimo naj še, da bo na sobotni regijski razstavi goveje živine ta privezana na Ko-balovi opremi.
z bogatim izborom strokovne literature s področja kmetijstva, priročnikov za vrtičkarje, ljubitelje malih živali, za dom in gospodinjstvo ter leposlovne literature iz kmečke knjižne zbirke se na sejmu predstavlja časopisno založniško podjetje Kmečki glas iz Ljubljane. Poleg tega,da si lahko v njihovem razstavnem prostoru v novi hali obogatite svojo knjižnico, se lahko tam naročite tudi na tednik Kmečki glas, revijo Moj mali svet in druge njihove edicije.
In-A T
Na lepo urejenem razstavnem prostoru se na sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju predstavlja tovarna verig, vijakov, odkov-kov, orodij, pnevmat-sko-hldravllčnlh naprav, Industrijske opreme in meril VERIGA Lesce.
.j ji»:":' L
Razstavljajo tudi verige za kmetijstvo In gozdarstvo, snežne verige za osebna vozila ter zaščitne verige za traktorje ter druge delovne stroje.
GLAS 14. STRAN.
OGLASI, OBJAVE
TOREK, 9. APRILAjl
Delovna organizacija
KRANJ
vam je pripravila od 8. do 12.4/85
DEGUSTACIJO
-PROIZVODOV-
PODRAVKA puding
LJ. MLEKARNE druž. sladoled
MERCATOR-EMRA sladki greh
v naslednjih prodajalnah:
8.4.
9.4. 10.4. II. 4. 12.4.
Ob 9'
SP PRI NEBOTIČNIKU
SP CERKLJE SP KROPA PC GLOBUS
Ob 15 h
PC PLANINA SP JESENICE DELIKATESA (central) PC ZGORNJE GORJE PC VODOVODNI STOLP
1
Pokusite in prepričajte se o kvaliteti omenjenih proizvodov
vS6v <c$x N6^v
Blagovnica Kranj
V MERKURJEV/ prodajalni v GLOBUSU v Kranju na odottiKu orodja v prvem nadstropju smo razen pestre izbire raznih vrst orodja opazili MINI PREDALNIKE, praktične za dom, zabavo in poklicno delo. MINI PREDALNIK — 1 set je sestavljen iz 10 predalčkov, z ohišjem skupaj
Te^TdT"-    izbrali so z mas
€X| agrotehnika-gruda
AGROTEHNIKA GRUDA
Proizvodnja, notranja in zunanja trgovina, servisi, n. sol. o., Ljubljana, Titova 38 — 40
Komisija za delovna razmerja TOZD Agrotehnika trgovina, n. sol. o., Ljubljana, Tržaška 132 objavlja prosta dela in naloge v gorenjski poslovalnici v Kranju, Dražgoška 2
SAMOSTOJNA PRODAJA BLAGA S SVETOVANJEM
Pogoj: — končana šola za prodajalce tehnične stroke ter 3 leta delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Pisne vloge sprejema D3SS kadrovska služba Ljubljana, Titova 38, 15 dni po objavi. Kandidate bomo obvestili v 10 dneh po izbiri.
Na podlagi 7. člena odloka o priznanjih občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 13/83) in sklepa 6. seje komisije objavlja Komisija za občinska priznanja
RAZPIS
ZA PODELITEV PLAKET OBČINE RADOVLJICA
Plaketa občine Radovljica se podeljuje temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam, družbenim organizacijam in društvom ter delovnim ljudem in občanom:
— za dolgoletno izredno uspešno družbenopolitično delo, ki je prispevalo k napredku in ugledu občine,
— za izreden prispevek pri uresničevanju samoupravnih družbenih odnosov, razvoju gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini,
— za uspehe trajnejšega pomena na področju gospodarstva, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje gospodarjenja, na utrditev njihovih razvojnih možnosti ter izboljšanje samoupravnih in medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu,
— za dosežene uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva in ostalih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi bistveno vplivali na izboljšanje dela in samoupravnih odnosov,
— za delovanje na področju razvijanja in ohranjanja revolucionarnih tradicij NOB,
— za aktivno udeležbo v različnih humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju človeških življenj in preprečevanju škode na premoženju.
Predloge za podelitev plaket lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije ali skupnosti in društva.
Po sklepu Komisije bo leta 1985 podeljenih največ pet plaket občine Radovljica.
Pismeni predlogi za podelitev plaket občine Radovljica z obrazložitvijo morajo biti predloženi Komisiji za občinska priznanja Skupščine občine Radovljica najkasneje do 10. maja 1985.
SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Komisija za občinska priznanja
am d( *odre b
Pri B ^am 18
&™ F0 kik
dam 4 Pasme l.Pod 'dam 7 'n bin pariju
>lam C gorer
?o po ■
^am d
SNAK mot
U>ber.'
LOTERIJA SLOVENIJE Beethovnova 11/V, Ljubljana
Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge
PRODAJALCA II V POSLOVNEM MESTU V KRANJU
Pogoji:
— IV. stopnja strokovne izobrazbe — prodajalec,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— ali osemletna osnovna šola,
— 5 let delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter s pogojem poskusnega dela, ki traja tri mesece.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 8 dni po objavi splošna služba Loterije.
Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v roku 30 dni od dneva zaključka objave.
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA TONČKE MOKORELOVE TRŽIČ
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
VODJE CENTRALNE KUHINJE
Pogoji:
— srednja gostinska šola — kuharske smeri,
— tečaj za otroško prehrano,
— opravljen higienski minimum,
— 3 leta delovnih izkušenj.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela po dogovoru.
Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: WO Tončke Mokorelove, Tržič, Koroška 24. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končani objavi.
