LJUBLJANA KNJIZNICARSKE NOVICE w KNJliNICARSKE NOVICE marec 2003 8 Knjiznicarske novice 13(2003)3 ISSN 0353-9237 lzdala in zalozila: Narodna in univerzitetna knjiznica Turjaska 1 1000 Ljubljana telefon (01) 2001 176, 2001 110 http://www. nuk. uni-/j. si/ Odgovorna urednica: Jelka Kastelic Uredniski odbor: dr. Melita Ambroiic, dr. Silva Novljan, dr. Maja iumer Naslovnico oblikoval: Aleksij Koba/ Fotografija na naslovnici: Goran Bertok Tisk: Tiskarna Littera picta, d.o.o. Naklada: 630 izvodov. Letna narocnina; narocila in odpovedi posiljajte pisno na naslov urednistva. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnozevanje ni dovoljeno. Naslov urednistva: NUK, lnformacijski center za bibliotekarstvo, za "Knjiznicarske novice", Turjaska 1, 1000 Ljubljana. Prispevke lahko posiljate tudi na disketah ali po elektronski posti: jelka.kastelic@nuk.uni-lj.si. SPLOSNE KNJIZNICE MEDNARODNI DAN KNJIG ZA OTROKE Pokroviteljica letosnjega medna­ rodnega dne knjig za otroke, 2. aprila, rojstnega dne Hansa Christiana Andersena, je brazilska sekcija IBBY (Mednarodna zveza za mladinsko knjizevnost) . Avtorica poslanice otrokom vsega sveta je brazilska pisateljica in dobitnica Andersenove nagrade 2000 Ana Maria Machado. Avtorja spremljajoce ilustracije na plakatu, perujskega ilustratorja Rafaela Fabrica Yocktenga Benalcazarja, ki trenutno biva v Kolumbiji, so izbrale latinskoameriske sekcije IBBY. Poslanico je prevedla Tanja Pogacar iz Pionirske knjiznice, enote Knjiznice Otona Zupancica. Ana Maria Machado: KNJIGE: SVET V CAROBNEM OMREZJU Bila sem se majhna, ne vem, koliko let mi je pravzaprav bilo. A bi/a sem dovolj velika, da sem lahko sta/a pred pisalno mizo svojega oceta in nanjo po/oiila rake, na katere sem naslonila brado. Tik pred mojimi ocmi je stal kipec iz medenine: zelo suh vitez s kopjem v rokah, ki je sede/ na se bo/j suhem konju, za njim pa majhen osel, ki je nosil zelo obilnega majhnega moia, ki je vihtel svoj klobuk, kot biz njim pozdrav/ja/. Na moje vprasanje je ace odgovori/ in mi ju predstavil: -Don Kihot in Sanco Pansa. Hate/a sem vedeti, kdo sta bi/a in kje sta iivela. lzvede/a sem, da sta bi/a Spanca in da ie stoletja iivita v carobnem bivaliscu -v knjigi. Nata je moj ace prekini/ svoje de/a, vze/ s police ve/ikansko knjigo in mi zace/ kazati s/ike obeh ter pripovedovati njune zgodbe. Na eni ad ilustracij je bi/ Don Kihot obdan s stotinami knjig. -Kdo pa iivi v teh knjigah? sem hate/a vedeti. /z njegovega odgovora sem razbrala, da gre za najrazlicnejse knjige, v katerih iivi neskoncno stevi/o oseb. Od tega trenutka naprej sem s pomocjo starsev spoznavala nekatere od njih, kot na primer Robinzona Crusoa na njegovem otoku, Gu/liverja v deieli Liliput in Robina Hooda v njegovem gozdu. Nata sem ugotovi/a, da princeske in vile, velikani in duhovi, kralji in carovnice, trije pujski in sedem pa/ckov, grdi racek in hudobni volk, vsi moji stari znanci iz zgodb, ki so mi jih pripovedova/i, tudi iivijo v knjigah. Ko sem se nauci/a brati, sem tudi sama zaiivela v knjigah. V pravljicah in zgodbah sem se sreca/a z junaki z vsega sveta, s knjigami sem prepotova/a ves svet ad Kitajske do Jrske, ad Rusije do Grcije. Popolnoma sem se viivela v knjige Monteira Lobata, kot bi sama zares bi/a na kmetiji rumene iolne, kjer so se zgodbe dogajale. V knjigah sem ii~ela. V svobodnih deielah brez meja. Cisto enostavno je bi/a priti na Misisipi k Tomu in Hucku, jezditi po Franciji z d'Artagnanom, se izgubiti na bagdadski trinici z A/adinom, leteti ~ deie/o Nije s Petrom Panom, preletet, Svedsko na gosaku skupaj z Nilsom, se spustiti po zajcji /uknji z Alica, biti poirt ad morskega psa skupaj z Ostrikom, zas/edovati Moby Dicka s kapitanom Ahabom, kriiariti po sedmih morjih s Krvavim kapitanom, iskati zak/ade skupaj z Dolgim Johnom Silverjem, potovati okrog sveta s Phi/easom Foggom, ostati vec let na Kitajskem z Marcom Po/om, iiveti v Afriki s Tarzanom, v gorah s Heidi ali v hisici v preriji z druzino Ingalls, biti izpostavljen izkoriscanju na londonskih ulicah skupaj z 0/iwerjem Twistom in na pariskih s Cosette, preziveti poiar z Jane Eyre, obiskovati solo skupaj s Henrikom in Garronejem, slediti svetemu mozu v lndiji s Kim, sanjat,~ da born pisateljica skupaj z Jo March ali da na pobocjih Bahie skupaj s Pedrom Balo pripadam to/pi Kapitana Sable . . . in potem sem bra/a vedno vec knjig za odrasle. Cisto preprosto, brez zemljepisnih meja in brez starostnih omejitev sem prehajala iz enih knjig v druge. Zdelo se je, da je vse povezano v cvrsto, carobno omreije. Pocasi sem iz tako veliko in tako raz!icnih svetov ustvari/a svoj lastni svet. In v knjigah ki jih pisem, delim z /judmi vse to, kar zivi v meni. SLOVENSKI KNJIZNI KVIZ 2003 Misko Kranjec in Prekmurje Ampak k meni bas vseeno prisla? Na Muro. Bos vide/a, kako /epo je. Kadar v sobici, kjer spim, gledam skozi okence po Muri navzgor, se mi zdi, da se peljem kam dalec po svetu, v daljne, tuje kraje, nekam na kraj sveta ... (Misko Kranjec: Strici so mi povedali) To je ze sesti