85 številka. Ijj ubijana, v torek 14. aprila 1896 XXIX. leto tehftja »s»k dan itr*fr, iaimSi nedelj« in prasnike, ter velja po poati prejeman sa avstro-ogersk e dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld. za ftetrt lota 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vso leto 13 gld., aa fictrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden meoeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. na četrt leta.. — Za tnje dežel u toliko vo kr., fle se dvakrat, in po 4 kr., to se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravniBtvojo na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Samostojna bolgarska cerkev. Jeden najznamenitejših dogodkov v bolgarski novejši zgodovini je bilu osnova samostojno bolgarske cerkve. Z* narodni in kulturai uapredek bolgarskega naroda je ta pridobitev bila skoro večje važnosti nego osvobojen je samo. B rba je trajala cela desetletja. Grški duhovniki ao grozno gospoda rili po pokrajinah, v katerih sedaj bivajo Bolgari. Carigrajski patrijarhat je izbiral ca bolgarske kraje najnevrednejše duhovnike, ki so narod molzli in zatirali. Bdi so večji del samo Grki, ki so ovirali vsak narodni napredek. Običajno je tak prosilec od patrijarhata oziroma visoke porte škofijo ku;»il in potem gledal, da je denar, kateri je dal za Škofi,o dobil od svojih vernih ovčic. Župnije je zopet prodajal ljudem, kateri so največ d .1« zanje. Zato so pa v Bolgariji bili mnogi grški duhovniki, ki so jedva brati in čitati znali. Vsi ao se pa cdbkovali v svojem sovraštvu do bolgarskega, naroda. V kakšnem spoštovanju ao bili pri narodu, ae n jboljš) vidi iz spisov bolgarskega novelista Kara* velova, moža, katerega spiei so bili navdahneni močno a verskim in pristno krščanskim duhcm. Na jednem mestu pravi o škofu, da je bil Grk iz Sta-nomaka in je bil debel, kakor stanomaška svinja. Tako pa ni sodil morda le ta pisatelj o grških du hovniki!), fako so sodili tudi priprosti Bolgari. Mnogo imajo ti grški duhovniki proti Bolgarom n% vesti. Ovajali so jih pri turški vladi za puntarje. Koliko Bolgarov je zaradi njih pomrlo po turških ječah ali pa v prognan9tvu v azijskih turških pokrajinah. Ljudje so grčke duhovnike huje sovražili, kakor turške past«. Znano je, da se orijentalci strogo drže svoje vape, a mej B ilg^ri se je pa že z vso resnostjo razpravljalo vprašanj*, da bi prestopili v katoličanstvo, a da se le sovražnih duhovnikov, kakerŠue je jim pošiljala grška cerkev, znebili. Nekateri najboljši rodoljubi bolgarski, mej katerimi je tndi Cankov, so se bili pokatoličauili. Da je Mm tedaj se mulo bolj zanimal za Bulgare, in da Turčija ni privolila v osnovo samostojne bolgarske cerkve, bili bi 8>j gotovo Bolgari ijedinili z Rimom. Osnovul se je v Carigradu aamoetojni bolgnr- Leha in Ksjutka. (Pripovedk| Kota Murlvke. Prevel J. J. Kogoj.) (Dalie.) 11 Nekoč v pontu se je prigf dilo, da iti ae brata Zakromova sj>rla. Bil je shod in da njem volitev — župana. B«li t*t-* dve slrauki iu dva kandidatu in oba brata sta bila v nasprotnih si strau kah — drug proti drugemu. Jedua stranka, kateri je pripadal Aluksej Zi-kromov, si je želela za župana Jakova Aotipvča Zabirkina, starega bogatega kmeta, kateri ja imel tudi tri prodajaluico in jedna ae jo celo imenovala ^galanterijski magazin*. Z »birkin je ime! veli U vpliv na ljudsko mueuje Vv^uegorskega aela in mislil je iti v gubernsko mesto in tam začeti trgovino. Svoje premoženje jo skupil sam, kakor navadno vaški skopuhi in izkoriščevalci. Aleksej Stolpnic m je krepko potezal, da bi občaui njega izbrali županoai. Tudi cn bi bil prevzel to službo, toda kot pameten in premeten mož je razvide!, da je boljše poriniti naprej Znbirkina, a sam ostati za sedaj za njegovim hrbtom in delati, ski eksarbat, ki je kmalu postal nekako politično bolgarsko središče. Eksarh je dobil pravico, da je smel imenovati škofe za bolgarske kraje. Popolnoma se nikdar ni vse izvršilo, kar je turska vlada bila Bolgarom privolila. V tem ne je bila začela borba za osvobojenje in Turčija ni hitela z uresničenjem danih obljub. V Makedoniji še sedaj nimajo Bolgari povsod škofov in duhovnikov, kjer bi jih morali imeti. Le s težavo so bili dosegli, da se je za Makedonijo imenovalo nekaj bolgarskih Škofov. Upiral se js na vso moč carigrajski patrijarhat, katerega bo podpirali tudi Srbi, katerim ni po volji razširjenje bolgarskega upliva v Makedoniji. Bolgarske škofije in Žapnije v turških pokrajinah so večje važnosti, kakor bi si kdo mislil. Vzdržujejo namreč bolgarske šole v tej pokrajini. Če ee odpravijo bolgarski duhovniki, zginejo ž njimi tudi bolgarske šole. V nekaterih krajih bi se zame-nilo z grškimi, v dragih bi se pa popolnoma opustile. Bolgarski eksarh im \ velik političen upliv, to bo je večkrat že pokazalo. Ta upliv je čutil večkrat tudi knez Ferdinand. Poslednji je pa grozno časti-želen in bi rad sam gospodaril nad Bolgari, od kar je priznan od Rusije. Zato jo pa že dolgo premišljal, kako bi ponižal moč eksarhata. Ugodno sredstvo v to se mu je zdelo zjedinjenje bolgarske cerkve s grško in pa premeščanje eksarhata iz Carigrada v Sredec. će bi bil eksarh' odvisen od patiiJHrba, bi ne imel več take politične veljave, kot jo ima sedaj, narod bi tudi vanj ne imel tacega zaupanja. Eksarh v Sredcn bi ne bil več to, kot je v Carigradu. Bil bi odvisen tako r< koč* cd kneza Ferdinanda. Knez bi bil prva oseba, kar pa dosedaj še ni. To bi la skalo njegovi Častibleprosti. Kako je častihlepen, je vidno iz bega, da je v Carigradu beračil te dn«, naj mu tudi Turčija prizna naslov „kraljeva svetlost", ne pa samo svetlost. Če j« dosegel, kar je želel, ne vemo. Govori se pa, da v Cirigradu urno posebno spoštljivo ravnali s tem nemškim princem, »n mu rekli, da njegove zahtev - ne morejo razumeti, ker i mi ta veliki vezir in pa veliki evnuh, ki sta vendar nekaj več v turških očeh, kakor on, tndi le naslov svetlost, če je to rrs, fo je pa Koburžann moralo pokaditi pod uos, vrhovni varnh sultanovih žena je več kakor on, ki je v sorodu z nekdanjo francosko vladarsko rodbino. Ce bi so bile želje princu Ferdinandu izpolnile, bil bi to bul udarec za bolgarski narod. Ko bi tudi se pustile bolgarske škofije v Makedoniji pod oblastjo eksarhata, čemur se pa upira patrijarhat, bi vendar ne imel nobenega tacega npliva v Makedoniji, kot ga ima Bedaj. Turška vlada bi nikakor ne dopuščala, da bi kdo, ki bi jej ne