Leto XIY.
Y Celju, dne 18. oktobra 1904. 1.
Stev. 81.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. - Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer frankirano. - Rokopisi se ne vračajo. - Za inserate se plačuje
1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat ; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. - Naročnina za celo leto 8 kron
za pol leta 4 krone, za Četrt leta 2 kroni ; ista naj se pošilja : Upravništvu „Domovine" v Celju.
Predlog
poslancev dr. Jurtela, dr.Ploj, dr.Dečko, dr. Hrašovec, Robič, Roš, Roškar, Ko-čevar, Vošnjak in Žičkar radi podpiranja dijaške kuhinje v Celju, Mariboru in Ptuju.
Visoki zbor!
V prejšnjih zasedanjih je dovolil deželni zbor društvom „Deutshes Studentenheim" v Ptuju in Celju, kamor se sprejemajo izključno le nemški dijaki, iz deželnih sredstev precejšnjo svoto redne letne podpore.
- V zadnjem zasedanju je stavil na prošnjo društva „Deutsches Studentenheim in Marburg" štajerski deželni odbor predlog deželnemu zboru, da se dovoli nemškemu „dijaškemu domu" v Mariboru od leta 1905 naprej letna podpora v znesku 3000 K.
Teh rednih letnih podpor iz deželnih sredstev se pa slovenski dijaki nikakor ne morejo udeležiti, ker je njih sprejem v navedene nemške zavode izključen.
Za slovenske dijake še nimamo do sedaj nikjer „dijaških domov", pač pa javno dovoljene „dijaške kuhinje" v Celju, Mariboru in Ptuju, kjer se deli kosilo srednješolcem.
Tako je dajala dijaška kuhinja v Ptuju v šolskem letu 1903/4 dvanajstim dijakom kosilo in je potrošila za to nad 1903 K.
„Dijaška kuhinja" v Mariboru je dala na dan v šolskem letu 1903/4 52 do 56 dijakom različnih srednjih šol kosilo — skupaj čez 16.000 kosil — in je potrošila 4248 K
„Dijaška kuhinja" v Celju je dala v šolskem letu 1903/4 97 gimnazijcem kosilo v 13.340 por-cijah in je potrošila zato 4004 K.
Ker se pa omenjenim trem „dijaškim kuhinjam" daruje ne le samo v denarju, ampak tudi v živežu, znašajo torej istiniti stroški več, kakor ravnokar navedene svote in sicer precej nad 9300 K na leto!
In v teh „dijaških kuhinjah" se podpirajo samo domači, štajerski dijaki. Podpisani stavijo predlog: „Visoki zbor naj dovoli javno dovoljenim „dijaškim kuhinjam" v Celju, Mariboru in Ptuju od leta 1905 naprej iz deželnih sredstev letno redno podporo in sicer, za „dijaški kuhinji" v Celju in Mariboru v znesku 1500 K, za „dijaško kuhinjo" v Ptuju pa znesek 1000 K. V Gradcu, dne 5. oktobra 1904.
Podpisali vsi slovenski dež. poslanci.
Interpelacija
poslanca dr. Ivana Dečka in drugov na njega ekscelenco c. kr. namestnika gosp. grofa Clary in Aldringen kot zastopnika c. kr. vlade.
Železnica Celje-Spodnji Dravograd se odcepi od južne železnice na i ,' , dvoru. v Celju ter gre deloma po ozemlju okolice celjske, deloma po ozemlju mesta celjskega v močnem krogu proti Savinjski dolini. Železnica se križa v tem krogu z državno cesto Dunaj-Trst v Gaberjih. Tam, kjer se križa državna cesta s to železnico, je na obeh straneh železnice zapora, katera se odpira in zapira z žico iz kolodvora. Ta zapora je pa velika zapreka in nerodnost za promet za mesto Celje, za okolico celjsko in za daljšo okolico, tja do Vitanja, — v kratkem rečeno, za vse prebivalstvo, katero po državni cesti vozi iz Celja proti severu ali od severa proti Celju. Na tej cesti je pa naravnost velikansk promet proti Celju in iz Celja, kakor se malokje pri kakem mestu najde.
Voz sledi vozu, težki in dolgi vozovi z lesom iz vitanjske okolice, ravno tako težki in mnogobrojni vozovi z opeko iz Lubečne in poleg tega nebrojni gospodarski vozovi, gosposki vozovi, tudi avtomobili. — Na nasprotno stran pa gredo enaki vozovi, tako da se je večkrat težko izogibati.
Sedaj se zasliši signal, ki naznanja, da se bode kmalu zapornica čez državno cesto zaprla. Vozniki, ki signal čujejo, postanejo nervozni, vsak hoče še priti čez železnico, predno se z zapornico cesta zapre, in vsak se potrudi, da pride kolikor mogoče naglo čez železnico. Čez nekoliko minut čuje se drugi signal, ki naznanja, da se bo sedaj zapornica zaprla. Razburjenje voznikov je še večje, še bolj se potrudijo, da pridejo še hitro čez železnico. Zapornica pade. Vozniki, katerim se je posrečilo priti čez, si oddahnejo, med tem ko ostali, katerim se je zapornica pred nosom zaprla, pred isto nevoljno obstoje. Polagoma se nabira na oni in na drugi strani ceste cela vrsta vozov, po 10, 15 in tudi več, in vozniki preže s pravim hrepenenjem, ali se bode vlak skoraj prikazal. — Pa na ta veseli dogodek morajo navadno dolgo čakati, po 10 do 15 minut. Očito je, da to čakanje voznikom nič kaj ne ugaja, kajti čuje se na vse mogoče načine zabavljati in preklinjati, dokler se končno vlak ne prikaže ter s svojo znano počasnostjo počasi prileze. Končno je vendar vlak mimo zapore. Vozniki vzdignejo biče ter z opreznim očesom pazijo na trenutek, kedaj se bode zapora zopet vzdignila. Čakajo pa vendar večkrat še precej dolgo, kar zopet daje povod za vsemogoče brezbožne psovke in kletve. To se dogaja vsak dan pri vsakem dohodu in odhodu vlaka, torej po osemkrat na dan, in ker se tako imenovanemu mestnemu mlinu dovaža žito in odvaža moka, pomnoži se število slučajev, ko je cesta zaprta, vsak dan za dvakrat. Vsakdo si
LI STE K.
Izgubljena sreča.
Spisal Iv. Vuk.
(Konec.)
Ko je dobil Stanislav to pismo, zdelo se mu je, kakor bi mu kdo del na skelečo rano hladilnega leka. Od onega trenotka, ko je tako nag-loma odšel, ni bil več vesel, akoravno je iskal zabave in raztresenosti v vinu, delu in potovanju. Vse ni nič pomagalo. Kakor v megli mu je stopila vsakokrat pred oči lepa podoba Milice z ža-lostno-milim obrazom, iz kojih modrih očes so tekle solze.
In sedaj! V tem pismu stoji črno na belem, pisano od materne roke, od one roke, ki mu je nekdaj sklepala roke k molitvi in mu rezala prve koščeke kruha. Od te materne roke stoji pisano, da je krivo sodil Milico. Vse grajanje materno se mu je zdelo, kot lepo doneča godba in sklenil je dati zadoščenje njej in zavezati obrekljive jezike, ki se radujejo ob solzah ubogega dekleta.
Napisal je dve pismi. Eno staršem, drugo Milici.
— V osmih dneh, ko vredim važnejše stvari pridem ... je stalo med drugim. Seveda je samo ob sebi umljivo, da je v pismu do Milice bilo še
marsikaj drugega, mamljivega; saj so sedaj kipele besede iz polnega srca, kipele na dan in se zlivale v pero, kojo je puščalo vse na papirju. In te besede iz polnega srca so bile prvi lek za srčne rane Miličine.
Oj, kako se je razveselila ona tega pisma. Citala ga je dvakrat, trikrat,... desetkrat. In solze so ji tekle po lepem, kakor iz alabastra sklesanem licu, ki je dobilo zopet nekaj rdeče barve. Pa to niso bile solze tuge in bolesti, ampak solze radosti. In danes ... danes je tisti dan, ko se ima pripeljati on ... on, za katerim je plakala tako dolgo ...
. Solnce se je jelo nagibati k zatonu in njegovi žarki so se razlili po nebu liki morje. Milica je stala na vrtu v lahni obleki in žarki zahajajočega solnca so o obsevali, da se je zdelo, kot bi videli kip boginje. Vetrič se je igral z listjem dreves, gibal gube njene obleke ter plapolal z bujnimi lasmi... Tam po cesti pridrči kočija ... Čila konjiča prhata in dirjata, kakor hotela doiti zahajajoče solnce. Milica se stiska za prsa. Tako čudno, nekako prijetno in ob enem tesno ji je krog srca. Voz se ustavi... Oh, sem po stezici hiti nekdo . . . nekdo, on, Stanislav . . . Hoče mu nasproti, razprostre roke in omahne . . .
V tem jo je že držal Stanislav v objemu.
— Milica, Milica, moja sreča, moj biser .. .< To so bile besede v pozdrav in poljubljal jo je
in gledal . . . gledal. Ona mu je pa slonela na prsih, se mu ljubko smehljala in v njenih bistrih očeh so se lesketale solze, kakor biseri. Njena usta so šepetala:
—	Stanislav, moj Stanislav ... ali nisi več hud ...?
—	Milica, ne govori; vsega sem kriv jaz, le jaz. Pozabiva in odpusti mi moje postopanje ter se radujva zopetnega svidenja, zopetnega združenja.
Milica mu pa položi roke krog vratu in ga tesno privije k sebi, kakor bi ga ne hotela nikdar več izpustiti. On pa je zašepetal:
—	Milica, poljubi me!
Ona se povspne nekoliko na prste, položi svoja usta na njegova in ga srčno poljubi. Bil je to poljub neveste ženinu. Zadnji žarki zahajajočega solnca so obleteli srečna čloyeka, ki sta zopet našla ono zgubljeno srečo, za katero jima je srce krvavelo, in zavladal je mrak.