DELFIN
VAS VABI NA RIBJE
SPECIALITETE
AGROTEHNIKA GRUDA
TOZD LOVEC Kranj Dražgoška 2
vam nudi poleg lovske in ribiške opreme pribor za akvarije in hrano za ribe in ptice.
Odprto od 8. do 14.30, ponedeljek od 8. do 18.30, prva in tretja sobota v mesecu pa od 8. do 13. ure.
DO GORENJSKA BOLNIŠNICA o. o. TOZD Bolnica Jesenice, b. o.
Na podlagi sklepa delavskega sveta in v skladu z določili Statuta TOZ? Jtjjnj razpisna komisija tozd Bolnice Jesenice razpisuje naslednja prosta dela' oST/jj
o \
Uni*
^Vnir 1 in
S*
«itve
naloge:
1. GLAVNE SESTRE BOLNICE za 4-letno mandatno obdobje
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— višja šola za zdravstvene delavce,
— strokovni izpit,
— pozitiven odnos do uresničevanja in razvijanja samoupravljanja,
— 5 let delovnih izkušenj,
— sposobnost za organizacijo in vodenje.
2. POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD za 4-letno mandatno obdobje
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— visoka izobrazba pravne, ekonomske ali družboslovne smeri,
— sposobnost za organizacijo in vodenje,
— široka družbenopolitična razgledanost in sposobnost razvijanja saifl%i ] upravnih odnosov,
— 5 let delovnih izkušenj.
3. PREDSTOJNIKA KIRURŠKEGA ODDELKA za 4-letno mandatno obdobje
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— dokončana medicinska fakulteta,
— specialistični izpit iz kirurgije,
— 5 let delovnih izkušenj kot zdravnik specialist kirurg,
— sposobnost za vodenje in organizacijo dela na oddelku,
— pozitiven odnos do samoupravljanja in sposobnost za razvijanje saifl0" upravnih odnosov.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo vi? ku 8 dni od dneva objave na naslov: DO Gorenjska bolnišnica, TOZD BoU1' ca Jesenice, Titova 112, Jesenice, v zaprti kuverti z oznako »za razpisno ^ misijo«.
O izbiri bodo kandidati obveščeni takoj po opravljenem postopku imenc-v* nja.
INTEGRAL SAP Ljubljana TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela $ naloge:
1. VEČ AVTOMEHANIKOV
Pogoji: KV avtomehanik, eno leto delovnih izkušenj.
2. 2 AVTOLIČARJA
Pogoji: KV ali PK avtoličar, eno leto delovnih izkušenj.
3. VEČ SPREVODNIKOV
Pogoji: dokončana osemletka, znanje slovenskega jezika.
4. VEČ POMOŽNIH DELAVCEV
Pogoji: dokončana osemletka.
Za zaposlitev pod točko 3. pridejo v poštev le kandidati s stalnic \ bivališčem na Jesenicah ali v Gornjesavski dolini.
Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas
s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosč' danjih zaposlitev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: INT#' GRAL, TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizetf1 Jesenice, Titova 67.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku roka za zb»' ranje prijav.
_____'
b
9. APRILA 1985
MALI OGLASI, OSMRTNICE
is. stran (mijmm^moiLAS
lODAM
fea 3584
u^^Ci, rjave, odlične nesnice, .*LPH Bidovcu v Srednji vasi 7, 3588
|,-am 18 mesecev staro TELICO r- Sp. Jezersko 18 3594 s^HKOVČE proda STREŠNO *Q kikinda. Lahovče 87, Cer-
ki 3615 ^am 4 tedne starega BIKCA,
.Pasme, za rejo ali zakol. Pra-
lJ. Podnart 3617
™am 7 kv. m OBLOG iz ultra-
An birmansko dekliško OBLE-
J^arija Hudolin, Partizanska 47,
g*Loka, tel. 62-895 3840
Jfam GLASBENI CENTER HI-
epe
_yJ OGLASI {: 27-960
•m dolgo POROČNO OBLE-,?°dre barve, št. 40. Pintar, Le-
Sorenje. Telefon 66-875 3856
P velikocvetne MAČEHE pro-> po 30 din v CVETLIČARNI v JJiu 3880 n?am dobro ohranjeno NAKLADO PRIKOLICO steyer, 12-ku-NAKLADALEC lesa - grabež 11 motor z menjalnikom TAM j ZASTAVO 850, letnik 1984 — I^Oer. Telefon 65-034 3889
tecite NOVO '1SKOTEKO
jjjp nad gostiščem Gaštej, od trgovine na Labo-]? v smeri proti Stražišču. jPfto vsak petek in sobo-^    22. ure dalje.
**KSTI
LINDUS
industrija 9 ^TILINDUS KRANJ
|?u Plemenitilnica sprejme Qelo v DE Gravura
^STILNO KEMIJSKE «NIKE
!jje na naravo dela je delo ^erno za moške.
^vijo se lahko kandidati z lenimi izkušnjami ali brez , in odsluženim vojaškim
Ridati naj dajo pisne pri-JJtve v kadrovski sektor de-organizacije najkasneje *u 8 dni po objavi.