bil direktno podložen, se utikal v politične zadeve njenih pokrajin. Patrijarhu bi bilo veliko ložje delovati proti bolgarskim težnjam. Visoki porti bi lahko ob vsaki priliki slikal škodljivost unanjega npliva, ki deluje jedino na to, da se Makedonija odtrga od Bolgarije. Govori se pa, da je patrijarh pripravljen imenovati za Makedonijo nekaj Bolgarov za škofe, ako ae ton to imenovanju prepasti. Kakšni bi bili ti škofje, si pač lahko mislimo. Nekaj rerugatovse pač povsod dobi. Bolgarski rarod je hitro spoznal, kaka nevarnost mu preti, in zato se je uprl kneževemu prizadevanju. Bolgarov tudi ni omamila misel, da se veljava njih prestoln^ga mesta povzdigne, ako bi v njpm stanoval glavar bolgarske cerkve. Pojavil se je tako odločen npor, da ee je zdelo pot robno vladi odločno zanikati, da bi knez deloval na sporazum -ljenje mej grSko in bolgarsko cerkvijo. Da je obiskal grškega patrijarha, ne morejo utajiti, a pomen tega pohoda s tem ponižujejo, da je bil knez neki le v civilni obleki pri njem. Seveda ni na tem dosti ta-žeČe, kakšno suknjo je knez Udaj imel, temveč na tem, ksj sta se dogovorila. Kakor se pa kaže, se knezu no bode posrečilo ntajiti svoj h namenov. Pri narodu je pa zgnbfl mnogo zaupanja, nič vpč ne vidijo v nj^ra pravega moža za varstvo bolgarskih pravic. W LJubljani, I* aprila. Socijalni demokratje in narodnost. Nemsko- narodnim in nemško socijalnim časopsom ao se socijalni demokratje hudo zamerili, ker so na shodu v Pragi sklenili, da avstrijski socijalisti organizu-jejo po narodni'f-tih. Do sedaj so vedno npuli, da bodo poeijalui drmokratje pred vsoin pospeševali v narodnem orirn nemške težnja. Posebno je jim nepovoljna čvška organizacij i, ki so ne bodo raztezala — Ako njega izberemo županom, potem pri 1 nas n« pojde vo.5 tako: J ikov Autipvč vse stori. Duga stranka, kateri je pripadal Ivan Z ikro mnv, — se je trdno držala starega župana Semena Mikiivča ali, kakor so ga navadno imenovali Vyšne-gorci, samo „M>kifyč*u. Oa je bil priprost in po Šteu; vse je razsojal in delal „po domača". Zraven tega je bil cerkveni ntarešim, to je, bil ni samo župan, temveč župan s častjo. Stranka Jakova Za-hirkina je skušala tega ž<> nekoliko let semkaj spraviti ?& župana. Toda njene moči ao se vedno raz drobiln ob lenobi Vvšnegoroev. — Mi, bratec itn* BOO Mikifjča, so govorili, — lakaj bi pač njoga maenjaUf • • • Aleksej Stepnnyč se je trudil in pehal. Tekal je sedaj k temu, sedaj k drugomu, posebno se jo pa trudil ladij« dni pr«d volitvami. Shod je bil do-ločeu na »reda. Zečor pred shodom je šel dol k Nižnegorcem in tu k bratu. Našel ga je na dvorišču, ko je popravljal plug. — Kaj delaš, brst? ga jo uprašal in uzdignil kosmato čepico z gostih, kostanjautih, gladko počesanih Ju* ter gledal po strani brata s svojimi živimi zelenkastimi očmi. Bil je lepih lic, da* i so ga selo kvarile pege. — S*j sim vidiš, kaj. Spomlad se je j ri-bliža'a. In pri tem je pomislil: „Mislim, da nisi brez uzroka prišel mili bratee Ah k sej Stepanvč. Ti si mi redek gost I- — Prišel bi k uirni, pravi Aleksej Stepanvč. — Jaz imam tri pluge . . . Pri jednem je črtalo popolnem novo ... Pa tudi ročaju bi moral meujati. . . Kaj je to ?I . . - je rekel iu sunil s prstom na popolnem trhlenn ročaje. Brat ni ličesat odgovoril, ampak samo tla] dleto iz desne roko v levo in razprostrl roke. Alf k sej Zaktomov je zahripal, pomencal na meatu in rekel : — Jutri, brat, so pa volitve . . . — Vem, volitve, pra\i Ivan Zakroinov in tolče z \ •■omi močmi po plugu, da bi popravil ročaje. AJeksoj Z^krotnov je hotel nekaj reči, a jo umolknil (;r samo snel čepico in {.-omajal z glavo. — Jutri bode pa „Mki'vču* konec, je začel tiho in oprezno. — Konec njegovemu carstvu . . . in amen. — Kako to? . . . Tako hitro? . . . pravi Ivan. samo na Češko in Moravsko, temveč tudi na češke delavce v drugih pokrajinah, zlasti na Dunaju. Boje se že, da bode z organizacijo se širilo češtvo na Dunaju in tako pride v nevarnost nemški značaj tega mesta. Cehi so vztrajni in povsod znajo svoji narodnosti pridobiti veljavo. Dobili bodo tudi odločilen upliv na vodstvo avstrijske socijalne demokracije. Bes bore avstrijski Nemci, ko jim od vseh atranij prete nevarnosti! Zakon o pokojninah uradniških vdov. Katoliška ljudska stranka hoče začeti hud boj proti zakonu o pokojninah uradniških vdov v obliki, kakor ga je predložila vlada. Ugovarjati hoče posebno pokojninam višjih uradniških vdov, ki so se odmerile nenavadno visoko. Ministrova vdova bode dobivala 4000 gld. pokojnine, kakor jo po postavi dobiva minister sam, ako ni bil poprej državni uradnik. Previsoka pokojniua vdov višjih činov mora vzbuditi ls nevoljo v nižjih uradniških krogih. Protisemitje bodo najbrž tudi glasovali proti omenjenim pokojninam. Seveda ves upor ne bode pomag.il, ker bodo Poljaki, veleposestniki in pa levičarji gotovo glasovali za vladno predlogo. Te stranke tako najrajše podpirajo le višje stanove. Vodje hrvatske vlade. Hrvatski ban se drži kaj čudnih načel pri izbiranju ovojih višjih uradnikov. Tako je sedaj vodja notranje stvarij na Hrvatskem mož, ki je osivel v sodniški službi in o upravi nima skoro nobenega pojma. Vodja pravosodja je pa bivši c. kr. avditor, ki ima pač izvedenost v vojaškem pravosodju, a nima potrebnih zmožnosti za civilno službovanje. Vodstvo učne uprave se je pa izročilo višjemu državnemu pravdniku. Te stvari pač dovolj karakterizujejo odnošaje na Hrvatskem. Ne vpraša se po sposobnostih, temveč le po tem, kakšnega političnega mišljenja da je dotičnik, če je namreč voljen podpirati brezpogojno sedanjo mad-jarsko politiko. Da pri tacih razmerah na Hrvatskem uprava ue more biti vzorna, si lthko m siimo. Francoski senat misli s tem prisiliti francosko vlado, •' i odsLopi, da bode dovolil za Madagaskar pač vojni budget, stroškov za civilno upravo pa ne. Kdo ve, če so mu posreči, dostči svoj namen. Do sedaj vlada ni hotela ozirati se na nobeno mnenje senata. Če bodo poprej občinske volitve in če ugodno izpadejo za vlado, bode to vplivalo nekoliko na senatorje. Dcs daj be senat sploh ni upal si vari tirati do skrajnosti, boji se, da ne bi javnega mnenja preveč vzbudil proti sebi iu omogočil vladi izpibati mu luč življenja. Zmerni repubiičanski listi vedo povedati, da se je Bourgeois že naveličal vladanja Kdo ve, če to ni le njih želja. Tudi se govori, da predsednik republike K mre več ne podpira ministrov in je bil ob zadnjem ministerskem svetu jako osoran ž njimi. Vstajo na Kuhi podpirajo Zjedinjeno države in pa Anglija. Govori se, da se je sklenila ni«j vstaši in nekim angleško-ameriakim sindikatom neka tajna pogodba. Sindikat daje denar za vstajo, zato si je pa izgovoril gotove ugodnosti, prv h deset let na Kubi, ako zmagajo vstaši. Člani sindikata bodo srn- h br-.'