Od cerkve sem oglasil se je zvon in njegov don se je tako milo in jasno razlegal na okrog ter vlival v srce, v srečno srce čudovito blaženost in mir, v srce solzečih pa uteho in bodrilo. Zvonilo je „Ave Marijo".
Stanislav in Milica' sta zdrknila na kolena in v tihi skupni molitvi molila in prosila Marijo za pomoč v nadlogah in težavah. Ko sta ustala
lahko predstavlja, kako nebeško veselje navdaja prebivalstvo nad to prekrasno uredbo železniške uprave. Posebno veselje imajo taki, ki se pripeljejo z ekvipažo ure daleč ter morajo pri dežju, burji in snegu z razgretimi konji po četrt ure stati pred zapornicama. To razveseljuje gotovo potnike in je zelo koristno za razhladitev razgretih konjev.
Ta naredba pa ni samo zelo neprijetna in nadležna za občinstvo, ampak je naravnost tudi nevarna. Ker čakanje pred zapornicama tako dolgo časa ni nikaka prijetnost, silijo vozniki čez železnico, ko že zapornici padate. Večinoma se jim sicer še posreči, vsakokrat pa ne.
V teku zadnjega meseca sta se dva taka voznika ponesrečila. Ignac Medved iz Št. Jurija je vozil voz sena v Gaberje na stiskalnico. Ko se je zapornica že začela navzdol gibati, je hitel še čez železnico, pa severna zapornica je že dohitela voz ter ga zadrževala. Ignac Medved je pa pognal konja, kar je imelo nasledek, da se je zapornica odlomila ter odletela. Pred par dnevi, dne 8. oktobra se je pripetila vitanjskemu c. kr. poštnemu vozu enaka nesreča. Ta je peljal dva potnika v Celje. Bodisi, da so signal preslišali, ali da se jim je tako mudilo priti v mesto ali na kolodvor, poštni voz je šel čez železnico, na kar zapornici padete in južna udari tik za hrbtom potnikov po vozu ter ga tišči navzdol, kočijaž je pognal konja in zapornica se je prelomila ter odletela v stran.
Vprašalo se bode morebiti, zakaj se pa nikdo ne pritoži na pristojnem mestu, če te zapornici napravljata toliko nevolje in neprilik?
Okraj celjski in občina okolice celjske sta sicer utemeljene pritožbe vložila na c. kr. železniško ministrstvo ter nujno prosila, da se ta ne-prilična naredba odpravi, s prepričanjem, da se bode tem prošnjam ugodilo, ter mesto teh nerodnih in nevarnih zapornic nastavil čuvaj, kateri bode z ročno zapornico cesto zapiral v pravem času, ker se od njegovega mesta na eno in drugo stran že vidi prihod vlaka.
Na največje začudenje je pa c. kr. železniško ministerstvo odklonilo te prošnje z naredbo od 27. junija 1904 št. 27.031 rekoč:
„Na celjski postaji nastavljenega čuvaja, kateri ima te zapornice oskrbovati, lahko prometni uradniki natanko pouče, če so pri prometu vlakov kake nerodnosti, tako da zamorete mnogo bolj sedanji zapornici zapirati cesto, ne da bi bila cesta po nepotrebnem dolgo zaprta, kakor, ako bi se čuvaj tam nastavil, kjer se cesta z železnico križa.
Sicer pa se morajo predpisi za zapiranje in odpiranje zapornic za ročne zapornice istotako natančno izvrševati, kakor pri onih zapornicah, ki se iz daljave zapirajo in odpirajo, ter se ročne
lesketali ste se dve svitli solzi v očeh obeh in z roko v roki sta zapuščala vrt. . .
Čuj! . . . Tam nekje v grmu je zagostolel slavec. Njegov glas je zvenel sedaj mogočno, kakor veličastni slavospev, sedaj pojemal turobno in zopet naraščal. Ali je mar tudi on peval o
izgubljeni pa zopet najdeni sreči? . . . Morda!? . . .
*
* *
Na vaškem vodnjaku so pa regljali jeziki.
Zopet sta se sprijaznila, lej, lej, kdo bi si mislil, godrnjala je Uršika. - Mislila sem, da se ta ošabnica ne bo mogla več ponašati, sedaj se pa sprijaznita.
—	Ko se je pripeljal, je letel najprej tja, Gostija bo, govorila je dekla Tončka,
—	Kako smo neumne, reče Godrnjačeva Micika. — Kaj nas to tako skrbi, ko pa ne moremo nič napraviti. Pustimo ju!
—	Jaz ne morem gledati te punice, vzkipela je Micika. Pa, da bi bila še kaj prida, Saj smo videle na angeljsko nedeljo. Seveda, ker se mu je vedno nastavljala in jokala za njim, d-a že nima več solza, lahko premoti vsakega.
Tončki pa je bilo že tudi dovolj tega obrekovanja.
—	Kar se tiče plesa na angeljsko nedeljo ni bilo tako hudo, kakor si ti slikala. Da bi pa Milica hodila za Stanislavom, pa tudi ni res, oporeka Tončka,
zapornice tudi ne smejo ne kesneje zapirati in ne prej odpirati, kakor predstoječe zapornice."
Ta navajanja ministrstva pa nikakor ne odgovarjajo izkušnjam, ki obstoje za ročne zapornice.
Vkljub tem trditvam c. kr. železniškega ministrstva obstoji na tej državni cesti še vedno ta nerodnost; ljudstvo je nevoljno, zabavlja in zmerja pri vsaki priliki.
V resnici tudi ni ta stvar tako navadna in ne brez nevarnosti. Ko bi n. pr. zapornica pri vitanjskem poštnem vozu udarila ne tik za hrbtom potnikov po vozu, ampak za hip prej, zadela bi lahko glavi teh potnikov ter istima lobanji razbila, ali jima pretresla možgane, ali jih pa drugače poškodovala, zakaj v začetku gre zapornica res polagoma navzdol, a na koncu udari s silovito silo po podpornem stebru.
Vprašati se mora torej, koliko nesreč in poškodovanj se mora zgoditi, predno na pristojnem mesto uvidijo, da je tako zapiranje iz daljave pri cestah, ki imajo velikanski promet, nedopustno in naravnost nevarno ?
Stavimo torej vprašanje:
Ali hoče njega ekscelenca to zadevo c. kr. železniškemu ministrstvu predložiti, da isto to stvar natančneje pregleda ter potem končno splošni želji ljudstva ugodi ter te zapornice, ki so predmet tolike jeze in bile že tudi parkrat zlomljene, odpravi ter iste zamenja z ročnimi zapornicami?
Gradec, dne 14. oktobra 1904.
Vsi slovenski poslanci.
Belgrajski kraljevi dnevi.
il
Še dandanašnji ti to živo kaže belgrajska trdnjava. Večji del te trdnjave je seveda spremenjen v kräsen park, ki je najbolj priljubljeno šetališče belgrajske gospode, a za tem parkom se vzdigujejo vikoki zidovi in nasipi; številna trdna železna vrata, rovi. ozki mostovi, stolpi in iz številnih strelnic preteči topovi te spominjajo na nedavne čase turških bojev. Še dandanes stražijo na gosto noč in dan straže nasipe, katere kaznjenci neprenehoma utrjujejo in popravljajo. Na nizkih nasipih pa ležijo stari topovi vseh tipov, modelov in velikosti, še iz turških bojev, med njimi nekateri krasni komadi. Nekdaj so raz trd-njavinega zidovja obvladali Savine in Donavine bregove, danes so le še dekoracije kakor tudi številne topovske krogle, ki so naložene v piramidah po trdnjavi in po parku. A kakor se obrneš, ti zi-jejo grozeče nasproti moderni topovi, dokaz, da so sicer stari časi minuli, a da je trdnjava tudi dandanašnji še važna. Po solnčnem zahodu ne sme nihče niti v trdnjavo niti iz nje. Kraj se imenuje Kalimegdan.
In v tem mestu, v katerem se je prelilo toliko krvi. nad katerim se je razpočilo toliko
-	Seveda, le zagovarjaj jo, ker bo kmalu tvoja gospodinja.
-	In jaz bom pa njena dekla, ter si bom pri nji zaslužila več kruha, kakor pa, da jo tebi na ljubo grajam.
Znabiti bi prisló do kakega razpora, ko bi ne prišla Cenčeva Ivanka in vprašala:
—	Ti Tončka ali je res Stanislav doma?
—	Res, res in še gostijo bomo imeli. Ta punica ima pa v resnici srečo, odgovorila je Uršika mesto Tončke in lice ji je zelenelo od zavisti.
—	Pošteno dekle dobi vsaka ženina. Uršika nikar ji ne zavidaj, reče Ivanka ter zajame vodo. Ona je pridna, on pa tudi ni napačen,
—	Ta bi lahko dobil boljšo, ne ravno to Boštjanovo.
—	Misliš tebe, ni res? Tebi tako ni nikdo po godu in obrekuješ, na kogar prej misliš. Kaj sem ti pa jaz na potu. da me ne pustiš pri miru. Prej sem te še nekoliko obrajtala, sedaj pa te imam dovolj.
Dosegla je, kar je hotela. Odkar je Ivanka v oklici, ima ta Uršika toliko govorice o njej in njenem, da ji že vse preseda. Sedaj ji je vrnila.
, — Saj se še pri tebi tudi ne vé, kako bo, kričala je za njo Uršika.
» — Ti in tvoj jezik nama ne bo kalil sreče, odvrne še Ivanka ter odide naprej
krogelj, na kojega nasipih je plapolalo toliko različnih praporov, v tem mestu živi danes mirno ljudstvo. Nič ne spominja na tragedijo, ki se je tu vršila lani, ki je za vedno uničila dinastijo, katera je prizadela deželi toliko zlega in nemira, katera ji je podarila samo enega blagega vladarja: kneza Mihajla, ki je ljudstvu še dandanes v blagem spominu. Pred poslopjem „Uprave fondove" mu je postavljen krasen spomenik. Srbsko ljudstvo je zelo hvaležno in se blagrujoče spominja mož in vladarjev, kateri so mu hoteli dobro in mu darovali svoje moči. Dežela in mesto sta sedaj mirna, ni več sledu viharjev, ki so še pred kratkim tod besneli, zaupajoče zre ljudstvo na dinastijo Karagjorgjevičev, katero je znova poklicala na prestol. Obrenovičev, Aleksandra se nihče ne spominja, nihče ne izusti njegovega imena, in ako ga izgovori, tedaj zaničujoče."
