Joie Pučnik Najhujše je pred nami leto xuii, št. 45 Ptuj, 15. novembra 1990 cena 7 dinarjev Veliko slavje Ob 600-letnici gotskega prezbiterija in prazniku žup- nijske cerkve svetega Martina so na Hajdini pripravili praz- nično tridnevje. V petek, 9. no- vembra, so se v prenovljeni cerkvi predstavili pevski zbori iz Dražencev, Majdoš, Kidriče- vega in Hajdine, gostja večera pa je bila ptujska odvetnica Božena Cačkovič. Po pevskem koncertu so odprli še razstavo del domačina Julija Ošlovni- ka. V soboto zvečer so se v cer- kvi predstavili člani ansambla Slovenija s svojimi gosti, osrednja slovesnost z blago- slovom obnovljene cerkve pa je bila v nedeljo popoldne, ko je potekala tudi zahvalna maša; to je ob somaševanju dekanij- skih duhovnikov vodil mari- borski škof dr. Franc Kram- berger. Več o slavju v prihod- njem Tedniku. Foto: M. Ozmec Kakšna bo avtocesta od Hajdine do Macija Nova avtocesta Šentilj— Zagreb je te dni spet v središču pozornosti, predvsem v severovzhodnem delu Slovenije. Tako je bilo v zadnjem ča- su že kar nekaj razprav o predlagani trasi avtoceste, v četrtek, 8. novem- bra, pa je bila tudi v Ptuju. Kot je povedal izdelovalec idejne- ga projekta bodoče avtoceste ing. Re- bolj iz Projektivnega podjetja Kranj, je odsek A 11 od Hajdine do Macija predviden v dolžini 17,7 km. Prečni profil avtoceste naj bi obsegal dve vo- zišči, široki po sedem metrov in med seboj ločeni z dvometrskim zelenim pasom. Odstavni pasovi naj bi bili ši- roki dva in po! metra, vsa križanja z dosedanjo cestno mrežo in tremi vod- nimi potmi pa bodo urejena po ev- ropskih normah. Ob sedanjem poči- vališču v Podlehniku je predvideno še večje z novim bencinskim servisom in drugimi spremljajočimi objekti. Dvanajst in pol kilometra nove av- toceste naj bi potekalo vzporedno s sedanjo hitro cesto, in sicer gledano iz smeri Hajdine proti Podlehniku. Od tam dalje pa poteka predvidena trasa po zahodnem pobočju te doline. Avtocesta je projektirana za povpre- čno hitrost 120 km/h, vozlišče na Hajdini pa pomeni dopolnitev prejš- njega lokacijskega načrta. Vsekakor je gradnja nove avtoceste velik poseg v naš (haloški) prostor, zato je bilo treba prisluhniti vsem zahtevam dru- gih prizadetih na tem območju, pa tu- di Zelenim in Zavodu za varstvo na- rave in kulturne dediščine. Predstavnik Republiškega zavoda za varstvo narave in kulturne dedišči- ne je sicer dejal, da je odsek predvi- dene avtoceste od Hajdine do Macija najmanj problematičen od vseh avto- cest v Sloveniji. Trasa je sprejemljiva, saj na njej ni pomembnejših objektov naravne in kulturne dediščine. Predstavnik ptujske občine Franc Ivanuša je to stališče dopolnil, da gre vendarle za zavarovanje velikih vod- nih virov, ki so ob predvideni trasi, potrebno pa je tudi ustrezno zavaro- vanje podtalnice. Pri tem je spomnil na tri vodotoke - Dravinjo, Polska- vo in Rogatnico, ki bodo premoščeni z avtocesto, ter na zajetje pitne vode v Lancovi vasi. Ptujčani zahtevamo po- seben projekt za ravnanje s humus- nim delom (zgornje plasti), kar zahte- va odlok občinske skupščine. Dejstvo pa je, da mora ostati ves odvečni ma- terial - predvidevajo, da ga bo okoli dvesto tisoč kubikov na območju ptujske občine. Porabili naj bi ga za sanacijo črnih odlagališč in gramoz- nic. Velik problem pa bodo povzročile tudi premoženjsko-pravne zadeve. Potrebno je poiskati parcele za nado- mestne gradnje, kajti nekaj stanovanj- skih hiš bo zaradi nove avtoceste neu- porabnih ali celo porušenih. Poseben projekt je predviden za zmanjšanje hrupa. Na nekaterih mestih ob stano- vanjskih urbanih naseljih bodo zgrajeni protihrupni zidovi itd. Zagotovo pomeni nova avtocesta tudi novo življenje, saj pričakujemo v