15. številk«. Ljubljana, v četrtek 20. janavarja. XX leto, 1887 Izhaja Tsak dan sveeer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejetima aa u v s t r i j s ko - og e rs ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld, za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse Ido K! gfđ., za Četrt leta 8 gld. 30 kr.. z» jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po 80 kr. za četrt k ta, — Za tuje dežele toliko Teč, kakor poštnina znaša Z« oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., čc ai> oznanilo jedenkrat tiska* po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. UreiljMfitto in upravnišvo je v Rndolfa KirbiSa hifii, „UledaliSka stolba". U p r a v ii i S t v u naj se blagsvoii^o poSiljjiti naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (XI. seja dne 15. januvarja 18 8 7.) (Dalje.) Poslanec dr. vitez lileiweis-Trs teniški pravi, da, ko se je 1. 1877 sklenilo, zidati deželno hlaznico na Studenci, se je mislilo, da bode za takrat izdana svota zadostovala vsaj za deset let in da se blaznica razširi, kadar bode potreba. Od nasprotne (nemške) strani pa se je sklep sedanje na rodne večine uporabljal v to, da so se davkoplačevalci strašili b tem, da ako se prične zidati blaznica na Studenci, bode to davkoplačevalce stalo najmanje 300.000 gld. (To sedaj dognano očitno laž so nemški agitatorji, posebno tedaj še izhajajoči .Laib. Tagblatt," v prvi vrsti Dežman, dr. Schrei, dr. Scbaffer itd. izvrstno uporabljali kot volilni manever, da je narodna stranka !. 1878 pri novih volitvah v deželni zbor, v skupini mest in trgov lažen Kranja-Škofjaloke izgubila vse mandate in so bili voljeni ravno s tem agitatornim sredstvom in z goljufivimi volitvami v kupčijsko zbornico samo nemški poslanci. Op. por.) To vse se pa ni zgodilo, izhajalo se je z dosedanjo blaznico celih deset let. Druge dežele store za svoje blazne dosti več, Tirolska ima dve blaznici za severno in južno Tirolsko posebej, Štajerska dve, Nižjeavstrijska tri in še posebne kolonije za ozdravljive blazne, v Šleziji se bode zidala blaznica za 400.000 gld. Isto tako pripravlja se na Moravskom zgradba posebne ulaznice, le v južnih krajih, v Gorici in v Trstu nemajo še svojih blaznic, in tam se bodo zidale z nemalim i troški. Blaznica je prenapolnjena in dasi se je 1307 bolnikov izpustilo iz nje, je vender zdaj 100 bolnikov več, nego 1. 1376. Razen tega pa je še 21 bolnikov v bolnici in, kolikor je uradno znano, se jih 20O niti vsprejelo ni. Podružnica na Poljanah je neumestna za bolnico. To je bila hiša malega meščana in bolniki morajo prebivati v malih nizkih sobah, kjer so stlačeni oboleli za davico, kozami, škerlatico in kjer so celo kirurgični boniki. Prebivalci Poljanskega predmestja se pač po pravici pritožujejo, da se po tej bolnici zanašajo kužne bolezni po vsem Poljanskem predmestji in tudi po mestu. Bolnica na Poljanah naj se odda prisilni de- lavnici, katera bode to hišo porabila za mlade ko-rigende in za isto plačala, ker jej manjka prostora, 10.000 gld. Ta denar pa naj se porabi za preži-danja in splošne poprave v glavni deželni bolnici in za bolnico za infekcijozne. Blaznica na Studenci je res natlačeno polna in ni mogoče ločiti v sedanjih prostorih mirnih od nemirnih itd., kar tudi ovira uspešno delovanje zdravnikovo. Ako se odpravi blaznica iz mesta, odšlo bode do 70 bolnikov na Studenec, in ne bode več strašanskega upitja in razgrajanja, kakor se sliši sedaj v bližini deželne bolnice. Tudi se bode ustanovil opazovalni oddelek, kar je za prebivalstvo jako važno, kajti ako se odda umobolni v blaznico, takoj mu mora postaviti deželna sodnija kuratorja. Če se pa odda na opa zovalni oddelek, tega ni treba, in prištedi se mnogo troškov. Bolnico za infekcijozne pa je na v.-ak način postaviti zunaj mesta, nikakor ne na vrtu deželne bolnice, kajti usmiljene sestre in osobje bolnice sploh so zinirom v dotiki z glavno bolnico in zaneso tako lahko kužne bolezni v glavni zavod. Novo kopališče v deželni bolnici bode vsekako potrebno, iBto tako prostor za razkuževanje. Za zdaj bode zadostovalo 70.000 gld. Vse se zdaj pač napraviti ne da, a v desetih letih bode se nadalje valo. Torej naj se vsprejmo nasveti finančnega odseka, saj bode o istih itak še raspravlja! v prihodnjem zasedanji deželni zbor. Dr. Vošnjak pravi, da kot zdravnik bi moral nasproti predlogom finančnega odseka še več zahtevati, a kot deželni poslanec in odbornik je pa vse druga, kajti kot oskrbnik deželnega premoženja ne ve, bode li mogel deželni zaklad prenašati tolike žrtve, da ne bi se oškodoval za druge nujne zadeve. Deželni odbor ni zamogel staviti v tej zadevi predlogov, ker nikakor ni znal, kje bode dobil potrebnih novcev, za vse nasvetovane zgradbe in poprave in ni mogel misliti druzega, nego da si mora dežela za vse to vzeti denarja na posodo. Zdaj pa, ko izvira predlog v tej zadevi iz inicijative deželnega zbora samega, zdaj bode že deželni odbor storil svojo dolžnost in stavil v prihodnjem zasedanji svoje nasvete. Poročevalec baron Schvvegel je trdil, da kranjska dežela najmanje stori za svoje bolnike. Ta trditev poročevalca barona Schwe^elna je popolnem neresnična, kajti Kranjska stori največ za svoje bolnike. Dasi ima deželna bolnica prirejenih prostorov le za 500 bolnikov, oskrbovalo se je v deželnih dobrodelnih zavodih ogromno število 3835 bolnikov 1 1885. Ogromne vsote pa so se plačevale za bolnike s Kranjskega v druzih deželah, avstrijskih in inozemskih, kajti plačati se je moralo za 2836 bolnikov. Toliko ne stori ne Tirolska, ne Koroška, kateri ju poročevalec finančnega odseka toli prestavljal. Za domače bolnike, katere je v svojih bolnicah