Slovenski knjizni kviz (oz. dvanajsti knjizni kviz, ker je Slovenija pred tern sodelovala v sestih mednarodnih knjiznih kvizih, prvikrat leta 1992 v kvizu Kristof Kolumb in doba odkritij, ki ga je uvedla dr. Silva Novljan in NUK). Namenjen je "Misku Kranjcu in Prekmurju". Kot vsa leta doslej ga je s sodelavci strokovno pripravila Pionirska knjiznica, enota Knjiznice Otona Zupancica, Ljubljana. Resevanje kviza pa organizirajo splosne knjiznice v sodelovanju s solskimi knjiznicami oz. ucitelji na solah. Kviz resujejo tudi otroci v slovenskem zamejstvu in po drzavah izven Slovenije. Avtorsko skupino so sestavljali predvsem knjiznicarji iz splosnih in solskih knjiznic, letos tudi dve sodelavki iz knjiznice v Murski Soboti in Lendavi: Zmago Drole, Livija Horvat, Tilka Jamnik, Barbara Koritnik, Ana Pulko, Metka Pusenjak, Vesna Racman Radovanovic in lvanka Ucakar. Vprasalnik je ilustriral in oblikoval Fojz A. Zorman, enigmaticni del je prispeval Joze Petelin. Na internet je kviz postavil Oskar Wolf. Ob oddaji gradiva v tisk so bili znani naslednji sponzorji: Bralno drustvo Slovenije, Drustvo Bralna znacka Slovenije -ZPMS, Slovenska sekcija IBBY, Mladinska knjiga tiskarna in zalozbi Mladinska knjiga in Karantanija. Ker v tern letu se nismo pridobili sredstev od Ministrstva za kulturo, smo za gmotno podporo prosili slovenske splosne knjiznice in sicer po 12.000 oz. 7 .000 SIT. Prekmurje je najbolj ravninska slovenska pokrajina. Da bi to poudarili, smo razgrnili zemljevid in oznacili tocke, o katerih naj bi zbrali podatke mlajsi resevalci (na razredni stopnji oz. prvem in drugem triletju devetletke). Drugi del je malo tezji, namenjen bolj izkusenim resevalcem (ucencem na predmetni stopnji oz. v tretjem triletju); delno je to krizanka, delno vabilo na obisk Prekmurja z manjkajocimi gesli. Z vsemi spodbudami ob vprasalniku je vsako leto kviz zaokrozeno didakticno gradivo, ki nudi ogromno predlogov in spodbud za poucevanje in ucenje s knjiznico in informacijskimi viri. Ucitelji razlicnih solskih predmetov lahko uporabijo le dolocen koscek kviza, sklop vprasanj ali celo samo eno vprasanje, in sicer kot motivacijo za usvajanje nave snovi, preveranje in nadgrajevanje znanja. Na taksen nacin kviz kaj hitro preseze zahtevano solsko znanje. Zanimanje in povecane bralne potrebe resevalcev prerastejo ponudbo solske knjiznice in resevalci pridejo v splosno knjiznico. V tern je veliko moznosti v sodelovanju med poukom in solsko in v nadaljevanju s splosno knjiznico. Splosna knjiznica pa resevalcem nudi vec gradiva po njihovi izbiri in tako prispeva k branju prostem casu. Resevalci tako ogromno pridobijo, ce si ucitelji in knjiznicarji vzamejo cas in vodimo resevanje kviza. Slovenski knjizni kviz Misko Kranjec in Prekmurje resevalce spodbuja, naj preberejo nekaj literarnih del osrednjega knjizevnika Miska Kranjca in se drugih prekmurskih ustvarjalcev (Ferda Godine, Karoline Kolmanic, Ferija Lainscka in Bogdana Novaka). Zvedeli bodo za Stefana Kuzmica in njegov prevod Novega testamenta v prekmurscino. Z razlicnimi viri informacij bodo spoznali mnoge geografske, zgodovinske in druge zanimivosti te najbolj vzhodne slovenske pokrajine. Nadalje bodo spoznali njene naravne in umetnostne spomenike, kulinariko, domaco obrt in ljudsko glasbo. Eden najbolj zaokrozenih in nazornih virov je resevalcem (iz Ljubljane in okolice) prav gotovo razstava Mura in Prekmurje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, ki bo odprta do konca leta 2003. Kviz bo dosegel svoj namen, ce bodo resevalci samostojno uporabili cim vec informacijskih virov in prebrali cim vec knjig prekmurskih knjizevnikov (tudi za bra I no znacko). Morda bodo nekateri Prekmurje tudi v resnici obiskali . Vprasalnike smo natisnili v 40.000 izvodih in plakate v 1.000 izvodih. Kviz je mogoce resevati tudi na internetu: www. /j-oz. sik. sil k viz. Pravilna resitev je prvo ali drugo geslo ali obe gesli. Resevanje bo potekalo vse do okrog 17. septembra, ko bodo splosne knjiznice organizirale zrebanje med resevalci. Pionirska knjiznica v Ljubljani bo pripravila zrebanje med resevalci kviza na internetu. Eden od izzrebancev iz vsake splosne knjiznice in izmed resevalcev na internetu se bo s svojim mentorjem udelezil drzavne sklepne prireditve, ki jo bo v Ljubljani pripravilo Drustvo Bralna znacka Slovenije -ZPMS, v prvih dneh oktobra, v tednu otroka. Nekatere splosne knjiznice organizirajo sklepne prireditve na vsaki soli posebej ob koncu solskega leta (oz. se pridruzijo npr. zaljucku bralne sezone na soli), potem nadaljujejo z resevanjem in spremljevalnimi prireditvami med pocitnicami knjiznici. Sklepna prireditev v splosni knjiznici jeseni, okrog 17. septembra, je torej le se formalno zrebanje glavnega nagrajenca za drzavno prireditev v Ljubljani, sicer pa priloznost, ki osnovnosolce "spomni" na splosno knjiznico in ponovno povabilo k branju, k novi bralni sezoni za bralno znacko ipd. Tilka Jamnik Knjiznica Otona Zupancica PRIMOZ TRUBAR Bl BIL PONOSEN Konec preteklega