. carine uvažati blago. Č II deset let se bodo pa Kuba pr.družila Z,ed.njenim državam kot posebna država. — Vstaši na Iv ubi povs d zasledujejo Spance. Potikajo se po gozdih. Kadar se — On je še pravi kmet ... de močan kmet . . . Bog mu daj dobro zdravje in dolgo življenje. — Zdrav je, zdrav, pravi Aleksej, — a njegova glava je strhlenela . . . kakor tvoji ročaji Sedaj pa potrebujemo župana z glavo . . . S »j sam veš . .. Danes jutri bode vedla mimo nas železnica . . . Kraj je živahen . . . trgovinsk . . . Veliko bogatstvo se nabere. Tu nam je treba županov, kakor se spodobi ... z razumom ... s pametjo ... a Mikitvoa . . . tega . . . moramo vender posaditi na tla. — Koga pa izvoliti na njegovo mesto? — Kako, koga? Jakova Zabirkina pač. .. Ta bo najboljši in pravi župan . . . Razumen . . . razsoden . . . Najboljši . . . najboljši župau. — A pravico Božjo on posna? uprašal je strogo Ivan in ustavil avoje veliko temuo sive oči na bratu. — Kakšno pravico Božjo? . . . Pravim ti o trgovinskih . . . občinskih delih . . . a ti utikuješ prav.co Božjo vmes . . . — A ona, brat, je povsod ... v tigoviuakih in občinskih rečeh . . . Predlanskim treba je bilo postaviti skupno zalogo . . . Kdo je razdtl pri Siuolj-kovih zgradbo . . . iu napravil uuiazanoat? . . . Jakov Zabirkin . . . Španci kaj razkropijo, ali pa kje poležejo, jih pa napadejo vstaši, navadno na konjih. Pred no se Spanci pripravijo za boj že vstaši zopet zginejo. t Janez Hausenbichter. (Umrl 11. aprila 1806.) „Umri je — mož! Kje tak je Se mej nami, Kot on, ki spi v prezgodnji groba jami? Umrl je mož ! Umrl je mož pravico in resnice !" S. Gregorčič. Savinjska dolina je izgubila svojega vodjo, zatonila je njena svitla zvezda — Janez Hausen-bicbler je izdabnil svojo blago, plemenito dušo, ki je, zapustivši onemoglo, od naporov utrujeno telo, poletela gori nad zvezde, da prejme tam pošteno zasluženo plačilo. Janeza Hausenbichlerja ni večl Kaj pa znači to, ve in čuti ves spodnji Štajer, zlasti Savinjska dolina, kateri je bil blagi rajni pravi oče in za katero si je stekel nevenljivih zaslug. Nesebičen kakor malokdo, skrbel je za svoje rojake kakor za otroke, proučava! vitalna vprašanja iu skrbel za napredek svoje ožje domovine. Ko je jelo propadati gospodarstvo, ko so začeli ptšati vinogradi in bo se kmetje vedno bolj pogrezali v dolgove, tedaj ni izgubil Janez Hauseubichler poguma, začel je misliti na nova sredstva, da si znova opomore borni ratar — in pomagal je. Poskusil je z nasadom hmelja, in ko se je poskus obnesel, bodril je rojake, naj se i oni poprimejo hmeljarstva. Spisal je v poljudnem slogu knjižico v pouk hmeljarjem iu v par letih je dosegel, da je Savinjska dolina sedaj uprav pogozdena z hmeljem, ki donaša leto za lotom tisoče in milijone goldinarjev v dolino, tako da se sme šteti mej naj-imovitejse pokrajine slovenske. To je zasluga Hau-eenbichlerjeva, on je položil kal sedanji blaginji Savinjske doline. Da povzdigne živinorejo, nstanovil je konjerejako društvo, kateremu je načeloval do konca svojega življenja. Učil je svoje rojake, kako je treba obdelovati in boljšati vinograde, ustanovil šolo za pletarstvo, Savinjsko posojilnico itd. Svojemu rojstnemu kraju, narodnemu trgu Žalcu je posvetil vse svoje moči. Županoval je dolgo vrsto let, tako da si marsikdo že ni mogel misliti Žalca brez župana — Hausenbichlerja. Šele pred par leti ga je primoralo slabo zdravje, da je odložil to častno a tudi težko breme; ostal pa je v občinskem zastopu in t«, k o še vedno deloval s svojim svetom in svojimi skušnjami za blaginjo rodnega kraja. V priznanje njegovih zaalug volile so ga razne občine za svojega častnega občana: Trg Žalec, Velika Pirešca, Griže, Celjska okolica, trg Braslovče, okrajni zastop celjski pa si ga je izbral za svojega podpredsednika. Pri vsem tem pa je bil H tusenbicbler skromen in ponižen kakor jagnje. Delal je le na tihem ter ni rad nastopal v javnosti; to je prepuščal drugim. Ko so mu volilci nekoč ponudili deželnozborski mandat, odklonil gaje češ, da raje dela doma, kolikor zmorejo njegove moči. A skrbel ni samo za gmnotni blagostan svojih rojakov, temveč tudi za narodne pravice. Svoj narod je ljubil iz dna svojega plemenitega erca in mu — No! To je on . . . rea . . . nekoliko . . . zakrivil. — Lani je bil glad . . . Komu ao dali, da je delil moko? ... A? Jakovu Zabirkinu ... A on, kako jo je razdelil? Bogatinom iu trgovcem?! Tukaj se jo tudi zmotil, kaj? . . . — Kli, brat! . . Mi no smemo .'oditi . . . — Seveda — ne smemo! . . . Soditi ne smemo . . . voliti pa . . . In dolgo sta se brata pričkala. Naposled je prišlo od pričkanja do prepira in sovraštva. Aleksej Zakromov je metal bratu v oči — bedaka. Ivan Zakromov mu je očital neresnico in skoro naravnost v oči mu je vrgel, da je podlec in izkoriščevalec. Oba sta bila rudeča in kričala, kregala in t mula se ter mahala s pestmi. Oba sta skoraj pene imela na ustnicah. Iu končalo se je s tem, da je Ivan Zakromov brata spodil, rekši: — Poberi se proč! . . . Ti mi nisi brat, ampak Iskarijot I . . . — No, dobro! ... Le počakaj . . . Capa umazana. In Aleksej Stepar>yč je šel proč iu ni pomnil, kako jo prišel na goro domov in kako mu je od srca odloglo. (Dalje prih) skušal povsod priboriti častno mesto. Narodno zavest je širil mej kmetskim ljudstvom, ki mu je bilo popolnoma vdano in vestno slušalo njegove nasvete Ni bilo shoda, ne veselice, kjer bi do bilo tudi Hausenbichlerja. Vselej je pripeljal seboj Čilo krdelce mladeničev, in če ni bilo drugih govornikov, tedaj šele je nastopil on ter z navdušenimi besedami užigal in netil narodno zavest, ljubezen do domovine in narodni ponos. V istini: „Umri plamtec je narodnjak Podrl se domu steber je krepak. Umrl je mož zoacejen, Načel jeklenih, neomajen . . Nobenega viharja se ni zbal in če je prišel tudi z oblast vi navskriž, ostal jo samo zavesten, „za dom, za rod je trden stal", ker je vedel, da se bojuje za — pravico! In kak je bil naš Janez v osobnem občevanji?! — Najblažja duša, vsakemu prijat -Ij, prijaznost