Neka dama mi je pravila o noči 11. junija 1903 sledeče: „Vse se je godilo povsem mirno. Kraljevska dvojica je bila do polnoči v koncertu in se vrnila v (stari) konak. Ob drugi uri po polnoči so vstopili častniki v konak. Ko kralj izjave, da se odpove prestolu, ni hotel podpisati, ustrelili so njega in kraljico ter njena brata, katerih starejši je imel biti drugo jutro proklamiran prestolonaslednikom. Da bi bili kralja ali kraljico vrgli raz okno, je laž.. Ob četrti uri je bilo vse končano. Mi smo zvedeli o činu še le zjutraj. Ljudstvo je ostalo mirno, nikjer razburjenja, da niti iznenadenja. Mi vsi smo čakali instinktivno na to kot na nekaj naravnega, potrebnega, kar je moralo priti; vse se je razveselilo novih boljših časov. Seveda je kraljev umor žalostno sredstvo, a bila je edina pomoč, da rešimo državo še večjega zla. In ali ne nahajate v zgodovini malone vsake evropske države enakih činov, ali ne slave onih. ki so jih izvršili, kot junake, osvoboditelje?" Značilna za umorjeno kraljico je sledeča anekdota: Ko so ji po njeni zaroki s kraljem ponujali visoko svoto denarja, ako zapusti Srbijo, je odgovorila: „Jaz hočem biti kraljica in najsibo le tri dni. naj stane, kar hoče."
Tragedija je sedaj končana, spomin nanjo je mrtev. Ponosno se dviga kupola novega ko-r.aka, in kjer je stal stari, se razprostira krasen vrt. Kraljeva dvojica pa počiva pozabljena v po-kopališčni cerkvici sv. Marka. Mala tiha cerkvica je to; priprostim lesenim tlom se ne pozna, da krijejo kraljevo rakev. Nobenega znaka, nobenega okraska, samo ob steni stojita dva priprosta, da, skromna pločevinasta križa z napisom: „Aleksander Obrenovič" in „Dragina Obrenovič". Samoten in tili je kraj, skozi žolteče listje visokih dreves zreš na slavnostno okrašeni Beligrad. Srb se pripravlja z radostnim navdušenjem, da obhaja slavnost novega kralja, kateremu klije iz naroda najlepši cvet: splošna priljubljenost in simpatija. Nikjer nezaupnosti, nikjer dvoma; s svojim modrim
Uršika je še kričala nekaj časa za njo in ni pazila, da ji gleda mesec naravnost v obraz in tuhta, kako bi se z majhnimi stroški dal popraviti potrti plot, da bi jezik ne silil tako na svitlo. V jezi pozabi človek na vse. Ti radovedni in hudomušni mesec. . .
Ker so se jele oglašati na bližnjem travniku, ki je bil nekoliko močvirnat, žabe. ter začele regljati tako, da človek že ni svojega glasu več slišal, odšla je tudi Uršika domov, huduje se nad žabami in celim svetom. Najbolj jo je jezilo, da bo Milica vendarle dobila Stanislava, vkljub vsem njenim izmišljotinam.
Gostija še to pdt ni bila pri Slivarju, pač pa so za leto in dan grmeli topiči, da so zajci mislili, sodnji dan je. V cerkvi so pa mogočno bučale orgije in spremljale glasove pevcev v veličastno harmonijo.
Pred Bogom ona z ljubim zdaj, si z desno v desno sega; prisega sveta: „vekomaj", že prsi ji razgreva.
Zakon njun je pa blagoslovljen, blagoslovljen že od prelitih solza, ker razpršili so se oblaki, ki so grozili raztrgati srečo obeh src. Vendar prava ljubezen je dolgo . . . iskala s solzami in tugo zgubljeno srečo in jo končno tudi našla.
In Uršika? bo vprašal morda kdo. Opravljala in obrekovala je naprej, kakor je bila vajena, dokler ji ni za vselej smrt zavezala jezika.
priprostim, da, prisrčnim nastopom pridobil si je Peter ljudstvo. Kar pišejo nemški listi o zarotah, o nezadovoljstvu itd., je ten-dencijozna laž, to smo opazili v Bel e nigra du o najrazličnejših prilikah, kakor so tudi poročila o kronanjskih stavnostih nizkotna zavijanja. Seveda veljajo tudi o kralju Petru Frenssenove besede iz glasovitega -„Jörn Uhla",' da so papirnate krone, s kojimi igra deca, edine, ki morejo res osrečiti in zato edino prave, a marsikak evropski vladar ga lahko zavida zbog navdušene ljubezni, katero mu goji srbski narod, ki zre s priprostim, toda odkritosrčnim spoštovanjem na vnuka slavnega junaka Karag:orgja osvoboditelja. Ravno ta priprosta, prisrčna udanost, ki je prosta vseh vnanjosti odgovarja značaju srbskega naroda. Srb je miren, uljuden, prijazen in odkritosrčen, srbski kmet je sila inteligenten in čeden.
Priprost kakor narod je tudi njegov kralj. Sam ali pa s pribočnikom se sprehaja po mestu, ogovarja tega in onega. Kraljeva postava je prikupi jiva. izraz na obličju odkrit, oči, krog katerih plava nekak fin ironičen smehljaj, prijazne. Močen orlov nos ne moti prav nič simpatičnega utiša. Lasje so mu močno osiveli, telo mu je šibkejše kakor je soditi iz slik. Na ulici neprestano pozdravlja na desno in levo ; kadar pride v gledišče, stopi v ospredje lože, se prikloni, še predno ga ljudstvo opazi in sede med burnim odobravanjem in pozdravljanjem zbranega občinstva, natakne si naočnik in čita spored; tudi odobrava rad dobri igri. Ker je kadilec, zapusti včasi ložo; tudi ima v svojem vozu ob strani pritrjeni srebrni posodici za pepel, tobačnice in užigalice.
Celjske in staj. noyice.
Slovenske stavbe v Celju zabranjevati je znano načelo gospodujočih Celjanov. Vsem je v spominu, kako dolgo je trajal boj za stavbeno dovoljenje „Narodnega doma". Zadnjo spomlad je posojilnica predložila od ljubljanskega mestnega inženirja g. Kocha izdelani načrt za novo hišo ob graški, kovaški in krožni cesti. Meseca sušca j bil prvi „navod" in zahtevali so mestni odposlanci samo neznatno premembo načrta, ki se je takoj izvršila, pa — rešitve ni bilo. Na 11. julija so določili drug „ogled" in potem stavbo po od njih samih zahtevani predrugačbi načrta prepovedali. Proti temu se je vložil rekurz in pritožba na namestništvo v Gradcu in ta c, kr. deželna vlada, katero vodi ekscel. grof Clary, ki je obljubil ob nastopu svojega mesta „ekspeditivno" (naglo) reševanje poslov, črez 2 1/2, reci dva in pol meseca, še ni rešila pritožbe! Mestni odbor pa se izgovarja, da ne more rešiti rekurza, dokler namestništvo pritožbe ne reši. — Tako se nam godi pod „eks-peditivnim" namestnikom, pod katerim se je tudi „založil" svoj čas rekurz okoliške občine celjske | zoper prepoved stavbe brvi črez Savinjo pri „Gre-, nadirbirtu". Za stavbinske reči je še posebej v I postavi ukazan nagel postopek! V Gradcu so pa I rekli, da so „ekspeditivni", — v resnici pa so Ineodpustljivo počasni.