ptujski občini od nje tudi gospodar- sko korist. Žal pa je zmeraj tako, da vsaka cesta terja tudi svoj krvni da- vek. Ta naj bi bil po zagotovilu stro- kovnjakov precej manjši kot sedanji, saj je na dosedanji hitri cesti od Šen- tilja do Macija letos umrlo že 87 lju- di. Nova avtocesta bo urejena tako, da bodo na vseh izvoznih postajah pobirali cestnino, zato zahtevajo do- mačini, da jim omogočijo nemoten promet po drugih cestnih povezavah. Skratka v zvezi s predvideno traso no- ve avtoceste A 11 je še veliko nejasno- sti. Nanje so opozorili tudi ptujski Zeleni in zahtevali, da jih popolnoma razčistimo, še preden bodo stroji po- segli v naš prostor. M. Ozmec Na skupščini bo vroče v Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo in v ptujskem zdravstvu bi jejo pht zvona. Zato bodo o težavah v teh dveh ptujskih or- ganizacijah, ki /^poslujeta blizu 3300 delavcev. 20. novembra razpra- vljali zbori občinske skupščine. Ptujski župan Vojteh Rajher je na to za- sedanje povabil tudi nekatere člane republiške vlade. Na sedmem zasedanju bodo govo- rili še o nekaterih drugih vprašanjih. Izvršni svet se mora predsedstaviti s svojim programom, saj program pro- jektov ni dovolj. V njegovih sekreta- riatih so za torkovo zasedanje pripra- vili več odlokov. Predsedstvo skupšči- ne je o pripravljenem gradivu razpra- vljalo na več sejah in imelo več pri- pomb. Dopolniti je potrebno infor- macijo o razmerah v ptujskem zdrav- stvu ter odlok o spremembah in do- polnitvah odloka o varstvenih paso- vih vodnih virov v občini Ptuj in ukrepih za zavarovanje voda. Ptujsko zdravstvo je v hudi stiski; če je verjeti podatkom, v najtežjem položaju v Sloveniji. Zato bo na skupščini potrebno odgovoriti, zakaj manjka denar, kako se bo zdravstvo razvijalo v bodoče, svoje pa bo moral povedati tudi izvršni svet. ki je o tem vprašanju razpravljal na včerajšnji se- ji. Predsedstvo bo svoja stališča za skupščino oblikovalo na današnji se- ji. Poleg informacije, ki sojo pripravi- li v občinskem Sekretariatu za zdrav- stvo in socialno varstvo, bodo osnova za razpravo elaborati o strokovni in ekonomski upravičenosti izločitve ter razvojni načrti dela ptujskega zdrav- stva. Kot je znano, sta se za izločitev iz centra odločili temeljni organizaciji Osnovno zdravstveno varstvo in bol- nišnica. Kidričevski kolektiv je zaradi nere- šenih sistemskih vprašanj v hudih te- žavah. Njihove zahteve poznajo vsi najpomembnejši republiški organi. Jutri bo o njihovih težavah razpra- vljalo tudi predsedstvo ptujske obči- ne. Oblikovalo bo stališča za torkovo skupščino. Predsednik Vojteh Rajher je na pogovor povabil tudi predstav- nike službe družbenega knjigovod- stva in banke. Za sedmo zasedanje zborov ptujske občinske skupščine je pripravljenih enajst točk dnevnega reda. MG PREJELI SMO... Nezaslišano sprenevedanje Opekarne Ptuj v nedeljo, II. novembra, je vod- stvo krajevne skupnosti Rogoznica sklicalo zbor. na katerem naj bi kraja- ni odločili o soglasju h gradnji depo- nije galvanskega mulja. Deponijo bi zgradila Opekarna Ptuj, ki bi mulj uporabljala pri izdelavi opeke. Na zbor vodstvo Opekarne Ptuj ni pova- bilo strokovnjakov, češ da take raz- prave niso na ravni krajanov in jih ti ne bi razumeli. Povrhu vsega pa se je vodstvo kar samo lotilo strokovnih ocen škodljivosti ali neškodljivosti galvanskega mulja. Ne da bi poznali natančne projekte in ne da bi slišali strokovno mnenje, naj bi ljudje odlo- čili o tem, ali Opekarni dajo soglasje h gradnji te deponije. Zeleni Ptuja protestiramo proti ta- kemu podcenjevanju ljudi in zahteva- mo strokovne podatke o deponiji. Predvsem tudi zato, ker nas struktura investicije (le 10 "o financira Opekar- na Ptuj) navaja k sumu, da