in ljubeznivost sama t .Krivice storil ni in no želel, Najraje v srci jezik je imel, Ko zinil je, pa srce na jeziku. Umrl je poštenjaki" Umevno je torej, da se je vsakdo v sili, kedar je potreboval modrega sveta, zatekel k njemu in gotovo je pri Hausenbichlerju našel, česar je iskal. Kedar pa se je Hausenbichler o tresel skrbij in sedel v veselem krogu, tedaj je bil pravi veseljsk prve mere. Kdo ae ne spominja onih večerov, ko emo vsako leto na Štefanovo slavili predvečer nje govega godu. Kako mu je tedaj sijala radost raz njegov prijazni obraz, kako ponosno je stal sredi mladih in starih sivolasi Janes in z vznesenim glasom zapel svojo priljubljeno himno — kakor jo je večkrat nazval — : „Pobič sem star šele osemnajst leti". . . Da, bil jo pravi slovenski junak in korenjak ! — A sedaj!? — Neizprosna Atropos je prezgodaj prestrigla nit Hauseubichlerjevega plodonosnega življenja. V nedeljo popoludue smo ga izročili materi zemlji na žalskem pokopališču. Navziic ukrnjno neugodnemu vremenu prihitela jo nepregledna mno žica od blizu in daleč. Inteligenca celega spodnjega Štajerja se je zbrala, da izkaže zadnjo čast svojemu prvoboritelju na narodnom polju. Pa tudi kmetakega ljudstva je bilo od Mi/, iu daleč na stotine. Vsi trgi in vse vasi Savinjske doline so bili zastopati po svojih županih. Zastopana ao bila razna društva: „C«IJ3ki Sjkol0 (v društveni obleki), „Celjsko pevsko društvo", sloveuski akademičm društvi „Slovenija" na Dunaju in „Triglav" v Gradcu, čitalnice, bralna društva, gasilno društvo žalsko (v diuštveni oblaki) itd. Sprevod, ki je bil zares veličasten in katerega se je udeležil tudi okrajni glavar celjski dr Wagner, jo vodilo 12 duhovnikov na čelu jim kanonik HajMek iz Slov. Bistrice. Krsto je kitila ogromna množica prekrasnih vencev. Ob odprtem grobu je slavil g. Drag Hribar v jedrnatem govoru Hausenbicblerjeve zasluge in uveril vsakega, da je z našim Janezom legel v grob biser človeka. Združeni pevci celjski in žalaki pa so zapeli tri ganjjive žalostinke, pred hišo „Blagor mu", na grobu pa „Jamica tiha" in „Nad zvezdami", ki so izvabile marsikomu solze v oči. Ko pa so začele padati težke grude votlo na krsto, ki hrani plemenitega Hausenbichlerja, tedaj je zaplakala cela množica, nobeno oko ni ostalo suho, plakal smo, kakor plaka de to za svojim o t ceni! — Našega Hausenbichlerja ni več I — A njegov duh živi mej nami, živi v njegovih nesmrtnih dolih in nas budi in vodi ua potu k pravemu o Iju. „A mif Pomnik postavimo mu tak, Da slednji skuša biti mu enak!" Fr. V—c. Dnevno vesti V Ljubljani, 14. aprila. — (Volilni shod) Vsled odpovedi dveh za volitev v občinski svet postavljenih gospodov kandidatov, sklicuje izvrševalni odbor narodne stranke nov volilni shod, kateri se bo vršil v č e-trtek dne 16. t m. v prostorih kavarne narodne Čitalnice v „Narodnom domu. Začetek ob 7. uri zvečer. Žt leteti je obilne udeležbe. — (Občinski svet) imel bo v sredo, 15 a ju i a točno ob G. uri zvečer v mestni dvorani sejo. Dalje v prilogi, Priloga »Slovenskemu Narodu" St. 85, dnć 14. aprila 1896. Dnevni red-: I. Oznanila predsedstva. II. Pravnega in stavbinskega odaeka perečilo o cee. kr. deželne vlade razpisu glede regulacijskega načrta za mesto L.ubljano. III. Finančnega od^ka poročilo a) o mestue hranilnico Ljubljanske računskem zaključku za 1895. leto; 6) o prodaji atnvišča nekdaj Štaben-bergovih nbožmh hiš v Gradišči; c) o načrtu in proračunu stroškov za šolski vrt pri šoli na Barji; č) o prošnji društva gospšj krščanske ljubezni za letni prispevek. IV. Stavbinskega odaeka poročilo: a) o Zescbkovih dedičev ponudbi glede nakupa nekaterih parcel za javni trg pred justično palačo; b) o razdelitvenem načrtu gore njega dela Povšeto-vega sveta v Prulah; c) o Janeza Jermana ponudbi glede odkupa nekdaj Jalenove hiše v Poljskih ulicah ; č) o določitvi prostora za gradnjo poslopja državni obrt ni šoli mehanično tehnično smeiri. V. Občinskega svetovalca Ivana Hribarja samostalni predlog o naložitvi razpoloživega kapitala amortizačne zaklade pri mestnem loterijskem ponojilu. Tajna seja. Poročila stavbinskega odseka, finančnega odseka in užitmskega direktorija. — (Koncertni vlak ribniško veliko laški i I je dospel danes točno ob določeni uri na južni ko- I lodvor, kjer je rodoljubne izletnike pričakoval odbor .Glasbene Matice", na čelu mu društveni predsednik g. Ravnihar, in lepo število Matičarjev. Ko se ju ukusno in originelno z zastavami, venci, z rešeti in kuhal- I nicami okrašeni vlak pripeljal, zaorili so živahni I Živio klici ljubim gostom in častilcem naše „Glasbene Matice" v pozdrav. Predsednik g. Ravni bar in I gospa dr. Jen k o v a sta goste presrčno pozdravila, za I ljubeznjivi vzprejem pa seje v imeni izletnikov zahvalil notar g. Grunta t. I /.letniki, katerih je skupaj okoli 170, nuj njimi mnoge dam, so se potem razšli po mestu. — (Občni zbor nGlasbene Matice") bode jutri sredo zvečer v me-itui d.orani ib 8 uri zvečer po občinskega zbora seji. — („ Glasbe ne Matice" tretji koncert) bode v petek, dne 17. t. m. z istim programom kakor današnji in oni, ki bode v četrtek. Odbor je bi? primoran, prirediti še ta tretji komur, da ustreže I mnogobrojnim željam unanjib rodoljubov po sedežih, ki so za prva dva konoerta že vsi razprodani. Kdor želi torej sedežev za tretji koncert, naj ae pravočasna oglasi pri g. C •• š a r k n v stari čitalniški trstik i v Šelenbmgovih ulicah. j — (Iz uradniških krogov) se nam piše: Četrti mesec že teče, kar jh finančni minister z oz toni na izredne razmere državnim uradnikom zagotovil stanariuske doklade; dežela in mesto, dasitudi ne v baš prijetnem financijelnem položsji, dali ste že svojim uradnikom in -lugam določene jim doklade, le državni uradniki, ki so za gotovo računali, da jim saj do 1. maja, ko je treba plačevati stanovanja, dojde zagotovljena jim pomoč, čakajo in čakajo, kdaj si bo država domislila, da tudi njeni uradniki morajo plačevati draga stanovanja, ako hočejo sploh pod streho biti. Tedaj urque tandem! — (Bratom Sokolom I) Naprošeni smo opozoriti Sokole, da so jutri, kakor po navadi, proste in redovne vaje. Zičetek ob 8. uri sveder. Naj bi se jih Sokoli udeležili v kar največjem Št- vilu ! — (Kranjska hranilnica) je razdelila 41 330 goldinarjev za razne podpore iu sicer: a) za dobrodelne namene: ljubljanskemu ubožuemu zavodu 2500 gld., bolniškemu podpornemn in preskrboval nemn društvu 200 