— Celje in povodenj. Dne 11. in 12. t. m. I smo imeli precej hudo povodenj. — Savinja je I deloma izstopila in postrašila prebivalce v mnogih I hišah na levem bregu nad Celjem. Sicer jim še I ni tekla v hišo, in tista kuharica letos, ko je I vstala zjutraj iz postelje, ni stopila do pazduhe Iv vodo namesto na svojo podnožno preprogo, I kakor meseca junija predlanskega leta; kajti Bog I je zopet, kakor za Celje že tisočkrat, bil usmiljen
■	s Savinjsko dolino in s Celjem ter je dal med ■tem, ko je tukaj najhuje deževalo, snežiti gori v
■	Solčavskih planinah, tako da je glavni del vode ■pstal zmrznjen gori — za čas, kadar bo suša in I lo tiste vode bolj treba, kakor zdaj. Vidi se pa I»da je ravno ta sreča, da začne večinoma v višinah I snežiti, kadar pri nas najhuje lije, napravila vlado
■	brezskrbno glede Celja. Akoravno pa je predlan-I skim meseca junija tista povodenj bila najhujša I v zadnjih 30- 40 letih ter bi mogla zdramiti I merodajne kroge, da bi takoj resno šli na delo K za regulacijo Savinje in za druge neobhodno po-I trebne poprave, se zopet nič ni zgodilo. Sicer pa I je že nekaj časa meril neki inženir Steinbach po I Savinji navzgor in nizdol, pa vse je zopet zaspalo, I In vendar je predlanskim voda tekla nad koleno
visoko po Gizelinih ulicah in Karolinški cesti in tudi po državni cesti in raznih drugih ulicah je le manjkalo nekaj centimetrov, da ni tekla skozi vse ulice po Celju. Seveda je obenem bilo poplavljeno Gaberje tudi ob obalah Voglajne in škode se je neizmerno zgodilo; ljudje so se morali reševati, čuvati hiše itd. — Neko nemarnost smo pa čisto posebej zopet opazovali in to je neizmerno nevaren in škodljiv vpliv mosta, ki gre črez cesto pred Celjem pri Tratnikovi parni kopeli črez potok Sušico. Ta most je obokan in sicer je luknja pod obokom jako majhna. Dva dni pa je bila Sušica višja kakor most in je preplavila celo prejšnjo vojaško vežbališče; videlo se je, da ni mogla voda skoz luknjo, in da se je na debelem zidovju tega mosta ustavljala in se razlila v cestni jarek proti Celju. Če bi voda le še za nekaj centimetrov narasla, bi neizmerno mnogo vode moralo zaostati pred mostom in se razprostreti na državni cesti proti Celju vedno više, čim dalje bi trajal vodni pritisk. Vidi se, da je nepopisljiv greh, in vnebovpijoča brezbrižnost, da se ta dosti prenizki in smešno debeli kameniti most že vendar enkrat ne odstrani in da se ne zviša most ali pa iz železa ali še bolje iz betona naredi nov vodoravni most, kakor je okrajni zastop že toliko enakih krasnih in popolnoma trpežnih mostov izdelal v celjskem okraju. Okrajni zastop je že pred 20 leti in prej in od zdaj naprej mnogokrat opominjal vlado, naj vendar enkrat ta most predela, da bo voda mogla brez zavir odteči. Pred 20 leti je vlada tudi izdelala projekt in predložila okrajnemu zastopu. pa kakšen je bil ta projekt! Stroški so se računili za ta most na okoli 2500 gld. Zahtevalo se pa je, da od tega denarja nekaj da dežela, največ pa okrajni zastop celjski in mesto Celje, tako da bi na državo prišlo po proračunu le 211 gld. Okrajni zastop pa je povdarjal, da mora vedno tista oblast, ki vzdržuje ceste, vzdrževati tudi svoje mostove v primernem stanju. Ta most gre črez državno cesto, tedaj naj vlada da napraviti ta novi most, saj mora tudi okraj po vseh svojih okrajnih cestah brez vse vladne podpore graditi in vzdrževati toliko mostov, ravno tako tudi občine; zakaj pa bi potem okraj gradil novi jako potreben most za državo? Takrat se je poročevalec g. dr. Sernec v ogorčenju izrazil, da po proračunu namerava vlada došteti le 211 gld., te pa še lahko pri zidanju v svoji režiji prištedi. tako da bo na konec menda še nekaj dobička imela iz te svoje zgradbe. Tako, kakor je okrajni zastop storil, je tudi celjski mestni zastop odklonil zidati ta most na svoje stroške, pa obadva zastopa sta takrat prosila vlado, naj ta nujno potrebni most da zidati na lastne stroške. Kakor rečeno, do današnjega dne se od strani vlade nikdo ni ganil. Ta nevarni most iz silno stare dobe je še vedno tu, in je tudi pri zadnji povodnji kazal, kako pomanjkljiv je in koliko nezgode in škode bi prišlo, ako bi voda bila še nekoliko narasla. Čudili smo se tudi ob dneh povodnji, da nismo videli nobenega stavbinskega uradnika od c. kr. glavarstva pri objektih, da bi opazoval, kako voda dela. Vendar upamo, da je kateri pristojni uradnik to opazoval in da je potem tudi pošteno zapisal svoje opazke, kakor smo mi, in da jih bo tudi poročal navzgor! Mi pa opozarjamo naše vrle poslance zdaj n&jprej na ta nesrečni most. Naj se zahteva, da država takoj tam napravi drug primeren most, sroz katerega bo voda tudi ob hudi povodnji odtekala. Saj ve okrajni zastop celjski o tem dosti povedati, kako je vlada stroga pri zidanju vsakega novega mosta, da mora most višje ležati, kakor pride najvišja voda pri povodnji in vendar okrajne ceste nimajo tako velike važnosti, kakor državna, cesta tik večjega mesta, kakor v Celju. Že večkrat smo opazili, da se da natanko dokazati, da pri )ovodnji voda dosti višje stoji, ker se pri nedostatnen mostu ustavlja zaradi pomanjkanja odtoka; za doično škodo in za even-tuelno nesrečo je država in vladni organi na vsak -način po vseh postavah odgjvorna. Seveda je tudi neobhodno potrebna regulačja Savinje pri Celju, da ne bo tekla še dolgo \ tako plitvi strugi; vendar vprašanje tega mosti ni v zvezi z regulacijo, in naj poslanci nič ne poslušajo, če bi se izgovarjala vlada, da se morato skupaj regulirati; kajti državna cesta bo gotqro ostala na tem mestu, Ložnica bo tudi tekla jo isti strugi; zato pa mora tukaj na vsak način biti visok ifi votel most pred regulacijo Savinje avno tako kakor
po regulaciji. - Od druge strani smo prejeli naslednji dopis: Modrost celjskih mestnih očetov se je pokazala tudi ob tej povodnji. Na „otoku", zahodno od stare velike kasarne je imela prej voda dosti prostora raztekati se. Zdaj so tam nasuli cesto do vil ob Savinji (v „Nove Benetke") in napravili zapadno od nje kvadrat obsut s cestami, v katerem naj bi stala nova protestantska cerkev. Vsi ti cestni nasipi so zavirali odtok in pritiskali vodo proti hišam ob državni cesti. Odprtina novega mostu črez Sušnico nad Zamorcem se je pokazala veliko preozka za pretekanje tolike vode. Ako nastane zopet povodenj, kakor leta 1901, mora priti voda v sredo mesta, ker se po „Otoku" ne bo mogla raztekati.
Frankfurtarske cunje, katere so celjski nemčurji pobrali iz svojega gnezda in s katerimi so nastlali avstrijskemu pesniku Sei diu, da proslave njegov spomin, še vedno vise raz slavnostne plošče. To izzivajoče obešanje prusaških trakov je znak celjskega nemštva. Vidijo, da se pogreza njihova ladja, in na vse kriplje se trudijo, da pokažejo vsemu svetu, da je Celje „deutsch" in da leži blizu Berolina. Njihov „heul" in kameleonske nemške barve naj trobijo v svet, da imajo še oblast v rokah celjski renegati. Brez korenin je njihov hrast in telebil bo v prepad brez sadu in brez sledu. Samo na zunaj še lahko pokažete, vi hrabri želodožeri, svojo moč, a od znotraj ste otli. Pomislite, da oni, ki je res mogočen gospodar, ki se zaveda svoje oblasti, ne bo kričal in se bahal, .temveč da to stori samo oni, katerega je strah in se hoče ojunačiti sam s svojimi besedami. In takšni ste vi, to kaže vaše po-čenjanje. Vaša otroška zabitost ne izziva Slovencev, a ubogi Seidl, kojega ste našemarili kot dvornega norca s pisanimi cunjami, se nam smili. Primaruha, gotovo bi najrajši pobegnil raz steno, da ne vidi vaše neumnosti in glupe ošabnosti. Zdaj imamo temne noči, pokličite policaje, naj se postavijo na stražo, drugače jo bo Seidl popihal, čeprav je kamenit in mrzel. Pokličite!
— Orgljarska šola v Celju. Pred nekaj leti smo bili na deželi v cerkveni glasbi jako slabi. Manjkalo nam je moči. Družba sv. Mohorja je sicer izdala svojo „Cecilijo", a kaj pomaga, če ni organistov, ki bi razumeli cerkveno glasbo. Ustanovila se je pred nekaj leti v Celju orglarska šola pod spretnim vodstvom celjskega mestnega organista g. Bervarja, koje namen je vzgojiti učence za prave učitelje in gojitelje cerkvenega petja. V teku par let je dosegla ta šola mnogo uspehov. Ne samo, da so gospodje, ki so dovršili celjsko orglarsko šolo, zmožni voditi pravilno cerkveno petje, uglobili so se sami toli v cerkveno glasbo, da nam na tem polju proizvajajo lastna glasbena dela. — Omeniti hočemo pri tej priložnosti enega učenca, g. Iv. Ocvirka, organista v Št. Jurju ob južni železnici. Nedavno je izšlo v zalogi Blasnikovih nasi, v Ljubljani petero njegovih mašnih pesmi (cena 1 K 50 vin.). Skladbe so vsled gladke melodije, priproste harmonizacije in pravilne deklamacije v besedilu lepe in praktične; posebno nam ugaja 4. številka, v katere sredini je diatoničen solo med tenorjem in basom jako pogojen, in ga zatem povzameta sopran in alt. — V isti založbi so izšli tudi njegovi „Nageljni"; —-11 narodnih napevov za možke in mešane zbore. Napevi so res narodnega duha, ne zahtevajo bogve kakih moči in so torej jako pripravni za začetne možke in mešane zbore.
— Gospod Lenko ima na vsak način privilegij na Velenjski železnici. V nedeljo, dne 16. t. m. se je imenovani „derehtar" peljal proti Celju z dvema človekoma in predno se je zopet vlak ustavil pred distančnim signalom, je izjavil Lenko: „Jetzt werde ich hier aussteigen, trotzdem dass die „Domovina" die Herrn von der Bahn aufgefordert hat, sie sollen mich strafen". (Zdaj tukaj izstopim, vkljub temu, da je „Domovina" železniške uradnike pozvala, naj me kaznujejo.) To so njegove besede. Človek se ne more dovolj načuditi, kako jé to mogoče, da se tako greši proti pravilom „železniškega prometnega red a", ki so pisani za vse in ne poznajo niti najmanjših izjem. V Savinjski dolini imamo opraviti ali z resnim državnim prometom, ali pa z lokalno železnico iz „Flieg. Blätter", ki je predmet slanim šalam in dovtipom. Če je prvo, takrat mora železniška uprava delati z
vsemi sredstvi na to, da se nikdo, ne L e 11 k o, 11 e kdo drugi, ne pregreši pròti paragrafom, ki stoje dovolj j a s 11 o p i s a 11 i v „Eisenbahnbetriebs Ordnung".