gre za »uvoz« nevarnih industrijskih odpad- kov na naše področje. Kolikor vemo, je posrednik tovrstnih odpadkov DI- NOS, ki se že več let trudi, da bi ure- dil odlaganje tega mulja. Opekarna Ptuj je, kot kaže, nekaj količin teh odpadkov že sprejela in tudi že izvaja poskuse. Zato Zeleni Ptuja zahtevamo natančne podatke, koliko teh odpadkov je že v Opekar- ni, kako so deponirani in kakšne emi- sije so nastale zaradi poskusov. Podpiramo krajane, ki so v nedeljo zahtevali natančno mnenje strokov- njakov. Razumemo pa tudi njihovo nezaupanje do teh projektov. Zeleni Ptuja Jedrski lobby — ne bo ti uspelo! Iz poročil v sredstvih javnega ob- veščanja smo zasledili, da so se na se- stanku medrepubliške komisije za je- drsko energijo, ki je bil v ponedeljek. 12. novembra, med drugim dogovori- li, da bi lokalne oblasti »prijateljsko prepričali«, naj posredujejo podatke za nadaljnjo presojo ustreznosti nji- hovih območij za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Še enkrat poudarjamo, da pri loka- cijah v Halozah ne gre za tehnična ali geološka vprašanja, temveč za moral- na in politična. Zato zahtevamo, da župan in vlada ptujske občine prepre- čita posredovanje kakršnihkoli poda- tkov s tega območja. V tej igri Haloze ne bodo sodelovale! Ne želimo biti žrtve jedrskega lob- bvja in njegovih pravljic. Naj se zave- da, da težav ne povzročajo samo lo- kalni organi oblasti, temveč ljudje teh področij sami. In obljubljamo, da jih bodo tudi v bodoče. Prevečkrat so bili opeharjeni. Zeleni Ptuja UVODNIK- Plebiscit pred ustavo ?! Oh odpravljanju posledic vojne ujme in ocenah škode je konec prejšnjega tedna veliko pozornost vzbudila tudi vest iz Ptuja z usta- novnega zhora Socialdemokratske stranke Slovenije. Vodja stranke in Demosa dr. Jože Pučnik je povedal, da ho plebiscit o samostojni, suvereni m neodvisni Republiki Sloveniji 23. decembra. Po prvih iz- javah predstavnikov strank iz opozicije je zaznati dokajšnje prese- nečenje, čeprav so predlog za plebiscit že pred časom podali sociali- sti. Omenjeni predlog, ki ga je v Ptuju obelodanil doktor Pučnik, je bil dogovorjen v Poljčanah na srečanju poslancev strank, združenih v Demos. Tam so sklenili predlagati vsem strankam v Sloveniji in Skupščini Republike Slovenije razpis javnega glasovanja (plebisci- ta) o tej odločitvi. Predlog, ki po pojasnilu predlagateljev izhaja iz programov strank v Demosu pred volitvami in po njih ter nevzdržnega gospo- darskega in družbenopolitičnega položaja Slovenije v Jugoslaviji, bodo najprej obravnavali v strankah in nato v skupščini. Potreba ali nuja po odločnem ukrepanju ni sporna, različna mnenja o času. posledicah in še čem pa si bodo najverjetneje bližje po analizah, ki jih v ta namen pripravlja vlada. Gre za to, da vodstvo republike na ta način dobi okvir, v katerem ho delovalo v prihodnjih, včasih mu- čnih pogajanjih s predstavniki drugih republik. Gre pravzaprav za pridobitev legitimnosti odločitev, za katere trdijo, da so nujne. Prav tako naj hi to veljalo za izbran trenutek. Datum je predlagan, ni pa rečeno, da bo ta tudi določen oziroma izbran. Podobno lahko zapi- šemo ob javni razpravi o osnutku nove ustave Republike Slovenije, ki seje v tem tednu pričela tudi na našem območju. Kaže, da bodo obveljali predlogi nekaterih strank, da hi rok za javno razpravo po- daljšali in tako dosegli vi.šjo kakovost oziroma ustavo po temeljiti razpravi. Na ta način pa v tem letu ustave .