leta smo slovesno odprli prenovljeno in razs1rieno knjiznico v Velikih Lascah, ki je ena od 16 enot Knjiznice Prezihov Voranc. Knjiznico je uradno odprl zupan obcine Velike Lasce, dogodek pa smo obelezili s kulturnim programom. Razlog za slavje je bil upravicen, saj smo s tern zacasno resili prostorsko stisko knjiznice in zagotovili moznost za nemoteno delovanje knjiznice, ter njen nadaljnji razvoj. V vecjem in prijetno urejenem prostoru se bodo dobro pocutile tako knjige kot tudi bralci, ceprav s sedanjimi 100 kvadratnimi metri delovne povrsine knjiznica ne dosega standardov, pa vendarle je pridobitev pornernbna, saj je bilo prej osnovni dejavnosti na voljo le polovico tega prostora . Posamezne sobe, stiri so zdaj v knjiznici, so poirnenovane po slovenskih pisateljih, ki so luc sveta zagledali v Velikih Lascah ali okolici. Velike Lasce z okolico irnajo narnrec v slovenski kulturi posebno mesto. Ta lepi kos dolenjske pokrajine je dal Slovencern vec pornernbnih kulturnih rnoz, ki so Slovencern utirali pot z besedo. Bogata knjizna tradicija na tern podrocju ima rnocne korenine v delih uterneljitelja slovenskega knjiznega jezika Primoza Trubarja, skozi stoletja pa se je krepila s pomembnirni literati, kot so Fran Levstik, Josip Stritar, Joze Javorsek in drugi. Slovenska knjiga je bila v Velikih Lascah in okolici vedno prisotna in predvsem visoko cenjena . Zarnetki slovenskega splosnega knjiznicarstva, namenjenega najsirsi javnosti, segajo v daljno leto 1569. Pobudnik je bil Prirnoz Trubar. Za slovensko knjiznicarstvo je bil pornemben tudi rojak Fran Levstik, saj je nekaj casa sluzboval kot knjiznicar v Licejski knjiznici v Ljubljani. Zgodovina knjiznicarstva na tern obmocju kaze, da so bile knjige dolgo casa privilegij cerkvenih ustanov in bogatejsih posameznikov. Pozneje so jih prinasali dijaki in studentje, ki so se solali v vecjih rnestih dorna in v tujini . Razen citalniske dejavnosti, ki je tu zivela le kratek cas, organizirane knjiznicne dejavnosti ni bilo . Sele po drugi svetovni vojni so bi la ustanovljena krajevna kulturna drustva, ki so zdruzevala razlicne dejavnosti, v okviru katerih je bila tudi v Velikih Lascah ustanovljena javna knjiznica. Od leta 1990 je to profesionalna enota rnaticne Knjiznice Prezihov Voranc. Knjiznica Prezihov Voranc opravlja svojo dejavnost v sedmih lokalnih skupnostih in s knjiznicnimi storitvarni oskrbuje vec kot 82.000 prebivalcev. Razveseljivo je dejstvo, da se celotna knjiznicna rnreza Knjiznice Prezihov Voranc nenehno posodablja, razvija, raste, kar dokazuje tudi posodobitev enote v Velikih Lascah. Tako tudi ta enota postajajo sodobno knjiznicno­informacijsko sredisce v svojem lokalnem okolju, ki ima izjemno bogato knjizno tradicijo, obenem pa se nelocljivo vpenja tudi v vsakdanjik krajanov. V tern smislu lahko le zelirno, da se bo zlahtna tradicija preteklosti kar najbolj intenzivno prepletala z dosezki sodobne znanosti in tehnike ter z ohranjanjem knjiznice kot socialnim sticiscern, ostajala nepogresljiv vsakdan krajanov. Zagotovo bo s tern knjiznica pomernbno prispevala k bogatenju sedanjih in prihodnjih rodov obcanov Velikih Lase. Ob tej priloznosti gre iskrena zahvala knjiznicarskim stanovskim kolegorn, ki so Knjiznici Prezihov Voranc, ob veselern dogodku, izrazili lepe zelje in cestitke, in vsem drugim, ki so prenavljanje knjiznice v Velikih Lascah sprernljali z naklonjenostjo in razumevanjem. Milena Pinter Knjiznica Prezihov Voranc Ljubljana PREMICNA ZBIRKA V ZA VODU ZA V ARSTVO IN USPOSABLJANJE dr. MARJANA BORSTNERJA ­DORNAVA, ENOTA MARIBOR Soocanje z drugacnostjo in njeno sprejemanje, odprtost in naklonjenost ustanovam, kjer lahko knjiznicarji s knjigo, zgodbami, pravljicami poma­ gamo spremeniti, razgibati ali celo polepsati dan. In stern tudi sebi. Bil je mrzel dezeven petek v oktobru, ko sem se odpravila na pogovor v Dalmatinsko ulico v Mariboru, v prostore, kjer je nekoc deloval otroski dam. Danes se v teh prostorih nahaja Zavod za uspo­sabljanje Dornava, enota Maribor, ki sprejema otroke do 18. leta s tezjo ali tezko dusevno motenostjo. Prekrasni, topli in svetli prostori, sodobno opremljeni z glasbeno sobo, sobo z vodno posteljo za sproscanje, posebno telovadnico za potrebe fizioterapije .... Resnicno prostori, ki te toplo objamejo in kjer se dobro pocutis. V celodnevno varstvo je trenutno vkljucenih 1 7 otrok, vecina je tudi mocno gibalno oviranih. Glede na to, da se je vodstvo zavoda zanimalo za nova postajalisce bibliobusa, smo v pogovoru z ravnateljico zavoda in defektologinjo nekoliko natancneje pregledali moz­nosti sodelovanja in ugotovili, da bi bila tako za otroke kot tudi za strokovno osebje zavoda Dornava, enota Maribor, prav gotovo boljsa resitev ustanovitev premicne zbirke, ki bi jo menjavali 3 -4 x na leto oz. po potrebi. Novembra 2002 sva s kolegico Majdo Blagsic in strokovnima delavkama zavoda (ravnateljico in defektologinjo) iz fonda Potujoce knjiznice oblikovali prvo premicno zbirko, v katero smo vkljucili 70 enot knjiznicnega