oskrbovala, plačala je Kranjska zadnje leto 101.000 gld-, za bolnike s Kranj* skega v sosednih deželah in v inozemstvu pa 64,0o0 gld. vkupe 165.000 gld. Deželani pla čujejo IS kr. deželne pri klade samo za zdravstvene zadeve, torej je pač umestno, premisliti vsako novo izdajo. Vlada, oziroma deželni sanitetni referent, pač lahko stavi na tioške druzih tako daleč segajoče predloge, s tako ogromnimi troški, vsaj ne treba c. kr. vladi posegati v njen žep, ampak zmirom le deželi in mestu, katerima se usi-Ijujejo sanitarne naprave, sploh neizpeljive. Naj bi deželni sanitetni urad tudi povedal, kje bodeta dežela in mesto dobila potreba ga denarja, za vse zahtevane zdravstvene zadeve. Sploh pa neso sanitarne zadeve tako slabe v Kranjski in v Ljubljani, kakor se slikajo. Da neso deželne dobrodelne naprave in posebno deželna bolnica ideal, je res, a treba je primerjati Trst, bogi ti Trst, kjer pa nihče ne sili, tudi ne višja zdravstvena oblastva, da bi se ustvarilo vse po novem. Ako bi bila Kranjska dežela tako bogata, da bi kar sipala tisočake, potem bi se moglo od nje zahtevati, da prenaša tako velikanske žrtve. Dr. Vošnjak misli, da glavni troški bodo le prehodni, stalni troški pa se bodo pomnožili le za kakih 5000 do 6O0O gld. Prihranilo se bode vsled nove pogodbe z usmiljenimi sestrami jako mnogo, vsaj se je prihranilo že v desetih mesecih skoro 4000 goldinarjev, ako se blaznica na Studenci povekša, bode še menj plačevati za režijo, ne 24 kr., ampak le 22 kr. za osobo. Govornik misli, da bode možno vse potrebne prena redbe izvršiti brez povišanja deželne ptiklade, pač pa bi bilo upati, da deželna vlada, ki toliko sili na LISTEK. U n d 8 n a. (Spisal And rit Theuriet; poslovenil Vinko.) V. (Dalje.) „ Ali za gotovo veš, da Antoinette nečeš ljubiti in za ženo vzeti?" nTi me še umoriš s svojimi vprašanji!" odgovori Evonyme. »Spoznavaj me vendar in vedi, da bi lahko rekel da in ne . . Sicer pa jaz sploh neseni za ženitev!" Jacques ni izpraševal dalje; zahvalil se je Evonvniu, ter hitel v gozd. Tam se ga je lotila plašnost, predhodnica slovesnih sklepov, in naglo je pogledal nazaj na celo življenje svoje. Spomnil se je pridne mladosti, jednakomernega življenja v do-mačej hiši, črnih miz gimnazijskih. Potem je mislil na dneve gozdarske akademije, na častiželjne sanje in načrte svoje za bodočnost . . . Gozdna pot, na katero je krenil Jacques, peljala ga je naravnost v soteBko La-Tuliersko. Približal se je ribniku, našel zopet polupodrto brv ter zvesto mej vrbami iskal mesta, kamor je bila sto- pila Antoinetta, kakor bi bila trava ohranila mali utis. „Halo!" zakliče zdajci nizek glas, „ali iščete štiriperesno deteljico ob ribniku?" Obrnil se je ter ugledal gospoda de Lisla. „Ušel sem od doma," nadaljeval je ta, „ni mi bilo več prebiti. Antoinetta, ki je imela stoprav septembra potovati v Pariz, izpremenila je najeden-krat svoj sklep, ter odpotuje že jutri. H ša je polna zavitkov in škatelj; človek ne ve več, kam bi stopil . . . Greste li z mano k podgozdarju Sau-vageotu?" Jacques pravi, da ima opravek ter ga kmalu ostavi. Sklenil je bil že sam v sebi Z velikimi ko raki krenil je na pot proti Auberivu ter jedno četrt ure pozneje stopil v hišo v vrvarskej ulici- Vrata bila so samo priprta, ne da bi pozvouil, zmuznil se je na dvorišče. Nikogar ni bilo v kuhinji. Slišal je hrum iz salona ter se jeden hip ustavil na stopnicah, da je šel po sapo. Okna so bila odprta, oprava pokrita z zavitki in oblekami. Antoinetta je vratom kazala hrbet ter ravnala perilo na dno zaboja. O škripanji v tečajih zasukavših se vrat se obrne in ugledavši Jacquesa dvigne se vskliknivši. Bila je zelo bleda, oči so jej bile obdane od glo- bokih kolobarjev, ter m se bile na videz povečale. Solnčni žarek igral se je okolo malo razmršenib las, pletoč je) okrog glave rumen sij. „Kakor vidite," dejala je po sili smehljaje se, „leži tukaj vse nu-vskriž in niti jeduega stola nemam, da bi ga vam ponudila." Jacques pokaže z znamenjem, da ga tudi ne zahteva ; grlo mu je bilo kakor zadrgneno in dvojil je, bode mu li moči govoriti. „Vi jutri od potujete ?" prične naposled. „Da, jutri na vse zgodaj z brzovlakom. Vlak odide ob osmih iz Langresa in okrog poludneva bodem že v Parizi. Menim, da bodem imela po poti dobro vreme. Le poslušajte, kako razločno se čujejo zvonovi Germainskil To je dobro znamenje, jelite?" Govorila je jako naglo, skoro mehanično, kakor bi se hotela omamiti. Jacques jo molčal in v tej ve l i kej tihoti so se jako razločno slišali zvonovi. Nenadoma stopi Jacques par korakov proti devojki ter pravi s stisnenim glasom: »Antoinetta, ju/, vas ljubim ... Ali hočete biti moja ?" Ona zelo zaradi, u takoj na to prebledi, zeleni zeniti se jej ra/.širita, skuša govoriti, a glas razširjenje dobrodelnih naprav, ne bode nasprotovala, ftko $e določi Se večja naklada na žganje. Da bi dežela zabredla po razširjenji dobrodelnih naprav morda v nove dolgove, v to bi govornik nikdar ne privolil niti krajcarja na direktni davek ae ne sme več naložiti. Baron Apfaltrern praiv, da so že zdaj de želni doneski za dobrodelne zavode skoro neznosni, ako se pa hoče pritrjevati načelom, danes po poročevalci izt e$erjint, kam se bode prišlo Vlada se veda imperativno lahko mnogo kaj zahteva, a treba bi jej bilo tudi premisliti, v kako žalostnem stanji je vlada deželi izročila dobrodelne zavode, sij se je oje lastni poročevalec v sati tarnih zadevah jako malo laskavo o njih izrazil. Tu je pač velika krivica, očitati do/eli, da ni ničesar storila za zdravstvene razmere. (Dobro, Dobro!) Zolfi Re mu je razlil. pravi baron Apfaltrern, ko je poročilo deželne vlade sanitetnega odseka slišal, v katerem se