še ne bi dobili. Čas pa te- če in razmere narekujejo ukrepanje. Zato bo najverjetneje plebiscit pred sprejetjem ustave. Ludvik Kotar Protestni shod na Ptujski Gori v soboto bo na Ptujsko Goro romanje posebne vrste. Ptujska Gora je namreč znan romarski kraj, romanja tja pa povezana z razli- čnimi človeškimi stiskami, željami in zahtevami. Izvršni odbor Halo- ške zveze pripravlja v soboto tam protestni shod, s katerim bodo rekli še en in dokončen NE za gradnjo odlagališča srednje in nizko radio- aktivnih odpadkov kjerkoli na območju Haloz, v Republiki Sloveniji in v petdesetkilometrskem obmejnem pasu v sosednji republiki Hr- vatski. Podobno, argumentirano zahtevo so člani Haloške zveze poda- li že na zasedanju občinske skupščine, takrat gre še za javno manife- stacijo. Pričela se bo ob 9. uri z mašo in nadaljevala ob 10. uri z množi- čnim shodom. Nanj so povabili dr. Dušana Pluta, člana republiškega Predsedstva, ki je udeležbo že najavil, republiški Izvršni svet in repu- bliško Predsedstvo, občinsko vodstvo (predsedstvo in izvršni svet), predstavnike slovenskih in hrvatskih občin, predstavnike vseh doma- čih in sosednjih krajevnih skupnosti . . . Ob 12.30 bo petnajstminutna zapora magistralne ceste Hajdi- na —Macelj na mostu čez Dravinjo in v Maclju; tako bo odmev do- godka širši. Organizatorji sobotnega protestnega shoda vabijo na Ptujsko Goro vse, ki jim je do zdravega okolja in neradioaktivnih Ha- loz. JB PROGRAM POTEKA JAVNE RAZPRAVE O OSNUTKU USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE V OBČINI PTUJ Skupščina Republike Slovenije je dala v javno razpravo, ki bo trajala do 30. novembra, osnutek Ustave Republike Slovenije. V občini Ptuj bo o njem organiziranih več razprav. Prva razprava bo danes (v četrtek, 15. novembra) ob 17. uri v dvorani Narodnega doma v Ptuju, Jadranska ulica 13/1. Uva(>BAUMIIfc: ThcrnioI'utz in rhermoExtra — toplotnoizolacijski ometi, ki predstavljajo najcenejšo in i najenostavnejšo obliko toplotne izolacije. 1 l^rograni Sanova — vsi potrebni materiali za strokovno pravilno saniranje m revitalizacijo starih stavb; z njim ohranjamo vrednosti stare stavbne substance v spomeniškem varstvu in tudi pri starih hišah. j Granopor — mineralni in plemeniti ometi in barve — /, njimi dekorativno zaščitimo zunanje in notranje površine poslopij. Informacije: SALONIT ANHOVO, TRŽENJE 65000 Nova Cjorica, Kidričeva 20, tele- fon (065) 24-411, teleks 34-320 anho- vo yu, telefaks (065) 23-232 Proizvajalec: Wietcrsdorfer &: Peggauer Zementvver- ki' knoi-h, Kcrn čv; Go, A\stri|.i Uvoznik: Salonit Anhovo TEDNIK - 15. november 1990 OGLASI IN OBJAVE - 11 12 — TV SPOREDI 15. november 1990 TEDNIK ~ november 1990 ZA RAZVEDRILO - 13 14 - OGLASI IN OBJAVE 15. november 1990 — TEDNIK — 15. november 1990 OGLASI IN OBJAVE - 15 KDO JE PTUJSKI JACK RAZPARAČ Za avtobusno postajo našli iznakaženo žensko truplo \' noči s četrtka. S., na petek, 9. novembra, med uro i\ečer in I. uro zjutraj se je ob avtobusnem postajališču » Ptuju zgodil eden najbolj gnusnih povojnih zločinov na štajerskem. Ob prvi garaži (te so za ali bolje rečeno pod postajališčem) so v petek zjutraj ob 7.45 našli razme- sarjeno golo truplo 26-letne Štefanije Pernek z Vrazovega trga 2 v Ptu- ju. Dogodek je ptujsko javnost razburil toliko bolj. ker se še ni poleglo ogorčenje nad zločinom, v katerem je pred dobrim mesecem storilec (po vsej verjetnosti vojak) posilil mlado Komkinjo, jo zadavil in vrgel v Dra- vo. Čeprav gre za dva povsem ra- zlična zločina in zagotovo tudi za dva različna storilca, je ptujske matere in očete vendarle vse bolj strah za njihova dekleta in žene. KAKO IN ZAKAJ JE UMRLA ŠTEFANIJA PERNEK To je po vsej verjetnosti vpra- šanje, ki se poraja v množici glav, ki vedo za ta zločin. Natan- čnega odgovora pa — kot kaže — še nekaj časa ne bo, kajti prei- skovalni sodnik v Mariboru je povedal, da 25-letni Miran Š. iz Ptuja, ki je utemeljeno usumljen, da naj bi na grozovit način vzel