gradiva, primernega za otroke s posebnimi potrebami . Vsebino leposlovnih slikanic 1n poljudne strokovne literature otrokom posreduje strokovno usposobljen kader zavoda (logopedinja, defektologinja). V kolekcijo pa smo vkljucili tudi strokovno gradivo, ki ga pri svojem delu potrebuje strokovno osebje zavoda. Glede na specificne potrebe otrok s tezko in tezjo dusevno motenostjo smo kolekcijo dopolnili tudi z manjso zbirko ustreznega neknjiznega gradiva (igrace). Pri izboru iz nase zbirke igrac v Pionirski knjiznici Nova vas sta poleg strokovnega osebja zavoda sodelovali se kolegici Anica Jurkovic, vodja enote in knjiznicarka Kristina Pletersek, ki dobro pozna znacilnosti posameznih igrac. Zavod za varstvo in usposabljanje Dornava, enota Maribor, je tako postal kolektivni clan Mariborske knjiznice. Poleg Oddelka za psihiatrijo in doma za starejse Dom Stavbar Pobrezje tudi v tern zavodu omogocamo dostopnost do knjiznicnega gradiva in informacij uporabnikom, v tern primeru otrokom, ki jim je otezeno oz. onemogoceno samostojno obiskovanje knjiznice, v vecini primerov pa tudi samostojna uporaba knjiznicnega gradiva. z vodstvom zavoda zelimo cim tesneje sodelovati, predvsem pa jih zelimo vzpodbuditi, da nas skupaj z otroki v okviru moznosti obiscejo v nasih stacionarnih enotah. Prav gotovo je veliko razlicnih oblik sodelovanja. Zato moramo najprej ugotoviti, katere ustanove se nahajajo v nasem okolju in s sodelovanjem znotraj posameznih sluzb in oddelkov poiskati nacine, kako knjiznicno dejavnost priblizati tudi t1st1m uporabnikom, ki jim je onemogoceno ali otezeno samostojno obiskovanje stacionarne knjiznice in seveda vsem ostalim, ki nase dejavnosti se ne poznajo. In za konec ali za zacetek ... vesela sem, da so se nam pridruzili se otroci iz zavoda Dornava, enota Maribor ... in da bodo knjige tudi z naso pomocjo nasle pot do njih. Dragana Lujic Mariborska knjiznica PREDSTAVLJAMO VAM RAZGLEDNICE KOT KNJIZNICNO GRADIVO O razglednicah in njihovem razvoju, vlogi in podobi je bilo v zadnjem casu pravzaprav ze veliko povedanega. Postavljene so bile zanimive razstave, izslo je nemalo publikacij, ki prikazujejo prijetno podobo mest, krajev in vasi na starih razglednicah, zbirateljstvo, drazbe, seJm1 so zaziveli kot ze dolgo ne. Razvila se je prava pravcata "razglednicarska trgovina". Zbiralci dokumentarnih preteklih podob nasih mest, pokrajin, mostov, stavb itd. se skratka vracamo k starim razglednicam kot marsikdaj edinemu izrocilu nekega casa ter jih ozivljamo s pomocjo sodobne racunalnisko podprte tehnologije. Tako je danes mozno videti cudovite monografije o slovenskih krajih na razglednicah (npr. Novo mesto na razglednicah 1897 -1950, Dolenjski muzej, 1998) in licne komplete reprodukcij starih razglednic, njihove uokvirjene povecave ali m1niaturne izvedbe, rocno odtisnjene, na rocno izdelanem papirju, z unikatnimi paspartouji in v luksuzni embalazi. Vse vec razglednic pa lahko vidimo tudi na internetu, in sicer na spletnih straneh slovenskih obcin, knjiznic, muzejev in drugih institucij. Osnova vsemu so seveda dragocene zbirke originalnih starih razglednic ad prvih zacetkov v 2. polovici 19. stoletja dalje. Knjiznica Mirana Jarca Novo mesto, v posebnih zbirkah Boga Komelja, hrani izredno bogato zbirko ­to so stevilni motivi krajev, vasi, mest, gradov, cerkva in drugih objektov, voda, gora, jam in podobno. Prevladujejo domoznanske razglednice v najsirsem pomenu besede: dolenjski in belokranjski mot1v1, vkljucno z Zasavjem ter ribniskim in kocevskim okolisem . To je okoli 3000 razglednic, ad prvih litografij s konca 19. stoletja preko crnobelih, koloriranih in barvnih razglednic skozi celotno 20. stoletje do teh, ki kazejo danasnje podobe nasega obmocja. Poleg teh so zavidanja vredne tudi razglednice ostalih krajev Slovenije, bivse Jugoslavije in vsega sveta. Posebej so postavljene razglednice reprodukcij umetniskih del slovenskih in tujih avtorjev (npr. zbirka umetniskih razglednic Maksima Gasparija) , voscilnice, portreti, upodobitve osebnosti iz politicnega in kulturnega zivljenja, etnoloska dediscina in arheoloske najdbe, prizori iz vojn .. . V Knjiznici Mirana Jarca v Novem mestu belezimo zelo veliko zanimanje zanje, saj predstavljajo pomemben dokument casa tako slikovno kot besedilno (vsebinsko) in jezikovno. Veliko sporocilno vrednost pa imajo tudi postni zigi in znamke. Zadnji dve leti razglednice ze racunalnisko obdelujemo in so torej najdljive v racunalniskem katalogu Cobiss/Opac kot slikovno gradivo. Racunalniski katalog uporabniku nudi podatke o fotografu, zalozniku, oblikovalcu, letu izdaje, fizicni opis razglednice ter naslov in opombe o vsebini. Pri tern je potrebno poudariti, da je razglednice veckrat tezko obdelati zaradi manjkajocih kljucnih podatkov, kot so predvsem leto izida, fotograf, zaloznik. Ta problem je pogost zlasti pri starejsih razglednicah, se posebej zato, ker manjkajocih podatkov vecinoma ni vec mozno ugotoviti, zal pa so velikokrat tudi novejse pomanjkljivo opremljene s temi, za