trdi, da dežela ni ničesar storila za zdravstvene zadeve. (Dalje prih.) Politični razgled. AotraiUe deželo. V L. j ubij ani 20. januvarja V ponedeljek posvetoval se je gnli&kl deželni zbor o poročila šolskega odseka o predlogu kneza Sapiehe zastran pouka nemščine v srednjih Šolali. Knez Sapieha se je namreč pritoževal, da se v srednjih Šolah premalo goji nemščina. Poročal je jako obširno dr. Evzebij Czerkavski Razkladal je zgodovinski razvoj pouka nemščine v Galiciji, odkar je ta dežela priklopljena avstrijskej državi. Posebno je pomenljivo, kar pravi njegovo poročilo o germa-nizatorskej politiki absolutističnih vlad. Germanizacija v Galiciji še ob njenem največjem cvetji ni imela posebnih uspehov. Germanizatorska politika pa tudi ni uikakor v Galiciji pospeševala znatno znanja nemščine, kar se razvidi iz pritožb tedanjih oblastev in Klubih vzgoje val nih uspehov nemških šol. Ako se ne piedava v materinščini, ampak v tujščini, prisvoje si učenci le nekaj besed, a njih duševne zmožnosti se ne razvijajo, ampak slabo. Nemško duševno življenje se v G-alieiji ni ukoreninilo, ampak ie le deželo tiralo v intelektualnem oziru v propad Se le, ko se je uvela poljščina kot poučni jezik, so se stvari zboljšale. Nemščina se tudi potem ni zanemarjala, ampak sta gališki deželni zbor in deželni šolski sovet \se storila, da se učenci v srednjih šolah nauče nemščine. Predlog kneza Sapiehe in pritožbe oblastev pa kažejo, da se vzlic vsem prizadevanjem ni vse doseglo, kar treba. Ker je nemščina jako važna za javno iti privatno življenje v avstro ogerskej državi, deželni zbor ne more preži rati teh pritožb. Zaradi tega se pa vender ne more zopet uvesti prejšnja vzgojevalna sistema, kajti imela je le prežalostne uspehe. To bi se pa tudi reklo prezirati vse narodne težnje gališkega prebivalstva Ko bi se morda jeden ali dva predmeta poučevala v nemščini, bilo bi to polovičarstvo, katero bi nobeni stranki ne ugajalo. To bi pa tudi ne imelo druzego uspeha, kakor da bi se s časom zahtevalo, da se tudi drugi predmeti poučujejo v nemščini ter poljščina izrine iz srednjih šol. Poročevalec je pri poročal v imenu šolskega odseka, da se deželnemu odbora in deželnemu šolskemu sovetu naroči, da preudarjata, kako bi se pospešil v srednjih šolah pouk nemščine, ne da bi se sedanji zakoni kaj pre-menili. Viuuijc dLržave. Proti dopisniku „Kreuzzeitung"-e izrazil se jo nek ruski diplomat, če v sivMtro-riiNltej vojni ni Ri-kel je, da Bolgarom druzega ne raja, dalje ohraniti sedanje provjzOTifrio stam« ; fazUmeti se z Rusijo Prvo bi ne bilo poBii zmaga Avstrija, bo prijazno vsprejel, a hotel obljubiti, da bi Italiju Lfci posredovala. a fflRjVaia. kakor Že ili pa spo Rusijo Prvo bi ne bilo polarno ugodno, kajti Bolgari bi lahko zgubili naklonjenost velevlasti], ki žele, da se kmalu reši bolgarsko vprašanje Sicer naj pa Bolgari sami preudarijo, kaj jim je storiti. Deputacija je pohodila tudi avstrijskega in turškega veleposlanika. 0 uplivu, katerega zahteva KiiKijit v llol-uaiiji. piše „Novoje Vrenija" sledeče: Bolgarska leputacija povsod poudarja da ni misliti, da bi Bolgari volili kneza mingrelskega. V Soriji in v diplo-matičnih pisarnah mislijo, da je Rusija le zategadelj predlagala kneza mingrelskega, ker ni mogla dobiti druzega kandidata. To pa ni resnica. Rusija ga je le zategadelj predlagala, ker bi njegovej izvolitvi ne mogle velevlasti ugovarjati po Beroliuskej pogodbi Prav za prav pa gre le za to, da se v Bolgariji ustanovi oni red, ki je bil ondi pred Plovdivskim prevratom. Da bodo kneževska vlada poslušala so-vete, katere bode dobivala iz Peterburga in da bolgarska vojska ne bode orodje Rusiji sovražnih intrig. To je vse, kar Rusija zahteva in v tem oziru ne inore nič prijenjati — O finančnem položaji Bolgarije se poroča „Novemu Vremenu" iz Ruščuka: Bolgarska vlada je vender nazadnje izplačala denarje, katere je bila Rusija uložila v narodno banko. Tudi vojaki in uradniki so dobili plačilo. Tudi vojaške založnike so deloma plačali Bolgarija ima denarja za momentanne potrebe, pa tudi ne več. Prihitela jej je Romunija na pomoč, seveda nadejajoč se, da jej bode Bolgarija storila kako drugo uslugo. Tudi nekaj davkov je vlada izterjala. V Bolgariji je prebivalstvo mnogo davka na dolgu, nekateri okraji že tri leta neso nič davka plačali. Ko mine mesec, bode pa Bolgarija zopet v velicih finančnih zadregah, ako jej Anglija ne posodi 5 milijonov, za katere je prosila. Novemu ruskemu finančnemu ministru Višne-gradskemu ponuja več ruskih bankirjev, kakor se poroča iz Peterburga „Wiener Tngblattu", 1000 milijonov rublje v na posodo za vojne namene s pogo jem, da se Židom v Rusiji priznajo jednake pravice, kakor drugim prebivalcem. Nam se ta vest ne zdi resnična. Armenski patrijarh Azarjan je predlagal tnr-šlteiiiii sultanu, da bi se obrnil do papeža Leva XIII., da bi posredoval v bolgarskem vprašanji. Papež bode prevzel posredovanje, ako bodo s tem interesovaue velevlasti zadovoljne. Najbrž je ta vest izmišljena, če tudi ni popolnem nemogoča, če se pomisli, da je papež posredoval mej Nemčijo in Španijo v Ka mlinskem vprašanji. — Do bolgarskega regentatva se je Turčija obrnila z noto, da bi odstopilo. Re-gentstvu priznava v noti zasluge, toda njega oblast je protizakoniti«, zategadelj najbolje stori, če odstopi in prepusti signatarnim vlasrim, da ustanovijo zakonito vlado. Na dotično noto bolgarska vlada še ni odgovorila. Ker se agrarični zločini na Irskem množe, predlagala bode aiiglešku vlada parlamentu, da se za taka -zločinstva premeni sodnji red. Sedaj porotniki iz strahu ali pa iz sočuvstva navadno oproste zločinca. Vlada bode predlagala, da se v tacih slučajih