Pernetcovi življenje, še molči. Iz obtožnice javnega tožilstva pa lahko povzamemo sklepe oziro- ma domneve, kako naj bi vse skupaj potekalo. Storilec naj bi gnusno dejanje storil tistega usodnega večera s četrtka na petek med 23. uro zve- čer in 1. uro zjutraj. Predvideva- jo, da naj bi Pernekovo že pri ki- oskih sunil na tla, da je padla. To sklepajo po krvavih madežih. Z njeno glavo naj bi storilec udarjal v tla, tako da je verjetno žrtev izgubila zavest. Potem naj bi jo zvlekel za kup gramoza, ki je ob kioskih avtobusnega posta- jališča. Tam naj bi ji zamašil usta s kamnom in z glavo še udarjal v tla, kajti želel je biti prepričan, da ni več pri zavesti. Zatem je bi- la žrtev odvlečena do prve gara- že za postajališčem. Tam ji je storilec najverjetneje z nožem ali z drugim ostrim predmetom ra- zrezal osramje in skozi odprtino male medenice trgal drobovje ter ga metal okrog sebe. Po mnenju obducenta je smrt nastopila zara- di izkrvavitve . . . Vsekakor gre za grozoto, ki ji ni primere, za psihopatsko deja- nje, ki vzbuja strah. Zoper osum- ljenca je odrejen pripor, na delu 26-[etna žrtev ptujskega razpara- ča Štefanija Pernek. pa je preiskovalni sodnik. Za takšno dejanje predvideva zakon tudi do 20 let strogega zapora. NOČ OKRUTNEGA ZLOČINA ... Osumljeni Miran Š. je zadnja štiri leta živel v hiški, ki je pod domačijo ostarele Milke Arnuš iz Kicarja 11. Ker je njej in sose- dom pri delu pogosto pomagal, mu je kuhala in ga prala. Tistega usodnega četrtka in nočnih do- godkov se objokana Milka tako- le spominja. »Okoli pol štirih popoldne je vzel kolo in odšel na Ptuj. Rekel je, da gre k sestri. V kuhinjo je prinesel kasetofon s televizorč- kom in mi rekel, da bo to podaril materi za Abrahama. Potem se je odpeljal. Ponoči, mislim da je bilo od enih do pol dveh tam nekje, sem slišala udarce po oknu: >Mi- lika, Milika, odprite.< Odvrnila sem >Beži domov spat, kaj no- riš.< Pa je nadaljeval: >Ne, mora- te mi odpreti, samo obleko si vzamem irt grem naprej v Mur- sko Soboto.< Veste, tam je neka ženska, ki se je pred leti vanjo zaljubil in bi jo on zelo rad imel ona pa njega ne. Ko sem odprla vrata, je stopil noter in razširil okrvavljene roke ter dejal: >To sem zdaj jaz nare- dil.< Ker sem mislila, da si je spet zarezal žile (to naj bi baje že dva- krat storil), sem prestrašena vzkliknila: >Kaj, žile si si zare- zal !< Pa je takoj odvrnil: >Ne eno . . . sem rešil !< Vsa prestraše- na sem brž vprašala: >Kaj, mater si?< — Veste večkrat mi je rekel, da jo bo enkrat zaštihal. Pa je re- kel: >Ne, eno mlado, ker je imela predolg jezik, sem. Pa če boste tudi vi imeli dolgi jezik, vas bom ubil še na bolj okruten način kot njo . . .< Sililo mi je na jok, a sem mu še vseeno rekla: >Jaz ti ne verja- mem, da bi ti ubil žensko.< Po- tem pa je iz žepa potegnil vse okrvavljene uhane, uro, zapestni- co in verižico. Uro je vrgel na štedilnik in mi rekel: >Tu jo ima- te, sčistite si jo in jo imejte za spomin!< >Po nepoštenem pač nočem imeti ničesar,< sem mu re- kla. Potem sem mu morala po- greti vodo, da seje umil. Vprašal je, kje je sveže perilo. Ker je bilo na podstrešju, je želel, da mu grem po spodnjice. Pa nisem ho- tela, zato je šel sam. Ker so bile hlačke še vlažne, si jih je lepo mirno posušil z likalnikom, vmes pa mi je govoril: >Zdaj pa še grem na ono ... v mesto, pa na njenega ljubčka, potem pa grem v Mursko Soboto, kjer bom ubil še . . . in njenega moža, ko pa bom vse rešil, pa bom ubil še se- be .. .< Veste, on je bil zelo pameten in ni bil videti nič pijan. Vse je govoril lepo mirno, nič ni bil zmeden, zares čudno. Med dru- gim me je mirno vprašal, ali je mogoče, da iz človeka naenkrat postane zverina, ter nadaljeval: >Jaz sem sedaj zverina, jaz nikoli ne bom več drugačen človek . . .