bibliotekarsko obdelavo gradiva zelo pomembnimi podatki. Uporabniki lahko tako ze doma ali v knjiznici na oddelkih izposoje preko racunalnika ali terminala pregledajo podatke o elektronsko obdelanem fondu razglednic iz obsezne knjiznicne zbirke, pri cemer si sami izberejo tiste, ki si jih zelijo ogledati in izposoditi na oddelku posebnih zbirk. Sedaj smo iskanje in pregledovanje razglednic se dodatno izpopolnili. Bibliografskemu opisu v Cobiss/Opac katalogu dodajamo se sliko, s copyrightom Knjiznice Mirana Jarca Novo mesto. Zaenkrat le slikovno stran razglednice skeniramo ter jo ob podpori IZUM-a pripnemo h kataloznemu zapisu posamezne razglednice. Tako postaja ta slikovna zbirka dostopna na daljavo, preko interneta oz. osebnega racunalnika, ne le v ozjem okolju uporabnikov novomeske knjiznice, temvec sirom Slovenije in se vec, nahaja se v svetovnem informacijskem spletu. Postopek iskanja je enostaven: po vstopu na spletno stran Knjiznice Mirana Jarca (http://www.nm.sik.s11 ali neposredno lzum-a (http://www.izum.sn se pri iskanju gradiva v novomeski knjiznici odlocimo za oddelek posebne zbirke (09) ter z izbiro vrste gradiva, tj. slikovno gradivo, se bolj omejimo stevilo zadetkov. Tako postaja iskanje in pregledovanje razglednic iz obsezne knjiznicne zbirke predvsem hitrejse in enostavnejse: uporabniki imajo moznost samostojnega pregleda knjiznicnega fonda razglednic, ce pa si vendarle zelijo ogledati in za posebne namene izposoditi (razstava, objava v strokovnih publikacijah itd.) dolocen izbor originalnih razglednic, le-tega dobijo na vpogled v knjiznici. S taksnim sodobnim nac1nom informacijskih storitev naj bi bil v bibliotekarstvu in sorodnih strokah dosezen osnovni namen: gradivo, ki ni zgolj arhivsko, temvec ima, glede na zanimanje zanj, se kako veliko uporabno vrednost, je v sekundarni elektronski obliki v obtoku, medtem ko je originalno, najveckrat staro, redko in tudi unikatno, varno arhivirano in, razen v posebnih primerih, tako rekoc nedotakljivo. Tako se bistveno zmanjsa moznost mehanskih poskodb in ostalih skodljivih vplivov na gradivo, ki nastanejo pri rokovanju z njim. V dosedanji praksi se je sicer pokazalo, da temu se ni cisto tako, saj digitalizirano gradivo uporabnikom zaenkrat sluzi bolj kot vabilo k ogledu izvirnikov. A scasoma se bo se marsikaj spremenilo in dolgorocno gledano je prava samo ta pot. Zato se knjiznice, muzeji, zgodovinski arhivi vse bolj nacrtno lotevajo taksnih in podobnih prenosov gradiva -kulturne dediscine na vzporedne, vsakodnevno zelo uporabne elektronske medije (npr. CD-rome). Z vzpostavitvijo optimalnih mikroklimatskih pogojev se bistveno podaljsa zivljenjska doba dragocenega originalnega slikovnega, rokopisnega, tipkopisnega, kartografskega in ostalega gradiva. Razglednice so glede njihovega hranjenja in zascite morda se najmanj "problematicne", vsaj po financni plati, a vseeno zagotovitev ustreznih zivljenjskih pogojev tudi zanje ni zanemarljiva. V knjiznici jih hranimo v posebnih predalnikih, s cimer so zascitene predvsem pred svetlobo, v prostoru z ustrezno temperaturo in relativno vi ago. Temperatura in relativna vlaznost sta najpomembnejsa dejavnika, ki odlocilno vplivata na zivljenjsko dobo gradiva. Se posebej skodljiva so klimatska nihanja. Ce so torej razglednice spravljene v temnih, hladnih, nevlaznih pa tudi ne presuhih prostorih, smo pravzaprav ze zelo veliko naredili. Vsaka izmed njih je nato se v brezkislinskem ovitku, ki ne unicuje oz. ne razjeda papirja, razglednico sciti pred prasnim1 in drugimi delci onesnazenega zraka ter jo pri rokovanju z njo varuje pred mehanskimi poskodbami, umazanijo itd. "Z informacijsko revolucijo in informacijsko druzbo nekateri napovedujejo konec klasicnim nosilcem oz. tradicionalnemu gradivu. Vendar danes tudi racunalniski strokovnjaki soglasajo, da so novi nosilci izjemno pomembni za hiter dostop do informacij, za trajno hrambo pa so klasicni nosilci (papir, mikrofilm) se vedno nenadomestljivi" . (Vodopivec, J., Prihodnost dediscine 20. stoletja). Zato je potrebno doseci nekaksno uravnoveseno sozitje starega in novega. Torej ne eno ali drugo, temvec oboje. Poti so ze odprte, varuhi raznovrstne kulturne dediscine pa se zal vsak po svoje lotevamo njene sodobne obravnave. Gre namrec tako za veliko razlicnih institucij kot za velike kolicine gradiva, ki v trenutnem statusu quo marsikje ne samo nikomur ne sluzi, ampak tudi neustavljivo propada ... V Knjiznici Mirana Jarca Novo mesto in se nekaterih slovenskih knjiznicah torej "orjemo ledino" z domoznanskimi razglednicami (od najstarejsih do najnovejsih), kar pomeni digitalizacijo na eni in zascito originalov na drugi strani. Razglednice so namrec s strani uporabnikov zelo iskano neknjizno slikovno gradivo, ki pa je hkrati, vsaj v primerjavi z drugimi vrstami neknjiznega gradiva (kot npr. fotografije, rokopisi itd.), zaenkrat najmanj zahtevno tako za klasicni kot moderni pristop k njemu. Darja Peperko Golob Knjiznica Mirana Jarca Novo mesto MEDNARODNA SRECANJA ENCOURAGEMENT