Omika celjske nemške dece je vsakemu, ki je le parkrat že bil v mestu, dovolj znana. Kadar se vsuje drobnjad iz prostorov nemške deške šole, takrat ti vpije, hajla, se pretepa, oblaja vse, kar je slovenskega, in tuli v svoji blaženi celjski nemščini, kakor: Tu si liaun, (tepi ga), ber bas, bon bet bol boar sein (kdo ve, če bo res) itd. Nedavno je par takih pobalinčkov našlo blizu nemškega teatra crknjeno miš. Metali so jo drug drugemu v obraz in vpili, da je šlo človeku skozi ušesa. Nato pride mimo priletna slovenska ženska. Halo, to je bilo pa njim kakor nalašč! „Turna si šmeisn die krepačate Maus in d' bindiše babn!" — in v trenutku ji je priletela v hrbet. Žena se obrne in jo naglo in tiho zavije v prvo ulico. — Kaj tacega bi naj storili dečki iz slovenske ljudske šole! To bi bil „Zetter in Mordio" med nemškutarskimi cmokavzarji. Tu si poglejte, slavni gospodje, kakšne sadove rodi vaša nemška šola. — Da res je, jabolko ne pade daleč od drevesa!
Ruski kružok. V pondeljek, dne 17. t. m. se je začel poduk ruskega jezika za bivše člane kružoka. Ako bi se prijavilo zadostno število oseb, želečih začeti učiti se ruski jezik, vršil bi se za iste vsak teden enkrat ob dogovorjenem dnevu posebej poduk. Eventuelne prijave za začetni tečaj sprejema trgovina Hribarjeva.
—	Himen. Poročil se je na Dobrni pri Celju g. dr. L j ud. Filipič, odvetnik v Celju, z blagorodno gospo Ano Kern-ovo roj. Sima.
Izžrebanje porotnikov za jesensko zasedanje v Celju. Glavni porotniki: K. Teppei, lesni trgovec v Celju; K. Rebul, lekarnar v Slov. Gradcu; Fr. Ropan, posestnik na Lubečni; Z. Rudi, občinski predstojnik v Starem trgu; Fr. Cetin, posestnik v Selih; Andr. Sutter, posestnik v Konjicah; Jož. Balon, posestnik v Starivesi; Alb. Pauscher, usnjar pri sv. Duhu blizo Loč; A. Kocuvan, trgovec v Šoštanju; F. Tekautz, pekovski mojster v Štorah; O. Reitter, trgovec v Slov. Gradcu; A. Cepi, posestnik v Šmarjeti; A. Strojnik, posestnik v Mislinjah; J. Vrečko, trgovec v Gornji Sušici; J. Forte, mesar v Loki; K. Henke, gostilničar v Misu ob Dravi; A. Šribar, gostilničar v Dobertešnjavasi; A. Seic, kovač v Žalcu; K. Feršnig, posestnik v Rogatcu; H. Ratej, gostilničar v Vojniku; K. del Cott, milar v Brežicah; Z. Schescherko, trgovec na Planini; J. Prögelhof, založnik pive v Celju; K. Morti, slad-čičar v (-elju; K. Terglav, posestnik v Gornjih Grušovljah; F. Pototschnig,\usnjar v Slov. Gradcu; J. Kožuh, posestnik v Škof ji vasi; F. Kristan, posestnik v Lehnu; Mart. Goršek, posestnik Šoštanju; M. Karnovšek, posestnik v Št. Petru v Savinjski dolini; Fr. Virant, posestnik v Žalcu; J. Sulčič, trgovec v Velikih Širjah; A. Kirchbaum, posestnik v Konjicah; F. Varlec trgovec v Brežicah; dr. A. Schmirmaul, zdravnik v Rajhenburgu; J. Presker, posestnik v Loškem bregu. Nadomestni porotniki: A. Sonnberger. lončar; J. Matič, trgovec; A. Seutscli-nig, mesar; in P. Derganc, ekonom — vsi v Celju; K. Špes, posestnik vZačretu; F. Mosman, trgovec; J. Strohmayer, urar in F. Wilcher, privatnik v Celju; A. Vengust, posestnik na Lubečni.
—	Trgovcem in obrtnikom. „Hrvatsko društvo za namestitev učencev za obrt in trgovino v Zagrebu" javlja vsem obrtnikom in trgovcem, da se je zadostno število učencev pri imenovanem društvu oglasilo. Kdor g. trgovcev ali obrtnikov želi dobiti učenca, naj to javi po dopisnici društvu v Zagreb. Oglašeni učenci so zdravi in močni ter od 14—16 let stari, večjidel doma iz Dalmacije, Istre, Like in Zagorja. Učenci potujejo na društvene stroške.
—	Sv. Krištof nad Laškem. Prihodnji četrtek, t. j. 20. oktobra se vrše volitve v naši občini. Prvi razred se nahaja sedaj v nemčurskih rokah, a tudi v ostalih dveh razredili niso dovolj odločni možje, ki bi znali varovati čast naše slovenske občine pred nemčurskim uplivom. In tako je prišlo, da se v naši občini vse tako suče, kakor odloči par nemških odbornikov. Dokaz: Že nekaj let se sestavljajo vse vloge edino v nemškem jeziku! Ali ni to sramota za popolnoma slovensko občino?! Pridite torej ta dan vsi 11a volišče, ki imate še svoj narodni ponos slovenski in volite može, kateri vam bodo nasvetovani od
narodnega volilnega odbora. Ne pustimo se več od par nemčurjev za nos voditi in vrzimo jih iz odbora. Sedaj je čas in prilika zato. Ako pa to priliko zamudimo, prodali smo zopet za dolga tri leta našo občino nemčurjem. Do tega pa Bog ne daj, da bi prišlo!
Iz Mozirja. V našem nekdaj vrlo narodnem, da sokolskem trgu narodna zavest od dne do dne gineva. Par trgovskih tvrdk, navidezno še slovenskih se je spozabilo tako daleč, da greje in spravlja v svet ono grdo ptujsko „kroto". Pa ko bi jo obdržali sami za se, ko bi sami uživali njen „gift", bi molčali. Vsak pozna svoj želodec in ve, kaj mu ugaja. Naj torej sami čitajo, kar se jim ljubi, a to pa prosimo, naj puste naše ljudi pri miru s Štajercem. Mi ne maramo zanj, kakor tudi za take ljudi ne, ki ga razširjajo. Še enkrat gospodje — berite Šajerca, če hočete le sami, nas pa pustite na miru, če ne, bomo mi vas, kar pa vam ne bo v korist.
—	Kobila je ubila pri Lavriču na Franko-lovem Jurija Stebleta p. d. Brenkeca, nekdanjega posestnika iz Zreč, v četrtek 13. t. m. nekoliko pred mrakom. Tam si je naročil voz, da bi se odpeljal domov. V hlevu pa je pred odhodom hotel sam kobili zavezati rep, ker je bilo grdo vreme. A živinče je še mlado, udarilo je in zadelo nesrečneža s tako silo v trebuh, da je takoj izdihnil. Komaj 36 letni mož je zapustil ubogo ženo s tremi majhnimi otroci.
—	Iz Kozjega. Podpisani Josip Gorišek, kot pisec inkriminiranega članka v „Domovini" št. 39 t. 1. izjavljam, da nisem imel namena žaliti g. Čižmeka, ter prekličem dotične obdolžitve, ker sem po boljši informaciji prišel do prepričanja, da niso bila resnična.
Kozje, dne 15. oktobra 1904.
Jos. Gorišek.
—	ZnaniDrevenschegg, —kije pital „giftno kroto" je sedaj v ptujskem „D. Heim" in sicer na stroške župana Orniga, ki se najbrže boji, da bi mu znal Dr. enako zapiskati kakor g. Križman. V svoji pijanosti je Dr. v neki tukajšni gostilni izbleknil, da piše za „Štajerca" in da je napravil že neko prav mično pesmico o dr. Brumnu in njegovem zaporu. Kazal je tadi ondi nek &e skoraj dogotovljen članek o Križmanu. Pri regulaciji Pesnice, kjer je bil pred kratkim časom uslužben, so ga spodili in zdaj se je klatil po Halozah. Ornig se ga strašno boji, drugače bi ga ne sprejel.
—	Nova cerkev pri Ptuju. V nedeljo, dne 9. oktobra je vkljub jako slabemu vremenu došel k nam potovalni učitelj g. Iv. Belé ter podajal v gostilni g. J. Mavčič-a precejšnji množici zbranih mož in mladeničev kaj važne črtice o raznih priporočljivih vrstah jabolk. Opisal jim je tudi prav poljudno način umnega izkoriščanja sadja za hranitev in za dobavo sadjevca. Pri koncu pa jim je priporočal, naj skrbe v bodoče, da pravočasno škrope v vinogradih, kakor hitro se pokaže bolezen in naj ne čakajo na običajne obroke, kakor letos. Množica je sledila vsemu podavanju z vidnim zanimanjem in je bila gospodu za podane koristne črtice prav hvaležna. Želeti je, da navzoči to, kar so culi, tudi ma' ljivo izkoriščajo zase ter še druge poduča. Pri tem bode vedno manj bede in se bodo vrnili počasi tudi k nam boljši časi.
—	Utopljenec. Sv. Marko pri Ptuju: V torek,
11.	t. m. je J. Vrabelj, ieblar v Zabovcih, iskaje po Dravi drv, našel utopljenca, katerega so po-grebci prenesli na pokopališče k Sv. Marku. Utopljenec je sin podžupana Kaiserja iz Ptuja. Drava je obrežnim prebivalcem v velik strah. Čez noč naraste in postane tato divja, da je ni opisati. Če hodiš ob obrežju, Tidiš same nesreče in škode.
12.	t. m. ti je prišumeL kar s centi krme in sežnji drv. Seveda tudi olrežju ne prizanaša. Ravno tako ga trga, kakor 40dnevno deževje plazove z gora.
Deželni zbor štajerski.