gld., otroški bolnišnici „Kliza-betinum" r>80 gld., za podporo ubožnih rekou valescentov 200 gld., nadzorstvu ubožne hiše za napravo perila 100 gld., ljubljanski del. boln. bla gajni 100 gld., hiralnici 200 gld., Vinceucijevi družbi 700 gld., dekliški sirotišnici 200 gld., Vin-cencijevima podružnicama pri sv. Jakobu in sv. Nikolaju po 150 gld., društvu zdravnikov za Kranjsko 450 gld , gospejneruu društvu 750 gld in ljubljanskemu trgovskemu boln. iu pokojninskemu društvu 300 gld ; skupaj 6580 gld.; a) za učne namene: za obrtne (strokovne pole v Ljubljani 1050 gld., v Kočevju 500 gld, za obrtue šole v Kranpi, Kamniku, Tržiču, Radovljici, Škofji Loki, na Krškem, v Po stojini, Metliki, Rudolfovem in št. Vidu po 50 gld., nemškemu šulvereinu 5000 gld , glasbeni šoli fil-harmonične družbe 500 gld., „Glasbeui Matici" 200 gld., za Sni ven in.sk: otroški vrtec .'00 gld., za otroške vrtce v Kočevja, Tržiču in Zagorju pu 10O gld., otroški varovalnici v Ljubljani 200 gld., za ebni Šoli Am Som v Novsoi Mestu 00 gld., šolsksmu okraju Krško 400 gld , dekliški šoli ubogih sestra v Smibelu pri Novem Mestu 100 gM., za podporo revnih dijakov na ljubljanski višji gimnaziji 200 g'd., na niŽ|i gimnaziji 150 gld., za dijake v Kodevja 100 gld., v Kranju 200 gld., v Novem Mestu 1O0 gld., za dijake na realki 200 gll., no pripravnici 300 gld., I. in II. mestni ter utšulinski ljudski Šoli po 200 gld., nršulinski šoli v Škofji Loki 100 gld , šoli nemškega šulvereina 100 gld , mestni nemški d ški šoli 150 g'd., slovenski dekliški Soli 100 gld., mestni nemški dekliški šoli 200 gld., deški ljudski šoli v Novem Mesta 100 gld., dekliški šoli ondot in šolam v Kočevju, na Krškem in na Barji po 50 gld., Lichtenthurnovemu zavodu 150 gld., in za učila 50 gld.; konečno raznim drugim zavodom svote od 45 do 200 gld., skupno 13.545 gld.; c) za obče koristne- zavode in dtu-št\a: gasilnemu društvu v Ljubljani 500 g'd., rokodelskemu društvu v Ljubljani 200 gld., v No vem Mesta, na Vrhniki in v Žt,. Vidu po 50 gld., gospsjnemn društvu in društvu rudečega križa po 300 gld., ljudski kuhinji 200 g'd., učiteljskemu društvu 100 gld., nemškemu planinskemu društvu 000 gld., kmttijski družbi 100 gld., delavskemu izobraževalnemu in pravavarstvenemu društvu 50 gld., društvu pomožnih uradnikov 100 gld., muzejskemu društvu 150 gld., usmiljenim bratom v Kand.ji 1000 gld . Theatervereinu 1500 gld., vinogradnikom v Krškem okraju 2500 gld. in raznim drugim dobrodelnim društvom svote od 50 do 200 gld. ; skupno 12.330 gld. — (Zid zrušil) se je sinoči okolo 8. uro poleg So880VS hišo v Špitalskih ulicah ter z velik.m ropot<.'tn padel na trotoar. K sreči ni bilo v onem ttenotku nikokar na trotoarju, sicer bi se bila labko pripetila velika nesreča. V podporo SOSSOVS biče pustil se je bd del zidovja bivše Schieyetje/e bile; a ker 8e je pričel sedaj sam rušiti, tieba ga bode pač odstraniti z o^irom na javno varuoat. Dotični prostor se je danes za gradil. — (Z Viča) se nam poroča: V soboto 11. apria ob 1 j l 1 uri poneči napadli so fantje z Viča nekega hlapca u G.jnc, ko ae je domov vračal, iu g • s kamenjem in kolmi tako potolkli, da so nai nogo zlomih in ga eplch telesuo močno poškodovali. Revež je obležal nezavesten in so ga morali takoj v deželno boluico odpeljati. Fantje so razgrajali m upih ■I-'je po vasi in kake pol nre potem napadli s> zopet domov vrnčajočega so Janeza Pogača rja delavca v tobačni tovarni, in mu napravih na glavi in na roki mnog) ran ter ga močno poškodovali. Nekaj teh surovežev je že orožmštvo zasačilo ter je dežilnemti sodšču izročilo. — iKaj je 8 tretjim notarjem?) I/, Mari hora se nam p še: Tretje notarsko m.sto v M-tr.-boru je še vedno izpraznjeno vilic svoj čas Izdanemu strogemu uka. u g. justičnega ministra, da se morajo vse Viikauce kakor hitro mogoče popolnih in vzlu- 0 mu. da so dotičui predlogi spodnjih instanc že več kot mesec dnij pri ministerstvu. M nU ima g. mi nister zopet za to mesto kakega izvoljenca, katereu u je treba dati časa, da «• slovenski nauči, kakor dr. Reidingerjul Kaj pa naši poslanci ? Tem je to brž-kone — po vzgledu njihovega vzora, velikima p(J litika grtfa Huhenvvarta — premaienkostuo, da bi ee brigali, kdo da prida za notarja v Marib. r, kjer ni doaodaj še notarja, ki bi slovenski aradovs) 1 N> mškim poslanceiu pa to, kdo da pride e* notar; i v Maribor, ni premalenkostno, ampak, kakor je sli sati, pridno moledujejo gosp. ministra, d> bi zopet spravili na to mesto jtonega svojih privržencev, ki ne zna slovanski in ki bode hujskal pioti Slovi ncem. Le tako naprej in v kratkem bode spodi j .staj. r ki notarska zbornica zopet v nemških rokah ! — (Hudo kaznovana naivnost.) Jožef Ci-batija in Joifc! IVrlot «(a se lani poleti oglasila v Polju pri poveljnika B7 pešpolka in prosila, n.ij bi se pri ti m polku službujoči Marka Cabarija že po diugem letu vojaški g* službovanja pustil na „nrlaub". Polkovnik je rekel, da je to mogoče, če SS je Cabarija dobro obnašal. Komaj je polkovnik to rekel, dal je Pertot piijatelju (Jahanji znamenje, Caharija je s<-gel v Žep in hotel polkovniku stisniti v reka — petak. Polkovnik je naivna moža spod J in stvar ovadil sodišču Okrožni sodišče rovinjak-i je C.-.hir jo in Pertota obsodilo na 14 dnij v zapor, C radi prestopka po §311 kur,, z. k (pot-kušmio podkupljesj«) kasacijski dvor pa je razsodil, da se jo zgodilo hu dodelstvo v zmislu § 105 kaz. zak. (*ap Ijovanjo ua zlorabu uradne obn sti) in obsodilo nevedna kme tiča na 14 dnij težke, s posli poostren.