Prodam DIRKALNO KOLO puch, KOTNO BRUSILKO bosch, premera 115 mm, 400 W, traktorski KOMPRESOR z montažo na kardan, dve A LESTVI, 190, 220 cm, vse malo rabljeno. Prebačevo 17, Kranj 3904
SPOMLADANSKI PLAŠČ in JAKNO (ž. štev. 40), prodam za 5.000 din. Telefon 26-564 popoldan
3941
Prodam dobro ohranjen VOZ ZA-PRAVLJIVČEK. Tavčar, Čabrače 7, Gorenja vas, tel. 064/68-358 3942
Prodam ZIBELKO in NAHRBTNIK za nošenje otroka ter ŠIVALNI STROJ bagat. Telefon 24-218 popoldan 3943
Prodam japonski stereo RADIO-KASETOFON. Špehar, Britof 325
Prodam dobro ohranjeno ŠPORTNO KOLO, znamke senior, 10 prestav. Orehovlje 8, Kranj 3944
TERNIT plošče, 40 x 40 za dvojno kritje, prodam. Lotrič, Zg. Besnica štev 37 3945
Prodam SEMENSKI KROMPIR igor. Okroglo 15, Naklo 3946
Prodam prikolico SENA. Bistrica 13 pri Naklem 3947
Prodam 20 do 50 kg težke PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 3948
Maja in junija bom prodajal dva meseca stare rjave in grahaste JAR-KICE. Sprejemam naročila. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 3949
Prodam črno-beli TELEVIZOR za 5.000 din. Žirovnica 57 3950
Prodam DNEVNO SOBO; 3 omare, 2 kavča, 2 fotelja, mizico. Pavel Lu-žan, Žabnica 66 3951
Prodam KROMPIR desire, semenski in krmilni. Prebačevo 45, Kranj
3952
Prodam STREŠNO OPEKO. Telefon 70-551 3953
Prodam KASETOFON sony TC-FX 3, OJAČEVALEC sony 33 W TA-F30 in GRAMOFON rotel RP-400. Telefon 45-184 3954
Prodam SENO. Babni vrt 9, Golnik 3955
Prodam nemško PRIKOLICO bra-ko granada de lux ter ŽELEZO, premera 6 mm. Telefon 47-151 3956
Prodam KROMPIR desire za seme. Kuralt, Žabnica 45 3957
Prodam silažno KORUZO in manjšo motorno KOSILNICO z grebenom. Lahovče 47, Cerklje 3958
Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Visoko 66 3959
Prodam švedsko MOTORNO ŽAGO, odlično ohranjeno. Telefon 21-983 samo v torek do 19. ure 3960
Prodam MIZARSKI STROJ na tri operacije. Telefon 47-064 3961
Prodam betonsko ŽELEZO 12 in 8 in KORUZO v zrnju. Srednja vas 41, Šenčur 3962
Prodam japonski PLETILNI STROJ, najnovejši model, malo rabljen. Telefon 27-304 od 19. ure dalje
3963
Prodam fantovsko KOLO. Telefon 61-000 3964
Prodam KOLO specialko kampa-gnola št. 54, oprema šimano. Kosi, Kranj, tel. 21-090 3965
OBRTNO PODJETJE CERKLJE
Cerklje na Gorenjskem 96, 64207 CERKLJE
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge:
ponovni razpis
1. RAČUNOVODJA
2. 2 KV ZIDARJA
3. 2 KV MIZARJA
p°goji: pod št. 1
^oleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, mora izpolnje-ati še naslednje:
h1 da ima najmanj srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri,
^ da ima vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delu.
^od št. 2 in 3,
*! KV delavec, poklicna šola omenjenih strok.
plovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno ^obo računovodja 3 mesece, ostali 1 mesec.
^astop dela je možen takoj.
kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo v 8 dneh po °bjavi na gornji naslov. Informacije na tel. št. 42-172.
ŽIVILA
TOZD MALOPRODAJA
Snjene kupce
bveščamo, * v prodajalni lf) PREDDVOR rodajamo gradbeni material oprostitvijo plačila prometna davka
Predložitvijo ustrezne izjave
Prodam nov barvni televizor znamke, »PHILIPS« ekran 51 tel. 62327
Prodam novo športno kolo »CON-DOR« — 12 prestav Škofjeloška 9 KranL
Prodam rabljen barvni TELEVIZOR hitachi in KOSTIM modre barve za birmo ali druge priložnosti. Simona Kosi, Jenkova 10, Kranj, tel. 21-090 3966
Črno-beli TELEVIZOR iskra gama prodam; in KUPIM manjšo KAMP PRIKOLICO. Telefon 26-009 3967
Prodam 1500 kg SENA. Vrba 24, tel. 80-202 3968
Prodam črno-beli TELEVIZOR gorenje. Zvonka Podboršek, Struževo 1, Kranj, tel. 28-741 3969