V petkovi sei so bili izvoljeni v vinorejski odsek med drugimi tudi dr. Jurtela, dr. Ploj in Kočevar. — Poslmec Roš je utemeljeval svoj predlog o ustanovitvi slovenske meščanske šole v Trbovljah. Povdarjal je, da je trboveljski občina četrta med največjimi občinami v dežel. Prebivalstvo je predvsem in-dustrijalno, zato potrebuje tudi višje šole že zato,
da skrbi za potrebne izobražene rudarske delavce. 3 Tudi davčni prispevki dajo občini pravico, da 1 sme od dežele, katera ji doslej ni dala ničesar, 1 zahtevati šolo. Predlog se glasi: „V občini Trbovlje j je ustanoviti trirazredno meščansko šolo s slo- J venskim učnim jezikom, na kateri se naj nem- J ščina uči kot obvezen predmet". Predlog se je izročil šolskemu odseku. — Posi. Kern je ute-|| meljeval svoj predlog, naj se deluje na vlado, da 1 spremeni § 75. drž. šol. zakona ter se prepusti 1 deželnim zastopom pravica odrediti potrebne spre- m membe nekaterih naredb naučne uprave. Zlasti I je grajal, da je po mestih osemletna šolska ob- 1 veznost, na deželi pa pravzaprav le šestletna, ker se učenci poleti oproščajo. Izjavil je, da bo nje- fl gova stranka vedno zoper to nesrečno poletno j oproščenje in da zahteva, naj se zadnji dve šolski 1 leti nadomestita. Predlog so po kratki debati J izročili naučnemu odseku. — Občini Povej ski j vrh v konjiškem sodnem okraju se dovoli pobi- ] ranje 125 %> občini Št. Lorenc nad Mariborom j 125 %• občini Kumen 120% in občini Sv. Kungeta J v konjiškem sodnem okraju 200% občinske do- i klade. — Posi, d r. D e č k o in tovariši stavijo I interpelacijo na namestnika zaradi železniškega ] prelaza na progi Celje-Velenje. — Posi, baron ] Rokitansky je predlagal, naj se prepove uva- i žati živino iz balkanskih držav v Avstrijo.
Društveno gibanje, j
„Bralno društvo" v Laškem trgu pri- 1
redi dne 23. oktobra 1.1. v dvorani delniške pivo- j varne § 11 na Laškem gledališko predstavo.« Garibaldi. Gluma v 1 dejanju, spisal Julij Rosen.1 Bob (krapi) iz Kranja. Veseloigra v 1 dejanju s 1 petjem. Poslovenjeno po češkem. Vstopnina: Sedeži 1 I. in II. vrste 1 K 20 v. od III. do VI. vrste 1 80 v, ostali sedeži 50 v, stojišče 20 v. Začetek 1 ob 4. uri popoludne. Med predstavo poje moški 1 zbor bralnega društva.
Vabilo na redni občni zbor „Zveze 1 slovenskih prostovoljnih gasilnih društev za I Spodnje Štajersko" ki vrši dne 30. oktobra i
I.1.	dopoludne ob 3. uri v Žalcu, dvorana gostilne 4 g. Franc Virant-a. Dnevni red: 1. Pozdrav zboro-j valcev; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; ! 4. volitev načelništva (§ 15 zveznih pravil); 5..vo- j litev zastopnika v deželnem odboru; 6. določitev i kraja za prihodno skupščino r 7.. predlogi in na-ifl sveti. Vsa v Zvezi stoječa društva se opozarjajo 1 na § 14 točke 2 in 3, zveznih pravil, da se zbo- 1 rovanja gotovo udeleže. K zborovanju se vabijo J tudi drugi tovariši tem bolj, ker se bodo vršile* skupne vaje ognjegasnega okraja Žalec. K zboro- 1 vanju se pride v društveni opravi. Opomba: Po- f poludne ob 2. uri vrši se javna vaja z orodjem j ognjegasilnega okraja Žalec, pri katerem so štiri i društva.
Žalec, dne 16. oktobra 1904. Ivan Kač, tajnik.	I. Voh, podnačelnifoj
„Ženska podružnica sv. Cirila in Me- " toda" pri Sv. Jurju ob j. ž. ima 23. t. m. t. j. v nedeljo po večernicah v gostilni g. R. Dobovišeka i svoj redni občni zbor s srečolovom, taniburanjem j in petjem.
—	Bralno društvo za ljutomersko okolico j
priredi v nedeljo, dne 23. oktobra t. 1. ob 6. uri j zvečer tombolo v gostilni g. Ivana Vaupotič-a J v Ljutomeru. K obilni vdeležbi vljudno vabi
odbor.
—	Učiteljsko društvo za ptujski okraj I
zboruje v četrtek, dne 3. novembra 1904 ob pol I
II.	uri dopoludne v okoliški šoli po naslednjem M dnevnem redu: Došli dopisi. Naznanila predjed- j stva. Nekaj migljajev iz računstva, govori I. Kau- J kler. Nasveti. K obilni udeležbi najvljudneje vabi
odbor.
—	Slovensko politično društvo s sedežem
v Ptuju si je izvolilo pri glavnem zboru pred-1 sednikom g. prof. J. Zelenik, podpredsednikom I g. dr. T. Horvat, odvetnika, blagajnikom g. dr. F. j Jurtela, odvetnika, tajnikom g. M. Lorber, odvet. 1 solicitator, vsi v Ptuju, odbornikom č. g. A. Šuto, j župnika pri Sv. Marjeti, g. dr. A. Gregorec, zdrav-nik v Ptuju, g. M. Brenčič, veleposestnik in to-1 varnar v Zabjeku pri Ptuju, namestnikom gg. V. J Bezjak, krojaški mojster, P. Žirovnik, kaplan in F. Škuhala, posojilnični uradnik vsi v Ptuju.
—	Bralno društvo pri Sv. Juriju ob Ščav- | niči priredi dne 23. oktobra ljudsko veselico z mnogovrstnim vsporedom. Igrali se bosta med drugim igri „Dve materi" in „Doktor Hribar". Pojejo in tamburajo domači zbori. Veselica se vrši v uti g. Korošaka, K obilni udesležbi vabi odbor. .
Druge slovenske novice.
— Prav lične stenske koletdarje založila je	j
trgovina s papirjem Jernej Bahowec v Ljubljani,	i
Komad po 40 vin. Okusno izdelaana tiskovina je	I priporočljiva ysakomur.
—	Simon Gregorčič, slavni pesnik slovenski je praznoval v soboto šestdesetletnico svojega rojstva, oziroma štiridesetletnico svojega književnega delovanja. Izražamo iskrene čestitke osivelemu pesniku z vroče željo, naj ne umolkne njegove lire glas.
—	Sadna razstava v Radovljici. Kakor nam poroča osnovalni odbor sadne razstave, ostane sadna razstava na splošno željo odprta še (fo konca vinotoka t. 1. Do tega sklepa je odbor prišel osobito zaradi tega, ker se mu naznanja obisk razstave z raznih krajev, ako bo vreme lepo. Sadje v razstavi se drži izborno, le nekaj prav zgodnih hrušk se je deloma zme-denilo in bodo te dni izločene, ko se sestavi popolni imenik razstavljenega sadja. Na razstavi se lahko tudi naroči večje in manjše množine lepega sadja ter izvirnih sadnih pijač; enako pa tudi stiskalnic, vrtnega orodja, vrtnih ograj, lesne volne itd.
—	Preiskava radi ruske himne. Pred časom so imeli v Novemmestu na Kranjskem vrtno veselico, pri kateri je svirala godba rusko himno. Med navzočimi je bilo tudi nekaj sodnih uradnikov, katere pa je denuncirala neka podla duša, ter je višja sodnija v Gradcu, kjer gospodarijo Nemci, začela proti njim preiskavo. Veliki res so ti izvestni c. kr. patentirani avstrijski pa-trijotje v - malem, v svojem pritlikovstvu. In bodi povedano na tem mestu, da bomo tudi nadalje pevali rusko himno z vso pravico, dokler bodo n. pr. c. kr. uradniki in c. kr. svetovalci pevali „Die Wacht am Rhein" in „Heil dir im Siegeskranz". Tako je, in tega ne preprečijo nobene preiskave.
—	Nemške želje glede Trsta. Te dni dobi Trst novega namestnika, in dunajska vlada želi, da nastanete z novim namestnikom v Trstu dve veliki nemški šoli, češ, da je to v interesu Av-st^je. Nemških šol je že zdaj v Trstu več kot preveč, in ako bi se ustanovile še nove, bi se pokazala ponemčevalna tendenca v najgrši luči. Nemci pač nimajo nič zahtevati v Trstu glede šol, zadnji čas pa je, da se začne glede šolstva s Slovenci postopati pošteno in pravično.
Dopisi.
Žalec. V nedeljo, dne 2. oktobra 1.1. je tajnik južnoštajerskega hmeljarskega društva g. nadučitelj Anton Petriček v Hodnikovi dvorani v Žalcu poročal o svojem hmeljarskem učnem potovanju po Češkem. Bavarskem. Virtenberškem, Badenskem in po Alzaciji. Povedal je, da je potoval v namen, da se pouči o razmerah hmeljarstva v drugih krajih in je primerja z domačim hmeljarstvom, ter si pridobi kot potovalni učitelj za hmeljarstvo novih izkušenj, katere hoče v prid domačega hmeljarstva ohraniti. Namen potovanja je bil tudi se seznaniti z drugimi hmeljarskimi društvi in posameznimi hmeljarji Pri svojem potovanju se je posebno oziral 1. na nasade na žico, 2. na sušilnice, 3. na sovražnike hmelja, 4. na gnojenje in 5. na občna opravila v hmeljnikih. - O vseh teh točkah je g. poročevalec jako živahno prednašal, posebno obširno o nasadih na žico, o sušilnicah in sovražnikih hmelja. O nasadih na žico je nazorno podaval. Nadalje je popisoval sušilnice, koje si je na potovanju ogledal in prišel do zaključka, da so dosedanje tukajšnje sušilnice vseprek mnogo boljše, nego zistemi po obiskovanih krajih. Pri sovražnikih hmelja je osobito omenil in natančno opisal rdečega pajka, ki je prava nesreča za hmelj. — Njegov govor je bil vseskoži poučen, silno zanimiv in z dobrimi dovtipi osoljen. Zato je le škoda, da je bila udeležba tako pičla. Iz tega se vidi, da se hmeljarji vse premalo bri-sajo za povzdigo hmeljarstva, ki prinaša leto za letom bogat blagoslov v Sav. dolino. Upamo, da bo ob kaki drugi priliki boljše.