- ječe, — (Vesela a maloverjetua vest ) »Agramer Tagblatt" javlja, da je piuvosodno n.inialerstvo zaukazalo vsem, pri pravosodju na Pionirskem službujočim uradnikom, da ae morajo v gotovem roku naučiti slovuiskega oziroma hrvatskega jezika, 1 da bodo sposobni uradovati slov« nski ali hrvatski. j — (Razpisane službe) Pri dež. sodišču v Ljubi am umalo uVžrlu u godnega svetnika z dohodki 1 Vil, sin. raacsda. Prošnje do dne 38. aprila 1806. — Na jednorazredni ljudski šoli v Gotnici mesto voditelja in Učitelja z letno plaćo IV. plač. razreda, funkcijsko prikladn 30 gld in prostim stanovanjem. ProŠoje do dne 5. maja. — Več mest stavbi nski h pristavov za tthuično službovanje c. kr. poštnih in brzojavnih ara do V začasno pri poštnih in brzojavnih vodstvih v Brnu, Črnovcib, Giadcu, Inomostu, Lvovu, Lmicu, Pragi, Trstu, na Dunaju in v Zadru z dohodki X ein. lazreda; jamščine 600 gld. Prošnja v 4 tednih pri jednern omenjenih vodstev. — Mesti poatneg.i olpravitelja pri c. kr. poštnem uradu na Savi, nkraino glavarstvo Litija, proti pogodbi in kavcij* 200 gld. L«tna plača 150 gld., uradni pavšil 40 gld. iu letmh 180 gld. za oskrbovanje pešpošte (dvakrat na dan) mej poštnim uradom in postajo Sava. Prošnje v teku dveb tednov na poštno In brz javno vodstvo v Trstu. * (Nenavadna pogodba.) Nekdanji hrvatski žurnalist Gavo Griinhut je bil zadnji čas „ravnatelj" kavarne „Japan" na Don iju. Ker je skrbal bolj zase nego za interese p sestnic*, ga ju ta šiloma odstranila od „ravnateljstva", iz ravnateljskoga sta-i ovanja v njem hiši pa ga je skušala sodnim potom odstraniti. Griinhut je h>tel poaestnico kolikor mogoče jeziti in je zategadelj vzel nekega agenta k srbi na stanovanje, človeka, ki je že opetovano dokazal, da najemnine načeloma ne plačuje. Grttnhut s- je s tem agentom pogodil v neki kavarni, pozno po noči in v dotično pismeno pogodbo v šaii postavil določbo: „ko bi najemnik ne plačal najemnine, ima najemo v aleo pravico, ga — zadaviti.* Vzlio tej nevarni klavenli se agentu ni zdelo potrebno, opustiti svoje staro načelo. Tudi Griinhutu ni plačal najemnine. Prišlo jo vsled tega do pravde in umevno je, da sta prej dobra prijatelja postala velika sovražnika. Vsak večer sta se sedla v neki k r.ami in se tam provala in zmerjala Griinhut je agentu posebno rad grozil z besedami: „ZaJavun Vas; po pogodbi imam pravico to storiti." Agent se je konečno naveličal te groiojs in Gruuhuta ovadil de:, sudUču, katero je grozitelja dalo takoj pod kiju'. * (Nepoštena dekla) Pri hišni pocestnici Kckhart na Dunaju je Slnilla dekla Leopol lina Lisi ha že daset let, ko je gospodinja pri drzna, da je žida predstavila kot loterijskega kolektanta, kateri jej je prinesel temo-dobiček. Ž d pa je povedal resnico in zdaj e de-la v varnih ro' gld.. dne IM. aprila v Trebnjem. Antona Žagarja posestvo v Spodnjih flameljnih, rei>jet;0 7710 gld., dne 18. aprila in 1H. mnja v Ljubljani, Melhiorja M h h k o 1 a posestvu v Turnifiu, cenjeno 141*8 gld, dne 18. aprila in VB, m ju na Brdu. Od st. 18, pljučnica. Meteorologično poročilo. dne" 14. aprila 1890. Hknptii državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državui dolg v srebrn .... 101 „ Avstrijska zlata renta.......122 , Avstrijska kronska ren'a 4°/0.....101 „ Ogerska stat« renta 4°/0.......122 „ Ogenka kronska renta 4% . . . . avstro^ogenks banana delnice Kreditne dtlnfoi........ London viatr.........., NcmSki dr*, ha^kov' . ; i: rk M) mark........... BO frankov.......... Italijanski bankovci....... C kr. cekini.......... 984 869 120 i L 9 44 15 95 nO 30 20 10 10 60 90 77 65« 10 er, kr. izvod iz voznega reda r-.*ft » rj .i 3L. olctoTDara, 3 ..u,ij.citajCJl S*ttl|al»l In oclipjalnl u»al o*u»ooai co i is IGJablJaiio (jut, hal.) '.. • i. vJ ti . i! ' t ■ '•; " • S'i:ntnhn!. Moijr'-. O«. B, <-".-j-.- . , < •'.i'sl f Ao".««, t.ohl, Oraan, iMk. "Jou.-tRn.rt, HtijT, i. Bsdtfark*. PLa«.tJ, Murljlua rara, Hab- ilt»lore van, SVaneov« ran, i'-^go, Upiho, Đanaj »1» A..n«ir-lau. 'i S mH Ml tJiU^'J «irAaul v Sooarfja, Novj mecio. ■t . . JO *!*lH. *Jtitr<\l ,>§u»>nl vl*k r 7'rbli, Vontubol, Reljck. G» i'-.- . '.-'-i. T:lnt»-io, TiuiiAj, |M ;I»]tI'i«.1 t FiutDOflr»a, Doot rta aa«Mtto0< m. Uii 55 ♦«<». fof'PlUitn* tooi'-.fit rl»li t Sr.io ciosto, KoćeiJ*. ■:t ti ur* 60 mir*. >.ti-M}n+ o«obul tii.* t Trtai, VcrUnil, Helj&k 0«1otM, lijubno, • .;, Dunaj. o) 4 tri £tt\isludt%« ceahni vlAk t Yvb!i, BeljAV, Oolovoo, lanbno Coi ^»biiU^I » Silne (iind, I^nnd-0»3t«Ju, Z«iU a% Jienrii , lno.-\,:V l.ti(.-ouo, U-jrih, 9MMrV0| P»rt», Slfl.rr, !-Ijjo, Om»nd»u, Jiohl, Hn<1e- )«vloc, FtiorJ, M«riJliio 7»:e, Hob, "PVivo.ioto rr ru. Karlove vnrc' rr*qo, Uliolkj, Onu«j **u Aaiatcnoa. t'* ?. Vv nko^a J^fancotrlli vmtoi, li»r!.j/t/> Teror, 1 lo>>«», ,Cftilj.'.'.;l> vam* I saj*. Boicjivio, S'-tiir.ffi»il)», Uoo«, SM/ra, Onuua«aa, IMtila, An* .•t?."., UVfcMi OalOTOi Ttolj»ka. lft'»fl»«JitfeaW. Triili* ■h tf. t*ri 19 f»*.Jn. *jt*£fitf m*iuut vt.ts >a Kooatja, Mo;egB ta«itr>. gN>!i«!ioa\, btotnoata, V^Vs ca iocam, L.«a 1 MHilM) bf< lk!r>roa, PoaUbl«, MIh 1fh J. aH .IU min. po; »**»rii"# nc,J,>- f). tori riS .-ni*., mnfr^r meiinl vh,^ |« Kooarja, .Vovojen M»aU, :'o 9. 'tri 4 tt'.Ln. «c#-.w -.aal-i.1 ''.».k a >-.>• x\t prako Ar.vVatMna 1» I4abutg», U«!|aks, Oalo r -o PoutoMa, TrbUa. Odbod ls Ljubljane (drt, Kol • ■ it r. Wfl *A tni-m, a>t-..'e J v Karmlk. , 9. i oa , |x»i>o.c«Ki»» , , PrUiod v LJubljAno (drt. kol.V •) mH SS mit*. cjvfri »r. jug lici. jaMiio 00 * 2. popol. 7ii0 r> rjo p. m. »vy.li, del. jasno Br»duja vćorajAn. a tempi ratni« 0 6*, aa il 8 pod nor- JBSioM. (170ft-8.">) 100 do 300 goldinarjev nx mesec I hko zaslužijo osobe vsacega stann v w»el» kra« II la gotovo brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe pod „Leichter Verdienst" Kuilolfn Moiane na »uunju. (2U92—10) Grostilna v najem se odda od 1. majnika 1896 v lepem kraju na Gorenjskem. (2205-3) Več sh po zvš pri upravništvu „Slov. Naroda". TekavkrT (vebarce) vzprf-jpmat;* za stalno delo in proti dobri plači IVI a y 12 r ČL Hillex> v Gradcu. Vožnja se plaća. 1918—9) Oltelio. S tem se daje na javno znanje, da hočeta 1. rudar .llalM / •! IIm 11 i. stantijnA v Glad bocku, sin v Ketnn.ku ftlvedin Kakonskib, dninarja Jimm Jamnioks in Mnriju, roj. PerHin, in 2. brnapo el na VSailji« A mi l*iniii)ii. Htanujoea v (ii.iubecivii, hči v h'ainnilui umrlih lakonsk h, dninarja Jakr.ba Pirmana in Uršule, rojene Pn.ncelj stopiti v zakon. (22.11 ()li|ava nklira 8f> ima »zvrSiti v oblinah (Jlad-beek in Kamn;k (potoni javnima listu). V Oladbeokn. dn^ 2. aprila 1609. (T—>. s.) Btanovakl uradnik. Karle, "^mmčOa^aĐ^^a^S v 33\0.XX49AjafJ]C« Stefanija-moderce elegantne fncons ci domače moderce III. (i?, rastlinskega »viika) (9054*8 korzetna varovala ženske in otroške nogovice I i prodaja po uajalljlh oenah 0 Karal Becknsgel. I Domača učiteljica za ljudske Šolo In za glasovir *e takoj vsprejme prijetnem trpu na Spodnjem Štajerskem. Pogoji izvedo pri upravništvu _fcilov. Naroda". (22015—y\ v ee Vaprejmem takoj ali s 1. majnikom t, 1. odvetniškega uradnika s Sf>retno pisavo, izvežb.mpgii v navadnih pisarniških poslih. PlaČa po zmožnosti od 35 — 50 gld. X>i*. T>raijj^otiii Treo (2224—lj odvetnik v Poatojini. Trgovski pomočnik vpSĆ slovcnBkerra in iiomAkoga jezika, *«*ll Hluilio nit-»>i«.pili. — Na.