prizna kroni pravica, imenovati speci jalne porotnike, da se smejo prestaviti sodišča in da policijski sodci smejo ob3oditi vsacega v trimesečno ječo, kateri bi podpihoval narod. Novi zakon bode veljal za Angleško, Irsko in Škotsko. J Dopisi. Kranja 19. januarja [Izv. dop.] Slovensko »bralno droštvo" v Kranji vrlo napreduje. Pred dobrim pol letbm, ko se je druStfvo ustanovilo, bilo je udov 23; a sedaj šteje jih §e 57 in apati je, ker se šo vedno oglašajo, da prejtopirtio v kratkem število »JO. Zares izvisten uspeh! Pevci, kđerih vodstvo je v spretnih rokah, izvežbali so še žedp dobra, kar se je pokazalo pri veselici ha „Silv«Erov veter. Goji pa društvo tudi, kakor je v pravilih do ločeno, govorništvo, in je priredilo zadnjo nedeljo kratko zabavo s predavanjem in petjem. Opomnim še, da se tudi kmetje iz bližnje okolice zanimajo za društvo in ponosni smemo biti, da jih imamo 12 v naši sredini. — Le tako naprej! H Ptuja 19. januarja. [Izv. dop.J Pri nas na Ptuji imamo tri notarje, a nobenega, ki bi znal slovenski uradovati. Stranke, ki hočejo imeti slovenska notarska pisma, in takih strank je čimdalje več, morajo se voziti v Ormož h g. notarju dr. Geršaku, Ondu se njim sicer dobro postreže, a vendar ta vožnja prizadeva veliko izgube časa in če ne veliko, vendar nekoliko troškov, katerih bi ne bilo, da imamo na Ptuji slovenščine zmožnega notarja. Ljudstvo, dobro vedoč, da drugod notarji radi slovenski uradu jejo, je zelo nevoljno in glasno se pritožuje, zakaj baš na Ptuji nemarno nobenega notarja, ki bi slovenski znal, dasi je ptujski sodnijski okraj največji in izimši mesto, prebivalstvo vse Čisto in odločno slovensko. Želeti je torej, da dobimo notarja, ki bo znal uradovati v naščini. Naši kmetje to zahtevajo in zakaj bi se ne ustreglo njih popolnem opravičenej želji ? x. x. Iz Pulja 17. januvarja. [Izv. dop.] Anch solehe Kiiuze muss es gebeu — rekel je nekdo, prebravši dopis iz Pulja v drugi številki Goriške „Sofie". — Čuden res mora biti mož, ki je pisal ta dopis. Čitalnici naši povedal je na vsa usta svoj „ražon". Dasi je povedal Slovencem Puljskim, oziroma prvakom njihovim, svojo lekcijo v neizmerno kategoričnem, samozavestnem tonu, v toliko nam venderle ni sape zaprl, da ue bi vedeli pohlevnega odgovora. Ako mu damo nekoliko odgovora, s tem pač nikakor ne prizuavamo da bi bile osnovane za-tožbe njegove proti „Besehw;chtigung$hofratotn ■ in celej „kliki". Pisatelj teh vrstic se sicer ne čuti zadetega, ker žalibog ni vrstnik „kliki", a resnici na ljubo videlo se mu je potrebno, prijeti za pero. BeschvvichtigungshofratheI — no prijatelj, takrat je neste pogodili, pridevka tega ne morete opravičiti! Res je: Čitalnica naša ni taka, kakeršna bi lahko bila in kakeršne bi si želeli, a uzrok temu neso ni „Beschvvichtigungsholrathe", ni „klika", uzro-kov je mnogo in različnih. In da bi hoteli iti stvari do dna, trebalo bi preobširnega dopisa in pisati bi morali tudi mi obtožbe, Še hujše, a — pravičnejše. Tega nečemo! Mizerija naša je že tako dosti velika, nečemo je vekšati s tem, da bi ulivali olje v ogenj. Le toliko bodi rečeno: Neodpustljiva narodna ignoranca na nekem mestu, kjer bi je človek najmanje pričakoval, kriva je mnogo, da je tako, kakor je. Na to mesto naj bi bil gospod do pisnik adreso val zatožbe svoje. 11! I utr.oii jej zastaja. .Jacques stori še par korakov proti njej, I potem prime Antoinettini roki, stisne ji krčevito v svojih ter jo še jedenkrat vpraša nežno: „Ali me ljubite ?" Ona je bila zamižala, a z rokami je odgovorila njegovim, prisrčno stiskajočim. Slednjič se odpri) nje ustne, trepalnice se na pol dvignejo in vesel smehljaj šine jej preko obličja. „Res, res, vi me ljubite?" „Jaz vas ljubim!" „Bolj nego li svoje knjige V „Ne prebiram jih več, odkar mislim na vas?" „Bolj nego li dekleta z modrimi očmi?" nadaljuje ona, dražestno-poredno smehljaje se. On odgovori resnobno: „To je bila .senca in vi ste jo prepodili." Ona zadovoljno vzdihne. „In kdaj vam je prišlo na misel, ljubiti tako slabo vzgojeno dekle, kot sem jaz." „Na plesnem večeru v podgozdarjevej hiši." Povesila je oči ter zarudela. „Vaša ljubezen prišla je še le za mojo. To je sramotilno in prav bi tega ne smela priznati, a ljubila sem vas od prvega dne, ko setu vas videla nevšečnega in trmoglavega, kakor mrl "ah občnega medveda, slonečega pri kaminu v Val-Clavinu. Vaš mračni pogled prodrl mi je v srce in d*jala sem si: Ta bode tvoj gospod ali pa nobeden!" „Preljuba Undina!" šepne on ter jo rahlo potegne k sebi. Zopet je obledela, zaprla oči ter za hip svojo glavo naslonila na ramo Jacquesu, ki se ta pot ni ustavljal izkušnjavi ter naglo poročni poljub pritisnil na zelene oči. „Sveta devica!" krikne Celina, pokazavši se na pragu in v svojem strmenji cel sklad perila spustivši na tla. „Knj pomeni to, ljubo dete moje?" „Tn pomeni", odgovori Antoinetta, „da ne bodem odpotovala, da lahko izložiš!'1 Planila je starej služabnici okolo vratu ter jo burno objela. „Ah, Celina", šepetala je, poljubi me! tako sem srečna!" Jacques ji ostavi ter gre nasproti gospodu de Lislu, pii katerem je Še danes hotel snubiti, kakor se spodobi. Naposled ga ugleda prihaja'ti žviž-gajočega in od Lepotice spremljanega. Biiz daljšega uvodi; mu razloži svojo ljubezen in to, kar se je dogodilo v njegovej hiši. Gospod de Lisle ga je poslušal resnobno, s slabo prikrivanim zadovoljstvom. Ko je Jaopies končal, pravi oče Antoinettin: „Ah, ta mala ženšeina! Le poglej člo- vek !" potem se je ustavil ter dejal s slovesnim obrazom Jacquesu: „Jedno samo besedo namesto sto! Vi mi ugajate! Udarite mi v roko, moj zet ste! Samo povedati vara moram, da je vse moje imetje moje zemljišče in da mojej