Prodam LES za ostrešje, špirovci 7,8 m. Telefon 61-882 dopoldan 3970
Prodam fantovsko temno-modro OBLEKO za prvo obhajilo in belo SRAJCO. Polje 9, Golnik; tel. 24-851 — i nt. 49 dopoldan 3971
Prodam rjav žameten SUKNJIČ z drap HLAČAMI za obhajilo. Telefon 50-820 3972
Ugodno prodam MOTORNO ŽAGO stihi 0.48, dolžina meča 50 cm. Naslov v oglasnem oddelku. 3973
Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Telefon 28-965 med 17. in 19. uro
3974
Ugodno prodam nov COMODORE 64 kasetar in ročke. Telefon 24-591
3975
ELEKTROMOTOR 4 kW, popolnoma nov prodam. Telefon 80-346 3976
Prodam nov japonski RADIO-KA-SETOFON stereo 2 x 7 W, za 3,2 SM. Igor Šubic, Dobje 1, Poljane 3977
Prodam KOSILNICO gotbrod, greben, 1,5 m in maraton za BCS. Telefon 45-427 3978
Prodam 15 5-valjnih SALONITK. Telefon 23-928 3979
SENO za konje in govedo, cena 25 din za kg, in KORUZO v zrnju, prodam. Lahko tudi dostavim. Telefon 061/653-121 3980
Ugodno prodam nove vprežne SANI (posmojke) za 3 SM, nove KLJUČE gedore za 1,5 SM ter dobro ohranjen GOZDARSKI METER, dolg 15 m, znamke spancer, angleške izdelave, za 1 SM. Janez Grašič, Črnivec 9, Brezje 3981
Menjam jalovo KRAVO za brejo ali KRAVO s teletom. Benedik, Golica 3, Selca 3982
Prodam litoželezno KOPALNO KAD in ŠTEDILNIK na trda goriva sloboda. Šušteršič, C. Kokrškega odreda 19, Kranj 3983
JARKICE, rjave, stare 8 tednov, prodam. Zgoša 47/A, Begunje 3984
Prodam SENO. Anton Pogačar, Radovna 5, Zg. Gorje 3985
Ugodno prodam barvni TELEVIZOR gorenje v garanciji in PONY EXPRESS. Telefon 79-589 3986
Prodam leseno DRVARNICO 6x11 m, avtoprikolico, malo težjo, primerno za manjši traktor. Franc Rozman, Podreča 8, Mavčiče 3987
Prodam 1/4 KRAVE za skrinjo. Telefon 064/60-734 od 7. do 8. ure
3988
Prodam semenski KROMPIR rezi. Voglje 88, Šenčur 3989
Prodam 1000 kg SENA, koruzo in jedilni KROMPIR. Telefon 061/611-137 3990
KUPIM
Kupim 20 vreč PERLITA za fasado. Jože Rogelj, Sitarska pot 6, Kranj 3823
Kupim dobro ohranjen PIANINO. Telefon 43-135 3653
Kupim AVTOSEDEŽ. Telefon 26-323 3991
Kupim 7-9 tednov starega BIKCA simentalca za nadaljnjo rejo. Telefon 83-337 popoldan 3992
BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE
sporoča, da ponovno pošilja po pošti BRIVNIKE BRAUN iz ZSSR. Cena 3.588,00 din. Priporoča se KOVINO-TEHNA CELJE, Blagovnica FUŽINAR JESENICE, Titova 1, tel.: 81-952.
VOZILA
UGOTOVLJEN PARKIRNI PROSTOR! &
Prodam R-4 GTL, letnik 1983. Cesta na Brdo 43-a, telefon 24-221.
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do 20. 6. 1985, za 4 SM, z rezervnimi deli. Deže Pen-zeš, Ljubljanska 9, Bled 3556
Ugodno prodam R-4 - KATRCO, letnik 1978, po registraciji. Telefon
78-032 3737 Prodam JAWO 350 ccm, letnik 1982. Ogled popoldan. Gorice 8, Golnik 3656 Prodam športno ŠKODO coupe. Stane Langerholc, Zg. Bitnje 239
3660
Prodam dobro ohranjen R-14. Kaj-zer, Prebačevo 58/A, Kranj 3674
Prodam ohranjen OPEL KADET, letnik 1970. Kajzer, Prebačevo 58, Kranj 3675
Prodam ZASTAVO 750, po delih ali celo. Nardoni, tel. 62-122 3713
Prodam karamboliran R-4 za rezervne dele. Frakelj, tel. 61-414 3714
Prodam dobro ohranjen R-4, letnik 1977. Tolar, Strmica 2, Selca
3735
Prodam rogov PONY EXPRESS. Franc Pogačar, Tenetiše 5, Golnik
3993
Prodam ZASTAVO 750 SE, letnik 1980, registriran do novembra. Ško-fic, Trstenik 32/A, Golnik 3994 Prodam ZASTAVO 750, registrirano, vozno. Ogled od 15. do 17. ure. Borko Kovačević, Ul. Tončka Dež-mana 10 3995 Prodam SIMCO 1301 S, celo ali po delih. Drago Novak, Pipanova
ZELO UGODNO!
S posebnim letalom v AMSTERDAM! od 20. do 24.4.Ogled cvetlične razstave "?0^a*5
Cena: 48.000 din — letalski in avtobusni prevozi, polpenzioni v hotelu, izlet, ogledi in vodstvo.