-..o\ pove OpraVSlItVO „Slov. Navoda". (92B9) Učenca vzprejmem v trgovino manufakturnega in mešanega blaga. (2996—1) Fran lt«'|»l£ v AJđovitMula Odvetniški koncipijent vzprejme se letos v mojo pisarno. (2237-2)_ XDx. Papež. zarodi,o. do v fužini za seklrne kovače l1/« ognja. Ve£ se pei/.ve pri g. AiilonIJI j mu ar t Akof|l Loki. (9994—1) Mizarskim mojstrom kakor tudi drugim naznanjam, da so dobi pri meni lep in suh mecesnov ies po 2 palca raočau, katerega imam okolti 200 kosov na ra/.- plodajo m Valentin Jenko (2230 v Skofji Loki, Karloveo it. 21. postranski zaslužek 150—200 gld. mesečno za osobe vt>eh poklicnih vrst, ki se I ote pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbi: na „Hauptstadtiiohe Weoh>elatuben-OeaellBohaft Adler & Oomp. Budapest '. PJ27-18) Unlniio«l|enw I. IN74. Cffi !Važno za vsakogar! Samo m « Milil. in eicer: 1 prima uro, ako elt'gantno m l«po po/.laceno, toč.no idočo, /.a kar se jamči pismeno za jedno leto; 1 jako elegantno, fino potlačeno verižico; (i parov jako finih, prihtnobarvenili skarpet, za pristno barvo so jamči; <> piiiov dvojno-finih mo&kih ovratnikov iz pristnega platna; Ii komadov jaku fini ii robcev, za katerih pristno barvo so jamči; u komadov kraanih rranfiet, najnovejše facone, iz prist. platna; 1 elegantno pristno svilnato tnosko kravato j 1 kfatno kravalno iglo h simili briljanti; 2 komada krasnih nianšttiiih gumbov is imitiranoga sluta s patentno mehaniko iu 2 komadu ov ral ni h gumbov. Velikost, barva in fitov. po želji. Tudi oskrbi zaloga prav po ceni: jako elegantno američaiiuko mizno budilno uro z zvoncem iz pristnega niklii, regulirano na minuto ijamč.i se pismeno 2a '2 leti) za samo 1 gld. 7a kr. (2218—1) Kazpo&ilja proti povaetju zaloga blaga F. Windisch, Krakov, poštni predal št. 16 A. Nli. Ako se vzame vsaj 5 garnitur, se pofiijejo pofituino proste. Neugajajoče so takoj vzame nazaj iu so takoj denar vruo. Mrzlovodno zdravilišče ssasl *feaa 3Erv €aV vL tss^ ^s3s« bbbbbI CBaL na Štajerskem, 2 uri od želez, postaje Uradec, Krasna lega v \isokein gorovji, v sredi velikih smcrekovib gozdov. Milo, tonizujoče podnebje. Izborna pitna voda. Z-liavilna gimnastika iu masaža. Udobna Invali'ča v 94 zdraviliških hifiuli iu \iln.li. Zmerna cene. Letni obisk : 1100 gostov. (222U) Zdravilna seidnaod I. aprila do konca oktobra. Obširneje o zdravilni metodi, o indikacijah, dru/.ih razmoiuli iu conah v prospektu, ki se na za-btevanjo (brezplačno) doposlje. Dr. Gustav Ruprloh, vodja znvi da. Dr. Oustav Novy, lastnik zavoda, 4757 14 ft*! Odela jako lepo stanovanj3 s 8 »oltarni, kiiliiiijo • sobico za posle In drugimi Sliraillbaml* — Več poizvu «e pri lastniku, Parne ulice štev. 10, II nadstropje. (2248—1) .♦.♦.♦.♦.♦.♦.♦.♦.♦.♦.♦.♦.♦.♦.♦»»t*. ^ Znraril «il«lnje /J«IawsU 1 Ji, liiimoiiarMklli, IcMni-Nklli, kli*|>arwkili, krevMklSi, k I j <: vursk i h Iu |»lcMki»k'Mklli dol, potrebnih z» popriivo ^voniliav TrnuvNke iliptie cerkve V I, S, en ho vi šila ofertna razprava dne L maja t. L 4tU &. url po>|M»Iii«lue v TrnovNkent /uj>nlwčn. Načrti, mere in drugi pripomočki »o razgrnjeni do dne 80. aprila t. 1. do 12. uro opolndne v Trnovskem župnisću vsak dan od 2. do 4 ure popoludne na ogled. Do istega obroka vložiti je pri podpisanem skupne ali posamezne zapečatene ponudbe, oproudjene s 0°/o V adi jem, preracnnjenem na podlagi skupnih zneskov, ki se bode moral v slučaju oddaj« dela dopolniti na I0°/#no varščino. V Trnovem v Ljubljani, dne" 14. aprila 1896. 1 vam Vt-liovni 1* (9248—1) prvomeBtnik odbora za popravo Trnovskih zvonikov. TslBi tairanja kise v BosjolsH ulici št. 6 proda se stavbinski materijal okna, vrata, les itd. (2201—3) Natančneje se poizve tam. Lesen most na prodaj. Pred Šestimi meseci začasno /grajeni most preko Rečice pri Reki za osobe in tovorni promet se bode v maju podrl in se bode prodal materijal. Mosl je 29 metrov dolir in <»-30 metrov širok. Ponudbe v/.prejcma in daje razjasnila lasfnik Francesco Padoani na Reki. (--32) Karola Wolf-a restitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gorskih zel j išči. Mnogo pretkutniio onteftriala«i in oUre|U'evi»lno »r«>«tMlto po t«**Uili im« |»orih, lr.|iiili itd. — Najbolje se ju obueu'1 pri vneb vnatijib boleznih, kakor: pmtimi, n-iuiHlleiu-iii otr|»nen|ti, #.»liju in pretep neu Ja ill itd. 4fm<» gtrkU'tiri t mjM. Si lt»\ Karola Wolf-a redilni prašek za živino. L'raskufien pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri koujili, Ruvrdili, ovmiIi, pr*£l*lk itd, i r n«*#r|o |es4l, če «l.l»u prelmi IJ.Jo, izvrstno v. ruvuhio sredutvo proti k u * m i iu bolesniui. «««*« mmvWm ■** *•% (1W4— 57) ty&$r Premotano. — Mnogobrojna pismena priznanja. Dobiva n« v rikkl It'kurnt. I<(h>ii:i snIok** pri Jrtllueui l«4* v ilipitfićo v %u^orji, Se jedenkrat. razpisuje. Načrti in drugo je ondi v piegled. Zagorje ob Savi, dne ll. aprila 1890. (2238—1) 3"- OrlCCSS. št. :m. Razpis. (21 iH—:\) Vsleđ iklepa občinskega odbora z dne 1. aprila t. 1. se razpiše za meftiuo iii'iiiiiiiii4M» v 14 mu] u z letno plačo 1MJO _;1<3. proti kavciji v jednukem znesku. Prosilci naj svoje prošnje z dokazili O znanji potrebnega knjigoVO Islv;i, slovenskega in nemškega jezika, potem o starosti in o dosedanjem službo vanj ti u lože do XiO. aprila t. 1. pri podpisanem Županstvu« Mestno županstvo v Kranju dne 2. aprila 18l)G. St. 117: (2182 - 8) Podpisano c. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji kot lastnik za izvrševanje postil-nega in kritmarttkega obrta oddaja v imenu visokega erarju, na cerk\enem trgu v Idriji stoječo, vnovič popravljeno gostilno „pri črnem orlu" (takozvano veliko gostilno) r. zrn Vi n upadajočimi prostori, remiji v'i in inventarjem, ravno tako tudi letov mIMI spsj s 1 oktobrom 1896 v najem Zaradi najemnih popoj*-v se lahko po/.ve v pisarni o. kr. rudniškega ravnateljstva v Idriji mej uradnimi urami in se tudi iste na željo dotienikov pitttMIM) dopo&ljejo. Osebna predstava se želi, za oskrbovanje obrti jo znanje obeh delilnih jttikov potrebno. Taisti, kateri se za ta najem zanimajo, Daj svojo pismeno, postavno kolskoVaHO in zapečatene ponudbe z tiapiaoni ..Ponudba ia najem gostilne" všteval do 1. maj-nika 1896 pri podpisanem uradu vloze. C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji dne 1. aprila 1896, S.-A 1 i * 1 1 11 J. 11 m 1 1 A .1. 11111111 lw-v •*-.