< Zagrela sem mu jesti, ker je re- kel, da je lačen. Vse je mirno po- jedel. Potem pa mi je začel spet praviti, kako je razrezal mlado žensko, kako je vse trgal. Nisem mogla verjeti, kar strah me je po- stalo. Vendar mi je zatrdil: >Če me boste izdali, ne boste več dol- go hodili po svetu. Vse sledove sem zabrisal, nikoli me ne bodo našli.< Potem je sedel na kavč in mi rekel, da sedaj ob pet do pol tri zjutraj tako nima nobenega avto- busa za Mursko Soboto ter da bo zato zaspal in naj ga zbudim ob pol šestih. Mirno je legel in hitro zaspal. Vsa prestrašena sem šla v svojo sobo, vzela v roke sekiro in nisem mogla zaspati od strahu, kaj če bo še mene . . . Ob pol šestih sem začela hodi- ti vsa živčna po stanovanju in ga poklicala. Hitro se je zdramil, vendar je še ležal. Stopila sem na hodnik in si mislila, kako bi bilo dobro, če bi spodaj po cesti pe- ljal kak avto. Potem bi ga posku- šala zbegati. In tako je tudi bilo. Ko sem slišala, da pelje avto gor v klanec, sem čakala, da bo pri- bližno za lesom, potem pa sem brž stekla k njemu in rekla:. Be- ži, Miran, policija gre!< Hitro je skočil, potegnil nekaj nase, vzel suknjo in se na oglu zadri: >Adi- jo.< Ko je odšel, sem bila vsa iz se- be, cela sem se tresla, zato sem vzela tablete. Ko so se mi noge umirile, sem brž šla k sinu v Ve- lovlek. Ta je še spal. Ko sem mu povedala, kaj mi je rekel Miran, ni mogel verjeti. Pa je pozneje vseeno šel do komandirja milice in mu vse to povedal.« Takšna je torej izpoved Milke Arnuš, ki je tisto noč preživela zagotovo veliko strahu. Miličniki so po vsem tem seveda hitro ukrepali ter zaščitili vse, ki jim je grozil. Tako so v Murski Soboti kmalu po prihodu z avtobusa prijeli osumljenega Mirana §., ki je sedaj v preiskovalnem zaporu. ALI JE BIL STORILEC SAM? Obiskali smo tudi Miranovo mater, ki jo je dogodek globoko pretresel. Povedala je, da se je Miran Š. že trikrat zdravil v Or- možu, najdalje tri mesece. Ven- dar nikoli ni bil napadalen. Kot otrok je bil priden, nikoli ni nosil noža. Če je storil to gnusno deja- nje, potem ga seveda mati obso- ja, vendar pa je trdno prepriča- na, da tega nikakor ni storil sam. Po njenih besedah je bil prevelik slabič in strahopetec. Ko se je pred časom zapletel v nekaj kraj, se je zmeraj po dejanju skrival, tako da so domači vedeli, da je nekaj narobe. Tisti usodni četr- tek je bil Miran še pri mami in ji je dopoldne pomagal pomiti stopnice v bloku, v kleti sta vse počistila in ni bil videti vznemir- jen. Povedal ji je tudi, da bo v petek šel v Mursko Soboto k svo- ji neizpolnjeni ljubezni, ker sta se tako dogovorila. Na nikogar ni bil videti jezen. Vsekakor bo zasliševanje prič in nadaljnja raziskava pokazala dokončen razplet tega gnusnega zločina, v katerem je bilo vzeto življenje 26-letni mamici Štefani- ji Pernek, ki je že leto in pol žive- la s svojim fantom Marjanom Belšakom na Vrazovem trgu 2 (poslopje nekdanje ptujske gim- nazije). Vsi Ptujčani pa si močno želimo, da se dejanje, podobno zloglasnemu Jacku Razparaču, v naši okolici ne bi nikoli več zgo- dilo. M. Ozmec Puščica kaže na mesto, kjer je bilo najdeno golo in iznakaženo truplo žrtve. V tej hišici je zadnja 4 leta prebival osumljeni Miran Š. HALOŠKE RANE SE POČASI CELIJO Še v včeraj pozabljenih krajih ugašajo leščerbe ... v soboto so v Ptuju in okolici martinovali, na dveh ha loških domačijah pa so se poslovili od leščerb: v Veliki Varnici 13 in \ eliki Varnici 14 so dobili elektriko. Lanska ujma je odkrila veliko slovensko sramoto in bedo haloškega življa. Ceste, voda in elektrika so za nekatere še vedno nedosegljiva dobrina. Slovenska družba sicer popravlja napake, kaže