Možen samo letalski prevoz z obe smeri za 25.000 din
Informacije in prijave v Kompasovih poslovalnicah I
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1984. Stopar, Kebetova 18, Kranj
Prodam AUDI 80 L, letnik 1978, prevoženih 83.000 km. Telefon 064/62-726 3997
Zamenjam novo ZASTAVO 101 za GOLFA, starega do treh let. Možnost doplačila. Telefon 26-992 od 17. do 20. ure 3998
Prodam PONY EXPRESS, letnik 1978, za 3,6 SM, AVTO RADIO za 2,2 SM. Vreček, Rožna ul. 11, Šenčur
3999
VOLKSWAGEN HROŠČ, nova registracija, poceni prodam. Telefon 064/22-972 4000
Prodam PLATIŠČA z gumami za GOLFA in PLATIŠČA za ford tau-nus. Posavec 74 .4001
Kupim ZASTAVO 101, letnik 1980 ali 1981, do 35 SM. Jožica Pogačnik, tel. 81-541 - int. 341 od 7. do 13. ure
4002
Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1979, cena po dogovoru. Telefon 79-767 4003
Ugodno prodam CITROEN GS X, letnik 1975. Greta Mulej, Savska 34, Lesce 4004
Prodam ZASTAVO 750 SC. Šmid, Puštal 2, Škofja Ix)ka 4005
AMI 8, letnik 1974, vozen, ugodno prodam. Zeljko Jarič, Šolska 11, Škofja Loka 4006
Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, dobro ohranjeno, garaži-rano in AUDI 75, dobro ohranjen, z motorjem letnik 1981. Telefon 74-212 od 15. do 20. ure vsak dan 4007
GOLF, letnik 1982, ugodno prodam. Telefon 5"?-121 4028
STANOVANJA
Iščem GARSONJERO ali enosob-no STANOVANJE. Plačilo po dogovoru. Kličite vsak dan od 16.30 do 18.30 po tel. 21-648 — Anka Guckuk
3000
Vzamem podnajemnico, lahko z otrokom. Pod šifro: Pri Bledu 4008
Menjam dvosobno STANOVANJE z balkonom, v samem centru Bleda za enako ali enosobno. V poštev pride: Čirče, Britof, Preddvor. Telefon 78-003 4009
Zamenjam dvosobno STANOVANJE z vrtom brez centralne za večje v Radovljici. Telefon 75-508 4010
Prodam dvosobno STANOVANJE, 61 kv. m, staro 5 let, v središču Železnikov. Ponudbe po tel. 61-882 dopoldan 4011
POSESTI
Pri Tržiču prodam nedograjeno HIŠO. Informacije samo dopoldan po tel. 23-848 4012
PROSTOR za lokal vzamem v najem v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 4013
PROSTOR oddamo v najem. Za-puže 5, Begunje na Gorenjskem 4014
V centru II. na Jesenicah oddam najboljšemu ponudniku v najem PROSTORE, v izmeni 120 m', primerne za obrtno dejavnost. Možnost uporabe dvorišča. Telefon 82-011 vsak dan med 18. in 20. uro, v soboto in nedeljo med 15. in 20. uro 4015
Na obmičju Radovljice najamem GARAŽO ali ustrezni PROSTOR za garažiranje avta. Poleg rednega plačila nudim brezplačne usluge iz svojega poklica. Ponudbe pod šifro: Garaža 4016
ZAPOSLITVE
Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. Telefon 064/23-143 3791
Takoj zaposlim dva KV ali PKV SLIKOPLEŠKARJA. Dupan Bizant, Britof 9 3796
Zaposlim KOVINOSTRUGARJA in delavca za priučitev na stužnih avtomatih. Narlov v oglasnem oddelku. 4017
Takoj redno zaposlim moškega ali žensko za delo v kovinski stroki. Zupane, Smledniška 100, Kranj 4018
Vzamem kakršnokoli DELO na dom. Predvsem manjši izdelki iz lesa. Naslov v oglasnem oddelku. 4019
OBVESTILA
TELEFONSKE NAPRAVE in APARATE popravljam, montiram, vključim zvočni ali optični indikator poziva z vednostjo PPT-ja in podobno. Telefon 25-867 3802
Zidarski obrtnik s skupino prevzame vsa ZIDARSKA DELA, notranje omete in vse vrste fasad. Telefon 25-928 3805
Opravljam vsa ZIDARSKA DELA na območju Kranja in Radovljice. Ponudbe pošljite pod šifro: Kvaliteta
IZGUBLJENO
Izgubil sem šop KLJUČEV na relaciji Planina-Labore. Poštenega najditelja prosim, da mi jih vrne. Telefon 24-053 od 7. do 15. ure 4021
OSTALO
Janez Eržen iz Žabnice 59 se opravičuje Jožetu Rusu iz Cerkelj 147 za izrečene neresnične trditve na sestanku v Zadružnem domu na Prim-skovem dne 18. 2. 1985 in se mu zahvaljuje , . da je odstopil od kazenskega postopka 4022
Preklicujem DELAVSKO KNJIŽICO. Drago Fister, Kranj, Jake Platiša 5 4023
Nujno iščem INŠTRUKTORJA za
matematiko    (dopoldan). Telefon
28-239 4024 i
Iščem VARSTVO za 15 mesecev starega fantka pri nas doma. Prosim pokličite po tel. 26-323 4025
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete
ANGELE TRATNIK
roj. VRTNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem Tekstilindusa — Obrat I. — Skladišče gotovega blaga, sodelavcem KŽK Gorenjske tozd Mlekarna Kranj za darovane vence in cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na zadnji poti. Hvala dr. Beleharju za zdravljenje in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA!
ŽALUJOČI: sin Ervin ter hčerki z družinama ;
Cerklje, Poženik, Šenčur, 25. marca 1985
OBLETNICA
10. aprila mineva leto, kar nas je zapustil dobri mož in očka
MIRKO JERKIČ
iz Stražišča pri Kranju
Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. ŽENA IVANKA IN HČI MAJDA
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata
TONETA STRLIČA st.
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom in sorodnikom za vsestransko pomoč v težkem trenutku, za vsa pisna in ustna sožalja, vsem tistim, ki so se od pokojnika poslovili na domu in zadnji poti ter mu darovali toliko cvetja, govornikoma, domačim pevcem in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Hvala tudi tistim, ki so ga spoštovali v življenju!
Žalujoči: žena Francka, sinova Tone in Viktor z ženama, vnukinji Nina in Polona, brata Franci in Andrej z družinama ter drugo sorodstvo
PODBREZJE, TORONTO, ŽIRI, 7. aprila 1985
74, 3996
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica
ANTONA DEBELJAKA
p. d. Jurčkovega ata iz Smoldna
se iskreno zahvaljujemo dr. Bojanu Gregorčiču in osebju Kliničnega centra za zdravniško pomoč. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebej pa še sosedom za pomoč, podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala sodelavcem LTH TOZD Poljane, Alpetouru tozd Tovorni promet — poslovalnica Trata in Čebelarski družini Gorenja vas-Poljane. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem noneta Blegoš in duhovniku za lep pogrebni obred ob slovesu.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Bodoči obramboslovci o študijskih problemih
PCLJČE - Katedra za SLO in družbeno samozaščito pri fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani je priredila v sodelovanju z republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo in republiškim centrom za obrambo usposabljanje 6. srečanje študentov SLO in DS iz Jugoslavije. Na srečanju, ki je bilo med 4. in 7. aprilom v Poljčah, se je zbralo okoli 90 udeležencev iz vseh rapublik. razen iz Črne gore. Med njimi so bili poleg študentov tudi profesorji pa predstavniki zveznega sekretariata in republiških sekretariatov za ljudsko obrambo. Prireditev so tokrat prvič izvedli v Sloveniji.