hčeri niti beliča prinosa ne dam. Slabi časi so in gledati mi je, da sem zavarovan". Gozdar zmaje z ramami ter ravno hoče razložiti, kako malo se zmeni za denarno vprašanje, ko mu gospod de Lisle seže v besedo ter nadaljuje: „Čakajte malo! neseni še končal. Vaša nesebičnost mi je zelo všeč, a človek se o samih lepih čuvstvih ne more živeti. V k tkšnih odnošajih živite?" Jacques odgovori, da ima samo svojo plačo, in gospod de Lisle naredi kisel obraz. Ko pa mladi mož pristavi, da je obitelj njegova premožna in da mu oče ne bode odrekel štiri tisoč frankov priklade, kadar mu predloži ženitni načrt, razjasni se iz nova obličje Antoinettinemu očetu. „Tako je prav!" pravi, „to mora biti prvo. Kar mene zadeva, jaz sem jako za spoštovanje očetove oblasti. Idite k svojcem, dobite se njih dovoljenje, uravnajte denarno vprašanje in vrnite si stoprav, ko bode vse končano. Kar mene zadeva, ponovim vam še jedenkrat: Vi Bte povsem mož po mojej volji!" (Dalje prih. Sodeč po JSočinem" ddphro moral bi vsakdo misliti, da v Čitalnici Paljakej sede trije, štirje ob-lastneži in da nikdo drugi — v/lasti pa delavec — Biti pri vratih notri pokukati ne sme. Natolcevanja ta nemajo nikake pod!age in izvirajo le iz neke tradicionalne animoznosti nekaterih proti nekaterim. Kdo ne ve, da je delavski stan v Pulji važen faktor, katerega se prezirati ne sme! In da se v našej čitalnici ve dobro fn primerno ceniti ta faktor, kaže nam to, da so presednik, podpredsednik in 3 odborniki delavskega stanu. Čudna — trebalo bi primernejšega, ostrejšega izraza — prečudna je pa trditev, da za delavca ni lepo lovno berilo! Ali gospoda, kaj hočete vender? Uljudno Vas prosimo, da nam odgovorite, kakšen da je prav — za — prav. namen čitalnici! Ni li njen namen buditi in širiti ljubezen do čitanja, ni li mikavno berilo najlepše razvedrilo za onega, ki se trudi od zore do mraka?! Pač, pač, saj ste nam povedali: Vi hočete »zabavišča"! Strmeli smo ter vprašali smo se: „je li mogoče, da je pisal to slovensk mož?" — ko smo Čitali, da pohvalno omenjate „mikavnih" sredstev, kojih se poslužujejo nekatera društva in privatni podjetniki, da ljudi vabijo in kličejo. Da mikavna so res, zelo mikavna ta sredstva; samo da si pri večini teh zabav angelj varuh j a v ne morale in deviške nedolžnosti žalostno zakriva svoj obraz. In mi naj bi posnemali? Ne, prijatelj, s takimi sredstvi nećemo nikogar vabiti, rajši naj Čitalnica ostane taka, kakor je. Res je in tudi mi dobro vemo, da večina slovenskega naraščaja hoče česa, kar živce in čute draži, a mi jim ne 'moremo pomagati, čitalnica ni zanje. Prav pravite, da idejalizem gine. To je istina, žalostna istina. To je ravno nesreča za sedanji človeški rod, da ga je gnusni materijalizein objel z železno svojo pestjo! Zaključek pa, ki ga Vi izvajate iz te istine, ni pravi. Ako je celi svet do malega zapisal v svojo dušo materijalizem in vrgel idejalizem v jarek kot nepotreben balast, iz tega nikakor ne sledi, da bi morali tudi mi isto storiti in plesati okolu zlatega teleta, kakor plešejo drugi. Naša dolžnost je, da vztrajamo, da rešimo vsaj to, k ar se še rešiti da. Ideja slovenskega podpornega društva ni nova, baši možje bavih so se mnogo ž njo in se še bavi jo, a je zasedaj — po izreku pametnih mož delavskega stanu — neizvedljiva. Uzroka sta dva. Prvi je ta, da imamo v Pulji že č vet ero podpornih društev, deloma z velikim premoženjem in ki uživajo podporo merodajnih krogov na Dunaji. Pravila teh društev se pa glase, da deležniki ne smejo biti udje kakemu drugemu jednakemu društvu. Mislite, da bo slovenski delavec, ki Že leta in leta plačuje svoje doneske v društveno blagajno, ki ima svoje pravice in uživa dobrote, da bo vse to popustil in prišel k nam. Tega ne bi mogel nikdo zahtevati. Drugi uzrok nahajamo pri našem mladem naraščaji. Da, ta naraščaj je naša odprta rana. Brezčuten in ignoranten Vam je v narodnem pogledu, da človeka kar srce boli; na to stran pro povedovali bi gluhim ušesom. Taka je torej: stari ne bi mogli, mladi ne bi hoteli. Vidite, da ideje Vaše in naše ne bi bilo tako lahko oživotvoriti, kakor Vi mislite. Glede podružnice sv. Cirila in Metoda gospodu dopisniku povemo, da je z ozirom ca naše žalostne razmere število udov dovoljno. Nabiranje doneskov se pa počasi vrši, ker so večina udov delavci. Le potolaženi bodite, tudi naša podružnica bode položila svoj darek na altar domovine. Dopisnik „Sočin" ni delavec, izvestno je-iz onih krogov — in to pišoč se naslanjamo na naš zadnji dopis — ki nam vedno kličejo: Sim delavec, tja inteligenca! Konec „Sočinegn" dopisa nam to jasno priča. Vprašamo Vas, čemu hočete cepiti naše itak skromne moči? Zakaj bi se neki ločili od „mize in postelje", ko lahko v lepi harmoniji živimo drug poleg druzega. Čemu trosite seme mejsebojnega nezaupanja? Nas ne tepejo dosti protivniki? Ako imate recept v žepu za vse nase nadloge, izvlecite ga na beli dan, pridite, oglasite se na kompetentnem mestu, zakličite nam: „Tako ne gre dalje, drugače mo ramo začeti, jaz hočem stvar v roke vzeti in videli boste, da pojdeJ — in ko nam boste tako rekli, pozdravili Vas bodemo prisrčno, položili bomo žezlo "v Vaše roke in podpirali Vas bomo vsi — tudi „B e s ch vi* i c h t i g u ri g b h o f r a t i" in cela „klika" — želeč Vam obilo uspeha na korist slovanskej stvari. Ali za grmom čepeti in na mimoidoče kamenje metati — ne debelo, da bi glavo razbilo, drobno, ki človeka le draži — to ni lepo, to ni lojalno. Da veste: Pot v Čitalnico je vsakemu odprt, samo je treba h otet i najti ga. C—t—č. Domače stvari. — (G g. društveniki Pisateljskega društva) vabijo se na zabavni večer, ki bode nocoj v restavraciji Čitalnice na čast narodnim poslancem. Po nepriliki razposlano vabilo, kakor se nam poroča, mnogim društvenikom ni prišlo v roke, torej jih vabimo tem potom k obilni udeležbi Odbor „Pisateljskega društva," — (Dnevni red XIV. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne 21. janu-varja 1887 ob 10. uri dopoludne. Branje zapisnika XIII. deželnozborske seje dne 19. januvarja 1887. Naznanila deželnozborskega predsedstva. Poročilo finančnega odseka o načrtu zakona o upeljavi samostojne deželne naklade od porabljenih žganih opojnih pijač, o upeljavi občinskih naklad na porab Ijeno pivo in na porabljene žgane opojne tekočine, o določitvi deželne naklade od porabljenih žganih opojnih pijač, o itorganizaeiji deželnega stavbenega urada, o prošnji prostovoljne požarne hrambe v Krškem za podporo, o prošnji nekaterih' davkoplačevalcev iz Logaškega okraja glede zakupa" deželne naklade na žgane opojne pijače, o prošnji okrajno-cestnega odbora v Černomlji za odpis dol;,ra 3500 gl. deželnemu zakladu, o prošnji občinskega zastopa Novomeškega in Šmihelskega za dovoljenje doneska šolskim sestram De Notre Dame v Šmihelu za iz-gojevanje gluhonemih deklic, glede osuševanja Sta-rotržke, Cerkniške in Planinske doline. Ustno poročilo gospodarskega odseka o prošnji Vipavskih prebivalcev za uravnavo voda v Vipavski dolini, o prošnji več posestnikov iz okraja Mokronošk- ga za uravnavo potoka Mirne, o prošnji posestnikov iz Martvic, Gornjih in Spodnjih Skopic glede topničar-skega strelišča. Poročilo upravnega odseka o vladni predlogi z načrtom zakona, s katerim se preuarc-jajo nekatera zakonita določila o izvrševanji lovske pravice, ter opazke k temu načrtanemu zakonu. Poročilo upravnega odseka o vladni predlogi z načrtom zakona o razdelbi skupnih zemljišč in uredni dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja. — (Srednje šole na Kranjskem) belijo glave nemškim listom in govori Dežmana in Apfaltrerna, kakor tudi potovanje ministerijalnega svetnika Wolfa so jim ugoden povod, da zopet v dolgih jeremijadah tožijo, kako nazaduje nemščina na kranjskih srednjih šolah. Da bi rečeni list; kaj positivnega povedali, tega nt pričakovati, kajti podobni so škorcu, ki se je priučil par besed, katere neprestano ponavlja. Blaženi nemščini se pri nas nikjer sila ne godi, nasprotno goji se celo preveč in po končani gimnaziji se slovenski naši dijaki s svojimi nemškimi vrstniki glede nemščine prav lahko poskusijo. Kar se pa tiče ministerijalnega svetnika Wolfa, čujemo, da so mu dijaki v vseh razredih prav povoljno odgovarjali, in da je bil z uspehi zadovoljen. Jedina izjema bila je nekda v prof. Heih-richa razredu, kjer dijaki neso posebno točno odgovarjali, čemur je pa, kakor se nam je izvestirb, kriv prof. Heinricb sam, ker je vprašal le najsi a-bejše dijake. — (O novem Krškem škofu) čitamo v nemških listih, da je že imenovan. Dr. Zvverger se je baš zaradi tega imenovanja na Dunaj peljal in kakor pri imenovanji Ljubljanskega in Tridentskega, tako tudi uplival pri imenovanji tega škofa. Nemški listi imena novega škofa za Celovec še ne vedo, trdijo pa, da je iz graške škofije in slovenske narodnosti. Bomo videli, koliko je na tem resnice. — (Umrl) je včeraj gosp. Trautvetter, c. kr okrajni glavar v Ljutomeru. „Tagespost" naznanja Trautvetterovo smrt rekoč: „In seiner amt-lichen Stellung hat er sich durch sein tictvolles Vorgehen die Hochachtung der deutschgesinnten Bevvohner envorben". To je vender precej ostra kritika, kajti mej vrstami se čita, da si je pokojni stekel to spoštovanje le na škodo ogromni večini slovenskega prebivalstva. — (Trgovinska zbornica v Trstu) iz volila je zborničnega svetnika Stalitza poslancem v državni zbor. — (Velika umrljivost.) V Tržaških listih čitamo, da so v vasi K on t orel j, broječej 900 — 1000 duš, v preteklem letu 1886. vsega vkupe 104 osobe umrle. Če se tudi v poštevvzame, da je kolera pobrala nekoliko žrtev, je vender umrljivost še tolika, da bode treba v zdravstvenem oziru kaj ukreniti. — (Šmari j sk o-Slati ns k a podružnica sv Cirila in Metoda) ima dne 2 3. januvarja ob 3. uri popoludne v šmari ji pri Jelšah v gostilni Jagodićevi svoj prvi občni zbor. Vse ud« podružnične, kakor tudi vse rodoljube Sla-tinske in Šmarijskega okraja vabi uljudno začasno vodstvo. Tudi gostje in narodnjaki od drugod dobro došli! — (Vabilo na v en ček s plesom,) kojega priredi Ptujska Čitalnica dne 2. februvnrja t. 1. v svojih prostorih Narodnem domu. Pri tej veselici svira vojaška godba 47. pešfpolka iz Maribora. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Akad. društvo „.Triglav" ) ima svoje IV. redno zborovanje v soboto dne 2 2. t. m. v gostilni „Hotel gold. Ross", Mariahilferarras»e fn sicer ob tlaS. uri zvečer. Dnevni red. 1. Čitanje zapisnika. 2. „Njega ni j", čveterospev, Foerster. 3. Kritika o predavanji g. stud. jur. Podgoršeka: „O sa-molastnej moči". 4. „V lju'.em si ostala kraji", zbor, Nedved. 5. Slučajnosti. Gosti dobro došli! ................