AND SUPPORT FOR COMMUNITY IDENTITY, ECONOMIOC DEVELOPMENT, EDUCATION AND CULTURAL DIVERSITY Tirana, 21-23 .oktober 2002 V Tirani je s podporo Zavoda za odprto druzbo v okviru programov za vzhod od 21. do 23. oktobra 2002 potekal seminar Vzpodbuda in podpora identiteti lokalne skupnosti, ekonomskemu razvoju, izobrazevalni in kulturni pestrosti (razvoj javnih knjiznicnih storitev za lokalno skupnost) . Strokovnega srecanja so se udelezili albanski politiki, ki so odgovorni za podrocje razvoja splosnih knjiznic, albanski knjiznicarji ter gostje iz Slovenije ter Grcije. Predavali so strokovnjaki, dobri poznavalci podrocja splosnih knjiznic in aktivni sodelavci pri PULMAN-u: vodja projektov Rob Davies, nacionalna koordinatorka za vzhod Breda Karun iz Slovenije, koordinator iz Grcije loannis Tropoulos, Ramazan Vozga, vodja izorazevalnega centra nacionalni knjiznici v Tirani. Na seminarju so predstavili tudi nekaj primerov dobre prakse iz Albanije. Navduseni smo bili nad Athino Basho in njeno nova knjiznico. V referatih so bile predstavljene vloge in naloge splosnih knjiznic v lokalni skupnosti in po men knjiznice za vsakega posameznika. Knjiznice naj omogocajo prost dostop do informacij in gradiva, z razlicnimi nov1m1 informacijskimi serv1s1 za prebivalce zmanJSUJeJo razlike med informacijsko revnejsimi in bogatimi, omogocajo vsezivljenjsko ucenje, podpirajo splosno kulturno in KONFERENCA BOBCATSSS jezikovno zavest in sirijo obzorje duha. Albanske knjiznice zelijo svoj razvoj knjiznicnih storitev priblizati strokovni ravni v nasi drzavi in nekaterim grskim splosnim knjiznicam, zato smo se na pobudo organizatorjev srecanja udelezile predstavnice iz Slovenije in Grcije. V razgovorih s knjiznicarji iz Albanije smo izmenjali izkusnje iz nasega strokovnega dela, predvsem, kako pridobiti ljudi v knjiznico. Med knjiznicnim osebjem je veliko zanimanje za usposabljanje pri nas. Ob zakljucku seminarja je bila sprejeta tudi resolucija, ki poudarja, da je potrebno: napraviti jasno nacionalno strategijo razvoja, ustrezno izobraziti in usposobiti knjiznicarje, izboljsati upravljanje knjiznic, vzpodbujati sposobnost knjiznic za mednarodno sodelovanje preko projektov, fondacij in iniciativ, spodbujati izobrazevanje, da sledi novim znanjem na pod roe ju splosnega knjiznicarstva in prilagajanje trenutnemu razvoju . Ob tern srecanju ne morem pozabiti navdusenja prevajalke, ki je sicer strokovna sodelavka na solskem ministrstvu, in njenega navdusenja nad seminarjem, skozi katerega je spoznala vlogo in pomen splosnih knjiznic ter moznosti in priloznosti, ki jih nudi uporabnikom in lokalni skupnosti. Roza Kek, Duska Tezak 2003 Od 3. do 5. februarja 2003 je v starodavnem poljskem mestecu Torun potekala ze enajsta konferenca BOBCATSSS. Vsakoletni, ze tra­dicionalni dogodek je edinstven, gre namrec za konferenco, ki jo pripravljajo studenti (seveda ob pomoci profesorjev), vedno pa poteka v organizaciji dveh fakultet iz razlicnih evropskih drzav. lme izvira iz zacetnic mest, v katerih so doma univerze, ustanoviteljice konference (Budim­pesta, Oslo, Barcelona, Copenhagen, Amsterdam, Tampere, Stuttgart, Szombately, Sheffield). Udelezenci so vecinoma studenti . Letos so konferenco pripravili poljski in nizozemski kolegi . Terna je bila "Information Policy and the European Union", prizorisce pa Univerza Nikolaja Kopernika v Torunu. Konference se je udelezilo preko 300 studentov in profesorjev s podrocja bibliotekarstva in informacijske znanosti ter tudi profesionalnih knjiznicarjev. Prisli so celo iz drzav, kot npr. Gana, lndija, lzrael, ZDA, in tako lahko recemo, da konferenca intenzivno izgublja pridih "le" evropskosti. V treh dneh so udelezenci predstavili okrog sto referatov. Teme so bile razlicne, od informacijske politike, do informacij za manjsine, organizacije informacij, problemov varovanja podatkov, itd. Nekateri so bili predstavljeni plenarno, vecina pa je potekala v petih vzporednih sekcijah, kar je zahtevalo od udelezencev precej napora pri izbiri referatov in pri selitvah iz dvorane v dvorano. Knjiznicarske novice 13(2003)3 lz Slovenije se je v Torun odpravila 1 7 clanska skupina, vecinoma sestavljena iz studentov in profesorjev Oddelka za bibliotekarstvo, infor­macijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete. Na konferenci smo Slovenci predstavili tri referate, ki so bili vsi dobro sprejeti. Dr. Primoz Juznic je v soavtorstvu z Roberto Filipic predstavil referat z naslovom "Library and Information science in the European Commission Framework programmes: a view". Terna so bili projekti s podrocja bibliotekarstva in informacijske znanosti, ki jih financira EU. Mitja lskric, Ales Klemen, Katja Medic in Katja Vovk, avtorji referata "Permanent Education of Librarians in Public Libraries", so predstavili nacine permanentnega izobrazevanja sloven­skih knjiznicarjev, predvsem v splosnih knjiznicah. Mag. Polona Vilar je bila clanica ene redkih resnicno mednarodnih skupin, ki je predstavila referat o nacionalni