Srečanje so začeli s plenarnim zasedanjem, na katerem je udeležence pozdravil republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. Med drugim jim je govoril o konceptu in doktrini SLO in DS ter vlogi študija obramboslovja. Ta študij in njegov interdisciplinarni razvoj pa je predstavil dekan FSPN iz Ljubljane Peter Klinar.
Delo so nadaljevali po komisijah. V komisiji za vzgojnoizobraževalni proces so si prizadevali za uskladitev študijskih programov. Komisija za družbenopolitično in samoupravno aktivnost je iskala vzroke za neaktivnost študentov na tem področju in oblikovala izhodišča za boljše delo. V tretji komisiji pa so razpravljali o vključenosti študentov v raziskovalno dejavnost. Ob tem je potekal tudi posvet predstavnikov kateder oziroma fakultet in sekretariatov za ljudsko obrambo o mnogih organizacijskih problemih v zvezi s študijem SLO in DS.
Čeprav dobivajo ta srečanja iz leta v leto bolj delovni pomen, se tudi na tokratnem niso izognili družabnosti in spoznavanju novih krajev. Udeleženci so obiskali Begunje, Kropo in Dražgoše.
Naš obisk na srečanju smo izkoristili za pogovor s tremi študenti iz Slovenije. Ker je znano, da se pri nas malo mladih odloča za obrambne in vojaške poklice, smo jih po-prašali o njihovih motivih za vpis na katedro za SLO in DS. Obenem smo se pozanimali, v kolikšni meri so se izpolnila njihova pričakovanja o samem študiju in kaj jih v njem moti. Takole so menili!
• Mojca Pešec, študentka 2. letnika iz Žalca: »Prijatelj me je v sred j i šoli seznanil z možnostmi izobraževanja za SLO in DS. Za ta študij sem se odločila zaradi njegove široke družboslovne zasnovanosti. K temu pa me je vodila tudi želja, da po diplomi skušam prispeva ti nekaj k izboljšanju sedanjih slabih srednješolskih programov za pouk obrambe in zaščite.
Da ta študij zahteva resno delo, potrjuje skoraj polovičen osip vpisanih po prvem letniku. Razen tega ga otežuje obvezno praktično usposabljanje. Slovenski študentje smo prav na tem srečanju opozorili, da je treba izboljšati razmere za taborjenje, zlasti za dekleta in uskladiti programe teoretičnega in praktičnega dela. Poseben problem je po-
manjkanje štipendij, kar kaže na slab odnos do tega področja.
Prvič sodelujem na srečanju, za katerega menim, da je nujno potrebno. Prav bi bilo, da bi se odslej bolje uresničevali na njem sprejeti sklepi.«
• Branko Vrabec, študent 1. letnika iz Portoroža: »Iz lastnih izkušenj lahko povem, da srednješolci dobijo malo informacij o tem študiju. Mene je obrambno področje privlačilo, zato sem se sam pozanimal o izobraževanju zanj na ljubljanski fakulteti. Prave motive pa sem dobil po odslužitvi vojaškega roka in na začetku študija.
Študenti SLO in DS smo pri delu zelo povezani. Kot ugotavljamo na letošnjem srečanju v komisiji za družbenopolitično in samoupravno organiziranost, bi morala biti taka tudi naša aktivnost v organizacijah ZSM in ZK. Slabo delo na tem področju je, vsaj v Ljubljani, delno posledica neurejenih razmer; študentje prvega letnika imajo predavanja izven matične fakultete in tudi v domu ni prostora za vse.
Zadovoljen sem, da sem se lahko udeležil srečanja, ki je pomembno tudi za utrjevanje bratstva in enotnosti med študenti. Mislim pa, da bi se morali problemi, posebno na obrambnem področju, reševati bolj hitro.«
• Ksenja Cankar, študentka 2. letnika iz Preserja pri Radomljah: »Za študij obramboslovja sem se odločila zaradi želje po spoznanju te discipline, ki je v javnosti malo znana in cenjena. Mnogi ta študij ocenjujejo kot neko drugo ligo vojaške akademije, kar sploh ne drži. Gre za vedo, ki daje široko družboslovno znanje in obenem specialistično izobrazbo. Mene in mnoge študente moti predvsem obvezno stažiranje za dosego podpo-ročniškega čina pred diplomo, zato predlagamo, naj bi se študenti prostovoljno odločili zanj.
Lani sem se udeležila našega 5. srečanja v Sarajevu. Na letošnjem srečanju delujem v komisiji za vzgojo in izobraževanje, kjer smo nanizali veliko predlogov za spremembe. Čeprav ne bo moč vseh uskladiti in realizirati takoj, je izmenjava mnenj koristna za nadaljnje delo.« s. Saje
Kurirčkova pošta danes v Kranju
Kranj — Tržiški pionirji, ki so od petka nosili kurirčkovo torbo po poteh partizanskih kurirjev, so jo danes predali svojim kranjskim vrstnikom. Predaja je bila na Golniku, kjer so mladi pripravili prisrčen miting. Do prihodnjega četrtka bo kurirčkova pošta potovala od pionirskega odreda do odreda v kranjski občini. Tradicionalni dogodek bodo obogatili s srečanji. Mladi se bodo
Predstava in izlet
Kranj — Drevi ob 19. uri bo v Prešernovem gledališču v Kranju predstava za Člane Medobčinske zveze slepih in slabovidnih in Društvo invalidov Kranj. Obiskovalci si bodo ogledali veseloigro, satiro V raju na vzhodu. Vstopnina je le 50 dinarjev.