*r* *i* *t» *i* «i* <«r* »f ••• •• «i* »i* »r* »i* »k* •«• *m ■ • ' •um *• • -ti > --'1 • * A* 4 Kranjska stavbinska družba. S t*'in dajemo na prijazno znanje, da smo po reorganizaciji in pomnožit vi tebuiAkega in administrativnega vod Htva pri naSi stavbinski družbi inosto umrlega ravnatelja gospoda ^Ea.lc£3a, ICrenner-ja oddali po svoji odlični ittokovnjaiki delavnosti in posebno po v zadnjih b tih pod njegovim osobnim vodstvom izvršeni zgradbi impozantne finančne m poštne palače v Trstu tudi tukaj dobro znanemu nikittktu gospodu Rudolfu G6bel-u istotako smo v svojo službo pridobili kot stiivbiuskega mojstra in stavbittSMgA vod telja gospoda Pranca 22Z3.Uld.ela, ki je poprej več let v jednaki lantnosti deloval pri llnion-stavbinski družbi na Dunaju z najboljšim vspebom. Ker ostane tu M* in- Z najraznovrstnejširni, Mtlrlferat uta tlrtii svežimi, nknenimi, zdravimi in slastnimi, v slaščičarski in pekovski obrt upadajočimi izdelki postreza točno tvrđka Stari trs **• (173l> Tu je dobiti vsak dan <5.©irxa£© potvlco, -vseh. vrst 3kx-cl1i. na. va.e"o, r±exi lcr"u.ix In. pr«r>e4exx«e (*Vet3a.llle-Z;^ra.«1oa.clc). Ljubljana, Židovske ulico št 4. Velika zaloga obuval (17") lastnega iadtdk* sa dum«, £<»Hpode in otroku je vodno na i/, bero. VsakerSna naročila it ▼ t\ I. katera izvršuje ceno, P £j poSteno in iz zanesljivo trpežnega usnja $ od najfinejše do nnjpriprostej&e obliko. Mere se shranjujejo. Vnanjim naročilom naj se blagovoljno pridene vzorec. ts#vvvrajr «jr^^^r£^^^^'čjr^^H Sko£) o cev8tae74 J- Slavko Gartner unce a v Ljubljani, nasproti šentpeterski vojašnici se priporoia za naročevanje različnih vrst oblek (l7.'Hi) zagotavljajo točno izvribi>. fi"sjt~ Različne uzoroe blaga ima na razpolago in nioroe dostavlja tudi na zahtevani« na dom. — Ker ifiče le mali dobitek pri niskih cennh, se nadeja, da mu b..do obila naročila omogoćlla vsem zahtevam cft. naročnikov ustresati. u Albert Robida-'ui, Ljubljani, Rožne ulioe st. 3 iavrsujo po najnižjih cenah sobna slikarska dela v vsakem sloga in >ma tudi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dela na deželi se vzprejeraajo ob vsakem času. — Naročajo se de lahko tudi pismenim potom. (1748) lela . KB) I S Fr. Kaiser 1 - + + + + + ++ + * + ±+*±*t±t+ + ±± + **± ± ±Vt»tTtttttttttt»ttttt ♦ puškar v Ljubljani, ŠelrnburgOT« u lire 51. 6 ,72;, $J priporoča svojo veliko zalogo orotja za H lov in ooobao v-most, stroljlva in potreb- :J cčln za lovce Specijalitete v ekspresnih j-j jI puškah in ptlcarioih, ki jili sam izdelujem. « H ?cpravki s« IsVflttjtjo v moji delavnici. j-5 * 'A ' A>.v> A^A* A*A 'A 'A'A 'A * A rf> ^>*A 'A ' *#.fc*>#.w.w>#>^%#C j* jtt. a *± j± jm*. a. a. 4^ < URAN ► ^ Ljubljana. Gradišče st 8, Igriške ulice st. 3 r tjj priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ ^ vid ko /.aiogo vsakovrstnih ^ ^ pečij in glinastih snovij ^ . k.ikor tndi t .i-jv._,i > Inl (i7;iO) r Tapsluišta tnp&ija J tfav gld. samo stane pri meni fin I ^| modro« i>a\ |»rre - ili (l>der* III ruir.f) iz najboljšega blaga III solidno narejen. Ne zamenjajte ■L ^pl mojih k<.t najDOljil znanih mo-droosv z onimi, kof jih tnkaj&nii mizarji nopopolncma izvrAene ponujajo. /iiiini««- oj 17 -.'10 ».Id.; divani, oto- mite i, garniture in vsa tapetniška dela (17."J7) po najnižji ceni. yr I^Jsal>l|aanl. Si lenbur««f e ulic« 1. Največja zaloga elegantnih in močnih otročjih vozifekov od (i -Id do '2f> naprej gld. Sxa%a Hborl S _ Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. 7 3 Pleskarska mojstra c kr. državne in J jr c. kr. pri v. južne železnice. i\ r* Slikarja napisov, '\ 1| stavblnika in pohietreua pleskarja. % J Tovarn« zn oljnate barve, Ink * r i« pokusi. (1744,1 \ r Zalogu orli{ltiMlneK4« knrbollne|n. 1 » llafi oba za konjska kopita iu usnje, f B1Wl ""m Tji______le? S BJgg.....loS T>1_lcT. jj lBehanik |(174r,) Ivan Škerl ! Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani Izdeluje Iu novriivlja ; tki v »i 1Ml»'<»|<* iu v t l>«s«l«s ter se priporoča p. n. občinstvu za izvrsevmije v njegovo široka spadajo- • j č.ih del iu popravkov po nnjiufjih cenah. } i Vuanja naručils no turn-» icvtNUJeju. kakor tndi ^ štedilnikov j iu v suh v to atrtiko spi«rWWW)r>ay^ I^a^Liza. Toni (trsi) * Toillllistll Nt. :i priporoča p. n. občinstvu, zlasti ^ po sestmkom konj in vo'.ov, svojo f ki>vMŠk» obrt izdeluje vsa v to stroko ipsjfejoo* dela, posebno priporo-agi oisnim possstnikora vezi za stavbe tov ianni /..i dobro delo in točno potreti«.*. O. Tdnuies v Ijiubliani. Tovarna za stroje, železo In kovlno-ilvnloa. I. i •• 1' i ■ knl puaobunii: vse vrste strojev za losoreznioe tu tas;e. ■ 178H l'i i- \ / iian iil' 11.1 |ir.» • ■ m u„ ii rli n J i. pnriiMf rSjS In Kil« It' po i...jIm.Ij •cmtarl, »llKJUMI tll|-|»lll«> 111 .mili'« l..»l«—ll Ljubljana, II«imj «U ti im*s1h nI. ISl. ToTarnlaka zalega šivalnih sticjsv in velocipedov. Ceniki zastonj in franko. Ienrik kemdT v Ljubljani. NnjbogH tejša zaloga la Šivilje. n74<;> Anton I^JL^e^l^er* Sv. Petra cssta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporoča a-n o veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivili liavelokov itd. O k* l O It O |S«i ••»«"■•* se po nsinofsjlih uzoi-eih iii po niijuižiih conah solidno iu najhtivje izgotovljajo. 17.1'.•) Mi v LJubljani, v Kolodvorskih ulicah At. 39, polog- Jut. kolodvora \ ANTON KOSlli j \ p, hVOJ ♦ kalogo izvrstni * |erit«4'iiov S • Htroi* in I * utt'iii» / »i k| »ur * p«> ni/k ih cenah ♦ fls9~ Sovčokl ,,en grois fffif- trgovcor" ♦ po naJnJž-.ih tovarnUkih conah. (171. |jg >njii»>,M' ^os)s> {-4<>i» t>i>^s>! |^ i Ign. Fascning-a vdovo ključavničarstvo - — — — — — — — - ■ - B e - s: «5. fl740 Mvii^o Hal s sukiienim, platnenim in manufakturnim blagom. \ I j f is l>lji«iki. l*r«'«l Ml««>fij«> ki. tJ. Poljunski nasip št. 8 (Riiefera Mls) pripor, fia svojo bogato /alogo 6todilnili ognjišč ii" I pr i pt oni «-|Ht Ii. knkor tudi nujli-n« |Nit». z /.>'tt» niedju ali mesiugoii' rnontirauih xa obklade s pi:čuicami ali kablauii. 1'opravljMuitt lillco Iu po renl. Vuanja naročila se bit.ro i/.vrše 1 ^luiio^l (rili* '.li» IHi; Tovarna |»oliisha J. J. NAGLAS LLJubljana. Turjasizi trar U. 7 m Gospodske ulico (Snetji l7;i,'(; dvoreo). HI Fran l>ettc?r* Xj3vL*bl3a.ra.et, Sta.xt tre: utev. l. Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu Rti tiiili dobivajo va.-ikovrstni kmetijski strifji PoSkhpp DS pripc k rum a veje isvrstne m!i.<;>io-r«'#iil