Iz Ljutomera. V letošnjih dopisih iz Brežic (Domovina št. 77) in Slovenjegradca (Slov. Gosp. št. 35) sem čital, kako tamkajšni Nemci lovijo slovenske otroke v nemško šolo. Ravno tako se godi tudi pri nas v Ljutomeru. Tukaj ' še za sedanjo nemško trirazrednico nimajo postavnega števila otrok (imajo jih samo blizu 100, a morali bi jih imeti 160), pravih nemških pa še niti za en razred in zdaj še hočejo imeti četrti razred, seveda s pomočjo slovenskih otrok. Zategadelj
naši nasprotniki strastno agitujejo za nemško šolo, posebno se odlikuje v agitaciji nemška učiteljica, ki je sama popisovala šolske otroke v ljutomerski trški občini. A Ljutomerčani so toliko zavedni, da pošiljajo svoje otroke rajše v Franc Jožefovo šolo, dobro vedoč, da ta šola njihovim otrokom več koristi, nego tukajšna nemška šola. Čez 90 (torej dve tretjini) ljutomerskih trških otrok obiskuje Franc Jožefovo šolo, akoravno je trg k nemški šoli všolan in ravno to naše nasprotnike najbolj peče, ker oni so mislili, da vsled izšolanja trške občine bodo vsi ljutomerski otroci kar naravnost leteli v nemško šolo. In če že zavedni Ljutomerčani nočejo svojih otrok v nemško šolo pošiljati, zakaj pa jih pošiljate okoličani iz sosednih občin in župnij ? Morebiti zaradi tiste obleke, ki vam jo obljubujejo ? Zaradi nemškega jezika gotovo ne, ker samo v ljutomerski nemški šoli se otroci ne morejo naučiti nemškega jezika, ako doma slovenski občujejo. Na Franc Jožefovi šoli se tudi revni otroci zdatno podpirajo s pomočjo šolskega podpornega društva in tudi v nemškem jeziku se ložje vadijo, ker se ga tukaj učijo po naravni poti, namreč na podlagi materinskega učnega jezika, torej tudi bolje napredujejo in kar je poglavitna reč — bolje se vzgo-jujejo. To pričajo tudi otroci, ki so prišli iz ljut. nemške šole nazaj na Franc Jožefovo šolo; ti so sami spoznali, da le na podlagi materinskega učnega jezika zamorejo napredovati, a v nemški šoli ostanejo duševni siromaki, ker tujega nemškega učnega jezika ne razumejo. Torej okoličani, ravnajte tudi Vi pametno in pošiljajte brez skrbi svoje otroke v Franc Jožefovo šolo, ki dobi s 1. novembrom t. 1. še dva nova razreda, katera bodeta tudi služila v dosego še povoljnejših vzgojnih in učnih uspehov.
Iz Križevcev na Murskem polju. Volitve so končane; volilo se je, kakor je bilo pričakovati od narodnih Križevčanov, precej ugodno. V prvi vrsti nam je pohvaliti narodno probujeno občino Vučjaves, kjer se je volitve udeležilo 99% volilcev. Še celo 851etna starčka sta prišla na volišče; težko sta šla, a prišla sta vendar. Vsi so glasovali za dr. M. Ploja, ako ne jemljemo v poštev neveljavno oddani glas osebe žalostnega spomina, ki ima od teh volitev priimek „vučenski Bračko". Tudi v Bučecovcih je Bračko pošteno pogorel; niti z enim glasom ga niso počastili. Sicer pa je ta še itak lahko ponosen, da ima še vsaj enega pristaša in sicer v osebi Topolnika. A mož boječ se, da se ga tudi prime kak neljub pridevek, je ostal rajši doma. Vsega tega pa mu Bučečovčarji naj ne štejejo v zlo, ker ni domačin, ampak Banovčar. Tudi v ostalih občinah je štel Bračko malo, bore malo svojih dragih; le občina Stara in Nova ves dela nečastno izjemo. Od 107 volilnih opravičencev je bilo oddanih 78 glasov, izmed katerih je dobil dr. Ploj 50, Bračko pa 28, dasi so se Rožman, Stuhec in Novak mnogo trudili, da bi prihranili občini ta madež. Sicer pa je vodja Bračkijancev še prejšnji dan dal častno besedo, da ne bo volil Bračka, no seveda je drugi dan dano besedo točno snedel, kakor mnogo njegovih pajdašev. Da je lokaški Mavrin še vedno strasten bračkijanec, ni treba posebej povdarjati. Da pa je iljaševski kovač Prikl tudi v nam nasprotnem' taboru, skoraj ne bi mogli verjeti. A sedaj verjamemo in si bomo zapomnili. Kdo pa je imel tudi delo pri živinskih hlevih v župnišču ? Mavrin in Prikl sta bila v nedeljo pred volitvami na trgu pri šoli, in ko se je prvega vprašalo po zaslugah orehovskega Bračka, je previdno molčal in odšel. Najhujši štajercijanec cele križevske župnije pa je Golinar, tisti stari, tam v Malih Križevcih pri križu. Pa njegova žena, ta je šele prava; to bi morali poznati. Na vse grlo je na dan pred volitvijo nad nekim vpila: „Mi volimo samo Nemce, Slovencev-dohtorov mi nečemo". Sicer pa smo prepričani, da bodeta ta dva rabila prej „pope in dohtarje", ko pa ti ta zakonski par. Ako sreča pamet te naše zapeljane Bračkijance v Stari in Novi vesi, da se spreobrnejo, ho lice Križevske župnije popolnoma narodno, in mirno lahko čakamo na prihodnje enake volitve. Seveda je še pri vsem tem treba takšne agitacije, kakršno so razvili naši akademiki. Naše zavedne kmete in fante pa poživljamo naj hodijo neustrašenih korakov naprej po isti poti narodni stvari v prid, zlasti pa moramo hvaležno omeniti Rožmana, Stuheca
v Starivesi in Repa v Logarovcih, Stranjšaka v občini Slavatinski in Žuniča v Murskem vrhu in Zasadih. Delajmo vsi, in za tri leta bo Bračkov poraz še hujši! _
Politični pregled.
—	Iz deželnih zborov. V kranjskem deželnem zboru je prišlo v četrtkovi 'seji zopet do burnih prizorov. Posi. dr. Šusteršič je nadaljeval utemeljevanje svojega nujnega predloga glede tendencijoznega poročanja korespon-denčnega urada. Dr. Krek je nujno predlagal, naj se sklene, da sme dež. odbor sprejemati od vlade samo slovenske dopise. Utemeljevaje svoj predlog je izjavil: Naš ideal je zedinjenje z Hrvatsko. Samo tedaj bomo popolnoma zadovoljni. Med tem pa moramo voditi najodločnejši boj proti nemštvu in na tej podlagi braniti slovansko idejo. — Galerija je burno odobravala. Nujnost predloga je bila sprejeta z glasovi obeh slovenskih strank; prati so glasovali samo Nemci. Glasovanje naprednih poslancev so pozdravljali poslanci katoliške stranke z burnim ploskom. To je po dolgih letih zopet prvi slučaj, da sta se našli slovenski stranki na Kranjskem in složno glasovali zoper Nemce. Upajmo, da je to porok lepših časov. Ko je bil predlog z veliko večino sprejet, so zaorili v zbornici vzkliki proti dež. predsedniku Heinu. Z galerije je neprestano odmevalo „Abzug Hein", „Ven ž njim", a poslanci so mu kazali vrata. Hein je sedel ves bled in prepadel na svojem mestu. Galerija je klicala poslancem: „Pomirite se, združite se proti panger-manstvu!" Pred zbornico so se ponovile manifestacije. — Dne 17. t. m. je bil kranjski deželni zbor zaključen. — V koroškem deželnem zboru so 13. t. m. sklepali o ustanovitvi kmetijskih zimskih šol. Poslanec Grafenau er je zahteval, da se na taki šoli v Velikovcu nastavijo le učitelji, ki so zmožni slovenščine. Deželni predsednik je povedal, da dobi vsaka taka šola v prihodnjih petih letih 1000 kron. — V ister-skem deželnem zboru so prerešetavali italijansko vseučiliško vprašanje. Italijani so pozivali slovansko manjšino, da bi glasovala za ustanovitev ital. univerze v Trstu in jih zagotavljali, da bodo podpirali ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Seveda Slovani niso verovali tem obljubam in glasovali zoper. — Češki deželni zbor je bil v petek na cesarjev ukaz zaključen.
—	Volilna reforma kranjskega deželnega zbora. Ustavni odsek kranjskega deželnega zbora je predložil načrt, da se deželni volilni red pre-osnuje po sledečih načelih: Osnuje se četrta splošna kurija, ki dobi štiri mandate : enega mesto Ljubljana, enega industrijski kraji in dva ostala dežela. Kmečki volilni okraji se imajo tako spremeniti, da voli vsak okraj le po enega poslanca.
Katoliška narodna stranka zavrača ta načrt.
—	Novi tok v ruski notranji politiki. Iz Petrograda prihajajo poročila, da misli kreniti novi minister notranjih zadev, Svjatopolk Mirski na nov pot. Njegovi nazori so novi, liberalni, on sam je spravljivega značaja in misli opustiti Plevljev zistein. V tem smislu se tudi komentira imenovanje generalmajorja Rydzevskega pomočnikom ministra in šefom policije in žendarmerije. Tudi on je istega mišljenja kakor minister. Novi tok se sedaj kaže v tem, da ima časopisje de-janjski že več prostosti in precej svobodno piše o rečeh, katerih bi prej ne bilo smelo kritizirati.
Rusko-japonska vojna.