Hkrati Društvo invalidov iz Kranja svoje člane obvešča, da bo od 23. aprila dalje sprejemalo vplačila za izlet v Ptujske toplice.
sešli z nekdanjimi borci, planinci, aktivisti, taborniki, vojaki in vrstniki. Prihodnjo sredo, 17. aprila, bodo kurirčkovo torbico v Zalogu predali v roke kamniškim pionirjem.
Knjižici o učnih težavah in higieni
Pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije sta pred kratkim izšli dve knjižici, namenjeni staršem šolskih otrok in mladini pa tudi učiteljem in vzgojiteljem-skratka vsem, ki se ukvarjajo z mladimi. Knjižico Učne težave našega šolarja so pripravile strokovne delavke Svetovalnega centra Ljubljana. Po njej bodo radi segali starši, da bi bolje razumeli težave otrok, ki v šoli doživljajo neuspehe, jim pri tem pravilno pomagali in skupaj odpravljali vzroke neuspehov. Prav zaradi učnih težav doživljajo otroci hude stiske. Prav je, da se z načini, kako pomagati otroku, seznanijo tudi starši.
Skrbimo za higieno doma pa je knjižica, ki jo je napisala dr. Ana Kraker-Starman z Zavoda za socialno higieno in medicino Gorenjske, Kranj. Priročnik obravnava medsebojne zdrave odnose v družini, zdravje, rekreacijo, pravilno prehrano, oblačenje in druge oblike higiene v družini, zdrav razvoj mladih, zaključuje pa s pogovorom z mladimi o teh vprašanjih. Poljudno napisan priročnik je berljiv za vsakogar, prijetno pa ga je ilustrirala akademska slikarka Melita Vovk.
DOMA PRI VAS,
DVAKRAT NA TEDEN
GORENJSKI GLAS
Javna tribuna v Trzicu
Tržič — Koordinacijski odbor za varstvo okolja in urejanje prostora pri družbenem svetu skupščine občine Tržič in komite za varstvo okolja in urejanje prostora pri izvršnem svetu sta organizatorja javne tribune, ki bo v četrtek, 11. aprila, ob 17. uri v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Tu naj bi občani Tržiča razpravljali o najbolj perečih problemih, ki jih teže: o zazidalnih načrtih v mestu in v krajevnih skupnosti, smetiščih, gradnjah ceste in komunalnih naprav, vprašanju vode, zastoju pri sanaciji lanskega vetroloma, onesnaževanju voda in zraka, odlagališčih smeti ob bregovih rek, vprašanju Dolžanove soteske in podobnem. Na vprašanja bodo odgovarjali strokovnjaki z vseh področij. Na javno tribuno so vabljeni vsi občani, predvsem predstavniki krajevnih organizacij in vsi, ki jim je vsaj malo mar, kako bosta Tržič in okolica izgledala v prihodnje, (dd)
Združevanje sredstev za nakup vagonov
Kranj — Železniškemu gospodarstvu Ljubljana že vrsto let primanjkuje vagonov, tako zaprtih za prevoz blaga v kosih, pohištva, bele tehnike, sadja, živine in drugih tovorov, kot odprtih za prevoz premoga in podobnega. Ker s svojimi transportnimi zmogljivostmi ni več kos povečanju prevozov, mora uporabljati vagone drugih železniških uprav, za katere plačuje najemnino celo v devizah.
Kako težko je stanje na naši železnici, pove podatek, da je leta 1983 Železniško gospodarstvo Ljubljana samo za prevoz premoga, ki ga prevaža iz srbskih, bosanskih in domačih premogovnikov, uporabljalo dnevno poprečno 862 vagonov drugih domačih železniških transportnih podjetij ter 500 vagonov tujih železniških uprav, za prevoz zaprtih tovorov pa 477 vagonov.
Železniško gospodarstvo mora nabaviti nove lastne vagone. Odločili so se, da bodo v treh fazah, do konca leta 1985, nabavili 300 odprtih vagonov in 100 zaprtih dvoosnih vagonov serije Gbs, ki se uporabljajo najpogosteje. Železniškemu gospodarstvu so pri tej veliki investiciji priskočile na pomoč slovenske banke in bodo združile v ta namen 221,700.000 dinarjev. Izvršilni odbor Temeljne banke Gorenjske je 28. marca potrdil svoj delež v znesku 15.479.000 dinarjev.
D. D.
GLASOVA ANKETA
Nadaljevali bodo tradicijo
Kranj — Konec marca so člani Gobarske družine Kranj na rednem letnem občnem zboru ocenili delo, s podelitvijo plaket in zlatih značk pa svečano obeležili tudi 15-letnico obstoja in uspešnega delovanja družine. V 15 letih je kranjska Gobarska družina postala poznana po vsej Sloveniji in tudi prek meja. Njihove tradicionalne razstave so poznane in priznane kot najdaljše in med največjimi v Evropi. Na zboru, kjer so temeljito ocenili lansko in minulo petnajstletno delo, so sklenili, da bodo v prihodnje še zavzete-je nadaljevali dosedanje uspešno delo.