pa, da potrebuje še veliko časa. da bo Halozam dala tisto, kar bi jim morala dati že veliko prej Do sedaj je luč zasvetila na okrog 20 do 80 ha loških domačij, ki bodo s pomočjo d, užbe in z velikim lastnim odrekanjem prišli do elektrike. Mhče pa jim te dobrine ne podarja, kot govorijo nekateri. \ povprečju Je prispevek družbe in domačinov polovičen. Na skoraj petsto metrov vi-sok hrib, kjer živi 77-letna Terezija Školnik, smo v soboto prišli z velikimi težava- mi. Po cesti, ki jo je družina sicer ne- moteno uporabljala od leta 1936 do 1973, nismo mogli, zato smo se mora- li dobesedno plaziti. Kaže pa, da bo še dolgo zaprta, saj sodni mlini poča- si meljejo. Ljudje pa si svoje že itak težko življenje še dodatno grenijo s hudobijo in nevoščljivostjo, da o so- vraštvu ne govorimo. Tudi pri nape- ljavi elektrike ni šlo brez težav. Do »začasne« uporabe ceste so Školniko- vi prišli na osnovi začasne odredbe, ki jo je izdalo sodišče. Pri prevozu drogov pa naj bi cesto poškodovali, zato je domača hči Terezija morala plačati 1500 dinarjev odškodnine. Na težave pri gradnji pa sta med obi- skom Školnikove domačije opozarja- la tudi področni električar Hugo Ve- dernjak in Herman Govedič, vodja priprave dela v Elektro Maribor — enoti Ptuj. Na skoraj tristo let stari domačiji je ugasnila leščerba. Terezija kar ne mo- Terezija Školnik in simbolično prižgana leščerba. (Posnetki: Ciani) re verjeti, da je v njeni hiši /a^\e^ilu. Navada je železna srajca, oči, ki so toliko let živele z leščerbo, se ne mo- rejo v kratkem privaditi na elektriko. Sicer prostoru primerno žarnico so morali zamenjati s takšno, ki ima manjšo moč. Terezija Školnik je na tem hribu, človek bi dejal bogu za hrbtom, rodi- la 9 otrok. Osem jih še živi in se radi vračajo v to prelepo, a težko dostop- no in neusmiljeno okolje. Vsi so si ustvarili družine, imajo poklice, naj- več pa jih živi v Savinjski dolini. Pri mami se zberejo ob večjih praznikih in takrat, ko je potrebno opraviti več- ja dela. Tudi pri napeljavi elektrike so bili kot eden, najbolj pa seje trudi- la hči Terezija Meško. Za cel električni vod, ki služi do- mačijama na hišnih številkah 13 in 14, so potrebovali 24 drogov. Trinajst so jih kupili z denarjem Kmečke zve- ze, ki je podarila pet tisoč dinarjev. Dva droga je brezplačno prispeval Les Kidričevo, devet pa jih je zagoto- vila soseda Marija Fošnarič. Ta je elektriko dočakala pri 86 letih. V šali so jo električarji in drugi, ki so sode- lovali pri gradnji, imenovali Lučika. Ni in ni mogla verjeti, da bo tudi pri njej zasvetilo. Venomer je ponavljala: »Lučika, lučika.., tudi pri meni bo zasvetila.« Pri obeh domačijah je še posebej v časteh Stanko Meglic. Hva- ležni smo mu za ves njegov napor in prizadevanje. Školnikovi in Fošnari- čevi so prepričani, da če njega ne bi bilo, tudi elektrike ne bi bilo. Foršna- ričeva mama pa dodaja, da je malo takih ljudi, ki se želijo pogovarjati s starejšimi. Stanko Meglic pa je tudi eden od prvih občinskih mož, ki se je potrudil do njih. Niti ob lanski ujmi jih nihče ni obiskal, vsak je prišel do vznožja, zatem pa odnehal, kot da tam gori ne bi bilo življenja. Prijazen občinski mož pa je prišel tudi v soboto, 10. novembra. Njego- vega obiska so bili na obeh domači- jah izredno veseli. Veselili so se sku- paj s svojima električarjcma, vaškim godcem Ivanom Korenom in cvetlin- skim župnikom ter ptujskim patrom Lojzetom Klemenčičem. Kot je pove- dala Terezija Meško, se pri njih vsaka slovesnost konča z zahvalno mašo. Školnikovi so se na martinovo so- boto tako poveselili ob še enem dru- žinskem prazniku. V veselju pa niso pozabili na vse muke, ki so jih doži- vljali ob gradnji električnega omrežja. Haloški lapor