Krvava in grozepolna bitka, ki je zahrula med Mukdenom in Liaojangom, se še ni odločila. Židovski in angleški listi trobijo v svet, da so Japonci sijajno zmagali Ruse, a to nikakor ne more biti res, ker se tu o kakih odločilnih dogodkih ne more govoriti. Od ruske strani so bile v boju le predstraže in posamezni oddelki, ki so se borili z japonsko premočjo. Le maloštevilnost teh oddelkov je bila Japoncem v spodbudo, da so pričeli napadati. Gotovo je, da so zadnje dni bili le pripravljalni boji in ne enotna bitka, dasi so bili ti boji najbolj vroči in trdovratni tekom cele vojne ter so zahtevali največ žrtev. — Listi res pišejo o veliki zmagi Japoncev, o nerednem begu ruske vojske, a za takšno laž imajo edino ta povod, ker sta bila dva ruska polka vržena nazaj, Vsak nepristransk sodnik se čudi nad toliko hrabrostjo ruskih čet, kor Japonci se bojujejo z obupnostjo umirajočega. Oni morajo ali zmagati, ali umreti, druge poti ni. In več kakor gotovo je, da bi bila vsaka druga evropska država, bodisi Nemčija ali Anglija, že zdavnaj poražena od besnih žoltokožcev. — Iz uradnih ruskih poročil je spoznati, da je položaj pri Jentaju za Ruse še jako oddaljen od poraza in da se — nasprötno — ruske čete počasi sicer, ali gotovo bližajo svojemu uspehu.
Poroča se, da vstraja general Kuropatkin Vsled tega toliko časa v boju, ker mu hiti od vzhoda general Linevič na pomoč, ki bo za hrbtom napadel japonsko armado in s tem odločil bitko. Dosedanji uspehi japonski so le navidezni, ker vojna sreča je spolzka kot jegulja.
Iz Mukdena poročajo, da so sedanji boji mnogo trdovratneji in krvaveji nego so bili oni pred šestimi tedni pri Liaojangu. Zgube so na obeh straneh zelo velike. Že štiri dni prihajajo od vseh strani ranjenci v Mukden deloma na železniških vezeh, deloma na dvokolesnicah. Kdor more, gre peš; vsa pota so polna ranjencev. Prodiranje je bilo Rusom zelo oteženo vsl-ed tega, ker . niso poznali zelo goratega ozemlja. Japonci kažejo v svojej obrambi isto obupno hrabrost kakor pri svojih napadih. Dne 12. t. m. je bilo rusko desno krilo primorano umakniti se proti severu ter ostaviti postajo Šahe. To se je zgodilo radi tega, ker je sovražnik ondotne pozicije napadel z močnejšimi silami. Vojaki so se borili mož z možem. Rusko topništvo je pričelo proti sovražnim nasipom živahno streljati. Na to je prodrla pehota in trenotek potem so bili vzeti nasipi. Pričakovalo se je protinapada, vendar je proti noči ogenj pojenjeval ter potem popolnoma prenehal. Prišlo je nato povelje, naj se čete umaknejo za reko Šahe.
Poročilo generala Kuropatkina na carja: V noči od 15. na 16. oktobra so znatne japonske čete napale voj, ki je bil postavljen ob reki Šahe. Japoncem se je posrečilo prodreti centrum. Na pomoč je voju prišlo več bataljonov. Ruskim četam se je posrečilo zopet vzeti vas Šakepu, ki so jo Japonci zaseli ter preganjali Japonce dva kilometra daleč. Položaj na desnem krilu je bil nekoliko časa zelo vznemirljiv, ker so Japonci istodobno napadli fronto ter skušali obiti desno krilo. Ko so bile zasedene nekatere vasi ter so se čete pomaknile naprej, se je desnemu krilu posrečilo obdržati svojo pozicijo. Čete centruma, ki so bile prodrle naprej, so se po srditem boju umaknile na enake pozicije kakor desno krilo. Mnogi polki niso že po tri noči spali. Izgube Japoncev so znatne. Noč od 14. na 15. je bila mirna.
Berolin, 17. oktobra. Ruski general Mey-endorf je pobil oddelek japonske armade in zaplenil deset velikih topov. Boj besni še vedno na vsej črti.
Berolin, 17. oktobra. Iz Mukdena brzo-javlja polkovnik Gädtke „Tagblattu": Včeraj, 16. t, m., se je začela splošna bitka med celo Kuropatkinovo armado in med Japonci, 20 milj južno od Mukdena, vsled naskoka generala Stakelberga na japonsko krilo. Borba je ljuta. Japonska infanterija je izpostavljena ruskim topovom. Kolikor se more dosedaj presoditi, stoji stvar za Ruse dobro. Danes je osmi dan neprestanega boja.
Berolin, 17. oktobra. Iz Mukdena se poroča: Nek častnik in več ranjenih vojakov se je vrnilo včeraj popoludne in se zglasilo pri svojem generalu. Ta je zakričal nad častnikom: „Kako si drznete ravno sedaj zapustiti svojce! Takoj nazaj! Kje je vaš polk? — „Tukaj, ekscelenca". General zakliče prestrašenemu častniku: „Kaj, to je vse?-' — „Da, to je vse. Vsi drugi so ostali mrtvi na bojišču".
Berolin, 17. oktobra. Poročilo iz Peter-burga: Kuropatkin vodi osebno operacije v središču desnega krila. Petrov polk, kateremu on načeljuje, je popolnoma razbil Japonce.
London, 17. oktobra. Japoncem se nikakor ni posrečilo premagati Ruse, kakor se je zdelo spočetka. Po zadnjih poročilih so Rusi prešli zopet v ofenzivo.
Peterburg, 17. oktobra. Iz Mukdena se poroča: Načelnik divizije, ki je imela nalogo izvesti napad na skalnih višinah pri vzhodnji fronti, je bil pri tem ranjen na nogi in dospel danes sem. General je izpeljal smrtno-drzni napad, ter je njegova divizija pretrpela strašne izgube. 6 stot-nija 23. sibirskega polka je prodirala kvišku med silnim deževanjem krogelj, pri tem je padlo pet šestin vojakov. Ko dospe na vrhunec, jo sprejmejo Japonci z bajoneti in uničijo popolnoma, predno so prišle druge ruske stotnije na pomoč. Turška vojna je bila v primeri s sedanjimi boji, ki trajajo zdaj že 10 dni, prava igrača. Krožijo razne vesti: Danes dešli častniki poročajo, da so Rusi včeraj zaplenili 24 topov. Današnji boji so še silnejši kot včerajšnji.
Čifu. 17. oktobra. Iz verodostojnega vira prihaja vest, da je Port Artur v stanu braniti se še do nedoglednega časa.
Čifu, 17. oktobra. Ruski agentje kupujejo po kitajskih lukah živež in streljivo za Port Arturško brodovje za slučaj, da se združi z baltiškim ladjevjem.
Fakkebjerd, 17. oktobra, Baltiško brodovje, broječe 24 ladij, se je vsidralo v pristanu Langeland med Brolykkom in Fakkebjerd-om, da prejme premog od treh parnikov, ki so ga pričakovali.
Listnica uredništva.
Vsem gg. dopisnikom, ki so nam zadnji čas poslali poročila t> deželno-zborskih volitvah iz IV. kurije, naznanjamo, da tozadevnih dopisov ne sprejemamo več. ker je stvar že prezastarela in nikogar več ne zanima. Vse ob svojem času ! Vedno pa so nam jako dobrodošle kratke notice o važnih dogodkih ali nezgodah iz dežele. Uredništvo ima dobro voljo ustreči vsakomur. Da bo list kolikor toliko vsestranski, se priporočamo svojim dobrim prijateljem. Bog in narod.
Jecljanje!
V Trstu se otvori tečaj za zdravljenje glasu. Jamstvo za popolno ozdravljenje. Neštevilno zahvalnih pisem, ki so po mnogih letih došle od ozdravljenjih, kojim se bolezen ni povrnila. Tečaj bo trajal 2 -3 tedne. Troški mali.	(457) 1
Prijave sprejema uprava lista „Edinost" v Trstu ali pa Mad. A. Nagel, Sprachheilanstalt Interlaken (Švica).
Loterijske številke.
Trst, due 15. oktobra 1904: 37, 47, 55, 38. 46. Line, „ ,. „ „ 55, 66, 6, 32. 57.
Trgovci pozor!
Blago od razpuščenega Društva v Laškem trgu, se bode	(454) i
dne 20., 27., 28. oktobra t. I.
na prostovoljni dražbi prodalo. V zalogi je do 40 tisoč kron raznovrstnega zimskega manufakturnega blaga, ki se bode v množini 200, 400, 600, 800, 1000, kron licitiralo.
Notarski kandidat
s prakso, želi službo premeniti. Ako mogoče v bližino železnice. — Naslov pove upravništvo „Domovine".	(455) 3—1
Hotel ,Balkan'-Trst
(449)
piazza dela Caserma (ffarodni pom)
10—1
3 minute od južn. kolodvora in poleg pošte s 60 moderno opremljenimi sobami.
Restavracija — Dunajska Ijuhinja — KaVarna
- Za goste hotela posebna restavràcija v I. nadstropju.
pVigalo. f Električna razsvetljava. ^ Kopališča.
——-Shajališče tujcev.- *
Slav. občinstvu
priporočam svojo bogato zalogo raznovrstnih
v# v
štcditaiKoV,
raznovrstne posode, kotlov za kuhinje in za kuhanje žganja.
VcliHa izber nagrobnih lirižeV
Raznovrstni poljedelski stroji posebno pa slamoreznice.
Za jesensko gnojenje priporočani Tomaževo žlindro.
Navodila zastonj ! Navodila zastonj !
TrgoVina z železnino JcrJn?', p. Majdič.
Priporoča se p. n. gg. duhovnikom, pisateljem, založnikom in slavnemu občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. — Ker je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, oziroma električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini in v - - kratkem času okusno in ceno. - -
Zvezna tiskarna
Schillerjeve ulice St. 3 CELIE Schillerjeve ulice št. 3
V zalogi ima in tiska v več barvah zdelane krasne diplome. Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bo-lete, časopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, spovedne podobice, listke, razglednice hranilme .in zadružne knjižice ter sploh vse v ti-- skarsko stroko spadajoče: stvari. -
JL
M