—--- ■ i ■ ■ ■ Telegrami „Slovenskomu Narodu"; Dunaj 19. januvarja. Člani gosposke zbornice so imenovani: Leonard Achleutner, opat v Kremsniuiistru in deželni glavar v Go-renjo-Avstrijski; profesor m dvorni svetnik dr-Teodor Billroth ; dvomi svetnik in predsednik protestantskega cerkvenega višjega so vetu dr. Rudolf Franz; infulovani prost v Klosterueu-burgu Ubald Kostersitz ; veletržec Ludo vi k Lob-inayer; solnograški dež. glavar, nadsodnije svetnik K. grof Chorinskv; kamornik in veleposestnik Teobald grof Črnin; drž. poslanca F. grof Deym in dr. vitez Srom; senatski predsednik upravnemu sodišču Moric baron Ender; veleposestnik na Nižje Avstrijskem grof Kuefstein ; umirovljeni sekcijski načelnik v trgovinskem mini-sterstvu, baron Pussvvald; deželni glavar tirolski Fran baron Rapp; nadsodnije svetnik v Levovu sJosfp baron Scherik: veleposestnik in deželni poslanec gališki Stanislav vitez Staro-vievski-Biberstein. Peterburgf 19. januvarja. General Basov, katerega je ruska vlada v osrednjo Azijo poslala, ne bode, kakor se je trdilo, nadome-stoval generala Anenkova pri zgradbi trans-kaspiške železnice, ampak bode le vodja prometa na tej progi. General Anenkov še vedno biva v Peterburgu, ker se na merodajnem mestu posvetujejo o podaljšanji železnice do Samarkanda. LVOII 19. januvarja. Dva ihozemca, baje Angleža, so zaprli. Ovadil ja je vojak, kateremu sta veliko denarja ponujala, če jima iz-ioči puško repetirko s patroni. Narodno-gospodarske stvari. Vrednostno značilo namestu kovanega denarja P (Konec.) Pa pojdimo dalje. Dokler imamo kovani de-nar, se vrednost dragocenih kovin poglavitno ravna po tem, da se rabijo kot penez ai kovani denar. Če se denar brez dragocenih kovin ne da kazati in uredovati, tedaj vrednost kovin v kovanem denarji ne izvira od same po sebi ali od dela, ki se je vanje obrnilo, kakor je to pravilno za vse druge dobre reči, nego izvira le od kovanja, katero pa potrebno ni. Potrebi denarja za svetovni promet se s kovanim denarjem mora ustrezati z veliko večjimi stroški, nego li bi tedaj bilo če bi vladal papirni denar, ki skoro ne prouzročuje nobenih stroškov in ki že kot vrednostni papir vse to opravi, kar' kovani denar. Ali tedaj ni narodnogospodarsko absolutno protislovje, če moramo kar se da drago skrbeti za kovani denar, če pa bi isto dosezali lahko drugače, s sredstvom, ki bi bilo jako, jako po ceni ? Ali zato, ker imamo kovani denar, ni zlato in srebro dobilo ven in ven samodelsko vrednost? Ali se s kovanim denarjem ne greši proti temu, kar se sicer tako temeljito v narodno-gospodarskoj vedi pobija, namreč, da bi državna uprava s postavo kakej reči usilila vrednost, katere narodnogospodarsko nema? In ali pii tem ne trpi izvrstna obrtnost s srebrnim in zlatim blagom ravno tako, kakor bi trpela obrtnost s parolo če bi država s kako naredbo storila surovo pavolo trikrat dražjo? Zakaj se z je« i no tvari bo tako dela, kakor bi z drago delati ne bilo pametno ? S kovanim denarjem, čega** obstoj podpirajo goli zgodovinski predsodki, se je baš dvoje najdragocenejših tvarin popolnem izven vsega vrednostnega reda postavilo in jima dala vrednost, katere nemara. Zakaj tedaj država s svojim kovanim denarjem zlatn in srebru daje privile-govano vrednost, si s tem sama svojo produkcijo denarja v obilnej meri draži, se zavisno dela od tistih, ki imajo tvarino? Ali pa je vrednostni privilegij, kateri dragoceni kovini uživata iz načela kovanega denarja, zato opravičen, ker sta ti kovini redki ? Saj je mnogo rečij, k: so še veliko redkejše ? Ali zato, ker sta razdelni in trpežni I Saj takšne so tudi vse kovine. Mari zato, ker ju je teško pona rejati V Saj so se kovani novci povsod in vselej ponarejali ! Mari zato, ker si je kovani novec vedno jednak? Saj se kovani novec tako obrabi, da mora država stare peneze prekovati in tako znova stroške imeti! Take izgube od obrabe pa pri papirnem denarji ni in nova izdaja se pri njem godi skoro brez stroškov. V istini, nobena narodnogospodarska veda ne more s posameznimi razlogi kovanega denarja obrazložiti nasproti načelu papirnega denarja, tudi ni tega poskušala. Veda ni niti prav premislila opomnje Adam Smithove, da papirni denar kovane novce iz dežele goni in zato ni koristen — kajti ni se vprašalo pri tem, če bi že po tem takem ne bilo veh ko bolje, postaviti papirni denar namesto kovanega denarja, in ni uvidelo istine, da ni kvar-Ijivo, ampak koristno, če kovina gre čez mejo, ker se to ne godi zavoljo te ali one občutljivosti v zlatu in srebru, nego zato, ker ima kovina večjo vrednost za druge narode, kakor za domače in tako lahko država, ki ima papirni denar, nekaj od vnmjih na rodov zasluži, kakor tudi v istini Angleška dela Monometalizem, pravi dr. pl. S tein, je vsa taka vprašanja za seda) pregnal na korist tistih, ki imajo kovine; a prikazala se bodo v večjej moči, kadar bode čas prišel, tedaj, ko se bodo prav razumevala. Javna zahvala. Kakor lansko leto, poslalo je tudi letos nafiej dvo-razrednici za napredek in povzdigo šolstva vneto, preko-ristno drnStvo „N ar o d na šola* prav lepo darilo in sicer: 900 spisovnic, 100 lepopianic, 50 stevilnic, 78 risank, S tacate svinčnikov in toliko peresnih držal ter Škatljico peres, ta koji obili dar se podpisana v svojem, k raj nega Šolskega •veta in uetce se mladine imenu tu javno in najprrarčneje aahvaljujevu, želec mu mnogo mnogo blagih podpornikov. Na Bohinjski Bistrici, dne 19. jannvarja 1887. Drago tin Bernard, Josip Sodja, Šolski voditelj. kraj. šol. sveta predsednik. „LJUBLJANSKI IW Gld. 4.60. (933-22) Gld. 2.30. — Gld. 1.15. Tujci: 19. januvarja. Pri * Ionu j Brunbauer z Dunaja. — Herzenjak iz Gradi-a. — Fusolt iz Zagreba. — Glaasl s Dunaja. — Gold-schmidt iz Trsta. Pri HlHiH»H Mehlhoffer, Freund Mercks, Recker, Pupper, Nerad x Dunaja Tržne cene t LJubljani dne 19 januvarja t. 1. Plenica, hktl. Bež, Ječmen, „ 0V6B, Ajda, Proso, „ Koruza, , Krompir, „ Leda, , Grah, „ Fižol, Maslo, Mast, Spe h frisen, kgr. 6199 4|87 4 06 2i92 3 90 4 87 4 87 66 Speli povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje ineso, kgr. Telečje , „ Svinjsko „ „ Koitrunovo „ „ Pisanec..... Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, , Drva trda, 4 Q metr. „ mehka, „ „ Meteerologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrim v mm. 5 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 744-07 u. 744-88 nun. ^ 746'5.r> ms. —5 4" C —0-8" C —88" C si. Bzh. si. szb. si. szb. jas. jas. jas. 0*00 u. Srednja temperatura — 50*, za .')'0J pod normalom ZD"CLaa.sc5slzsL "borza dne 20. januvarja t. 1. i Izvirno telegraficno porodilo.) Papirna renta..........81 gld. 15 Hrebrna renta..........82 „ 10 Zlata renta...........112 „ 65 :»°/0 marčna renta. . ....... 99 „ 60 Akcije narodne banke ....... 872 „ Kreditne akcije......... 288 „ 80 Contton ...... rflfl „ 85 Srebro............— » — Napol. . . ...... IO gld. - »k kr. C. kr. cekini H . 95 , Nemške marke - 1 . 1 * • , 4% drftavne srečke h 1. 1854 Mfl fE«d. 130 „ J 5 Državne srečke iz 1. 1864 100 *ld 167 . Ogerska zlatu renta 4*/« . H '2 Ogerska papirna renta .v , 9*2 5°/, štajerske zemljiid. odvez, obliff. " ft Dunava reg. srećke 59/0 100 gld 116 /(iiilj obč. avstr. <1 7,1 „ zlati zast. listi 1-4 Prior, oblig. Ehzabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice H»o Kreditne srečke DO 174 Budolfove sr«6ka Iti U Akcije anglo-avstr hanke 120 110 Trammway-dru&t velj. 170 gld. a. v. 214 25 05 50 20 50 50 70 ki zna tudi staviti jednostavna dela, vsprejine se pri F.«t„ l*r«»ttealiolVr-Ji v Gradel, Bealsohnlgasse 8. (45) Trgovsk pomočnik, slovenskega in nemškega jezika zmožen, v prodajalnici špecerijskega in mešanega blaga dobro izurjen, želi do 1. maroa t. L svoje sedaj no mesto premeni ti. Ponudbe nuj se pošiljajo upravništvu „Slovenskoga Naroda" z naslovom V. ▼ Ii. it. 900. '46 — l) Št. 604. Hazglas. (32— ) Mestni magistrat naznanja: 1. da so imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1864, 1865, 1666 in 1867 rojenih domačih mladeničev pri magistratu od 38. do 31. j »ii u var j it t. I. razpoloženi, da jih vsak lahko pregleda in a) ko bi kdo izpuščen ali pa napačno vpisan bil, to naznani; b) zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za oproščen je od dejan ske službe ugovarja in te ugovore tudi dokaže. Potem objavlja magistrat: 2. da bode srečkanje novačenju podvrženih mladeničev I. razreda fetoa v 8. dan februv arja oh lO. uri dopoludn«* v mestni dvorani in da je vsakemu dovoljeno, udeležiti se srečkanja. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 10. januvarja 1887. Župan: Grasselli ♦*l CO«l Cvet zoper traganje (Gicht) Pisar po dr. Jtlalieii a »>0 lir., zoper protin ter revmatizeui. trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kite itd. V svojem učinku je nepresegljiv in bit.ro ter .radikalno _ vfhiu)marf#. zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj ■ iz najrazličnejših krogov. I Prodaja 749—15) I .LKItit KUT A T It M liOCZY* I ■■ zraven rotovža v Ljubljani tm ■ Bazpošilja se vsak dan po pošti. ! CACAO ČOKOLADA UlCTOR ScHMIDT & SOHNI ki sta pri prvej Dunajskej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradno registrovano varstveno znamk«i in firmo. (856—39) l>Ol>iva ne pri vseh boljši b trgovcih in prodajalcih de-likates, v LJubljani pri g. .Petru JLaNHiiLk-ii. Bazpošilja se v provincijo proti postnemu povzetju. VICTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in ueutr. razpošiljalnica Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). s prav dobrimi spričevali, izvežban v varh pisarniških stre— kaii. želi pod ugodnimi pogoji natopiti do I. fefcravarja t. I. v odvetniško ali kako drugo pisarno. — Ponudbe vsprejema iz prijaznosil npr*vni§tvo „Slovenskega tfaroda-pod chifiro V. C. K. (42—1) HgflO______331 Najboljše kraško brinje ima na prodaj ANDltlO.! .IELJEIM v Opstjem ne In (p. Nagrado). — Kdor hoče imeti iz njega najholj-Seg» biinjevca, naj se obrne do njega. Po primerne) c.ni ga proda do 200 mernikov. (il8—'6) --#ua i Gorici lekar C. Cristof-foletti; v Reki lekar J. Gmeinar; v Celji Ed. PelU;v Mariboru J. Martine; v Gradci: Kaap. lioth, Murplatz 1. Tam se tudi dobi: U«11 AiX U/kj /i orijentalsko lepotiluo sredstvo, ki VjilU 1TV»M.j tiar-ja nežnost, belino i.i obilnott telesa, odstrnnuje pege in lase cena 85 kr. gtm~ HI slsparlja! (701—20) Dunajski, originalni, pristni TRPOTCEV izvleček m (podtbsilornokiNliiti) apno i ti - železom, kateri izdeluje aamo lekar Victor pl. Trnkoczv. lekar na Dunaji, V., Hundsthurmatrasse 113. Izvrstno, že 20 let preskušeno in neprekos-Ijivo zdravilo. Pri začenjajoči se rašiol tuberkulozi), Jetiki. »lavboati pluč, bluvastju krvi pomaga -iW Isvlečkovo »pno "04I s ttiu, da gnojne dete ozdravi (zaapntmi). — Proti pomauij-kaaju krvi, Uediol, MlaboaU, AkrofelJ-■ilin pomaga veleuplivno kri delajoče *e-leso. "OO — Kašelj, arlpmvoat, katar, aav-allacoje, težko Mapo olajfta, ozdravi in odpravi 0O~ trpotcev izvleček. "Vi Iz teh treh zdravilnih sestavin je najgotovejse zdravilo za vse prsne in plučne bolezni. Znameniti zdravilni napuhi originalnega izdidkadoae-žejo se z dv»f nim upli-vnnjjeat trpoacevegu isvlecka v zvezi z upnom-zelezom, k n-potrjuji'jo mnogi ozdraveli z zahvalnimi pismi — katera so v originalu {sj razložena na ogled. Posebno se opozarja, da je treba paziti, da se moj izdelek ne zamenja s kakim drugiua, ki se blizu tako imenuje. Da se dobi vselej pravi izdelek, zahteva naj se pri kupovanji ..Trpotcev izvleček a apnom.železo m iz Fr»nziakn»>Iek«arne na Dunaji" (IIundsthurmstraBse 118). Da je pristen, mora imeti na zavitku varstveni znamki, ki sta tu zraven (trpoleeva rastlina in »v. Frančišek). Originalna cena gld. l.lO, po poŠti 20 kr. več za zavijanje. Glavna zaloga, ki ga vsak dan raz-pffiilja v provincije, je. Franzlaima-Apecbeke, Wien, HundHtlturuiatraase Nr. in*, (kamor naj se pošiljajo pismene narocbo). Zaloga pri gosp. lekarju U. pl. Trnkoozy-Ju v LJnblJa.nl in v lekarnah vseh veojih provincijalnih mest. (8o4—12) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'-.