Na 2
letih 174 članov izpisalo iz _, ne. Vsi ti so namreč spoznalfl vilne vrste gob in se jih tud^ učili nabirati. Zaradi bolezni! ne morem več veliko hoditi gozdu, vendar bom še naprej| rada delala v družini.«
• Vojko Pintar, novi predsednik gobarske družine, iz Kranja:
»Oče je bil navdušen gobar in tako sem se tudi jaz ogrel za spoznavanje in nabiranje gob. Zdaj sem sedem let član kranjske gobarske družine. Ta družina je bila v vseh letih s prizadevnim amaterskim delom zgled drugim. Prav iz kranjske družine so rasle pobude za nastajanje tovrstnih družin po Sloveniji. V prihodnje moramo z našim delom nadaljevati. Naš cilj pa morata biti predvsem pomladitev članstva in množičnost. Ne smemo dopustiti, da bi se v petnajstih letih pridobljeno znanje porazgubilo. S tem, kar smo doslej dosegli, moramo nadaljevati.«
• Rafaela Lahajner, blagajni-čarka Gobarske družine, iz Kranja:
»Članica gobarske družine sem že od ustanovitve in ponosna sem, da sem dobila plaketo. Še kot otrok, pred vojno, sem rada nabirala gobe. Do članstva v dru: zini pa sem poznala vsega pet, šest vrst. Spominjam se, da smo začeli tako rekoč iz nič. Zbirali smo prostovoljne prispevke, da smo lahko pripravili prve razstave. Danes imamo svoje prostore in smo dobro opremljeni. Mislim, da je tudi to uspeh, da se je v 15
član krtj škofjelo^*"— Šutne
Og
**ln
Poteh
.  # Franc Dolenc, ske  in predsednik Gobarske družine, iz Žabnici:
»Pri nas, okrog doma, je veliko gob, vendar sem nabira' jurčke in lisičke. Zanimanje * \\ra nje pa mi je vzbudil mož naše' Sp0r^ sede, ki je poznal precej gob. j, arast krat je bila v Kranju ustanovi 4^ na Gobarska družina, za kat6 itoVv mi je povedal pismonoša s $ H(j območja, Tone Tavčar. Takoj s<j m( postal član in sem še danes. Z*> ^ poznam okrog 400 vrst gob in' Hras< liko znanja sem si pridobil prav i« Ag kranjski družini. Pet let po uS novitvi je bila v Škofji Loki us^s^^ novljena sekcija kranjske dr^ ne, ki se je potem osamosvoji' Zdaj sem predsednik škofjelos" družine in hkrati član obeh $ žin. Danes je sodelovanje medr^^ barji in družinami zelo dobro j pomembno — saj je v Slovel okrog 200 vrst gob in prepoznaj nje včasih ni enostavno. Naši A logi sta zato tudi v prihod« vzgoja in izobraževanje mladic A. Žalar
Delavni tržiški
šoferji in avtomehaniki
Tržič — Pred nedavnim so se zbrali na redni letni skupščini člani Združenja šoferjev in avtomehani-kov iz tržiške občine. Pregledali so lani opravljeno delo in si zastavili cilje letošnje dejavnosti.
Tržiški šoferji in avtomehaniki so se povezali v združenje že 1936. leta, po prekinitvi dela zaradi vojne pa so se na novo organizirali 1951. leta. Odtlej se je število članov stalno povečevalo; danes se lahko pohvalijo, da imajo blizu 230 aktivnih članov ter 36 takih, ki so že v pokoju.
Združenje je vsa leta namenjalo glavno skrb vzgoji članov tako v teoriji kot praksi. Skrbelo je tudi za seznanjanje članov s cestnoprometni-mi predpisi pa za sodelovanje na delovnih in drugih tekmovanjih ter srečanjih.
V poročilu o opravljenem delu je predsednik združenja Ivan Hotko pohvalil uspešno izvedbo 5. delovnega tekmovanja gorenjskih voznikov, avtomehanikov in avtoelektrikarjev lansko poletje v Tržiču. Uspešno so uresničili tudi drugi zastavljeni cilj, da pridobijo svoje prostore. Pri tem jim je pomagal Alpetour, ki jim je dal prostor na Cesti JLA 2 v Tržiču.
Pi
žil*!
1
osi na Pic oa< nii H, fei Pa ne nii
0\
V njem so že organizirali dez v vitrini pa izobešajo obvestila so njihovi člani sodelovali v de1 krajinskih in republiških ^ Zveze ZŠAM, pridobili so prek^ ^ vih članov, komisija za inform1 pa je izdala poseben bilten
Razen rednega izobraževanj* movalne dejavnosti in sodelo na srečanjih čaka članstvo drugih pomembnih nalog. Medf bodo v ospredju priprave na 50'' tj ^ co ustanovitve združenja in 3&*' jj^ co ponovnega organiziranja z<> 60 nja v Tržiču. Ta jubileja bodo s prihodnje leto. ^ Ob koncu srečanja, ki so 5 tiSc udeležili tudi predstavniki reP 4 ^ škega in gorenjskega združenj*! ^ sednjih združenj, starosta tr^j 0^ šoferjev Jože Goričan in druZ* log( politični delavci iz občine, so se,5 znanji zahvalili vsem sodeluj pri   organiziranju   5.   tekmo^ ^ članstva. Podelili so tudi znaČ* f{ članom za dolgoletno delo v o« ^ zaciji; za tridesetletno delo sta*^ ^' ki prejela Ciril Gosar in Jože 2« ^ Tajnici združenja Nuši Hafner r ^, izročili  posebno  priznanje \ ZŠAM Slovenije. Janez " ^
POKROVITELJ
YUX30SLAV SKJ r
[IGLAS   Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo
Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek
—-——--~——-
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — N«**^ I^eopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Andrej Zalar in Danica Zavrl-2lebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavkoj^j,, Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltedntj januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot pol tednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja i — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-6«^ — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, 1*4
— Naročnina za I. polletje >
vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72