informacijski politiki treh drzav na razlicnih stopnjah priblizevanja oziroma clanstva v EU: "EU policies shaping national information policies: examples of Lithuania, Slovenia and the United Kingdom". Soavtorja referata sta bila Ramune Petuchovaite in dr. David Bawden. Konferenco je spremljal tudi bogat obkonferencni program. Tako so prireditelji pripravili komorni koncert ter otvoritveno in poslovilno zabavo z vecerjo in plesom. Torun ze sam po sebi nudi veliko priloznosti za predvsem kulturno udejstvovanje, saJ gre za rojstno mesto velikega znanstvenika Nikolaja Kopernika. Treba je povedati, da je BOBCATSSS tudi priloznost za druzenje in izmenjavo izkusenj. Ker je slovenska udelezba postala ze tradicionalna, JO lahko na BOBCATSSS-u pricakujemo tudi prihodnje leto, ko bo konferenca v Rigi, pripravili pa jo bodo latvijski in svedski kolegi. Terna bodo informacije in manjsinska problematika. Vee informacij nudi spletna stran http://www. bobcatsss. com Polona Vilar, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF LET'S ANIMATE IN EUROPE Od 9. do 22. februarja 2003 je v nemskem mestu Chemnitz potekala v okviru evropskega projekta Youth for Europe delavnica animacije. Z mestom Chemnitz ima Ljubljana kot pobrateno mesto ze dolgoletne stike. Knjiznica Otona Zupancica se je v to sodelovanje vkljucila s Srediscem za mlade leta 2000, ko je potekalo v organizaciji L'MIT {ljubljanska mreza info tock za mlade, katere clan je tudi Sredisce za mlade) mednarodno izobrazevanje mladinskih informator­jev. Naslednje leto smo se odzvali povabilu kolegov iz Chemnitza in obiskali nekaj njihovih mladinskih centrov. Ogledali smo si tudi filmski studio Filmwerkstatt, ki je namenjen predvsem ustvarjanju mladih. Ze takrat smo se pogovarjali o moznem sodelovanju, saj smo v KOZ spomladi 2000 odprli Stripoteko in priceli s stripovskimi aktivnostmi. Poleti 2002 je koncno dozorela ideja o skupnem projektu "Let's animate in Europe". Nosilec projekta je bil Filmwerkstatt, partnerske organizacije pa: Kepler Gymnasium Chemnitz, Manchester Learning Chest & Manchester Chest, Gymnasium Usti nad Labem {Ceska) in Knjiznica Otona Zupancica -Sredisce za mlade. Sodelovalo je osemnajst mladih mojstrov pod vodstvom sestih mentorjev. Sredisce za mlade so zastopali trije fantje {Ziga Aljaz, David Krancan in Timon Leder) in dve dekleti {Nina Bric in Renata Sifrar), ki so se v preteklosti udelezili nasih stripovskih delavnic in so tudi sicer zelo aktivni v Srediscu. Ustvarjali so pod budnim ocesom mentorja Mateja Kocjana, tudi voditelja nasih stripovskih delavnic. Animacije mladih so dostopne na spletni strani knjiznice: www.lj­oz.sik.si S svojimi risbami so mladi potiskali majice, izkupicek od prodaje pa bo namenjen mladinskemu centru v Usti nad Labem, ki je bil unicen v katastrofalnih poplavah 2002. Sama delavnica je bila namenjena tudi druzenju, spoznavanju in zabavi. In mladi so to priloznost seveda izkoristili. Simona Resman Knjiznica Otona Zupancica OKROGLA MIZA O REVIZIJI IN ODPISU KNJIZNICNEGA GRADIVA Zagreb, Nacionalna i sveucilisna knjiznica, 26. februar 2003 Hrvasko knjiznicarsko drustvo je 26. februarja 2003 organiziralo v Nacionalni in sveucilisni knjiznici v Zagrebu okroglo mizo na temo revizije in odpisa gradiva. Okrogla miza je bila sestavljena iz dveh sklopov. Program prvega sklopa z naslovom Merila/kriteriji za izlocanje knjiinicnega gradiva je bil naslednji: Nada Cesnovar, NUK, Ljubljana: Slovenska merila za izlocanje knjiinicnega gradiva. Silva Pavlinic, GISKO, Osijek in Ljiljana Crnjar, GK, Rijeka: Merila za izlocanje knjiinicnega gradiva v splosnih knjiinicah . Visnjica Bosnjak, KGZ: Mjerila za izlocanje knjiinicnega gradiva solskih knjiinicah . Tanja Susec, Knjiznica KB Sestara milosrdnica: Merila za izlocanje knjiinicnega gradiva v viso­ kosolskih in specialnih knjiinicah. V drugem sklopu z naslovom: Vrednost opisanega gradiva sta prispevka predstavili: Nada Cesnovar, NUK, Ljubljana: Slovenska pravi/a za oceno denarne vrednosti odpisanega gradiva. Maja Lalic, KGZ: Navodila za oceno denarne vrednosti odpisanega gradiva. Predstavitvam je sledila zanimiva razprava. Hrvaski kolegi knjiznicarji se tematike o izlocanju in odpisu gradiva se niso lotili v toliksni meri kot mi in zato so bili nasega Prirocnika za izlocanje in odpis knjiznicnega gradiva zelo veseli. Pravijo, da jim bo nas prirocnik sluzil kot osnova pri pripravi njihovega prirocnika. V letu 2002 so sprejeli Pravilnik o reviziji in odpisu knjiznicnega gradiva, podobno kot smo mi v Orzavni maticni sluzbi za knjiznicarstvo (OMS) pripravili Navodila za izlocanje in odpis knjiznicnega gradiva. Zavedajo se, da ta pravilnik se vedno ni resil dolocenih dilem pri postopkih odpisa oziroma se vedno ni odgovoril na vrsto vprasanj, ki jih knjiznicarji dnevno postavljajo. V OMS smo skupaj z zunanjimi sodelavci najprej pripravili prirocnik in potem smo se sami pripravili navodila, hrvaski kolegi pa so najprej pripravili pravilnik in se bodo sedaj lotili se prirocnika. Pri vsem pa