je trd in neusmiljen, šest jam za drogove so morali minira- ti. Za to da so napredovali dva centi- metra v globino, je bilo treba 100 krat udariti . .. Terezija Školnik kljub temu da živi na hribu sama, ni osamljena. Družbo ji delajo svinje, goske, purani, koza (lani za praznik republike je prodala zadnjo kravo), prijazni kuža, mu- ca..., skratka svet, ki ga ima rada. Njeno življenje je tudi šest hektarov zemlje. Najbolj pa je vesela, ko se do- ma zberejo otroci, njihovi otroci in pravnuki. Vnukov je štirinajst, prav- nukov šest. Nanje je upravičeno po- nosna. S hvaležnostjo pove, da brez svojih otrok ne bi zmogla tako velike- ga stroška, kot je napeljava elektrike. Samo da bi ji odprli še cesto ... Življenje, kako si kruto! Nekaterim daješ vse, drugim jemlješ tisto, kar je najbolj nujno. Ali ne velja tisto, da do vsake hiše vodi cesta? Hna pa vodi tu- di do srca ... To pa se noče in noče odpreti, da bi zgladilo medsosedski spor. MG Školnikova domačija je imela v soboto veliko obiskovalcev ČRNA KRONIKA ELEKTRIČNI TOK UBIL ŠO- FERJA V četrtek, 8. novembra, okoli 14. ure je voznik »hruške« 23-le- tni Milan Bedrač iz Zamušanov pripeljal na gradbišče v Lancovi vasi polno hruško betona. Iz- praznil je hruško, vozilo in tran- sportni trak umil in kot običajno ob takih opravilih nameraval s hidravličnim sistemom trak z zadnjega dela vozila namestiti na nosilce ob kabini. Pri tem preno- su je zadnji konec traku zadel v spodnje žice 20-kiIovoltnega daljnovoda. Skozi trak je stekel električni tok tudi do ročice za upravljanje hidravlike, za katero je držal voznik. Močan udar električnega toka je Bedrača onesvestil; prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, vendar je bil udar tako močan, da je zaradi posledic že med prevozom umrl. Z AVTOM ČELNO V AVTO- BUS Od Zgornjega Leskovca proti Ptuju je v soboto, 10. novembra, zjutraj vozil osebni avto lado Jo- že Pungračič s Turškega Vrha, KS Zavrč. V blagem in pregled- nem desnem ovinku zunaj nase- lja Spodnji Leskovec je iz nezna- nega vzroka zapeljal na naspro- tni vozni pas, po katerem je prav tedaj pripeljal avtobus, ki ga je vozil Franc Žerak. Lada je čelno trčila v avtobus, odbilo jo je za dobre 4 metre, jo obrnilo za 90 stopinj in vozilo je znova zadelo v avtobus. Voznik avtobusa je nezgodo skušal preprečiti tako, da je zaviral in zapeljal s ceste v jarek; s tem je trčenje vsaj ubla- žil. V nezgodi sta bila hudo po- škodovana voznik Pungračič in njegova I6-letna sopotnica M. P. Ranjen je bil tudi voznik avtobu- sa. Vse so prepeljali na zdravlje- nje v ptujsko bolnišnico. BOMBE NI BILO Prejšnji torek, 6. novembra, nekaj po 13. uri je neznanec na Postajo milice v Ptuju sporočil, da je v zgradbi Srednješolskega centra v Ptuju podtaknjena bom- ba. V zgradbi je bilo takrat čez dva tisoč dijakov in profesorjev in zaradi previdnosti so vsi odhi- teli na piano. Bombe ni bilo, od- krili so le dijaka, ki je zagrešil la- žno obvestilo. FF TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF ofuj leta 1948. zdaja Zavod za časopisno in ra- jijsko dejavnost RADIO-TEDNIK 3TUJ. UREDNIŠTVO: Franc La- ben (direktor in glavni urednik), -udvik Kotar (odgovorni ured- nik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lek- tor), Štefan Pušnik (tehnični jrednik); Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodušek in Milena Zupa- nič (novinarji). PROPAGANDA: Oliver Težak. NASLOV: Radio- Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naro- čnina 350 dinarjev, za tujino 600 dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk Maribor. Na pod- lagi zakona o obdavčenju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode za katere se temeljni davek ne plačuje.