je pozitivno predvsem to, da smo se knjiznicarji zaceli zavedati kako pomembno je to podrocje za kakovost nasih knjiznic. Nada Cesnovar OMS, NUK Knjiznicarske novice 13(2003)3 IN MEMORIAM OBVESTILA MAJA KUSTRIN CEMAZAR Vsakdo sam stoji na srcu zemlje s soncnim iarkom preboden: in je takoj vecer. Salvatore Quasimodo Med nami ni vec drage kolegice Maje Kustrin Cemaiar, dolgoletne clanice predsedstva Drustva biblio­tekarjev Ljubljana . S svojo zivljenjsko vedrino nas je navdihovala, s svojo neutrudno pripravljenostjo za drustveno delo nam je bila svetla vzornica. Bila je predana knjiznicarskemu poklicu in pogosto je govorila, da se je kot knjiznicarka cutila izpolnjeno in srecno. Rada je imela ljudi, rada je bila med kolegi in celo dan, ko nas je zapustila, odsla je na Valentinovo leta 2003, je bil v nekaksnem simbolicnem sozvocju s pravo naravo njenega bistva. Pogresali jo bomo. Smilja Pejanovic DBL PROSNJA ZA IZPOSOJO I DAR ALI ODKUP KNJIG Na Osnovni soli Dusana Muniha Most na Soci bomo ob 1 20-letnici rojstva nasega rojaka Ivana Preglja izpeljali projekt "Ivan Pregelj in njegov cas ". Zato prosimo, ce nam lahko spodaj navedeni knjigi posodite za daljsi cas (od septembra do novembra s.l. 2002/03) oziroma, ce nam jih lahko darujete ali prodate. Ivan Pregelj : Zgodbe zdravnika Muznika Bazilija Pregelj: Moj oce Ta dva naslova bodo ucenci sedmega in osmega razreda brali za domace branje, zato potrebujemo cim vec izvodov. Veseli bomo tudi drugih naslovov Pregljevih del, saj bomo ob zakljucku projekta v mesecu oktobru v solski knjiznici cim vec gradiva razstavili. lzbor trajno pridobljenega gradiva bomo v prihodnje uporabili pri urejanju Pregljeve spominske sobe v nasem kraju. Vee informacij lahko dobite pri solski knjiznicarki Zorki Paulin, tel. 05/38 87 001. ISCEMO KNJIGO V 0srednji knjiznici Kranj bi zeleli kupiti knjigo Janusz Piekalkiewicz: Druga svetovna vojna , ki jo je leta 1996 izdala zalozba DZS. V knjigarnah in antikvariatu je ni mogoce dobiti, ker je razprodana. Ce imate odvecni izvod, nas poklicite na tel. 04 201 35 67 (Aljosa) ali nam pisite po e-posti okk@kr.sik.si PRILOGA V prilogi objavljamo vabilo in prijavnico za refer at za 4. strokovno posvetovanje Bralnega drustva Slovenije. Posvetovanje bo na mednarodni dan pismenosti, 8. septembra 2003 v Ljubljani. Terna posvetovanja je Pogovor o prebranem besedilu. Knjiznicarske novice 13(2003)3 Priloga Knjiznicarskih novic 13(2003)3 BRALNO DRUSTVO SLOVENIJE Bralno drustvo Slovenije bo na mednarodni dan pismenosti, v ponedeljek, 8. septembra 2003, organiziralo enodnevno posvetovanje z naslovom POGOVOR O PREBRANEM BESEDILU. Za to temo smo se odlocili, ker vsako besedilo, ko ga preberemo, vabi k razmisljanju in oblikovanju razlicnih mnenj o prebranem, s tern pa tudi k pogovoru o pomenu in o moznostih razlicnih branj, k preverjanju ter primerjanju njihove kakovosti in k izmenjavi mnenj o vseh teh moznostih. Pogovor o prebranem umetnostnem, ucbeniskem ali drugem besedilu je sestavina pouka, ki ponuja bogate moznosti za ucencevo dejavno sodelovanje, za preverjanje razumljenega pomena in ucinkovitosti branja, za spodbujanje kriticnega odnosa do prebranega, za preverjanje raznih moznosti/vrst branja. V tern smislu je pogovor logicno in samodejno nadaljevanje in poglabljanje branja. Z vsemi nastetimi moznostmi pogovor o prebranem besedilu omogoca razvoj ucenceve bralne pismenosti in jezikovne zmoznosti. Moznosti za ucencevo ustvarjalno sodelovanje pri pouku premalo razvijamo in udejanjamo. Mednarodne in domace raziskave namrec kazejo, da npr. pri pouku knjizevnosti pogosto prevladuje uciteljevo mnenje o prebranem besedilu, kar ne spodbuja ucencevega samostojnega razmisljanja in oblikovanja sodb. Nasprotno, ucenci pri nas in drugod menijo, da implicitno pricakovanje, da bodo sprejeli uciteljevo mnenje, manjsa njihovo zanimanje za obravnavano besedilo in jih odvraca od samostojnega branja. Glede na tako mnenje ucencev in na poznavanje moznosti ustvarjalnega pogovora o prebranem besedilu se nam zdi pomembno javno spregovoriti o cim vec oblikah pogovora o prebranem besedilu, ki spodbujajo ucencevo ustvarjalno sodelovanje v pogovoru o prebranih umetnostnih in neumetnostnih besedilih ter prispeva k razvoju njegove bralne pismenosti. Vse clanice in clane BDS in druge vabimo, da predstavijo svoje izkusnje in oblike pogovora o prebranem besedilu pri pouku, v knjiznici in/ali ob drugih stikih z ucenci in s starsi. Predloge za sodelovanje pri obravnavi problematike pogovora o prebranem besedilu v obliki 30-minutnih referatov ali aplikativnih predstavitev do 10. maja 2003 posljite predsednici Upravnega odbora BDS, mag. Mileni lvsek, na Zavod RS za Solstvo, Poljanska 28, Ljubljana. Da bi lahko razporedili prispele prijave, naj opis predloga poleg naslova vsebuje se kratek povzetek (do 10 vrstic) z naslednjimi podatki: vrsta besedila, cilj, oblika in okoliscine pogovora. Predlagatelji bodo o uvrstitvi v program obvesceni do 15. junija 2003. dr. Meta Grosman, predsednica BDS